Štev, 6».
Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje In ponedeUka ob 5 popoldne.
Uradclltvo i (JUca Sv. Prančifca Ariftega it 20, L nad str. — Vf dopbt na) se peiilfajo urednlltvM Usta. Nefrankirana pisma at m
sprejemajo tn rokopisi se ne vraCaJa Izdajatelj tn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koniorefl Usta .Edtaoatl*. — Tlak tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s onafenlm porottvom v Trstu, ulica Sv. PrančiSka AsUkega SL Ml Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Nar o (nt na znala: Za celo leto.......K 24-—
za pol leta....................I£—
aa trt meseca.	• o*—
Za nedeljsko Izdajo za cdo leto ........
pol lela
10. novembra 1914.
Letnik I.
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajalo po 6 vinarjev, zastarele
Kevtlke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v Sirokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst..........K
vsaka nadaljna vrsta............. *—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". NaroCnfn: in reklamacije se poSiijajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranlHSka AsUkega ŠL 201 — PeJtnobraniinlčni račun it 841.632.
Položaj no srbskem bojištu. - Avstrijsko vojno posojilo
6
DUNAJ, t. (Cenz.) V kotu Srbije se te pred nekaj dnevi razvila bitka: 10 do II srbskih divizij, skoraj vsa še na bojnem polju se nahajajoča bojna moč kraljestva ie bila zbrana v močnih utrdbah med šabcem in Krupnjem. Naša zmagovita ofenziva skozi Mačvo |e, kakor znano, prisilila iz petih divizij sestavljeno Stepanovičevo armado, da se je umekni-la na višine jugovztočno od Šabca in na Cer planino, vzhodno od Lješnic. Tu so Srbi napravili močne, z žičnimi zaprekami opremljene okope. Naše čete so naskočile in v petek zavzele oporišče srbskega desnega krila, višino pri Mišarju. Ta osvojitev ie bila velikega pomena* ker nam je otvorila možnost, da smo mogli na Cer planini stoječe srbske moči obkoljevalno napasti, oziroma nastopiti proti srbskim ob-koljevalnim poizkusom.
Da podpro napad proti Cer planini, so že cel mesec na Boran ji planini stoječe av-stro-ogrske moči tudi prešle v napad. Napad na srbske okope med Krupnjem in Ko-stajoikom je že v petek napredoval dobro. Ko so naše čete z naskokom vzele več sovražnikovih posojank, so ujele 1500 Srbov, osvojile štiri topove in šest strojnih pušk. V soboto se jim je posrečilo zavzeti okop za okopom. V noči od sobote na nedeljo izvršeni napad je podal za izid bojev odločilni uspeh: zavzetje višinskih položajev k os tajniških, ki so jih Srbi smatrali za nezavzetne. Močno napredovanje naših čet tudi iz smeri od Ljubovije proti Sokolski planini je končno začelo ogroževati srbsko umično črto in dalo povod vrhovnemu poveljniku Putniku, da je včeraj odredil u-mikanje proti Valjevemu.
Ogromen je uspeh bitke: 120.000 Srbov, dve armadi, je bilo premaganih. Danes še ne moremo reči, koliko vojaštva je bilo na naši strani, toda naše hrabre čete so gotovo izvršile nekaj slovitega. Včeraj in danes se je držala srbska severna skup^ia Stepanovičeve armade še v okrožju Cer planine južno od Šabca. Poraz glavne armade pri Krupnju bo dal najbrž tudi tej skupini povod, da se kmalu začne umikati. Nahaja se pa že v zelo težavnem položaju, ker so močne sile prodrle od Loznicc :n preko Loznice ter zasedle višine vzhodno od tega kraja. Kakor se zdi, je ogroženo umikanje zapadnega krila Stepanovičeve armade. — (»Tagespost«).
S severnega bojKča.
DUNAJ, 9. (Cenz.) Na vzhodnem Pruskem, tik ob meji, južnovztočno od Gumbinov, so Rusi zopet enkrat občutili ostrino nemškega meča. Poizkusili, so močni več divizij, prodreti proti Gumbinom, pa so bili pobiti ob Wysztytcskem jezera ter so pustili v nemških rokah 4000 mož ujetih In deset strojnih pušk. — („Tagesposf). _
Henrike Mk t Niklrdii.
LONDON 9. (Kor.) „Daily Mail" poroča, da je neki nemški letalec včeraj vrgel dve bombi v Diinkirchen. Ena je padla v dok, ne da bi bila napravila kaj škode, druga pa Je padla na tla v bližini mestne hiše. V okrožju kakih sto metrov so se razletela vsa okenska stekla.
utopljeni pomiki.
LONDON 9. (Kor.) 3. t m. je prispel v Plymouth neki parnik, ki je imel na krovu !7 mož posadke nizozemskega parnika „Mary% katerega je potopila nemška kri-žarka „ Kari suru he", ker je vozil iz Amerike pšenico za Angleško.
LONDON 9. (Kor.) Uoydova agentura javlja iz Yarmoutha: Švedski parnik „Atle" je zadel na mino in se p.topil. Šest mož se pogreša, drugi so prispeli v Yarmouth
MAASLUIS 9. (Kor.) Tukajšnji logger 149 je prispel danes po novi vodni poti semkaj in je izkrcal 19 mož posadke in tri potnike norveškega parnika „Pluto", ki je vozil žito iz Londona v Kristijani]^. Parnik je zadel na mino in se potopi!. Logger je preostale rešil iz čolna.	_
Z rusko-torikesa bojišča.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Uradno poročilo glavnega stana pravi: Dasiravno je na
bojišča začelo snežiti In Je nastopilo megleno vreme, se nadaljuje naša ofenziva v Kavkazu.
CARIGRAD 9. (Kor.) Vest „Terapsa", da je med Armenci izbruhnila vstaja, je tendenciozna izmišljotina. Turška vlada odločno
zanika to vest
Turški vojni minister nadvojvodi Frideriku.
CARIGRAD. 9. (Kor.) Minister mornarice Džemal paša je odposlal višjemu ar-madnemu poveljniku, nadvojvodi Frideriku brzojavko, v kateri izreka svojo najis-krenejšo zahvalo za pohvalne besede, ki jih je nadvojvoda v svoji depeši vojnemu min. Enver paši rabil glede njega (Džemal paše), ter izraža želje po vspehu slavne vojske in mornarice cesarja in kralja.
