Poštno tekoči račun št. 24. — Conto correntc a- Ui Posamezna številka 20 stolink. Izhaja: vsakpondeljckin četrtek popoldne. Stune za c.clo lcto 15 L. „ pol leta 8 „ „ črirt „ 4 „ 6" uiozcmslvo celo leto 35 L. Na nuročila brcz do- poalune naročnine se nc moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kcmperle. GOMikASMA Šl. 78 V Gorki, v četrtek 9. oktobra 1924. utoivit. Ni'trunkirana pisma se ne sprejemajo. Ogtasi se ručunajo po dogovoru in se plačajo v nuprej. List izdaja konsorcij „GOU/ŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutia št. 18. Uprava in uredništvo: ufica Mumeli šfev. 5. (prej Scuole). -¦¦ K sedemdesetletnici prevzvišenega g. dr. Frančiška Borgia Sedeja knezonadškofa goriškega. Vladiki. Üttiws stopijo odposlanci sloven- wfi krščanskih organizacij in usta- n°v v starodavni nadškoujski (Ivor, "a Ponesejo čestltke sedemdesetlet- neniu vkidiki goriške midškofije. Vsi ^ioličani naše dežele v duhu sprem- laj0 to zastopstvo. In vred vladiko s°ii dunes vse naše llitdstvo in zrc °bličje slavljenca in mu govori: Vludika naš! V vedrih in temnih (Jleh $1c stali sredi iias kot trden ^ v bezni poplavi valujočih dni. ^ Vušega srcu sijejo nevidni žarki *r$ke misti in ožarjajo življenje de- "ele- Veliki svcčenik med nami: za 0 tiho srečo, ki smo io lcto za le- j'n Motisoči doživljali v božji Cerkvi v voin pošiljamo danes zahvalo iz Vlh> ganjenih src. In naša misel gre *ztf v ono grozno uro, ko so se ru- ' doinovi nad nami in je strašna °*fl stisnila srce Ijudstva in so vsi ^tiuli. Takrat je naš Vladika edini nel roke nad deželo in mim je po- u svojo pravo podobo: trdni, ^oviti križ. °hoda vernih tram! V duši wega Ijudstva gori drago- v We. To je luč vere. ki jo Vi L e- Vi ste rws naiwili, da je Wolin- n tlzeni najboljša posest našega f. a> da je v katolicizmu vsa hra- tfi,v lt>g0VeSä duha, ves* polet njegove jjj ' Sa lolažba njegovega srca. Vi ty'x °'1^ svo')O^o vere, tega našega n Cüstnega bo.LS'stva. Tako se da- to . Z(tupunjcm obračamo h Cerkvi, ]Qknt -• % Zlvo' zuvetno drevo sredi pu- %'ln ^wno 2 nlo ziveti. ker v §e ni °bčcstvu je zivljenje sloven- *ö tiudstva! lo i ^ /w*^ffö rodn! Danes se dviga- h jy f^VefJskih src in domov molitve \iVl^emu in iz slownske Ijudske %n e vib prosnja do Boga: Ohr ant ^ef)ravičr^ga Svceemka. razavetli %sr m večer njegovega zivlje'nja, kj ] Uam vodnika na tezki poti, za- k^ v Zfe nad nas in kdo nam bo 'te Uam ga vzameš? u> uospod, našega vladiko! Njegovo zivljenje. Danes je preteklo ravno 70 let, od- kar je zagledal luč sveta v Cerknem naš prevzvišcni knez in nadškof (ro- jcn 10. okt. 1854.) Očetu je bilo ime Lovro, materi Marij», rojena Bevk. Zibelka je tekla našcniu slavljencu pri Anžigovcu št. 14. v stari kmečki liiši, zidani leta 1665, kakor prfča napis na liiši. Tej častitljivi hiši ve- ljajo v polni meri besede našega pes- ni'ka: Mogoaui nisi nc prostorna in stavil te umetnik ni. boll kot bogata, si uborna phprosta selska hiša ti. Ta hiša nam je nuiti knisna domovju steber je častH. iz kmeiskih hiš nam hrana dušna iz kmetskih hiš omikc svii. Kar mož nebesa so poslala da vcčnih nas otme grobov, vse mati kmetska je zibala. iz kmetskih so izšli domov! - Donia je hodil mladi France v solo v Pol ja nee Vo liiso. Hrvi poduk je dtV-'j1 bival pri domačih kaplanili. Njegov prvi strokovni učitelj pa je bil Kofol iz Lamljenove liiše v Volčah. V šoli je bil jako priden. 9 let stareßa je pe- ljal oče po stezah čez Kobilco in Ce- IX)van v Oorico v solo. Za stanovanje je plačeval oče par forintov in za lirano je dajal blago, katero je nosil brat Anton Sedej večkrat v Gorico 12 ur daleč. Ko je prihaja! deček iz norinalkc na počitnice, je bilo njego- vo največje veseljc služiti pri sv. ina- ši. Na gori'ski gininaziji je bil vedno odličnjak. O počitnicah je doma študiral, pa ttidi rad pomagal pri kmetskem delu. Vso njegovo niladost je gorela v njem želja, postati svečenik Qospo- clov. Po sedmi soli je stopil v gorfško lwgoislovnico, osmo solo in 1. bogo- slovni tečaj je vse v cnemu letu do- vršil in ob koncu leta 1873. je položil na gimnaziji tudi zrelostni izpit. ! )ne 26. avg. 1877. je bil posvečen v duliovnika in pel prvo sv. niašo v Cerknem na ollarju sv. Ane. Pridigal inu je domačin Anton Seijak iz No- vakov. Po dovršenih bogoslovniii štu- di'jali je kaplanoval eno leto v doniači vasi, nato ga^ je poslal nadškof Cloll- mayer v dunajski Avgu.štinej, kjer je postal doktor bogoslovja. Vsake po- čitnice je prišel rad domov iz Oiniaja. Ko se je vniil v Oorico, ie bil inie- no van za profesorja bogoslovja v semcni'scu. Vsled svoje iwboznosti in učenosti se je kmalu vsein priljubil. Pozvali so ga zopet na Dunaj v Av- gnštinej za ravnatclja. V tej dobi na l)iinaju je bil nstaiiovnik »Hanice«, tcr predsednik lnxlpornega dijaškega društva. Bil je v tesni zvezi z bogo- slovnim nčenjakoni Zscbokke-jem, kakor tudi s vseučiliscnim profesor- jem Strekcljem. V isti dobi je objavil več znanstvenili spisov v »Pomu \n Svetu« in »Rimskcni katoliku«. Poto- val je tudi v sveto deželo, bil je v Franciji, v ltaliji, prepotoval je Bal- kan zlasti Crno goro. Tako si! je mla- di duliovnik širil obzorje in poglab- li;»l izobrazbo. Iz Dunaja ga je kardinal Missia rxj- zval vnovič v Ciorico' ter mu izročil stolno župnijo in kanonikat. Naaipež Pij X. za goriškega nadškofa in 18. niarca istega leta je bil posvečen in usto- ličen. i Ko je stopil novi vladika na Castlji- vi prestol ilirskih metropolitov, so ga vsi katoličani i-adškoiije z zaupa- njem in Ijubeznijo pozdravili. Saj si je radi svoje pravičnosti že kot stol- ni župnik pridobil spoštovanje Italija- nov in Slovencev v Oorici. Osem- najst let vlada naš slavljenec katoli- ško Cerkev na Ooriskein. lio^ata že- tev dcla leži za njim. Ne moremo opi- sati vsega tibega in blagoslovljene- ga dela, ki ga je naš nadškof izvršil. Naj iz preobilja teh velikih del dvig- nemo in poudarimo le nekaj najbolj vidnih. Dalovanje na verskem toriöeu. Smelo reiemo, da je on liudstvu najboljsi pastir in najboljši oče. Ka- ko skrbno je vzgajal svoje vernike. nam pričajo njegova pastir ska pisma. V njih doni Ijubcči očetovski glas, ki v globokem prepričanju in s pri- srčno besedo bodri svoje vernike k vsemu, kar je Iepo in sveto. Njegovi skrbi se mora ljudstvo za- hvaliti, da irna v svoji sredi dobre in vnete duhovnike. Te je vsikdar vzgajal s svojim vz- višenim vzgledojn, z duhovniini vaja- i S Uv. 7. .(U^^vskn.bratov.ščino Spjm jczusovega. ln če ljudstvo črpa zdra- ve hrane iz naukov svojih duhovni- kov, gre hvala za; to. v nemali meri prevzvišenemu nadpastirju. Ljubezen in goreenost do svojega ljudstva je ix)kazal naš slavljenec o priliki kano- noenih vizitacij in binnovanj. Nase ljudstvo je razumelo nadškofovo lju- bezen in gorečnost, kamor je orisel, Ra je s spoštljivo prisrčnostjo spre- jemalo. Kleče je prejemalo njegov nadpastirski blagoslov ter verno v sree vsajaJo njegove apostolske be- sede. Kot dober pastir je krepko varoval ^vojo čredo pred volkovi. Kolikokrat je svaril svoje vernike pred krivimi preroki, kijiodijo v voičjih oblačilib ijicd nje; in to zlasti v dobi libera- lizing in po vojni, ko je zapihal po naših krajili boljševiški duh. Kako vneto je svaril ljudstvo pred plesno razvado, pred pijančevanjem in dvigal je svoj glas proti slabemu ča- sopisju. Ko je voj/w vihra završ.tla )iad našo dezelo, je bil n;».š nadpastir xadnji, ki je škofijo zapustil. ()n je bil, ki je priskoeil prvi na pomot na- sun beguncem, razkropljenim po svetu. Na njegovo podbudo so se u- stanovili poniozni odbori za ix>dporo beguncem na Punaju in v Ljubljani. Ko je vsa druga inteligenca ljudstvo zapustila, je dulu)vščina ]x> nadškofo- vem ukazu sledila ubogiin ubeglim trpinom. Domači duhovniki so bili v tujini ljudstvu prava oix)ra in to- lažba, delili so z njinii vse gorje in sledili ljudstvu tudi v begunske ba- rake. lirez te podpore, ki jo je nad- skof ljudstvu naklonil, bi se begun- stvo spremenilo v pravi pekel, tako pa je ljudstvo v najbolj kritičnem času našlo tolaž.bo in zavetje. Z veliko vnemo se je zavzel prevz- višeni tudi za vojake, ter jib s po- scbno brošuro ojK)zoril na vojne duš- ue in telesne nevarnosti. Med vojno je skrbel za duhovni naraščaj, poiskal je zavetje za bogo- slovno semenišče v Stični. S tem jc iuarsikakega mladeniča otovaroval pred kruto vojsko in ga oiuanil ljudstvu. Pravega, vnetega pastirja< se je izkazal nas vladika tudipovojni. Vso svojo skrb je obrniJ na duhovno ob- novitev in duhovni preporod goriške skofije. Obilni misijoni, ki so se vr- šili skoro po vseh župnijah, so sad njegove skrbi. Kdo se ne spominja krasno vspelih evharisticnih kongresov v I-ogu, Bi- Ijani, Komnu, ToJininu i. t. d., vrsili so se na njegovo podbudo in z njego- vo vdeležbo. V teh verskili manife- staeijah se je krepko obnovilo versko prepričanje in versko zivljenje. Po njegovem prizadevanju so se dvignile Marijine druibe do novega proevita in razinaha. Z veliko skrbjo je nego- val naše Marijino svetiiee 6'v. goro. Koj o-b vrnitvi iz begunstva je usta- novil odbor za obnovo svetisca. Ne- pozabno ostane nam v spominu s-Iav- nostni prenos milostne podobe iz Ljubljane v Oorico in potem prenos na Sv. goro. Tako veličastnih ver- skih prireditev ni se videla naAa <"io- riška. Da je oživela misijonska misel, apostolska molitev, zlasti celodnevno češčenje Najsvetejšega v gotovem sporedu po celi škofiji, je vsix;h nje- gove goreenosti. In tarn na gričku ob robu Oorice stoji veličasten spomenik: Velika stavba deskega sememsCa. To je spo- menik nadskofa Sedeja. /o očetovsko oko je takoj spozi,- ... v- no bolezen, na katerein hira škofija, to jc na pom.injkiiijju dtihovniJcov. Z velikimi žrtvami in vsestrajisko Jjud- sko podporo se mu je posreCilo zgra- diti dorn nanienjen vzgoji duhovnega naraščaja. Poslopje je med vojno zdatno trpelo. Prevzvišeni je napel vse svoje moči, da se zavod hitro obnovi. 