Gozdarski inštruktor Kmetje bi se morali zavedati, da s odpisom izjave o varnosti prevzemajo nase veliko odgovornost. Človek velikokrat preceni svoje sposobnosti, 'rh vsega se za delo v gozdu odločajo e brez gozdarskih izkušenj. Za trditev, da si izkušen za delo v gozdu, moraš iviti najmanj tisoč ur praktičnega dela. Lastnik gozda je odgovorna oseba za varno delo na kmetiji in tudi v gozdu. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN00032 4. NOVEMBER 2005, CENA 298,00 SIT PRIVOŠČITE SVOJEMU VOZILU NOVE PNEVMATIKE [LA: POSEBNI ZATOVORNi KONKUI ERAKOPLAS d.o.o., jprešernova 10, Velenje KRAJNER loži: planini: i.iiiivii KRUMPACN1K AN (OH PUSIOSLENSEK AHfllN Dan odprtih vrat Varstveno delovnega centra Mozirje Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje HRAMBA AVTOPLASCEV BREZPLAČNO ZAVAROVANJE AVTOPLASCEV R.S.L. LEVEC, d.o.o Telefon: 03/425-45-50 RENAULT storitev Zadruga mozirje VSE ZA KOLINE PC Ljubija, 837-07-71, 837-07-20 Železnina Luče, 584-40-24 Železnina Radmirje, 838-80-43 Ì PLATIŠČA: 14 col 15.480 SIT 15 col 16.080 SIT 16 col 17.880 SIT Če niste zamenjali gum, je skrajni čas, da nas obiščete. Uredimo vam bankredit! V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru: 1 VULKANI2ERSTV0 IN ] AVTOOPTIHA NOVAK IBŽFULPAj m ■ s V VSEM ŽIVILSKIH POSLOVALNICAH PA SMO ZA VAS PRIPRAVILI AKCIJSKE CENE - kruh štruca, 800 g,... 299 SIT - krhki keksi naše babice,1000 g,.....650 SIT - buhtelj, 100 g,....130 SIT - mlinci, 250 g,.....150 SIT sam Dtopclom skupina JAVNI RAZPIS ZA NOVO DELOVNO MESTO SAM d.o.o. Domžale s sedežem v Zgornjih Jaršah je srednje veliko podjetje z jasno vizijo za prihodnost. Glavna dejavnost podjetja je trgovina z gradbenim materialom, metalurgijo, vrtnim programom, materialom za vodovod in ogrevanje, keramiko in kopalniško opremo, elektro materialom in belo tehniko ter z ostalo opremo za dom. Zaradi širitve prodajnih površin iščemo mlad in perspektiven kader, ki se je pripravljen dodatno izobraževati in aktivno vključiti v mlad kolektiv in bo kasneje sposoben prevzeti zahtevna vodilna delovna mesta. K sodelovanju vabimo komercialnega referenta v poslovni enoti Nazarje (m/ž) Pogoji za opravljanje dela: - univerzitetna izobrazba ekonomske smeri, - obvladanje dela z računalnikom v MS Windows okolju, - obvladanje programskih orodij MS Office, - vozniški izpit B kategorije, - organizacijska sposobnost, - poznavanje prodajnega asortimana, - komunikativnost. Delo se opravlja v PE Nazarje. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 20.11.2005 na naslov: SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta l, Zgornje Jarše, 1235 Radomlje s pripisom »za razpis« ali na e-naslov: katja.varga@sam.si Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01-729-88-20 (Katja Seljak Varga). f rtu m Tretja stran ] . KNJil NICA Zdravje Wf Vse... ... toda brez zdravja je vse nič, se glasi dobro znani rek. Tega dejstva se zavedajo vsi osveščeni državljani v sodobnih družbah, zato sklenejo zdravstveno zavarovanje. Nekateri mislijo, da s tem zavarujejo svoje zdravje. Bilo bi čudovito, če bi se dalo zavarovati zdravje! Pa se žal ne da. Z zdravstvenim zavarovanjem se zavarujemo le za stroške, ki bi jih imeli, če bi zboleli ali se poškodovali. Zdravstveno zavarovanje nam torej zagotavlja višjo socialno varnost ob boleznih in pri poškodbah. Slovenska zakonodaja loči med obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. V sistem obveznega zavarovanja so vključeni vsi prebivalci, ki imajo stalno prebivališče v naši državi, izvaja pa se kot javna služba po načelih javnih financ in v breme javne porabe. Financira se s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi zavezanci, ter obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela in poškodb pri delu ter poklicnih bolezni. Edini izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ni zavarovalnica. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice, in sicer Vzajemna, Adriatic in Triglav, zdravstvena zavaro- prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, v Sloveniji pa je v praksi najbolj razširjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v katerega se vključujejo osebe, ki so na podlagi zakonodaje zavezanci za doplačila pri uporabi zdravstvenih storitev, ki jih sicer do predpisanega odstotka pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Prepričan sem, da ste v minulih dneh v različnih medijih zasledili številne informacije o spremembah na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato smo se v uredništvu odločili, da tudi v Savinjskih novicah spričo aktualnosti namenimo tej temi nekaj pozornosti. Iz ankete, ki smo jo opravili med naključno izbranimi sogovorniki, je razvidno, da je večina ljudi vsaj v grobem seznanjena s spremembami, da pa ne razmišljajo prav veliko o tem, da bi zamenjali zavarovalnico, pri kateri imajo sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. No, časa za to odločitev je še kar nekaj, pravzaprav še dva meseca, zato s tem ne gre preveč hiteti. Vsekakor pa je dobro temeljito preučiti ponudbo različnih ponudnikov in se šele na podlagi konkretnih podatkov in dejstev dejansko odločiti. Pri tem vam želim čim več modrosti. eJ. IZ VSEBINE: 44 Aktualno: Več denarja za novega direktorja Enga.4 Zavod za gozdove: Za nesreče s traktorjem je največkrat kriv človek..........5 Dan spomina na mrtve: Sprava in sožitje da, izkrivljanje resnice ne.........7 Gornji Grad: Muzejska zbirka Janeza Mavriča razglašena za spomenik lokalnega pomena....7 s »p%L fatai gassa Barar Zdravstveno zavarovanje: Do konca leta je treba izbrati zavarovalnico...........8 Šmartno ob Dreti: Glasba in smeh ob prazniku.....19 Na naslovnici: Na komemoraciji v Nazarjah ob dnevu spomina na mrtve ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 44,4. november 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. e GORNJEGRAJSKI ŽUPAN IN DIREKTOR ENGA TONI RIFEU BO SPOŠTOVAL SKLEP KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE Več denarja za novega direktorja Komisija za preprečevanje korupcije je 21. oktobra sprejela ugotovitveni sklep, da je funkcija direktorja občinske firme Engo za dobavo toplotne energije nezdružljiva s funkcijo župana, zato je pozvala gornjegrajskega župana Tonija Riflja, da se v roku 60 dni odloči, ali se bo odpovedal direktorskemu položaju. V nasprotnem naj bi ga občinski svet razrešil s funkcije župana, vendar po Rifljevem zagotovilu tega ne bo potrebno, saj namerava sam odstopiti z mesta direktorja. Očitno se bo to moralo zgoditi še preden bo (če bo) Engo kupila kranjska družba Sava Energetika. »Pri ustanovitvi podjetja Engo d.o.o. je bil na občinskem svetu sprejet dogovor, da bo direktor podjetja vsakokratni župan občine. Zakonodaja je takrat to omogočala,« pojasnjuje Rifelj. Občinski svetje Kotje povedala Pustosiemškova, je v lanskem letu nekaj cepiva proti gripi celo ostalo, letos bo verjetno pošlo vse. To lahko sklepamo po velikem povpraševanju, ki so ga bili zdravniki v Zgornji Savinjski dolini deležni v zadnjem času. Temu seveda botruje strah pred ptičjo gripo, ki, če ne drugega, nas spominja, da se približuje tudi »navadna« gripa. Cepljenje proti človeški gripi pred ptičjo gripo ne ščiti. Niti ni podlage za trditev, da bi cepljeni proti navadni gripi lažje prebolevali ptičjo gripo. Ker pa je o ptičji gripi oziroma njenemu učinku na človeka vendarle premalo znanega, marsikateri posameznik»ne bo tvegal« in se bo cepljenja proti navadni gripi poslužil ravno zaradi strahu pred ptičjo. »Ljudje morajo ločiti med človeško in ptičjo gripo«, opozarja Pustosiemškova, »vendar je večje povpraševanje po cepljenju mogoče pripisati ravno ptičji gripi. Seveda cepljenje proti navadni gripi še vedno priporočamo, predvsem starejšim kroničnim boln- 27.2.1999 sprejel tudi sklep, s katerim je dal soglasje nadzornemu svetu Enga, da določi višino in način izplačila mesečne nagrade za direktorja Enga Tonija Riflja, ki velja od 1.1.1999 dalje. ikom in otrokom, pri katerih lahko prav tako pričakujemo zaplete po možni okužbi z virusom gripe. Cepivo proti gripi smo že prejeli, vendar gre le za del naročene pošiljke, ki verjetno ne bo zadostoval za cepljenje vseh, ki se želijo pred gripo zaščititi. Preostanek naročenega cepiva še pričakujemo.« Sicer pa se cepljenje proti gripi priporoča iz več razlogov. Gripa je nevarna nalezljiva bolezen, ki se zelo hitro širi in krepko prizadene sluznico dihal in jo stem naredi tudi dovzetnejšo za druge bakterijske in virusne povzročitelje. S cepljenjem učinkovito preprečimo obolevanje s človeško gripo (z znanimi sevi) pri 70 do 90 odstotkih cepljenih odraslih ter 80 do 90 odstotkih cepljenih otrocih. S cepljenjem proti gripi se v ogroženih skupinah zmanjša tudi tveganje za nastanek pljučnice, zmanjša se tudi delež hospitalizacij. V posebej ogroženih skupinah, npr. bolniki, starostniki v domovih za ostarele, je potrebno dosledno precepiti vso populacijo ogroženih in Na podlagi Rifljevega predloga je nadzorni svet Enga 14. 3. 1999 sprejel sklep, da se izplačilo direktorjeve nagrade izvršuje preko Društva inovatorjev Ljubljana, kar naj bi bilo za Engo najbolj ugodna varianta. V veljavi je ostalo tudi načelo, da podjetje ne bo zaposlovalo. Po Rifljevih besedah so se člani nadzornega sveta soglasno sporazumeli o višini mesečne nagrade. Izhodišče za mesečno bruto nagrado je bruto povprečna slovenska plača, ki znaša 164.399 tolarjev. Rifelj je za avgust 2005 vse osebje, ki skrbi zanjo. Gripa se pri imunsko oslabljenih osebah zakomplicira zelo pogosto, najpogosteje s pljučnico. Če je proti gripi cepljenih več ljudi, se število bolnikovs kapljičnimi okužbami zmanjša. Manj ljudi kašlja, manj jih izloča povzročitelje gripe in drugih obolenj v okolico, posledično je manj akutnih obolenj dihal. Ker pa v letošnji »sezoni gripe« vlada predvsem strah pred ptičjo prejel 274.394,78 tolarjev bruto nagrade. »S tem smo zagotovili, da kot direktor nisem na plačilni listi Enga. Podjetje deluje ne, da bi bil kdo na plačilni listi. Uradno sem še direktor, vendar bom v skladu s sklepom komisije za preprečevanje korupcije dal odpoved na mesto direktorja. Rok za uveljavitev je 60 dni od prejema sklepa. Nato bo potrebno poiskati novega direktorja in ga zaposliti za bistveno višje stroške,« dodaja Toni Rifelj. Savinjčan vvt.a sati gripo, je cepljenje proti navadni gripi priporočljivo še iz enega vidika. Namreč, več ljudi je cepljenih proti navadni gripi, manjša je verjetnost, da bi se v istem času, v istem bolniku sočasno srečala dva virusa gripe, ki bi mutirala in ustvarila novo obliko virusa gripe. Takšnega, ki bi povzročil pandemijo s katastrofalnimi posledicami. Tatiana Golob OBČINSKI SVET LUCE Koncesija za daljinsko ogrevanje Lučki občinski svetniki so na zadnji seji po dolgi in konstruktivni razpravi podelili Roku Suhodolniku koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja toplovodnega omrežja v Lučah. Pri tem občina ne prevzema nikakršnih finančnih obremenitev. Po besedah župana Cirila Rosea niki menili, da tolikšno povišanje ni je za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso najbolj zainteresirana osnovna šola, ki ima precej zastarel sistem ogrevanja. Po zagotovilih koncesionarja naj bi bilo ogrevanje za 10 odstotkov cenejše od sedanjega, pri šoli pa naj bi bil ta procent še višji. V nadaljevanju seje so potrdili 7-odstotno povišanje cen šolskih prevozov. Prevozniki so sicer predlagali 10- do 15-odstotno povišanje, vendar so občinski svet- upravičeno, čeprav se je v letošnjem letu cena goriva povišala za četrtino. Zaradi številnih zakonodajnih sprememb bodo v Lučah verjetno še pred novim letom sprejeli nov statut in poslovnik, po vzoru inšpekcijskih služb pa resno razmišljajo, da bi z Občino Ljubno ustanovili skupen režijski obrat za vzdrževanje lokalnih cest in področje turizma. Savinjčan CEPLJENJE PROTI GRIPI Cepljenje proti človeški gripi ne pred ptičjo gripo V Sloveniji se vsako leto proti gripi cepi okoli 160.000 do 180.000 ljudi. Letos bo to število, predvsem na račun strahu pred ptičjo gripo, verjetno višje, tako domneva tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Ida Pustoslemšek Kramer. Proti gripi seje mogoče cepiti že ves teden, cepiva, ki so ga v prvi pošiljki prejeli, verjetno ne bo dovolj za vse. Cena cepljenja je 2.500 sit, za mlajše od 18 let ali starejše od 65 let in kronične bolnike pa 1.500 sit. 0 NEKDANJA NAZARSKA TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OSTAJA V ZGORNJESAVINJSKI LASTI Postopno do novih delovnih mest Potem Ro je šlo podjetje Glin TIP Brest februarja v stečaj in je ostalo 90 zaposlenih brez dela, je stečajnemu upravitelju Tomažu Kosu (končno) uspelo najti kupca. Novi lastnik je družba Žaga-Tiples iz Zgornjih Pobrežij pri Rečici ob Savinji, ki je bila med osmimi ponudniki pripravljena odšteti največ, in sicer 96 milijonov tolarjev, kar je 11 milijonov več od izklicne cene. Po besedah lastnika in direktorja Tiplesa Stanka Kopušarja so nekdaj ekološko precej sporno tovarno ivernih plošč preplačali, samo da ostane v rokah zgomjesavinjskega kapitala. V Žagi - Tiplesu se ukvarjajo s predelavo lesne hlodovine in izdelavo lesnih polizdelkov in izdelkov. Večji del proizvodnje prodajo na slovenskem tržišču, nekaj stalnih kupcev pa imajo v državah Evropske unije in nekdanje Jugoslavije. Kopušar pravi, da bo za potrebe lastne firme zaenkrat obdržal tretjino površin, kijih namerava preurediti v skladišče, za ostali prostor, kije primeren za trgovino z lesnimi izdelki in širšo obdelavo lesa, pa bo iskal strateškega partnerja. Trenutno imajo 12 zaposlenih, vendar Kopušar resno računa, da jim bo uspelo nekje v petih letih zagotoviti delo za približno 40 ljudi. »Izdelkom želimo povečati dodano vrednost, zato bomo zaposlovali lesne strokovnjake, ki bodo pripravljeni delati na zahtevnejših projektih. Delovna mesta se bodo odpirala postopno, z obvladovanjem tržišča in proizvodnje,« razlaga Kopušar, ki vidi možnosti za pisarne ali kaj podobnega v pomožnih prostorih. Z odkupom funkcionalnega zemljišča od podjetja Brest Pohišlvo so zagotov-Ijenatudi parkirna mesta in ostala infrastruktura. Nekdanja tovarna ivernih plošč je ostala v rokah zgomjesavinjskega kapitala (foto: EMS) Ob znanem dejstvu, da večina lesne surovine najde kupca izven Zgornje Savinjske doline, se v Žagi -Tiplesu vsaj zaenkrat s problemom pomanjkanja lesa ne soočajo. Kar seveda pomeni, daje potrebno imeti do dobaviteljev in kupcev enako pošten odnos, kar je eden od osnovnih pogojev za ustvarjanje možnosti malemu gospodarsh/u v lesni industriji in skupen nastop na trgih EU in državah nekdanje Jugoslavije. Savinjčan ZAVOD ZA GOZDOVE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Za nesreče s traktorjem je največkrat kriv človek V Sloveniji se je lani zgodilo 25 smrtnih nesreč s kmetijsko mehanizacijo, 14 ljudi je umrlo pri delu, ostali pa so izgubili življenje v nesreči s traktorjem v prometu. Gre za uradne podatke, po vsej verjetnosti pa je nesreč s traktorji še več, a poškodbe niso tako hude, zato jih ljudje ne prijavljajo. Največ nesreč se zgodi na travniku, v gozdu ter na gozdnih in poljskih poteh. Med mrtvimi je bilo največ oseb starih med 55. in 65. letom, pogosto pa so v nesrečah udeleženi tudi otroci in mladoletni, ki se nepravilno prevažajo na traktorjih. Kot pravi mag. Tomaž Gerì, vodja odseka za gozdno tehniko, bi lahko večjo varnost pri delu s traktorji dosegli z večjo varnostjo same mehanizacije, ljudi pa je treba otem čim bolj informirati. »Zato smo skupaj s Krajevno enoto Gornji Grad Zavoda za gozdove Slovenije za kmete izvedli tečaj varnega dela s traktorjem. Ob teoretičnem delu tečaja smo na praktičnem prikazu dela na terenu poskušali ponovno opozoriti na nevarnosti, na katere morajo biti kmetje pri delu v gozdu še posebej pozorni.