Tariki poslanik v Petrogrodu prispel la Burni
DUNAJ, 9. (Kor.) Dosedanji turški poslanik v Petrogradu, Fahreddin bej je včeraj iz Petrograda prispel semkaj.
Jmnsko brtfovje miči neniko.
FRANKOBROD 9. (Kor.) „Frankfurter Zeitung* poroča iz Londona: Japonsko bro-dovje, ki Je postalo prosto pred Cingtavom, poišče predvsem sedaj nemške ladje, ki so zmagale ob čilenski obali.
RviUfl prati kitdskhi knceatracOn.
LIPSKO 9. (Kor.) „Leipziger Tageblattu« poročajo iz Kodanja: Kakor poročajo tukajšnji listi iz Petrograda, je ruska vlada protestirala v Pekingu proti močni kitajski koncentraciji ob mandžurski meji.
Internimi nemiki ladji-
WASHINGTON 9. (Reuterjev urad). V Honolulu prispela nemška topovha „Gaya" je bila internirana, ker ni zapustila pristanišča v času, določenem po amerikanski oblasti; prav tako je bil interniran tudi parnik Severonemškega Lloyda „Loolsun", ki so ga smatrali za transportno ladjo.
Wo!ffov urad pripominja: Gre za 1600-tonsko med topovske uvrščeno inozemsko križarko, ki je bila splavljena leta 1894. in se je uporabljala nazadnje v Južnem morju.
Avstrijsko vojno posojilo.
DUNAJ, 9. (K.) V prostorih poštno-hra-nilničnega urada se je vršila danes pod predsedstvom viceguvernerja seja bank, pripadajočih konsorciju za izvajanje državnih kreditnih operacij. V tej seji so razpravljali vprašanje eventuelnega avstrijskega vojnega posojila.
DUNAJ, 10. (K.) Pogajanja zastopnikov bančnega konsorcija v stvari emisije vojnega posojila so dovedla do popolnega sporazuma. »Fremdenblatt« piše:
V vseh merodajnih krogih vlada popolno zaupanje v vspeh tega posojila in ta nazor je tudi dobro utemeljen. Ni ga razsodnega človeka v tej državi, ki ne bi bil prežet od izpoznanja, kako velikega pomena mora biti posrečenje te državno-financi-jelne transakcije, ki se ima izvesti sredi teh na dogodkih bogatih dneh svetovno-zgodovinskega pomena.
Sedaj ima monarhija besedo. Sedaj je na narodih Avstrije in Ogrske, da podajo svetu prepričevalen dokaz o naši finančni moči.
Sicer pa kličemo ^podpisujte vojno posojilo — vsakomur v"tej državi, ki razpolaga s prihranki!
Bilo je povsem pravo postopanje, da se je čakalo tako dolgo, da razmere dovoljujejo emisijo posojila ob ugodnih okol-nostih. Danes pač ne dvomi nikdo več na tem, da je naše narodno gospodarstvo vrženo v situvacijo, ustvarjeno po silni vojni.
Vojno posojilo — tako zaključuje list — pokaže, da ie ne le silno delo naše vojske, ampak, da si tudi naša finančna sila zna zagotoviti respekt. Kdor podpiše vojno posojilo, služi domovini v usodnotežkem času.	__^
Dunajski župan dr. Weiskirchner v avdijenci pri cesarju.
DUNAJ 9. (Kor.) List „Rathauskorrespon-denz" javlja : Nj. Veličanstvo cesar je sprejel danes župana dr. Weiskirchnerja v daljši posebni avdijenci in se mu zahvaM za izvanredno vspešno vodstvo županskega posla ter mu izrekel svoje priznanje.
Župan se Je zahvali za te milostne besede in pripomnil, da s ponosom lahko o-pozaija tudi na zvesto udano sodelovanje podžupanov in magistratnih uradnikov. V solidariteti tega sodelovanja je tudi jamstvo za bodočnost
Župan je poročal cesarju podrobno glede preskrbovalne akcije županstva. Cesar je z vidnim interesom in veliko zadovoljnostjo poslušal poročilo in kazal posebno vestlje nad udanim in požrtvovalnem delovanju dam-skega odbora.
Ko Je župan povdarjal, da je z vso odločnostjo delal na to, da se nadaljuje šolski poduk, je rekel cesar: Tako je prav, na to polagam največjo važnost. Pri razpravljanju vprašanja glede preskrbe s živili je župan opo/aijal na rastoče cene moke in izjavil, da se po njegovem mnenju temu lahko od-pomore samo na ta način, da se določijo maksimalne cene. V ostalem je preskrbova-nje s živili na Dunaju povoljno.
Ko je omenil župan poročilo, katero je objavil mestni svet glede gospodarskega stanja na Dunaju in katero je razposlal vsem nevtralnim državam, je pripomnil cesar, da Čita vedno s posebnim zanimanjem te poročila in jih smatra popolno naravnim. Cesar zelo dobro izgleda in se počuti zdravega.
Vojni križ sv. Hubertusa.
DUNAJ, 9. (K.) Minister za poljedelstvo dr. Zenker Je bil danes v svoji lastnosti kot predsednik akcijskega odbora za ustanovitev vojnega križa sv. Hubertusa, v avdijenci pred cesarjem, ki mu je predložil prve izgotovljene eksemplare tega znaka v obeh formah izvedbe. Monarh je blagoiz-volil ustreči prošnji manistra ter milost-Ijivo sprejeti vojna križa sv. Hubertusa (U-stanovitev križa je patrijotična manifestacija avstrijskih lovcev. Sv. Hubertus je bil škof, ki je bil predno se je posvetil duhov-skemu stanu, vnet lt»vec. Ko je bil nekoč na nedeljo na lovu, se mu je prikazal jelen z zlatim križem med rogovi, kar ga je vs-podbudilo k pokori, da je posvetil svoje življenje svečeniškemu stanu. Po tej legendi je sv. Hubertus patron lovcev.)
Belovmile Metan križa in Hibrovoijnego SflDltetStVL
DUNAJ, 9. (K.) C. kr. komisar za delovanje avstrijskih pomožnih društev, Rudoif grof Traun, se je povrnil s svojega zadnjega daljšega inšpekcijskega potovanja. Po-vedlo se ga je na severno bojišče, kjer si je ogledal vojne bolnišnice avstrijske družbe Rdečega križa in dobrovoljne sanitetne oddelke, odposlane po deželnih društvih Rdečega križa.