2e lansko leto se je zavod otvoril in letos razširil na internat, kjer se yzgaja nad 90 dijakov. Njegovo delovanje na kulturnem polju. A ne le na verskem, tudi na kul- turnem torišcu je Prevzvišeni velik dobrotnik ljudstva. Krščanske pro- svetne organizaeije so našle v njem vsikdar vspešno moraJno podporo. Kat. Tisk. Društvu, ki preskrbuje ljudstvo z dobrimi knjigami, je on prvi pokrovitelj. Prevzvišeni je odobril ustanovitev Ooriške Mohor- jeye druzbe, ki obljublja postati sre- dišce slovenskega književnega r-.w- maha v ltaliji. Ne bomo onienjali, koliko je storil prevzvišeni za povzdigo cerkvene umetnosti in cerkvenega petja. Ob vsch prilikah, ko je bilo troba dajati odločilnili smernjj liudstvu, bil je on prvi na mestu; tako ob pre- vratu leta 1918., ob uredbj državne, civilne poroke in ob soJski refortni. Mogočno je dvignil svoj glas na me- rodajnem mestu za ixxüucevanje ve- ronauka v ma-terin.ščini, kar je tudi dosegel. Skrbno je optjzarjaJ duhov- nike in ljudstvo na nove drzavne u- redbe, ter jirn podajal praktičnUj na- vodil. Za svobodo cerkve. Občudovanja vreden je pogtmi in neustrašenost vladlke, ko je bilo tre- ba braniti Cerkev pred nasilji in kri- vicami. Vedno mu je bilo sveto na- čelo pravUnosti. Nik dar ni hotel po- stati orodje krivienega nasilja. Krep- ko se je potegnil brez ozira na lastno osebo za preganjane duhovnike. Ko so v Istri in drugod s krutim nasiljein preganjali slovenske duhovnike, je bil on, ki se je skupno s tržaškirn ško- Stran 2. »GORISKA STRA2A« fom Bartoloniassijeni zatekel za po- moc do Svete Stolice in izšla je nato znanicnita papeževa poslanica v pri- log preganjanim duhovnikoin, ki je vzbudila veliko pozornost skoro po celi Evropi. Pri imenovanju duhovnikov se ni dal plašiti pred grožnjami, kar mu je vest velevala, za to se je potegnil, če je bilo treba z rekurzi do najvisje- ga mesta. V skladu z verskinii načeli je bil vedno v zakonitili mejah vdan postavni oblasti. Zaraditega mu veli- ko krivico delajo prenapetneži od ene in druge strani. Ti ne upoštevajo pravega značaja Prevzvišenega in ne dejanskih raziner. Naš vladika je ves čas pogunino ščitil svobodo Cer- kve in ni poziial v tern boju ne porni- slekov ne omahovanja. Šele zgodo- vina bo mogla pravično oceniti trp- Ijenje in zasluge Moža, ki je čuval dedščino apostolov na goriški zenilji. ¦ * Te črtice naj pričaio katoliškemu ljudstvu, da ima v svojem nadpa- stirju skrbnega očeta. Kaj je ljudstvu sedanji vladika, bomo spoznali zlasti tedaj, ko ga več ne bo. V njem ima- mo katoličani ponižnega, globoko po- božnega, pravičnega tenkovestnega. za vse blago in dobro vnetega nad- pastirja. Kakor glecla kinetic v jeseni na drevo, s sadjem obloženo. tako gle- damo mi na našega slavljcnca, ki ga dičijo bogate, nevcnljive zasluge za cerkev in ljudstvo. Kaj se gocli po svetu? Buren liberalni kongres. Kongres liberalne stranke v Livor- nu je bil pravi vihar. 2e spočetka je bilo vidno, da se borita dve struji za zmago. Liberalni poslanec De Capi- tani je vodil skupino, ki hoče za vsa- ko ceno podpirati fašistovsko vlado; s to skupino so šli odposlanci rim- skih, inilanskih in beneških organiza- cij. Mladi liberalci in organizacije iz Pijemonta. Genove, Firenc so pa po- stavili i>ogoje za sodelovanje s fašiz- mom. Le Mussolini te pogoje sprej- me, ga bomo podpirali; če jih odbije, bomo šli v boj proti vladi. Tako je sklenila glavna struja liberalcev. V ponedeljek se je v mcstnem gle- dišču vršila druga seja kongresa. Pred palačo so stražile čete orožni- kov, ker so fašistovske skupine vec- krat skusale motiti zborovanie. Prvi je stopil na oder odposlanec organi- zaeije iz Firenc. Poudaril je, da se mora ves državni spor rešiti v parla- mentu, kjer ne bo nobene nevarnosti. — Klici v dvorani: Pa še kaka ne- v a most! Govornik: Mussolini zelo žeii od- preti zbornico. — Krik: Da, da napravi iz poslan- cev slamo! Da napravi zbor možicev. Govornik zavpije: Ali zaupaino po- slancem liberalne stranke ali ne? »Ne, ne, oni so hlapci fašistov!« vpije pol dvorane. Desnica ogorčeno ugovarja, v dvorani nastane oglušen vihar, v katerem zamira glas govor- nika. Nato je govoril odposlanec iz Na- polija in je vneto zagovarjal fašizem. Ko je zaklical: da je Mussolini še včeraj obljubil, da bo milica prisegla kralju zvestobo, je začela dvorana vpiti: Ne verujemo mu več! Z bumim ploskanjem je večina zbo- ra sprejela govor odposlanca Rossija iz Verone. Rossi je sredi govora de- jal: Povrnitf se h civilnemu življenju porneni spoštovati zakon s tern da sprejmemo štiri temeljne točke: 1. da pri pravi mo Parlament do rednega dcla in mu vrnemo sposobnost in ugled; 2. da spravimo milico v sklad z ustavnirni zakoni; 3. da zatremo protipostavnosti, ki se pojavljajo na robu strank; 4. da pokličemo li ob- novnemu delu vse žive rnoči naroda. (Viharno ploskanje po dvorani). — »Ne ploskajte tneni, ne pritrjuj- te menu« zaklioe govoniik. »Obrnite se na Mussolinija, ker te besede so iz govora, ki ga je imel v senatu po Matteottijevem umoru.« (Zborovalci izbnihnejo v smeh. Kli- ci: Takrat se je Mussolini bal! Zdaj je besedo snedel! Nemir po dvorani). Govornik je zaključil: »ldeje pobi- jajmo z idejami, ne s palico. Osebnost bodi sveta in vsak naj jo spoštuje. Proti onim, ki končujejo govore s krikom: »Italija je naša!« dvigamo mi glas iz molitve kralja Karla Al- berta: »Gospod, podeli Italijo vsem Italijanom!« (Viharno odobravanje. Mladi liberalci dvignejo govornika na rame. Nov vihar pritrjevanja). Glasovanje. Zborovanje je trajalo dojx>lnoči in se je v torek nadaljevalo. Cimbolj se je bližal odloeilni trenotek glasova- nja, ternbolj strastno in surnno je po- stajalo zborovanje. Zbor je imel skle- pati o dveh resolucijah. Prvo so pred- ložili desničarji, in glavna njih zah- teva se glasi: Liberalna stranka naj še nadalje sodeluje s fasisti. Drugo resolucijo je predložila srednja stru- ja stranke, ki pravi: Liberalna stran- ka naj se drži sledečih temeljnili na- čei: 1. Država mora biti nad stran- kami, za vse veljaj en zakon. nasilja naj se zatrejo. 2. Ustava naj se spo- štuje in ne premeni. 3. Kdini temelj viade bodi volja ljudstva. 4. Državna armada bodi edina oborožena enota, strankarske čete naj se razorožijo. 5. Dežele in občine naj zopet upravljajo od ljudstva izvoljeni sveti. 6. Vsem stanovom naj država jamči svobodo organizacije. Sklep zaključuje tako: »Zbor naroča vodstvu stranke in po- slancem, naj udejstvijo in branijo ta načela.« Ta proti vladi namerjena resolucija je dobila 23.714 glasov, proti njej je bilo 5A90 glasov. Glasovanja so se vzdržali delegati, ki so zastopali 2.527 glasov. Kongres je torej končal z veliko zmago struje, ki hoče sodi I lovati z vlado le, če ta sprejme na- vedenih sest pogojev. „Ne sprejemam nikaklh pogojev!" Mussolini je jasno in odločno pove- dal, da ne sprejme nikakih pogojev. Kdor hočc z njim sodelovati. mora biti ubogl.iiv in ponižcn služabnik. Z rezko ostrino je zabrusil včeraj Mus- solini liberalcem v svojem »Popolo d'ltalia«: »Livomski kongres je bil prava protifašistovska razstava. Ne- plemenita in nizkotna razstava, pre- pletena z zasramovanji in mržnjo. Ne samo, da so bili glavni govori proti- fašistovski, ampak posebno medklici so razodevali protifašist^vsko dušo celega zbora. Iz kongresa so se dvig- nile obtožbe proti fašizinu, tako ostre, da se celo anarhisti nikoli niso drz- nili priti z njimi na dan. — Resolu- cijo, ki jo je sprejela večina, predsed- nik vlade v celoti odbija. jo čisto od- klanja. Tako je Mussolini prdomil most med seboj in liberalnirn tabo- rom. Fašizcm ima novega, močnega sovražnika. Kam na desno pelje cesta kam na levo vodi pot? To prašanjc stoji prcd liberalci. Ali naj grcdo sleix) za Mussoliniiem, ali na levo v tabor vladnih nasprotni- kov? Čas odločitve je tu. Vsc kaze, da bo razvoj sei to pot: Desna struja se bo zlila s fašizmom, leva bo stori- la osrednjo skupino, centrum, ki bo stal na sredi med fašizmom in opo- zicijo. Odločilni vpliv bo imcl pri tem razcepu ix>slanec Salandra. Njemu bo sledila rnočna skupina liberalcev, naj gre že na desno ali na levo. Zelo značilno je, kaj misli bivsi fa- sist, poslanec Massimo Roca o tej odločilni uri fašizma. »Menim da li- beralcem ne preostaja nie drugega, kot da volijo med opozieijo in samo- umorom. Prepričan sem. da se Ix) kriza razrešila tako: ali se še letos stvori vlada liberalnega centruma — ali pa bomo drugo leto imeli levičar- sko vlado, najbrže socialistično-po- polarsko, seveda če ne pride do huj- šega. Le norec more misliti, da more fašistovska vlada trajati.