« Dejstvo je, da je nesreč, ki se pripetijo pri delu v gozdu, veliko preveč. Statistika beleži, da se zgodi nesreča s smrtnim izidom na Jože Požar (desno) med vzroke za nesreče pri delu v gozdu postavlja na prvo mesto neizkušenost (foto: EMS) vsakih 15 tisoč kubikov posekanega lesa, pri tem prednjačijo zasebni gozdovi. Inštruktor s postojnske gozdarske šole Jože Požar med vzroke za nesreče postavlja na prvo mesto neizkušenost, sledi- jo neodgovornost, slab odnos do vzdrževanja stroja, neprimerna obleka in vinjenost. »Kmetje bi se morali zavedati, da s podpisom izjave o varnosti prevzemajo nase veliko odgovornost. Človek velikokrat preceni svoje sposobnosti, povrh vsega se za delo v gozdu odločajo ljudje brez gozdarskih izkušenj. Za trditev, da si izkušen za delo v gozdu, moraš opraviti naj- manj tisoč ur praktičnega dela. Lastnik gozda je odgovorna oseba za varno delo na kmetiji in tudi v gozdu,« razlaga Požar in pri tem jasno poudari, da otroci do 15. leta starosti nikakor ne bi smeli delati s traktorji in ostalo kmetijsko mehanizacijo. V Sloveniji se vsako leto zgodita najmanj dve nesreči, katerih posledica je smrt otroka. Savinjčan GORENJE VELENJE Zgodba o uspehu 2005 Velenjska družba Gorenje je v okviru prireditve Mesec oblikovanja 2005, ki jo organizira zavod Big, prejela posebno oblikovalsko priznanje Zgodba o uspehu 2005. Priznanje je iz rok ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka prevzel direktor Design centra Gorenje Janez Smerdelj. Komisija, kije ocenjevala po kriterijih tržne uspešnosti, razvojne inovativnosti in kakovosti dizajna, je podelila Gorenju najvišjo oceno in svojo odločitev takole obrazložila: »Gorenje, d.d.,je uspešno podjetje, ki zavestno uporablja kakovostno oblikovanje kot tvorni elementvsvoji poslovni, razvojni in tržni strategiji in ki s premišljeno vključitvijo oblikovanja v strate- gijo razvoja izdelkov, storitev in sistemov dosega pomembne tržne uspehe«. Prireditev Mesec oblikovanja, ki je v prvi vrsti namenjena podjetjem z oblikovalsko strategijo in oblikovalcem s podjetniško vizijo, je dogodek, ki predstavlja in spodbuja slovensko produktno oblikovanje in oblikovanje interierja. KF E GORNJEGRAJSKA OSNOVNA ŠOLA JE BILA DELEŽNA »VELIKE« GRADNJE PRED 27 LETI Otro« in učitelji v neenakovrednem položaju »Za potrebe nemotenega in ustreznega delovanja javnega zavoda, ki združuje devetletno osnovno šolo z dvema podružnicama in dve enoti vrtca, bo v naslednjih letih potrebno nekatere prostore preurediti, dograditi oziroma ustrezno adaptirati. Pri vseh teh posegih smo odvisni od proračunskih sredstev občine ustanoviteljice ter sredstev, ki jih za izboljšanje materialnega stanja šol namenja Ministrstvo za šolstvo. Zato je nemogoče natančno določiti čas izvedbe in finančne okvire omenjenih šol,« je v nekaj stavkov ravnateljica Lilijana Bele strnila osnovni problem, s katerim se bodo v naslednjem obdobju primorani soočiti odgovorni za optimalno delovanje šole. Šola v Gornjem Gradu se je z šola poleg mozirske v Zgornji Sav-uvedbo devetletke znašla v precej injski dolini prostorsko daleč pod velikih težavah, saj so morali neka- normativi sodobnega devetlet- Zbornica gornjegrajske devetletke je premajhna, da bi zadovoljevala potrebe učiteljev, ki nimajo lastnih kabinetov (foto: EMS) tere oddelke preseliti na druge lokacije, všoli pa »gostuje« vrtec. Od zgraditve prizidka in telovadnice leta 1978 ni bilo omembe vredne investicije všolske prostore, zato niti ne preseneča, da je gornjegrajska nega šolanja. To seveda ne pomeni, da si prejšnje vodstvo šole ni prizadevalo za nove gradnje, ki jih je Ministrstvo za šolstvo zavračalo z razlago, daje glede na število otrok celotna površina šole dovolj velika. BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.nnra.si EIC-okt-68: Podjetje iz Latvije, specializirano v gradnji, obdelavi lesa, izdelavi pohišlva in lepljenih tramov išče možnosti za tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-okt-70: Poljsko podjetje, specializirano v obdelavi lesa in železa, išče možnosti sodelovanja na tehničnem in proizvodnem področju. EIC-okt-81: Podjetje iz Čila, specializirano v dobavi motorjev in rezervnih delov, išče nove evropske dobavitelje avto delov. EIC-okt-84: Italijanski proizvajalec lesenega pohištva, stopnic in balkonov ter prodajalec PVC pohištva išče proizvajalce PVC, lesenih in aluminijastih veznih elementov. EIC-okt-87: Bolgarsko podjetje, specializirano v proizvodnji lesenih in železnih konstrukciji išče komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. Šola lastnih sredstev seveda nima, saj je jasno, koliko denarja ji pripada s strani države in občine, kjer je priliv precej nereden, saj je zaostanka za skoraj osem milijonovtolarjev. »Zaradi tega smo omejeni pri izvajanju določenih aktivnosti. S pridobitvijo novih prostorov za šolsko knjižnico in prilagoditvijo ostalih prostorov bi bilo marsikaj rešeno. Hudo velik problem je popolna neustreznost prostorov za osebje. Zbornica je absolutno premajhna, saj učitelji, ki nimajo lastnih kabinetov, enostavno nimajo kam odlagati stvari. Se vam zdi normalo, da ima 32 zaposlenih na razpo- lago ene sanitarije?« se sprašuje Beletova, ki je za normalizacijo stanja pripravila okvirni plan gradbenih posegov v in ob šoli in vrtcu, ki naj bi ga realizirali v naslednjih petih letih. Z izgradnjo novega vrtca, o njej je tekla beseda na prostorski konferenci, na kateri so bili prisotni vsi odgovorni za kvalitetno izvajanje osnovnošolskega programa v Gornjem Gradu, bi šola pridobila potreben prostor za izvajanje programov po določenih normativih. Drugo vprašanje je, kje in na kakšen način zagotoviti zadostna sredstva. Savinjčan 777^ i i ■ i h i i Zver za zaprtimi vrati V državi Sloveniji je zakonodajalec natančno opredelil primere in dogodke>, ki jih lahko državni oziroma lokalni organ zapre za javnost. Razprave o državni varnosti in podobne štorije gotovo sodijo v to zvrst če dopustimo premislek, da nekaj veljakov kroji usodo naroda po presoji lastnih glav. Nekoliko manj razumljivo postane, če se javnost v podobi novinarjev pusti pred zaprtimi vrati, ko se debatira o šolskih prevozih, vrtcih in podružničnih šolah, tako kot so to storili v Gornjem Gradu ob obisku ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Korektno, da ne rečemo celo nadpovprečno vljudno paberkovanje o dilemah tukajšnjega šolstva, ki ga brez problemov vsak dan zaznava sleherni osnovnošolec, je bilo očitno dovolj tehten razlog, za odločitev, da se pred vrata razreda v gornjegrajski osnovni šoti postavi straža. Dogodek, torej, ki ga praviloma vsak minister oziroma lokalni gostitelji izkoristijo za lastno promocijo. No, tokrat je bilo odločeno drugače, s to razliko, da se Savinjske novice in v njihovem imenu spodaj podpisani niso dale odsloviti kot polit cucek. Ker za kaj takega preprosto ni bilo razloga. V vsakem primeru se bodo morali pristojni z Ministrstva za šolstvo in šport in Občine Gornji Grad zelo natančno pogovoriti, kdo je kriv, da je po razgovoru z župani in ravnatelji celo vsega vajen šolski minister zardeval pred novinarji kot najstnik pred lepotico. In čeprav sta nam tako Mihaela Praprotnik iz kabineta šolskega ministra kot gornjegrajski župan Toni Rife j zatrdila, da nista ukazala zapreti vrat pred novinarji, ostaja dejstvo, da se je to zgodilo. Kdo je zakuhal škandal, ki meče slabo luč tako na občino kot ministrstvo, naj se zmenita sama, čeprav sta cilj dosegla. Novinarjev seveda ni mogoče odgnati z nekakšnim telefonskim pojasnilom, da jim bo ministerpo končanem razgovoru na razpolago v vaški gostilni. Tam naj se sestaneta Rifelj in Prapro-tnikova in si nalijeta čistega vina. Savinjčan V___________I_________________________________ J Ljudje in dogodki, Kultura 1. NOVEMBER - DAN SPOMINA NA MRTVE Sprava in sožitje da, izkrivljanje resnice ne Ob dnevu spomina na mrtve so po številnih krajih Zgornje Savinjske doline krajevne organizacije zveze borcev v sodelovanju s šolami in krajani pripravile žalne slovesnosti, na katerih so se poklonili žrtvam nacističnega terorja in padlim borcem med drugo svetovno vojno ter vsem domoljubom, ki so izgubili življenje v boju za osamosvojitev Slovenije. Z minuto molka in prižganimi svečkami ob obeležjih so se spomnili vseh, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. V Mozirju je v kulturnem progra- recitatorjev mozirske osnovne šole mu pred spomenikom padlim poleg spregovorila tudi Stanislava Borov-zgornjesavinjskih godbenikov, pe- šak, ki je prepričana, da oddaljeni vcev moškega pevskega zbora čas II. svetovne vojne počasi bledi, pod taktirko Antona Acmana st. in Vedno manj je tistih, ki so žive priče Slavnostna govornica Stanislava Borovšak je na žalni slovesnosti v Mozirju poudarila, da Slovenci še nismo dosegli narodne sprave (foto: Ciril M. Sem) Na Rečici je udeležence komemoracije Vera Poličnik spomnila na tiste, ki so dali življenje za svobodo (foto: Marija Sukalo) dogodkov pred več kot šestdesetimi leti. Letos je tudi Evropa praznovala šest desetletij zmage nad fašizmom v duhu sprave, toda pri tem so odločno poudarili: sprava in sožitje da, izkrivljanje resnice ne. Po besedah Borovšakove Slovenci še niso dosegli narodne sprave, pri čemer dnevna politika ta razkol še poglablja. »Slovenski narod še ni našel tiste edinosti, ki je temelj evropskega sožitja in cement evropskega povezovanja. Vsi živi pričevalci morije II. svetovne vojne, ki nasje zaznam- ovala za celo življenje, smo dolžni govoriti o trpljenju in žrtvah, o lakoti in smrti,« je med drugim poudarila govornica. Na Rečici so kulturni program sooblikovali instrumentalisti, pevci in recitatorji rečiške osnovne šole. Udeležencem komemoracije je spregovorila Vera Poličnik, ki je prepričana, da ko smrt zatisne oči, se življenje ne konča. Na vse, ki so dali življenje za svobodo pa bo ostal svetel spomin - edini cvet, ki ne oveni. Marija Šukalo MUZEJSKA ZBIRKA JANEZA MAVRIČA IZ GORNJEGA GRADA Zbirka razglašena za spomenik lokalnega pomena Na predlog Pokrajinskega muzeja iz Celja je Občina Gornji Grad razglasi- sodijo v gospodarsko dejavnost la zbirke Janeza Mavriča za spomenik lokalnega pomena. Muzejska zbir- ljudi, ki so živeli na tem območju. ka,kisenahajavŠtekluingraščini,jeopredeljenakotetnološki,zgodovin- To so različna poljedeljska orodja ski in umetnostno zgodovinski spomenik lokalnega pomena. in pribor, razni pripomočki, ki so Zbirka izpričuje način življenja ljudi v Zgornji Savinjski dolini in prikazuje njihovo materialno ter duhovno kulturo Zbirka izpričuje način življenja ljudi v Zgornji Savinjski dolini in prikazuje njihovo materialno ter duhovno kulturo. Poleg tega vsebuje pomembne eksponate o lončarski dejavnosti v okolici Gornjega Gradu, kije zamrla koncem 19. stoletja in je bila v kraju in okolici poznana kot »Zadrečka keramika«. Mavrič je uspel ohraniti tudi pomembne primerke božjepo-tnih podobic, razglednic in pisem iz tukajšnjih krajev. Zaradi vsega naštetega se lahko, po mnenju Pokrajinskega muzeja, predmeti poleg etnoloških razvrstijo tudi med zgodovinske in umetnostnozgodovinske spomenike. Janez Mavrič je v desetletjih sistematičnega zbiranja gradiva zbral razstavljeno zbirko, ki obsega 4305 predmetov in tiskov. V prvo skupino sodi 1921 predmetov, ki jih uporabljali pri opravljanju domačih dejavnosti in obrti. Nekateri predmeti so bili del stanovan- jske ali prehrambne kulture. Druga skupina Mavričeve zbirke sestavlja 1.145 primerkov različnih tiskov. Gre predvsem za molitvenike, knjige Friderika Barage, razglednice z motivi cerkva, narave, žensk, cvetličnih motivov, cesarja Karla I., fotografije poročnih parov, otrok itd. Sem sodijo tudi dopisnice vojakov iz frontnih rovov prve svetovne vojne. V tretjo skupino je zajetih 1.286 tiskanih božjepotnih podobic. To je zbirka spominskih sličic različnih božjepotnih cerkva iz Slovenije in zamejstva, kamor so nekdaj romali Zgornjesavinjčani. Zelo obsežna je zbirka različnih svetnikov, farnih zavetnikov, preostali del podobic pa so sličice cerkva in svetnikov iz držav, v katere so občasno romali tudi ljudje iz Zgornje Savinjske doline. Savinjčan 0 Zdravstvo, Anketa V_____________________________________________________—---------- DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Do konca leta je treba izbrati zavarovalnico Dogajanje na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj je v zadnjih tednih zelo pestro, saj je s 1. septembrom stopila v veljavo nova zdravstvena zakonodaja, ki prinaša nekatere spremembe. Do konca letošnjega leta morajo vse zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ponovno urediti obstoječe zavarovanje. Seveda to pomeni tudi določene spremembe za zavarovance, ki so zaradi različnih informacij v medijih in tržnih aktivnosti nekaterih zavarovalnic na terenu nekoliko negotovi. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklene tisti, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan inje zavezanec za doplačila. S tem se izogne doplačilom za zdravstvene storitve, ki jih krije obvezno zavarovanje. Doslej je bila višina premije posameznega zavarovanca odvisna od njegove starosti in nekaterih drugih okoliščin ter seveda od cenovne politike zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan. Pomembna novost je ta, da bodo premije od 1. marca 2006 dalje znotraj posamezne zavarovalnice enake za vse zavarovance ne glede na njihovo starost, spol in zdravstveno stanje. Po novem tudi ne bo več popustov pri premijah za krvodajalce, popusti pa bodo omejeni na tri odstotke v primeru skupinskih zavarovanj ali nižjih administrativnih stroškov pri plačilu premije (na primer za letno plačilo). Zakon določa, da se bodo v prihodnje pogodbe sklepale najmanj za eno leto, po letu dni pa bo mogoče pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju odpovedati, pri čemer bo odpovedni rok tri mesece. Nova zakonodaja tudi omogoča izbiro in menjavo zavarovalnice brez dodatnih stroškov. Kotje znano, ponujajo storitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice Adriatic, Vza- jemna in Triglav, zdravslvena zavarovalnica. Za odločitev glede morebitne menjave zavarovalnice imajo zavarovanci čas do konca letošnjega leta. Strokovnjaki pri tem opozarjajo na previdnost, da se ne bi komu zgodilo, da bi po 1. marcu prihodnjega leta ostal brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali pa bi imel dve polici in bi moral za obe plačevati premijo. Med novostmi v zdravstveni zakonodaji velja omeniti tudi trimesečno čakalno dobo, ki bo veljala za vse zavezance za plačilo doplačil, ki pred sklenitvijo dopolnilnega zavarovanja niso bili zavarovani več kot en mesec. Na to določbo naj bi bili pozorni vsi tisti zavarovanci, ki se bodo odločili za menjavo zavarovalnice, saj bodo imeli enako čakalno dobo, če po odpovedi sedanjega zavarovanja ne bodo sklenili novega zavarovanja pri drugi zavarovalnici. Po novem se bo vsakemu, ki se ne bo vključil v dopolnilno zdravstveno zavarovanje v roku enega leta od dne, ko bo postal zavezanec za doplačila, povišala premija za tri odstotke z vsakim polnim nezavarovanim letom. Skupno povišanje premije glede na nezavarovana leta lahko znaša največ 80 odstotkov. To bo veljalo tudi za tiste, ki bodo prekinili zavarovanje in nato ponovno vstopili vanj po več kot letu dni. Zveza potrošnikov Slovenije je pred dnevi pozvala zdravstvene zavarovalnice, naj čim prej predstavijo svoje celovite ponudbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakonski rok je sicer šele t. december, vendar bi to pomenilo, da se bodo morali zavarovanci in ostali, ki še niso zavarovani, odločiti v roku enega meseca, pa še ta je tako imenovani »nori« december, ko je zaradi predpraznične mrzlice aktualno še marsikaj drugega kot zdravstveno zavarovanje. Franci Kotnik Naša anketa Kaj nam prinaša novi zakon o zdravstvenem zavarovanju? Dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebujemo vsi, razen otrok, šolske mladine, študentov in oseb, ki so po zakonu oproščene doplačil. Spremembe zdravstvene zakonodaje, ki so stopile v veljavo 1. septembra letos, uvajajo na področje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izravnalno shemo, hkrati pa narekujejo zavarovalnicam preureditev obstoječih zavarovalnih pogodb. 1.400.000 zavarovancev bo imelo tako skladno z zakonom do konca letošnjega leta možnost zamenjati zavarovalnico. Kaj o tem menijo Zgomjesavinjčani? Marjan Šinkar, Spodnja Rečica Prostovoljno zavarovanje imam urejeno že od samega začetka. A ker sem zdrav, ga ne uporabljam in tako ne vem, ali je dobro ali slabo. Zato se ob teh spremembah zakona verjetno ne bom odločil za drugo zavarovalnico, temveč bom ostal prisvoji. Ernest Špeh, Mozirje Spremembe sicer malo spremljam preko medijev, a ker sem zdrav, sploh ne razmišljam o tem, ali je moje zavarovanje dobro ali slabo. Še naprej bom zvest svoji zavarovalnici. Ana Plesnik, Gornji Grad Preko sredstev javnega obveščanja sicer delno spremljam spremembe, ampak se s tem sploh ne obremenjujem. Imam pač to srečo, da mi zdravje služi in ne potrebujem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Tako niti ne vem za prednosti in pomanjkljivosti mojega zavarovanja. Tudi v prihodnje bom ostala tam, kjer sem sedaj. Romana Pogorelčnik, Nazarje Zdravstvene storitve so pretirano drage, zato bi bilo dobro poiskati rešitev oziroma odgovor na vprašanje, zakaj. Pogosto pa smo ljudje tisti, ki malo skrbimo za svoje zdravje. Sama z zdravjem sicer nimam problemov, tako da tudi prostovoljnega zavarovanja ne rabim, kljub temu da ga imam urejenega že vrsto let. Prav tako sem prepričana, da bom ostala zvesta svoji stari zavarovalnici. Franjo Bartolac, Mozirje Prostovoljno zdravstveno zavarovanje imam urejeno kot večina, že vrsto let. Aga do sedaj nisem potreboval, saj sem popolnoma zdrav. Tako niti ne vem, ali ima kakšne pomanjkljivosti oziroma kakšne spremembe bodo nastale po novem zakonu. Damjana Paulič, Mozirje Vse spremembe, ki se bodo pojavile z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju, delno spremljam. Vem, daje potrebno slediti vsem spremembam, da se bomo potem lahko pravilno odločili in izbrali. Sama sem s svojo zavarovalnico sedaj zadovoljna in je tudi v prihodnje ne bom zamenjala. Pripravila: Marija Sukalo, foto Ciril M. Sem Oglasi ________y DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM BO PRAVIČNEJE PORAZDELILO SKRB ZA ZDRAVLJENJE BOLNIH IN STAREJŠIH. Zavarovanci v prihodnje ne bodo izpostavljeni nevarnosti, da bi jim zaradi starosti ali katerega drugega dejavnika grozila višja premija. Vsaka zavarovalnica bo vsem svojim zavarovancem ponudila enake pogoje. Z uvedbo izravnalne sheme pa bodo zavarovalnice medsebojno izravnavale stroške doplačil za zdravstvene storitve, ki jih poravnavajo za svoje zavarovance. 1.400.000 ZAVAROVANCEV BO MORALO ŠE LETOS PONOVNO ZDAJ LAHKO IZBEREMO ZDRAVSTVENO ZAVAROVALNICO, UREDITI SVOJE DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE. PRI KATERI BOMO ZAVAROVANI PO NOVEM. S1. septembrom je stopila v veljavo nova zdravstvena zakonodaja. V dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvaja nekatere spremembe. Zavarovanci in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bodo morali do 31. decembra 2005 ponovno urediti obstoječe zavarovanje. Tako bodo zavarovanci tudi v prihodnje varni pred doplačili zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov v okviru standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nova zakonodaja omogoča izbiro in menjavo zavarovalnice brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so bili doslej skoraj trajno vezani na izbrano zavarovalnico. Po novem pa lahko izrazijo svojo voljo in odpovejo dosedanje zavarovanje. Zamenjavo zavarovalnice je potrebno s podpisom opraviti do konca letošnjega leta. Zavarovanci bodo ne glede na zamenjavo upravičeni do izplačila rezervacij, v kolikor jim pripadajo. DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM triglav ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, D.D. MODRA ŠTEVILKA (Mxnxzxs) VARSTVENO DELOVNI CENTER MOZIRJE »Nismo boljši, nismo slabši, smo drugačni« S temi besedami je vodja enote VDC Saša Mozirje Vilma Marčinko pozdravila številne goste. Center je namreč 20. oktobra priredil dan odprtih vratz namenom, da bi svojo dejavnost še bolj približal širši javnosti. Svoje dneve tukaj preživlja 18 varovancev in štiri redno zaposlene, imajo pa tudi zunanje sodelavke. Po »igrici« so slovesno razrezali torto, ki jo je podarila ena od varovank ob drugi obletnici svojega prihoda v center (foto: Marija Lebar) Marčinkova je v nagovoru dejala: »Za temi zidovi je vsega po malem: smeha in solz, veselja in žalosti. Pri nas ne gledamo na pomanjkljivosti, temveč na sposobnosti.« In res, te sposobnosti njihovih varovancev pridejo do izraza pri raznih izdelkih, kijim jih »zdravi« lahko krepko zavidamo. Na razstavi smo si ogledali voščilnice izdelane iz suhega cvetja aii vezene, dišeče sveče, gobeline, tkane izdelke, še posebej pa so pritegnile pozornost slike vtehniki mozaika, izdelane izključno iz različnih semen, ki so neverjetno pestre in glede na motiv lahko zelo barvite. Imeli so prodajno razstavo, kjer je bilo moč kupiti njihove izdelke. Beseda »kupiti« tukaj ni pravi izraz, saj neverjetnega truda, potrpljenja in spretnosti tako varovancev kot mentoric ni mogoče plačati. Obiskovalce so razveselili s krajšo »igrico« z naslovom Ne bom iskala, kjer deklica izgubi živce, a ko ugotovi, daje brez njih lažje živeti, sklene, da jih ne bo iskala. Nato so slovesno razrezali torto, ki joje podarila ena od varovank ob drugi obletnici svojega prihoda v center. Na voljo pa je bilo tudi drobno pecivo, ki so ga izdelali sami. Če so si obiskovalci želeli pogledati še enoti centra v Žalcu in Velenju, kjer so prav tako imeli dan odprtih vrat, je bil za prevoz na razpolago kombi. Prireditevje obiskovalce popolnoma zadovolji- Varovanci so razstavili vezene voščilnice ali izdelane iz suhega cvetja, dišeče sveče, gobeline, tkane izdelke in drugo (foto: Marija Lebar) la, saj je bilo vsega po malem tako za dušo kot za telo. Sicer pa so tukaj obiskov veseli skozi vse leto in če jih želite spoznati, ni treba čakati ravno na dan odprtih vrat. Bliža se čas obdarovanj, morda pa bi letos po darila za svoje najdražje stopili kar v Varstveno delovni center v Mozirju? Marija Lebar SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE! V skladu s spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Republike Slovenije, vas obveščamo, da vas bo Vzajemna d.v.z., do 30.1 1.2005 pisno obvestila o prilagajanju pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za samo preureditev vaših pogodb, ni potrebno storiti ničesar, saj se bodo vaše obstoječe zavarovalne pogodbe samodejno preoblikovale v skladu z novim zakonom. Glede na obseg in najnižje stroške poslovanja, vam bo Vzajemna zagotovo ponudila najugodnejšo ceno, poleg katere bodo njenim članom na voljo še dodatne ugodnosti, kot so: brezplačno članstvo v sistemu Drugo mnenje, zavarovanje za tujino Vzajemna5000 za 1 tolar, 40% popust pri paketu VzajemnaZeleniGumb ter določeni popusti pri ostalih produktih Vzajemne. Vsak zavarovalec pri Vzajemni pa je obenem tudi solastnik Vzajemne, Vzajemna bo za vse svoje člane odprla osebne račune, na katerih bodo zabeleženi njihovi solastniški deleži v Vzajemni. Vsi zavarovalci Vzajemne bodo najkasneje do 5. decembra 2005 prejeli certifikate, ki dokazujejo njihovo lastništvo v Vzajemni. Da bi se izognili prenagljenim odločitvam, vam svetujemo, da ne podpisujete nikakršnih obrazcev ali pogodb ter počakate na obvestila, ki jih boste prejeli s strani Vzajemne. Za vse informacije v zvezi s tem se lahko obrnete tudi na brezplačno telefonsko številko Vzajemne 080 20 60, ali 02 87 50 500. www.vzajemna.si Vaša Vzajemna! I! VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. Organizacije, Kultura STRATEŠKA KONFERENCA V BELIH VODAH Voda je strateška surovina tretjega tisočletja Na sedežu Naravovarstvene zveze Smrekovec v Belih Vodah je 27. oktobra potekala strateška konferenca tehnološke platforme za vode. Udeležili so seje številni ugledni slovenski znanstveniki s tega področja. Po končanem programu so organizirali okroglo mizo na temo Živeti in ustvarjati z naravo. Evropska komisija je v začetku leta v svojem dokumentu opredelila program vzpodbujanja okoljskih tehnologij. Pri tem je ena od pomembnih aktivnosti vzpostavitev evropskih in nacionalnih tehnoloških platform. Temu programu sledi Slovenska tehnološka platforma za vode, ki je odprt forum za vse zainteresirane pri rabi, varovanju in upravljanju voda. Program okrogle mize je bil nekoliko skrajšan, kljub temu pa smo slišali kar nekaj tehtnih ugotovitev. Moderatorka je bila Zofija Mazej Kukovič, domačinka iz Belih Vod, sicer pa direktorica velenjskega Esotecha. Šoštan-jski župan Milan Kopušar se je dotaknil predvsem problema vodooskrbe, ki še vedno ni zadovoljivo rešen za vse občane. Ponekod še vedno uporabljajo individualne vodovode brez ustrezne kontrole kakovosti vode, čeprav bi zmogljivost vodovoda prenesla še nekaj tisoč odjemalcev. Poraba v industriji pada, nekaj tudi na račun prestrukturiranja in izboljšanih tehnologij. Sicer so bili udeleženci okrogle mize mnenja, da morata biti naravovarstveni in razvojni vidik nujno povezana. Slovenija je majhna in ravno zaradi tega je lahko dovolj fleksibilna. Ena naših primerjalnih prednosti, ki bi jo morali tržiti, je še vedno dokaj neokrnjena narava in čiste vode. Zofija Mazej Kukovič je povezovala program okrogle mize v Belih Vodah (foto: Marija Lebar) Ob tem je predstavnik Premogovnika Velenje Zvone Es dodal, da so na območju izkopa- vanj premoga zaradi ugrezanja nastala jezera, kamor so odlagali pepel iz šoštanjske elektrarne. Zaradi pepela je imela voda celo do 12ph vrednosti. Ko so z odlaganjem pepela prenehali, je narava sama poskrbela za obnovo, tako daje kvaliteta vode sedaj blizu pitni. Besedo je povzel Gregor Petk-ovnik, mlajši domačin iz Belih Vod, in povedal, da je voda v nekaterih njihovih vodotokih oporečna in ne ustreza več imenu, ki ga je vas dobila zaradi svojih številnih in dobrih vodnih izvirov. Upati je, da bo tudi strateška konferenca pripomogla k ozaveščan-jutako politike kot gospodarstva in lokalnega prebivalstva o pomembnosti čim bolj razumnega ravnanja z vodami in stem k večanju naše tržne konkurenčnosti kot tudi kvalitete življenja. Marija Lebar LJUDSKI PEVCI IZ LUČ OB SAVINJI Edinstveni v slovenskem prostoru Občina Luče se je ob letošnjem občinskem prazniku oddolžila »svojim« pevcem z zlato plaketo. Povsem človeška in moralna dolžnost po de-sef letjih delovanja do preštevilnih pevcev, ki so z očeta na sina, z matere na hčerko prenašali odnos do kulture, petja in še posebno do kulturne dediščine. Generacije pevcev, ki jih vzadnjih letih vodi in vzpodbuja Jože Mlačnik, so pomembno prispevali k prepoznavnosti in promociji Luč in brez njih ne mine skoraj noben kulturni dogodek v kraju. Avstriji in drugod po Evropi. V vseh teh letih seje dejavnost zborov prepletala vsaj na treh področjih; narodna in umetniška pesem, cerkveno petje in ljudsko večglasje z ohranjanjem tradicije. Kdor pozna umetniško pot lučkih ljudskih pevcev, se bo strinjal, daje Ljudski pevci iz Luč so se v različnih sestavih začeli zbirati in prepevati že v povojnih letih, organizirano pa pojejo že več kot štirideset let. Petje v moškem, žen-skem in mešanem pevskem zboru je postopoma preraslo v narodno in tudi umetniško pesem, vendar vseskozi ostalo zvesto tradiciji in ljudskemu izročilu. V začetku spontano, pozneje pa so se vse bolj zavestno in samozavestno predstavljali ob različnih priložnostih v domačem okolju, potem v bližnjih krajih nekdanje skupne občine, na regionalnih srečanjih, pozneje na gostovanjih in srečanjih v raznih krajih Slovenije. Tudi na vseslovenskem taboru v Šentvidu pri Stični, slišali smo jih v oddajah na slovenskem radiu, na številnih javnih nastopih, njihova pot bogata in izjemna. Tudi na gostovanjih v krajih bivše Ju- s pomočjo nacionalnega radia se gosiavije, med rojaki čez mejo v je bogastvo ljudskega večglasja, Ljudski pevci iz Luč s svojo dejavnostjo pomembno prispevajo k prepoznavnosti in promociji kraja (foto: EMS) petja na »štrto« ali šestglasja, kije edinstveno v slovenskem prostoru in mu tudi v Evropi ni enakega, ohranilo v zakladnici slovenske pevske kulturne dediščine. Preprosto je ugotoviti, da se vse to ne bi moglo zgoditi brez velike ljubezni pevcev do petja, odgovornosti do izročila prednikov in odrekanja, ki ga od njih terja skrb vsakdana. Rezultati so pomembni za Luče, za vse ljubitelje petja, kakor tudi za raziskovalce ljudskega pevskega izročila. Župan Ciril Rose in ostali odgovorni za materialno in duhovno blaginjo ljudi pod Raduho se v polni meri zavedajo zaslug ljudi, ki desetletja dolgo zbirajo, oživljajo in prenašajo pevske tradicije na nove rodove. Vzponi in padci so del življenja, tudi lučko petje tej zakonitosti ni zmoglo v celoti uteči. Njihovo dosedanje delo pa je brez slehernega dvoma dovolj veliko zagotovilo, da bodo njihove stare pesmi, napevi in običaji živeli tudi v prihodnjem obdobju. Savinjčan OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Sloveniji V okviru Turistične zveze Slovenije vsako leto poteka akcija z naslovom Moja dežela, lepa in gostoljubna. V času akcije različne komisije ocenjujejo kraje, izletniške točke, industrijske obrate in šole. Pod drobnogled komisij je letos padla tudi mozirska osnovna šola. Po obisku regijske komisije je bila izbrana za najlepšo in s tem predlagana korak naprej, na državno raven. Še strožja komisija seje ob koncu preteklega šolskega leta znova oglasila v Mozirju. Težko je našteti vsa dejstva, ki pod budnimi očmi članov komisije prinašajo pozitivne in negativne točke na ocenjevalnih listah. Ne gre zgolj za zunanjo ureditev, kot je pogosto zmotno mišljenje, ampak za skupek mnogih stvari. Od urejenosti ceste, ki vodi k šoli, do okolice, cvetličnih nasadov, parkirišč, zelenih površin, do urejene notran- josti in delovanja turističnih podmladkov. Vsa ta dejstva pripomorejo k skupni oceni. In slednja je OŠ Mozirje v kategoriji šol, zgrajenih do leta 1980, prisodila tretje mesto. Kot poudarja ravnatelj Anton Venek, gre zasluga za doseženo tako visoko mesto vsem zaposlenim, še posebej pa tehničnemu osebju, ki vestno in dosledno skrbi, da je mozirska šola lepa in urejena tako zunaj kot znotraj. Slavnostna podelitev priznanj je v preteklem tednu potekala v Gornji Radgoni, kjer je priznanje Turistične zveze Slovenije sprejel ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek. Benjamin Kanjir Posebej tehničnemu osebju gre zasluga, da je mozirska šola lepa in urejena tako zunaj kot znotraj (foto: Benjamin Kanjir) SLOVENSKA KARITAS Mednarodno srečanje v Mozirju Slovenska karitasjevokviru regijskega sodelovanja v jugovzhodni Evropi od 6. do 8. oktobra 2005 pripravila delavnico z naslovom Župnijska karitas - možnosti in priložnosti za socialno-pastoralno poslanstvo v župniji. Prireditev je 7. oktobra potekala v Mozirju, zaključila pa se je s predstavitvijo delovanja mozirske župnijske karitas in mašo v mozirski fami cerkvi. 25 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore, BiH, Bolgarije, Italije, Kosova in predstavniki Catolic Relief Service (Ameriška mednarodna karitas), ki je projekt tudi finančno podprla, je razpravljalo o projektih, s katerimi bi se dotaknili socialno najbolj ogroženih. Sodelavci iz različnih okolij so izmenjali izkušnje, nasvete in iskali še učinkovitejše poti za svoje delo. Delovanje mozirske župnijske karitas je predstavila predsednica Alenka Brezovnik. Izpostavila je veliko projektov, ki so jih prostovoljke izvajale v zadnjih letih. Kljub množici aktivnosti pa so vedno odprte za nove ideje. V svoje vrste vabijo tudi ljudi, ki so voljni priskočiti na pomoč ljudem v stiskah, ne le finančnih, ampak tudi duševnih. Veliko ljudi skriva svoje bolečine globoko v sebi. Okolje zato sklepa, da problemov domala ni. Že blažena mati Tereza pa je opozarjala, da v svetu ne vlada zgolj lakota po hrani, ampak še večja lakota po ljubezni. In ravno tešen-je slednje naj bi bila tudi ena izmed osnovnih smernic delovanja kar-itasa, Benjamin Kanjir Udeleženci mednarodne delavnice karitas med predstavitvijo v Slomškovi dvorani v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) ZALOŽBA BIZJAK VELENJE Ohranjeno ljudsko izročilo V Založbi Bizjak je izšla sloven-sko-angleška knjiga z naslovom Izvir bele vode - The Well od White Water. V knjigi so na 64 straneh žepnega formata opisani najlepši drobci ohranjenega ljudskega izročila iz Belih Vod nad Šoštanjem oziroma 15 ilustriranih pripovedi v slovenskem in an- gleškem jeziku. Besedilo je napisala Špela Janežič, prevod je delo Helene Byrne, ilustracije pa je prispeval Rok Poles. Z omenjeno knjigo so v Šaleški dolini obeležili letošnje leto ohranjanja in plemenitenja nematerialne kulturne dediščine. KF j Savinjske novice tudi na Savinjskem valu! Vsak petek ob 9*00 na 89,1 MHz. Piše: Aleksander Videčnik Pomemben čebelar Nazarski gozdarji so se slikali v Homcah pred petdesetimi leti. Zadaj se vidi smreka, imenovana matica, ki je imela prek 15 kubičnih metrov lesa. Zaradi sušenja sta jo sekača Rafael Cuklin (drugi zgoraj z leve) in sin Matjuš Cuklin (na drugi strani / zgoraj) posekala. Lastnik smreke je Oter v beli srajci. Sliko je prinesel Pavel Koren, po Letos praznujejo mozirski čebelarji svoj jubilej, o tem bo še gotovo dosti napisanega. To je posebna prilika za razglabljanje o preteklosti čebelarstva, pa tudi o ljudeh, ki so dali vidne prispevke k razvoju te gospodarske veje kmetijslva. Prav gotovo zasluži vso pozornost naš rojak Janez Goličnik, kije prvi prevedel knjigo o čebelarstvu, napisano izpod peresa Janeza Janše, dvornega čebelarja na dunajskem dvoru. To je bilo veliko dejanje, ki gaje treba ocenjevati v luči tedanjega časa. Slovenci nismo imel dovolj knjig, ki bi bile v poduk umnemu gospodarstvu, posebno pa ne o čebelarjenju. Mohorjeva družba je res ogromno prispevala k širjenju knjig o tedaj sodobnem gospodarstvu na kmetijah. Prav kmetje so bili takoj po prenehanju fevdalizma zelo potrebni poduka. Seveda, fevdalci so iskali v kmetijstvu zgolj dobiček in niso v ničemer pripomogli k izobraževanju svojih podložnikov. Čeprav je Janez Janša napisal knjigo o čebelarjenju, je bila ta tiskana v nemškem jeziku, torej, mnogim našim ljudem nerazumljiva. Zato je prizadevanje Janeza Goličnika toliko bolj pomembno. S svojim prevodom je dal možnost slovenskim čebelarjem do izpopolnjevanja in jih na ta način seznanil s sodobnim čebelarstvom. Janez Goličnik seje rodil v Mozirju, 31. januarja 1737, staršema Marku in Marjeti, ki sta bila ugledna posestnika v kraju, torej dovolj premožna da sta mladega Janeza napotila študirati. Naj mimogrede omenimo, da so Goličniki v Mozirju dosti pomenili, kar nekaj mož iz tega rodu je bilo trških sodnikov. Gospodarska poslopja in dom so Goličniki imel tam, kjer je sedaj gostilna Majerhold. Janez Goličnik je postal doktor teologije, ta naziv je dosegel na Dunaju. Potem je bil kaplan v raznih krajih Savinjske doline in je kot župnik v Grižah ogromno storil za dobro ubogih ljudi, zato so mu nadeli naziv "Oče ubogih". Sam je čebela-ril in dajal zgled drugim čebelarjem. Skrbel je, da so revne družine dobile kak panj čebel in si tako vsaj malo pomagale izboljšati življenje. Kaj kmalu je spoznal, da bo potrebno slovito knjigo Janeza Janše prevesti v slovenski jezik. Tega zahtevnega dela seje lotil s pomočjo Blaža Kumerdeja, ki je bil takrat okrožni šolski komisar v Celju. Jenkova tiskarna v Celju je ta prevod natisnila leta 1792, kot prvo jugoslovansko knjigo o čebelarstvu. Zato, kot piše Anton Rozman, je Martin Perc iz Celja v Slovenskem čebelarju letnik 1934 pravilno zapisal, daje Celje zibelka jugoslovanskega čebelarstva. Janez Goličnikje bil sploh velik človek. Kot je zapisal Anton Rozman, je v svoji oporoki ustanovil sklad za uboge v Grižah in mu namenil 2000 goldinarjev. Že v času župnikovanja v Grižah je pomagal številnim revnim otrokom do izobrazbe. Za župniščem je gojil čebele into karv 120 panjih. Janez Goličnikje umrl 9. marca 1807 v Grižah, kjerjetudi pokopan. Njegova knjiga Popolni nauk o čebelarstvu pa je bila celih 40 let edina slovenska strokovna knjiga za čebelarstvo. Mislim, da bi si ta veliki Mozirjan zaslužil spominsko ploščo v rojstnem kraju, morda bodo čebelarji poskrbeli tudi za to. Še o mejnikih Mejniki so bili nadvse pomembni znaki za razmejevanje zemljišč. Seveda so nastajali marsikje spori okoli mejnih vprašanj. Zato, kot piše Mladika iz leta 1940, je bilo v obravnavi ljudskih sodišč največ mejnih sporov. Če meja ni bila dovolj dobro označena ali pa je bila vmes človeška roka, so se ljudje obračali na ljudska sodišča, ki sojih sestavljali izkušeni stari možje. Navadno so skušali spor mirno poravnati, saj so v prizadevanjih za to sodelovali tudi sosedje in pogosto še izvedenci. Kaj vse so storile stranke, da bi zmagale vsporu! Zanimivo, če je bilo treba priseči, da bodo pokazale potek prave meje, so nasule v čevlje domače prsti in nato ravnodušno prisegale, da hodijo po 3ščemo slare fotografije lastni zemlji... Morda tiči v tej zvijači slovenskega kmeta spomin na posebni razmejitveni postopek, ki ga najdemo v raznih oblikah v bosanskem pravu in v srednjeveških virih. V mejnem sporu je odredil sodnik, da položi ena izmed strank sama skupaj z določenim številom soprisežnikov tako imenovano razmejitveno prisego. Morala je odložiti vrhnjo obleko in sezuti čevlje, ponekod so se do kolen zakopali v zemljo, nato pa je morala priseči, da bo govorila popolno resnico in pokazala pravo mejo. Pri prisegi ali pri hoji po mejni črti je morala držati z roko nad glavo kos ruše ali vrečo, ki je bila napolnjena s prstjo iz sporne nepremičnine. To je neke vrste božja sodba, ker so ljudje verovali, da onega pri priči zadela božja kazen, če bo govoril neresnico oziroma se za las odmaknil od prave mejne črte. Prst je imela na sploh veliko vlogo pri pravnih poslih, ki so zadevali nepremičnine. Saj so po normanskem pravu, na primer, pri podelitvi zemlje v fevd poslali v vrečici prst, ki je bila vzeta s tistega zemljišča, kije bilo dano v fevd. Obstajala so tudi znamenja za pripadnost nepremičnin neki osebi. Posebno zanimiva so znamenja, kijih kmetje dajejo živini največkrat v gorskih vaseh, kojih ženejo na skupno pašo. Ponekod imajo v rabi še vedno stara hišna znamenja, kijih živini zarežejo v ušesa. Danes je razpoznavanje živine na skupnih pašnikih lažje, saj nosijo živali oštevilčene tablice v uhljih. Vsekakor so hišna znamenja nekoč v davnini pomenila zelo veliko. Ljudje so marsikje opravljali velika skupna dela, denimo požare za pridobivanje rodne zemlje. Rabili so številna orodja, ki so bila označena s hišnim znamenjem, da ni prihajalo do zamenjav. Kar škoda je, da so ta znamenja v glavnem tonila v pozabo, saj gre za izvirno ljudsko izročilo, ki kaže na iznajdljivost naših prednikov. Je tradùionalno nedeljsko kosilo ALEKSANDER KORBER, osebni trener V zadnjem času me vse več ljudi sprašuje, kaj je zdrava hrana. Kaj sploh še lahko jemo? Ali je že pripravljena in z znakom bio ali varovalno živilo deklarirana hrana res bolj zdrava od domačega krompirja in jabolk, da ne govorimo o domači svinji v hlevu? Danes je tako imenovana osveščenost o zdravem prehranjevanju prodrla tudi na podeželje, tako rekoč v vsako vas. Ali je res zdravo vse tisto, kar nam govorijo razni s teorijo podkovani strokovnjaki? Ali na podeželju res ni več zdrave hrane in kuhinja naših starih mam ni več dobra? Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal s krepkim fantom s podeželja, ki mije potarnal, daje zdrava hrana draga, kar velja tudi za razne do- MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje Ptičja gripa je bila dokazana že v sosednji Hrvaški, v Sloveniji do novembra še niso našli virusa v poginulih pticah. Pričakuje pa se, da ga bodo kmalu našli, kajti ptice ne poznajo državnih meja. Minister za zdravje sporoča, da zaradi ptičje gripe ni hude nevarnosti za ljudi. Obstaja pa velika nevarnost, da bodo divje ptice prinesle to bolezen domači perutnini, ki bo potem množično poginjala ali pa jo bo treba pokončati. Ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, ki ima sicer možnost prenosa na človeka, vendar zelo redko. Dosedaj je za to datke k prehrani, zato si jih s svojo plačo enostavno ne more privoščiti, vseeno pa bi rad imel lepo oblikovano telo. Boji se domačega nedeljskega kosila (goveje juhe, govedine, praženega krompirja in solate z domačim bučnim oljem). Kam gre ta svet, ljudje se že bojijo jesti tisto, kar sami pridelajo! Problem je v tem, da se ljudje preveč obremenjujejo s tem, kaj je dobro in kaj ne, pozabljajo pa na prvo pravilo, da je treba prisluhniti svojemu telesu. Zato vsem svojim strankam svetujem, naj ne delajo drastičnih sprememb v prehrani. Še vedno velja, daje zmernost ključ do vsega. To velja tudi za pretirano športno dejavnost, ki lahko privede do poškodb ali porušenega zdravja. Vrhunski, v zadnjem času pa tudi rekreacijski šport ni zdrav. Ljudje so boleznijo zbolelo zelo malo ljudi, izpraznila pa je velike farme s perutnino v Aziji in vzhodnoevropskih državah. PREVENTIVNI UKREPI NA OBMOČJIH Z VEČJIM TVEGANJEM Že od 25. oktobra naprej veljajo strogi preventivni ukrepi za domačo perutnino na območjih z večjim tveganjem: ozek obalni pas ob morju in severovzhodna Slov- začeli pretiravati. Več ni vedno bolje. Zato vam svetujem: začnite postopoma in vztrajno spreminjati način življenja v bolj mirnega in zdravega. Nekateri so že prav utrujeni od vsega zdravega in obiskov raznih weiness centrov. Morate se zavedati, da kar je sproščujoče in zdravo zame, ni nujno tudi za vas. Vsak mora najti svoje zadovoljstvo in mir. Veliko ljudi živi zelo stresno, način njihovega sproščanja pa je lahko zelo različen. Nekaterim sprehod v naravi pomeni mnogo več kot kakršna masaža ali savna, nekateri pa se lahko ob kavici in cigareti sprostijo bolje kot kjerkoli drugje. V tem primeru kava in cigareta naredita več koristnega kot slabega, čeprav vemo, da sta v osnovi škodljiva faktorja. enija - jugovzhodno od avtoceste Šentilj-Maribor in naprej do odcepa Dramlje in tam po cesti do Šentjurja in proti Rogaški Slatini do mejnega prehoda Dobovec. Preventivni ukrepi so, da mora biti perutnina zaprta, da ne pride v stik z divjimi pticami in da se razkužuje vsak ob vstopu v hlev. Veterinarski inšpektorji so na terenu in opozarjajo zlasti male rejce, da naj zapirajo perutnino v hleve. Človek je v sodobnem svetu zaradi hitrega tempa življenja vse bolj izpostavljen stresu, ki ga telo ni navajeno. Zatoje dobro, da se umirimo in poskušamo sprostiti, vsak seveda na svoj način. Zmerna in zdrava prehrana je pri tem zelo pomembna. Pri vprašanju, kaj je zdrava hrana, je dobro vedeti, da je manj predelana in industrijsko pakirana hrana zagotovo bolj primerna kot predelana in pakirana z daljšim rokom trajanja. V vsakem izdelku, ki ima daljši rok trajanja, so snovi, ki tak izdelek vzdržujejo, da se ne pokvari. Po tej logiki je domač krompir, čeprav malo zabeljen, bolj zdrav kot instant ali na podoben način že pripravljen krompir. Ne bojte se nedeljskih kosil, seveda pa morate pri vsakem obroku paziti na zmernost, kajti zmernost je tista, ki vodi do zdravja in ga ohranja. Prihodnjič vam razložim, kako kupovati hrano v trgovini, do takrat pa lep pozdrav in dober tek, če ste morda pri nedeljskem kosilu. SPOROČANJE POGINOV DIVJIH PTIC Veterinarska uprava RS naproša občane, da v primeru najdbe več kot pet mrtvih divjih ptic, to sporočijo na veterinarsko inšpekcijo v Celju, telefon 425 27 70. Za spremljanje stanja ptic so zadolženi tudi lovci, ki so enako naprošeni za sporočanje najdb poginov. Če opazimo poginule divje ptice, se jim nikar na približujmo, ker smo v nevarnosti, da dobimo bolezen. KAKO OHRANITI SVOJE ZDRAVJE Zdravniki priporočajo, daje najboljša preventiva proti ptičji gripi cepljenje proti navadni gripi. Naprej sporočajo, da jajca in perutninsko meso ne morejo biti vir okužbe, če so toplotno obdelani - kuhani ali pečeni. Virus je namreč občutljiv na temperaturo: s segrevanjem nad 70 stopinj ga uničimo. Odsvetujemo po uživanje surovih jajc. Vsem rejcem perutnine priporočamo, da preventivno zaprejo svoje kokoši, čeprav niso v območjih z velikim tveganjem. Ptičja gripa pred vrati Pri vprašanju, kaj je zdrava hrana, je dobro vedeti, da je manj predelana in industrijsko pakirana hrana zagotovo bolj primerna kot predelana in pakirana z daljšim rokom trajanja. Mladi bobenček, Organizacije [ OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE 20. državno tekmovanje iz logike Logika je področje, s katerim se nekateri strastno ukvarjajo, drugi jo uporabljajo bolj po zdravi pameti, tretji pa se je izogibajo, ker jim je nekam tuja, mogoče prenaporna ali pa celo nepotrebna. Logika je vpletena v matematiko, filozofijo, računalništvo, zato se študentje teh smeri z njo srečajo tudi med študijem. občine Mozirje Jože Grudnik, iz dopisov Zveze za tehnično kulturo Slovenije in ministra za znanost in visoko šolstvo dr. Jureta Zupana pa je bilo razvidno vabilo mladim, naj se Državno tekmovanje iz logike je potekalo tudi v Osnovni šoli Mozirje (foto: Borut Lončar) Pred dvajsetimi leti je profesor na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani dr. Izidor Hafner s skupino somišljenikov organiziral prvo tekmovanje iz logike. Takrat se je pomerilo 123 tekmovalcev, število pa je z leti hitro naraščalo. Sedaj vsako leto tekmujejo osnovnošolci, srednješolci in študentje, katerim se lahko priključijo tudi odrasli. Letos je na šolskih tekmovanjih sodelovalo 16.000 osnovnošolcev. Na državno tekmovanje se jih je uvrstilo okoli 1.600, in ti so se v soboto, 22. oktobra, zbrali na jubilejnem dvajsetem tekmovanju v 22-ih središčih po celi Sloveniji. Ena od gostiteljic je bila tudi Osnovna šola Mozirje. V Mozirju seje pomerilo 48 deklet in fantov iz 7., 8. in 9. razreda, ki so zastopali osnovne šole iz Luč, Ljubnega, Gornjega Grada, Nazarij, Rečice, Šmartnega ob Paki, Prebolda in Mozirja (po šest z vsake šole). Na otvoritvi jihje pozdravil injih vzpod-budno nagovoril tudi podžupan pogumno in z veseljem odločajo za naravoslovne in tehnične študije, kjer se kažejo dobre možnosti za službo in kariero. Vendar otroci naslednjih 90 minut o tem prav gotovo niso razglabljali, saj so jim težke naloge popolnoma zaposlile možgane. Da so bile zelo zahtevne, je bilo kasneje razvidno tudi iz popravljenih izdelkov. Končni in uradni rezultati tekmovanja bodo za vso Slovenijo objavljeni sredi novembra na spletnih straneh ZOTKS, iz njih pa bodo razvidni dobitniki zlatih in srebrnih priznanj. Kljub vsemu velja zapisati najboljše v Mozirju. V sedmem razredu je bil prvi Rok Rakun (Mozirje), drugo mesto pa so si delili Kristina Golob (Luče), Sara Mumelj (Šmartno ob Paki), Neja Plaskan (Prebold), Anja Poljanšek (Ljubno) in Ivo Ribežl (Nazarje). V osmem razredu je bil najboljši Kristjan Žehelj (Nazarje), drugo mesto sta si delila Matjaž Rihter (Gornji Grad) in Valentina Založnik (Ljubno), v devetem razredu pa je naloge najbolje rešila Lea Marolt Sonnenschein (Mozirje), drugo mesto je osvojil David Brunšek (Šmartno ob Paki), tretje pa Jure Podkrižnik (Ljubno). J. Pahovnik NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC Ljubenski osnovnošolci v projektu za Smrekovec Naravovarstvena zveza Smrekovec si je med svoje naloge zadala tudi akcije in aktivnosti, s katerimi bodo poskušali ohraniti življenjski prostor ogroženih živali, ki živijo na Smrekovškem pogorju. Med nol-oge za zaščito okolja sodi tudi projekt Zavzemi se za Smrekovec. V projektu poleg osnovnošolcev iz Črne na Koroškem in Šoštanja sodelujejo tudi učenci devetega razreda ljubenske osnovne šole v okviru izbirnega predmeta, pri katerem spoznavajo domačo pokraji- no in varovanje okolja. To je program okoljskega izobraževanja. Z njim želijo doseči, da bi otroci znali odgovorno ravnati z domačo naravno dediščino. Ljubenski mladi raziskovalci so po besedah mentorice Vekoslave Kle-menak sodelovali na motivacijskem dnevu, kjer so preko igre spoznavali pokrajino in kamenine. Na pohodu so nabirali rastlinje in prisluhnili tišini. Zzaprtimi očmi so poslušali zvoke iz narave: šum vetra, padajoče listje, oglašanje ptic... Pri tem pa je bilo zelo pomembno, da so se umirili in izostrili vsa čutila. V igri Lov za zakladom so v naravi nabrali le tiste stvari, ki sojih nepoškodovane pozneje lahko vrnili nazaj v okolje in predstavljajo sončno past, saj se v njih ujamejo sončni žarki. Sedaj jih čaka še snemanje filma in izdelava mobilne razstave. Svoje delo bodo predstavili aprila prihodnje leto ob dnevu Zemlje. Marija Šukalo Mladi raziskovalci z ljubnega so sodelovali na motivacijskem dnevu, kjer so preko igre spoznavali pokrajino in kamenine RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Zaključena letošnja tekmovalna sezona Predzadnji vikend v oktobru je na Savinji potekal zaključek letošnjega državnega prvenstva v ribolovu na suho muho. To je bila deveta letošnja zaporedna tekma, največ spretnosti pa so tokrat pokazali člani domače ekipe, ki jo sestavljajo Bojan Lukše, Dušan Žunter in Sašo Bukovec. Zaključne tekme se je udeležilo 69 ribičev iz Slovenije in gostje iz Avstrije. Domačini so z obilo lovske sreče tokrat zmagali, v skupnem seštevku za državno prvenstvo pa zasedli drugo mesto. S tem so pos- tali viceprvaki države. Zaključek tekmovanja, ki je bil že drugo leto zapored na območju Ribiške družine Mozirje, je udeležencem prinesel dober prijem. Ulovljenih je bilo kar 119 lipanov in 156 postrvi šarenk. Mozirski ribiči z neomajno skrbjo za tekoče vode in gostoljubnostjo ob organizaciji raznih srečanj skrbijo tudi za turistično promocijo doline. Marsikdo, ki pride prvič zgolj na ribolov, se v te kraje namreč rad vrača s celo družino. Benjamin Kanjir SV. LENARTU JE POSVEČENA PODRUŽNIČNA CERKEV V LENARTU PRI GORNJEM GRADU Svetnik z verigami Piše: Pavla Kliner 6. listopada goduje svetnik, ki drži roko nad porodnicami, živino in konji. Je tudi zavetnikjetnikov in vseh, kijih ogrožajo roparji in tatovi. Svetnik, ki odpira jetniška vrata, pa je odgovoren tudi za to, kako se bodojetniki na prostosti vedli. Upodabljajo ga z razbitimi verigami. Daje bil sv. Lenart svoj čas priljubljen tudi v naših koncih, spoznamo, če se podamo do čedne cerkvice skrite pod Lep-enatko in Rogatcem, o kateri krožijo skrivnostne legende. Posvečena je prav svetniku z verigami. Mogoče je zato z verigo opasana tudi sama. Sv. Lenart je živel v 6. stoletju na dvoru frankovskega kralja Klodvika, kjer je delal kot ugleden svetovalec. Za krščansko vero se ni zmenil, dokler ga v njene skrivnosti ni vpeljal škof iz Reimsa. Postal je navdušen nad Kristusovim naukom, se dal krstiti in se odrekel prednostim plemiškega stanu. Posvečen je bil v duhovnika in mnoge poganske plemiče spreobrnil v krščansko vero. Od Boga pa mu je bila dana tudi moč čudežev. Lenart je kasneje želel živeti kot puščavnik, zatorej seje umaknil v samoto gozda blizu Limoge-sa. Tam sije postavil kočo, živel le od sadja in zelenjave in nekaj časa, razen Boga, ni bilo žive duše, ki bi bila priča njegovi kreposti. Nekega dne je v tistem gozdu lovil kralj Klodvik, čigar žena je zavoljo težkega poroda ležala v postelji. Prav Lenartovim molitvam je šla zasluga, daje srečno rodila. Kralj mu je vzahvalo podaril toliko zemlje, kolikor je more v eni sami noči na oslu objezditi. Na delu zemljišča je kmalu postavil cerkev Materi Božji v čast, zraven pa je zrasel samostan Noblac, v katerem je bil Lenart opat. Bil je sila obiskan, trume romarjev so se valile po nasvet in tolažbo k opatu Lenartu. Okoliškim kmetom je pomagal z nasveti pri živinskih in kužnih boleznih, njegovo poslanstvo pa je bilo zlasti v spreobračanju jetnikov. Za mnoge je Lenart posredoval pri kralju in dosegel, da sojih izpustili. Poskrbel je za njihovo zaposlitev. Obdelovali so polja in tako pod Lenartovo taktirko ustvarili cela kmečka naselja. Tisti, ki so prišli vstik z njim, se niso nikoli več vrnili na pota kriminala. Svetnik je od 15. stoletja dalje v Nemčiji slovel Portal Savinjske doline kot velik ljudski priprošnjik in zavetnik vsili. Podobna usoda gaje doletela tudi na naših tleh, kjerje bil svoj čas deležen velikega češčenja. Sezidali so mu čez 70 cerkva. Marsikatera je zrasla po zaobljubi ljudi, ki so bili rešeni iz turške sužnosti in so bili prepričani, da jimje pri tem pomagala prav priprošnja k sv. Lenartu. Turški vpadi so sploh zelo pospešili Lenartovo čaščenje. 0 cerkvici sv. Lenarta, skriti pod Lepenatko in Rogatcem, krožijo skrivnostne legende (foto: EMS) Značilnost nekaterih cerkva sv. Lenarta je, da so opasane z verigo. Pripoveduje se, da so jo skovali iz verig, ki sojih rešeni jetniki prinašali svetniku v dar. Ena takšnih opasanih cerkvic stoji tudi v Lenartu pri Gornjem Gradu, v prezbiteriju pa na steni visijo razne verige, katere naj bi prinesli domačini iz turške sužnosti. Bolj verjetna je domneva, da so verige naredili domači mojstri po naročilu osvobojenih jetnikov, ki so se s tem dejanjem hoteli zahvaliti sv. Lenartu za rešitev. Sv. Lenart pa je navsezadnje tudi mogočen vremenjak: kakšno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča. Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini. Zaključimo pa z nekoliko hudomušnim rekom: če je na dan sv. Lenarta lepo vreme, lahko še vsaka lena r(i)t steljo dobi. r a tono.. dĆ\wć 5 ćeli ... Savinja Mozirje nosilec Erine maloprodajne mreže v dolini Delniška družba Savinja Mozirje letos praznuje 40-letnico delovanja. V štirih desetletjih je krepko prerasla prvotne okvire in se danes skladno s trendi povezuje z večjimi trgovskimi subjekti. Glavni strateški partner Savinje je Era Velenje, ki ima trenutno v lasti 24 odstotkov Sav-injinih delnic. Skupna strategija je usmerjena v razvoj živilskih in neživilskih maloprodajnih trgovin na bazi filozofije bližnjega oskrbovalca z blagom široke potrošnje, razvoj strokovnih trgovin Adut in razvoj nove grosistične dejavnosti. IO ćeH ... Lenartov sejem je živ Rečičani bodo s pomočjo krajevnega Turističnega društva ponovno skušali obuditi preteklost. Po dolgih letih je namreč na Rečici ponovno zazvenelo kramarsko pogajanje, zven domačih rokodelcev in vsega drugega, kar sodi na sejem. Turistično društvo Rečica je s pomočjo Aleksandra Videčnika priredilo Lenartov sejem, narodopisno sejemsko prireditev z ustreznim programom in zabavo. Sejemska prireditev je hkrati tudi prireditev ob 410-letnici sejmarjenja na Rečici in podelitvi trških pravic. Lenartov sejem je živel vse do začetka II. svetovne vojne, Rečičani pa vedo povedati, da se je kraj nekdaj ponašal s štirimi sejmi. dć^ecć 15 ćeli ... Jedrske grobnice ne bo pri nas Savinjske novice so zelo pozorno spremljale vsa dogajanja v zvezi z določanjem lokacij za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Še pred slabimi tremi leti smo bili v načrtih jedrskega lobija udeleženi kar s petimi možnimi lokacijami. No, pred kratkim je bila tudi širša slovenska javnost seznanjena z desetimi možnimi lokacijami radioaktivnih odpadkov. Med njimi ni nobene iz naše občine, čeprav so nekatere prav blizu. Nadaljnje raziskave se bodo opravljale le med njimi in je zatorej gotovo, da jedrske grobnice v naši občini ne bo. Pripravila Tatiana Golob Nova, že tretja plošča Rebeke Dremelj bo v prihodnjem letu dni postregla z vrsto uspešnic - prva je na vrsti pesem Slovenski Superboy. Uspešnica s plošče Pojdi z menoj je presenetila tako glasbene urednike kot številne poslušalce. Rebeka je sedaj že prepoznavnemu pop stilu dodala ščepec narodnozabavne glasbe. Na plošči Pojdi z menoj, pri kateri je Rebeka znova sodelovala z uspešno navezo Klinar - Rupel - Zabukovec, bo seveda vsak našel nekaj zase. Rebeka se medtem pripravlja tudi na snemanje videospota Slovenski Superboy. Po dolgih letih praznine, letih, ko je razpadla skupna država, po letih, ko so na sceni vladali tisti, ki so kajpokazali,ješekako dobro delo, da so se ponovno združili dobri stari Novi fosili. Četudi le za nekaj nastopov. Ljubljanski koncert, 22. oktobra, je bil razprodan. Velika dvorana hale Tivoli je bila do zadnjega kotička napolnjena z nostalgiki -tako starejšimi kottistimi najmlajšimi. Zasedba je bila v postavi: Vladimir Kočiš - Zec, Marinko Colnago, Nenad Šarič, Rajko Dujmič in nenadomestljiva Sanja Doležal. Alenka Skupino Black Rebel Motorcycle Club sestavljajo Peter (odrasel na farmi v Minnesoti), Robert (gore Santa Cruza) in Nick (prihaja iz Devona), ki so se leta 1998 srečali v San Franciscu. Ime so vzeli iz filma The Wild One z Marlonom Brandom. Po selitvi v Los Angeles leta 1999 se jim je sreča obrnila na bolje, saj so podpisali pogodbo z založbo Virgin in začeli delati na prvi plošči Whatever Happened To My Rock 'N' Roll?.Pred vrati je njihov tretji tretji album Howl. Zmagovalna pesem letošnjih Melodij morja in sonca Do Portoroža štajerskega pevca Domna Kumra se je vse poletje vrtela na mnogih radijskih postajah, osvajala najvišja mesta na raznih glasbenih lestvicah in postala pravi poletni hit. Po velikem uspehu pesmi je na radijske postaje pred časom prišla v novi - reggae - izvedbi, kjer Domen sodeluje z Tadis-manom Jamaicom. Pesem je v šestih različicah izšla tudi kot cd-singel. HOROSKOP ZA NOVEMBER Oven: Že v prvih dneh tega meseca lahko sklenete nekaj pravnih zadev - podpišete pogodbo, rešite nepremičninsko zadevo ali pridobite več zanimivega dela, ki vam bo prinesel zagon in tudi ugled. Pred polno luno brzdajte zagnanost in športni duh, da ne boste pregoreli. Ne izpraznite denarnice. ------ Bik: Ljudje bodo sicer pozdravljali vaša prizadevanja za uspeh, toda ob tem bodo previdni, ker ne bodo prepričani, da ste dovolj vneti za doseganje ciljev. Zadnji teden v novembru pazite na svoje zdravje in odnose z najbližjimi. Žalost preženite z gibanjem na prostem, vendar previdno v vodi ali toplicah. Dvojčka: Načrti se vam bodo uresničili, če boste dali vstran san-! je in želje, ki nimajo praktične osnove. Hoja, izleti, rekreacije in kak-1 šni ogledi na podeželju, vas bodo v dneh okoli polne lune lahko pripeljali v slepo ulico. Bodite tudi dobro pripravljeni na slabe vremenske razmere in uredite dokumentacijo do konca meseca. predaleč, ne zapletajte se v spore, pazite na otroke in na svoje zdravje. Obzirno nadaljujte prijateljsko vezo. Tehtnica: Kozmične energije v vašem znamenju vam bodo naklonjene, z njimi pa tudi ljudje in situacije. Čim prej končajte posel s podpisom ali zaključite kakšne druge pravne zadeve. Prišlo bo do nekaj malih nesporazumov v krogu sorodnikov. Ničesar ne izsiljujte, saj bi povzročili prepir. Nekdo vam bo pihal na dušo. Škorpijon: Še naprej negujte dobro razpoloženje, optimizem, delovno in športno zagnanost ter dobre sosedske odnose. Vse se bo obrestovalo, morda še bolj, kot si predstav- ljate. Navežete lahko odlične stike z ljudmi iz drugih kulturnih krogov, sklenete kar nekaj dobrih sporazumov ali kakšen dober nakup ali nepremičnino. Strelec: Določene situacije vas bodo spravljale v stisko, ki jo boste C9 sprva še obvladovali, pozneje pa se boste odločno postavili zase. Vtem mesecu ne bodite preveč zaupljivi. Denarja in osebnih stvari Rak: V teh poznojesenskih, sivih in meglenih jutrih pazite na O varna in trdna tla. Kar boste počeli, počnite vjasnem vremenu in j) 1X0 pri belem dnevu. Okrog polne lune boste nekoliko nemirni, za zdravje bi bilo dobro, da bi si privoščili savno ali toplo kopel. Za svojo romantično dušo pa boste poskrbeli, če boste šli po kostanj. -------- Lev: Vaša želja po družabnem življenju, uspehu v javnosti in priznanju bo čedalje večja. Zelo zahtevni boste ob polni luni, toda ne pričakujte preveč, da razočaranje ne bo prehudo. Nekateri bi ne posojajte. Brzdajte svojo zagnanost, da ne bo poškodb. Nekomu bo hudo, potreboval bo vas in zdravnika. Kozorog: Kar dva pozitivna planeta bosta v vašem znamenju, zato izkoristite pozitivno energijo in priložnosti, ki vam prihajajo na pot v poklicnem in osebnem življenju. Ovire bosta prinesla narava in promet, zato pa bo več zaslužka ob koncu meseca in tudi simpatije so na vidiku. i Vodnar: Pozne popoldanske ure ne bodo najbolj primerne za JFjk intelektualno delo, okoli polne lune pa sploh ne za delo na pros-tem, podstrešju ali v kleti. Ne izpostavljajte se nevarnostim, samoti se lahko pred vami zaprli in za nekaj časa nehali sodelovati. Živite v skladu s svojimi možnostmi tudi med uživanjem mrzlih novembrskih dni. -^1 Devica: Vse, kar vam predstavlja hobi, sprostitev in možnost kreativnega dela in boljšega zaslužka, počnite v tem mesecu z ^^1 občutkom za mero, da sevam ne bo zataknilo in ustavilo. Ne hodite in tuhtanju. Pijte tople napitke, toplo se oblačite in krepite odpornostvzdravil-nih kopelih. Nekdo, ki vam je nedosegljiv, se počasi mehča. Ribi: Zdravje vam bo močno opešalo, če se ne boste umirili. Kmalu se bodo začele uresničevati vaše sanje, povezane z domom, službo in partnerjem. Polna luna v neugodnem aspektu bo povzročila priložnosti za razočaranje in neskladje. Svoje premoženje dajte na voljo samo zanesljivi osebi. it SVETUJEMO VAM: Kako se izogniti divjadi na cesti Piše: Igor Pečnik Zima se neizogibno približuje. Uro smo že premaknili na zimski čas, s tem pa se zaradi teme v poznem popoldanskem in večernem času pojavijo dodatne pasti na cesti. Pri tem ne mislim samo na poledico in ostale neugodne vozne razmere (megla, rosenje itd.), ampak tudi na divje živali, ki v zimskem času ob iskanju hrane lahko kar hitro postanejo tarča naših vozil. Nemške statistike govorijo o preko 200 tisoč prometnih nesrečah z vpletenostjo divjih živali vzimskem obdobju. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je v teh nesrečah veliko ljudi težje poškodovanih, nekaj pa je celo smrtnih žrtev. Seveda se lahko temu čudimo, toda dejstva govorijo drugače. Že trčenje s srno ali jelenom je lahko hitro usodno, kajti 50 kilogramov težka srna pri naletu s hitrostjo 50 kilometrov na uro tehta kar 500 kg. Da ne govorimo o kakšnem 80-kilogramskem divjem prašiču, ki pri enaki hitrosti naleta tehta kar 2.000 kilogramov! Pri vožnji v večernih urah se moramo zato neprestano zavedati možnosti srečanja z divjadjo. Posebej pozorni moramo biti na dejstvo, da živali v večini primerov hodijo v skupinah. Torej če čez cesto leti srna, obstaja velika možnost, da bo za njo priletela še druga in tretja in četrta ... Zato ta- koj nogo s plina in bodimo pripravljeni na zaviranje! Močno in nenadno zaviranje je dopustno le, česmo se prej prepričali, da neposredno za nami ni kakšnega vozila, sicer se lahko vse skupaj konča s trčenjem v žival in naletom drugega av- tomobila od zadaj. Če zagledamo žival na ali ob cesti (bodite pozorni na v temi svetlikajoče oči), zmanjšamo hitrost in po potrebi uporabimo sireno ter posvetimo z dolgimi lučmi. Kljub temu se pripravimo na zaviranje. V primeru, da pride do naleta na žival, izogibanje ni nujno najboljša rešitev, saj zna biti »izlet« s ceste dražji, ker so drevesa trša od živali. Če se zgodi nesreča, zavarujmo kraj dogodka s trikotnikom in pokličimo policijo. Živali se ne dotikamo, kaj šele da bi jo vzeli domov za »golaž«, kajti to bi bila kraja oziroma divji lov. Škodo na avtomobilu bo povrnila zavarovalnica, seveda, če imate sklenjeno ustrezno zavarovanje. V nasprotnem primeru bo trpel domači bančni račun. Pa veliko sreče pri nočni vožnji vam želim! 17. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE V GORNJEM GRADU Mladi planin« preverili znanje 22. oktobra so na gornjegrajski osnovni šoli pripravili regijsko tekmovanje mladih planincev, ki se ga je udeležilo 19. ekip iz Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske doline. Po kratkem kulturnem programu sotekmovalce in njihove mentorje nagovorili ravnateljica Lilijana Bele, župan Toni Rifelj, predsednik Planinskega društva Zdenko Purnat ml. in predstavnica mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Janja Klančnik. Člani ekip so se morali spopasti s precejšnjim obsegom in zahtevnostjo planinskih tem, pri tem pa so pokazali obilo znanja. »Tekmovanje Mladina in gore sije od svoje prve izvedbe leta 1989 ustvarilo poseben sloves in prepoznavnost tako v planinski organ- izaciji kotvširšem okolju. Mladi tekmovalci od petega do devetega razreda osnovne šole se v štiričlanskih ekipah ob veliki angažiranosti KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA KOKARJE Še nič odločenega Kokarcani tudi vtej sezoni prisegajo na ligo med domačimi »firklci«. Pravila nastopa posameznih ekip so strogo določena, zato je izenačenost dveh ekip v zgornjem in treh v spodnjem delu razpredelnice precej očitna. Najverjetneje se bosta letos za naslov borili ekipi Pustega Polja in Spodnjih Kokarij. Rezultati 1. kroga: Potok : Pusto Polje 1:2, Lačja vas : Sp. Kokarje 1:2. Rezultati 2. kroga: Zg. Kokarje : Lačja vas 3:2, Sp. Kokarje : Pusto Polje 2:2. Rezultati 3. kroga: Lačja vas : Potok 2:2, Zg. Kokarje : Sp. Kokarje 2:3. Rezultati 4. kroga: Zg. Kokarje : Pusto Polje 1:3, Potok : Sp. Kokarje 2:6. Rezultati 5. kroga: Zg. Kokarje : Potok 5:2, Lačja vas : Pusto Polje 1:6. Lestvica po jesenskem delu: 1. Pusto Polje 10,2. Sp, Kokarje 10,3. Zg. Kokarje 6,4. Lačja vas 1,5. Potok 1. Franjo Pukart mentorjev in vodij ekip, pripravijo na tekmovanje, kjer pokažejo kaj in koliko so se naučili na planinskih taborih, izletih, turah, sprehodih in pri planinskih krožkih. Tekmovanje je tudi lepa priložnost za obujanje spominov na prejšnja srečanja in izmenjavo planinskih izkušenj,« je povedala vodja tekmovanja Slavica Suhovršnik. Z gornjegrajskega tekmovanja se je na državno tekmovanje uvrstilo kar deset ekip, med njimi dve gornjegrajski in ekipa iz OŠ Ljubno. »Pri organizaciji regijskega tekmovanja smo združili moči osnovna šola, planinsko društvo in občina. Upamo, da so se tekmovalci in njihovi mentorji prijetno počutili v našem kraju in na naši šoli. Mogoče so dobili tudi kakšno idejo za planinski izlet na planine v naši okolici,« je še dodala Slavica Suhovršnik. Tudi Gornjegrajci so se uvrstili na državno tekmovanje Glasba in smeh ob MOZIRJE, NAZARJE Gasilski vaji prazniku Šmarčani so ob prazniku domače krajevne skupnosti v podružnični osnovni šoli pripravili večer instrumentalne glasbe in smeha. V instrumentalnem delu so se predstavili šmarski osnovnošolci in njihovi vrstniki iz Zgornje Savinjske doline, ki obiskujejo nazorsko glasbeno šolo, za smeh pa so poskrbele učenke sedmega razreda OŠ Nazarje, ki v okviru izbirnih vsebin obiskujejo gledališki klub. Oskrbovanje »žrtve požara« v Trnavčah (foto: Benjamin Kanjir) Mozirski, pobreški, grušoveljski in v Trnavčah. Stekla je bliskovita akc- rečiški gasilci so 27. oktobra prejeli ija, gašenje požara, reševanje ljudi obvestilo, da gori kmečko poslopje in živine, oskrbovanje ranjenih in m ~ ~ reševanje premoženja. Kljub man- s jšim pomanjkljivostim je bila akcija ^ uspešno zaključena. I:;l : Okoli 40 gasilcev z območja H «J® v*' I nazorske občine pa se je 29. okto- f ^ v bra udeležilo akcije v Pustem Polju. S . /ff” Tudi tam je »zagorelo« gospodaril^ sko poslopje, operativci iz Nazarij, ' Šmartnega ob Dreti in Gorice pa so k ^ ® , delovali usklajeno in hitro opravili z ognjeno stihijo. Poveljnik PGD Gori- (ca Anton Blatnik se je po vaji zahvalil gasilcem tudi v imenu Kraple-tovih z Dobrovelj. Pri njih je namreč pred 20 leti izbruhnil požar, ki je bil ukročen po zaslugi požrtvovalnih gasilcev. Benjamin Kanjir V instrumentalnem delu praznovanja so se predstavili šmarski osnovnošolci in njihovi vrstniki iz Zgornje Savinjske doline i (foto: Marija Šukalo) V prvem delu so se poslušalci mis 2005, izzvale nadobudne ko- predali glasbi, iz katere prihajajo medijantke. Pripetljaji, taki in dru- številni čari in odženejo vse skrbi. gačni ob »kuhinji«, so ob izbiri na- Mali in veliki glasbeniki so iz instru- jlepše na šmarskem odru »dvigni- mentov izvabljali zvoke, ki so popel- li« veliko prahu in povzročili mnoga jali obiskovalce v različna glasbe- ugibanja. Vse štiri kandidatke so na obdobja, in ob delih znanih in želele eno, a le eni je uspelo osvo- malo manj znanih avtorjih jiti naslov. Pri izbiri pa seje občin- podoživljali glasbo vsak na svoj stvo lahko nasmejalo do solz, saj način. so igralke svoje vloge odigrale zelo Drugi del večera je bil namenjen prepričljivo, smehu, ki so ga ob skeču Izbor za Marija Šukalo Operativci so hitro opravili z »ognjeno stihijo« v Pustem Polju (foto: Benjamin Kanjir) Po petdesetih letih še vedno mladostni in radoživi Letos je minilo petdeset let, kar so v Mozirju maturirali dijaki takratne nižje gimnazije. V spomin na te dogodke so se znova zbrali v petek, 21. oktobra. Življenjske poti so jih raztresle po vsej Sloveniji. Od nekdanje četrt stotnije sejihje po petdesetih letih zbralo sedemnajst. Dobili naj bi se v restavraciji Kozorog ob 15. uri, a so nekateri prišli že veliko prej, da so si v sončnem popoldnevu znova ogledali kraj svoje mladosti. Srečanje nekdanjih sošolcev in pri-jateljevje bilo ganljivo, pa tudi zanimivo, saj se po tolikem času niso vsi spoznali in predstavljanje in pozdravi so bili zelo prisrčni. Sprva malo zadržani pogovori so se ob dobri hrani in pijači razvili vživa-hen klepet in spomini na mladostna leta so kar vreli na dan. Dijaki nekdanje mozirske nižje gimnazije so se zbrali po petdesetih letih na obletnici mature zaradi bolezni, še posebej s pieteto pa tistih, ki so je bilo kartežko posloviti, zato so si obljubili, da se že odšli. Nekateri so sicer obžalovali, ker njihova čez tri leta znova srečajo. Spomnili so se tudi tistih, ki tokrat niso mogli priti šola ne stoji več, a po prijetnih skupnih uricah se Marija Lebar Ob akumulacijskem jezeru so zgradili novo kočo na Treh plotih, kjer je ob koncih tedna na voljo gostinska ponudba (foto: Igor Solar) je ob koncih tedna na voljo gostinska ponudba. Tukaj so uredili tudi prostor za piknike, ki jih je po Golteh še nekaj. Menijo, da so s tem končali prvo fazo posodobitve in se s svojo ponudbo, glede na velikost, lahko primerjajo z ostalimi turističnimi centri. Energija je v strukturi njihovih stroškov pomembna postavka in stalno višanje cen krepko kroji njihov poslovni rezultat. Seveda imajo še veliko idej. Že naslednje leto bodo zgradili žičnico iz Planinskih Raven do Mozirske koče, če bo posodobitev ceste in parkirišč stekla, kotje obljubljeno s strani občine. Enako bi želeli na ljubenski strani potegniti sedežnico vse do Praprotnice ali Kladja, kar je zopet odvisno od cestne infrastrukture. Vizija za bodočnost je povezati s sistemom žičnic vsa smučišča oziroma centre od Krvavca preko Velike Planine, Golt pa vse do Črne, če bi našli investitorje. Direktor Kovač je prepričan, daje bodočnost Zgornje-savinjčanov in zlasti novih delovnih mest prav v turizmu. AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670 Privošči si! FordZima Vlaganja v posodobitev in širitev Zamrznili smo obresti! FordFiesta, Fusion, Mondeo, Focus in Focus C-MAX serije Polar Edition: • bogata oprema posebno ugodna cena « komplet zimskih pnevmatik • brezobrestno financiranje FordCredit po sistemu: -1/2 takoj, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 čez dve leti • omejena količina vozil na zalogi pohitite! 'Fiesta, Fusion - EOM 0.25%, Focus in Focus C-MAX - EOM 1,52%, Mondeo - EOM 0%, Novi Mondeo - EOM 1,01%. Slika je simbolična. naprav V družbi Golte zaključujejo letno sezono in končujejo še zadnja dela pred pričetkom zimske. Letošnja vlaganja so bila namenjena širitvi prog in posodobitvi naprav, vse z namenom, da bi obiskovalcem zagotovili večjo varnost in udobnejše smučanje. Kot nam je povedal direktor Ernest Kovač, so uvedli kar nekaj novosti. S predprodajo vstopnic so letos začeli že septembra, ko je bil popust najvišji, še vedno pa si lahko cenovno ugodne smučarske karte s 15-odstotnim popustom zagotovite v novembru. Popust velja tako za sezonske kot za dnevne in poldnevne karte. Novost je dodaten 10-odstotni popust za vse, ki bodo koristili smučarske zmo- gljivosti na Starih stanih. Toje še zlasti razveseljivo za obiskovalce iz Zgornje Savinjske doline, ki so jim ta smučišča bliže. Letos bodo zagnali dvosedežnico Ročka. Smučišče bodo pričeli umetno zasneževati. Ker je dovolj široko in deloma strmo, bo primerno za zahtevnejše smučarje, za treninge klubov in reprezentanc, saj bo mogoče voziti tako veleslalom kot superveleslalom. Na voljo je dovolj parkirnih mest, prenovljeni so prostori za bife in toalete. Proge so zgladili, navozili zemljo in zatravili kar okoli tisoč kvadratnih metrov, tako da kamenje ne bo motilo smučanja. Namestili so tudi nekaj vetrobranov. Dodobra so prenovili dvosedežnico Smrekovec, kjer so poleg ostalih tehničnih izboljšav namestili nove jeklene vrvi. Poseg je bil potreben za večjo varnost uporabnikov, saj je sedežnica stara že trideset let. Ob akumulacijskem jezeru so zgradili novo kočo na Treh plotih, kjer Direktor Ernest Kovač je prepričan, da je bodočnost Zgornjesavinjčanov in zlasti novih delovnih mest v turizmu (foto: M. Lebar) Tudi pri njih je poletno sezono dodobra krojilo vreme, kljubtemu pa trend obiskovalcev, sicer ne strmo, zato pa vztrajno narašča. Zadovoljni so z rezultati, ki jih je prineslo sodelovanje z Mozirskim gajem, tega nameravajo v prihodnje še okrepiti, velike upe pa polagajo tudi v Alpski vrt, ki ga bodo še razširili in dodelali. Mnenja so, da je obiskovalcem treba še bolj približati možnosti rekreacije, med drugim Pot po Golteh. Marija Lebar Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradim TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 M «a nlosi velika Mm JU VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje GOLTE PRED NOVO SEZONO Šport, Oglasi ______________y OSMINA FINALA SLOVENSKEGA POKALA V MALEM NOGOMETU »Graščaki« odlični na začetku pokalnega ciklusa Po štirih zaporednih porazih v prvenstvu so Nazarčani na svoji prvi tekmi slovenskega pokala le dokazali, da znajo igrati in po dolgem času razveselili svoje navijače tudi v domači dvorani. Zaslužena zmaga proti izredno močni ekipi Tomi Press Bronx iz Škofij je plod disciplinirane in učinkovite igre ter vrnitev Denisa Delamee na parket domače športne dvorane. la ekipa KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc. Izjava predstavnika ekipe KMN Tomi Press Bronx, Dušana Tešiča: »Zaslužena zmaga domačinov, ki jim želim veliko uspehov tudi v Sam začetek tekme je minil v previdni igri na obeh straneh in rahli pobudi domačinov, ki so si v tem delu ustvarili kar nekaj priložnosti. Po zadetku Banovška, svojem prvencu v elitni druščini, je sledila nekoliko bolj ofenzivna igra gostov, tudi z vratarjem v polju. Vendar je tokrat domača obrambna »kara« za razliko od tekme z Ribnico delovala brezhibno. Dinamičen začetek v drugem delu je že v prvi minuti nadaljevanja prinesel ponovno ves- nadaljevanju. Njihova želja po zmagi je bila tokrat veliko večja od naše ekipe, kjer je zatajila predvsem obramba, naš največji adut. Upam, da se bodo fantje po tem porazu spustili na realna tla.« Še bolj pomemben pa bo današnji domači obračun »graščakov«, v šestem krogu državnega prvenstva, ko v Nazarje prihaja tretjeuvrščena ekipa iz Kobarida. Točke so nujno potrebne, zato bo treba narediti vse za njihovo osvojitev. Franjo Pukart Z vrnitvijo Denisa Delamee v ekipo seje igra Nazarčanov izboljšala (foto: Drago Perko) KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Tomi Press Bronx 5:2 (1:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 200. Sodnika: Sead Nadarevič in Ivan Zirdum. Delegat: Zdravko Golob. Strelci: 1:0 Banovšek (13), 2:0 Hren (21 ), 2:1 Struna (25), 3:1 D. Kugler (29), 4:1 Delamea (33), 5:1 Vreš (39), 5:2 Dukič (39). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Vreš, Kroflič, Banovšek, Delamea, Potočnik, K. Šemenc, D. Kugler, Metulj, Hren, J. Šemenc, Presečnik. KMN Tomi Press Bronx: Rajčevič, Janjič, Struna, Todič, Dukič, Vajič, Vujič, Stanič, Povh, Grželj, Boštjančič, Šarkanj. Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati osmine finala pokala Slovenije: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Tomi Press Bronx 5:2 Napoli Intelsat Pernica : Extrem Ribnica 7:2 Živex Loka: Tomaž 10:7 Železne Dveri : Dobovec 2:7 Kix Ajdovščina : Čok Divača Gip Beton MTO : Svea Lesna Litija - preloženo. 8:2 elje »graščakom«, ki pa ni trajalo dolgo, saj so »Škofjoti«, preko Strune rezultat zmanjšali. Sledi hud pritisk na vrata gostujočega vratarja, ki je ponovno klonil po strelu Kuglerja in Delamee, najlepšo akcijo tekme pa je z glavo zak- ljučil vse boljši Vreš. Zadnjih deset minut Primorcem tako ni preostalo drugega kot igra z vratarjem v polju, ki pa tokrat disciplinirani obrambi domačinov ni mogla do živega in v četrtfinale slovenskega pokala seje zasluženo uvrsti- M SINTAL' CELJE Vasajrarnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 6., 7. IN 8. KROG Razborčaiti ponovno na vrhu Najprej opravičilo vsem bralkam in bralcem športnih strani in predvsem vsem, ki ste povezani z zgornjesavinjsko ligo, saj smo v zadnji številki naših novic po pomoti, še enkrat objavili rezultate in komentar 4. in 5. kroga, namesto 6. in 7. Za neljubo napako se vam še enkrat opravičujemo in sedaj skupaj poglejmo, kako se razpleta končnica jesenskega dela prvenstva. Največje presenečenje tega dela je nedvomno ljubenska Zalugnca, ki v svoji prvi sezoni nastopanja že drži stik z vodilnimi. V zadnjem krogu so sicer izgubili z Razborča-ni, vendarto ne odtehta pozitivnega odnosa in dobre igre, ki sojo pokazali vsvoji prvi sezoni in so res prava popestritev lige. Presenetljivo visok poraz Rančer-jev proti »ranjenim levom« iz Gornjega Grada (v prejšnjem krogu sta bili ASC-ju zaradi neopravičenega izostanka odvzeti dodatni dve točki), uvršča Radmirce ponovno na sam vrh razpredelnice, ki pa imajo le točko prednosti pred najbližjima zasledovalcema. Današnji zadnjijesenski krog v Nazarjah bo nedvomno dal odgovor o zmagovalcu prvega dela, saj se bosta med seboj pomerili ekipi Razborja in Ranč Burgerja. Franjo Pukart Rezultati 6. kroga: ASC 2000: Razborje 7:9, Solčava : Černivšek s.p. 2:6, ŠD Mladost : Ranč Burger 2:5, Zalugnca : Žekovec-Gostilna Vid 3:2, prosta ekipa: ŠD Gmajna. Rezultati 7. kroga: Ranč Burger: Žekovec-Gostilna Vid 1:0, ASC 2000 : Zalugnca 0:3-b.b„ ŠD Mladost : Solčava 1:2, Razborje : ŠD Gmajna 2:2, prosta ekipa: Černivšek s.p. Rezultati 8. kroga: Solčava: Žekovec-Gostilna Vid 1:3, ŠD Gmajna : Černivšek s.p. 1:5, Zalugnca : Razborje 1:4, ASC 2000 : Ranč Burger 7:1. Lestvica po 8. krogih: 1. Razborje 16,2. Zalugnca 15,3. Ranč Burger 15, 4. Černivšek s.p. 10,5. Žekovec-Gostilna Vid 10,6. Solčava 9,7. ASC 2000 8,8. ŠD Gmajna 5,9. ŠD Mladost 1. KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zmaga prvič izven dometa V soboto so morali domači košarkaši v nazorski športni dvorani v derbiju kroga prvič priznati premoč. Mariborčani so že lani kot edino moštvo premagali Nazarčane na obeh srečanjih, tokrat pa so kljub bučni podpori s tribun ponovno slavili. Domači so tekmo začeli odlično in prvo četrtino dobili za šest točk. V nadaljevanju so se Mariborčani zbrali in na odmor odšli s prednostjo ene točke. Tretja četrtina se je začela izenačeno, nato pa so gostje na krilih najboljšega igralca srečanja Spešiča prišli do prednosti 8 točk in jih obdržali do konca četrtine. Nazarčani so veliko pričakovali od Vodončnika, toda gostje so se odlično pripravili nanj, kar se vidi tudi po številu točk, ki jih je dosegel. Zadnji del srečanja je bil znova zelo izenačen, a domači nikakor niso mogli znižati razlike vsaj pod pet točk. Slabi dve minuti pred koncem je Žerjav dosegel svojo drugo tro- GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje_______ jko na srečanju in vnesel nekaj upanja za domače. Navijači v dvorani so znova eksplodirali, a so jih na KK Nazarje : ŽKK Maribor 52:62 (15:9 , 12:19 , 12:19 f 13:15) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 100. Sodnika: Bobek Janko (Šentjur) in Majkič Mario (Hrastnik). Tehnični komisar: Geld Milan (Šentilj). KK Nazarje: Milčič 8 (2-6), Žerjav 9 (1-2), Gelb 6, Zadravec, Vo-dončnik 5, Plesnik 1 (1-2), D. Matijevič 2, Plaskan, Grebenšek 11 (3-5), Valenčak 4 (2-2), Vaupotič 6. ŽKK Maribor: Horvat 10 (3-4), Pantelič, Ploj 3, Vujinovič, Hvalec, Pihlar, Lovše 7, Spešič 23 (6-7), Kolenič 4 (2-2), Leskovar 10(1-2), Auer, Šarkinovič 5 (5-8). Prosti meti: Nazarje (9-17), ŽKK Maribor (17-23). Osebne napake: Nazarje 24, ŽKK Maribor 18. Met za tri točke: Nazarje 3 (Žerjav 2, Vodončnik 1), ŽKK Maribor 5 (Horvat, Ploj, Lovše, Spešič, Leskovar po 1 ). Igralec srečanja: Igor Spešič (ŽKK Maribor). 2. SKL - vzhod: lestvica po 4. krogu: 1. Janče 4 4 0 336:257 (+79) 8 2. ŽKK Maribor 4 4 0 322:258 (+64) 8 3. Grosuplje 4 3 1 359: 295 (+43) 7 4. Nazarje 4 3 1 286:269 (+17) 7 5. Ježica 4 2 2 308 : 297 (+11) 6 6. Ruše 4 2 2 344:343 (+1) 6 7. Prebold 4 2 2 309:322 (-13) 6 8. Ilirija 4 0 4 292:337 (-45) 4 9. Pivovarna Laško ml. 4 0 4 276:341 (-65) 4 10. Ptuj Haloze 4 0 4 250:342 (-92) 4 Rezultati 4. kroga: Nazarje : ŽKK Maribor 52:62 Prebold : Ježica 79:69 Grosuplje : Pivovarna Laško ml. 95:74 Janče : Ptuj 87:53 Ruše : Ilirija 96:81 koncu utišali gostujoči igralci z mirnim izvajanjem prostih metov. Sicer pa si domači zagotovo zaslužijo vse pohvale, saj kljub prvemu porazu ostajajo v borbi za sam vrh. V soboto Nazarčani odhajajo v Laško, kjer se bodo pomerili z domačini, ki pa v tej sezoni še niso zmagali. RokTkavc VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Nazarčani za petami Glin IPP-ju Za nami jejesenski del zanimive in predvsem kvalitetne veteranske lige malega nogometa, kjer merijo moči nekoliko starejši ljubitelji okroglega usnja iz zgornjesavinjskih občin. Po večletni prevladi Čevljarstva Benetek in Glin IPP-ja je tokrat slika nekoliko drugačna, bolj izenačena. Predvsem obe nazorski ekipi in Trnava sta blizu vodilnim, zato lahko v spomladanskem delu prvenstva pričakujemo še marsikaj nepredvidljivega. Franjo Pukart Lestvica po jesenskem delu: l.GlinIPP 7 60 1 18 2. Zg. Nazarje-Žogca 7 5 1 1 16 3. Nazarje 7 502 15 4. Trnava 7 33 1 12 5. Čevljarstvo Benetek 7 3 1 3 10 6. ŠD Loke 7 205 6 7. Mizarstvo Potočnik 7 1 1 5 4 8. ŠD Gornji Grad 7 007 0 Razgibajmo Slovenijo! Po podatkih Športno-informaci-jskega centra (ŠPiC), ki deluje pod okriljem Zavoda za šport Slovenije, imajo prebivalci vsako leto na razpolago več kot 4.000 športno-rekreativnih in turistično-športnih prireditev ter deset in več tisoč športno-vadbenih programov. Podatki o omenjeni športni ponudbi pa svojo veljavo dobijo šele s kar najširšo dostopnostjo, torej z objavo v medijih (tisk, radio, televizija, internet, mobilna telefonija...). Vse večja dostopnost do informacij v zadnjih letih pa ima za rekreacijo tudi ugodne posledice: število športno gibalno dejavnih se povečuje, s tem pa se povečuje tudi udeležba na planinskih, tekaških, kolesarskih in drugih prireditvah po Sloveniji. Če ste organizator športno-rekreativne ali turistično-športne prireditve, ne zgrešite brez- plačne priložnosti in do 25. novembra 2005 v koledar vpišite podatke o svojih dejavnostih v letu 2006. Spletni naslov vpisnega mesta za koledar je http:// koledar.rekreacija.si, vanj pa lahko vstopite z brezplačnim geslom, ki ga dobite na Zavodu za šport Slovenije. Koledar vpisanih prireditev bo objavljen na spletni strani akcije Razgibajmo življenje, www.razgi-bajmozivljenje.net, sproti pa bodo prireditve spremljali tudi v nekaterih časopisih in revijah, na TV Slovenija in njenem teletekstu, Mobitelovem Planetu, številnih radijskih postajah... Poskrbite, da bo za vaše prireditve izvedelo čim večje število bodočih (ali zdajšnjih) rekreativcev! Informacije: 01 /230-60-78, 041/537-097, koledar@spic.si. Promocijsko sporočilo (_____________________________________ Črna kronika, Zahvale, Obvestila, Oglasi POLICIJSKA UPRAVA CEUE V prvih devetih mesecih 21 mrtvih v prometu Na območju Policijske uprave Celje seje v prvih devetih mesecih letošnjega leta zgodilo 2.953 prometnih nesreč, od katerih se jih je 21 končalo s smrtnim izidom, 945 s telesnimi poškodbami udeležencev, 1.987 pa z materialno škodo. V omenjenih prometnih nesrečah je umrlo 21 oseb, 124 je bilo hudo telesno poškodovanih, 1.181 pa jih je odneslo z lažjimi telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v naseljih z uličnim sistemom (šest mrtvih in 35 udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami), sledijo naselja brez uličnega sistema (1 mrtev in 17 s hudimi telesnimi poškodbami) in državne ceste druge kategorije (šest mrtvih in 27 s hudimi telesnimi poškodbami). Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost (768 prometnih nesreč oziroma 26 odstotkov), sledijo pa napačni premiki, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran oziroma smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja, prehitevanje in nepravilnosti pešcev. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja Uidi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živino,: j avnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. [ n0REBNE STORl7Vt | 'f°° * TV« ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo0 smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Delež alkoholiziranih povzročiteljev pri vseh prometnih nesrečah znaša deset odstotkov, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom 29 odstotkov, pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami 22 odstotkov in pri prometnih nesrečah z lažjimi telesnimi poškodbami enajst odstotkov. Pri tem velja dodati, da seje število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo, zaradi manjšega števila prometnih nesreč pa so se deleži večinoma povečali. Največji delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč beležijo na območju Policijske postaje Mozirje -17,1 odstotka, sledita pa PP Rogaška Slatina s 15,1 odstotka in PP Laško s 14,6 odstotka. Največ ljudi je v prometu umrlo ob petkih (šest), sledita sobota (štirje) in nedelja (trije), na vse ostale dni vtednu pa sta umrla po dva udeleženca v prometu. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v času od 9. do 24. ure, največ nesreč s smrtnim izidom pa seje zgodilo med 16. in 24. uro. Na območju Policijske postaje Mozirje se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zgodilo 76 prometnih nesreč, od tega dve s smrtnim izidom, 34 s telesnimi poškodbami, 40 pa z materialno škodo. V omenjenih prometnih nesrečah sta dva udeleženca izgubila življenje, šest jih je utrpelo hude telesne poškodbe, 48 lahke telesne poškodbe, 97 udeležencev pa na srečo ni bilo telesno poškodovanih. Franci Kotnik Minila leta tri so dolga, od petka, dneva črnega, minula ura ni nobena, da v mislih s tabo ne bi b ‘la. V SPOMIN 8. novembra mineva tri leta, odkar ni več med nami našega ljubega sina in brata Luka GRUDNIKA Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, ga ohranjate v lepem spominu, zanj molite, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala. Njegovi: ati, mami in Ika z družino MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Nome Vse za nič "Dragi, bi zame skočil z mostu v reko?" "Bi, draga." "Dragi, bi se zame povzpel na najvišjo goro?" "Bi, draga." "Dragi, bi se zame stepel v gostilni?" "Bi, draga." "Dragi, zakaj potem nočeš nesti smeti ven?" "Ker je zunaj že tema, kaj veš, kdo vse je lahko zunaj ob tej pozni uri?" Naj vstopijo naslednji trije, ki so za cepljenje proti gripi Ptiča po perju spoznaš Kurji tat se zagovarja na sodišču: "Že res, da kure niso bile moje, ampak ker sem nanje naletel na planem, si lastim zasluge za družbeno koristno delo, saj sem jih spravil na varno pred virusom ptičje gripe. Menda me ne boste obtožiti kraje samo zato, ker sem, da se ne bi okužile, pohitel in jih pojedel?" Gofljot Tavrl Tiči istega perja SKUP LETIJO Ivek ima milo rečeno zlobno, tečno, obrekljivo, v vse vtikljivo taščo, pa še prijazna ni nič kaj. Na redek lep miren večer je njegova žena v skrbeh. "Zdaj me pa že skrbi, ker mame še vedno ni nazaj. Da seji ni kaj zgodilo?" Ivek: "Na noč čarovnic? Ne pretiravaj. Kvečjemu si je našla sebi enako družbo." Guljo in Žgoljo Tavrl Pogubljene hlačke Zgornjesavinjska lahkoživ-ka, ki je najraje spodaj, prosi sestro za pomoč: "Hitro naštej tri ptiče moškega spola, ki so hkrati lahko tudi priimki." "Golob, orel, kos, zakaj?" "Hvala, ne morem se spomniti, pri katerem kolegu sem pozabila spodnje hlačke." "Si se spomnila?" "Ne, zdaj si mi samo še razširila možnosti." Hugo Mušnik LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM Frido pripomne sodelavcu Vaneku: "Prvič, odkar sem tu zaposlen, sem doživel, da je Konrad zamudil v službo." "To bo zaradi ptičje gripe." "Ne vem, kaj hočeš s tem povedati..." "Gotovo veš, da je treba domačo perutnino zdaj držati zaprto ... No, Konrad je dosleden in je zaprl tudi kukavico v stenski uri, ki ga je budila vsako jutro." Tugo Mernik Upehanega tiča počitek "Polona, kaj delata z Markom sama v sobi?” vpraša oče, ki se mu zdi dogajanje pri hčeri sumljivo. "Poslavljava se," rahlo zadihano pove Polona, "Marko ravno odhaja." "Če je tako, potem naj kar ostane pri nas čez noč. Ker sta se že tretjič poslovila, se mi zdi, da bo noč zdaj mirna." Gospod pravi, da je SKB banka eno ulico naprej... VZORNI UČENCI Vodja gornjegrajske krajevne enote zavoda za gozdove Franc Strmčnik (levo): »Tole je tako kot v osnovni šoli. Takoj ko začnejo razlagati snov, postanem zaspan.« Revirni gozdar Slavko Tevž (v sredini): »Jaz spoštujem stare navade, zato pozorno poslušam in se veselim štampiljke na roko.« Revirni gozdar Marko Arnič (desno): »Bodita tiho, sicer bom jaz dobil manj primerno vedenje, ker sedim v prvi vrsti.« (PRED BITKO Z LUBADARJI PRESS) ŽRTVENO JAGNJE Gornjegrajski župan Toni Rifelj: »Nič ne bom govoril in se prerekal po časopisih z novinarji, ki mislijo, da morajo vtakniti nos v vsako zadevo. Gornjegrajci se zavedajo, da sem najboljši, zato verjamem, da bodo na naslednjih volitvah polena namesto pod moje noge zvalili na Engo.« (ČAS JE ZA TOPLOTO PRESS) / \ Križanka, Oglasi ) KRAP (ZAST.) SLOVENSKI SLIKAR- GORAZD (1948-1993) PIHALO MADŽARSKEGA IZVORA HLOD ZA PREDELAVO NA ŽAGI IZDELOVA- LEC IGRAČ NIELS ABELL RUSKI ŠAHIST- ALEKSANDAR POZNAVA- LEC ESTETIKE KOL ZA TRASIRANJE CESTE POTEG Z NOŽEM IVO ANDRIĆ JUNAK VANDOTOVE POVESTI PAKROG, NEPRAVI KROG____ RASTLINA, KI JE BREZ KLOROFILA ALOJZ GANGL ROPOTUL- JA TONE PARTLJIČ SVOJEGLA- VOST RASTLINSKA BODICA ARABSKI ŽREBEC OLJNATA SLIKARSKA TEHNIKA TALISOVA BREZALKOHOL. PIJAČA PAS PRI JAPONSKEM KIMONU STARO- JUDOVSKI KRAU ŽITNE LUSKINE, LUŠĆINE AMERIŠKI PISATEU- BRET PETER KERŠEVAN GEOMETRIJS- KI LIK KDOR SE KAM VPIŠE JAPONSKI DRŽAVNIK IN PISATELJ (HAKUSEKI) MOZOLJA- VICA, MOZOLJA- VOST FORDOV MALČEK Portal Savinjske dolina MB MINI SLOVARČEK: LICEJKA- nekdanja znanstvena knjižnica v Ljubljani ALJEHIN- Ruski šahist-Aleksandar SITKA- neparna lobanjska kost OBI- pas pri Japonskem kimonu HARTE- Ameriški pisatelj- Bret 89,1 M Hz Poslušajte nas vsak dan od 5,30 do 10,00 in 14,00 do 19,00, Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Napovednik • Petek (4. november), ob 14.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma ■ Ljubno Podkrižnik : Šoštanj (st dečki) • Petek (4. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma 1. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Oplast Kobarid_________________________________ • Sobota (5. november), ob 10.00. Športna dvorana Zagorje Košarkarska tekma - Zagorje Banka Zasavje : Nazarje (kadeti)________________________________________ • Sobota (5. november), ob 16.30. Dvorana Tri lilije, Laško (člani) Košarkarska tekma - Pivovarna Laško mladi : Nazarje (člani) Možna prestavitev na 20.30 uro (TV prenos ) • Nedelja (5. november), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Elektra A (mladinci) • Torek (8. november), ob 19.00. Knjižnica Velenje Potopisno predavanje: Namesto v šolo do Himalaje in nazaj_________________________________________________ • Sreda (9. november), ob 18.00. Univerza za III. življenjsko obdobje Okrogla miza: Evropsko leto državljanske kulture ŽIVALI-PRODAM Prodam teličko pasme belgijsko plavo; gsm 031 /296-670. Prodam bikca; gsm 041 /354-614. Kozo samske pasme, 2 leti staro, prodam ali menjam za ovce; gsm 041/783-630. Prodam teličko 1 teden staro, pasme belgijsko plavo; gsm 031/ 296-670. Društvo squash "PISKERC" Kokarje Kokarje 1% 3331 NAZARJE OBVESTILO Obveščamo vas, da je zopet odprto squash igrišče Piskerc v Kokarjah. Koristite ga lahko vsak dan v tednu med 17.00 in 23.00 uro. Vabimo vas, da si rezervirate ure igranja osebno ali po telefonu št. 041/416-809. Veliko športnega užitka! Vabljeni! ŽIVAU- KUPIM Kupim telička starega teden dni, prodam domačo skuto; gsm 041/ 867-406. PODARIM Podarim otroške smučarske pan-carje št. 34 - 35; gsm 031/265-428. DRUGO-PRODAM Gsm 5.000, avtoradio + zvočniki 12.000, nokia set za prostoročno telefoniranje v avtu 30.000; gsm 031/451-948. DRUGO-KUPIM Kupim 150 kg jedilnega krompirja desire; gsm 031/706-078. VOZILA-PRODAM Prodam renault 5 campus letnik 90 - ugodno; gsm 031/497-367. Micsubiši - lancer - 1,5 GLX, letnik 91, zelo dobro ohranjen, cena 170.000 sit; gsm 041/ 376-185. IŠČEM Iščem študentko za delo -pomoč v gospodinjstvu; gsm 051/614-634. Pevko narodne in zabavne glasbe vabim k sodelovanju; gsm 031/ 608-282. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje, POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8. - 18. ure, sobota od 8. - 12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121,3330 Mozirje. rami GORNJI GRAD Vidi Pariš, ki bo spomladi prihodnje leto dopolnila sto let, so namenili še posebno pozornost (foto: EMS) NUDIMO KREDILBmO.OlO.O.0 SITÄ3A UREDITE NA AVTO SOLI. TRAKTORSKI IZPITI Tečaj varnega dela s traktorjem se prične 7. novembra ob 15.00 uri. Na podlagi tega tečaja pridobite Izpit za traktor. žaji vsak tretji ponedeljek v mesecu. Če kandidat ne more obiskovati redni tečaj, organiziramo inividualni tečaj, janiziramo tečaj prve pomoči iaju vas častimo s sokom ali kavo. "prijave za republiške teste in izvedbo le-teh. '25% popusta za vse kandidate za ure vožnje. Vozno plačilo tudi s bančnimi karticami Tečaj CPP se prične 14. novembra 2005 ob 17.00 v učilnici avto šole v Mozirju. Orgarniziramo predavanje o novostih cestno prometnih predpisov. Vse interesente pozivamo, da se prijavite na gsm št. 041 698 252. Srečanje starejših krajanov TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H Starostnikom popestrili dan Starejši Šmarčani so se kot vsako leto družili v podružnični osnovni Šoli (foto: Marija Šukalo) ;i? ■ Ob krajevnem prazniku v Šmarij tnem so v podružnični osnovni šoli É- pripravili srečanje starejših kra-jSPiov, ki so na svoja ramena naložili jple sedmi križ. Pozdravne besede MF sta jim namenila predsednik KO pT Šmartno Bojan Štrukelj in nazorski - župan Ivan Purnat. Otroci iz vrtca in osnovne šole so izvedli prijeten kulturni program. Starejši krajani so se ob pogostitvi, ki je delo šmarskega krajevnega odbora Rdečega križa, zadržali v prijetnem družabnem srečanju, najstarejšega krajana srečanja, 94-letnega Viktorja Purnata, pa so obdarili s šopkom. Marija Šukalo V Gornjem Gradu vsako leto v jesenskem času pripravijo srečanje krajanov starejših od sedemdeset let. Udeležencem srečanja so spregovorili župan Toni Rifelj, predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Nikoleta Rifelj in predstavnica Centra starejših občanov Saša Venišnik. Starostnikom so popestrili dan s svojo otroško razigranostjo in prisrčnostjo otroci iz vrtca ter srednješolki s krajšim skečem. Občina Gornji Grad je krajane starejše od 90 let počastila s priložnostnimi darili, največ pozornosti pa je bila deležna Vida Pariš, ki bo spomladi prihodnje leto dopolnila sto let življenja. Savinjčan Celje - skladišče D-Per 7/2005 5000016195,44 Uredimo vam tudi Bankredit! Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov. gorenje dnevne sobe otroške sobe spalnice jedilnice pisarne predsobe kosovno pohištvo ostanki izvoznih programov Vabljeni na Ljubljanski pohištveni sejem, ki bo potekal med 7. in 13. novembrom v Ljubljani. Najdete nas v Hali B na zimo poskrbite za svoje vozilo AKCIJA 205/55 R16 Matador M+S cena z DDV samo 16.632,00 SIT jvlffaa il fi] I OSREDNJA KNJ. CELJE