V	nekem poročilu, razposlanem po zveznem vodstvu avstrijskega Rdečega križa o vspehih ogledovanja je rečeno: Vojne bolnišnice Rdečega križa se izkazujejo najbolje. Dobrovoljni sanitetni oddelki z Dunaja, iz Brna, Prage, Gradca in Inomosta, so pri-deljeni raznim vojaškim bolnišnicam. Pri teh kolonah delujejo toliko strežnice po poklicu, kolikor tudi pomožne strežnice. — Skupno delovanje organov vojaške uprave z onim dobrovoljnega sani tet s t va se je razvilo povsem harmonično.
V	bližnjem času bo gotovo velika potreba na medikamentih in obveznem materijalu. Komisar apelira torej na požrtvovalnost prebivalstva, da bi z obilnimi darovi pomnožilo sredstva Rdečega križa, da bo ta kos velikim zahtevam, ki jih mora izpolnjevati.
Zvezno vodstvo avstrijske družbe Rdečega križa je sklenilo, da bo odslej vsaki pošiljatvi materijala na bojišče pridevaJc veliko množino cigaret
Grof Traun je po svojem povratku poročal generalnemu inšpektorju dobrovoljnega sanitetstva, nadvojvodi Franu Salvator-ju.	_
H Dfltfn fingttm.
Zahvala cesarja Viljema predsedniku drž. zbora.
BERLIN, 9. (K.) Predsednik državnega zbora Kiimpf je prejel od cesarja Viljema nastopno brzojavko:
Zahvaljujem se na izrazu čustev boli in zaupanja v bodočnost, ki jih goji državni zbor in vsa nemška srca ob padu Cingtao. Junaška obramba vzornega torišča nemške kulture, ustvarjenega v večletnem delu, tvori nov list slave za duh zvestobe do srn rt i. ki jo je nemški narod s svojo vojsko in mornarico v sedanjih obrambnih bojih proti svetu, polnemu sovraštva, zavisti in požrešnosti, že toli mnogotero — dal Bog, da ne zastonj — uveljavil.
Viljem J. R.
Zahvala veleadmirala Tirpitza.
BERLIN, 9. (K.) Na brzojavko predsednika državnega zbora je došel danes nastopni brzojavni odgovor;
Vašemu veleblagorodju izrekam globoko zahvalo na toplih besedah, ki ste lih naslovili name povodom pada Cingtao. Veliko, od vsega sveta občudovano delo, ki je je Nemčija izvršila na daljnem Vztoku v kratki vrsti let, zahvaljuje državni mornariški urad v prvi vrsti razumnemu, vnetemu sodelovanju nemškega državnega zbora, ki je v polni meri razumeval, da ni šlo tu za politiko prisvajanja in kako gospodstvo nasilja, marveč Ie za prizadevanje, da se nemški kulturi in nemškemu trgovskemu narodu zgradijo in zagotove mirna vhodna vrata na daljnem Vztoku. Čimbolj je napredoval razvoj Cingtao, tem več priznavanja je dobival od razsodnih Kitajcev in trgovcev, poslujočih na daljnem Vztoku.
Zavist in zaslepljenost sta ob začetku vojne zahtevala, naj se odpovemo svojemu krasnemu delu, in to v obliki, ki ni bila združljiva s častjo nemškega naroda. Sedaj je padlo pred velikansko premočjo in po junaški obrambi, ki je v ponosen dokaz nemške moči in zvestobe do dolžnosti, ter sijajen izgled za naše bodoče rodove. Naj bi se v vsiljenem nam eksistenčnemu boju, ki ga bijemo sedaj, nemški narod povsodi zavedal, da je dolžan ostaviti prihodnjim generacijam nemško možatost, resničnost in zvestobo do dolžnosti kot sveto dedšči-no in jim s tem ustvariti pogoje, da bodo ohranjali in povspeševali mir in resnico podeljujoči vpliv nemškega znanja in nemške kulture na svetu.
Veleadmiral pl. Tirpitz.
Domoljubne manifestacije v Magdeburgu.
BERLIN, 9. (K.) Kakor javlja »Magde-burger Zeitung«, se je vršila v nedeljo v Magdeburgu domoljubna manifestacija, ki so se je udeležili višji predsednik provincije Hanoverske, vladni predsednik, policijski predsednik in poveljnik vojaškega o-kraja. — Glavni govor je imel socijalno-demokratični državni poslanec Landberg.
Kolera.
DUNAJ, 9. (K.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje stvari poroča:
Dne 9. t. m. je konstatiranih slučajev azi-jatske kolere: 18 na Dunaju, po 1 slučaj v Pardubicah in Piseku, 2 slučaja v Kraljevih Vinogradih na Češkem, po 1 slučaj v Olomucu. Dambošiču in Vračovu. in (» slučajev v Hudolinu na Moravskem. Ti slučaji so bakterijologično ugotovljeni.
Razun 1 slučaja, gre za same osebe, do-šle s severnega bojišča.
Budimpešta brez kolere.
BUDIMPEŠTA, 9. (K.) V današnji seji upravnega sveta glavnega mesta je na mestnik višjega fizika, sporočivši o zdravstvenih razmerah v oktobru, ugotovil, da se ni med civilnim prebivalstvom glavnega mesta v mesecu oktobru dogodil niti en slučaj kolere.
Papež nadškofu v Reiir.su.
RIM, 9. (K.) Papež je naslovil na kardinala Lucona pismo v odgovor na neko pismo tega poslednjega. Papež pravi med drugim:
S posebnim sočutjem smo vzeli na znanje pismo, na katerem Vam izrekamo živo , zahvalo. Kakor napolnjuje našo dušo z globoko skrbjo, ker smo takoj v začetku svojega pontifikata priče žalostnili dogodkov sedanjih časov, tako nam provzroča tudi žalost, da Vam pišemo v prvič ob okolno-stih in iz vzrokov, ki so tako malo izpod-budljivi. Zasledovali smo poročila o težkih dogodkih, ki jim je bilo pred nedolgim časom pozorišče staročastitljivo mestoReims Vaša škofovska rezidenca. Hvaležni smo Vain za to, da ste nam podrobno sporočili o dogodkih. Proseč za Vašo osebo, za duhovščino in vernike, poverjene Vaši dušno pastirski skrbi, čustev nebeške milosti, po-deljamo s prekipevajočim srcem apostolski blagoslov vsem in Vam, naš preljubi sin, še posebno.