« Sodniki morajo biti neodvisni! Dcmokratični poslanec Berlin- guer, sloveč pravnik, opisuje v časni- kiih, »trdni odpor sodnikov proti ne- prestanemu zalezovanju, s katerim spremlja vladajoča stranka sodnikc.« Vlada je prcvrgla na srarnoten način ustavno določbo, da je zakon enak za vse državljane, ko je izdala proslulo amnestijo z dne 22. decembra 1922. Ta zakon o pornilošcenju zločincev je pravi evropski Skandal, je spaka pravice. S tem zakonom je vlada od- prla ječe tatovom, nasilni^oin, pozi- galcem, celo morilcem, če so izvršili zločin »iz narodnega navdušenja« »za državne namene«. In kaj so ti držav- ni nameni? V poročilu miiiistrov na kralja je vlada jasno povedala, da so ti »državni nameni« — fasistovski nameni. In tako je vlada razdelila deželo na dva tabora: za fašiste ve- lja en kazenski zakon, ki je mil, za nefasiste pa stari strogi kazenski za- konik. Toda ni dovolj, da je vlada posta- vila vestne sodnike prcd ta spačcni zakon, ki se upira vsakenui poštc- njaku. Poslanec Berlinguer s celo vr- sto dokazov slika, kako fasistovski prvaki pritiskajo na sodnike in ho- čejo z grožnjami izsili!ti obsodbo ali oprostitev. Značilcn je sledcči dogo- dek iz Kosence. V tem mestu so fa- sisti zaklali delavca, ki je sei po ce- str brez orožja. Državni pravdnik je pogumen mož, dal je enega izincd na- padalcev zapreti; malo potern je pre- fckt prišel na sodišče in je zahteval, naj državni pravdnik zaprtega iz- pusti iz ječe. Še lepši je sve/j slučaj iz Bolonje. Tain se sprehaja po uli- cah fasistovski prvak Regazzi, proti katerernu je sodišče izdalo že štiri zaporna povelja; med drugim gi\ je sodišče ukazalo zapreti, ker je obto- žen uboja. Gospod Regazzi pa mirno govori na sliodih, povcljujc fašistov- skim četam, je član deželnega sveta in se pod predsedstvom ministra za pravosodje (ki je varuh pravice in sodišč v vsej državi) vdeležuje sej in razprav v deželnem svetu. Sodišče i)a rnoža, ki je osumljen umora, išče, iš- če, — njega pa od nikoder ni! Tako je strankarsko nasilje vdrlo m v sodnije in zaupanjo v popolno neodvisnost sodišč se niaja. Kam pri- demo še, v kakšno sramoto bo vla- dajoča stranka še vrgla italijansko sodstvo? prašuje Berlinguer. Sodni- ki sicer s pogumom in požrtvovalno- stjo branijo svojo vest in poštcnje, lie dajo se ukloniti od groženj in pritis- ka, — toda država vendar trpi. Te neznosne razmere nam nalagajo dol- žnost, da temeljito reformiramo sod- no uredbo, tako da bodo sodniki po- polnoma neodvisni, svobodni' in v svoji visoki in važni siužbi nedotak- ljivi. Volitve na Švedskem. Švedsko ljudstvo si je 4. t. in. iz- volilo novo zastopstvo. Iz volilnega boja so zmagoviti izšli socialisti, ki so pridobili 104 sedeže. Konservativ- ni desničarji, ki imajo zaslombo pri kmetih, imajo 64 poslancev. liberalci 27, kmečka stranka 24 zastopnikov, 4 so stari liberalci, 5 je komunistov. Stare stranke, ki niso imele zmisla za soclalne potrebe dclovnili stanov, se rušijo, ljudske stranke se krepe in bližajo vladi. To je zgodovinski nauk, ki ga razodevajo švedske volitve. Pozdravi fantov - vojaftov. Pozäravi iz V er one. Slovenski fantje pri 8. bateriji 8. topniškega po\ki\ v Vcroni pošiljamo prisrčne pozdrave slovenskim fan- tom in deklctorn in vsem znancem. Posebno pozdravljamo tovariše letni- ka 1905., katerih prihoda že težko pričakujemo, da nam prinesejo z do- ma novic in korajže. Pozdravljajo vojaki: Lipičar Miro- slav, Dol. Kai; Slejko Ivan. Hraše; Debevec Jože, Studeno; Lenščak ()- skar, Gorica; Perhavec Anton, Lo- kev; Selovin Franc, Razdrto; Rutar Anton, Bača pri Sv. Luciji; Gorkič Jože, Vrtojba; Cernilogar Franc, Ja- geršče; Cotič Albert, I)ornberg; Va- lentinčič Jakob, Zakojca; Kodele Fr-- Postojna; Ivančič Ivan, Loče; Pirili Baldiniir, Lokovec. Pozdravi iz Alessandrije in Brescije. Fozdravc svojeem. znancem m bralccm našcga lista pošiljajo fantje - vojaki: Tom- šič Franc, korporal, Sovodnjc; IvančiČ Vik- tor, Kübarid; Rošič Ivan. Borjana, Pavši^ Stefan, Oorica; Ziifon Alojz, Komen; vsi se- daj v Alessandriji. Dal je: Valič Alojz, Skri- lje; Kovač Krnest, Lokavcc; Simčič Iva"- Kozana; Bratina Andrcj, Selo; Frančeškin Alarko, Biljc; Mozetič Mirko, Dornberg' Purlan Karl, Prosek; Obljubck Anton, Siav- čc; Muha Anton, Bistrica sedaj v Brescii. '• ceUi 7. bers. polka. Mestne novice. : »Splošiio slov. žcn. drušlvu v Gorici* javlja, da otvori dne 13. novembra svojo 7-c iiaznaiijeno razstavo ženskih ročnili del. ^a' prošene so vse članice in prjiateljice ^' štva, da nam pomanajo v našem strcr»lJc' nju, da bo ta razstava čim lep.ša. Nabir«itc med znankami razna roena dela vsch tc"' nik, od priprostih do umctelnih! VzbnJaJte zanimanja za to prircditev. posnemajtc tr' žaške sestre, katcrc so doscKlc s svojo lul1' sko razstavo tolik uspeh! - Nekaterc $*' nice so zaostale s članarino; nujno prosit vse prizadete, da jo čim prej posljcjo a prinesejo. Uradni dan je vsako sredo ° 3—4 v društvenib prostorih v nl. sv. 'valia' — Dne 12. t. ni. oh 4ih pop. bode prcdava'* istotam «a. Oizela Ferjančičeva »0 srC , in zakonu«. Vabimo k točni in polnoštcv» udelcžbi vsc članice in prijatelje drustva- * I'evsfto in glasbeno drustvo v ^°r' sporoča, da si je zagotovilo prvovrst^ rnoč za poučevanjc solopetja; kdor ždi o° kovati ta tečaj, naj se nemudmna iaV' društveiiem solskeni vodstvu (Tn,rovski ^01 ' Via Petrarca st. 1, 1. nadstropje). Tržne cene v Gorici dne 9. oktobra 1924. Kostanj 50 vin. do 1.20 L kg; &°L dje 1 do 1.50 L kg; hruške 70 vin. " 1.40 L kg; jabolka 40 do 80 vin. K paradizniki 50 do 60 vin. kg; W^-l do 2.30 L \ar; krompir 30 do 40 v^ kg; fižol v stročju 50 vin. do 1- ^ kg. Za naše dni. <¦ Iz lista apostola Jakoba 2. f"^, »Ako hi namreč v vaš zbor tiioz P1^ šel, katcri Una zlat perstan & ^. oblačilo, prišel bi pa tudi ubog v w zanitn oblacilu, in bi gledali )' ^ kteri ima drago obiacilo, in bi ^u e. kli: ti se tukaj zložno usedi; }lü^f mu pa bi rekli: ti tamkej stoj, °y ^ se usedi k podnožju mo jih ?0?'MC delate li razločka med seboj, inpoSi0' li sodniki po hudobnfih mislih? " 0 sujie, inoji preljubi bratje! A7' fl\)0', zvolil ttbogih na tem svetu, de 5j 0 gati v veri imdeležnfai kndiesty v/. ga je Hog obljubil tistim, ki L<' V. jo? Vi pa ste osramotili tibozi^- sii vas ne zaterajo bog at i po )n0^ 0^ in ali vas oni ne vlaiijo pr™ sFne0' Ne preklinjajo li oni dobri'gu v po kterim ste imenovani? Darovi. fi Joži' V počeščenje spoinina pokojne Ku \$ ce Kovač, darujejo ajdovska dt'kIctas,"ov. S'' in sicer: Solskcmti društvu Lit. W. - ^ rotlSnJci Lit. 50, za AlojzijeviSCc Llnori§K» Za Slovensko sirotišče v Gorici: r ljudska posojilnica 1000 L, Oospodars ^ druKa v Vrtojbi 110 L 20 St.; $v* $- svatbi K. Maksa Valiča in gdč. l .^ ' ključi in voznim listkoin lZ^11 ^ Trstu do postaje Volč.iadra^ ^ je denarnico izgubil, naj se «^v {/ slcdcči naslov: Milutin Vu^a. - cija ob SoLi. Priioga „QoHSke Straže« §t. 78. »GORISKA STRA2A. jstmA V nedeljo 12- oktobra bo veliko fantovsko romanje n» Sv. Goro. Zanimanje po dezeli je vellko. — Fantje, pojdimo na pot! Oče slovaškega naroda. ^fedz. soboio je slovaski narod slavil velik praznik. Ta dan je vretcklo 60 kt, odkar je And re j Hlinka zagledal 'Wf svcta. Andrcj Hlinka spada met! ^'ijpomembncjse osebnosti v vrsti (>nili politikov. ki se borijo za samo- ()(l'oeb(> narodov. Vse zivljenje toga "loža je huren boj. Ze kot mladega tiijuka so ga Mazari preganjali, čes l!« ic Vseslovun. Ko je leta 1889 pri- S('l nwd slovasko ljudstvo hot ku- f)lap, je zaeel zbirati Slovaks v JJud- s& stranki, ki jo je na Mažarskem osnoval grof Zichy. Ta strajika se je zuvzemaia za pravice mwodnih manj- Sln in Slovaki so se je navdnšeno okle- "iK. Kmalu pa se je slovaški del '-huklie stranke pretvoril v Slovasko 'jitrodno stranko, lii ji je naceloval Winka. Hlinka je leta 18()8 započel \eWio ljudsko gibanje za slovasko s°l(), za pravice slovaškcga jczika v °bčinuh, državnih iiradih. v vsem jav- 'jPrn življenju na Stovaskem. Prepo- lu\Hil je vso svojo dotnovino, zlnral Zavedne Slovaks, dramil v snecih na- r°dnn zavesi, ustanavljal drnstva, Z(ldruge in iako pripravljal svoj mt- kjer je prevajal svcio nuJl° ™ slovttški Jczik. Slovašku im°^na s^ran^a sc ic iwkIo širila in sjfjfvvala, su-j je imela muccmka v jcci. Ko so Hlinko izpnstili, se jc z nczlomljeno energijo nodal na delo in je vodil Slovake vse do vojne. Zb. svobodno državo. Med vojno se je nad Hlinko zgrnila mažarska jeza. Veckrat so mu raz- bili žnpnisče, prepovedali so mu gu- niti se iz občine, a on je na tajnih sc- stankih že leta 1917 govoril: »To ne ho vcc dolgo trajalo. Svoboda se b!i- ža.