Vesti o splošni mobilizaciji v Grški.
ATENE 8. (Kor.) »Agence d* Athenes« označa v bukareških listih objavljeno in iz Nila datirano vest o splošni mobilizaciji v Grški za neosnovano.
Mornariški oficirji v francoski armadi.
PARIZ 9. (Kor.) Predsednik Poincare je po poročilih vojnega, mornariškega in finančnega ministra podpisal dekret, ki pripušča vporabo mornariških oficirjev za službo na suhem.
Odlikovani nemški mornariški oficirji.
BERLIN 9. (Kor.) Šef brodovja križark, podadmiral grdf Spee, je dobil železni križec I. in II. razreda, veliko število oficirjev in moštva pa železni križec II. razreda.
Istotako je bil podeljen poveljniku kri-žarke »Karlsruhe« železni križec I. in II. razreda, vsem oficirjcm, uradnikom, krovnim oficirjem in 50 podčastnikom in mornarjem pa železni križec II. razreda".
Hov tip potopiiaio&Sfl čolna.
NEWYORK, 8. (Kor.) List „Newyorker Times* doznaje, da je mornariški departe-ment končal svoje predšiudije glede novega tipa potapljajočega čolna, ki naj bi bil večji kot \si dosedanji. Potapljajoči čoln bo 300 čevljev dolg, bo imel akcijski polumer 3500 milj in brzino 21 vozlov. Stroški so prera-čunjeni na pet milijonov mark.
Državni železniški svet
PRAGA, 8. — Člani državnega železniškega sveta so dobili obvestilo, da letos radi vojnih dogodkov ne bo decemberske-ga zasedanja te korporacije.
0 ruskih izgukoh povodom zadnjega oble-gonja Przemvsln.
DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Na podlagi sledečega, na avtentične podatke se opirajočega pojasnila, naj se nekoliko preudari resničnost z uradne ruske strani razširjenih vesti o obsegu ruskih izgub pri Pfemyslu. Kakor razumljivo, skuša Rusija velike izgube te ponesrečene akcije prikriti pred javnostjo. V to svrho, ne glede na zdravstvene ozire, je oblegovalna armada že od začetka gledala predvsem na to, da so bili mrtvi vojaki takoj pokopani ali pa vsaj zagrebeni. Poizkus, da bi v očigled bližajoči se osvobodilni armadi, zavzeli še popolnoma nedotaknjene naprave pašne črte z nasKokom, so Rusi diago pU.čali. Število njihovih žrtev je narastlo na popolnoma nenavadno višino. V času od 19. septembra do 4. oktobra je bila obrambna artiljerija neomejena gospodarica položaja. Kakor hitro je prišlz kaka sovražna kolona v artiljerijsko podmočje pašne črte, je imela kmalu polno mrtvih in ranjenih. Kako velik učinek so dosegli zlasti naši 30*5 cm možnarji, ki se jih je bal sovražnik ko peklenskega ognja, je razvidno iz izpovedb vjetnikov. Značilne za učinek naše trdnjavske artiljerije na daljavo, so izgube 82. sovražne rezervne pehotne divizije, ki je stala za severnim delom oblegovalnega obroča in se pravih napadov sploh ni udeleževala. Tu je zgubila ena sama soviažna stotnija od 250 mož 114 mrtvih in ranjenih. — Ko so pričeli naši potem z ofenzivo, je naša aitiljerija napravila še hujša opustošenja med sovražnikom. Trpel je zlasti oni del ruske fronte, ki je moral branili veliki gozd vshodno od Bykova. Tamkajšnja 4 urna bitki je stala Ruse nad 3000 mož, po izpovedbah ujetnikov celo še več, ker je bil uničen skoro en cel bataljon. Le brezobzirnosti, s katero so Rusi pošiljali vedno nove polke v boj, se imajo Rusi zahvaliti, da so ohranili posest go da. Koliko žrtev na mrtvih in ranjenih je zahtevala prva obkolje-valna faza do 4 oktobra, se niti približno ne more preceniti, ker so bile ruske izgube daleč zunaj pasa. Sele po osvoboditvi trdnjave je bit dostopen večji del tega prostora. Vendar pa iskanje grobov ni lahko. Zlasti nI bilo mogoče doznati, ali je v odkritih grobovih eno ali pa več trupel. — Sele dne 6. in 7. oktobra pričeti silni napadi na trdnjavo so omogočili zanesljiva opazovanja. Ker so Rusi prodirali z velikimi masami na jugovzhodu, jugu in severu, pri - čemer so morale Čete dostikrat kar preko popolnoma nezavarovanih krajev, je imela trdnjavska artiljerija in poleg nje infanterijski ogenj in ogenj iz strojnih pušk, zelo bogato polje za smrtonosno delovanje. Po izpovedbah vjetnikov so podrli naši posamezni projektili z vso preciznostjo streljajočih topov, po 8—12 mož. — Zlasti tekom nočnih napadov so nudili Rusi, razsvetljevani od trdnjavskih reflektorjev, na mnogih mestih izredno dobre cilje, zlasti pred žičnimi ovirami, kjer so bili požeti celi bataljoni, še p: edno so se za-mogli okopati. — Tretja strelska brigada je prišla n. pr pri naskoku na južno fronto v tako strakovit ogenj, da je pri vsaki stotniji ostalo komaj več kakor 50 mož. — Zvečer je Rusov minilo njihovo veselje za n upadanje. Zato je moral za 8. oktobra nameravani zadnji naskek popoln:ma izostati. — Tekom tega tridnevnega boja so i/.gubili Rusi na severni fronti, malo računano, 9.700 mrtvih in ranjenih, pred južno fronto 2.000 mrtvih in ranjenih. Največje izgube so imeli Rusi pred jugovzhodno fronto, kjer so napenjali vse sile. — Čeprav so Rusi do 7. oktobra zjutraj odstranili svoje mrtvece in ranjence in razvijali v tem oziru tudi v noči 8. novembra živahno delovanje, so našle tamkaj naše patrulje, ki so zamogle dne 9. oktobra prodreti do tisoč korakov, na njihovem potu do 5.000 trupel, ki so jih odstra«
Stran IL
»VEČERNA EDINOST« it 69.
V Trstu, dne !0. novembra 1914.
nj» vali ruski, ponoči naganjani delavski oddelki, do 18. oktobra. Mi smo pokop Ii le malo število onih padlih, ki so prodrli do pašne črie. V jarkih in žičnih ovirah pred trdnjavskimi nasipi ležeči ranjenci so morali biti radi neprestanega sovražnega artilerijskega ognja prepuščeni njihovi usodi. Pri enem samem okopu na jugovzhodni fronti jih je bilo naštetih 350. — V očigled teh razmer mora postati jasno, da so podatki, ki so jih prinesli od ruske strani izhajajoči in pod rusko cenzuro se nahajijoči listi, da so namreč Rusi pri Premyslu izgubili 70.000 mož, veliko primernejši kakor naša prvotna cenitev o izgubi 40.000 mož. — Uradna ruska trditev, da je ta številka stokrat pretirana, je tem smelejša, ker je bilo tekom obleganja med 18. septembrom in 10. oktobrom samo v trdnjavo pripeljanih 1405 Rusov.
AriiMski boji pred Lvom
Pred Lvovotn je padel 30. septembra artiljerijski poročnik Mosl in pri njem so našli sledeče pismo, ki ga je pač spisal, a ga ni mogel več odposlati. Pismo kaže, kako strahoviti so bili artiljerijski boji okrog Lvova, in se glasi, kakor ga čitamo v »Ta-gesposti*:
Polk težkih havbic je dobil nalog, naj zgradi poljna baterijska stojišča, da zadrži Ruse, ki so v ogromni premoči pritiskali za našimi. Dan in noč se je delalo in ljudje — bili so večin. Ogri in le majhen del Gornieavstrijcev in Solnograjcev — so si privoščali komaj po pet ur spanja na dan. Bilo je veselo pogledati, kako so vrli fantje tekmovali, da zgrade stojišča čim preje in čim trdneje.
Pehota je venomer prodirala; bila sta 59. in 14. polk, potem deli 4. tirolskega cesarskega lovskega polka in nekaj lovskih bataljonov. Prodiral je tudi ogrski honved. V očeh vseh se je lesketala bojna strast. Do 6. septembra je šlo tako. Potem pa so se začeli počasi vračati polki, ki so se iz strategičnih ozirov morali umakniti iz svojih položajev.
V tem smo na desnem krilu namestili topove, dočim pa se je na levem krilu še dalje gradilo, ko so že Rusi pritisnili za našimi z vso silo. Neki lovski bataljon jih je skušal ustaviti, toda premoč je bila prevelika.
Nato pa so začeli delovati topovi tudi na levem krilu. Karteče so hrumele preko ravnine kakor vihar, ki podira vse. Ruska poljska baterija se je hotela postaviti na levi strani, toda komaj je bila v položaju, sta že zleteli v zrak dve »proci« (sprednja prema topniškega voza, kjer se hrani strelivo), zadeti po naših granatah. Rusi so se morali umakniti, dva njihova topa sta ostala tamkaj. Kjerkoli se je postavila sovražna baterija, je bila že pregnana v prihodnjih par minutah. Število mrtvih in ranjencev narašča strahovito, vedno raz-ločneje se čuje v premorih, ko se strelja, ječanje težko ranjenih. Proti 10 zvečer se je boj nekoliko ublažil, toda uro pozneje nas je napadla ruska pehota. Naša pehota in artiljerijske rezerve so jo pognale nazaj; le eni stotniji 246. ruskega pešpolka se je posrečilo, da je predrla v še ne popolnoma dograjeno levo krilno baterijo. Hitro je zbral stotnik vod delovnega oddelka in udri, vihteč sabljo, na čelu oddelka proti sovražniku. Oboroženi le z ostro nabrušenimi lopatami, so tolkli topničarji po Rusih in jih vkljub petkratni premoči vrgli iz jarka; šestdeset mož so ujeli, ostali pa so bili večinoma mrtvi ali pa rannje-ni.
Na levem krilu smo namestili topove in 2. septembra zjutraj — ta dan smo najbrž imeli več izgub nego tekom vse vojne — se je zopet pričel boj. Zopet je začela prodirati naša pehota, toda premoč je bila prevelika. Rusi so pritiskali za našimi in mi smo jih sprejeli s strahovitim kartečn. in šrapnelskim ognjem. Naš stotnik je dejal: »Otroci, streljiva imamo dovolj! Ne umaknemo se, pa četudi postane naša baterija baterija mrtvih.« In skoraj bi se bilo uresničilo to.
Boj je hrumel ves dan. Rusi so strahovito izgubljali, prodrli so zopet in zopet in takoj je zopet naskočila nova divizija. Ena, dve, tri, da, šest baterij je nastopilo; naše granate so jih decimirale. Tik za nami ali spredaj ob okop, udarjajo sovražne kroglje, prst in ruša, pomešana z debelim kamenjem leti okrog nas. Naši topničarji so podobni kopačem, večina njih krvavi na rokah, marsikateremu teče kri iz ušes.
Potem pa je zopet zažvižgalo nad nami: pet, šest šrapnelov eksplodira ali brenči nad našimi glavami. Zadela je prva ruska kroglja in razrušila del strelnice. Velika granata je razbila desno kolo havbice, ki smo ga nemudoma nadomestili z drugim. Toda ruska artiljerija se je v tem pomnožila na osem do deset baterij in kakih šestdeset topov grmi na nas. Četrta naša baterija se je umaknila na višje povelje, potem tudi tretja in neenaki boj se je nadaljeval le še z osmimi topovi.
Granatna toča je postajala vedno hujša, po dve, tri granate udarjajo obenem v o-kop. Vedno več ljudi pada, častniki so ra-zun stotnika in mene vsi mrtvi ali ranjeni. Prvemu vodu poveljuje četovodja in hladnokrvno poveljuje mladi, brhki mladenič v strahoviti toči krogelj, glasno in razločno zvent njegova povelja. Med moštvom, ki ravna s topovi se nahajajo že vse stopnje šarž do častniškega sluge. Kakor hitro kdo pade, skoči na njegovo mesto drug, ne da bi čakal povelja, in opravlja svoj posel, dokler se sam ne zgrudi mrtev ali ranjen na tla.
Sedaj se je umaknila še druga beterija In na mestu so ostali le še štirje topovi. Prvi top je ustrelil in trenutek pozneje je priletela ruska granata skozi razstreljeni
okop ter je eksplodirala ob lafeti. Cev je vrglo daleč nazaj.