« Ko se je Avstrija zrušila, je Hlinka sel med ljudstyo od vasi do vasi ier Ijiulem tolmačil, da je konce mazarskega suženjstva, her svobod- na česko - slovaška država je rojena. Med -slovaskim Ijndstvom je zaphdo vcliko navdušenje, narod na misel se je širila kot blisk no vsej deželi. Kmalu pa je izbruhnil oster spor med večino slovaškcga ijiulstva in Cehi. Hlinka je na celii svoje Lndovc (ljudske) stranke zuhteval avtonomi- jo za slovasko dezelo. Ko so Čehi to zahtcvo odbili, je Hlinka sei leta 1919 na mirovno konferenco. da za- slopa zahteve Slovakov. Ko se je vr- nil domov, so ga vtaknili v jeco, kjer je bil 8 meseeev. V Rožumberku so takrat velike mnozice ljudstva de- nwnstrirale proti praski eentralisüe ni vladi. hlinka pa ni odjenjal in z vsem žarom nadaljuje borbo, da dobi slovaska dezela avtonomijo. Veliki Ijudski voditelj je med kmeckim ijud- stvom silno priljubljen. Te dni so par ne samo slovaski avtonomisii, ampuk vsi Ijubitelji Slovaske z novo Ijubez- nijo peli kmecko nesem: Pride Hlinka z Roznmherku donesie mim slobodienku a v tej naše republike bitde dobre zas! Gospodarstvo. Sušite jabolka in hruške! Jabolka in limške so za sušcnjc ja- ko pripravno sadje. Jabolkn snsimo navadno zrezana na kriilje. Ako su- šimo bol.iše sortc, ki so popblnoma zrcle in vlcžane, ter ako jih še lepo jpri;i7javi!mo (otrebiino ali blupimo), dofoimo trpežuo, lepo in zdo okusno blatfo. Šc lepši izdelek pa dobhno, ako jabolka olupimo, izpalineino peščice in zrezana na krožke posuši- lno. Tako suho blago se tudi lahko razmeroina drago proda. Drobnejše liruške susiino navadno cele. Moštnice morajo biti medne. Debelejše žlahtne brüske bi se cele susile prepočasi, znotraj bi lahko ostale sirove. Zato jili pa čez niulio in pecej razpolovirno ali razreženio cclo na štiri kose. Hrušek navadno ne lupiim>, ker njihova koža ni tako neužitna kakor pri jabolkah. Kje pa naj sušiino? Tudi resitev tega vprašanja ni tako težka. Treba sau 10 dobre volje in srnisla />a korist no stvar. Za dornaco potrebo je pov- sod prilika za sušenje. 2e v peči, na štedilniku in na peči se nasuši lahko prav mnojio sadja, ako se izrabi vsa- ka prilika. V peči posušeno sadje ve- Ija za posebno okusno. Kdor hoče p;i pripraviti kaj več suhetfa sadja, mo- rebiti tudi za prodaj, nai susi1 pa v sušilnici. Ce še ninia svoje, jo hna kdo dru^i v vasi, ki je ne rabi sani celo jesen. Sicer je pa za vsako večjo kmetijo, ki ima kaj več sadnega dre- vja, majlina brezdimna sušilnica ta- ko potrebna, kakor hiev ali kako dru- jjo poslopje. Saj sušilnica pride prav v nnšem mokrern podnebju tudi za drukre poljske pridelke. Kako lepo in hitro se posuši v njej koruza ali kako dru^o zito. Sploli, karkoli razen tra- ve je treba hitro posušiti. da se ne nokvari, denemo v sušilnico, pa. je rešeno. Za nove sušilniee je sedaj se- veda prepozno. Mnoj^o pa bo pridob- Ijenega, ako se bodo pridno uporab- Ijale vse že obstoječe sušilnice. Tre- ba jih je le primerno ]>ripraviti in ka- tero tudi preurediti. Qlavna Činitelja pri vsakem suše- nju sta primerna toplota in pa izinen- java zraka. Za prvo je navadno že poskrbljeno — včasih še preveč. Za drugo se pa redkokdo zmeni. Kdor Pa ye, da motre zrak, ki se naliaja v susilnem prostoru, spnjeti' v sebe le tfotovo innožino vodnih hlaix)V, ki prihajajo iz sadja, in da sušenje po-. polnoiina preneha, ko je zrak nasičen, tisti bo skrbel tudi za to, da se bo v sušilnici zrak izmenjaval (ventila- cija). To se pri navadnih brezdimnih suišilnieah doseže prav lahko, ako naredimo spodaj skozi zid rnyjhen predor za izstop zraka, zgoraj na stropu susilne^a prostora pa odprti- no, skozi katero uhaja nasičen zrak na piano. Te odprtine je pa treba včasih povečati, vcasih pa zinanjsa- ti, zato naredimo za vsako primerno zaklopnico. S pazljivostio in vajo se priučiino, kako je treba kuriti v su- šilnici in koliko je odpirati zaklopni- cc, da se doseže uj^odna ventilaeija. Če hočete imeti pri sušenju sadja dober uspe'h, upoštevajte sledeča ^lavna načela: 1. Za sušenje rabite tisto sadje, ki daie dobro suho robo. Nikar ne ini- slite, da je za sušenje tisto. kar ni za nobeno drugo rabo. 2. Sušite le popolnoma zreJo, god- ¦no sadje. Drobiž, ničvreden izbirek. črvjvo in celo nagnito sadje ni za su- šenje. 3. Jabolka. in hruške olupite in zre- žite šele tik preden jih denete suSit, sicer niočno počrne in dobe sl.ihn zunanjost. 4. Frehuda prvotna toplina neu- godno vpliva na potek sušenja. Izpr- va naj bo v susilnici 50—00 stopinj C, proti koncu sine toplina polago- ma poskočiti na 80, k večjernu do 85 stopinj toplote po Celzitevem toplo- rnem. 5. Skrbite, da se v sušilnici izine- njava zrak. V zaprtem zraku se sa- dje kulia ali peče, ne pa su^i. 6. Ne sušite sadja preveč. Dovolj ie suho, ako ne morete iz njega* iztis- niti soka, dasi je še voljno. Sadje, Wi ropota kakor orehi, je presušeno. 7. Sušite sadje le v brezdimnih su- šilnicah. V dimu sušeno sadje ima rnajhno veljavo. Čitajte — Širite .Gopišho Sfražo'! Dr hun Prcgelj: K Solncu! Prti lcc Jc ^^i^'0 ves veliki prostor Hjm ^crkvijt), ki je pela v sto proš- ^m Ul 'lesiniM- Vsečcz pred svetiš- tov KSe .Jc poscjal tfozd rdečih cve- drji' kr°j ob kroju, ncbeški mak ve- bjij °rlovskih oblek. In vsi okoli so V(ja eilil sania lepa inisei ljubezni in Vojsi0st' 'n zahvalnosti. ena sarna c|a: ?^ mini in strahu božjega. Te- lenju10 v«e niolčalo. Na oltarju v ze- ln^j ,]e zažuborclo medlo v solncii in vSvetn ^e'Ce svc^- ' C(J''i J^ pristopil '^iviv-' sivolasec, trpkolei)i na« let" j,?1.1' naš človck, ki ie do sivih 'sk-iill>razi zKcnili in nehote is- ^lioai al'üin nebcs- »K solncu!« je ril^siril S(>voni»k v tretje. Zdaj pa je |)rnnn° ganotJe- Nato so roke o- Ile» a beseda se je vnela. (iovo- rila je prečudno, slikala je. Slikala jc vse gorje tcniin brez luci in soln- ca, slikala je strašno tugobo tisoč- letij, odkar je bil grešil Adam in bil zcmlji rojen greli. Sredi' solnčnega due je strahotno rastlo v posliišalce olxiutje slike, ki jo je obrazovala pro- povednikova beseda: škrlatna tenia brezmejnega gorja in grcha in obu- pa in upora proti Bogu. Najvišjeinu. In nikoli konca ni hotelo bi'ti škrlat- liciiiH breznu. Srce je lilastalo ]z utesnjenih prsi po zraku, prosilo že boječe: Daj, prestani, dovolj je. Raz- gj-ni že blagovest, daj solnce.« In tedaj je govornik trenotno utih- nil. Sredi besede je planil trpko, ka- kor z vzklikom po rcišitvi: »K Solncu!« In rastla je nova slika, kakor pre- čudno videnje. Strahotno gledanje je ubijalo gledanje duše, ki iina Boga. Vse jc pelo v tej pesmi. Skrjiancc je vriskal v nebo, glas zvonov od da- leč se je budil v ti'hote, srea človeška so pela, rdeči cvetovi. sladki emblc- liii na praporih, blesket suličevja na drogeli, sum vetra v praporcih, oči otrok, deklct, mož in zemi. Vse okoli je bila kakor uresničena, na silnem odru ponazorjena velika hvalnica Bogu in njega vsedobroti. Iz govomikovih ust jc vzrastlo čuduo. Vsi, ki so čuli so verjeli: »Tu smo, pa. nismo še vsi. In tisti. ki smo, se ne vidimo vsi. A kolika rnnožica nas je z onimi nevidnimi, ki z narnl. prisostvujejo slavju. Kolika vojska! Vsi angeli, vsi svetci božjii, vse ne- lxisko tovarištvo: očaki, preroki, niu- cenci, spokorniki, device in svete že- ne, junaki iz riniskih anfitevtrov, suž- n.ii iz afriških rudnikov, jetniki iz tes- nih cclic na Karmelu, v Mali Aziji, vsepovsod; veliki potniki, Pavel in Frančišck in Andrej, blagovestniki, redovniki, učitelji, kralji in ubo/xi, kmetiška Izidor in Notburga, pri- prošniki in priprošnjice: sveti Jakob, sveta Ana, sveti Mihael, sveti Silve- ster, sveti Valentin in sv. Rok ... Solze čudnega slovesja so silik- v oči. Srca so prosila upchana: »Dovolj lepote, zlxidi nas, sanja- nio!« In propovednik je budil: »K Solncu!« Beseda mu je postala čudno vsak- danja. Trgala se je kakor cloyeku, ki hladno govori iz raziuna, kak(jr člo- veku, ki šteje Jn ve, da mora govo- riti le tako, da bo prav doštel. »Predragi v Kristusu! Naše Solnce je Bog. Brez solnca bi zemlja urnrla. Brez Boga je mrtvo življenje člo- veških dus. Kaj je vse? Bog, Bog, Bog! Brez Boga ni upanja. Brez Bo- ga ni ljubezni. Ni bratov. nK sester. ni kraljev, ni duhovnikov. ni misle- cev, ne pevcev, ne vojskovodji! Brez Boga ni domovine. Kar smo. kar smo bili in bomo, bom« Ie po Bogu in v Bogu in za Boga.« In že je kakor omahnil pod silo be- sede, ki jo je bil povedal, a vzrastel je še enkrat in iskal po ljude-h. »Domovino sem imenoval. Pravi- jo, da jo je mogoce ljubiti brez Bo- ga. Pravim, ni je rnogoce ljubiti brez Boga! Iz Boga jo ljubijo celo oni, ki Boga taje. Iz Boga jo ljubijo. pa se te sreče svoje ne zavedajo. Za ne- hvaležno sreco, da ljubijo nehote Boga, se zahvalimo Oospodu I3ogu, mi, ki verujemo vanj do konca dni.