Kakih šest kilometrov oddaljena od nas, se je pojavila na naši desni ruska municij-ska kolona. Začeli smo jo obstreljevati. Po tretjem strelu je zletel en voz v zrak, drugi pa je začel goreti. Kakor se nam zdi, so začele Rusom pohajati granate, tem huje pa žvižgajo njihovi šrapneli. Samo še štiri njihove baterije streljajo.
Naš stotnik je navduševal naše do smrti utrujene ljudi, naj vzdrže le še kratek čas: »Pehota začne zopet prodirati. Ruske baterije so druga za drugo morale umolkniti! Pogum, tovariši! Ne bojimo se niti desetkratne premoči!«
Potem pa je prišlo povelje, naj se u-maknemo. Bilo je prepozno. Top se ne da nobeden več odpeljati, moštva je komaj še toliko, da more ravnati z dvema topovoma. Tedaj pa je padel tudi stotnik in takoj za njim četovodja. Oba zadeta v prsi ....
Od vse baterije smo bili le še jaz, en predtopničar in štirje topničarji, dasiravno ranjeni sposobni za korakanje. Toda u-molkniti pa le ni marala naša baterija. Prihodnji dan so Rusi hoteli odpeljati naš top z razbitim kolesom, toda oddelek 4. tirolskega cesarskega lovskega polka ga jim je zopet odvzel. In danes pa že najbrž velik del teh vrlih fantov za vedno počiva in spi v hladni zemlji. Bili so vsi junaki .... In 30. septembra je padel še on, edini, ki je še ostal.
SHHce Iz volne.
Vojni doživljaji »Lumpija«. Je to majhen, bel »foksterrier« z velikim črnim »monoklom«, last avstrijskega častnika na bojišču, in nosi lepo ime »Lumpi«. V spremstvu svojega gospodarja se je »Lumpi« udeležil že 19 večih in manjših bojev in je vsikdar zdrav odnesel pete. V nekem vojnopoštnem pismu svoji materi omenja častnik tudi »Lumpija«. Streljanju je privajen že od vojaških vaj, ali ko so prvikrat prileteli ruski streli sem čez, je postal »Lumpi« nervozen. Povsod bi hotel biti obenem ter razkopavati, kaj se je neki ge-nilo za nami v brazdah na njivah, kajti, kamor je priletela krogljica, se dviga majhen oblak^prahu. »Lumpi« je razkopaval, kajti posebno se zakaja na zalučano kamenje. Belega po barvi »Lumpija« pač nismo mogli več imenovati, vendar je bil še vedno objekt za ciljanje našim »prijateljem«. Sedaj pa je nekdo iz moštva odpo-mogel temu nedostatku, prikrojivši mu nekak futeral iz nekega sivega ruskega plašča. Da, zaradi »Lumpija« so žrtvovali celo košček šokolade, da so iz nje napravili barvo, s katero so pobarvali glavo in noge našega zvestega spremljevalca. Škoda le za lepi črni monokel, toda »Lumpi« je sedaj za gospode Ruse povsem neviden. Čemur pa se čudim, je, da »Lumpi« ni še padel v vojno ujetništvo. Nedavno smo ga pogrešali cel dan.
Nekaj za smeh in kratek čas. Italijanski listi poročajo iz Pariza: Francoska cenzura je silno stroga, kar dokazuje najbolje sledeči dogodek: List »Cri de Pariš« je hotel nekega dne priobčiti poročilo o nekem generalu, a cenzura je toliko izčrta-la, da sta od celega poročila ostala samo
sledeča dva stavka: »General K.....je
junak..... Skozi petnajst dni si ni umi!
niti obraza niti rok.« Brrr . . . brrr . .
Usmrćen od letalske pušlce. Že pred nedolgim časom so poročali listi, da letalci ne mečejo samo bomb, ampak se poslužujejo tudi prastarega orožja, pušic, Četudi so te v moderni obliki. Letalske pu-šice obstoje iz 10—15 cm dolge jeklene osti z masivno spodnjo tretjino, ki je zelo koničasta, dočim je zgoraj debelejša, tako da je težišče strele spodaj. Naj se vrže pušico kakor se že hoče, ona se nagne vedno z ostjo navzdol. K navadnim slikam vojnih ran potom granat, šrapnelov, puškinih krogelj in bajonetov, je prištevati sedaj še rane od letalskih pušic. Dr. Volk-mann je poročal v »Miinchner medizini-sche Nachrichten« pred 6 tedni o celi vrsti takih ran. Pri vseh njegovih slučajih je šlo le za manjše rane. Pušica je šla skozi mehkejše dele telesa, zlasti skozi noge, ki jih je v par slučajih celo prikovala k zemlji. Da pa zamore priti tudi do bolj nevarnih ran, je samoobsebi razumljivo m že dr. Volkmann je navedel slučaj, da je nekega vojaka zadela taka pušica v glavo in je takoj obležal mrtev. Višji zdravnik dr. Griinbaum poroča sedaj zopet o neki smrtni rani potom pušice. Neki podčastnik, ki je sedel pred hišo in pisal raport, je nenadoma začutil silen zbod-ljaj na rami in od takrat je čutil vedno bolečine pri dihanju. 2e tekom preiskave se je poslabšalo stanje moža* ki je čutil hude bolečine tudi v telesu, ki jfh je bilo mogoče olajšati le z morfijem. 38 ur po ranitvi je že nastopila smrt. Pušica je predrla pljuča in se ustavila v trebušni votlini. Letalske pušice so torej jako nevarno in zavratno orožje.
Brez pomoči na bojišču. „Dresdener
Volkszeitung" objavlja sledeče pismo nekega saškega domobranca: V boju, v katerem sem bil ranjen, so bili aktivni Bavarci že ves dan v bitki. Naš polk je moral korakati celo noč, da rjači bojujoče se Bavarce. Utrujeni smo prišli proti jutru do bojne fronte in bili že v par trenotkik v težkem boju s Francozi. Morali smo na neko Ialiko višino, predno smo zamogli videti sovražnika. Šel sem nekoliko v stran od svojih čet in ko sem prišel na višino, sem se nahajal med aktivnimi Bavarci. Ti so bili jako veseli, da so dobili ojačenja, ker jim je že primanjkovalo municije. Bodrili so me in pripovedovali, da leže že vso noč v tej poziciji in da nimajo še nikakih izgub. Francozi so streljali previsoko. Kakor toča so šle krogle preko naših glav.
Toda ni trajalo dolgo in Francozi so nas pogodili. Že je padlo par naših tovarišev. Gledati smo morali, da pridemo naprej. Za seboj smo videli frčati šrapnele, ob desni strani je streljala na nas pehota. Mislili smo, da mora iti svet na kose. Prišel sem res komaj kakih 50 korakov naprej in 2e sem dobil krogljo v desno nogo. Položil sem te-lečnjak pod glavo in obležal. Pozneje me je zadela kroglja še v ramo. Zavezal sem si rano, da ne izkrvavim, kajti sanitetni vojaki nikakor ne bi mogli priti do mene. — Popoldne so Nemci Francoze odbili. Toda mir ni trajal dolgo. Ob mraku sem videl, da se Francozi zopet bližajo iz gozda. Naš položaj je postal zelo kritičen. Na mojo nesrečo je prišel sovražnik preko polja, na katerem smo ležali mi ranjenci. Vtem obupnem stanju si pač lahko vsakdo misli, kako mi je bilo pri srcu. Ko so nas videli ležati na tleh, so namerili puške najprej na nas, toda ko so videli, da smo brez moči, so pobesili svoje orožje. Neki Francoz mi je hotel odvzeti telečn ak. Poklical sem takoj nekega francoskega kapitana. Bil je to jako dober človek. Ukazal je takoj svojim ljudem, naj mi pustijo moje stvari, vrh tega mi je dal razumeti, da se nam ni treba ničesar bati. Mirno smo opazovali nato francoske čete, kako so se razvijale v boj. Kmalu je prišlo v dolini do otyipnega spopada. Kroglje so padale tudi na našo višino. Mirno, ne da bi se upali niti dihati, smo pričakovali smrti. Postajalo je vedno bolj temno. Pokanje pušk je pričelo ponehovati in končno so tudi topovi obmolknili drug za drugim. Zahvalili smo boga, da smo odnesli zdravo kožo. A pričele so nam prihajati druge skrbi. Nemške čete so se umaknile in Francozi so pobrali po dolini svoje ranjence. V bližnji vasi je bilo silno veselo. Francozi so se čutili popolnoma gospodaije. Toda ne dolgo, kajti naslednje jutro so že vsi izginili. Najbrže so jim postala tla prevroča.
Sedaj je vladal mir okoli nas..... Nobenega
človeka ni bilo videti, vasi so bile prazne. Postajalo nam je tesno pri srcu. Kaj naj se pač zgodi z nami?
Končno so nas zapazili in nam dali prvo pomoč. Bili so trije hesenski dragonci. Veselje je bilo tako veliko, da so nam solze porosile lice. Dobili smo vode. Dal sem si napolniti za rezervo dve steklenici. Proti večeru so prišli trije francoski vozovi s senom in slamo, lepšega transporta pač ni moglo biti za naše rane, kajti vozovi so morali precej časa preko polj. Pretresli smo se, kar gotovo ni bilo dobro za naše rane, a bili smo srečni, da so nas rešili iz žalostnega položaja. Trije francoski kmetje so nas naložili na voz. Tekom ene ure so nas pripeljali v neko francosko vas, kjer ste bili cerkev in šola izpremenjeni v bolnišnico. Spravili so me v Šolo, kjer nam je dal neki francoski zdravnik nove obveze. Mnogo dam je bilo kot postrežnice, a razumeli seveda nismo nobene besede. Toda vkljub temu ljudje tu niso bili hudobni. Imeli smo mnogo zabave ž njimi, ker so mnogokrat naša znamenja napačno razumeli. Zvečer nas je še neki bavarski štabni zdravnik znova obvezal, nakar so nas spravili zopet na voz in odpeljali potem z železnico v Metz.
hištva, ki se je že nahajalo na cesti. Stotnik je stopil k hišnemu gospodarju in ga vprašal, zakaj je vrgel delavca na ulico. »Ker ini ni plačal najemnine.« — »Potr-pite ž njim,« je dejal stotnik, toda gospodar je odgovoril, da hoče imeti svoj denar in da ne mara delavca v svoji hiši. Stotnik je potegnil iz žepa listnico in vprašal, koliko je delavec dolžan. »Dvajset kron.« Stotnik je plačal dvajset kron hišnemu gospodarju, se obrnil k delavcu in rekel: »Sedaj morete zopet nazaj v stanovanje.« Toda hišni gospodar se je odločno uprl, češ, naj gre delavec, kamor hoče, da ga ne sprejme več v svojo hišo. >Jn zakaj?« je vprašal stotnik nejevoljno. »Zato, ker sem jaz gospodar!« — Stotnik ni rekel nič, vsedel se je v avtomobil in se odpeljal. Komaj pa je minilo 24 ur, pa je dobil hišni gospodar na podlagi zakona o vojnih dajatvah poziv, naj pride kopat okope, in za njegovega prvega predstojnika je bil določen — na cesto vrženi delavec!
Borba za Bolgarsko. Ni dvorna, da se vodi sedaj med obema nasprotnima si skupinama držav ostra borba za Bolgarsko. S strani trosporazuma sta znana brata Buxton začela že pred tedni, ko sta se dlje časa mudila v Bolgarski, kar je bilo v povod za znani atentat nanju v Bukarešti povodom pogreba romunskega kralja Karla. Atentator je bil Turek, iz česar bi bilo sklepati, da so prizadevanja Bux-tonov precej vznemirila v Turčiji. Saj je baje atentator na zaslišanju izjavil, da je Anglija najnevarneji sovražnik Turčije. Dalje so nemški listi javili opetovano, da deluje rusik poslanik v Sofiji, g. Slavin-skij, z vsem naporom, da bi pritegnil Bolgarsko na stran trosporazuma. Tudi Srbija je baje ponudila Bolgarski moralno pomoč proti Turčiji.
No, »Berliner Tagblatt« je uverjen, da se bolgarski merodajni politiki ne dado zavesti od teh intrig. Vsaj toliko je gotovo, da se Bolgarska ni odločila še na nobeno stran. Će smemo verovati nemškim virom, je Bolgarska negativno odgovorila na ponudbo trosporazuma in Srbiie, pak da se je odločila, da ostane nevtralna. To izhaja tudi iz odgovora, ki ga je dal te dni ministrski predsednik Radoslavov deputaciji opozicijo-nalnih strank. Po tej konferenci so se namreč voditelji opozicije sestali v sejo, iz katere so poslali časopisom priobčilo, da je opozicija na podlagi izjave ministrskega predsednika sklenila, držati se stroge in lojalne nevtralitete. No, isti »Berliner Tagblatt« pravi v nekem svojem dopisu iz Sofije, da so vsi bolgarski politiki uverjeni, da Bolgarska ne bo mogla ves čas vzdržati nevtralnosti. Spričo tolikega pritiska od vseh strani se bo morala Bolgarska odločiti v nedolgetn času.