« Beseda je umolknila. Pesem se je zbudila. Zvcmček je vodil niisli k da- ritvi. V jasnern solncu so klonili rde- či cvetovi, svetli» prapori so se kla- njali Bogu nebes in zemlje. ki se je tedaj skrit pod podobo kruha in vinu dvignil v tresočih se mašnikoviii ro- kah visoko nad klečeče množice. Zvon iz višin je padel slovesno nad sveto opravilo, vonj kadila je ogrnil množice, kakor blagoslov nebes in solnce je sijalo, pelo v tjsočih oceh: »K Solncu, k Solncu ...« V nedeljo se zberejo naši fan tie na taboru na Sv. (jori. Ü tej priliki pri- našarno prelepi odlomek iz povesti »Virago victrix«. St ran 4. >ÜQRIZKA STRATA« Društvene vesti. Koncert „Mladike" v Gorici. Tekom tega meseca bo priredila nasa živafcna »Mladika« svoj prvi večji koncert. Mladi pevski zbor se je pod sprctnim vodstvom g. Bratu- ža povzpel na tako višino. da bo po- dal na koncertu najizbranejše -bisere slovenske in slovanske pevske lite- rature. Za sedaj omenjamo le, da bo pevski zbor zapel Premrlovo dvo- glasno »Po raju Jezus liodi...«, ki je na koncertu »Olasb. Matice« v IJub- ljani občinstvu najbolj ugajala. Meli- ko občutena Vodopivčeva »Pojdimo spat«... pa je po rnnenju glasbenih kritikov edina svoje vrste v novejši literaturi. Ta koncert obeta. da bo najzanimivejši kar smo iih kedaj v Gorici slišali. Vse predpriprave so večinoma dokončane. Vabila se bodo pričela še tekom tega tedna razpoši- ljati. Dništva po deželi naj opozar- jajo svoje članstvo in prijatelje, da se udeleže v čim večjem številu kon- certa, ki je zlasti namenjen nasim društvenikom in ljudem po deželi. Vstopnice se lahko že vnaprej rezer- virajo pri tajništvu Prosv. Zveze v Qorici. Ostale podrobnosti se bodo objavile v prihodnjih številkah »dor. Straže«. Dom. Dramatično dništvo v Oorici o- tvori letošnjo sežoiio. kakor žc javl.ie- no, v soboto dne 11. t. m. z uprizorit- vijo Janez Jalenove drame v štirili dejanjih »Dom«. Snov te drame je vzeta iz podeželskega življenia. Av- tor nam dramatično opisuje, kako domačija, ki nima pravega, encrgič- nega gospodarja, vedno bolj propada, dokler ne poseže vmes močna roka, ki reši pretečega beraštva družino in vzpostavi gospodarstvo. Olavna ose- ba je mati Ana, vdova, ki ji živi pet otrok, od kojih štirje študirajo in peti je baš prišel od vojakov. Una gospo- dari na posestvu preveč s srcem in premalo s pametjo. Študiranje v me- stu stane velike svote denarja in do- mačija se vedno bolj pogreza v dol- gove. Vrinja se tudi sosed Krčmar, ki komaj čaka, da bo Trata šla na boben, da bo on nje gospodar. Stari stric Toriej, Anin bratranec. odpre pravočasno drugem sinu Tinetu oči, in ga opozori na pretečo nevarnost. V Tinetu se vzbudi ljubezen do do- ma. Svečano obljubi in priseže, da reši do-ni propasti, četudi bi se moral pri tern pretrgati. Tratnikov rod pa mora živeti na ocetovem domu, alf pa naj izumre. To lepo delo, ki je doseglo že na drugili odrih in soscbno pri svoji prer micri velik uspeh, bo šlo črez naš go- riški oder skrbno pripravljeno in do- bro naštudirano. Ker je to delo izvirno doinače, si ga je izbralo »Dramatično clruštvo v Oorici« za svojo otvoritveno pred- stavo. . • Režijo vodi gledališki igralec g. Ciril Bratuž. Igra se vprizori dvakrat in sicer v soboto dne 11. t. m. ob 20:30 in v nedeljo 12. t. m. ob 16 uri v gledali- ški dvorani »Trgovskcjia doma«. Predprodaja vstopnic v Narodni Knji- garni. Kaj je novega na deželi? Kred. Po dolgem molku se oglašamo tudi mi in sporočaino nekoliko o naših razmerah. ,V dneh 25. in 26. septem- bra smo imeli liude nalive. O poluoci je začeloi liti kakor iz škafa-, pridr- vela je iz hriba Vrha po vseh potokih velika voda. Prinesla je s seboj nuio- gognisca in kamenjain kar na hip so bili vsi mostovi in kanali zasuti. Po- tem je vdrla voda po vasi po ulicali. Bili smo vsi po konci, v eni roki luč, v drugi lopato all greblo tako smo obračali vodo naprej. Drugi dan je prišla nova poplava, ki nani je ruine- sla mnogo gnišča in nokvarila ix>ti\ Vzrok temu, da je prišlo z vodo to- liko kamenja in grušča ie, da je v vojnem času inielo vojaštvo nad va- sjo tik ob potokih kamnolome. Ne- rabni materija.1 in kamenje so spus- čali kar v potok, ki ga sedaj prinaša na polja. Urugi dan smo šli takoj na- znanit v Tolmin na tehnični urad, brzojavili so v Trst, a do danes ni- niamo še nobene rešitve. nestrpno čakamo, bojimo se prihodnje povod- nji, ker več poslopij bi bilo v nevar- nosti. 2e preje smo vložili prošnjo, naj struge regulirajo, ker mi sami na naše rame nli stroške ne moremo nikakor zajeziti strug in jili izčistiti. Drugače je pri nas življenje klavcr- no, kakor povsodi. Delavci in drvarji nima jo tukaj nobenega zaslužka in iščejo dela in zaslužka na vseh ve- trovih, v Franciji, Romuniji, v Nem- ški Avstriji, na Trbižu itd. Letiiui je tudi slaba, tako da kmeta navdaja strah, kaj bo črez zimo. Občinar. Livek. Tudi naši mali občini gre za ob- stoj; priključiti so jo hoteli h Kobari- du, a občinarji se temu upravičeno protivijo. Opravila na občini bi bila združeua s previsokimi stroski in za- inudo časa. Da bi se ohranila samo- stojnost livške občine, obstoji še drug načrt: pridružile naj bise namreČ Livku tri vasi Polava, Čeplešiščc in Gabrovica, ki so pod občino Sovod- nje. Tako bi se naša ol)čina zelo po- večala. Tudi velika večina prebival- cev imenovanih vasi je za Livek; napravili so tudi že tozadevno pros- njo. AH bo iz te moke kaj kruha, je zelo negotovo. — Težko čakamo tudi ceste, ki bi nas spet zvezala s Koba- ridom, katero je plaz meseca decem- bra 1923. pretrgal. Načrt za noivo ce- sto, ki bi pa bila veliko daljša in tc- žavncjsa in tudi za potrebe naše ob- čine nepotrebna, je bil žq predložen merodajnim oblastvom... Cafcamo re- šitve. — Dne 22. avgusta smo po- zdravili v svoji sredi prevzvišenega nadpastirja, ki je delil naslednjegn dne zakranient sv. binne. — Orne- niin še eno reč, ki je sicer že precej daleč za nami, a ni še zastarana, namreč volitve. Za značajne može je lepo zadoščenje, da so ostali ob tej preizkušnji zvesti v boju za zatirane narodne pravice; obsoditi pa mora- mo za našo majlino, pristno slovcn- sko občino previsoko stevilo onih, ki so ob tej priliki pokazali svojo lah- ko'iniselnost,, ncznačajnost in kori- stolovstvo. Dopisnik. Iz Bat. Letošnje leto je s svojimi uinami zelo udarilo naš okraj. Štirikrat je bila toča, ki je narcdila tako škodo, da smo rnorali žito pokositi. Posejali smo ajdo, a tudi to je toča oklestila. Da bi bila mcra zvrhana je 25. t. in. šc povodenj pobrala, kar je ostalo po toči. To nesrečo bi lahko odvrnili, če bi se kdo pobrigal za odtoke liu- dournikov kot smo ji'h imeli pred vojno. Vojaštvo pa je s svojimi ce- stami zamašilo vse odtoke tako, da prestopi voda že ob malern dežju bregove. Vlada in državni poslanci, pozivamo vas, da nam vsaj v tej za- devi iM>magate! Letos se bomo komaj mogli preživeti, ker nam je zgnil sko- raj ves krompir po kletch, ker je va- nje udrla voda. Morali se bomo izse- ljevati, če bo šlo tako naprej. Naš župan se tudi za svoje olxiane vse premalo briga. Upamo. da se vrnejo boljši časi. Rdino to nam še daje ino- či pri našem tczkem delti. Pečine. Kot po sosednih kraiili je bil tudi pri nas pretekli četrtek tak dez, ka- koršnega se lie pominimo. Naravno, da je pustil za seboj tudi neljube sle- dovc. Posebno mnogo škode je nare- dil po njivah in cestah. Našo cesto proti Slap-u, katera je vsled neprc- stane vožnje lesa že prej bila potreb- na popravila, je sedaj voda tako sko- pala, da je res skoraj nerabna. Treba bo temeljitcga popravila. — Lctina je pri nas letos srednja. Toča nam je res še dobro prizanašala, a ti ne- prestani nalivi so povzročili. da je le slab pridelek. Žita jc bilo malo, a tu- di jesenski pridelek je pičcl. Zlasti krompirja je malo in je zelo gnil. Ajde tudi ni veliko, ker je ves čas dežcvno in mrzlo. Pač pa jc sočivje dobro obrodilo, zlasti ližol. Tudi sa- dja irnamo precej. A kaj ko ne vemo kam z njim. Nekatcri delajo most, drugi sušijo, s slabim pa res ne ve- mo kam. Druga leta smo napravili n tega dobro žganje, katero smo pro- dali, da smo z njim krilidnevne stro- ške, davke in drugo. Danes tega ni več. Vse naše gospodarstvo ft res resno ogroženo. Let ine vcdno slabše, glavni viri dohodkov so nam odvzeti, sploh vse kaže, da se bliža- mo težkim časom. — Podraženje ka- ve in sladkorja je tudi našc mamice in gospodinje ncprijetno dirnilo. Na blago, ki ga najbolj rabiino in ki g« največ potrebujejo 'ubožnejši sloji, Jc povišan davck, mesto na take stvari. ki jili rabijo bogatini. Nič čuda, ako se naše ženske jeze na rninistra; nc godilo bi se rnu prcvec dobro, ko bi ga dobile v pest. Iz Idrije. Katol. del. družba je priredila v soboto in nedeljo novo igro »Posled- nji mož«. Spisal jo je Frantičck Svo- boda, iz češcinc prestavil mestni k'-i' pelan Janko Žagar. Malo cud.no srno gledali novost: česko igro, ker na nje nismo navajeni. Zato v sobot'» ni bilo vse zasedeno. Ko so pa Ii«dJc. povedali kako je bilo, so bili za ncdc; ljo vsi sedeži in stojišča v dvorain in galtriji takoj razprodani in Par sto Ijndi je odslo, ker ni bilo več pi'0' stora. Zato se je veseloigra še v si'e' do ponovila. Pisatelj Svoboda je ra dovolil, da se je pokazala njegova J: mctriina na Slovenskem. Druzi'1;^1 oče tiranizira svojo zeno. siiia-dÜ'1' ka ter obe hceri. Vtika se v vse stva* ri, vsaka malenkost mora biti po n^e' govi trmi, zato vse v hisi silno trP1; Zet |)a uazadnje ozdravi očeta. knk01 tudi poduči doinače, kako lahko 'ia' prej riiirno in složno žive. Tri dejaiiJ' so poln a dovtipa in zaplctljajev. *'' so vsi igralci in igralke bili na sv^ jem mestu dokazuje že deislvo, da ^ do sedaj ni še nobena igra triKra zapored predstavljala v idriji. Iz Buhovskega Vrha. V nedeljo zvečer 6. t. m. je \Ws'}] klical k sebi že tretjega otroka v tc.^ Ictu, lllctncga Jožka Cufer-ja, "j1- inlajscga iz družinc. - Prevelik^ ,v tev zahtcva Bog od pridnih stai'|SL.(J ki so sc trudili, da so vzredili s^°jj, druzino. Ko so otroci žc kolikor w ko dorasli, je v niiriio druzinsko ^' Ijcnjc ncmilo posegla kruta sii Najprvo je pobrala 17 letno 'lt/Cj|,, Ciiko. Stirinajst dni kasneje je i^, nila svojo nedolzno dušo njeiia M.\ sa sestrica 131etna Marija. In ^e p po preteku pctih mesecev jc j>ei ^ njinia njim mlajši bratec .Iošk°- Razžaloščcni družini izrekaino iSK no sožalie! — Gerovščkov gospod Žlvljenje Valentina Staniča (Spisal: Joža Lovrenčič) (Dalje.) Obvari našo mater zernljo pred su- šjo in pred povodnjami! Obvari našo bogato živino pred boleznijo in ne- srečo ino naše hrame pred ognjern! — Obvari naše telo pred boleznijo in vsem hudirn! Ah, ozdravi pak soseb- no našo dušo od strupene bolezni gre- ha! Daj našemu srcu spoznanje in objokanje našili grehov, daj mu pra- vo in stanovitno poboljšanje! Daj narn zastopnost ino serčnost pri naših opravilih in delih! Daj nam spoznati, da je človek k delu rojeii! — Daj na?n Tvoje dobrote in dari zanaprej bolj zastopno, šparovno in s hvaležnim srcem nucati, da se bomo tako tudi zanaprej Tvojega žegna vredni strili. — Oče, otroci prosijo kruha. na duši Tivka je bila »Proslmia sa dobro lejto, per grosno vcliki lakoti v lejtu 1S17 dershana v' Rozhinju,« prošnja, ki je prevzela vse farane. da so v cerkvi ihteli in se solzili, se bili na prsa in vzdihali i'z skesanih. strtili sre: »Bog, odpusti, F^og, prizanesi in usinili se nas!« In Bog jih je uslišal. Poslal je dne- vc, ki so vračali njivam in polju in drevju rodovitnost: ni bilo slane in mrazov več, moče je bilo kolikor je bilo prav, in solnca, da se jc od dne do dne poznala rast in uspevanje. In se se je zgodilo, da jc cesar prošnjo ročinjskega gospoda usli'sal in ukazal, naj se zaene takoi kanal- ski most delati. in jiiso čakali in so res začeli z delom in sto in sto ljudi iz Kanala hi Ročinja, iz Bodreža in Avč, iz Plavi in Deskel, iz Anhovega in iz Morskega in še od tu in tarn so prišli in dobili delo in zaslužck in si tako poinagali iz najhujšega. Gospod Valentin je večkrat stopil do Kanala, da bi videl, kako gre delo pri zidanju mosta od rok. Videl je shujšane obrazc, a vendar v očch je sijalo upanje in vera v boljše dni. In delavec za delavcem je pozdravljal gospoda in ta in oni se mu je zahva- lil s hvaležno besedo: »Gospod, če hi ne bilo vas, bi ne bilo dela, bi ne bilo zaslužka. Bog vam plačaj!« Tudi inžinirji in podjetniki so z vso spoštljivostjo govorili z gospodom in izražali svoje začudenje in prizna- nje, kako hitro je doscgel, da morejo zidati most. »Človek mora biti in čutiti z Ijud- stvom, pomagati mu rnora, kakor ve in more! Mnogo jili je. ki vidijo po- trebe, a so gluhi in slcpi zanje, ker mislijo samo nasc! Rcvno jc nasc ljudstvo in gorje hi' mu bilo, če bi nc imelo duhovnikov, ki čutijo ž njim in delajo zanj iz ljubezni. kakršne ne pozna svet!« In kakor so bili gosiwxlje, katerim jc ročmjski vikar govoril te in take besede, tujci, so jih odobravali in bhi- grovali narod, ki ima take duhov- nike. »Kakor sc je naš narod vzdržal in se ižobrazil doslej s po-niočjo duho- venstva, tako se bo vzdrzal tudi za- naprej in bo dosegel se vecjc znanjc in omiko, če bo hodil po poti, ki mu jo kazemo!« je povdaril ob takih pri- likah še gospod Valentin. — — Most v Kanalu jc rastcl. rastlo je pa tudi vse po poljih in po njivah in prišcl jc križev teden in ž njim proš- nje procesije. V ranem jutru pondeljka, ko je po drevju, v grmičcvju i'n v zraku vse žvrgolelo in se vesclilo bozjegä soln- ca, se jc vila iz ročinjskc cerkve I ^ ccsija vkreber nad vasjo k ^ Ill(r nici svetega Pctra, drugi dan s°^a Iili h pcli k podruznici sve)()|jiI Pa via, trctji dan so pa šli P°. ' sc kikor na svetega Marka dan l]] ^c je zgodilo, da jc gospod med P ^ sijo zapazil v žitnem polju P''vl cer- in ga jc utrgal. Ko so sc yrnili v jj{, kev, je gospod po opravljcnih * ^ vali vstal, stopil na evangeljskt) - ^ oltarja in sc obrnil proti IJ11" \o držeč v desnici pšenični kias ' kratko ogovoril vcrnike: t jet«1 »Dragi nioji farani! Tri dow ^ nas jc Bog preizkusal, tri dow ^p smo čutili njegovo sibo, ki jC|aK°^ sprva i>omanjkanje in potciij^ JlCd kakrsne ne |x>mnijo najstarejsi v^ nas. Zasluzil-i smo to šibo, P()^vjdi' jc bila, da spremislimo in sPj ^ mo, kako jc vse nasc zivlJcjU6^ 5c na§e dejanje ino nchaiijc nic°v ^oi° nam nc jwnuiga ljubi Bog s I dobrotno roko. Spovrnili *}}xOtL\ß* njcinu, skcsali smo sc svojih U p- trden sklep smo napravili, svw ^ Ijcnjc poiboljsati ino z darovi, k» jf] K ih Bog daja, prav ravnati nu> dobremu obračati. ,.,) (Dalje prldt/< »GORISKA STRATA. Stran 5. Iz naših Brd. ludi do nas zavcdnili briških fan- l°v je prise] klic, naj se dvignemo v ?ede]jo na Sveto Ooro. Naša dolžnost ]e> da pokazcmo bratorn iz Vi- p<*vske in Gor, da še gori v naših Jrc'h ljubezen do Boga. Pokažimo, da tlJdi briski fantje ljubimo podedova- le svete i'dcje. Zato se dvignimo v jjedeljo črez Sočo, da se zberemo pri ^n.ii, ki varje našc kraje. Zdrainitc ^ tisti, ki še spite, iz vseh sosednjili v<>si pridite in skupno pojdemo na i?.ur°. ki je sveta nam, kot je bila na- m dedom. Na svidenje! Izpod Stola. p^olsko leto je pričelo 1. oktobra. ,° vcčini se je ta dan vršilo na Ko- ^ari>škem slovesno klicanje Sv. Du- ha in sv. maša. Vsi prizadeti stariši so vložili pri vodstvu Ijudske sole v Bre- ginju, in ravnotako v bližnjih vaseh, pismeno izjavo, naj se učenci v I. in II. šol. letu poučujejo v slovenšcini v dodatnih urali. G. didaktični ravnatelj iz Kobarida se je baje izjavil, da bo ta pouk dovoljen, — a do danes ni še zanj prav nič poskrbljeno. Upanio, da bodo obljubam prijazncga g. di- daktičncga ravnatelja sledila tudi de- janja. Ker lansko leto niso nvedli italijaii- skega učnega jezika samo za 1. sol. leto, ampak za celo nižjo skupino, törej za prvi dve ali prva tri šolska leta. zato liočcjo letos vpeljati itnl. učni jezik tudi v 3. in 4. šol. letu, in res so ga v Breginju že uvedli za .*. solsko leto. Opozovalev. DNEVNE VESTI. po- »Gortška Straža" pred sodiščem. Danes se je pred senatom goriške- ™ ukrožnega sodišca začcla razpra- pa Profrj uredniku našega lista. gosp. oholdvetu KempcThi. Nas urednik je otožen, da je priobčil v velikonočni (e.vilki uvodnik »Ne bojte se njih, ki tUDl.Rio teio!« V tern članku so na-šte- , krivice, ki so se dogodile sloven- v,^" ljudstvu v Italiji. Za proces fern V 111estu vc'iko zanimanje. Vr- ^u novinarju,1 ki radi resnice stoji .,ed sodniki. pošiljamo topic travel NaŠ skerbni varih. I^.^Pe pergodke nam kažejo zamer- D0 Ka, '^ta. Ker stare reči so tudi dem tistlni' katerim so neznane, bo- Vji"]0 nekolikanj popisovali, kako p^gosposka skcrb ima za nas aiožnc> v nasiin mcsti ima to sk'jrb Dr v!^' gospod, ki ji'in podprefekt hi*gVl!0- So sila pcrjazen, zastopen, $ko '1Ul Scr^cn možak. Kjer om V°J" je: peUijo, tarn dobro v upanje da- ta' Se pa tudi perpeti, da cajtenge, dob llaiDak postaviio- — ta vikši1 to JQ r° Pogruntati znajo — inu stori- satpi- Se taljx>zarja gg. dopisni'- %['{-a Ponedeljkovo številko »G. d0 /** sprejeina uredništvo dopise števi?L te (>b ()- zv^er. Za četrtkovo ** ^isL?c (^ošlo gradivo odložimo za ^«dnjo številko. ^ °slanec dr. Besednjak doma. rM ySli!ne^ dr. ftesednjak se je vče- in'^111! z enomesečnega potovanja niJte > ta teden sprejemal naše zaup- *^cli,V tuJ"istvu Političnega drustva ^^osti« v Gorici. i. Smrtna kosa. LJs^j]1.1"' Je v pondeljek v sanatoriju Abrji/011']1 bratov v Ciorici č. g. Ivan 'driin \ žl'Pnik v Črnem vrbu nad dC; Kojen je bil v Idriji due i«. w^n Jl J866 UT sluzlMwal kot ka- J°Vot , °šani in v Mokronogu. Od Crnenl l899 pa je žuPTlik()Val v JpVuj| ?vrllu. Dmgr mescc bi bil praz- rfien "utnico svojega bivanja v prjDr n vrlui, za kar so se žunljatii že ^anr-i1111- Hil Je^adruKar.kotčebc- 5>. hr . n in preveč deloval v pisar- k\u pnilniei in gospodarskeni dm- ?Naiemu!o se Jc Kibal< zato iC pre" ??O(ie\°PcSil^> srcc, ietra. ledvice in er Jc-C'i Vrepcliali so ^a v ^rnivrl1' '^I danes dopoldne pokopan. Nov slovenski škof. Sv. Stolica je imenovala za škofa v Skoplju v Južni Srbiji slovcnskega rojaka dr. Ivana Gnidovea. iz druzbe 00. lazaristov. Dr. Gnidovec je bil prvi rektor škofijskib zavodov v St. ¦ Vidu nad Ljubljano ter je pred par leti vstopil v red oo. lazaristov. Za katoliškega nadškofa v Beogradu je imenovan bivši apostolski admini- strator v Sremu o. Rafael Rodič. Imenovanje se je izvršilo na podlagi dogovora med sv. Stolico in Srbijo iz 1. 1914. To je prvi kat. nadškof v Bcl- gradu. Ksaver Meško petdesetletnik. Due 2H. oktobra poteče petdeset let, odkar je zagledal luč sveta eden največjih in najpriljubljenejših slo- venskili pisateljev -- Fr. Ksaver Meš- ko. Tudi pri nas na (ioriškem so Meškova dela splošno znana in je le rnalokdo med nami, ki bi ne bil vžival lepote njegovih spisov. Slovenija, zlasti Slovenske goricc, kjer se je ro- dil, se pripravljajo, da ob tej priliki primerno počaste odličnega kultur- nega delavca. Tudi mi se z vso iskre- nostjo pridružujemo' njegovim častil- cem. Želimo, da bi mu po mnogib krivicali in težavab, ki ji'li je pretrpel, napočili lepši dncvi in bi mu bila da- na prilika, da bi še z mnogimi deli svojega globokcga dulia obogatil našo knjižcvnost. Metrični urad in naše posojilnice. Ker je že izšla oktobrova številka »Gospodarskega lista«, six)rocamo tern potorn vsem prizadetim v navo- dilo: Metrični urad zaliteva od naših po- sojilnic pristojbino na mere in utcžc. V tern oziru se je podpisana »Zveza« obmila na Metrični urad v Gorici ter tain pnjasnila, da ne morejo biti na- še ix)sojilnice podvržene ti pristojbi- ni, ker nimajo kot banke in njih po- družnice tehtnic za telitanje zlata in biserov. Podpisana Zveza je toliko dosegla. da je obliubil Metrični urad v Gorici vprašati pristojno ministrstvo. ali so Kmctske i>osojilnice (Casse rurali) podvržene pristojbini na mere in ute- že ali ne. Metrični urad je tudi ob- liubil, da ne bo nadalje izti'rjeval pristojbine v kolikor je niso ix>so- jilnice že plačale -- toliko časa, do- kler ne bo naša Zveza obvesčena, kaj je pristojno ministrstvo v tern oziru ukrcnilo. — Zadružna Zveza v Gorki. Izum našega rojaka. Naš rojak Alojzij Martinuzzi je jx) dolgotrajnih poskusih izuinil novo vrsto varstvene pripravc za zrako- plove. Priprava se pritrdi na obe krili eroplana, tako da se v slueaju nevar- nosti eroplan mirno vzdrži v zraku, med tern ko posebna priprava pri motorju omogoča zrakoplovcem, da se v slueaju požara i)O|>olnoma var- no spustijo z letaia na zcuiljo. Iznajd- ba je vzbudila veliko pozornost med strokovnjiiki, ker pomenja velik na- predck za zrakoplovstvo. G. Marti- nuzzi je napravil v Rimu pred raz- nimi vojaškiini strokovnjaki več po- skusov, ki so se dobro obnesli. Tudi mi smo imeli priliko, da smo dobili vpogled v načrte za novo iznajdbo in upamo, da bo naš rojak imel uspeh. Pripominjamo, da je g. Mar- tinuzzi po očetu doma iz Bilj, njego- va mati je pa iz Sv. Lucije. Smrt narodne delavke. V Trstu je umrla gospa Karla Po- nikvarjeva, rojena Germekova, zna- na kot požrtvovalna narodna delav- ka med tržaškim ženstvom. Casten ji s pom in! Kako se mora raznarodovati ? Znani nemški pravnik dr. Brojk- liausen opisuje kako se postopa v jiovojni Evropi z narodnimi manjši- nami. Pota, ki vodijo od navidezne, narodno - edinstvene države. do res- nične narodne države, so povsod ista. Najprej je trel)a spremeniti zunanjo obliko: narodna imena kraiev, gora in rek se prenarede; statistične po- datke se tako izpremeni, da zgube svojo zanesljivost; upelje se državni jczik, in se pri tern, ne ozira na pot re- be narodnih manjsin. Vsporedno s tern je treba večiirj obsipati z niifj- rialnimi dobritiami in kjerkoJi mogo- če zapostavljati manjšino. Tretji in zadnji udarec je namenjen duši naro- da. Vsak tujerodni element se mora raznaroditi; telo naj živi, a dulia je treba spremeniti. Otrok se ne pouču- je v materinscini. viiva se mu v glavo tuja zgodovina, opisujejo se mu tuji lieroji in pesniki. vživeti se mora v tujo miselnost: domačo zgo- d{)vino je treba ali odstraniti ali ji vzcti narodnega dulia. KuJtura na- rodne nuinisine se tJači, kaj se le ne- guje! Da vena politika streini za tern, da se dajatve tujerodcev porabi za kulturne potrebe večinskegn naroda v državi. Socialna politika razlašču- je in tira manjšino v bedo ne. da bi večinski narod imel kaj haska od te- ga. Iz tega o'risa se vidi, da ima uče- njak zelo bistro oko za razmere, ki vladajo danes v Evropi. Preložite uradne- dneve. Videinski Tehnični urad je otvoril v Gorici (ulica Brigata Pavia 38) po- seben oddelek, ki uraduje le ob če- trtkih in nedeljah od 9.—10. urc Ta čas ni primeren. Nedelja ni uradni dan. Naši ljudje se pritožujejo, da je urad preredko odprt in da ne morejo zlahko opraviti svojih zadev pri njem. Prosimo, da se uradni dan prestavi z nedelje na delavnik in da se uradne ure pomnože! Število prebivalcev v Gorici. Po zadnjem ljudskem štetju iz 1. 1921 šteje naše mesto 30.386 prebi- valcev; od teh jih pa biva v Gorici le 28.154. Koliko je med temi Sloven- cev ni povedano. Navada pa je v vseh modernih državah. da se naz- nači tudi, koliko prebivalcev pripada tej ali oni narodnosti. Smo torej ali v nemoderni državi, ali pa se skriva- jo za tem gotovi vzroki. Berilo za Ijudske sole odobreno Založništvo »La fiditoriale Libra- ria« v Trstu nam six>roca. da je »Bc- rilo« za tretje in peto solsko leto, ki ga je izdala zgoraj imenovan a tvrd- ka, odobreno od naučnega ministr- stva. Vporaba »Berila« v slovenskih ljudskih šoLah je dovoljena. Obe knji- gi ima v prodaji prodajalna Kat. Tis. dništva v Gorici (Montova hišia). Solska vod&tva dobe običajni popust. Citanki »Na deželi^ za drugi in tretji razred slovenskih ljudskih šol. ki jih je priredil Pasqualis. so tudi ravno- tam na razpolagO1. Nasilje zopet divjä. V niestu Piačenci so ponoči vdrli »neznani uiladeniči« v stanovanje vojnega invalida Herkula Lertua. Lertua je bil ena vodilnih osebnosti one struje, ki se je odecpila od fa- šizma, trdeč, da je fašizem postal gnil in škodljiv domovini. Neznanci so Lertuo dobili spečega v postelji. Na- valili so z gorjačami nanj in ga za- čeli pretepati. Nesrečnež se je v pol- spanju branil, a zločinci so mu z gor- jačami izbili levo oko in mu razbili lobanjo. Uniirajočemu fantu ie pri- skočil na pomoč tovariš, ki je spal v sosednji sobi. Vendar Lertua ni mo- gel izgovoriti niti besede več. ker ga je v grlu dušila kri. Crez pol ure je izdahnil. Tovariši umorjene žrtve tr- dijo, da so bili neznani mladeniči od- lični fašisti. V mestu vlada silno raz- burjenje. Sedež fašja stražijo pred množico karabinijerji, po ulicah dr- vijo tovorni avti z oddelki stražni- kov. Spopadov do sedaj ni bilo. Ob mrtvaškem odru stražijo invalidi, ki ne pustijo nobenega fašista v hišo. Delavske strokovne organizacije so se zvezale. Velikc italijanske strolwviw <>r%u- nizucije so v teh dneli, ko hrumi na- silje nad delavci, sklenile. da se bodo skupno branile. Zavezna pogodba dolot'a: 1. skupno bomo brunili svo- bodo delavskih orxaiiizacij; 2. skup- no bomo nastopali pri mezdnih %i- banjih. Ta delavski obrambni blok so stvorile sledeče vodilne zveze: Gluv- na zveza dela (socialistUna 720 tisos Ciunov); Osrednja zveza itulijanskih delavccy (kršnmska, 380 tisoe člu- nov); Zveza delav skih sindakatov (republikunska, 60 tisoč elanov), in več manjših strokovnih zvez. Komu- nisti so dehiYskemu bloku nanovedati hoj, eeš da pomaga kavitalistoml Vse kar ne plese tako, kot komuni- stieni prvaki fiodejo, - je burzujsko! Mi, pozdravljamo delavski strokovni blok, ker to je prava pot: Vwka de- lav ska skupina naj ohruni svoje miš- Ijenje in ideje, — vse skupuj pa naj se zdruzene borijo za vsakdanji kruh delavstva! „Goriški godbeni krožek" se udeleži fantovskega romanja na Sv. Cjoro, kjer bo v cerkvi sviral pri- merne nabožne pesrni ter tudi zunaj cerkve nudil primernega glasbenega užitka. Ker pa se krozek vzdržuje le z dobrodelnostjo in darovi ter si god- beniki poleg težkih godal ne morejo nositi s seboj živeža. se bodo v ta namen pobirali prostovoljni prispev- ki, ki bodo služili v pomoč in po- krepčilo. Po širokem svetu. Slovensko siavje v Nemčijf. Dne 28. septembra se je v Glad- becku na Westfalskem zbralo 20 slo- venskih delavskih drustev na prosla- vo 15. letnice slovenskega katoliške- ga društva sv. Barbare. Jugoslovan- ski konzulat v Düsseldorfu ie bil za- stopan po gospodu konzulu dr. Bar- letu in gospodu Tučiču. Dekleta, dec- ki, Orlice so nastopali z dekJamaeija- mi, s petjem in drugimi prireditvami. Posebno lep je bil sprevod. ki je na- pravil globok vtis na tukajšnje Nem- ce. Jugoslovanska vlada je poslala zborovalcem sledeče pozdravno pis- mo: Dragi rojaki! Ob priliki prosla- ve 15-letnice Vašega društva sv. Barbare Vam kot minister iugoslov. kr. vlade v imenu svojem in svojih tovarišev kličem: Bog Vas živi! Nc pozabite na svojo domovino, kjer Vam je tekla zibelka, ki Vam ni rno- gla dati kruha in ste moraJi. dasi s težkim sreem, v tujino, da preživliate sebe in svojo družino. Nasa naloga je, da ustvarimo v domovini take %'j- spodarske pogoje, da bodo Va.v si- novi živeh lahko na svoji zemiji. Vi ste, dasi v tujini, ohranili vzorc in načela, ki ste jih prejeli v domaOi liisi. Jubilej, ki La obhajate, naj Vas utrdi v tern. Zeliin Vam, da bi vzklile v domovini naši take goswdarske pri- like, da bi se mogli v njej skoraj vsi veselo sniti. Vsem udeleženoem na proslavi Vašega društvenega iubileja prijateljske pozdrave! — Minister poljedelstva in voda: dr. Ktriovcc 1. r. Motorno kolo v službi m)»ijonov. Pater Rirnpli piše iz Asahumi (A- frika) vrliovnf voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja: >Z nepričakovano dragocenim darilom ste mi napravili silno veliko presenečenje. Tudi prern. gospod škof je bil radostno prese- nečen. ko seni mu sporočil, da ste mi Vj v svoji veliki dobrotljivosti oblju- bili motorno kolo. Zelo sem Vam hva- Stran 6. »GORIŠKA STRA2A« Ježen za ta dragocen in prekoristen dar v svojem inienu, kot v imenu tu- kajšnjih kristijanov in paganov. Motor je prišel nepoškodovan in de- lnje dobro. S kolesom mi bo mo^oče nmogo več misijonskega dela opra- viti. saj so nekatere misijonske po- staje 20—30 kin vsaksebi; koliko sc s tcni easu izgubi in tnisijonar utrudi. Tuui prevzv. gospodu škofu ste s tein daroni pomagali iz velike za- drege. Nenado-ma sta inn zbolela dva iiiisijoiuirJLi, ki sta ix) zdravnikovem nalogu morala tako.j v Evropo. Bilo mu je, kot da inu je padel velik ka- men od srca, ko je zvedel novico, da je vrhovna voditcljica Klaverjeve Oružbe podarila za misijon Togo mo- torn© k()!o. Takoj mi je izročil vcliko pokrajino Tsevje, češ, z motorjcm born mogel oskrbovati tudi to po- krajino, dokler se ne dobe novi mi- sijonarji. Zato še enkrat:» Bog pla- eaj tisočkrat!« — Koliko misijonar- jev bi potrebovalo tako motorno kolo! Oarove hvaležno sprejcma Družba sv. JJetra Klaverja, Roma, (23) Via dell'Olmata 16. Živa vera v Rusiji. Ruski boljševiki napenjajo vse si- le, da bi zatrli vero v ruskem ljud- stvu. V Moskvi je o veliki noči govo- ril naučni minister Lunačarski pred veliko lnnožico o veri. Srarnotil in za- smelioval je krščanstvo in ob koncu je zavpil: »Je kdo med vanii, ki bi dvomil o teli znanstvenih dokazih? Ni Boga, ni Kristnsa, ni duše. ni ve- re, samo tvar je, ki se vedno spremi- nja! To je prava veda. vse drugo je farška sleparija!« Izmed množice se dvigne glas, bil je star pravoslaven svecenik, ki je hotel spregovoriti eno samo besedo. Stopil je na govorniški oder in počasi in slovesno rekel liud- stvu: »Bratje, Hristos voskres-e!« (Bratje, Kristus je vstal!) In vsa množica je zaklicala na ves glas: »V istirii vos-kres-e!« — Tako pripove- duje francoski pisatelj D'Herbigny, ki je prcpotoval sovjetsko Rusijo. Posetnice. Neki amerikanski bogataš, ki ni imel ravno nujnih poslov, si je kratil čas z zbiranjem posetnic. Kakor znu- no je na vsaki posetnici zapisan po- leg imena tudi poklic. V njegovi zbirki se nahaja par zanimivih izvo- dov n. pr.: »Charles Müller, nemški prikrojevalec jopičev z umetno pod- logo.« Zanimivejsa je ta-le: »Miss Maud Buxvell, dedinja.« To je vse- kakor zavidanja vreden poklic. Irn- po'nira tudi ta-le: »James Fred O' Kleen, čistilec čevljev v Bristol - hotelu.« Samozavest odseva z vizitke z naslovom »Sam Jonathan Keeps, črnec in zasebnik.« Pomirjevalno vpliva ix)setnica tovarnarja Riharda Mellona, ki ima pripisano v kotu »v vseh državah postavno zavarovana.« Nekaj izrednega pa je v tej: »Arhi- bald Doile, pisatelj življenjepisov.« In v resniei je ta mož pisal življenjepise od 1 dolarja dalje ix> kakovosti. Po- nujal je življenjepise slavnih mož; lahko si tudi pri njem naročil življe- njepis, ki ga je izvršil tekom ene ure; kot fotograf na semnju. Zaslužil pa je ta novodobni »obrtnik« 10 do 12 do- la rjev dncvno. Kaj takega je pa se- vcda ie v Ameriki možno. Žalosten konec drznega vlomilca. V noči med 27. in 28. septembrom so vdrli neznani vlomilci v Mariboru v neko zasebno stanovanje. Za zlo- čincini bilo sprva nikakega sledu. Končno se je policiji le posrečilo, da je zločinsko tolpo izsledila. Največji sum je letel na pred kratkim iz ječe izpuščenega Henrika Šraja. Po za- slišanju ga je stražnik zvczanega od- peljal s !>olicijskega komisarijata v zapore. Komaj stopijo iz poslopja, se zločinec iztrže in pobegne v bližnjo bišo in skozi stanovanje v drugo uli- co. Medpotoma se razveže in se skri- je v neko šupo. A zasledovalci so inu bili že za petami. Ko vidi, da ninia več izhoda, spleza p<) bliskovo na streho in beži po strehah dalje. Kar mu zastavi beg široka ulica med hi- sami. Brez pornisljanja skoči raz strelio in se ujume za električno žico. A komaj se je dotakne, obvisi na njej mrtev, ker ga je močan tok us- mrtil. Šele s pomočjo ogiijcgascev so spravili počnielo truplo z višine in je poko-pali. Valuta. Due U. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 120.— do 120.75 Lir za 100 belg. frankov 110.— do 112.-- Lir za 100 švic. frankov 442.— do 445— Lir za 100 čcš.-slov. krön 68.30 do 68.80 Lir za 100 dinarjev 33.35 do 33.60 Lir za 1 Sterling 103.-- do 103.30 Lir za 1 ciolar 23.05 do 23.20 Lir za 1 zlato marko 5.45 do 5.55 Lir za 100 avst. krön 0.0320 do 0.0330 cent. Beneške obligacije. Dne 9. oktobra: Srednji kurs L. 82.92, v Trstu .¦-; v Milanu 83.—, v Rimu 82.60 L. Ljudska posojilnica v Mirnu bo imela svöj redni občni zbor dnc 26. oktobra t. 1. ob 3 uri popoldne v svoji pisarni s sledečim dnevnim re- dom: 1. Poročilo načelstva in natlzor- stva. 2. Odobritev računa za leto 1923. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K udeležbi vabi ODBOR. RABIM takoj dobrega zagarju in pomocnika, ki bi se razumel nekoliko na električno napravo. Plačilo po do- govoru. Valentin Valcntinčič. Pod- brdo 27.__________________________ ISCEM DOBREOA OOLARJA za žganje oglja. Oglaši naj se pri Va- lentinu Svara na Oorjanskem št. 96, p. Komen. Fotograf Anton Jerkič ponfie CORSU VERDI 36 (prej Via Giardino). - Vsemogočnemu je v njegovi neskončni Previdnosti dopadlo poklicati k sebi svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda Ivana Abratn, župnika v Črnem vrhu nad Idrijo, knezonadškofijske^a duhovnčga svetnika, načelnika „ Kmetske posojilnice" v Črnem vrha ltd., ki je pokrepčan za večnost s sv. zakramenti v sanatoriju sv. Justa v Gorici sinoči ob 7h 30 minut izdihnil svojo blago dušo. Blagega pokojnika, ki je umrl ob 25 letnici svojega župnikovanja v črnem vrhu, priporočamo v pobožno molitev. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 9. oktobra dopoldne ob 9h v Črnem vrhu. Gorica-Črni vrh, dne 7. oktobra 1924. Filip Kavčič, kaplan UMETNA GNOJ1LA: Tomaievo žlindro in kaliievo sol oddaja Kmctij- sko drustvo v Vipavi. ÄBÄDIE? Evo vam Abadie! Najizurstnejši cigarefni papir Anton Koren Gorica, Via Carducct 4 Vciikd ztilGso: š!p, parc^na. stcn'u, naniizn^u arodja, ohvipjBv in sploh #vse}f y to stroiio spadajofiih prsdme- tov. * RäunoHnr je dosio razno blago zr^iT üBshega izdeSha. =^-^ "Net debelo In drobno! ZAVOD sprejnie hlapca. Več se iz- ve pri upravi nasega lista. _ SESALKA (pumpa) za vino in vin- ska posoda od 6 do 7 hl je na prodaj- Kupec lahko plača v denarju ali vinu. Oglasiti se v gostilnr Droč, Via Silvio Pellico.________________________^ lias zobozdravnik dohtop Lojz M\p Specialist za bolezni v ustih in na "prEjEfüa za vsa zobczdravni^s in zo^ tprnishö opravüa v GORICI - na Travniku ^ Zdravnik dr. RÄDO SFILIGOJ &e }e ps'eseliS na Travnik št. 5, I- (nasproti lekarne). Prva slovenska fvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo št. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovtio znane nemške tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamkeorig. „KOLUMBIA"» belgijskih pušk ter vse k temu spadajßce predmete. Brezplačen pcdt.k v umetnem vezenju, šivanju in krpanj*1« Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal uüca Rabatta). E rn ozdravljena ^^ z najnovejšim pasom BROOC* Nirodilnica in dišavnica Da E.6rapulin-Gorica DDDD naSpr ijudsiremu vrtn, Corso VerdiJ^, I» Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj-) Veliha zaloga češhega platna iz znane tovarne Regenchart l Faymann, vsaho- vpstno blago za poročence hahor tudi veliha izbira mošhega in ženshega suhna. Blago solidno! Gene zinerne! PODROZNICA LjubljanshB hreditne banhe u Borici Corso Verdi „Trgovski Ä>oma Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CEWTPALA LJUBLJANA Rezerva SH 5 Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2V0- Na daljsö odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najlyilantneje