Nov važen izum. Iz Rima javljajo: Profesor Domenico Argentieri je včeraj na angleškem poslaništvu v navzočnosti diplomatov in častnikov s pomočjo po njem iznajdenega žepnega aparata, ki ga je pri-klopil telefonu, v veliko presenečenje vseh zajel dolgo brzojavko iz Londona v angleškem, nemškem in francoskem jeziku Brzojavka je došla od stacije za brzojav-Ijanje z iskrami v Cleethvapesu, iz daljave 1700 kilometrov, in je bila poprej dogovorjena med angleško admiraliteto v Londonu in angleškim poslaništvom v Rimu.
KILJMC
zolosa vina na ProseKu iteo.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilnn čarjem svojo najizbornejso iatrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera),
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od x/a hektolitra naprej«
AODraCSfil
MnaprliiKa,
Velik doiiod ur, verižic, zlatih In sreSrnlii priveskov. Znižane cene.
m\mm Bizjak
urar
Trsi, Caiapo S. Oiacoso i
V hiši „Delavskega ikonsumn. druStva"
lil Hfi&sfc&atiiaccsfili III
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jojice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce modercl. ii Vezenine in drobnarije, preproge, za-trtiž po izjemno nizkih cenah.
i
umi uman usaii
k Dobroznana mirodilnica
Iv. Camauli i
Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. demo s
Velik izbor barv 1
Zaloga za Trst in okolico redilnega ke In odrasle SL&DIti
ter fsifemga ipai fs (ttagi piflti za iivtti. - Ttkta 13.
iimu si^mi! iihbii
Razne politične vesti.
Kaznovani hišni gospodar. Pred vrati-slavskim sodiščem je tožil neki hišni gospodar neko svojo najemnico, ki ima moža na bojišču in ni mogla plačati stanovanja. V tožbi je zahteval tožitelj, naj sodišče obsodi toženko, da mora iz stanovanja. Sodnik je vprašal tožitelja, ali ne ve, da žene mož, ki so v vojni, ne morejo biti obsojene, če ne plačajo stanovanja, in ali ne ve, da je toženkin mož v vojni. »Da, vem to,« je rekel tožitelj, »toda ker ne morem tožiti moža, kako naj pridem do onega, kar mi gre?« — »Torej veste, da je mož te žene v vojni in vkljub temu jo tožite. S tem kažete zelo malo patri-jotičnega duha. Ali mislite, da morete zagnati ženo na ulico, ko njen mož krvavi na bojišču? Ali vztrajate na svoji tožbi?«
• je še enkrat vprašal sodnik. In ko je tožitelj izrekel svoj odločni »da«, je razsodil sodnik: »Tožiteljeva tožba se zavrača in tožitelj se obsoja v plačilo sodnih stroškov.« In dodal je še sodnik: »Imel boste še veliko izgube, Če bodete še dalje ravnal tako!«
Se zanimivejši dogodek pa se je pripetil na Dunaju. V zoologiškem vrtu v Lain-su se delajo okopi, kakor v vsej dunajski okolici. Vrhovno nadzorstvo ima stotnik. Nekega dne je prišel k njemu delavec, ki je zaradi svoje sposobnosti bil določen za delovodjo onega oddelka, in je prosil za en dan dopusta. Stotnik je vprašal delavca, zakaj potrebuje dopusta, in ta mu je povedal, da mora poiskati stanovanje za svojo rodbino, ker mu jo je hišni gospodar vrgel na cesto. Stotnik je poklicat službeni avtomobil in se odpeljal z delavcem k njegovi rodbini. Tamkaj je že cela tolpa po-balinov obskakovala kup delavčevega po-
Domtie vesti.
Razpis jubilejnih podpor. Kuratorij jubilejnega zaklada za otroke in sirote državnih uradnikov v Trstu, razpisuje natečaj za podpore, ki se imajo razdeliti dne 2. decembra t I. Za te podpore smejo prositi sirote in otroci državnih uradnikov (in ne drugih funkcijonarjev) v Trstu. Prošnje, proste koleka, z natančnim naslovom prosilca in opremljene s kakršnemkoli dokazilom o resničnosti prosilčevih navedeb, se imajo poslati do dne 18. novembra t. 1. ku-ratoriju jubilejnega zaklada za otroke in sirote državnih uradnikov v Trstu, kolodvorska ulica via della Stazione) št. 8, II. nadstropje, vrata št. 26.
Dve trupli žrtev katastrofe Lloydovega parnika „Barona Gautscha". Te dni, torej skoraj tri mesece po grozni katastrofi Lloy-dovega parnika „Barona Gautscha", v kateri je našlo smrt toliko ljudi, so istrski ribiči našli v rovinjskih vodah dve mrtvi, že jako razpadli trupli. V žepih oblek so našli pri obeh mrličih mehaniško orodje, iz česar se sklepa, da ste to trupli dveh mašinistov potopljenega „Barona Gautscha".
♦♦♦♦ V dobroznani mesnic) ♦♦♦♦
Trst, Piazza Barriera vecchia 9, Tel. 26-58
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in koštrunovo jančje in tudi kokošje meso.
OBRT: Kuhanje govejih vamp, zaloga suših in osoljenih črev ter sličnih izdelkov,
PestreZba na dom« - Zmerna cena.
!
Kreditni zavod
(Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST
Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron.
se bavi z vsemi bančnimi posli.
Upravlja in hrani »se vrednote.
Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4 Vo
dohodninski davek plača zavod.
MENJALNICA (010 San Antonfo 5)
Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop.
VARNOSTNE CEUCE „SAFES"
v posebni oklopni sobami,
posebno priporočljive za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev.
Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb.
Nepretrgan urnik od 9 predu, do 5 popol.
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. — Postrežbe točna.
Narodna traovlna. m Narodna trgovina.
III III
III HI
III III
Oblaatveno avtorlzovana delavnloi
PATRIZIO PITTARO
se Je preselila v ul. Giacinto Gallina 6.
Napajava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih to »trelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja u električne »vetllke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni.