jfQ ljubljanska banka Go^jV'^iSEmiri^MNS LETO XXV. — Številka 82 Cena 70 par D«tanovltelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Trii« _ izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlč ** Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z OVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 21. 10. 1972 .^S&totja mt::<>fcJiol)ra.:;l^47 kot tednik. Od 1. ;|^nj$'rja' 1958 |^Ot...::;ijpJftc^^ 0.4 ■■-■■t' Jaiujniji ;t964 j*;}.' p:v..ctrfi4c,' l»::aiS:::Bb':*K^:a'a h:-*! t £$£ ZA GORENJSKO 25 I LET m globus kozmetične kolekcije v KRANJ ^RET ^ 26. IN 27. OKTOBRA OD 13. DO 19. URE 28. O K T O B R A OD 9. DO 15. URE Kmetje — enakovredni proizvajalci delegacija občine Smederevska Palanka v Škofji Loki Skorja Loka, 20. oktobra — "anes dopoldne je v škofjo £°ko prispela delegacija ob- "e Smederevska Palanka v tedn!!: o Jo vodl "jen pred" •cc,r*k Sreten Vladlsavljcvič. J dveh dneh bodo gostje iz £2E!!,e ob,skah več «osp°- ^rsKlh organizacij v občini Al .J*'ovtfco, Elro, Etiketo, JJjino, šešir, Alples in Iskro Ze,e«ukih, šole in druge za- nimivosti ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje med obema občinama na vseh področjih, že na sprejemu pri predsedniku škofjeloške občinske skupščine Tonetu Polajnarju pa je btllo poudarjeno, da se stiki, ki so vzniki! med zadnjo vojno, vse bolj krepijo. Več o obisku in možnostih sodelovanja med občd-nama bomo pisali v sredo. 19. in 20. novembra bo na Gorenjskem referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. O tem so se v gorenjskih občinah v okviru organizacij socialistične zveze in sindikalnih organizacij že začele razprave. Pred tem je o predlogu razpravljal tudi že svet gorenjskih občin. Na vseh dosedanjih razpravah pa so menili, da združitev obeh skupnosti na Gorenjskem ne bi smela biti sporna. Lahko bi rekli, da je na Gorenjskem trenutno le toM-ko kmečkih prebivalcev, da so pokrajini v okras. Izenačitev pravic v zdravstvenem zavarovanju pa bi pomenila, da v prihodnje število kmečkih prebivalcev ne bi še bolj upadlo in da bi kmetje postali enakovredni proizvajalci v razvoju naše skupnosti. In tudi mladi bi se raje odločali za kmetijsko proizvodnjo. Skratka, tako imenovane ostarele kmetije bi se prav gotovo spet pomladile. Pred pol stoletja je na Gorenjskem prevladoval predvsem kmečki živel j, ki je predstavljal zalogo delovne sile za počasj nastajajočo industrijo. Tudi med vojno je prav kmet pomagal osvobodilnim enotam in tudi sam aktivno sodeloval v borbi. Nič manjša in manj pomembna pa ni bila kmetova vloga po osvoboditvi v obnovi domovine in postopni industrializaciji. In tudi danes je tako, da si delavci in kmetje ne morejo zamišljati enega brez drugega, če imamo v mislih napredek kmetijstva in industrije. Prav zato ob predlagani izenačitvi pravic s področja zdravstvenega zavarovanja na bi smeli oklevati. Posebno še, ker na Gorenjskem izenačitev pravic ne predstavlja nikakršnega ekonomskega problema. Za vse kmečke prebivalce bt namreč potrebovali le 160 sta« rih milijonov dinarjev, ali Z drugimi besedami, prispevek za zdravstveno zavarovanje bi se moral povečati za 0,08 odstotka. To pa je ekonom-1 sko gledano res zelo malo, družbeno pa bi takšna odloči, tev pomenila zagotovilo za normalnejši nadaljnji razvoj Gorenjske. A. žalar Mednarodne skakalne tekme Danes ob 14. uri bo na Gorenji Savi pri Kranju otvoritev nove 50-metrske skakalnice, pokrite s pla- stiko. Po otvoritvi bo tekmovanje najboljših skakalcev iz testih evropskih držav. Šole in vrtce v kranjski občini gradijo po programu 13. STRAN Obisk v inštitutu Jožef Štefan 30. STRAN: Čigavi so predmeti in vozila? ^ NOVOGA TRŽIŠČU • NOVO NA TRŽIŠČU # NOVO NA TRŽIŠČU • NOVO NA TRŽIŠČU j* TOVARNE KLOBUKOV ŠEŠIR, ŠKOFJA LOKA KLOBU-JN KAPE IZ UMETNEGA USNJA, KI NOSIJO ZNAK ^ jOVO NA TRZISCU # NOVO NA TRZISCU • NOVO NA TRŽIŠČU 0 NOVO NA TRZISCU Ob krajevnem prazniku Žirov SVOBODA IN PRAVICA KOROŠKIM SLOVENCEM so napi* sali dijaki jeseniške gimnazije prejšnji teden, ko so pred železniško postajo na Jesenicah zbirali podpise občanov. Foto: D. S. V spomin Dragoljuba Milovanovića Žirovci bodo v ponedeljek praznovali. Ponovno se bodo spomnili dogodkov izpred devetindvajsetih let, ko so enote XXXI. divizije NOV 23. oktobra 1943 osvobodile kraj. Okupator je že precej pred tem dnem spoznal, da mu zaradi vse manjšega števila somišljenikov in zaradi vse večje vloge osvobodilne fronte postajajo tla pod nogami vroča. Seveda pa Nemci Žirov niso hoteli zapustiti povsem mirno, še prej je sovražnik dodobra oropal čevljarske delavnice in se založil s čevlji ter drugim materialom. Kasneje pa so, da bi si V Četrtek, 19. oktobra, je obiskal jeseniške mladince član predsedstva in sekretariata republiške konference ZMS Dušan Gačnik. Zjutraj se je z vodstvom Železarsko izobraževalnega centra in mladinskim aktivom na ŽIC pogovarjal o dijaškem samoupravljanju, nato pa se je pogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Ugotovil je, da mladinska organizacija v ob- zagotovili miren odhod, v kraju nabrali talce in jih zaradi varnosti zastražili. Odhod se je res končal mirno, saj so komandanti partizanskih enot uvideli, da je bolje ohraniti življenja domačinov. Po odhodu Nemcev so Žiri zasedle partizanske enote. Začelo se je novo obdobje zgodovine Žirov. Žirovci so začeli graditi domove, tovarne, javne zgradbe, urejati komunalne naprave itd. Vsi, prebivalci imajo danes zaposlitev doma. Podjetja iz leta v leto dosegajo lepše rezultate. Al-pina, Etiketa, Mizarsko podjetje, Kladivar in Obrtni cen- čini dobro sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, da pa se premalo zavzema za reševanje problemov mladih, ki prihajajo na Jesenice iz drugih republik. Popoldne si je gost občinske konference ZMS Jesenice pogovarjal s člani mladinskega aktiva v Gradisu ter s člani predsedstva občinske konference ZMS ter s predsedniki aktivov. D. S. ter stalno širijo proizvodnjo. Napredek je mogoče opaziti na vseh področjih. Naj naštejem samo nekatere pridobitve v letošnjem letu in pa nekaj takih, ki se Žirovcem obetajo v bližnji prihodnosti. V kraju so bili prav v zadnjih tednih urejeni nekateri cestni odseki (pokritje z asfaltno prevleko), v nekaj tednih bo nared nova proizvodna hala Etikete, AI-pina začenja z gradnjo novih proizvodnih prostorov, podobne načrte ima tudi Kladivar, v kratkem se obeta ureditev vodovoda in še bi lahko našteval. Tudi žirovski športniki so dosegli prav letos izredno lepe rezultate, ne bi pa mogli trditi, da bi kaj bolj svež veter zapihal na kulturnem področju. In kaj si žirovci ob prazniku najbolj želijo. Zagotovo nič drugega kot to, da bi kraj še naprej napredoval in da se ne bi nikdar več ponovili dogodki izpred tridesetih let. J. Govekar V petek, 20. oktobra, je odpotovala v Beograd na slovesnost ob odkritju spominskega kipa sekretarju SKOJ Dragoljuba Milovanovića, ki se je pred 50 leti smrtno ponesrečil pod Stolom, jeseniška delegacija. Delegacijo, ki se bo udeležila slovesnosti v domu poklicne šole v Beogradu, ki nosi ime po Dragoljubu Milovanoviću, sestavljajo: predsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Ko-nobelj-Slovenko, predsednik občinske konference ZMS Je- senice Miro Lapanja, član tovarniške konference ZMS v Železarni Jesenice Lado Sot-lar in sekretar občinske kon- ference ZMS Jesenice Zlato Vogrič, ki bo obenem zastopal tudi predsedstvo republiške konference ZMS. D- s* JESENICE £ V torek, 24. oktobra, bo seja občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin občine Jesenice, na kateri bodo razpravljali o možnostih za oživitev strelske dejavnosti v občini. Ugotovili so namreč, da je te dejavnosti v okviru priprav na splošni ljudski odpor odločno premalo. 0 Na pobudo jeseniške osnovne šole Tone čufar ter ob sodelovanju obeh osnovnih šol iz Ljubljane in Maribora, ki nosita ime po Tonetu Cufarju, so učenci začeli z akcijo Ču-farjev dinar. Z denarjem, ki bi ga zbrali, bi že novembra postavili Tonetu Čufarju v Šentvidu pri Ljubljani spominsko ploščo. Do zdaj so na osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah zbrali okoli 700 dinarjev, računajo pa, da bodo do konca meseca zbrali okoli 900 dinarjev. D. S. Uspela tribuna mladih V sredo, 18. oktobra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah prva tribuna mladih, ki jo je organiziralo predsedstvo občinske konference ZMS Jesenice. Predsednik koordinacijskega odbora za zamejstvo, ki deluje v okviru občinske konference SZDL, Joža Vari je v polni dvorani gov=i P^l I^IIM A t? . lo«^f*niC~C* N J C betonski mešalci LESCHA N konzervatori i LTH ' E termoakumulacijske peci AEG %3 barvni televizorji E SOBOTA - 21. oktobra 5972 I Program do konca leta Protesti Na raznih sestankih, srečanjih, zborovanjih in manifestacijah v državi so ta teden odločno obso. dili protislovensko divjanje na Koroškem. V slovenski skupščini pa so nekateri poslanci postavili tudi poslanska vprašanja. Od gorenjskih poslancev je vprašanje postavil tudi Martin Košir. Razprave o pismu Tudi ta teden so se v državi nadaljevale v organizacijah zveze komunistov razprave o pismu predsednika zveze komunistov Jugoslavije in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Pismo je v četrtek objavil tudi časnik Delo. Smrt heroja V Beogradu je nenadoma umrl načelnik generalnega štaba JLA narodni heroj generalpolkovnik le. talstva Viktor Bubanj. Pokopali so ga v torek popoldne v Drevoredu velikanov na novem pokopališču v Beogradu. Skupščina tabornikov Jugoslavije V Mariboru se je končala osma skupščina zveze taborniških organizacij Jugoslavije. Na skupščini je govoril tudi predsednik slovenske skupščine Ser. gej Kraigher, ki je rekel, da je taborniška organizacija ena najbolj enotnih in razširjenih organiz.aaij mladine v Jugoslaviji. Predsedstvo SZDLJ Predsedstvo zvezne konference bo v ponedeljek razpravljalo o dejavnosti socialistične zveze na podlagi pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije. Manj na tuje Na medrepubliškem posvetovanju, ki je bilo v Ljubljani, so razpravljali o zaposlovanju naših delavcev v tujini. Ugotovili so, da je treba omejiti zaposlovanje strokovnjakov v tujini in poskrbeti, da se bodo naši delavci zate. li vračati. Prepovedana romanja? Zvezni sekretariat za delo in socialno politiko resno preučuje predlog, da bi prepovedali romanja v muslimanske svete kraje zaradi nalezljivih bolizni. Dokončna stališča o tem bodo sprejeli prihodnji teden. Izvršni odbor občinske konference SZDL v Tržiču je sprejel delovni program konference in njenih organov do konca letošnjega leta. Program temelji na izhodiščih, ki jih je sprejelo I. zasedanje konference. V programu ima vidno mesto razprava o ustavnih dopolnilih. Tako bo občinska konferenca SZDL v Tržiču pripravila javno razpravo o uresničevanju II. faze ustavnih dopolnil, razpravo o statutu občine po sprejemu dopolnil in razpravo o statutih krajevnih skupnostih po sprejetju dopolnil ustave. Precej svojega dela pa bo posvetila tudi pripravam na volitve ter političnim akcijam pred predlogom za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šol in vrtcev, ki po ga občani sprejeli na referendumu leta 1968. Značilnost programa je tudi dokaj natančna določitev posameznih nalog konference, izvršnega odbora ter vseh komisij. Pomembno mesto imajo krajevne organizacije S7DL, njihove konference ter sodelovanje z občinsko organizacijo, -jk Premalo o ustavnih V torek, 17. oktobra, so se zbrali na svoji redni seji člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Jesenice in razpravljali najprej o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Ugotovili so, da so v jeseniških delovnih organizacijah v zadnjem času zelo malo govorili o ustavnih dopolnilih in da je le nekaj delovnih organizacij v občini, ki so že organizirale posebne razprave. Med njimi je prav gotovo kolektiv Železarne ter nekatera trgovska podjetja. Da bi spodbudili delovne organizacije k razpravam, so menili, da bi pri skupščini občine ustanovili posebno komisijo, ki bi skupaj s komisijo za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu pomagale delov- Rebalans TIS Skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj je na svoji zadnji seji med drugim sprejela tudi rebalans finančnega načrta za leto 1972. Z novim šolskim letom je v financiranju vzgojno izobraževalne dejavnosti prišlo do večjih spre memli, zato je bilo treba v finančni načrt vnesti nekatere spremembe. Osnovne šole v občini imajo pet oddelkov več, od tega dva oddelka podaljšanega bivanja, razen tega pa je v novem šolskem letu treba zagotoviti denar tudi za 460 pedagoških ur več. Zaradi teh sprememb so se sredstva za dejavnost osnovnih in posebne šole zvišala za 298.000 din. Z rebalansom proračuna je namenjeno več denarja za testiranje šolskih novincev in za šolska športna društva, za nekatere druge dejavnosti pa so se sredstva zmanjšala. Zaradi novo sprejete lestvice regresiranih oskrbnin v vrtcih bo letos za to dejavnost po proračunu zmanjkalo denarja, tako da so to postavko zvišali za 80.000 din. nim organizacijam pri organiziranju teh razprav. Menili so, da bi občinski sindikalni svet in občinski komite ZK temeljito proučila uveljavljanje ustavnih dopolnil v petih, po panogah različnih, delovnih organizacijah. Rezultati naj bi bili nadaljnja orientacija ostalim delovnim organizacijam. O samoupravljanju in o uveljavljali ju ustavnih dopolnil bodo več spregovorili tudi na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki se začenjajo 20. oktobra. Nadalje so na seji sprejeli družbeni dogovor o izobraževanju odraslih in mladine irr ugotovili, da akcija za pomoč Pomurju kljub dobri organizaciji še ni stekla popolnoma. Z akcijo naj bi zaključili konec oktobra. D. S. proračuna Kranj Novost v rebalansu proračuna za letos pa je postavka v višini 500.000 din za nakup opreme. Ta denar bodo porabili za nabavo fonola-boratorija za gimnazijo in osnovno šolo France Prešeren. Tretjino sredstev za nakup tc moderne opreme bo prispevala republiška izobraževalna skupnost. Posebno vprašanje pa ostaja še vedno prevoz učencev iz nekaterih najbolj oddaljenih krajev do osnovnih šol. Doslej so vozili šolske otroke iz Pšcva v Kranj z vozilom zavoda za reševalno in tehnično službo, dotrajano vozilo pa bo treba v kratkem zamenjati. Zato je TIS v rebalansu proračuna zagotovilo denar za nakup novega vozila za prevoz otrok s Pšcva. Ostaja pa nerešen problem prevoza iz ostalih oddaljenih krajev kot so Jezersko, Zalog in Senturska gora. Tudi predračun za leto 1973 za zdaj ne predvideva sredstev za rešitev tega problema. L. M. Koliko denarja potrebuje družina? Slovenski sindikati so skušali izračunati, koliko denarja potrebuje štiričlanska družina, če želimo, da bo tej družini zagotovljen življenjski minimum. Izračunali so — seveda le približno — da štiričlanska družina potrebuje mesečno najmanj 200.000 stari din. Seveda so ob tem družinskem dohodku pomembni še drugI Činitelji, ki vplivajo na družinski standard: ali ima družina lastno ali najemniško stanovanje; ali stanuje na podeželju ali v mestu; ali kdo od družinskih članov študira in podobno. Zveza sindikatov Slovenije se pripravlja na osmi kongres, ki bo v prvi polovici decembra v Portorožu. P.Jed drugim bodo sindikati na kongresu razpravljali tudi o nekaterih problemih v zvezi z zaščito standarda. Standard in življenjske razmere ne morejo biti odvisne cd dnevnih nihanj na tržišču in v gospodarstvu. Sindikati bodo znova zahtevali, da se odioćno opredeli politika cen do osnovnih življenjskih potrebščin. Pri vsaki podražitvi (na primer kruha, sladkorja, olja) so vedno najbolj prizadeti delavci z najnižjimi osebnimi dohodki. V Sloveniji je zelo malo delavcev, ki mesečno zaslužijo manj kot 1000 din, toda v Jugoslaviji je takšnih še milijon. Stališče sindikata je, da mora osebni dohodek ostati ekonomska kategorija. Delavec naj dobi toliko, kolikor je ustvaril na delovnem mestu. Družinam z najnižjimi dohodki bi morali zagotoviti življenjski miuimum s socialnimi dajatvami in ustrezno politiko do otroškega dodatka, regresa za stanovanje, štipendije, otroškega varstva, pri regresiranju dopustov itn. To je le eno od vprašanj, o katerem bodo sindikati govorili na bližnjem kongresu. J. Vidlc Enodnevni obisk članov RK ZMS v Tržiču V sredo, 18. oktobra, so bili predstavniki republiške konference ZMS na obisku v tržiški občini. Za to priložnost je občinska konferenca ZMS r gosti izvedla razne obiske in pogovore. Tako so bili na pogovoru z mentorjem in političnim aktivom na osnovni šoli heroja Graj-zerja, z aktivom Tovarne kos in srpov, s političnim aktivom v občini, z aktivom v krajevni skupnosti v Pod-Ijubelju, zvečer pa je bil v mladinskem klubu ponovno politični aktiv, na katerem so bili prisotni vsi odgovorni iz. vrst mladinske organizacije za njeno delovanje v občini. Na mJadinskem političnem aktivu občine je najprej spregov oi il predsednik ob- Prispevki za rografskega V iluorografski akciji, ki je bila v tržiški občini izvedena v drugi polovici septembra, je bilo fluorografi-ranih 6698 občanov. Koristne akcije pa sc iz upravičenih vzrokov ni udeležilo 689 občanov. Pri fluorografiranju so člani organizacije RK zbirali prostovoljne prispevke, ki so jih darovali prebivalci Činske mladinske organizad* je Jože Klofutar, ki je na kratko omenil rezultate deW zadnjih sedmih mesecev kj naloge, ki jih bodo morali še opraviti. Nato pa je sledi' la razprava in ocena delovanja mladinske organizacij? v občini. Potrebno bo P<# viti dc!o mladinske organi' zacije na osnovnih šolah, * aktivih po krajevnih organi' racijah pa začeti delati pO programu. V mladinskih a*' tivih po krajevnih organizacijah namreč ni organiziranosti in vpliva delovanja I drugimi krajevnimi organizacijami, predvsem pas SZDL' Slaba povezanost se kaw tudi po nekaterih delovniB organizacijah in tu je *gx ga občinske konference ZM&» da posveti temu več pozor* nosli. -JP nskup fluo-avtomobite občine. Zbrali so 29.390 dinarjev. Polovico zbranega danarja je obdržala občinska organizacija RK, drv&° Polovico pa so njkazali & štitutu za pljučne bolezni ia tuberkoiozo na Golniku. W* štitut bo z /branimi Prl^lj ki že iz drugih občin iluorografski avtom* JP ta teden Tudi v Predosljah asfalt Delavci podjetja Slovenljaceste Iz Ljubljane so v četrtek asfaltirali ceste v Predosljah. — Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka -MLADINSKA NAGRADNA IGRA PIKAPOLONICA Dragi mladi varčevalci! Naš mladi rod želimo pritegniti s prikupnim načinom Varčevanja. Pikapolonica vas bo razveseljevala skozi Vse leto, na svetovni dan varčevanja pa bo žreb "bral najsrečnejše. Kje vse boste našli pikapolonico vas zanima? — vložki za knjige, kot posebna pozornost; — pikapolonica svetuje — slikanica za vse otroke, ki varčujejo; ■— značka pikapolonica za vsakih 100,00 vloženih dinarjev, ■— velika pikapolonica za okras otroške sobe za vlogo 500,00 din; — varnostne svetleče značke za najmlajše s pikapolonico. Mamicam in očkom bo v veselje vaše varčevanje, |WIv banki pa bomo poskrbeli za to, da nas boste r«al obiskovali. •iubljanska banka Podružnica KRANJ Želja, da bi asfaltirali glavno cesto skozi vas, je v Predosljah živela že dalj časa. Pred dvema mesecema se je krajevna skupnost odločila, da bo cesto asfaltirala in s tem izpolnila predloge občanov. Skupnost je imenovala gradbeni odbor, ki ga vodi Janez Umnik, sestavljajo pa ga še Lojze Sajovic, Jože Nograšek, Jože Drobun in Herman Pozvek. Gradbeni odbor je predlagal, da bi večino del financirali občani s samoprispevkom, primanjkljaj pa naj bi pokrili krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije ter kranjska občinska skupščina. Vsak zaposleni naj bi prispeval 200 dinarjev, vsaka hiša ob cesti 600 dinarjev (ostale 400), vsi lastniki osebnih avtomobilov ali traktorjev pa naj bi dali še po 400 dinarjev. Tako je največji samoprispevek znašal od 1600 do 1800 dinarjev. Zaradi lažjega plačila se je gradbeni odbor odločil, da bodo občani lahko plačevali v dveh obrokih. Pozivu krajevne skupnosti so se prostovoljno odzvali tudi nekateri upokojenci. Tako se je zbralo v blagajni 85.000 dinarjev. Razen tega so se prebivalci obvezali, da bodo prostovoljno opravili nekatera zemeljska dela, dovažali gramoz za ureditev bankin in lete tudi uredili. Delavci podjetja Slovenija-ceste iz Ljubljane so že asfaltirali okrog 2 kilometra cest, in sicer glavno vaško cesto od Odemsa do Grča in še 4 važnejše odcepe. Nekateri vaščani so ob tej priložnosti asfaltirali na svoje stroške tudi dvorišča. Razen tega so asfaltirali tudi okolico šole, kulturnega doma, cerkve in župnišča. Vrednost teh del presega 30.000 dinarjev. Predstavnik gradbenega odbora nam je povedal, da potekajo dela po programu in da bodo konec tega tedna končana. J. Košnjek Potna ijkanje električnih števcev Zaradi netočnih informacij v jugoslovanskem tisku o pomanjkanju električnih števcev je direktor Iskre Elektromehanike Kranj dipl. oec. Jože Hujs v sredo dopoldne sklical tiskovno konferenco in seznanil novinarje z letošnjo proizvodnjo, prodajo na domačem trgu. in doma in s programom teh izdelkov za prihodnje leto. Kranjska Iskra, ki je 25 let delala na razvoju ilek tričnih števcev, je danes edini proizvajalec v državi. Letos je na domačem trgu nenadoma prišlo do pomanjkanja teh aparatov; predvsem dvotarifnih števcev. Mnogi za to krivijo Iskro. Vendar pa so v Iskri lani izdelali 420.000 števcev, letos pa jih bodo kar 580.000. V primerjavi z letom 1969 pa se bo letos proizvodnja povečala kar za 2,5-krat. Do letošnjega nenormalnega popraševanja po električnih števcih je prišlo, ker mnogi zamenjujejo enotarif-ne z novimi dvotarifnimi števci. Proizvodnjo slednjih so v Iskri v zadnjih letih nenehno povečevali, letos v zadnjem četrtletju pa bodo proizvodnjo še bolj povečali, saj bodo dvotarifne števce delali tudi ob sobotah. Direktor Hujs je pojasnil, di je Iskra vedno sledila potrebam na trgu in se hkrati uveljavljala na tujem tržišču. Letos pa je domača poraba nenormalna in bo najbrž že v prihodnjem letu popraševanje po teh izdelkih manjše. Letos bodo približno tretjino števcev izvozili. In ker so si vrsto let prizadevali prodreti tudi na tuje tržišče, zdaj ne morejo čez noč tujega trga zanemariti. Posebno Še, ker električne števce na zahtevnem tujem trgu prodajajo za približno 45 odstotkov dražje kot doma. Razen tega pa se doma dogaja, da Iskrine števce, ki so skoraj enkrat cenejši kot enako kvalitetni uvoženi, domači kupci včasih plačujejo z veliko zamudo. Zato je razumljivo, da Iskra na domačem trgu električne števce raje prodaja dobrim oziroma takojšnjim plačnikom. A. ž. Prenatrpani vrtci *-ani so v tržiški občini sprejeli v varstvo 165 otrok in sicer v vrtce v Bistrici, v Pristavi in na tržiškem gradu. Ker so morali precej otrok odkloniti, je poslala temeljna izobraževalna skupnost 340 družinam posebno anketo, v kateri jih je spraševala o varstvenih potrebah v občini. Odziv na anketo ni bij najboljši, saj je nanjo odgovorilo le 108 družin. Tudi letos zanimanje za vpis otrok v vrtce ni bilo nič manjše. Ustanove so sprejele 169 predšolskih in 17 šolskih otrok. Precej otrok so morali odkloniti, in to predvsem na področju Bistrice, Pristave in Križ. Z dograditvijo vrtca v Bistrici se bo problem ublažil, ne pa popolnoma odpravil, saj so potrebe veliko večje od možnosti. -Jp Obisk v Rašici Podjetje Rašica v Ga. meljnah je obiskala trgovska delegacija iz češkoslovaške in se z vodstvom podjetja pogovar. jala o nadaljevanju trgovskih stikov. Rašica te 10 let izvaia na Češkoslovaško največ trikotažnega blaga iz Jugoslavije. Tako bo letos Rašica izvozila za milijon dolarjev. Tekstilci na repu Po zadnjih statističnih podatkih so Jugoslovani julija letos v družbenem sektorju zaslužili poprečno po 1726, Slovenci pa po 1955 dinarjev. Največ so zaslužili projektanti, na repu po dohodkih pa so tekstilci. Sicer pa so se osebni dohodki v enem letu zvišali poprečno za 13 odstotkov. Dražje steklenice Na sestanku združenja industrije stekla in porabnikov steklene embalaže — industrije žganih pijač, vina, sadnih sokov, mineralne vode in piva — so se sporazumeli, da bodo stekleno embalažo podražili za 17 odstotkov. Manj grozdja Zaradi dežja bo letošnji pridelek grozdja v Dalmaciji za 25 odstotkov manjši kot lani. Najmanj grozdja bo na otokih in v dolini Neretve. Grozdje je letos počasi zorelo in gnilo. Ni bilo lojalno Na pritožbo ZŽTP Ljubljana je častno razsodišče pri gospodarski zbornici Jugoslavije ocenilo ravnanje reškega Transjuga in ŽTP Zagreb kot nelojalno konkurenco in podjetji obsodilo z javnim opominom in z objavo odločbe na zbornični skupščini. Podjetji sta namreč prevažali železovo rudo za podjetje Voest iz Bara do Linza po ceni. ki je po trditvah vseh ŽTP v Jugoslaviji nižja od lastnih stroškov. Večji uvoz Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so naša podjetja septembra letos v tujini kupila za 8 odstotkov več blaga kot lani v istem mesecu. Kaže pa, da se bo do konca leta uvoz Še povečal. Po drugi strani pa je bH izvoz septembra za 11 odstotkov večji kot istega meseca lani in za 9 odstotkov večji kot avgusta letos. o programu Sekretariat koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vrtcev je v sredo obiskal vsa gradbišča v kranjski občini Ko je sekretariat koordinacijskega odbora na seji razpravljal o poteku priprav za izgradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini, je sklenil, da si bodo skupaj s predstavniki izvajalcev, krajevnih skupnosti in socialistične zveze ogledali vsa gradbišča v občini, kjer se je že začela gradnja šol in vrtcev. Tako so elani v sredo obiskali Bcsnico, Bitnje, Orehek, Trboje, Cerklje, Predoslje, Kokrico, Naklo in gradbišče Posebne osnovne šole na Zlatem polju. Ogledali pa so si tudi priprave za začetek gradnje osnovne šole v naselju Vodovodni stolp v Kranju. Po ogledu je predsednik koordinacijskega odbora Martin Košir povedal: »Ugotovili smo, da gradnja oziroma uresničevanje programa poteka tako kot je bilo predvideno. Za zdaj ni nikjer posebnih zastojev, čeprav se izvajalci srečujejo s pomanjkanjem gradbenega materiala, će bomo še nekaj časa priča takšni krizi glede pomanjkanje gradbenega materiala, lahko ponekod pričakujemo težave, ker podjetja ne bodo mogla opraviti nekaterih predvidenih del za letos. To pa bi pomenilo, da bi se prihodnje leto dokončanje objektov lahko zavleklo. Ne glede na to, pa se po moje izgradnja šol v Besnici, Naklem, na Kokrici, Orehku in v Trbojah ne bi smela za-vleči. Prav tako že zdaj lahko skoraj zagotovo rečem, da bodo vrtci v Bitnjah, na Klancu in v Cerkljah odprti konec tega leta. Kot rečeno vsa gradbena dela potekajo po programu. Vzporedno s tem pa se uresničuje tudi finančni načrt celotne akcije. Tako so predračunske vrednosti pokrite. Vseeno pa bi rad opozoril vse delovne organizacije, naj redno vplačujejo svoje obveznosti, ker bi sicer lahko zavirale normalno uresničevanje začrtanega programa. Sicer pa bo koordinacijski odbor za skupščino in vse občane podal podrobno oceno o uresničevanju programa novembra ali decembra letos.« Člani sekretariata, ki so si v sredo ogledali vsa gradbišča, so se zanimali za vse podrobnosti gradenj in hkrati razpravljali tudi o zunanji ureditvi posameznih objektov. Pri tem so ponovno poudarili, da je zaradi uresničitve gradbenega programa moč dokončno urediti le najnujnejšo okolico objektov. Hkrati pa so menili, da bi glede celotne zunanje ureditve morali že sedaj razpravljati v krajevnih skupnostih in se s predstavniki gradbišč in koordinacijskim odborom dogovoriti za nadaljnje akcije. Škofjeloški delavci privarčevali 11 milijonov Zamisel, da bi delovni ljudje ob kor.cu meseca le del dohodkov prejeli v podjetju, ostalo pa bi naložili na hranilne knjižice in potem denar jemali po potrebi, nikakor ni nova. Že pred nekaj leti so se prvi kolektivi ogreli za nov način izplačevanja zaslužkov. Nedvomno pa so največ na tem področju storili v škofjeloški občini. Škofjeloška podružr.ica Ljubljanske banke, tedaj še GKD, se je s to nalogo spoprijela že leta 1970. Delovnim organizacijam je predlagala, da delavcem izplačajo ob koncu meseca 600 do 1000 dinarjev, ostalo pa naj nalože na hranilne knjižice. 2e prvo leto se je za tako izplačevanje zaslužkov ogrelo pet delovnih organizacij, lani jih Je bilo že sedemnajst, trenutno pa vlaga zaslužke zaposlenih na hranilne knjižice že kar 25 kolektivov ali dobra polovica. 6050 varčevalcev ima na hranilnih knjižicah poprečno po 2000 dinarjev. Tako se letos skupni privarčevani znesek že nekaj časa mesečno dviguje za okoli milijon in je že dosegel 11 milijonov dinarjev. Ta vsota pa že ustreza mesečnim potrebam škofjeloškega gospodarstva po kratkoročnih premostitvenih kreditih. To pa je še zlasti pomembno ob sedanji nelikvidnosti in še bolj ob dejstvu, da je škofjeloško gospodarstvo veliko manj dolžno kot pa ima terjatev. Banka sedaj skuša navezati stike tudi s tistimi delovnimi organizacijami, ki se še niso odločila za varčevanje oziroma izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Večina so to manjša podjetja z nekaj deset zaposlenimi. Od večjih delovnih organizacij pa na novo obliko izplačevanja zaslužkov ni prešla le Alpina, vendar imajo tudi tam že vse pripravljeno za to akcijo. L. Bogataj VRTEC V CERKLJAH — Gradi ga Marles iz Maribora. Rok izgradnje je 31. december 1972. Glede zunanje ureditve bosta razpravljala še Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj ln Graditelj iz Kamnika. OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE — Gradi jo podjetje Gradiš Ljubljana — poslovna enota Jesenice. Rok izgradnje je 31. december 1973. Glavni dohod in ploščad bosta asfaltirana. Parkirni prostori na jugovzhodnem delu pa bodo v makadamski izvedbi. OSNOVNA ŠOLA NAKLO — Gradi jo splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice. Rok Izgradnje je 1. avgust 1973. Glavni dohod in dostop z jugozahodne strani bosta asfaltirana. POSEBNA ŠOLA ZLATO POLJE V KRANJU — Gradi jo splošno gradbeno podjetje Projekt i* Kranja. Rok Izgradnje je 31. december 1973. Okolica šole bo asfaltirana po načrtu. OSNOVNA ŠOLA NA OREHKU — Gradi Jo Splošno gradbeno podjetje Projekt iz Kranj izgradnje je 1. avgust 1973. Dostop do iole bo asfaltiran. a. W* OSNOVNA ŠOLA KOKRICA — Gradi Jo podjetje Gradiš LJubljana — poslovna enota Jesenice. Rok izgradnje je 1. avgust 1973. Glavni dohod z vzhodne in peš pot z zahodne strani bosta asfaltirana. Pred konferenco z jasnimi stališči in podatki V sredo zvečer Je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so med drugim obravnavali priprave na zasedanje konference, na katerem bodo pretresali uresničevanje programa gradnje šol in vrtcev v tržiški občini. Osnova za razpravo je bilo poročilo gradbenega odbora ter predlogi, kako program, ki so ga občani leta 1968 podprli in za njegovo uresničevanje s samoprispevkom že četrto leto dajejo svoj denar, izpeljati do konca. Predsednik gradbenega odbora Viktor Kralj je dejal, da so se v Tržiču pred štirimi leti za razpis referenduma odločili predvsem zaradi treh vzrokov. Takrat so dejali, da se mora kvaliteta pouka izboljšati ter racionalizirati šolska mreža, da Imajo biti šole opremljene s sodobnimi učili in da se mora vzporedno s tem zmanjšati velik osip na osnovnih šolah. Sprejet je bil ustrezen program. OSNOVNA ŠOLA V TRBOJAH - Gradi jo gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Rok "gradnje je 1. avgust 1973. Parkirni prostori in glavni dostop bodo asfaltirani. fcgrad J ŠOLA V BESVICI - GradJ J° splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice. Rok iR 2c n*Q Je L avgust 1973. Spodnja dovozna cesta bo urejena v makadamu, dostop do šole s°mja cesta pa bosta asfaltirana. vrtec se™ iC v BI Tržičani so s sredstvi samoprispevka prenovili vrtec na tržiškem gradu. Zanj so potrošili 63 milijonov starih dinarjev. Sledila so popravila šol v Lešah, v Lomu in v Dolini. Ta dela so vzela 11 milijonov dinarjev. Leta 1969 so začeli graditi šolo v Križah in jo dve leti kasneje odprli. Predvidevali so, da bodo za gradnjo kriške šole porabili 496 milijonov dinarjev, vendar so se zaradi velikih podražitev ušteli, šola je veljala 656 milijonov dinarjev, kar je po kvadratnem metru še vedno ceneje od stanovanjske gradnje v tem času. Letos jc prišla na vrsto osnovna šola v Bistrici pri Tržiču. Načrt zanjo je podoben načrtu za šolo v Krizah. Zaradi drugačnega terena in težjih gradbenih pogojev so ga morali malenkostno spremeniti. Osnova za predračun so bile cene, ki so veljale 31. oktobra lani. Na osnovi le-teh so gradbeniki izračunali, da bo za bistriško šolo potrebnih 823 milijonov starih dinarjev in to brez opreme in zunanje ureditve. Vsota, potrebna za dokončno ureditev pa bo dosegla milijardo 200 milijonov starih dinarjev. Razen tega so letos popravili tudi šolo v Podljubelju. 1. in 2. razred so usposobili za sodoben pouk, učence 3. in 4. razreda pa bodo prešolali v novo bistriško šolo. Občani s tako rešitvijo soglašajo. " V skladu za izgradnjo šol in vrtcev v tržiški občini se je od začetka leta 1969 do začetka septembra letos nabralo 875 milijonov dinarjev, iz- datki pa znašajo milijardo 300 milijonov dinarjev. Upoštevana so vsa kreditna sredstva in presežki občinskega proračuna ter proračuna temeljne izobraževalne skupnosti, za katere je skupščina odločila, da se namenijo gradnji šol. Ob branju teh številk bi marsikdo mislil, da gospodarjenje ljudi, odgovornih za gradnjo šol, in uresničevanje programa, ni bilo dobro. Vendar ni tako. Cene gradbenih del, materialov in obrtniških del so se od leta 1968 do danes povečale /.a 200 odstotkov (!) in takega skoka nihče ni predvideval. Stroški gradenj in popravil šol pa so v enakem obdobju povečali za 100 odstotkov, kar kaže, da so Tržičani dobro gospodarili, če ne bi bilo tako, 2 milijarde 567 milijonov starih dinarjev, kolikor bo potrebno za uresničitev leta 1968 sprejetega programa, ne bi bilo dovolj. Kljub tem težavam so bili vsi objekti zgrajeni do roka. Konferenca SZDL bo morala torej odločiti, kaj storiti, da bo program izgradnje šol uresničen. Na osnovi jasnih podatkov in mnenj strokovnjakov bo morala reči, ali podaljšati samoprispevek in v kakšni obliki. J. Košnjek V soboto, 21. oktobra, ob 9. uri bo v dvorani skupščina občine Kranj letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov Kranj. Aktiv ZMS tudi v Goricah V okviru akcije 1000 KS — 1000 aktivov ZMS je bil pred kratkim ustanovljen nov aktiv ZMS V Goricah pri Gol- niku. Ustane TNJAH — Montažna dela opravlja Marles Maribor, vsa druga pa Komunalni Rok izgradnje Je 31. december 1972. Tako dostop kot parkirni prostor bosta ne in sram > e konference približno 40 ladinK iz Go-krajev. Pro- a bo izdelalo predsedstvo v tem tednu, bo obsegal predvsem dalo na aktualno političnem, kulturnem in športnem področju. Predsednik aktiva Andrej Mali je na konferenci poudaril, da so aktivu zagotovljeni vsi pogoji za uspešno delo. F. Toni Restavracija, več klubskih prostorov In kavarna Imajo skupno 300 sedežev. — Foto: F. Perdan pričakovanja Hotel Transturist poživil turizem v Škof j i Loki Čeprav v gospodarstvu občine turizem še ne pomeni veliko, se bodo škofjeločani lahko letos pohvalili, da so napravili ogromen korak naprej. Podatki za prvih devet mesecev kažejo trikratno povečanje storitev v družbenem sektorju. StatistiČ na služba je lani v enakem času naštela 7321 prenočitev, letos pa je Številka že presegla 20.000 prenočitev. Še bolj pa so razveseljive ugotovitve, da je pri tem delež gostov iz tujine kar za trikrat večji kot leto prej. Odkod tolikšen napredek? prostorov in kavarna imajo skupno 300 sedežev. Razen tega so v hotelu tri seminarske dvorane z 32 do 100 sedeži. Primerne so za organiza» cijo tečajev, seminarjev, konferenc in podobnih srečanj. Posebnost hotela je bazen z ogrevano vodo in tako imenovana »bjuti farma« ali le-potilnl oddelek. Gostje oziroma obiskovalci lahko poskrbijo za lepoto telesa in obraza v savni, s podvodno ali suho masažo, lahko gredo k pedikerju ali pa obiščejo kozmetični in frizerski salon. V prihodnje bo tega še več, vendar v hotelu pravijo, da je o teh načrtih še prezgodaj govoriti. Še eno prednost tega hotela je treba omeniti. Skoraj ne pozna sezone. Že od spomladi se prek tedna v njem vrstijo seminarji in tečaji, za kar se ima zahvaliti zlasti bližini Ljubljane, prek sobote in nedelje pa je poln izletnikov in rednih gostov. Za zimo pa so že pripravili v povezavi s smučarskim središčem na Starem vrhu pakete storitev, ki vključujejo polne penzione v hotelu, prevoz do žičnic, neomejeno število voženj z njimi in turistično takso. Gost, ki bo v hotelu vsaj tri dni, se bo lahko poslužit zimskoturističnega paketa, ki velja 120 din na dan. Od petka popoldne do nedelje zvečer pa vel j? vikend paket, ki stane 240 dinarjev na osebo. Zimski paket Loka pa nudijo obiskovalcem, ki bodo ostali v hotelu vsaj 7 dni. Stane 750 dinarjev. Da bi kar najbolj ustregli smučarjem, ki se bodo poslužili paketov, bodo pri- pravljali kosila tudi v koči na Starem vrhu. Karta za žičnico pa bo veljala tudi na smučiščih na Pokljuki in Voglju. Poleg paketov so pri Tran-sturistu pripravili tudi sezonske smučarske karte. Karta za smučišča na Pokljuki, Voglju in Starem vrhu stane 1000 dinarjev in velja od 1. 12. 1972 do 31. 12. 1973. Podobno karto so pripravili v sodelovanju s Crelno, ki poleg omenjenih vključuje tudi smučišča na Krvavcu. Stane 1500 dinarjev in velja v času od 15. 12. 1972 do 15. 5. 1973. Razvoj turistične in gostinske dejavnosti pri transportnem in turističnem podjetju Transturist gre nezadržno dalje. že skoraj polovico zaposlenih dela na teffl področju. Čeprav je težišče te dejavnosti v Bohiri>i in V Primorju, nameravajo obnoviti in polepšati tudi vse manjše obrate v domači občini. Že v prihodnjih dneh bodo začeli obnavljati restavracijo na avtobusni postaji v Okolji Loki. Do aprila pri* hodnje leto bodo v njej uredili sodobno samopostrežno restavracijo. V Domu P°" planino na Trebiji bodo uredili pokrito terftso in obnovili centralno c^revanje, na koči na Starem vrhu pa obnavljajo kuhinjo. Vendar je to le del načrtov za naložbe v turistično dejavnost na Škofjeloškem. -Os Zasluga gre nedvomno novemu TransturLstovemu hotelu, ki je že med gradnjo zbudil toliko nasprotujočih si mnenj o upravičenosti takšne naložbe v škofji Loki. Toda, kot kaže, gradnja ni bila zgrešena, saj objekt obeta že v nekaj letih povrniti stroške. V prvih devetih mesecih letos so namreč zabeležili kar 11.254 prenočitev. Od tega odpade skoraj 40-odstotni delež na tuje goste. Hotel je neprestano zaseden. Celo zavračati morajo nenajavljene goste. Njegova popularnost je segla že daleč prek meja, saj je že za Silvestro-vo več kot polovico sob rezervu a!a skupina Američanov in t:idi druge so za ta rism že vse prodane. Poleti p i • v hotelu letovalo veliko IT 'andcev. Hotel Transturist stoji v r irku ob Kidričevi cesti v « 'cof jI Loki. Bela betonska * avba z velikimi zastekleni-mi površinami se lepo ujema 7. okolico In prijetno poživlja j dobo tisočletnega mesta, z r \;ni ulicami, gotskiimi cer k-, rad in gradom iz 16. sto-M>->. Obiskovalce, posebno tiste, ki pridejo prvič, prijetno preseneti tudi notranja oprema. Zelen tapisom, temni leseni stropi in pohištvo Iz rjavega orehovega lesa, vse to pa kombinirano z veliko cvetja in zelenja daje prijeten občutek domačnosti. Hotel je visoke B kategorije. Ima 46 sob s 96 ležišči. Vse sobe imajo kopalnico. Restavracija, več klubskih m: ransiuns Hotel Transturist je ozkimi ulicami in m isoke B kategorije Postavili so ga v slikoviti Škofji Loki, tisočletnemu mestu s si •Jčnim gradom nad njim. — Foto: F. Perdan rednjevcšklnu ttf1' Kako premagati vrtinec nelikvidnosti? Ob ocenah gospodarskih razmer je spet vse bolj Pogosto slišati trditve, da nelikvidnost vpHva že na vsa področja poslovnih odločitev. Zadela je že večino gospodarskih organizacij in ne le njene povzročitelje. Zakaj se je nelikvidnost tako razširila, že dolgo ni več skrivnost. Razrašča se zaradi izsiljenega k red i t i-ranja posameznih delovnih organizacij, ki hitreje širijo obseg svojega poslovanja kot rastejo njihove plačilne sposobnosti. In take delovne organizacije imajo kaj hitro več dolgov kot terjatev in s svojo nelikvidnostjo povzročajo nelikvidnost tudi dobrih gospodarjev. Nelikvidnost širijo tudi tiste delovne organizacije, ki že leta poslujejo z izgubo. Vprašanje izgub pa je še posebno občutljivo tudi zato, ker stroškov slabega gospodarjenja za neuspele poslovne odločitve ne nosijo le povzročitelji, ampak vsa družba. Ob vsakem pojavu Jzgub namreč posredujejo družbenopolitične skupnosti, k* pomagajo poravnati škodo s sredstvi iz skladov skupnih rezerv, ki jih plačuje vse gospodarstvo, ali pa banke s premostitvenimi krediti. Poslej obljubljajo, bo drugače: s prakso neodgovornega gospodarjenja in pomoči neodgovornim gospodarstvenikom bomo dokončno prekinili, že z novim letom naJ bi dobra petina jugoslovanskih delovnih organizacij prišla v postopek za sanacijo. Ob tem veliko dela caka službo družbenega knjigovodstva, ki je že ob-Uublla, da bo dosledno izvajala predpise oziroma dogovore. Vroča jesen se obeta tudi slovenskemu gospodarstvu, čeprav podatki službe družbenega knjigovodstva Kažejo, da se v naši republiki nelikvidnost zmanjšuje. Sredi septembera je imelo le še 115 delovnih organizacij blokirane žiro račune, kar je štirikrat manj kot maja. Slovensko gospodarstvo ima letos 27 odstotkov Vec denarja kot lani, dohodek pa se je povečal kar za 28 odstotkov. Kljub temu pa je na žiro računih gospodarskih organizacij za 8 odstotkov manj denarja kot v enakem času lani, medtem ko so se sredstva negospodarstva povečale za 20 odstotkov. Tako negospodarstvo v primerjavi z gospodarstvom spet lahko več vlaga in tudi bolj zavlačuje z izplačili. 'z nelikvidnosti se bo torej mogoče izkopati le z jhscipliniranjem tistih, ki si še vedno nabirajo prevelike obveznosti, seveda na račun tistih, ki dobro gospodarijo in morajo nedisciplinirane neprostovoljno kreditirati. L. B. VELETRGCVSKO g "J" P°_P J E T J E L J U E X P 0 R T E K L O B L J A M A I M P 0 R T vas vabi na obisk trgovine v Kranju na Titovem trgu št. 17, ki je edina v tem mestu specializirana za prodajo najrazličnejših izdelkov iz stekla, porcelana in keramike. Dobro in poceni boste kupili pri Steklu v Kranju Podjetje Gorenjska oblačila Kranj išče dve kvalificirani šivilji oziroma krojača za potrebe obrata konfekcije Kranj. Pogoj: KV šivilja ali KV krojač, enoletna praksa, lahko tudi začetnik, 2-mcsečno poizkusno delo. " Kandidati naj osebno dostavijo pismene ponudbe v splošno kadrovsko službo Gorenjskih oblačil v Kranju, Prešernova c. 6 Kdo bo kril primanjkljaj? Ocenjujejo, da bo v škofjeloški občini zmanjkalo 5 do 6 milijonov dinarjev za uresničitev programa gradnje šol — Podaljšan samoprispevek? Še slabo leto bodo v škofji Loki pobirali samoprispevek za gradnjo šol, za katerega so se občani odločili na referendumu leta 1968. Z zbranim denarjem je bila zgrajena telovadnica pri osnovni šoli v Železnikih in osnovna šola v Gorenji vasi, gradi pa se šola v naselju Podlubnik v Škofji Loki. Vendar bo za dograditev tega poslopja in za razširitev šole na Trati zmanjkalo denarja. Primanjkljaj je nastal zaradi skokovitega naraščanja gradbenih stroškov, ki so naraščali hitreje kot prispevki od osebnih dohodkov in pa. zato, ker so program gradnje razširili. Vanj so namreč vključili tudi posebno šolo v Škofji Loki, ki bo delovala v sklopu osnovne šole v Pod-lubniku. Koliko bo zmanjkalo, še niso izračunali, vendar ocenjujejo, da bo zbranih sredstev premalo za 5 do 6 milijonov. Kje dobiti manjkajoči denar? Kot kaže, je najbolj sprejemljiv način podaljšanje prispevka od osebnega dohodka zaposlenih v delovnih organizacijah. Nekaj razlike pa bi pokrili tudi s posojilom, ki ga nameravajo najeti pri republiški izobraževalni skupnosti. Za tak predlog sta se ogrela tudi občinski sindikalni svet in izvršni odbor občinske konference SZDL, podprl pa ga je tudi- komite občinske konference ZKS Skorja Loka. Seveda pa bodo o načinu zbiranja imeli zadnjo besedo delavski sveti. Kakor je bilo poudarjeno v stališčih družbenopolitičnih organizacij bo treba še preden bodo predlog o podaljšanju prispevka delovnih orga- Vaja članov ZRVS Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin je imela v soboto orientacijski pohod na osem kilometrov dolgi poti. Rezervni oficirji in podoficiri i so na pohodu reševali teste, topografske znake, topografske naloge, taktične naloge in tekmovali v streljanju. Udeležba na vaji je bila 86<)dstotna. V okviru tekmovanja Iščemo najboljšo organizacijo ZRVS je krajevna organizacija v Podnartu zbrala 230 točk, člani pa so od 3510 možnih točk dosegli 2592 točk. S temi rezultati pa so bili organizatorji zadovoljni. C. Rozman nizacij posredovali delavskim svetom, rešiti nekatere stvari, ki delo odbora za izgradnjo šol ne kažejo v najlepši tuči. Predvsem morajo od delovnih organizacij izterjati vše zastarele obveznosti. Slišati je bilo celo, da z nekaterimi manjšimi delovnimi organizacijami pogodbe o plačevanju še sploh niso sklenjene, vse obveznosti pa so poravnale le tri. Izdelati bodo morali tudi točen program še predvidenih de! in predračun potrebnih sredstev, kakor tudi predložiti račune o dosedanjih stroških, da se ne bi kar naprej govorilo le o pri- bližni oceni primanjkljaja, ki pa bi kaj lahko do zaključka gradenj naraste! še za nekaj milijonov. Vodstva družbenopolitičnih organizacij v Škofji Loki so tudi sprašujejo, kako je mogel odbor za gradnjo šol sam, brez vednosti in privolitve občanov oziroma tistih, ki prispevajo denar za gradnjo, program razširiti za eno šolo več, pa če je ta še tako potrebna. Ob tem poudarjajo, da gre pri tem za vsoto nekaj milijonov, ki bodo padla na rame že tako močno obremenjenega gospodarstva. L. B. Zakaj tako? Razprave o socialnem razlikovanju preveč enostranske če zapišemo, da pri nas obstajajo , socialne razlike, ne bomo povedali nič novega. Morda je bilo o tem izrečenih že celo preveč besed. Preveč v primerjavi s tistim, kar je bilo storjenega. Kaj dosti dlje od razprav namreč nismo prišli. In še te so se največkrat obrnile le v iskanje tistih, ki imajo po našem mnenju rtskoliko preveč, medtem ko na tiste z dna družbe, ne oziiroma socialne lestvice pozabljamo. Kako površno se često lotevamo teh vprašanj in kako nepremišljene in kratke so naše ugotovitve in predlagane rešitve ter sklepi, je nazorno pokazala anketa, ki so jo iz-vedfii v delovnih organizacijah v škofjeloški občini. Odgovori na vprašanja, kako so se v kolektivu lotili odpravljanja socialnih razlik, so bili presenetjlvo enaki, napisani v dveh, treh stavkih. Povsod sporočajo, da samoupravni in politični organi v podjetju ni-so mogli ugotoviti, da bi kdo imel previsoke ali prenizke Osebne dohodke, ker osebne dohodke izplačujejo po samoupravnih sporazumih. Zato menijo, da pri njih socialnih razlik ni, saj so tudi osebni dohodki v primernem razponu ob upoštevanju krobrazbe in položaja. Ni treba dosti premišljati, da ugotovimo, kako so take ugotovitvte enostranske. Osebni dohodki namreč le redko predstavljajo vir bogatenja. Bolj bi se bilo treba ozreti na tiste, ki so na spodnjil meji prejemkov. Tudi vi teh ne gre, da bi kar tako, zaradi odpravljanja razlik zviševali osebne dohodke, verjetno pa je med temi delavci še dosttf nereše- nih stanovanjskih vprašanj, izboljšali bi se lahko delovni pogoji, tu je vprašanje varstva in šolanja otrok in še vrsto drugih, ki jih bi bilo treba reševati s širšega družbenega stališča In v okvtiru podjetja. Prav v posplošenih razpravah o socialnem razlikovanju je čutiti prikrito ali često tudi ostro ost proti zasebnemu sektorju obrti, čeprav smo se dogovorili, da smo za tor da omogočamo osebno delo z za-sebrdmi sredstvi In to določa tudi ustava. Ponekod gredo celo tako daleč, da zahtevajo, da bi bilo treba obrt, ki ni storitvena, prepovedati. Takšne in podobne razprave vnašajo nemir med ljudi, zlasti pa vznemirjajo tiste, ki pošteno opravljajo svojo obrt. če vzamemo za Izhodišče delo, potem tudi zasebni obrtnik, ki dela sam ali z dovoljenim števPom delavcev in ki v redu Izpolnjuje svoje obveznosti, ne more httl kamen spotike, če pa njegovo delo ni pošteno, je to drn«?a stvar in popolnoma ista, kot velja za druge občane naše družbe. In če se dotaknemo še učinkovitosti davčne službe in inšpekcij, ki naj bi bile po mnenju mnogih razpravljavcev edine odgovorne, da se premoženje občanov ugotovi. Vendar samo ugotavljanje še ne bo prineslo dosti sprememb. Potrebna bo močna družbena podpora In tudi ustrezna davčna politika in to ne le za nazaj, temveč predvsem za naprej, sicer se kaj lahko zgodi, da se bodo stvari čez nekaj let spet ponovile. L.B. Nova prodajalna v Kranju Skoraj vse za njega in njo in še marsikaj Pred nekaj dnevi je podjetje Jugotekstil Impex, notranja trgovina Ona — On odprlo v Kranju svojo novo prodajalno. Prodajalno je lahko najti, saj je v središču mesta zraven kina Center in le nekaj korakov od avtobusne postaje. Nanjo opozarjajo tudi velika izložbena okna, ki vabijo na ogled moderne, prijetno in pregledno urejene prodajalne, že po imenu nove prodajalne bi lahko uganili, da bomo tu lahko kupovali ženska in moška oblačila, na policah ln obešalnikih pa bi našli tudi kaj za otroke. Poglejmo, najprej, kakšna je izbira ženskih oblačil. Zaradi letnega časa je vsekakor najbolj aktualen nakup zimskega plašča. Izbiramo lahko med mladostnimi športnimi jesenskimi plašči na primer iz žameta, seveda pa je večia izbira na drogu, kjer vise že zimski plašči. Da bi ustregli kupcem, so na voljo izdelki številnih znanih konfekcijskih podjetij kot so Tip-top Ljubljana, Kroj iz Škofje Loke, Bogata izbira. — Foto: F. Perdan Mura, Novost Tržič in druga. Cene zimskih plaščev so od 590 din navzgor. V prodajalni lahko izbirate tudi med ženskimi oblekami iz diolen lofta, jerseva in drugih vrst blaga. Posebno velika je izbira ženskih kril, med njimi so posebno lepa in praktična nagubana škotska krila. Na izbiro so tudi moderne široke ženske hlače vseh velikosti in iz različnih materialov. Na policah pa najdemo puloverje in jopice, ki sploh niso dragi. Seveda so tu še kostimi z dolgimi in taki s kratkimi jopicami iz toplega tvvccda in drugih materialov. Tudi izbira med izdelki moške konfekcije je v novi prodajalni zelo pestra. Če se ne ogrevate za moderno krojene moške obleke, še vedno lahko izbirate med klasičnimi modeli. Tudi izbira med moškimi plašči je taka: na voljo so klasični, pa tudi taki, po katerih bodo segali mlajši kupci. Tudi moških dolgih hlač je veliko — od športnih, krojenih iz žameta in drugih pri- mernih blag, pa do dražjih krojenih iz kvalitetnejših materialov. Moškim kupcem so na voljo tudi pletenine in seveda tudi srajce. Razen konfekcije ima Ona — On tudi zalogo moškega in ženskega perila, nogavic, kravat, jutranjih halj in podobnih izdelkov. Tudi za športne priložnosti so razen vetrovk na voljo še posebej lepe ženske trenirke. Med modnimi dodatki omenimo še rokavice, usnjc.te pasove, torbice, moške klobuke, krznene ovratnike, šale, volnene kape in kape iz umettiega krzna in še marsikaj. Vso to pestro izbiro v prodajalni Ona — On dopolnjujejo še moški, ženski in otroški čevlji tovarn Zmaga' Ljubljana trt Jadran — Ciciban iz Mirna pri Gorici. In cc vas ravno ujame dež — tudi dežnik lahko kupite v tej prodajalni. Skratka: v prodajalni Ona — On se da v kratkem času obleči od nog do glave, brez izgubljanja časa s tekanjem od trgovine do trgovine. Ob tiakupu vam seveda pomaga lahko tudi strokov* ni nasvet prodajalca. Prodajalna Ona _~ On Nova prodajalna Ona-On v Kranju zraven kina Center. — Foto: F. Perdan - .--„; ..... —---- t 7 V Kranju, Cesta JLA *» pri kinu Center je odprta vsak dan od 7. do 19. UtM* SOBOTA — 21. oktobra 1972 GLAS * 11. STR A M Luskovec Franc 16. oktobra smo se na pokopališču v Škofji Loki poslovili od našega sodelavca, področnega nadzornika v Škofji Loki Franca Luskovca. Vzornega in neumornega člana AMD, ZZB NOV, ZKS in SZDL so na zadnji poti pospremili tudi številni sorodniki, prijatelji in someščani. Franc Luskovec se je že kot 15-leten fant zaposlil v škofjeloški elektrarni in je tam ostal vse do odhoda v partizane leta 1943. Po končani vojni je postal upravnik elektrarne in je na tem delovnem mostu ostal do leta 1948, ko se je elektrogospodarstvo na Gorenjskem združilo. Tedaj je prevzel delo rajonskega monterja v Škofji Loki. Nazadnje je delal kot področni nadzornik za območje Škofje Loke, Medvod, Poljanske in Selške doline. Vsa elektrifikacijska dela na tem območju so bila opravljena z njegovim sodelovanjem, z njemu lastno prizadevnostjo in sposobnostjo. Marsikaj ne bi mogli uspešno opraviti brez njegove pomoči. V marsičem je bila njegova zasluga, da je v samotnih vaseh škofjeloškega hribovja zasvetila električna luč. Nič manj plodno in uspešno ni sodeloval pri razvoju industrijskih podjetij v teh krajih, katerim je bilo treba priskrbeti dovolj električne eneigije. Ob okvarah in drugih motnjah na omrežju se ni branil dela, pa naj je bilo treba na pot ponoči ali podnevi. Pokojnik je vestno in z izrednim smislom za razvoj in napredek podjetja sodeloval tudi v samoupravnih organih podjetja. Večkrat je bil predsednik delavskega sveta, upravnega in poslovnega odbora. Kolektiv OZP Elektro Kranj Verjeli smo V sredo, 4. oktobra, smo na 9. strani objavili pismo Ivana Gavraniča iz Begunj 135 z naslovom Ste na seznamu. V pismu opisuje obupne stanovanjske razmere štiričlanske družine. Pismo smo v celoti objavili in seveda od odgovornih ali od nekoga pričakovali ustrezen odgovor oziroma pojasnilo. Takega odgovora pa do danes nismo dočakali. Pač pa smo 10. oktobra prejeli dopisnico, v kateri tov. Adi Fink iz Radovljice, Jelovška 16 piše, da je pripravljen pomagati družini in ji odstopiti del stanovanja. Dopisnica se končuje z besedami »Se bomo že nekako stisnili«. Vsebino dopisnice smo žal objavili, zakaj tovariš Adi Fink nam je zagotovil, da te dopisnice ni napisal in da se ga je nekdo nesramno privoščil. Človek komaj verjame, da ljudje uživajo ob stiski sočloveka. Kaj ima neznani pisec od tega, da se je tako primitivno ponorčeval z Glasom, s tov. Finkom in z družino tov. Gavraniča. Ali samo to, da se je po objavi škodoželjno hahljal? S to dopisnico je povzročil nam in tov, Finku precej nevšečnosti. Vendar pa, ali je pomislil na družino Gavranič in na razmere, v katerih živi ta družina. Najbrž neznani pisec dopisnice ne živi v stanovanju s površino 4x3 metre. Preveč smo verjeli in ušteli smo se. Opravičujemo se tov. Finku, bralcem in pa seveda družini tov. Gavraniča. odg. urednik A. UČakar obiskala žirovske-ga poštarja )DROBCI HENRIK ZBIL Imamo več izmišljenih sovražnikov kot resničnih in bolj se borimo z izmišljenimi kot z resničnimi. Če preveč spoštujemo stvari, nam zmanjka spoštovanja za ljudi. Bolje je jesti brez jedilnega pribora kakor bre.z miru. ' Zgled gradi, očitek pa samo boli. Tako lepih in tako grdih ljudi, kot jih zna naslikati človek, ni. Splošno objemanje ni pravo sožitje, prej splošno nenadle-Sovanje. Vsak človek je sonce, žal predolgo za oblakom. i Marljivost ni vrlina, če stoji za njo požrešnost. Prejšnji torek je bil za ži-lovskega poštarja Milana Filipiča zagotovo eden najsrečnejših dnevov v njegovem življenju. Srečka s številko 32.037 mu je namreč na žrebanju jesenske blagovno denarne loterije TAK Olimpi-ja iz Ljubljane prinesla avtomobil »zastava 1300«. »Sedemnajst let sem že poštar,« mi je pripovedoval, ko sem ga pred dnevi obiskal. »Sprašujete, če srečke kupujem redno? Ne, pravzaprav nisem prevelik lovec na srečo! Le kdaj pa kdaj kupim kakšno! Se nikdar nisem priigral večjega zneska, moram Izstopim iz avtobusa in zaslišan vesele otroške glasove, ki so prihajali z nasprotne strani ulice. Mlajši osnovnošolci so hodili v strnjeni skupini in nosili velike transparente. Starejšega možaka, ki jih je radoved-no opazoval, sem vprašal, čemu vse to. »Menda reklamirajo instante«, mi je odgovoril. Očitno tudi sam ni vedel, zakaj nosijo otroci transparente. Radovednost mi ni dala miru. Šel sem za njimi. Nenadoma so se ustavili. Eden od njih je zaklical: »Fantje, smrt...« Ostali so v en Slas odgovorili: »Fašizmu.« Na transparentih so bile izpisane paro-ki so obsojale ekstremistične napade šovinistov na pravice slovenske manjšine l Avstriji... MEJA NAS NE SME LOČITI, BRATJE, PODPRIMO SVOJE BRATE, SLOVENCI NA KOROŠKEM SO IN BODO ln podobno. Glasno so izgovarjali te paro-*e in to jih je neizmerno zabavalo. »Kdo vam je dal transparente?« »Nihče. Na Trgu revolucije je bilo pro. testno zborovanje. Ko je bilo konec, so parole ostali transparenti na tleh in na spomeniku.« »Ali veste, zakaj so bile napisane in zakaj je bilo zborovanje?« Bili so premladi, da bi si bili š tem na jasnem. O dogodkih na Koroškem so imeli megleno predstavo in te stvari .verjetno niso preveč dojemljive za njihov svet, ki ne pozna problemov te vrste, ali pa jih po svoje sprejema. Transparenti so se jim zdeli primeren povod za zabavo in so se počutili kot pravi junaki, ko so jih nosili in izgovarjali njim precej nerazumljive parole. Zanje je bil vse to »en velik hec« Ob tem dogodku se lahko vprašamo marsikaj. Mnogi, ki so prišli na protestno zborovanje s transparenti, so menda mi-silili, da so s tem opravili svojo dolžnost. Ni se jim zdelo pomembno odnesti transparente na primerno mesto. Enostavno so jih pustili na tleh, jih odvrgli kot odvečno breme. Prišli so otroci in parole na transparentih so zaživele v njihovi interpretaciji. Postale so del njihove igre, niso bile več protestne, postale so predmet zabave. M. Gabrijelčič pa povedati, da tudi izgube ravno nimam.« Srečko, ki je prinesla avto, je Milan kupil pravzaprav povsem po naključju. »Teh srečk sam nisem prodajal,« pravi. »Le dva dni pred žrebanjem pa med raz-našanjem pošte nikakor nisem mogel odkloniti ponudbe enega od prodajalcev. Ker vem, kako se srečke prodajajo, sem eno kupil. Seveda še zdaleč nisem niti pomiš-ljal, da bi lahko dobil vsaj kaj malega. Celo trdili smo, da je na srečke, ki se prodajajo po manjših krajih, skoraj nemogoče zadeti glavne dobitke. No, izid žrebanja, rezultate sem zasledil v torek zjutraj v časopisu Delo, je vse trditve postavil na glavo.« Kakšno pa je bilo počutje po presenetljivi novici? »Presenečen sem bil, kajpak! Že skoraj isti hip pa sem tudi pomislil, če ne bi bilo morda bolje, da bi sreča obiskala koga drugega. Nekateri so namreč prepričani, da sem srečke prodajal sam in izbral prav najboljšo. In kaj jaz pravim? Vsakemu, ki misli to, bi povedal, da je treba srečko najprej kupiti, ker je šele potem mogoče tudi kaj zadeti.« Pa boste avtomobil obdržali? »Že več let imam vozniško dovoljenje, avtomobila pa doslej nisem imel in ga tudi verjetno nikoli ne bi kupil. Zato ga zagotovo ne bom prodal. Kar obdržal ga bom. Ampak prepričan sem, da me ta 'uspeh' ne bo premamil in prav nič bolj pogosto ne" bom kupoval srečk kot sem jih doslej.« Sreča je prav zares čudna stvar. Nesporno pa je, da se je tokrat ustavila na pravem mestu. J. Govekar Zelo sem se začudil, ko mi je urednik — meni, navadnemu ježu, in vrh vsega še samo honorarnemu sodelavcu Glasa — pred dnevi izročil pismo ogorčenega bralca ter izjavil, da bom gotovo znal najbolje odgovoriti nanj. Gozdnemu glodalcu nihče nič ne more, je pristavil šepeta-je, zato naj avtorju brez strahu nalijem čistega vina. Poglejmo torej, kaj pravi pismo. »Spoštovano uredništvo! Povsem naključno sem zadnjič dobil v roke dokument, ki govori o dohodkih naših vrlih milijonarjev. Preminilo me je dejstvo, da v druščini obrtnikov najdemo tudi precej vodilnih tovarišev iz družbenega sektorja, ki sicer zelo radi poudarja, jo svoje skromno prole-tarsko poreklo. Neki znani kranjski direktor je, denimo, lani prijavil čez 100 tisoč din letnih prejemkov. Najbrž gre zgolj za skupni seštevek vsebine dvanajstih kuvert, kajti — kolikor poznam slo. vensko dušo — dnevnic, kilometrine, povrnjenih stroškov potovanj, nagrad in podobnega niliče ne obeša na veliki (beri: davčni) zvon. Visokospošto-vani direktor potemtakem nese domov poprečno 833 starih jurjev mesečno! Ne vem, ali sem že čisto pri. smuknjen, ampak kolikor poznam razmere, smo pred časom sprejeli nekakšen družbeni sporazum, v katerem jasno stoji, da ne sme preseči 600 jurjev. Povejte, kam naj se izig-grano ljudstvo obrne? Kdo nadzira spoštovanje ukrepov, ki so namenjeni odpravljali ju socialnih razlik? Ali pa morda ničesar več ne razumem in sem v svoji zaplotniški majhnosti prezrl kako določilo (kar bi spričo poplave »odločnih« in »dokončnih« sklepov ne bilo prav nič čudno).« Dragi prijatelj! Ne, niste prismuknjeni. Celo nadpovprečni dobro prenašate inflacijo brezvred-nih obljub, smernic in podobnega. In družbeni sporazum? Družbenitsporazum je tu očitno zato, da ga eni spoštujejo, drugi pa kršijo, če slednjim nihče ne stopi na prste, so pač rojeni pod srečno zvezdo. Vaš Jež Popotnik Vse, kar smo povedali na tem prostoru minuli teden o protislovenskih izgredih na Koroškem, je doseglo svoj vrh v nedeljskem zborovanju deset tisoč histeričnih skraj-nežev sredi Celovca. Očitno jc bilo, da so bili — vsaj glede tega — zaman vsi protesti in opozorila. Govorniki na velikem šovinističnem zborovanju v glavnem mestu avstrijske Koroške so šli še korak naprej od zgolj odstranjevanja dvojezičnih napisov. Zahtevali so preštevanje koroških Slovencev, zborovanje pa je potekalo pod gesli »Koroška ni slovenska«, »Koroška svobodna in nedeljiva« in »Koroška ostaja nemška«. Vzdušje na zborovanju je bilo skrajno sovražno do Slovencev, policija pa ni storila ničesar, ko so tisoči avtomobilov preplavili mesto in zasedli vsa dovoljena in nedovoljena parkirišča. Policija prav tako ni storila ničesar, ko so ponoči po zborovanju znova odstranili table s slovenskimi napisi, ki so jih oblasti kdove ka-terič že postavile nazaj. Skratka: valu šovinizma in nemškega nacionalizma se ni nlih-če postavil po robu. Po vsem tem ostaja sedaj bolj kot kadarkoli odprto vprašanje: kaj zdaj? Vlada na Dunaju je si- asilje se nadaljuje cer obljubila, da bo zagotovila red, toda tega doslej očitno ni storila — čeprav bi lahko. Divjanje skrajnežev Helmatdiensta se nadaljuje kljub temu, da so avstrijske oblasti sprejele uradno jugoslovansko zahtevo, naj nekaj ukrenejo. Po nekaterih znamenjih sodeč, pripravljajo oblasti izvajanje teh ukrepov ta teden. V zvezi s tem je napovedana tudi tiskovna konferenca, na kateri naj bi v Celovcu pojasnili, kaj kanijo oblasti konkretno storiti za normalizacijo odnosov. O tem bomo poročali lahko v tej rubriki prihodnji teden, če ne bodo napovedi in besede ostale zopet zgolj to ... V torek opoldne je prispela na uradni obisk v Jugoslavijo britanska kraljica Elizabeta II s soprogom princem Filipom ter hčerko princeso Ano. To je prvič, da britanska kraljica obiskuje neko socialistično državo. Med petdnevnim obiskom se bo gostja mudila v Beogradu, Titogradu, Dubrovniku, Za- grebu, Pulju in na Brionih. Predsednik Tito je posebni izjavi za britansko televizijo dejal, da je obisk Elizabete II. rezultat dobrih odnosov med obema državama, ki nimata neurejenih vprašanj in problemov. Narode obeh držav veže prijateljsko sodelovanje že iz druge svetovne vojne, ko sta se borila na skupni strani proti skupnemu sovražniku. Obisk britanske kraljice bo prispeval k še boljšim odnosom med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Medtem pa se mudi v Moskvi egiptovski premier Sid-ki, ki bo imel s sovjetskimi vod'telji več pomembnih srečanj in pogovorov. Opazovalci ocenjujejo to kot nadaljevanje sov jetsko-egiptovskega dialoga, prekinjenega zaradi umika sovjetskih vojaških strokovnjakov. Te so umaknili na zahtevo predsednika Sadata potem, ko Sovjetska zveza ni hotela poslati Egiptu ofenzivno orožje, ki ga je ta zahteval, da bi prekinil (ali vsaj poskusil prekiniti) stanje ,nitl vojna, niti mir', ki se je vleklo od junijske vojne leta 1967. Po umiku sovjetskih strokovnjakov so se odnosi med obema državama ohladili, vmes pa je bilo obdobje vzajemnega obtoževanja v tisku. Med tem je poskusil Egipt tudi z diplomatsko ofenzivo na Zahodu, kjer si je skušal zagotoviti potrebno podporo (in seveda orožje). Videti je, da ta napor ni prinesel tistih sadov, ki so jih v Kairu pričakovali (ali še bolje rečeno: ki bi jih potrebovali), pa se je Sadat odločil za novo tesnejšo povezavo s starimi zavezniki. Očitno je bila to tudi želja Moskve in tako je sedaj Sid-ki v sovjetski prestolnici, kjer naj bi utrdil omajano zavezništvo. Koliko mu bo to uspelo, je težko re.xS, saj so stališča obeh 'strani še vedno različna. Sovjetska zveza ni pripravljena dati tistega orožja (namreč orožja, s katerim bi bilo mogoče poskusili pregnati Izraelce z zasedenih ozemelj), ki ga Egipt zahteva. Pripravljena je ver- jetno omogočiti nemoteno dobavo rezervnih delov za orožje, ki je že v Egiptu in tudi primakniti Se kaj zraj* ven — toda ne toliko, kot b! želeli Egipčani. Sovjeti razefl tega menijo, da je treba bliž« njevzhodno krizo reševati na miren način in v skladu 1 resolucijo Združenih narodov. Prizadevanja te vrste niso doslej rodila nobenih sadov in to je tisto, kar Kairo tudi najbolj skrbi. Prav zaradi tega bi si rad tudi za* gotovil pomoč, s katero bi bi« lo mogoče na Bližnjem vzhodu nekaj ukreniti — če n« drugače pa z orožjem v roki. Zelo verjetno je, da bosta obe strani v nečem popustili, toda koliko in kje, je težko reči. Vsekakor pa bo od tega, namreč od dosežene stopnje kompromisa — odvisno tudi to, kakšni bodo prihodnji odnosi med obema državama. Najstarejšega Egipčana ni več V prometni nesreči je umrl najstarejši Egipčan Muhamed El Hamani, star 150 let. Povozil ga je brzovlak. Letalska nesreča V bližini moskovskega letališča Seremetjevo se je zrušilo potniško letalo iljušin 62, ki je letelo na progi Pariz—Leningrad—Moskva. Vsi potniki in člani posadke so izgubili življenje. Po prvih poročilih je bilo v letalu J35 ljudi. Nesrečo štejejo med najhujše letalske nesreče v zadnjem času. Med potniki je bilo tudi nekaj tujih državljanov. Poplave v Romuniji Približno tretjino Romunije so zajele poplave zaradi stalnega deževja. Narasle reke so prestopile bregove in povzročile strahotno opustošenje. Pod vodo je več naselij in več deset tisoč hektarov plodne zemlje. Romunijo je le pred dvema letoma zadela podobna nesreča, ko je povodenj uničila celoten pridelek. Reševanje Benetk Italijanski senat je sprejel zakonski predlog, ki potrjuje načrt o reševanju Benetk. Stroški za rešitev tega mesta bi bili okoli 250 milijard din. Znano je, da Benetke potonejo vsako leto za centimeter. Izračunali so, da bo to lepo mesto s kanali leta 2048 pod vodo, Če se takoj ne bodo lotili ukrepov za odvajanje podzemeljskih voda. Drastične kazni za tatove Libija je ponovno uvedla tradicionalne islam-ske kazni za tatove in vlomilce. Tatovom, ki jih bodo zalotili pri kraji, bodo za kazen odsekati eno roko. Roparji, ki bodo uporabili orožje in pri tem koga ubili, bodo obsojeni na smrt. Za oborožene roparje, ki pa ne bodo nikogar ubili, pa je predvidena milejša kazen: odsekali jim bodo desno roko in levo nogo. Nikotin v številkah Britansko združenje za tobak je zbralo podatke, po katerih naj bi vsak Američan pokadil poprečno 3670 cigaret na leto. Kanadčani pa po 3750 cigaret. Udav na cesti V bližini Stare Pazove je tovornjak, ki ga vozil Voiislav Andrejevič povozil 5,5 metra dolgo in 120 kg težko kačo. Kasneje so ugotovili, da gre za afriškega udava. Kača se je ovila okoli kolesa in tako zaustavila tovornjak. Voznik je kasneje odpeljal naprej na mestni stadion. Kmalu za tem je dobil živčni zlom. Kačo si je ogledalo okoli 5000 ljudi, nato pa so jo odnesli na Institut za zoologijo v Beograd. Ni znano, kako se je plazilka znašla na cesti. Denar za mladost V želji, da bodo ohranili mladostne moči in videz, porabijo Američani za razne neučinkovite ali celo škodljive farmacevtske preparate letno okoli 250 milijonov dolarjev. Raziskava je pokazala, da dva od treh Američanov jemljeta dodatne vitamine, 66 odstotkov anketiranih ne more živeti brez odvajalnih sredstev, vsak četrti pa se navdušuje z.a čudodelna sredstva, ki naj bi preprečevala raka. Tretjina Američanov kupuje različna zdravila samo zato, ker znanci hvalijo njihovo učinkovitost, ali pa so zanje slišali v televizijski reklami. Zapostavljeni zobje V neki anketi, ki so jo napravili med 2000 lastniki avtomobilov, so prišli do zanimivih ugotovitev. Skoraj večina anketiranih je povedala, da redno negujejo svoje vozilo, le polovica nemških anketirancev starih nad 18 let pa ima svojo zobno krtačko. Sedem odstotkov anketiranih meni, da je umivanje zob enkrat do dvakrat na teden dovolj. Med anketiranimi starejšimi, ki imajo že proteze, pa tretjina meni, da »tretjih zob« ni treba čistiti vsak dan. Prepovedati romanja Republiški štab za boj proti karantenskim boleznim v Makedoniji je zahteval prepoved vsakršnega romanja muslimanskih vernikov iz Jugoslavije v prihodnjih dveh letih, dokler obstaja nevarnost širjenja in prenašanja črnih koz in kolere. Po poročilih svetovne zdravstvene organizacije se kolera širi posebno v državah Afrike, Srednjega vzhoda in Azije. V teh predelih, kamor Jugoslovani odhajajo na romanje, se širijo tudi črne koze. Oblečen slon Zaradi hladne jeseni, ki je zajeta Vrat se je cirkus, ki je tja prispel s toplega juga, znašel v težavah. Nenadni hlad je najbolj prizadel 55 let staro slonico. Uprava cirkusa se je odločila ubogo žival obleči. Sešili so ji plašč, obuti pa so jo v 80 centimetrov visoke škornje, izdelane seveda po meri. Sluh tudi za gluhe Neko nemško podjetje je izdelalo elektronski aparat, ki omogoča gluhim, da s tipom dojemajo sobesednikovo govorico. Strokovnjaki so ugotovili, da imajo gluhi zelo občutljiv tip. Na tertt so zasnovali aparat, ki zvočne nihaje spreminja v tresljaje vibratorja na zapestju. Gluhi in naglušni baje kmalu razumejo pomen tresljajev, ki jih povzroča govorica. Pustošenje kobilic V severnem delu Tanzanije je oblak kobilic prekril milijon juter zemlje. Na rodovitnem območju puščajo kobilice za seboj popolno upo-s t osen je. V boju proti kobilicam uporabljajo letala, ki razpršujejo kemična sredstva. Grki v tujini Grčija ima okoli 9 milijonov prebivalcev, sa-mo na tujem pa jih živi okoli 3 milijone. Največja grška kolonija je v ZDA, kjer jih živi nad poldrug milijon, v raznih evropskih državah jin je okoli 650.000, od tega največ v Zah. NemČijh okrog četrt milijona jih je v Kanadi in Avstraliji, 230.000 pa v raznih afriških državah. Nova vrsta gripe? Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da grozi to zimo nova vrsta gripe, ki 1° imenujejo angleška gripa. Za sedaj proti njet še ni cepiva. Gripa je le začela razsajati v Maleziji, Singapuru in Avstraliji. Ta gripa se menda razlikuje od do zdaj znane azijske gripe. Pri svetovni zdravstveni organizaciji menijo, da bodo potrebovali nekaj mesecev, preden bodo lahko izdelali cepivo za zaščito pred gripo. Nenavadna kuharica Glavni kuhar v znani - ameriški ietn^n\0 Sin-Sing je izdal najbolj nenavadno kuhar s K knjigo. V njej so opisana vsa jedila, ki so slJ1.^ na smrt obsojeni jetniki zaželeli kot ,za"uL obrok. Razen imen in številk jetnikov, ki s? jedi zaželeli, so za vsako jed tudi natančni f cepti. Knjiga ima naslov »Kuharska knjigi rabeljske obroke«. »Dan odprtih vrat« na inštitutu Jožef Štefan POGLED V BOGINJE SVETIŠČE ANOSTI Tančica skrivnosti, ki je doslej ovijala dejavnost znanstvenikov ljubljanskega centra za raziskovanje jedrske energije, nezadržno odpada Kaj nekj se dogaja onkraj zidov inštituta Jožef Štefan? To in podo'. r>a vprašanja, ki včasih prešinejo naše laične glave, bi še pred slabim desetletjem ostala brez izčrpnega odgovora. Dejstvo, da so ljudje, skrili za okni najelitnejšega raziskovalnega središča v republiki, imeli (in da imajo) opravka z atomi, z jedrskimi reakcijami, z zapletenimi procesi, ki nepoučenemu smrtniku brž pričarajo pred oči smrtonosno atmosfersko gobo, je ustvarilo lažne tančice skrivnosti, v katere smo — hote ali nehote — ovija'i hišo na Jamovi 39 v Ljubljani. Vendar »zaprtosti« in »diskretnosti« niso bib krive strogo zaupne tajne, kakršne ponavadi spremljajo prizadevanja Vojaških in polvojaških ustanov, temveč preprosta resnica, da znanstvenik potrebuje mir, saj njegovo delo nc prenese odstopanj od usialjenega reda, ki bi utegnila zmotiti učinkovitost zahtevanih poskusov. 2e, že — kaj pa rezultati teh Poskusov, bo nemara kdo pikro pristavil. Rezultata bi našli V domačih in tujih strokovnih revijah. Ba jih ne obešajo na veliki zvon, je menda razumljivo; poprečnemu občanu bi ne pomenili ničesar. Zagonetne formule In obrazci so dostopni zelo ozkemu krogu tehnično izobraženih oseb. • Radovedna javnost Ampak vseeno je precej državljanov, ki si želijo pokukati skozi »prepovedano li-nico« ter vsaj približno ugotoviti, kaj pravzaprav počenjajo izbranci iz Štefana. Ve-doželjnost in sla po odkrivanju neznanega sta pač osnovni značilnosti človeškega duha in hkrati gibalo napredka. »Slednjega smo se lani v Polni meri zavedli tudi ml,« je med nedavno novinarsko konferenco izjavil direktor inštituta prof. dr. Milan Osredkar. »Spoznali smo, da strokovnjaki z drugih področij. Študent?;, dijaki, znanci *n prijatelji komaj čakajo, kdaj jim bomo dovolili vstopiti v stavbo, kjer preživlja- mo dopoldneve. Preteklo jesen, na dan cd.:rtih vrat, kakor imenujemo oktobrsko soboto, ko odškrtnemo duri jav:-.astl, je n.isnreč prišlo pre v 2000 obiskovalcev najrazličnejših poklicev in starosti. Česa podobnega ne pomnimo. In v soboto bo bržkone še huje.« Danes od 8. do 15. ure sme torej vsakdo brez skrbi zakoračiti čez prag inštituta ter pogledati v sobane, polne mikroskopov, epruvet in nenavadnih aparatur. Gostitelji so sestavili program, ki vsebuje uvodno informativno predavanje, predvajanje barvnega filma o kemiji fluora ter obhod laboratorijev in prostora, v katerem hranijo dragoceni Van de Graafov pospeševalnik z be-tatronom in elektronskim procesnim računalnikom CDC-1700 itd. Posebni avto-fcusi pa bodo radovedneže nazadnje zapeljali v Podgo-rieo, k atomskemu reaktorju, nesporno glavni atrakciji ljubljanskih atomistov. • Zavezniki medicine »Obračanje navzven je edini način, da družba končno prizna znanosti položaj, ki ji gre,« meni doktor Osredkar. »Nobena dejavnost ne mere ostali Monopol gručir: profesionalcev, kajti v bistvu vedno rabi množicam. Kar zadeva kolektiv Jožefa Štefana, bi radi predvsem razbili oklep kvarne mistifikacije, ki ga obdaja ...« Potlej smo zvedeli, da zavod, čigar nastanek sega v leto 1947, in ki je dve leti pozneje na pobudo pokojnega Borisa Kidriča začel intenzivno preučevati uporabnost jedrske energije v industrijske namene, danes predstavlja (poleg univerze) največjo raziskovalno institucijo SRS. Doseženi uspehi ga uvrščajo v krog najuglednejših organizacij svoje vrste v svetu. Medtem je seveda krepko prerasel prvotne ozke okvire ter razvil pet enakovrednih oddelkov: prvi se, kot rečeno, peča z miroljubno uporabo jedrske energije, drugi išče in preizkuša nove materiale, tretji odkriva in izpopolnjuje moderne ne- Spomin računalnika jc del velikega računalnika CYBER 72-24, tode zdravljenja, četrti opravlja intenzivne teste onesnaženosti narave in svetuje učinkovite protiukrepe, domeni petega pa sta elektronika in kompjuterska tehnika. Cc zdaj nič kaj dosti pregledno naštevanje nalog peterice zgoraj omenjenih ekip ilustriramo s konkretnimi dosežki iz nedavne preteklosti, bomo hitro dojeli, od kod profesorju Osredkarju misel, da znanost »vedno rabi množicam.« Nuklearni fiziki, denimo, poleg ostalega skrbijo za varnostne sisteme v atomskih centralah; v podgoriškem reaktorju proizvajajo dragocene izotope, ki — vbrizgani v kri bolnikov — pomagajo določiti natančno lego in razširjenost rakastih novotvorb (tumorjev) v telesu; z Van de Gra-afovim pospeševalnikom so dognali koncentracijo fluora MM W naum «w<* v zobeh poprečnega Slovenca (fluor preprečuje gnitje — op. p.) ter zdravnike poučili, kako je možno najhitreje in najučinkoviteje zvišati odstotek te dragocene antikariesne snovi. V po e« zavi z medicinci opravljajo številne zapletene meritve in izpopolnjujejo instrumente, namenjene diagnostikom. lwi vedenci za okolje pripravljajo ciklus postopkov, ki bodo omogočili rutinsko sprem*, ljanje stopnje umazanosti zraka in vode. Najdlje so prodrli pri zasledovanju kroženja nevarnega živega sre* bra (Hg), katerega spoji ie, sestavni deli pesticidov, počasi zastrupljajo rastline, živali in človeka. • Vselej med najboljšimi Kompjuterski oddelek razpolaga s sedmimi tipi računalnikov najnovejše generacije. Možem in ženam, ki jim strežejo, se odpira neskončno široka paleta možnosti. Iz kopice povsem praktičnih »pogruntavščin«, katerih avtor je skupina specialistov inštituta Jožct Štefan, bi kazalo osvetliti samo tri: originalno avtomatsko glasovalno napravo, prikrojeno potrebam skupščin m parlamentov, programski koordinator reflektorjev v gledališčih ter elektronski Obdelovalec podatkov o nenadnih epidemijah, ki terjajo bliskovito in natančno ukrepanje. VI, od v stavbo inštituta »Jožef Štefan« na Jamovi 39 v Ljubljani. In načrti za bodočnost? Zelo obsežni so, zato hI ne bilo pametno posejati v podrobnosti. Primerneje bo, da sestavek zaključimo z osnovnim motom 452-članskega kolektiva, od katerega ne nameravajo nikdar odstopiti: koristni smo lahko le, če bomo znali ohraniti mesto v druščini najboljših, če bomo držali korak s sorodnimi inozemskimi zavodi. I. Guzelj a Velikem Kleku Sredi avgusta sem se podal na obisk h koroškim sosedom. Za cilj sem si izbral Veliki Klek ali Grossglock-ner. Ze ob prvem svitu sem se odpeljal iz Rateč in na Korenskem sedlu prečkal državno mejo. Koroška se je še kopala v jutranji megli, le Dobrač je molel svoj greben iz belega »morja«, ko sem sc spustil v dolino. Obetal se je vroč sončen dan. Beljak sem poznal že od prej, zato se tam nisem ustavil. Ogledal pa sem si Spi t tal — večji kraj in železniško križišče. Kmalu sem se znašel na južnem Tirolskem, kar sem spoznal po tipičnih tirolskih hišah. Zanimivi so tudi njihovi visoki kozolci, ki imajo tudi po 20 lat. Stojijo strmo v hribih, zato prevažajo posušeno seno do hlevov kar z »mini« žičnicami. Obiskal sem Lienz, glavno mesto južne Tirolske. Ima zelo razvit turizem, kar potrjuje tudi solidna postrežba v gostinskih lokalih in izredno dobra za-loženost trgovin, od značilnih tirolskih oblek, do raznih spominkov itd. Zal sem se moral posloviti od prijazne Tirolske. Pot me je spet zanesla na Koroško. Dolina je postajala vse ožja, cesta strma. Ustavil sem se v Heiligenblutu, ki leži 1301 metrov nad morjem. Pritegnila me je značilna gorska cerkev, ob kateri so razstre-seni hoteli in prodajalne. Podal sem se na lov za zanimivostmi tega kraja. Na pokopališču ob cerkvi me je pretresla knjiga iz aluminija, v kateri so zapisana imena vseh tistih, ki so se ponesrečili v bližnjih gorah, predvsem na Velikem Kleku. Poleg knjige je še kamenje, ki predstavlja goro, na njem pa kot simbol križ in vrv. Nekaj sto metrov nad Hei-ligcnblutom sem se ustavil pred zapornicami, kjer so prikupna dekleta pobirala cestnino. Odšteti sem moral 130 šilingov, kar bi v našem denarju zneslo 90 novih dinarjev. Že po nekaj kilometrih vožnje pa sem ugotovil, da denar ni bil »vržen proč«, kajti cesta je bila res dobro vzdrževana. Visokogorska cesta na Veliki Klek je navadno prevozna po odstranitvi kakih 800 tisoč kubičnih metrov snega že od začetka maja tja do novembra. Vsako leto naštejejo na cestah v Visokih Turah nad milijon turistov, občudovalcev naravnih lepot. Nad 3200 parkirnih prostorov za osebne avtomobile in avtobuse je brezplačno na voljo na vseh znanih razglednih točkah in ob cestah. Peš poti in žičnice pa omogočajo mikavne izlete v okolico. Ceste vodijo po pokrajinsko zaščitenem ozemlju, zato ni dovoljeno trgati gorskih cvetlic in grmičkov, pa tudi tabori se lahko samo v dolini. Sicer pa se v teh krajih domačini bavijo predvsem z živinorejo. Prispel sem na Guttal (1859 metrov), kjer je križišče s cesto, ki pelje iz Salzburga proti Velikemu Kleku kot Glet-scherslrasse (slepa cesta). Zadnja postaja je Franc-Joscph-Hohe, 2368 metrov nadmorske višine. Tu sem avto zapeljal v trinadstrop-no parkirno stavbo in se podal na ogled lepot Visokih Tur. Z razgledne terase se lepo vidi 3798 metrov visoki Veliki Klek — Grossglockner. Z žičnico sem se za 20 šilingov popeljal na ledenik Po-sterze, na katerega je dovoljen vstop samo na lastno odgovornost zaradi širokih in globokih razpok v ledu. Pod ledenikom sc steka voda in poganja bližnjo hidroelektrarno. Ko sem spet stal na razgledni terasi, se nisem mogel načuditi lepoti vršaca Velikega Kleka, ki je zavit v večni sneg in led. Največja zanimivost tega kraja pa so vsekakor kosmati svizci. Tu jim pravijo kar »čokoladarji«, saj Priljubljena živalica alpski svizec iz rok turistov najraje jedo čokolado. Ljudi so že tako navajeni, da se v rove zatečejo le v slabem vremenu in pozimi. Kot pa so lepe gore, tako »lepe« so tudi cene raznih spominkov — lutk, razglednic, diapozitivov in drugega, zato se največ turistov med stojnicami sprehaja le iz radovednosti. 'Rad'bi si ogledal še slap Gamsgrubenvveg, do katerega se pride po 8,7 km dolgi peš poti, vendar sem že tako utrujen raje sedel za volan in se odpeljal v dolino. Spotoma sem se ustavil še pri jezeru Millstatter See, ki je dolgo 12 km, široko 3 km in globoko 150 metrov. Sprehajal sem se po Millstattu in prisluhnil prijetni glasbi, ki je prihajala od jezera. Dan se je že nagibal v večer, ko sem se peljal skozi Beljak proti domu. Vendar mi doma ni bilo žal ne truda ne denarja, saj sem v enem samem dnevu videl kopico lepih krajev in stvari. A. Kerštan 15 Matjaž Žigon DRUGO ROJSTV Pod navpično skalo se je pričenjala shojena stezica, ograja iz kolov je od nekaj metrov dalje varovala gredoče, da ne bi zdrsnili v kamnito korito, in za drugim ovinkom na levo se je soteska nekoliko razširila. V kotlu, pod zasneženimi krošnjami bukev, sta druga za drugo tičali dve baraki, zgrajeni na kamnitih temeljih, iz vodoravnih, neolubljenih brun, in z vejami, razloženimi po stenah, da ju ne bi mogel podnevi iz ptičjega zornega kota kdo opaziti. Na cilju, na majčkenem dvorišču med barakama, so prišleci obstali. Operacijska soba, nizek in podolgovat prostor, je zavzemala dobro tretjino spodnje barake. Stene so bile obložene z rjavim ovojnim papirjem, pod je bil iz grčavih desak in sveže po-riban. Veliko, trodelno okno je gledalo na jugozahodno stran, podnevi jc prepuščalo precej svetlobe, zdaj ponoči jc bilo zagrnjeno z gosto črno zaveso, karbidovka, obešena na stensko kljuko, pa je jarko razsvetljevala prostor. Sredi tistega dela sobe proti oknu je stala operacijska miza, vsa iz surovo obdelanega lesa, brez koščka železa, stoječa na enem samem zajetnem panju, ki se je spodaj opiral na troje razkrečenih nog; ležišče je bilo sestavljeno iz treh delov, tisti del za pod glavo se jc dal s pomočjo opornice, zobate kakor velikanska žaga, po potrebi dvigniti nad vodoravno lego, tisti za pod noge pa spustiti; in pokrita je bila miza z belim, pred operacijo prekuhanim platnom, na vogalih privezanim s pentljami, ob robovih pa jc gle-galo izpod njega spodnje, roza, gumirand platno. Prostor je bil do kraja izrabljen. Na eni strani mize je bil pritrjen k steni drobno razpokan porcelanast umivalnik s pipo, na nasprotni stra- ni je stal železen štedilnik, ta čas zakurjen, na njem troje različno velikih loncev, v njih je kipela voda. V drugem delu sobe je bila nameščena v enem kotu mizica s policami nad njo, na poličnih deščicah obvezila v pločevinastih kasetah, zdravila v stekleničkah in škatlicah vseh velikosti ter razni inštrumenti, v drugem kotu pa zdravnikova starinska, visoka postelja, torej edini kos pohištva, ki ni bil na hitro izdelan nalašč za operacijsko sobo. Zraven umivalnika je stal doktor Felicijan, majhne postave, orlovskega nosu, še brez gub na obrazu, a bleščeča se pleša mu je odspred že silila proti vrhu visokega temena, okrogle svetle lise zadaj pa mu tudi dolgi, valoviti lasje niso mogli povsem zakriti. Roke s kratkimi prsti, vse do komolcev v milnati peni, je dolgo, energično krtačil ter si jih nazadnje, že posušene, še krepko otrl z nekaj kapljami brezbarvne tekočine, ki mu jih je zraven stoječi bolničar Darko curnil iz stekleničke v prgišče. Nato je Darko, oblečen le v srajco s kratkimi rokavi, stopil do štedilnika, vzel z njega največji, pocinkani lonec, odlil vrelo vodo v vedro v kotu, odkril lonec in ga ponesel na stolček zraven umivalnika. Nataknil si je gumijaste rokavice, počakal, da se je voda malo pohladila, segel v lonec, pobrskal in privlekel na dan nekaj iz belega blaga sešitega, ožel le-to nad umivalnikom, razgrnil — bil je operacijski plašč. Še vsega mokrega ga je s svojimi vedno počasnimi gibi nataknil Felicijanu, ki je iztegnjenih rok nestrpno čakal, ter mu ga, s pentljami in pasom zadaj, nespretno zavezal. Po podobnem postopku mu je nataknil še platneno čepico na glavo, oblekel gumijaste rokavice im privezal čez usta in nos naličnico, zatem pa je na enak način oblekel v zoprno mokroto tudi Ido, ki se je pripravljala, da bo sodelovala pri operaciji, le košato lasišče ji je ukrotil z ruto. Sam sebi pa je dal na sicer vedno golo glavo edinole belo čepico, plašča in naličnice ni bil vajen, saj nikoli ni imel opraviti prav z rano, opozoril ga pa tudi ni nihče, da bi bilo to dobro. Ko je bilo tako vse pripravljeno, je Felicijan pristopil k Alešu: ležal je na operacijski mizi. z vzglavjem proti okenski steni, do vratu pokrit z glavo, celo ostriženo iS j na desno stran. Vlaga ga la iz mrtvičnosti, oči je imel je' nepremično nekam proti je dogajalo z rjuho, tudi vi, obrito, obrnjen je nekoliko predi na pol odprte, a stropu, ravnodušen za vse, kar z njim in okoli njega. Še preden je oblekel operacijsko haljo, je bil Felicijan pregledal ranjenca od nog do glave, glavo pa od vseh plati, tudi nos, usta in ušesa, če kaj ne teče iz njih. Zdaj pa si je s kratkovidnimi očesci, skozi debela stekla, v katerih so se srebrili številni sosredni polkrogi, še enkrat prav od blizu ogledal ranico na levem sencu: kakor fižol je bila velika, začepljena s kepico umazano rjave, strjene krvi, pomešane z lasrni/ robovi so bili natrgani, nabrekli, od vnetja rdečkasti. Skrb se je Felicijanu še globlje zajedla V obraz. Zdravnik splošne prakse. Pičlo znanje o kirurgiji nasploh — da o vojni kirurgiji ne govorim. V partizanski bolnici komaj tri četrt leta/ ranjene v glavo, katere so pripeljali do sem, 01 naštel na prste — po večini pomrejo prej T* izkušenj torej tudi bore malo. Pa gibčnost pf stov, za to specialnost nujna? Pa poleg tega — brez rentgena? Pa neprimerna razsvetljava — ostre sence? Pa celo z odprtim plamenom — 3 etrovi hlapi — kurja pot človeka spreleti, če se le domisli, kaj se utegne zgoditi! ... Počakal bi vendarle do dneva — da ni tako vražje nujno? • zgolj Premalo, premalo znam ... kaj, da rano - sulfamidom? . • - Ampakkar očistim, posujem s umrje — kriv bom, da nisem skoril ysega'm0ji bi lahko! ... Poskusiti moram, kar je v i bom ju meli«« t- -. jg e dal POgun»,kkOrJ.io nagl° moči — hujše z operacijo menda ja ne naredil, kot je .. po težkih sekundah omahovanja se mu takšne in podobne misli nepopisno^ ^ križale po glavi, ponovno zbral, in zapovc Darku, naj sc pripravi. Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15 1930 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 21. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Glasovi v ritmu — 1020 Pri vas doma — 12.10 P. I. Čajkovski: Tema in variacije iz Suite št. 3 v G-duru, op. 55 — 12-30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Poj o naši operni pevci — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S knjižnega trga — 16.55 Klavir v ritmu — 17.10 S kvartetom Van Wood — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri _ 18_45 Naš gost — l9-00 Lahko noč, otroci — 19-15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Sobotni večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njegovimi gosti — 21.15 Vedri zvoki — 22.20 Oddaja za naše Izseljence*— 23.05 S pesmijo •O Plesom v novi teden Drugi program < 8-05 Uvodni akordi — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori -14.20 Z ansamblom Fausto Papetti — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 fabavni zbori, filmska glasba »n še kaj"^ 16.05 Danes smo izbrali — 16.40 Rad imam glasbo — 17.40 Instrumenti v rit-^n - 18.00 Oddaja progresivne glasbe — 18.40 Jazz na II. Programu — 10.00 Pet minut numorja — 19.05 Za vsakogar nekaj Tletji program *,2?05 Okno v svet - 20.20 ?°nuslav Martinu: Julietta -Dogodki dneva - 23.05 ootni večer z Beethovnom •"•55 Iz slovenske poezije [ u] 22. OKTOBRA d'jsk * jutro - 8 05 Ra" sPoria ogra za otroke: Je go-8.40 cv,mirek deževnik? -9.05 ^kladbe za mladino - 10 0S«Crt JZ našin krajev 10 ?s n pomn'te, tovariši *" 10S M bOrb0 In dda t*Jo in . 55 Poslu§alci česti-10 Pozdravljajo - 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Vidocquove pustolovščine — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.15. Radijska igra: Kosmat in — 17.50 Godala v ritmu — 18.00 Novo, novejše, najnovejše — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski co-cklail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Igramo kar ste izbrali — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Dogodki dneva — 23.55 Iz slovenske poezije 24. OKTOBRA 23. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Carl Maria von VVeben Koncertna skladba za klavir'in orkester v f-molu, op. 79 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Boston Pops — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabav nih melodij — 18-35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Kovačič — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut v ritmu bosse nove — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Z baletnih odrov — 20.50 Naš eksperimentalni studio — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Koncertatni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vilko Ukmar — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Odkritje heliocentrične-ga sistema — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Klavir in violina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 S triom Slavka Žnidaršiča — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do mejodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš. podlistek — 17.10 Pianist Philippe Entremont igra Gershvvina — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Večer sodobne makedonske glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Prvi slovenski rokopis — Brižinski spomeniki — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z ansamblom Moj mira Šepeta — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Komorni intermezzo — 20.30 Slavnostni koncert ob dnevu združenih narodov (prenos iz Ženeve) — 21.40 Dogodki dneva — 21.50 Glasbena medigra — 22.00 Salz-burški festival 1972 — 23.30 Nokturno s Havdnom — 23.55 Iz slovenske poezije 25. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Marjan Kozina: odlomek iz 2. dej. opere Ekvinok-cij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma orkestra Gerharda Vvehnerja — 17.10 Glasbena galorija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbeno vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.30 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana v Slovenski filharmoniji (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Sprehod skozi čas — 17.50 Minute s slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Pop in underground — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.35 Napevi zgodnjega XVI. stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 26. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Rad'j-ska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Chopin in pianistke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Minute s skladateljem Krunom Cipcijem — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom Parris Mitchell — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz novejše nemške kon-certantne literature DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju 17.50 Z dixieland ansamblom Jožeta Privška — 18.00 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Jazz za mlade -* 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Iz slovenske simfonične literature — 20.55 Mednarodna radijska univerza — 21.05 Pet stoletij evropske zborovske glasbe — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Peter Kušar: Mozartovi klavirski koncerti — 22.25 Dunajski slavnostni tedni 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 27. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert za mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Giuseppe Verdi: dva prizora iz 3. dej. opere Aida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke, otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital violončelista Miloša Mlejnika — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Jugozahodnega nemškega Radia — 17.lO Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteljske zveze Julijske Krajine — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Z londonskih pop odrov — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Veliki plesni orkestri —• 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Orgle v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne gkrsbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Nekaj — 20.40 Tri suite — tri obdobja — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Zborovski portreti velikih skladateljev — 22.00 Dubrovniške poletne igre 1972 — 23.00 Nočne minute za komorno glasbo — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515 1 135 - Telefo ni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21 190, uredništvo 21-833, novinarji 21-860, maloogla-sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Malj oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 21. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Velika šolska ura — prenos iz Kragujevca, ob 16.20 ponovitev (RTV Beograd), 17.30 Po domače: Ptujski festival, 18.00 Obzornik, 18.15 V deželi klobukov — serijski barvni film, 18.40 Gospod Piper — serijski barvni film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.30 Zvoki Panonije — prenos iz Osijeka (RTV Zagreb), 21.30 Pribočnik njegove ekscelence — zadnja epizoda, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 22. OKTOBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.45 Po do- mače s kvintetom DO in Jožefom Kampičem (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.03 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, 11.50 Poročila, 11.55 Mestece Peyton, 12.45 TV kažipot (RTV Ljubljana), 14.30 Mednarodni mnogoboj, 15.00 Mednarodni atletski cross »Politike« (RTV Beograd), 16.30 Diagonale — ponovitev, 17.20 Po domače, 17.50 Prometna oddaja, 18.10 Za konec tedna, 18.25 Poročila, 18.30 Operacija Beograd — domači film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Košarkarski finale za pokail Jugoslavije — prenos, 22.05 Stih in pesem (RTV Zagreb), 22.20 Športni pregled (JRT), 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) » 23. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Za: greb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gori, doli, naokoli: V dolgočasju — barvna oddaja, 18.05 Risanka, 18-15 Obzornik, 18.30 Kremcnčkov' Ta teden na TV Nedelja, 22. oktobra, ob 18.30: OPERACIJA BEOGRAD — jugoslovanski film; re-Hser 2)ka Mitrovič, igrajo: Dušan Bulajić, Aleksander Gavrič, Bata Živo-Jinović; Neposredno pred teheransko konferenco, na kateri so se sestali Roosvvelt, Stalin in Churchill, je bilo nad jugoslovanskim ozemljem zrušeno ameriško letalo, v katerem je bil sovjetski polkovnik. Nacistični protiobveščevalni službi je bilo takoj jasno, da je ujetnik dragocen obveščevalec zavezniških armad. V akcijo so tedaj stopili jugoslovanski ilegalci in diverzanti, saj je sovjetski oficir prenašal važne skrivnosti za teheranski sestanek, ki bi lahko usodno vplivale na potek vojne, če bi jih dobili v roke Nemci. Začela se je »operacija Beograd«. Torek, 24. oktobra, ob 20.45: KNJIGARNAR, KI SE NI VEČ KOPAL — šved- ski barvni film; režiser Jarl Kulle, igrajo: Jarl Kulte, Margaretha Krook; Zgodba pripoveduje o postaranem knjigarnarju, ki se oženi z bivšo prostitutko. Toda ta zveza se konča tragično. Film, za katerega je ponekod značilna očarljiva »švedska« lahkotnost, preveva ljubezniva melanholija; puritanci pa bodo morali nekajkrat prizanesljivo zami-žati. Petek, 27. oktobra, ob 20.40: KAČJA KOŽA — amer- ški film; režiser Sidnev Lumet; igrajo: Marlon Brando, Anna Magnani, Jeanne Woodward; Film je bil posnet po drami Tennesseja VVilliam-sa Orfej se spušča. V prvem planu je usoda nemirnega Vala Xaviera, ki se pri tepe v zatohlo mračno mestece Tvvo Rivers v državi Mississippi, kjer se ničesar pomembnega ne dogaja. Zaposli se v trgovini nesrečne žene bolnega in zlobnega Jabca Torran-cea. V nenavadnega in malce čudaškega Vala se gospodarica zaljubi in tragedi ja je tu ... — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 32-1, 20.35 Maila antologija jugoslovanske TV drame — B. Adrič: Daleč je pač Avstralija — drama TV Beograd, 21.40 Kulturne diagonale, 22.20 Poročita (RTV Ljubljana) 24. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Nemščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina/ 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 I. Cankar: V gozdu, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Poje zbor Franceta Prešerna iz Kranja, 19.00 Mozaik, 19.05 Iz sveta oblikovanja: Arhitektura, 19.25 Staranje in starost: Sosedska pomoč, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Reportaža, 20.35 3-2-1, 20.45 Knjigarnar, ki se ni več kopal — švedski barvni film, 22.10 W. A. Mozart: Sonati št. 1 in 2 za čolo in flavto, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) 25. OKTOBRA 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splašne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu: Klaus Doldinger Pas-sport, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.25 S kamero po svetu: Jezero Kivu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.40 E. Zola: Nana — 4. del barvne oddaje, 21.25 Po sledeh napredka, 22.15 Poročilo (RTV Ljubljana) 26. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Polka je ukazana: Folklorna skupina iz Preddvora, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18 55 Mozaik, 19.00 Mestece Pcvton, 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 22.00 Koncert ob dnevu združenih narodov — barvni posnetek iz New Yorka, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 27. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 L. Suhodolčan: SiHkar, 18.15 Obzornik, 18.30 Zakaj rekreacija, 18.40 Ekonomsko izrazoslovje, 18.45 Glasba za oči: O. Res-pighi — Beneški mojstri, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobniki: Ela Peroci, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Kačja koža — ameriški film, 20.35 Amerika na smučeh — barvni film s festivada športnih in turističnih filmov v Kranju, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 21. oktobra amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 15. uri, jug. barv. film VAL-TER BRANI SARAJEVO ob 17. in 19.30, premiera angl. barv. filma VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 22. uri 22. oktobra premiera amer. barv. filma BALADA O D1N-GUS MAGEEJU ob 14. uri, jug. barv. film VALTER BRANI SARAJEVO ob 16. in 19.30, premiera danskega barv. filma RDEČI RUBIN ob 21. uri 23. oktobra angl. barv. film VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra angl. barv. film VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIČ 21. oktobra premiera amer. barv. filma KLICALI SO JO KOBILICA ob 16. in 20. uri, amer. barv. flirn JAGODE IN KRI ob 18. uri 22. oktobra amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film JAGODE IN KRI ob 16. uri, amer. barv. film KLICALI SO JO KOBILICA ob 20. uri 24. oktobra amer. fiilm OB 3.10 ZA YUMO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 21. oktobra amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA!, ob 17. in 19.30 22. oktobra amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 16. in 18.30 23. oktobra amer. film OB 3.10 ZA YUMO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 21. oktobra franc. barv. film BORSALINO ob 16., 18. in 20. uri 22. oktobra franc. barv. film BORSALINO ob 15. in 19. uri, Ital. barv. film KO SO ŽENSKE IMELE SE REP ob 17. uri 24. oktobra amer. film NAŠI SORODNIKI (StaninOIio) ob 18. in 20. uri Krvavec 22. oktobra amer. barv. C9 film OGNJENA KARAVANA ob 16. in 19. uri Škof ja Loka SORA 21. oktobra amer. film FRA D1AVOLO ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. film FRA DIAVOLO ob 16. uri, amer. barv. film ČLOVEK ZAKONA ob 13. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. film ČLOVEK ZAKONA ob 19. uri 24. oktobra amer. barv. film ROLL1NG STONES ob 20. url železmiki OBZORJE 21. oktobra angl. barv. film DEVICA IN CIGAN ob 20. uri 22. oktobra amer. barv. film CATC H 22 ob 18. in 20. uri Radovljica 21. oktobra amer. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 18. uri, amer. barv. film JOE, TUDI TO JE AMERIKA ob 20. uri 22. oktobra amer. barv. film JOE, TUDI TO JE AMERIKA ob 16. uri, amer. barv. film NA POTI ZA SHILOH ob 18. uri, amer. barv. film PET LAHKIH KOMADOV ob 20. uri 23. oktobra amer. barv. film KONJENIKI ob 20. uri 24. oktobra amer. barv. film UMORI V ULICI MORG ob 20. uri Bled 21. oktobra nem. barv. film ČUDEŽ LJUBEZNI ob 17. »n 20. uri 22. oktobra franc. barv. film DOVOLJENJE ZA UBIJANJU ob 15., 18. in 20. uri 23. oktobra franc. barv. R™ DOVOLJENJE ZA UBIJANJU ob 17. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. tttOT VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 21. oktobra amer barv. fiH0 SIERA TORRJDE 22. oktobra amer. barv. fi]n1 SIERA TORR1DE 23. oktobra ital. barv. CS ^o. oKioora uai. n\t film VELIKA PUSTOLOVŠČINA SCARAMUCHA 24. oktobra ital- barv. CS OKioDra iuu^ film VELIKA PUSTOLOV SčINA SCARAMUCHA CS Jesenice PLAVŽ 21. oktobra ital. barv. film VELIKA PUSTOLOV ŠČ1NA SCARAMUCHA 22. oktobra ital. barv. M» film VELIKA PUSTOLOV SČINA SCARAMUCHA 23. oktobra amer. barv. rum SIERA TORRIDE 24. oktobra amer, barv. ti»» SIERA TORRIDE Dovje Mojstrana .21, oktobra ital. barv. W film SONČNICE 22. oktobra amer.-ital. i>ai CS film NOČNI OBRAČUN Kranjska gora ^ 21. oktobra amer-ital- ^ CS film NOČNI OBRAČU* 22. oktobra angl. barv. OSTANIMO SKUPAJ oJV| Javomik DELAVSKI 21. oktobra amer.-ital- d« film CJAMANGO ^ 22. oktobra ital. barv-film SONČNICE NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OPRODA, 7. PREPIS, 13. PROTEKCIONIST, 15. SEKA, J6. REN, 17. AMOR, 18. DERMATOL, 21. AKA, 22. MI, 23. UU, 24. OL, 26. RN, 27. IKA, 29. FILOMENA, 34. KARP, 36. NOS, «. PETA, 39. INTELEKTUALEC, 42. STATUS, 43. INKASO. IZŽREBANI REŠEVALCI Dobili smo 93 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Janez Zazvonil, Tržič, Trg svobode 20» I; 2. nagrado (20 din) Viktor Uranič, Cerklje 163; 3. nagrado (10 din) pa dobi Marija Mihclčič, Kranj, UI. 1. avgusta 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. blaginja, 7. temeljni zakon države, 13. Pansko žensko ime, tudi nekdanja zelo znana popevka, 14. nekdanji ameriški predsednik, Herbert Clark, tudi znamka »skiinih sesalcev za prah, 15. tuje žensko ime, 16. pametnost, ndl modrina, 17. stari oče v dalmatinskem narečju, popularna pesem, 18. dvorana, praznična obleka, oprava, 19. Nikola lm 20. sloviti »presajevalec srca«, dr. Chrislian, 23. im slovens,tega slikarja šubica, 26. zdravilna rastlina, ker 3ja nniogo sluza, ublažuje kašelj, 27. hitro hlapljiva tekočina, Di J"0!11311 ameriškega književnika Hermana Meivilleja (»Moby ce 33" lctoPis' kronika, 34. prebivalec Asirije, 35. rimski 37sar' Zadnji veliki osvajalec, 36. ime slavne pevke Tcbaldijcve, glasbeni znak nad noto označuje trajanje glasu; svetlobni loterija sij ok rog nebesnega telesa. 1 13 2 3 4 5 0 7 a 9 10 11 12 IHIM 19 2i " 20 •21 22 2 8- izdelovalec sodov, 9. trenje, 10. angle-H. s kI teče skozi Stralf°rd, rojstni kraj Shakespeareja, ^■Pin^0r0Cil°' novica' notranji glas, 12. grški kraj v južnem Ed'' ®° reki Arakhtos, 16. francoski slikar, impresionist, bu pJS, znamenita slika »Zajtrk v naravi«), 18. ljubka, golo-gojj a ^°na ptica, 21. spokornik, nravno močan človek, kdor reka \ cZ°'. k°v'nsko aH papirnato plačilno sredstvo, 23. nia H Srb'Jl. tudi vrsta cigaret, 24. telovadni elementi, veše-polot0u garskl književnik, Pelin, 28. reka na Plrinejskem v p, u> na Portugalskem Tejo, 29. tovarna športne opreme '*ralke "fi ' *'e' Psev'donima prve jugoslovanske fimske Pevke v 32, riRlska boginja jeze, 33. nekdanji mož valente, tudi danski otok, 35. Tone Kralj. • GlŠiteV poš,iite do četrtka, 26. oktobra na naslov: % l J?' Woše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Nagradna rl2*»nka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. °rl^stahJSKI MUZEJ v KRANJU V Mestni hiši je na ■ —i -,, , ---— - H'^^ostnn3, arheo,oška. kulturnozgodovinska, etnografska in pr|a ra,c, °vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je r> ,V barociVa Goienjska kmečka noša-in° rai'nsk-, kslavbi v Tav^arjevi ulici 43 je odprta stalna b, ^'l^ibljjL ,'rka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem Jr;^st°rih nT rka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih tW°Jc Po!r ,ra7stava grafik akad. slikarja Karla Zdenka, iG-B Pir. ala Modema galerija v Ljubljani ter grafičnih fel Preše,- eS,,a f!720—1778) !*iji v isr°Vl niši ^e 0t^Prt Prešernov spominski muzej, v i eriiske :stavbi pa razstava akad. slikarja Zmaga Jeraja. 2- in «J i? muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. 0(1 ]7. do 19. ure. Srečke s so zadele nčnicami din 0 10 02150 1.010 52710 510 507020 10.010 41 30 161 100 50231 500 98141 1.030 772451 10.000 32 20 172 50 7412 200 06082 500 17212 1.000 77722 2.000 060322 10.000 147792 10.000 732262 10.000 3 10 01653 2.010 78613 510 382353 10.010 439603 10.010 14 20 94 20 834 50 49474 500 83774 500 224124 10.000 609284 10.000 75 40 5705 200 08655 1.000 20975 2.040 067235 10.000 154015 10.000 6 10 40626 1.010 56356 510 96606 2.010 154676 10.010 733456 10.010 47 20 57 30 5017 300 70327 500 444137 10.000 38 20 258 50 278 100 7758 300 41708 500 708988 10.000 39 20 619 50 619 500 56729 500 312039 10.020 699469 150.000 umrli so V KRANJU Bolte Judita, roj. 1905, Crta-nec Jožef, roj. 1898, Luskovec Franc, roj. 1919, Svoljšak Ivana, roj. 1900, Sušnik Franc, roj 1900, Sitar Marjana, roj. 1891, Dolenc Antonija, roj. 1893, VVahJ Ana, roj. 1892 V ŠKOFJI LOKI Fojkar Franc, roj. 1911 V TRŽIČU TRZNI PREGLED JESENICE Solata 4,50 din, špinača 6,20 din, korenček 2,50 din, slive 5 din, jabolka 4,20 do 3,50 din, limone 9,70 din, česen 14,40 din, čebula 3 do 4 din, pesa 2 din, paradižnik 5 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,85 do 1 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,60 do 1,80 din, kislo zelje 4,20 din, cve-tača 6,20 din, krompir 1,60 do 1,80 din. KRANJ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 4 din, slive 8 din, jabolka 2,80 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 15 din, čebula 4 din, fižol 10 do 12 din, pesa 4 din, kaša 6 din, paradižnik 5 do 8 din, hruške 8 din, banane 8 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 24 din, smetana 14 din, orehi 38 din, klobase 6 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 din, cvetača 10 din, paprika 7 din, krompir 1,60 din, Žganje 20 din, kostanj 10 do 12 din. TRŽIČ Solata 5 din, korenček 6 din, jabolka 5 do 6 din, limone 15 din, česen 18 din, čebula 5 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 9 din, paradižnik 5 do 6 din, motovileč 3,50 din, suhe smokve 15 din, sveže 8 din, jajčka 1,10 do 1,30 din, smetana 16 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 6 do 7 din, paprika 6 din, krompir 2 din, banane 7 din, peteršilj 7 din, zelena 7 din. tpročili so se V KRANJU Kavčič Franc in Draksler Tatjana, Zupin Jože in Jenko Marija, Jerkič Jure in Jagodic Zaneta, Veler Rajko in Na-mivšok Ida, Slatnar Mavricij in Grabar Milena, Stenovec Ivan in Babic Lea V ŠKOFJI LOKI štukl Franc in Ramovš Valentina, Novak Branko in Seljak Marija, Rupar Andrej in Fink Marija, Brglez Ivan in Hafner Ana. Tu šok Drago in Bizjak Marija, Trček Marijan in Pctrovčič Stanislava, Žitko Ciril in Demšar Marija Marjeta, Kavčič Franc in Jurjevič Stanislava, Maček Franc in Brumec Ana, Oblak Franc in Tomšič Janja, Cerk Anton Matjaž in Jelovčan Olga V TRŽIČU Fcrlin Slavko in Grašič Marija, Meglic Miroslav in Sla-p*-r Milena," Hudorovič Janez in Bečan Silva Dve prireditvi na Jesenicah Drevi bo v dvorani amater* skega gledališča Tone čufal na Jesenicah nastopil zabav* no glasbeni ansambel Mih« Dovžana s pevko Ivanko Kra-šovec hi s humoristom Radom iz škofje Loke. Prireditev bo poživila tudi poslovalnica Murke na Jesenicah s modno revijo. V delavskem domu na Ja> vorniku pa bo drevi koncert znanega ansambla Vilija Pe> triča s pevko Majdo Renko. D. S. SOBOTA SMUČARSKI SKOKI — Gorenja Sava: mednarodna skakalna tekma na 50-metrski plastiki (ob 14. uri) NAMIZNI TENIS — Kranj: v avli osnovne šole Simona Jenka II. kolo prve zvezne namiznoteniške lige — ženske Triglav : Vojvodina (ob 17. uri). ROKOMET — Stražišeei Sava B : Škofljica — ženske (ob 16.30), Sava : Steklar — ženske (ob 18. uri), Sava 5 Novo mesto (ob 19. uri) NOGOMET - St razišče: Sava : Slovan (ob 15. uri), Lesce: Lesce : Bohinj, Naklo: Nakjlo : Korotan, Britofi Britof : SonČur, Železnikih Alples : Tržič (vse ob 14.30) NEDELJA ROKOMET — Preddvon Predvor B : Storžič (ob 8.45), Preddvor : Križe B (ob 10. uri), Kranj: Veterani : Alplea (ob 10. uri), Radovljica: Radovljica B : Duplje B (ob 8.45) Radovljica : Kranj (ob 10. uri), Cerklje: Krvavec : Kranjska gora (ob 10. uri), Tržič: Tržič B : Jesenice (ob 8.45), žabnica: Zabnica : Sava B (ob 10. uri), škofja Lokal Šešir B : Bcsnica (ob 8.45), šešir : Kamnik — ženske (ob 10. uri), šešir : Kamnik — moški (ob 11. uri), Selca! Alples B : Radeče — ženske (ob 10. uri), Duplje: Duplje i Olimpija (ob 10. uri) ODBOJKA — Bled: Bled I Bovec (ob 10, uri) .' -dh Z novim vekom je trdno oblast freisinških škofov nad loškim ozemljem vse bolj ogrožal deželni knez, ki je z uveljavljanjem centralističnih tendenc sistematično krnil pravice zemljiškega gospoda. V 16. stoletju so prišle na vrsto rudniške pravice, ki so se po dolgoletnih prepirih freisinškemu škofu povsem izmaknile, s čimer se je povezanost Železnikov z loškim gospostvom temeljito razrahljala. Z novim redom so se okoriščali predvsem fužinarji, zlasti tisti, ki so kopičili deleže. Novo razmerje do frei-sinškega škofa se je izražalo posebno pri izrabi gozdov, ki so jih fužinarji izseka val i deloma kar na svojo pest; iz strahu pred deželnim knezom je zemljiški gospod marsikdaj zatisnil oči in so debla padala brez reda, ne da bi se kdo vmešaval v tako pustošenje. Prav gotovo ni pretirana trditev, da so dali fužinarji letno podreti tudi čez tisoč debel, saj so obrati zahtevali ogromne količine oglja. Z oglar-stvom so se ukvarjali domačini iz sosednjih naselij, tako iz kajžarskih kot tudi iz gruntarskih vrst; bili so prav gotovo številnejši kot rudarji. Oglarji so navadno kar sami pripravljali les za kopišča in so bili torej obenem tudi drvarji. V samih Železnikih so prebivali delavci iz neposredne proizvodnje — kovači, ki so bili zelo številni in so številčno prav gotovo presegali sovrstnike po drugih železarskih krajih na Kranjskem. Železniki so bili namreč po podatku iz leta 1581 glede produkcije železa (letno okoli 3000 centrov (vodilni v deželi. Kovači so živeli v tesnih razmerah. Po podatkih iz leta 1621 Piše dr. Pavle Blaznik (17) so se kot gostači stiskali v zgornjih prostorih sicer mogočnih fužinarskih stanovanjskih poslopij. V posameznih hišah se je gnetlo tudi po 50 ljudi. Med kovači so bili pač v večini tisti, ki so delali v vigenjcih, kjer so izdelovali žeblje. Seznam iz okoli 1630 kaže, da so v Železnikih tedaj poznali najrazličnejše vrste žcbljev, ki so jih označevali z italijanskimi izrazi, ker je bil izvoz pač v največji meri navezan na italijanska tržišča. Izdelovali so mimo daljših tankih žebljev (tratti), ki so jih uporabljali za mehak les, tudi krajše debele (grossi), ki so bili primerni za trd les. 2e okoli leta 1630 je v Železnikih zaslediti založništvo. Kovači so namreč dobivali od fužinarjev ustrezno količino železa in so po naročilu izdelovali določeno vrsto in množino žebljev. V navadi je bilo, da so k teži priračunavali dogovorjeni odpadek (kalo) v višini 30 %. Kalo je predstavljalo za žebljarje dodatni zaslužek (avanzo), kajti žeblji iz prihranjenega železa so pripadali žebljar-jem, česar pa fužinarji niso vedno priznavali. Kot je bila družba v Železnikih v zelo različnem socialnem položaju, tako je bilo čutiti tudi razlike v narodnostnem pogledu. Fužinarski živelj se je v narodnostnem pogledu vse bolj izpreplctal, toda vse je vezala skupna lastnost — velika podjetnost. Zeleznikarski zgled je pobu-dil vrsto podjetnikov, ki so poskušali srečo v drugih predelih obsežnega loškega gospostva. Te poskuse je freisinški škof spremljal z očitnim nezadovoljstvom, saj je s tem nevarnost razkrajanja gospostva nevarno rasla. Značke za 1000 letnico. - Delo akad. kiparja Toneta Logondra Zgodaj (1533) se omenja rudnik vtriola v območju Bukov-ščice, kjer je bilo tudi razvito deležništvo, toda rudnik se ni dolgo vzdržal, saj je na tamkajšnje rudarje samo nekaj desetletij kasneje spominjalo le Še krajevno ime Knapi. — Kratkega življenja je bila fužina v Farjevem potoku, ki se je zaradi pomanjkanja rude že spočetka borila z velikimi težavami. Istočasno je sililo fužinar-stvo tudi v Poljansko dolino. Med novimi podjetji je bila najpomembnejša fužina ob izlivu Hobovščice v Poljanšči-co, kjer je še danes ohranjeno naselbinsko ime Fužine. Podjetje je bilo organizirano po železnikarskem zgledu; vsaj del deležnikov jc bil iz vrst loških meščanov. Kazno je, da so Hobovše zmogle nekako tretjino kapacitete žele-znikarskih fužin. Žilavost je fužina pokazala ob elementarni katastrofi leta 1565, ko je huda po voden j razdrla obrat in se je podjetje nekaj let kasneje spet dvignilo; toda v 17. stoletju je fužina zašla v težave, iz katerih si ni več opomogla. — Mimo hobovške fužine so zrasle po Poljanski dolini še posamezni sorodni obrati, ki pa so bili v splošnem manj pomembni in kratkega življenja. Skoraj hkrati kot v Hobovšah se je pojavil fužinski obrat v Brekovcah na žirovskem območju. Prva vest o tej fužini poteka iz leta 1550. V sklopu fužine je bila kovačija in žaga. Tudi tu se je ponovil hobovški primer. Ko je povodenj fužino razdrla, jo je gospodar sicer kmalu obnovil, vendar je obrat do konca 16. stol. povsem propadel. — Do neuspelega poskusa je prišlo ob potoku Bre-bovščici pod Lučnami. — Mlajšega postanka je bilo fu-žinarstvo nad Hotavljami ob Volaščici, kjer je v prvi polovici 17. stol. zraslo precej obsežno podjetje z dvema brescianskima pečema, cajna-ricami in kovačijo; zraven so bili trgovina, mlin in žaga. Toda kljub začetnemu razmahu je podjetje že nekaj let kasneje propadlo. Fužinarska podjetja so torej v 16. in v prvi polovici 17. stoletja na novo rasla na najrazličnejših koncih in krajih. Sicer niso pognala globljih korenin, vendar so predstavljala hudo nevarnost za homogenost loškega gospostva. Saj jc gospostvu pretilo, da mu odpadejo tudi obsežni nenaseljeni gozdovi po zahodni strani gospostva, tako na Poljanskem kot na Selškem. V taki situaciji škof zlasti v začetni fazi ni nasprotoval rovtarski kolonizaciji, ki je zajela to ozemlje v 16. stol. in dosegla višek proti koncu tega stoletja. Vse tisto, kar naj bi človeka in svet, v katerem živi, naredilo privlačnejša, lepša, popolnejša, imenujemo na kratko — moda. Moda, tovariši, je zelo resna reč. Ne verjemite posameznikom, ki ob njej samo vzvišeno zamahujejo z roko. Kar vprašajte jih, zakaj se potem ne vozijo v škatljastih avtomobilili iz petdesetih let, zakaj ne nosijo še čisto dobro ohranjenega očetovega klobuka, zakaj so zavrgli skoraj nove špičake in nabavili konjskim kopitom podobne salonarje? Moda, gospodje^ (tudi naziv »gospodje« postaja zelo moderen!), je torej občutljiva zadevščina, ki odločilno vpliva na mnoge panoge ljudske dejavnosti: na politiko, gospodarstvo, izobraževanje, narodno zavest, versko gorečnost, delovno storilnost in še kaj. Pravijo, da je Nixon med predsedniškimi volitvami 1960 pogorel samo zato, ker ni nosil ozkih hlač ter kravate l rabcljskim vozlom in ker njegova frizura ni ustrezala splošno zakoreninjeni predstavi o »ameriškem dečku.« Ko so v začetku preteklega desetletja frizerji ženskam dopovedali, naj vendar že snamejo nepraktične čepice m klobuke, je nastopil čas nemogočih pričesk. Glave dam med štirinajstimi in štiridesetimi sta obvladovali zelenkasti in vijoličasti barvi. Boljše polovice zbeganih ljubimcev, soprogov in utrujenih očkov so se čez noč spremenile v ptičja strašila, ki bi jih s srednjem veku inkvizicija nemudoma pahnila na grmado. A ker je srednji vek le daven spomin, smo morali stisniti zobe in molče potrpeti, da epidemija mine. In prešla je. Pričeske so mahoma postale kratke, malone fantovske. To pa je razjarilo močnejši spol; štirje kuštravci iz Liverpoola sprožijo kontrarevolucijo. Moške frizure »a la Brando« so pozabljene. Beatle posnema več sto milijonov mladeničev. Ogorčenje (plešastih) atov, ravnateljev, pedagogov, psihologov in moralistov ne zaleže ničesar. »Neestetski ste, odurni!« je kuštravce zmerjal neki Častitljivi predavatelj matematike. Moda ni kar tako »Nič bolj kot Prešernov Franci, tovariš profesor in P'' ' cej manj kakor vi,« je odvrnil predrzni dijak, zroČ v J ščete mušje letališče strokovnjaka za logaritme — ter prislužil ukor. Kljub vsemu so dolgi kodri preživeli napade in do kali celo zaton Beatlov. Šele zdaj, po osmih letih suva vladavine, je naši oblasti pošlo potrpljenje. V Bosni m , da miličniki s škarjami v rokah lovijo dolgolasce ter 7 neusmiljeno skubijo. Na nekaterih šolah ob Jadranu vodstva neprimerno ostriženim pobom prepovedala v poslopje. Vidite, moda je iznenada prerasla v ^fjL^a problem! Pri nas sicer nikogar več ne moti, če sopo v avtobusu visijo z ošiljene glave mastne, svear ostružkom podobne štrene — njegova zunanjost je konce koncev izključno njegov problem, a ne? — pač pa s^1' ,c;'0 vo škilimo v vsemogoča oblačila. Cerkvene kroge bor/^ v oči super mini krilca in vroče hlačke; komaj so raz P^ nic utegnili pozdraviti poplavo dolgih plaščev, & 1e .aZga-koživi »maksi val« izpodrinila skrajno drzna moda ' ^ ljetnih stegen. Zvedel sem, da se nad razkritimi dani'. Jji zadnjicami pritožujejo tudi prometniki, ki so zao ^ skokovit porast trčenj. Vzrok je bilo preveliko za" ^0,ci šoferjev za migetajoče mesovje na pločniku. Celo uvrščajo v spored razprav točke z naslovom: Ncsra'na(ieia izzivalna noša današnje mladine. Ne, ne, niso jih prt z ^ polnaga dekleta, kje pa! Te prav radi ogledujejo. oM na krepkejšo polovico naraščajnikov, ki navdušeno Ki črne, oprijete srajce, pumparice in škorenjce franc padalcev, bluze bundesvvehra ter jopiče z ozna^a!nl-J0\\kot Army«. Ampak dolgo ne bodo mogli robantiti. *• ^n;. namreč poznam razmere, se po vrnitvi iz JLA nobe ^ šani in »ošišani« hipi ne pritakne več stvari ki so ..^ kršnikoli zvezi z vojsko — pa čeprav ameriško. V ^ vih streznjenih beticah pride do podobnega preobr ^ kor v srcu tiste nesamokritične, lepo rejene gospe ^petdesetih, -ki je v navalu navdušenja navlekla nase trg centimetrsko krilce in jo pogumno ubrala čez ^y0ti podeželskega mesteca. Rojaki so od smeha kotna) lovili sapo. Gospa zdaj spet hodi naokrog v svojn in odvečnim kilogramom primernih cunjah. Moda potemtakem le ni kar tako. ^ Guzeli SOBOTA — 21. oktobra 1972 Z GLAS * 19. STRAN •V* \^ LJIBLJAAA ^/ •••••••• RAZSTAVLJA IN PRODAJA IMA GORENJSKEM SEJMU OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. X. Stanovanjsko pohištvo Stavbno pohištvo Keramične obloge Gradbeni material DOSTAVA NA DOM POPUST ZA STANOVANJSKO POHIŠTVO KREDIT DO 10.000. din Danes jesenski izlet izžrebanih Glasovih naročnikov v DOLENJSKIH BENETKAH Tako pravijo ljubitelji krajinskih lepot Kostanjevici na Krki. v to mestece (ima le kakih 500 prebivalcev) bomo prispeli že po sedmih kilometrih od Šentjerneja. Res stoji Kostanjev n na otočku sredi Krke, cdana krog in krog od temno zelene vode, ki ji ne vidiš dna. Kljub majhnosti pa je Kostanjevica na Krki mesto, ki v kulturnem pogledu presega marsikateri večji kraj. Tu je namreč vsakoletni Dolenjski kulturni festival, tu je velika stavba bivšega cistercijan-skega samostana, v čigar območju jc delovišče in stalno razstavišče Forma viva. Poslopje kostanjeviške osnovne šole je nekaj prav posebnega. Nobena šola na Slovenskem, ne visoka, ne srednja, ne osnovna, nima v svojih prostorih toliko likovnih umetnin. Videli jih bomo že pred šolskim poslopjem, potem pa še v veži, na stopnišču in po hodnikih številne oljne podobe, kipe in grafike naših najvidnejših umetnikov. Sleherni od njih si je štel v čast, da je tej mali šoli v oddaljenem mestecu, smel podariti eno od svojih del. Kajti to, kar velja za štajersko in koroško stran Slovenj Gradec, to velja tudi za dolenjsko Kostanjevico: visoka kulturna raven, četudi daleč od umetniških središč. Poleg šole jc seve tudi drugje po Kostanjevici več razstavišč (galerij) in kulturnih domov — vse so si uredili domačini sami, obnavljali, popravljali stare hiše in jih nato izročali vsakovrstnim dejavnostim. Naj le omenim igro Miklovo Zalo, ki so jo kostanjeviški amaterji predstavili ne le domačinom, pač pa tudi drugje po Slovenskem in tudi na Koroškem. Bila je to ena od najboljših odrskih uprizoritev te znane ljudske igre. FORMA VIVA Kaj pa je spet to? Po slovensko bi rekli »živa oblika« ali »oblika živi«. Dejansko je Forma viva vsakoletno srečanje domačih in tujih kiparjev. Tu, v Kostanjevici oblikujejo plastike iz hrastovi-ne, v Portoržu pa iz kamna. Umetniki svoja dela poklonijo gostiteljem, t. j. Kostanjevici oziroma Portorožu. Umetnine so potem razstavljene na prostem in tako dostopne javnosti. Seveda se bodo naši izletniki pri pogledih na nekatere manj razumljive hrastove kipe ali le simbole, hudomušno nasmihali, z glavami od-kimavali in si mislili svoje. Pri drugih lesenih plastikah pa bodo gotovo občudovali umetnikovo delo in zagnanost. Sicer pa jc žc stara Pridi, Gorenj'c, z mrzle planine, vabi Dolenje te v tople doline! resnica, da imajo vsake oči svojega »malarja«. Zato prepustimo sodbo ogledovalcem kostanjeviške Forme vive samim. Nekatere pa bo ogled starega samostana (z največjim arkadnim dvoriščem na Slovenskem) in obnovljene arhitektonske dragocene samostanske cerkve bolj zanimal. Naj še to omenim, da je v spodnjih prostorih samostanskega poslopja tudi velika klet slovitega cvička. Kajti tu naokrog je prava domovina te kiselkaste, a zdrave pijače. Pleterjc, kartuzijanskega samostana pod Opatovo goro (827 m) v Gorjancih nismo omenili, ker nas bo pot vodila kake 4 km pod njim. Sicer pa naša izletniška družba itak ne bi mogla obiskati notranjščino samostana molčečih patrov (očetov) in fra-trov (bratov). Kajti samostanski prag smejo prestopiti le moški... Našim sopotnicam pa ne bi bilo prav, če bi ostale pred vrati... RIMSKO PRISTANIŠKO MESTO Dan sc bo že nagibal, ko se bomo poslavljali iz Kostanjevice. Po desetih kilometrih vožnje se bomo ustavili v Drnovem, nekdanjem rimskem Neviodunu-mu. Tu so ob cesti in delno po bregu pod njo razvrščeni nagrobniki rimskih vojščakov in meščanov, zidovi nekdanjih skladišč in drugih stavb ter ostanki starega vodovoda (akvadukta). Neviodunum je bilo mestece ob savski strugi. Sava je namreč v onem času tekla v velikem loku čez Krško polje. Lahko celo rečemo, da so rimski ostanki starega Nevi-odunuma prikaz edinega ohranjenega rimskega rečnega pristanišča na Slovenskem. Vsekakor je bilo to mesto nekoč veliko, urejeno in lepo. Neviodunum pa je bil naseljen še pred Rimljani. Imel je sicer drugo ime in je veljal za osrednjo naselbino keltskih Latobikov, ki so tu živeli že v 3. stoletju pred našim štetjem. Ko pa smo že sredi Krškega polja, povejmo še to, da je bil v letih 1479—1489 gospodar teh krajev (in tudi Posavlja sam ogrski kralj Matija Korvin, v ljudskih pripovedkah znan kot kralj Matjaž ... Leta 1515 se je na Krškem polju razvnel kmečki punt, ki pa ga je krvavo zadušil vitez Marko iz Klisa. Moške je pobil, petsto žena in otrok pa je prodal v sužnost v vzhodne dežele. Dobil pa je ta kaj malo viteški vitez kmalu plačilo: kmetje so ga pri Brežicah do smrti potolkli. MIMO OTOČCA IN HMELJNIKA Drnovo bo naša najbolj vzhodna točka na potovanju. Tu se bomo obrnili proti večerni strani, proti domu. Po gladki dolenjski avto cesti nas bo popotna smer poslej vodila mimo Struge in Otočca; dveh gradov, ki ju je v slovensko literaturo pritegnil pisatelj Ivan Tavčar z novelo Otok in Struga. Posebno lep pogled se nam bo kmalu za Otočccm odprl na vinorodno Trško goro s stoletnimi zidanicami. Trška gora je visoka 425 m in je veljala nekoč kot sloveča božja pot. Seveda tudi danes prihajajo množice izletnikov na to goro, so pa to drugačni, bolj žejni romarji! Bila pa je Trška gora žc od 1. 1135 last stiskih belih menikov — od tu so dobivali vino za številno svojo samostansko družino. Grad Bajnof (iz nem. VVcinhof) v podnožju Trške gore pa je imel v 14. stoletju še bolj imenitno gospodarico, nadvojvodinjo Virido Milansko! In žc hitimo skozi Karteljc-vo, visoko nad njim kipe v nebo mogočne razvaline gradu Hmeljnika, zgrajenega že v 11. stoletju na mestu nekdanje rimske utrdbe. Leta 1942 je bil grad požgan, zdaj ga obnavlja Zavod za spomeniško varstvo. Pri Ivančni gorici, 30 km od Ljubljane, bomo »klobaso zašpilili«, spet bomo na cesti, po kateri smo zjutraj pripotovali. Z mislijo, da je povsod lepo, a doma pa vendarle najlepše, bomo hiteli domov, v gorenjsko stran... CZ. l!j I »8 9 mm 1 mM M bJ (20. zapis) Ko smo sc zadnjič razgovorih o Jenkovi kosami, nismo omenili možnosti za ureditev krajevnega muzeja v tem poslopju. Številni obiskovalci namreč gospodarja Jenka sprašujejo, zakaj ni v hiši tudi urejen muzej. Seveda jim vodnik po kosami na to pojasni: da je le poslopje kot tako prikazano, kot primer srednjeveškega hospica pod gorskim sedlom. MISEL NA MUZEJ Beseda da besedo in že so nekateri Jezerjani prišli na misel, kaj ko bi se v Jenkovi kosami, vsaj v nekaterih prostorih, uredil prikaz ovčarstva (od volne do sukna), saj je Jezersko domicil naše najboljše ovčje pasme, ki se celo imenuje je-zersko-solčavska ovca. Vsakoletni »ovčarski bal« jc sicer zanimiv, a je minljiv. Marsikaj pa bi se v muzejski zbirki le bolje ohranilo. Potem je možno urediti vsaj nekaj vitrin s prikazom krajevne zgodovine in ljudi, pomembnih za kraj. — Tudi tovorništvo bi utegnilo biti prikazano v hiši, ki je bila s tovorniki prek Jezerskega vrha tako tesno povezana. Celo planinski (v smislu planinstva in gorohodstva) oddelek bi bil primeren v tem gorskem raju. Saj je planinstvo le tu povezovalo Slovence in Čehe, celo dejanje nekega češkega romana je locirano na Jezersko in njegove ljudi. Sicer pa naj bi to stvar, če bo kdaj do izvedbe ideje sploh prišlo, urejali strokovnjaki Gorenjskega muzeja in Zavoda za spomeniško var-itvo v Kranju. Skaziti vzdušja Jenkove kosarne nikakor le bi smeli s kako nasilno ikcijo. Omenim še idejo o prirejanju žlahtnih kulturnih (literarnih) večerov v spodnjem osrednjem prostoru Jenkove kosarne. Ena takih prireditev je bila že izpeljana in je uspe-la. GONG IN »JtlNK« Venem od prejšnjih zapisov sem omenjal obroče, ki vise pred nekaterimi jezerskimi hišami. Re- kel sem, da so to nekaki gongi, seveda ne pravi, orientalski. Mislil sem na princip, nikakor pa ne, da bi Jezerjani tem obročem rekli gong, kaj še! Torej domačini pravijo tem železnim obročem »rink«. Ponekod pa imajo namesto »rinka« kar lemež ali celo le kos traverze. S tolkalom izzovejo visok zven, ki služi kot klic v hišo, h kosilu ali k posvetu. Torej ti »rinki« opravljajo natanko isto nalogo kot vzhodnjaški gongi. Velja pa povedati, da so je-zerjanski »rinki« prav zanimivega izvora. To so pravzaprav obroči koles, s katerimi so po tirnicah dovažali les za ladijske jambore iz Kort, ki so sedaj že na avstrijski strani. Od Kort do Robleka so bile menda položene provizo-rične tirnice, da je bilo spravilo lažje in za dragocen les bolj varno. Da, dragocene macesnove hlode, v katerih pa niso smele biti letnice ravne, pač pa čim bolj zavite okrog debelne osi. Jambor iz takega lesa je kljuboval viharjem na morju, tak z ravnimi letnicami bi sc zlomil. Ko je bil posel s prodajo jamborskega lesa končan, so tirnice razdrli, nekateri obroči s koles pa so našli pot do samotnih kmetij. Tam so jih obesili pred hišna vrata in po potrebi potolkli po teh »rin-kih«. Menda vise zdaj le še pri treh hišah, drugje imajo v stolpičih vrh hišnega slemena zvon za sklic družine s polj. Še to: jezerski »rinki« so iz kovanega železa, niso iz litine. OB KONCU SEZONE Zaradi nestalnega vremena in drugih zadržkov, bom z zapisi o Jezerskem, mogel nadaljevati še!e prihodnje leto. Ker pa sem v dosedanjih zapisih dosti hvalil in se navduševal nad lepotami in zanimivostmi deželice sredi zasneženih gora, bo prav, če zapišem tudi nekaj trpkejših pripomb. Z željo, da bi se stvari uredile kraju v prid. Dejstvo je nesporno, da je prave skrbi za letoviško in turistično ureditev Jezerskega le premalo, čc pa skrb že je, potem ni zadosti dobre volje in morda tudi sredstev ne. Najprej: pogrešam kake brošure, pisanega vodnika po Jezerskem. Nekoč, pred desetletji, sta bili na voljo kar dve knjižici, ki sta opisovali kraj. Avtorja sta bila dr. Rudolf Andrej ka in domačin Igor Muri. Torej je nujna potreba po novi knjižici o Jezerskem. V vednost obiskovalcem pa tudi — mlajšim domačinom. Avtobusni vozni red Kranj-.Tezersko in obratno je za izletnike povsem neprimeren. Namesto da bi vsaj en avtobus odpeljal iz Kranja na Jezersko zgodaj zjutraj, odpelje prvi šele sredi dopoldneva (8.25 oz 9.25). Zadnji avtobus pa se vrača z Jezerskega v Kranj kar sredi popoldneva, ko je soace še visoko (ob 16. oz. 18. uri). Torej s kakim enodnevnim izletom v jezerske gore ni več. (Osebnih avtomobilov pa tudi nimamo vsi!) Dobro je poskrbelo avtobusno podjetje za domačine, ki sc vozijo v Kranj v službo, popoldne oz. zvečer pa domov. Na izletnike sestavlja-vec voznega reda ni pomislil. Predlagam, da bi vsaj ob nedeljah in praznikih, morda tudi ob sobotah, vozil na Je? zersko avtobus, ki bi iz Kranja odhajal zgodaj zjutraj, vsaj ob šestih, vračal pa naj bi se okrog desete ure zvečer. NEKAJ SENČNIH STVARI ruga stvar, ki me moti, je skrajno zanemarjena pešpot od konca gozdne ceste nad Makekom pa do sedla nad Stularjevo planino. Dokler ni bilo omenjene ceste, je bila pot bolje speljana. Očitno je sedaj preusmerjena in bolj nakazana, kot nadelana. Skratka: ta nekdaj prijetna in zelo frekventira-na pot je sedaj neustrezna. Tembolj, ker se je za izlet do Češke koče še vedno poslužuje toliko turistov z navadno obutvijo! Letoviški kraj bi moral imeti postavljenih (in potem tudi dobro oskrbovanih ali obnavljanih) sto in sto klopic ob poteh in na razglediščih. Lepih, čistih klopic — ne kakih zanemarjenih podrtij. Ni treba iti daleč čez mejo in že vidimo mnoge lepo urejene izvire in vodnjake za žejne sprehajalce in popotnike. Ob cestah so na najlepših razglednih točkah ali pa v senci ob hladnih izvirih urejena izogibal išča (ali parkirišča) za avtomobile. Seve povsod s klopicami in koški za odpadke. Paziti je treba tudi na dober krajevni videz, kajti k Jezerjanom prihajajo v goste tudi estetsko zahtevnejši ljudje. Ljudska umetnost, včasih tudi umetnost samoukov, je dostikrat prisrčna, kdaj pa kdaj pa je tudi le reven kič. Da bom jasen: slikarija na šenkovem znamenju pri gostišču Valeriji je v redu, ker je preprosta in ljubezniva. Kažipot k jezeru, na desni strani ceste, pa je le prehud spodrsljaj. Tisti planšar z ogromnim pokrivalom, ki naj bi bilo klobuk, je le preveč skregan s proporcionalnostjo. Tujec nas ne sme imeti za ljudi brez estetskega čuta. Ali res ni med Jezerjani nikogar, ki bi rekel, kaj je prav in kaj ni? Jezersko je prelepo, da bi ga smelo karkoli kazi ti. C. Z. Kako je s slovensko himno? Februarja letos je predsedstvo republiške konference socialistične zveze Slovenije sklicalo razgovor o slovenski himni. Razgovora so se udeležili družbenopolitični delavci, književniki, glasbeniki in drugi javni delavci. Tedaj je bila ustanovljena delovna skupina z nalogo, da pripravi temeljne kriterije in predlog pesmi, ki naj gredo v javno razpravo o slovenski himni. Delovna skupina predlaga naslednje kriterije, ki naj bi se upoštevali pri izbiri himne: Pesem mora upoštevati zgodovinsko povezanost s prelomnimi obdobji v zgodovini slovenskega naroda, pa tudi s sedanjim časom. Himna mora biti kratka in mora imeti ustrezen himnični značaj (tako melodija kot pevnet in vsebina). Himno naj bi izbrali iz žc obstoječih pesmi, zato naj ne bi razpisali novega natečaja za melodijo in besedilo. V vsakem primeru naj se upoštevajo že obstoječa besedila. Delovna skupina je predlog za slovensko himno izbrala iz naslednjih pesmi: Naprej zastave slave; Domovina naša je svobodna; Naša zemlja; Hej brigade; Zdravljica; Slovenci kremeniti; Internacionala; Mati Slovenija, tvoji smo sinovi in Moj dom. Delovna skupina predlaga, naj bi sc v javni razpravi Slovenci opredelili za eno od naslednjih treh pesmi: 1. Naprej zastave slave (glasba Davorin Jenko, tekst Simon Jenko). Pesem jc nastala okrog leta 1860 v dobi narodnostnega gibanja Slovencev, v času narodnega prebujanja. Prepevali so jo partizani na mitingih in pohodih. Po svoji zgodovinski funkciji pesem ustreza, po muzikalni strani pa je eden najlepših primerov himnične skladbe. Morda besedilo manj ustreza današnjim razmeram, toda pesem živi med Slovenci že vec kot sto let. 2. Zdravljica (tekst France Prešeren, glasbena priredba Stanko Premrl). Kot himna naj bi se pela samo predzadnja kitica. Po vsebini besedilo najbolj ustreza naporom socialistične družbe v notranjih odnosih kot tudi v odnosih naše družbe do drugih ljudi v svetu. 3. Naša zemlja (glasba Marjan Kozina, besedilo Mile Klopčič). Skladatelj jc napisal kompozicijo z mislijo na himno v. času, ko smo v Jugoslaviji iskali novo državno himno. Pesem je bila prvič predvajana na zboru v Dolenjskih Toplicah leta 1952. Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze bo v torek razpravljal o teh predlogih in jih P°" tem z ustreznimi dopolnili (če bo to pokazala razprava na seji) dal v javno razpravo, ki naj bi se zaključil«* 1. februarja prihodnjega leta. J. Vidic Srebrna plaketa tudi za Uro in AKZ iz Kranja Pisali smo že, da so na 2. tekmovanju slovenskih pevs** zborov v Mariboru nastopili tudi pevski zbori z Gorenj* rr Omenili smo, da je zelo dober uspeh — srebrno plakc osvojil ženski pevski zbor Jesenice. H uža Vendar pa sta srebrno plaketo prejela tudi dva r;nj( gorenjska pevska zbora. V drugi kvalitetni skupini, v skuI '.^ v kateri so bili zbori, ki so prejeli srebrno plaketo, sta ^ pred jeseniškim pevskim zborom še učiteljski pevs,Kl ^ J Emil Adamič iz Ljubljane in mešani pevski zbor Ang<- fl sednjak iz Maribora. Za jeseniškimi pevkami pa .so.?joV0' plaketo prejeli: Lira iz Kamnika, Srečko Kosovel iz Ajdo^ ne, pevski zbor iz Postojne, akademski komorni .zt>°vS^ j Kranja, železničarski pevski zbor iz Celja in mešani P1* zbor DPD Svobode iz Trbovelj. D Slikarji iz Krškega na Jesenicah Danes ob 18. uri bodo v mali dvorani delavskega na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo .clan.u' vna ba likovnih amaterjev Krško. Razstavo organizira n * sekcija DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, jo bodo's kratkim kulturnim programom mešanega n ' jju. skega komornega zbora Blaž Arnič jeseniške g" ' Predstavilo se bo 15 slikarjev s 16 slikami. .žkega £ S kolektivno slikarsko razstavo likovnikov iz ^\^0\'^ na .Jesenicah začne vrsta slikarskih razstav sedmih skupin Slovenije. Vse do februarja naslednjega .^t^lt* na Jesenicah razstavljali slikarji iz Trbovelj, ^'if'i.^j. Sobote, Ljubljane in dvakrat slikarji jeseniškega Do'^ ^0 n* Kolektivna slikarska razstava likovnikov iz Krške^ ^ Jesenicah odprta vsak dan do L novembra. SOBOTA - 2l' oktobra 1972 Grabili smo listje Sončnega dne smo odšli v Kozd grabit listje.1 Sonce se je ravno dvigalo izza gora. fca hribom, ki je vstajal pred nami, je bilo videti, kakor da Boro obsvetljuje na tisoče rdečkastih luči. Tam in tam *e je kakšna veja zazibala od hlad nega jutranjega vetnca. Listje je bilo že vse suho, le °koli košatih dreves se je razprostirala kakšna krpa mokrega. Prišli smo do gozda in se najprej pomenili, kje bomo *ačeli grabiti. Pridno smo prijeli za delo. Oddaljila sem se °d drugih, da sem lahko poslušala ptičje petje. Petje Ptic se je zlivalo v eno samo himno. Stala sem na hribu in se ozirala na vse strani. Če sem pogledala v dolino, sem videla našo vasico, če pa sem 8e ozrla navzgor, se je pred "tenoj širil mešani gozd. Bilo je videti drevja različnih starosti: od najmlajšega do naj-1 »tarejšega. sPct sem začela grabiti su-listje in premišljevati, konce se je dvigalo vedno v'šc in me obsvetljevalo že i skdaj navpično. Za menoj nekaj strašno zafrči in vsa Prestrašena se ozrem. Na tleh sagledam ptička, ki se je kar spreminjal v soncu. Ugotovila sem, da je mlada žolna. Vsa prestrašena sem stekla k njej. Glavo ji je pokrivalo črno puhasto perje, ki je bilo videti kakor temna noč. Na glavi so ji iz perja gledale svetle oči, ki so poželjivo strmele proti svojemu gnezdu. Kljunček pa je komaj še odpirala, iz grla so ji prišle zadnje besedice: »Daj, odnesi me v moje gnezdo.« Trebušček ji je varovalo zelenka-sto-rdečkasto-rumen kasto perje. Po hrbtu je bila sivkasta, kakor da bi si nasula pepela. S perutnicami in repkom je komaj še migala. Želela si je v gnezdo, a jaz ji nisem mogla pomagati, ker je bilo njeno bivališče previsoko. Počasi je umirala. Prijela sem jo v naročje in jb odnesla k mami ter jo prosila, če jo lahko odnesem domov, da jo nakrmim. »Saj vidiš, da je že čisto onemogla, raje jo ubij.« Vsa žalostna sem jo odnesla nazaj in ji skrajšala trpljenje. Nato sem jo položila v jamico in jo za-grebla. Ta ptica me je naučila nekaj lepega: vedno bi rada ostala blizu doma. Mija Pogačar, 5. a r. osn. šole Komenda-Moste Prvič sem stopila v bolniško sobo. Stisnilo me je v duši. Je bil to strah pred boleznijo ali še kaj več, ne vem. Bledi obrazi bolnikov, tišina in še bolj tiha belina sobe, — vse to je pregnalo iz duše vso prešerno razigranost moje mladosti. V kotu tega nenavadnega svetišča je ležala bolna mati. Njene velike oči so prosile: ič v bolniški sobi »Dajte mi zdravja, vrnite mi moči, da bom vstala in zapustila bolniško sobo. Doma me čakajo otroci! «Tako prosi samo nesebična materina ljubezen. Nisem mogla govoriti. Kar stisnilo me je v grlu. Tako rada bi ji dala moči iz preobilja svojega zdravja, ki ga imam. Na drugi strani te bolniške sobe je ležalo bolno dekle. Pogledala sem na kar- ton. Bila je stara 18 let. V obraz je bila čisto bela, ustnice so bile sinje, oči pa so žarele od vročice. Ob postelji je sedela mati in jo tolažila: »Potrpi še malo, kmalu boš ozdravela in šla domov!« Pa je tudi mati imela oči polne solza. Vedela je, da zanjo ni več pomoči. Čez 3 mesece je njena hčerka umrla. Bolniška soba, koliko gorja skrivaš v sebi! Tu živi tiho upanje, da se bo izgubljeno zdravje vrnilo — pa tudi ure grenkega obupa tiktakajo v neusmiljeni konec. Tu se borita: življenje in smrt. Sama še nisem bila nikoli v bolnici. Kako sem srečna, da sem zdrava in mlada! Toda, iz vtisov, ki so se dotaknili moje duše, ko sem prvikrat stopila v bolniško sobo, se je porodila želja: »Postati hočem medicinska sestra! Pomagati hočem bolnemu sočloveku in darovati svoje moči nemočnim in bolnim . . .« Mojca šparovec, osn. šola Jesenice Z listjem so posute gozdne poti Za našo hišo leži na strmem pobočju smrekov gozd. Večkrat se odpravim tja. Sonce je že visoko na nebu, a ga včasih zakrijejo meglice, ki plavajo po zraku. Počasi hodim po stezici, ki me votli ob pasu bukev. Pred seboj opazim mravljišče, na štoru pa majhno mravljo. Poleg nje polega majhen metulj. Mravlja je oprta z nogami naprej in si na moč prizadeva, da bi spravila metulja s šlo- Šola bratov Žvan m putek bo mini,,° teden osnovn * ,Smo imcli P'onirji W SOle Gor"Je Pionirsko ci ,Lr„en?°- N» tej konferen-vsako leto tudi smo letos kot izvolili *>oUnrp,rTul Predsednike, ^Predsednike, e itd- za najrazličnejše tajnike, bla- tnik« °dbore m t>re,Jh ' v konferenci smo IrusinTQJtan°8e krožke, med 8 mi družabno plesni te- čaj, šahovski krožek, modelarski, foto krožek ter razne športne dejavnosti. Teh krožkov se učenci udeležujejo in dosegajo lepe uspehe na občinskih in drugih tekmovanjih. Teh krožkov se bomo udeleževali tudi to šolsko leto. Največja pomembnost konference pa je preimenovanje osnovno šolo polje k stari mami e /e počasi prebujal n »Urne jinji z -.tihe noči, saj se je V *Osteun i > POino spravil H. HisJ° kak°r delavna ma. *«i 7at ga ute*nila počakala Sem se Počasi odpe- X>0,/?e?n,đ,/a 50 me obdelana i:1 WSS°%ze,ene dolme krito l ir* Vse Je bilo po- VSe ^ieg°DS'°' teik° me*l°> ?n°. zdn,- me!ava,o Zdaj na °r *Xo trUg° Stran ka-\Q- «a Ln"?Jete' ki Preizku. Za>' k«u: Strani /« boljše T ud VSe ie hu*o ze-°/ 5«C/?0; ms >e Postal S biiZ,muaZa rdeč> 0 k'Pic0 obve^ncga z rde. jI.«?',11* na trepalni-rosa in zara- ti th[Počivala rc SpaJem/fcar opirale, ?,e"e lille naibolj loteval ki >'e *'« tri- No rave in ni ho-*, -bolela zaradi pre-sem se pripeljala kl>ca[iJP ,e začebljala: Zebe jI 1 me> ^ko hudo 1 ,CD0 te prosim da j U Ker sem se je usmilila, sem nanjo polotila robček in takoj se mi je zahvalita in črh-nila, da ji je ie boljše. Tudi sosednja kistica je neizmerno stokala in tedaj so se njeni listi, ki so bili le objedeni, močno upognili in tudi steblo se je povesilo, saj je hotela spodaj med svoje prijateljice, da bi se skupaj grele ter tolalile druga drugo, da se bo megla kmalu naveličala in bo odplavala. Vozila sem se v popolni tu šini in Šele Čez čas se je iz košatega grma oglasilo: »Čiv, čiv!* Prebudil se je vrabec. Nekaj časa je letel za menoj in oba sva se prav lepo zabavala, saj je nekajkrat prifrfo-tal v blilino mene in čez trenutek molka zopet odletel. Kmalu sem prispela k stari mami, jo vsa srečna objela ter ji ponudila za rojstni dan šopek nageljnov. Vanja Kos, 6. a r. esn. šole Komenda • Moste šole Gorje v bratov Zvan. Oče Janez Zvan je bil sezonski delavec in oče številne družine, zato sc je v življenju težko prebijal. Otroke je vzgajal pošteno. Vsi štirje sinovi so že leta 1941 postali partizani. Očeta so zato aretirali še istega leta, 1942. leta pa z ostalo družino preselili v Nemčijo. V taborišču Sanl-gan je 1944. leta trpljenju podlegel. Janez Zvan-Dravski je bil najstarejši sin družine Zvan. Andrej Zvan-Boris je bil drugi sin. Med vojno je bil znan komandant in neustrašen borec. Zaradi številnih zaslug je bil proglašen za narodnega heroja. Padel je marca 1945 f\ Poreznu kot poročnik. Alojz žvan je bil z brati gorjanski prvoborec. Tudi on je bil žrtev vojne že 1941. leta. Najmlajši pa je bil Jože Žvan-Tomo. Z družino je bil aretiran, ko pa je prišel iz begunjskih zaporov, je tudi od odšel v partizane. Padel je 1942. leta. Vsi smo veseli, da se naša šola imenuje po teh neustrašnih borcih, ki so nam, kot tudi številni drugi, s svojimi žrtvami priborili svobodo. Danica Ambrožič, 8. r. osn. šole bratov Žvan, Gorje ra. Po nekaj poskusih se jI posreči, toda joj, metulj se je zvalil pod listje, ki je bilo posuto po poti. NI ga bilo moč opaziti. Vitka, suha mravljica hitro spleza po štoru navzdol ter smukne pod listje, čez nekaj časa privleče Izpod listja metulja ter ga vleče proti mravljišču, čudil sem se mravljici, ki s tako vnemo vleče svoj plen proti mravljišču, ne da bi sc kaj odpočila med potjo, še čez korenino je treba in v mravljišču smo! Mravljica ga trdneje prime s kleščami ter začne vleči čez korenino, a ne gre. Poskuša ga poriniti čez, žilava mravljica naposled I« omaga pod desetkrat težjim plenom. Tedaj zakrije plen t listjem ter odhiti v mravlji-šče po pomoč. Kmalu zatem pride iz mravljišča kakih de> set delavcev, čez korenino hodijo v gosjem redu. Mrav« Ijlca, ki Je plen našla, odkrije metulja, delavci pa ga odnesejo domov. Tedaj sem slišal, da me Je poklicala mama, a sem le i težavo odlepil oči od mravljišča ter odšel po listnati po. ti proti domu. Jože Pogačar, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kostanji so zacvrčali Po gozdovih so začeli zoreti sladki kostanji. Letos so zelo bogato obrodili. Tudi sam sem jih s prijatelji že nabiral na Smarjetni gori. Sedaj je gozd tako lep, da kar ne moreš domov. Ko sem prinesel kostanje domov, sva jih z bratom malo narezala in nato pekla kar na šledilnikovi plo- šči. Prejšnji teden, ko sem bil v mestu, sem videl, da jih tudi v mestu že pečejo; samo tisti so mnogo debelejši kot naši in jim pravijo maroni. Pečejo jdh v velikih pečicah in jih ponujajo ljudem. Bojan Vodopivec, 4. č r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Pionirska odredna konferenca 29. september je praznik jugoslovanskih pionirjev. Ta dan je pouka prost dan. Pionirji ga preživijo s svojimi učitelji v naravi. Pionirji naše šole so tekmovali v rokometu, nogometu, košarki in igri med dvema ognjema. Popoldne smo se , o trije predstavniki Lz vsakega razreda zbrali na pionirski od-redni konferenci. Zbrane pionirje je pozdravil predsednik organizacije. Seznanil nas je z delom in nalogami pionirjev ter s pomenom praznika. Pozval nas je, naj povemo, katere krožke bi radi obiskovali. Nato smo izvolili nove člane pionirske skupnosti, člani novega pionirskega odbora smo ostali po konferenci v razredu. Tam smo se domenili, kdaj bo prvi sestanek. S tem je bila konferenca končana. Ta dan mi bo il dolgo ostal v spominu. Roman Jerala, 5. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Breda V. iz Kranja - Iz blaga, katerega vzorec prilagam bi rada imela obleko. Nosila bi jo predvsem za boljše priložnosti in morda tudi za silvestrovanje. Prosila bi tudi za model krila in Puloverja, ki bi ga sama spletla. Všeč so mi črte, zato bi komplet kombinirala z olivno zeleno in rjavo barvo. Dolžina, ki jo nosim, je do kolen. — Stara sem 15 let, visoka 164 cm in tehtam 50 kg Marta — Obleka ima večji izrez in vstavljen pas. Krilo je malo nagubano. Obleka sc zapenja ob strani z zadrgo. Rokavi so široki nad komolci, v zapestju pa stisnjeni z elastiko. Model krila in puloverja je na desni strani. Pulover je črtast, le rokavi so do komolcev enobarvni. Krilo je rahlo zvončasto in ima ob spodnjem robu dve črti. Izbiro osnovne barve prepuščam vam. Poznamo dve vrsti peterši-lja: z ravnimi in s kodrastimi listi, so pa tudi še druge vrste. Ta enoletna rastlina je doma v Španiji. Pri peterši-lju uporabljamo sveže zelene liste in pa korenino. Tudi pozimi imamo to dišavnico vedno pri roki, če v jeseni posadimo peteršilj v zabojčke ali večje cvetlične lončke. V peteršilju je veliko vitaminov: A, BI, B2, PP in C. Vsebuje tudi rudninske snovi in sicer natrij, kalij, kalcij, železo in fosfor. S peter-šiljem vitaminsko obogatimo jed tik preden jo ponudimo. Če dišavnica sesekljana nekaj časa stoji, se vitamini, ki so občutljivi za kisik, hitro Peteršilj izgubljajo, posebno pa vitamin C. Okus in vonj peteršilja ni vsiljiv in se dobro poda skoraj k vsem jedem. Dodajamo ga mesnim juham, obaram, zelenjavnim juham, enolončnicam, k mesnim jedem, v razne nadeve, k zelenjavnim, gobjim in jajčnim jedem, z njim potresemo kuhan krompir, razne solate in surove zelenjavne plošče. Peteršilj skupaj z raznimi drugimi di-šavnicami umešamo tudi v namaze. Z vejicami peteršilja okrasimo ocvrto meso, ribe in mesne plošče. Peteršilj slovi tudi kot zdravilna rastlina, saj iz njega kuhamo čaj za odvajanje vode, razen tega pa pospešuje tek. IMega obraza Mafram ,eM kra,ke spet steklo normalno pot. Pritožujemo se nad mokrim hladnim vremenom, ki je znanilec zime. Najrazličnejšim težavam se v jeseni pridruži tudi večni ženski problem — gar-Cl°ba. Marsikatera žena je dala prednost konfekcijskemu oblačenju in tem sem amenda zapis o modnih novostih v Modni hiši. Začela bom kar pri plaščih in kostimih, ki so brez dvoma najpomembnejši artikli v vsaki ženski garderobi. Modna hiša, ki uspešno skrbi, da prenaša aktualne odne tendence na slovenski trg, nas tudi tokrat ni razočarala, pl J '"dajalke na oddelku modne konfekcije so mi pokazale res bogato kolekcijo -cev. Od prehodnih do toplih zimskih plaščev. Mladim so namenili vrsto široko p C, Plaščev z raglan ali kimono rokavi, kot trenutno diktirata Rim in Pariz. . p"cana sem, da bo marsikaterim všeč tudi športni »angleški stil« plaščev, ki jih 1 kujejo elegantni športni kroji. Videl^16' SC navdlt^ltJeJ° za nmii jena oblačila, ne bodo imele težav pri izbiri. sem zelo veliko enostavno, a vendar umirjeno-elegantno krojenih plaščev mod j?0 m* modnimi detajli. Na obešalnikih Modne liiše so lepo zastopani tudi m°ene postave, res odličnih krojev. vri , l p'ašČi so izdelani iz visoh rahl° kosmat( 11 kvalitetnih materialov od modnih tvveedov do enih materialov. ele^mski kostimi so izdelani iz rahlo tkanih tweedov, shetlanda, furin " gabardcna- Mlajšim rojstnim letnicam namenjeni hlačni kompleti in zelo Urniri ° f0'CM' kostimi, nekoliko starejše žene pa se bodo verjetno raje odločile za ' ,cno krojene materiale, ki jih v Modni hiši ne manjka. Ne lzhiru Stne,n Pozabiti na izredno bogata zalogo še vedno zelo modnih dolgih hlač. aktualnij Ue k° te*ka' s°i so V/ Prodaji najrazličnejši kroji od klasičnih, do nai o " 1 ^',OK'h Mač v vseh barvah, materialih in vzorcih. Podobno je s krili, kjer NQ med mnogimi le prikupna, mladostno krojena krila v škotskem karu tov 0cUlelku pletenin oblek sem našla veliko svežih puloverjev, praktičnih pletenih komple- d°datki, m hlač, izdelanih v domiselnih pletivih. Prijetno so me presenetili modni kl*Pili t ' ŠC talC° SKromni obleki dajo modni pečat. V Modni hiši boste lahko fy kvaf C SV,lene rule m šale v dekorativnih desenih, pasov vseh širin, modnih ^ letnih klobukov ter še veliko drugih modnih artiklov. v Mod ■ 1 °,neJ*tve prostora bi bilo zelo težko napisati o vsem kar so mi pokazali in Preprjč'^'' VUm predlauam, da si sami ogledate jesensko-zimske kolekcije ta sem, da bo vsaka našla sebi primeren model. F. L. VELETRGOVINA SIVI L,A objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. blagajničarko za PC Britof 2. prodajalko za prodajalno v Žireh Pogoj: KV trgovska delavka Podjetje nudi tudi možnost priučitve za objavljeni delovni mesti Interesenti naj oddajo pismene vloge najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Živila Kranj, Cesta JLA 6. M S LOVE NI JA PROMET itlZ«^ 3 EXPORT — IM PORT ifjP FILIALA LJUBLJANA Ljubljana, Scopolijeva 6 Sektor rabljenih motornih vozil — kupuje in prodaja rabljena motorna vozila od 6 družbenih organizacij • privatnih oseb • posreduje prodajo rabljenih motornih vozil last privatnih oseb ali družbenih organizacij Vse informacije dobite na gornjem naslovu ali po telefonu 57-795 Združeno podjetje t £7 ransiuns Škof ja Loka sprejme takoj za nedoločen čas 2 nekvalificirani delavki in to za: čistilko v penzionu Krona in čistilko pisarniških prostorov v novi mehanični delavnici na Trati. Osebni dohodek okoli 1300 din, prevoz na delo brezplačen. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v škofji Loki, Titov trg 4b, do 31. oktobra. T Več turistov iz ZDA Tržiško komunalno podjetje je dobilo končno nov smetarski avto TAM 5000, ki je veljal 180 tisoč dinarjev. Podjetje je kupilo tovornjak z lastnimi sredstvi, Čeprav posluje dejavnost snage z izgubo. Odslej bodo občani Pri odlaganju smeti morali biti bolj disciplinirani, saj v smetnjake ne bodo smeli metati večjih kosov pločevine, velikih kartonskih škatel ter kamenja, ker se zaradi tega avto pokvari. Ker jc novo odlagališče smeti v Kovorju in so prevozni stroški večji, pripravlja Komunalno podjetje Tržič kalkulacije za višjo smetarino. Smeti bodo odslej odvažali redno dvakrat tedensko, (jk) — Foto: F. Perdan Težave z registracijo mopedov drugod, zlasti starejši, pa le zatrjujejo, da bodo jeklene konjičke prodali. -jg Pesjak v figurah Konec preteklega tedna je bilo v Beogradu odprto padalsko prvenstvo Beograda. Na njem so nastopili tudi padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Gorenjci so zasedli prvo mesto med ekipami, odličen pa je bil tudi Pesjak, ki je zasedel prvo mesto v figurativnih skokih. To je bilo tudi zadnje tekmovanje letošnje padalske sezone. M. Hudovemik V teh dneh je mogoče na področju škofjeloške občine slišati precej hudih besed na račun tehničnih pregledov mopedov. Telinični pregledi in podaljševanje prometnih dovoljenj so bili namreč vse do letos enkrat letno po vseh večjih krajih v občini, tokrat pa je skrb za to prepuščena vsakemu posamezniku. Namesto v Gorenjo vas, Škof jo Loko ali Železnike bodo morali vozniki »brenclje« odpeljati do več deset kilometrov oddaljenih centrov. Izjema so trenutno le Žirovci, ki so pred nedavnim poklicali ustrezno tehnično ekipo iz Ljubljane. Mnogi vozniki od ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE M a j več prenočitev na Zelenici Tržiško planinsko društvo upravlja štiri planinske domove: pod Storžičem, na Do-brči, Zelenici in na Kofcah. Ker je sezone konec, so vse domove zaprli, razen doma pod Storžičem. Društvo ima skromna sredstva za osebne dohodke oskrbnikov, zato je bilo lete težko dobiti. Tako je prenehal z rednim obrato- vanjem dom na Zelenici že 15. marca, dom na Dobrči in Kofcah, pa so lahko odprli šele junija. Kljub temu, da so bili domovi odprti v glavnem le ob sobotah in nedeljah, je letos nočilo v njih 3179 gostov. Največ nočitev je bilo zabeleženih v zimskih mesecih na Zelenici. ■jp Ker ni denarja, delajo sami Ker dobi krajevna skupnost Kovor za vzdrževanje cest in javne razsvetljave namensko iz občinskega proračuna le 19.000 dinarjev in mora vzdrževati okrog 10 kilometrov krajevnih cest, je razumljivo, da za vse potrebe nima denarja. Ker je bila cesta med Kovorjem in naseljem Hudo izredno slaba, so se prebivalci Hudega odločili, da sami popravijo cesto. Opravili so okrog 120 prostovoljnih delovnih ur. jk Prejšnji teden je z Bleda odpotovala skupina 50 turističnih zastopnikov nemške letalske družbe Lufthansa, ki so bili gostje turistične zveze Slovenije. Ogledali so si Slovensko Primorje, Ljubljano in Gorenjsko. Ko so se pogovarjali z blejskimi turistični- mi delavci, so menili, da bi bilo v prihodnje prav povečati obisk turistov iz ZDA v na; ši deželi. Se posebej so bili navdušeni nad lepotami Bleda, Bohinja in Kranjske gore. Povedali so, da je posebno Gorenjska v turističnem pogledu med tujci premalo poznana po svojih lepotah. Spomladi asfalt Krajevna skupnost Kovor namerava do konca meseca popraviti cesto v naselje Loka. Pri vsaki hiši so se obvezali in podpisali, da bodo za ureditev ceste prispevali po 1000 dinarjev ter opravili 50 prostovoljnih delovnih ur. Lastniki hiš, ki še niso zgrajene ali so Šele v začetni gradbeni fazi, pa bodo dali 1500 dinarjev. Na ta način bo krajevna skupnost zbra'3 115.500 dinarjev. Ker letos za tako obsežna dela ni več časa, so se odločili, da bodo do konca tega meseca opravili zemeljska dela, spomladi prihodnje leto pa bodo cesto tudi asfaltirali, -jk ivi gasilci V medvoškem Colorju so lanskega junija ustanovili poklicno gasilsko enoto z devetimi člani. Njihova naloga je, da v primeru požara organizirajo gašenje z ostalimi člani kolektiva. Zaradi številnih lahko vnetljivih snovi, s katerimi delajo v tovarni Color, je tamkaj nevarnost požara zelo velika. Prav zato požarni varnosti posvečajo precej pozornosti. Poklicni gasilci so dosedaj posredovaM pri 14 začet mn požarih v obratu kuhinje kov, štirikrat pa so posrea vali pri požarih zunaj P0^-^ ja: pri požaru v ^r3la, Smlednik, hiše v Pirničah.J kirnice v tovarni Sora m stavrhove domačije na Qj*rj niku. Povsod so bili (-'o'0!Jra gasilci prvi na kraju p°*a' za kar so prejeli že- števi^ pohvale in priznanja. Le komu Je bila napoti fp.Ie tabla v Naklem. — F°to: OMPAS GOS LAV I J A največje turistično in avtobusno podjetje pri nas Na Bledu beležijo lepe uspehe v Garni hotehi in v turistični poslovalnici Juri8tiCno in avtobusno podjetje KOMPAS Jugoslaviji *em v Ljubljani je trenutno največje » »*•—-« «= ukvarja s turizmom. Dejavnost podjetja je zelo razvejana in zajema vsa področja turistične ponudbe doma in v tujim. Tako slehernemu gostu lahko nudijo celoten paket luninih storitev; od avtobusnih, železniških, avionskih In ladijskm Prevozov, namestitve v hotelih, do prirejanja izletov in organizacije dopustov. svo-naj-se Najmlajša dejavnost pri Podjetju je hotelirstvo. Z njo so se začeli ukvarjati pred Petimi leti, zato da bi jim gostom zagotovili r boljše hotelske storitve in hkrati izognili včasih precej visokim cenam pri sklepanju Pogodb. Tako je podjetje '•gradilo takrat tudi svoj turistični objekt Garni hotel . na Bledu. Temu hotelu sta se kasneje pridružila hotel Dubrovnik in hotel Ljubelj, nato pa sta se h Kompasu Priključila še hotel Stane Žagar v Bohi K linju in Motel v msm gori. Trenutno gra-«>Jo hotel A kategorije s 400 Sanjski vio hou. ležišči v Kranj ski°gori in gar- ni hotel sta v Ljubljani. Ko bo-'grajena ta dva objekta, ekateri drugi pa preurejeni > Povečani, bo hotelska de-ste'n?St V D°dietju tako po V1|u zaposlenih kot po ^onietu postala na j močne j-»• Preurediti in povečati od namih 120 posteli na 200 hot i nameravajo Garni fioS.?3 Bledu- za 60 do 80 te*« • pove^ati hotel A ka- da^n,£ v Dubrovniku, iz. se u«nip r\ _ ^ . vanjem hotela z direkcijo za inozemski turizem pri Kompasu. Razen tega pa hotel dobro prodaja postelje tudi v mrtvi sezoni. V prvih letošnjih mesecih so v Garni hotelu zabeležili lepe rezultate. Zaradi pojava črnih koz pa sc je obisk gostov zmanjšal aprila in maja. Tako so ob koncu prvega polletja zabeležili slabši poslovni rezultat kot lani ta čas. Toda julija in avgusta so razliko nadoknadili in septembra že dosegli boljši rezultat kot lani. Največja težava, s katero se srečujejo v hotelu, je, da je le-ta grajen kot garni — z majhno kuhinjo, ima pa B kategorijo. Zato se mladi 30-članski kolektiv zelo trudj, da so gostje zadovoljni glede prehrane. Letos niso imeli nobenih pritožb, celo pohvale so dobivali. Med gosti pa je bilo največ Angležev, s katerimi ima podjetje sklenjene dolgoročne pogodbe. Močno pa so sc zanimali za hotel tudi posamezni gostje iz Nemčije in Italije. Zal esem niso mogli ustreči prav zaradi premajhnih kuhinjskih zmogljivosti. Pozimi pa imajo največ gostov iz Nemčije in republike Srbije. Slednji prihajajo na Bled v organizaciji Kompasove posloval lice v Novem Sadu. Ra/en tega pa imajo med letom, predvsem v mrtvi sezoni, tudi vedno precej poslovnih gostov, ki prihajajo na Bled na različne simpozije in druga poslovna srečanja. BLIŽNJI NACRTI Povedal sem že, da je hotel grajen kot garni in imamo zato včasih težave zaradi zahtev za B kategorijo. Odločili smo se, da bomo hotel preurediti in povečali. Najbrž bomo z deli začeli prihodnjo jesen. Najprej bomo zgradili novo jedilnico in kuhinjo ter povečali kavarno. V drugi fazi pa bo prišlo na vrsto še 60 do 80 ležišč visoke B kategorije, kjer bo vsaka soba imela kopalnico, stranišče in balkon. Ce pa bo na voljo dovolj denarja, bomo zgradili še pokrit plavalni bazen in Si tako zagotovili pogoje za boljši sestav gostov v mrtvi sezoni.« Tako pravi direktor Vinko Marolt. Vrednost vseh pred- videnih del znaša okrog 10 milijonov dinarjev. To sicer ne bo majhna investicija, vendar je kolektiv hotela prepričan, da jo bodo s prizadevnim in skrbnim delom kmalu izplačali. Posebno še, ko bodo prihodnje leto obnovili tudi dom v Ribnem in bo potem odprt vse leto. NAJSTAREJŠA TURISTIČNA POSLOVALNICA Mladi Martin Merlak, vodja Kompasove turistične poslovalnice na Bledu je povedal, da je njihova poslovalnica ena najstarejših pri podjetju. Tako, kot vse Kompasove poslovalnice ima tudi ta raznovrstno dejavnost. Pripravljajo izlete, potovanja, prevoze doma in v tujini. Usposobljeni so za vse vrste turističnih storitev; opravljajo rezervacije, imajo menjalno službo, dajejo informacije, preskrbujejo potne liste, posredujejo zasebne sobe, prodajajo spominke, imajo taksi službo. Skratka, kdor koli je kot turist ali naključni obiskovalec na Bledu znajde v zadregi, se lahko obrne na Kompasovo turistično poslovalnico. Leta je poleti odprta neprekinjeno 12 ur, pozimi pa 8 ur. V njej pa je osem redno zaposlenih. Na Bledu je poleti vedno pripravljenih pet do šest avtobusov za izlete, ki jih organizira ta poslovalnica. Pravijo, da posebnih težav nimajo, saj poleti zaposlijo honorarno tudi nekaj študentov. Le različna prevozna podjetja jim jo včasih zagodejo. Namesto, da bi jim za izlete omogočili boljše avtobuse, jim pošljejo velikokrat zelo slabe in tako delajo medvedjo uslugo sebi in poslovalnici. »Pa še nekaj nam trenutno še ni Jasno. Ko bo Park hotel začel uresničevati svoj Investicijski program, se bomo morali tudi mi odločiti za novo In bolj funkcionalno poslovalnico. Za zdaj se še nismo odloČili, ali bomo sami gradili ali se bomo vklju- čili v njihov program. Kakor-koli, za Investicijo smo pripravljeni,« je povedal direktor Merlak. V Kompasovi turistični poslovalnici na Bledu v poletni sezoni razprodajo 400 do 450 postelj v različnih blejskih hotelih. To ni majhna številka in je tembolj zanimiva, ker večino omenjenih postelj prodajo tujim gostom. Med njimi je največ Angležev, Nizozemcev, Nemcev in zadnje čase tudi vse več Američanov. Kako vsestranska je njihova dejavnost, pa pove tudi tale podatek. Bled je v zadnjih lelih znan tako poleti kot po/.imi po različnih zanimivih prireditvah. V letošnji poletni sezoni tako na primci na Bledu skoraj ni bilo dneva, da ne bi bilo kakšne prireditve. In tudi Kompaso-va poslovalnica je organizirala dve. Tako so nastopili ameriški študentje in ruska folklorna skupina. Obe prireditvi sta blejsko turistično razpoloženje še bolj popestrili. Sicer pa ta poslovalnica v mrtvi sezoni pripravlja tudi razne simpozije, seminarje in druge poslovne prireditve na Bledu. KOMPAS Ce boste torej kdaj v zadregi, si želeli ogledati Bled in okolico. Če bi radi na Bledu preživeli počitnice ali dopust in podobno, potem se obrnite na Kompasov Garni hotel in na Kompasovo turistično poslovalnico na* Bledu. Ra/en tega pa vam je povsod doma in v tujini vsak hip na voljo turistično in avtobusno podjetje KOMPAS Jugoslavija, s sedežem v Ljub* ljanl. -Os Urediti uV kategorijo pre- *or.Z n °tel Stane *aSar v ln,u m zgraditi niu 111 graditi v Bohi-novir T hotelski objekt, ob-Sneie v Ribnem in ka" hotci jtZf'aditi tamkaj nov KOMPAS ^DENOST BLEJSKEGA GARNIJA 28 I rektor1')1. Vinko Marolt, di-F, Pravi i?kega Garni hote- khk0 Vl' C,la se njihov hotel 5asod^_0hvali z najboljšo. na C*sedpn~ 1 L naj bol Wu TStj0 hotelskih sob ^stotno - zabelcžili kar ^rn0ni , 'iscuenost, kar ne in zvečer, mora spremljati učitelj do odhoda avtobusa. Seveda pa skrb za varnost šolarjev na cesti zahteva šir. šo zavzetost okolja in družbe in zato pričakujejo vso pomoč občine. K. M. Po sledi pisem in dopisnice Že pred časom je na naslov našega uredništva prispelo) pismo. Čez nekaj dni drugoi Nazadnje dopisnica! »Prosimo vas za pravni nasvet za to in to zadevo... Pa še bolj važna stvar! Z možem vas prosiva za pomoč, saj sva v zelo težkem družinskem in gospodarskem polo. laju ... Mož zaradi bolezni ne zasluži niti dinarja, sama tudi manj kot drugi, preživljati pa morava še dva otroka... Živimo tako skromno, da vi še pojma nimate ... Uganka je, kako bova lahko vrnila denar, ki sva si ga pred kratkim sposodila od dobrih ljudi in to kar poldrugi milijon ... Odgovorite v petih dneh, sicer odpovedujeva Glas in zahtevava za dva meseca in pol denar nazaj ... Će ne verjamete, pri. dite pogledat!!!« Po prejemu dopisnice sem družino res obiskal. Kaj bom videl? Že prva ugotovitev je bila precej presenetljiva. Namesto raztrgane »bajte«, kaj takega sem si predstavljal po pišanju v pismih, sem zagledal enonadstropno stavbo, ki pravzaprav ni kazala posebnih znamenj revščine. Dobro urejen vrt z rožami, rože v veži, ki je tudi dokaj v redu urejena, so mi dali slutiti, da morda vse tarnanje le ni povsem upravičeno. V kuhinji me je sprejel možak, za katerega se je kmalu pokazalo, da je poglavar družine. »Pravkar sem nameraval spet kupiti dopis, nico in vam pisati,* so bile besede, s katerimi me je sprejel. »In kar prav je da ste prišli! Se bomo malo pomenili,« je še pristavil možakar, kako leto več kot štirideset bi mu jih prisodil, kateremu se res že na zunaj kažejo znamenja bolezni. Kuhija mi je spet dala mL sliti svoje. Kar dobro urejena je in opremljena, morda bolje od marsikatere na Gorenjskem. Sedla sva za mizo v prostorni hiši. Nisem opazil, da bi česa manjkalo. In ko sem bil postrežen še s cvrtjem in pijačo, sem dobil le kar malo popolnejšo predstavo o pololaju omenjene družine. Izvedel sem, da mol prejema osemsto dinarjev pokojnine, lena zasluli približno toliko v bližnji to. varni, hčerka obiskuje zadnji letnik poklicne šole, najmlajša pa bo v kratkem začela obiskovati šolo. Res, priznam: ni najboljše, a upam si trditi, da je na Gorenjskem še precej družin, ki se morajo spoprijemati še s precej hujšimi telavami. »In čimprej odpišite, če nam bo. ste pomagali. Saj ni valno koliko. Vse je dobro: en tisočak, dva, tri!« sem Še slišal za seboj, ko sem odhajal. In zakaj potem to pisanje? Zato, da spoznate tudi malo manj poznane strani našega dela, da spoznate, s čim vsem sc morajo spoprijemati ustvarjalci časopisa. J. Govekar Kranjska Iskra ima 6000 delavcev V obratu telefonskih elementov Iskre Elektromehanike Kranj na Blejski Dobravi v jesenski občini so v torek na novo zaposlili 50 delavcev. Med skupino je bila tudi 33-letna Milena Legat z Jesenic, ki je postala 6000 član kolektiva kranjske Iskre. Ob tej priliki so pripravili manjšo slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik jeseniške občinske skupščine Fran" žvan. Milena Legat bo delala na Siemens enotah in bo spajkala na traku. - Sekretar 1** Elektromehanike Kranj Ivan Cvar nam je povedal, da se bo do konca leta kolektiv kranj*** Iskre povečal na okrog 6100 zaposlenih, prihodnje leto pa računajo da bodo v tovarni im-J poprečno 6400 delavcev. Tako bodo samo Iz jeseniške občine zaposlili še okrog 100 žens*« 581*?.., P bodo do jldlJa PrlhodnJe »eto obrat na Blejski Dobravi povečali za polovic"' Zgradili bodo nove prostore. — A. Ž. Višje pogrebnine Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je na svoji zadnji seji sprejela sklep o višjih pogrebninah za zavarovane osebe. Pravico do pogrebnine ima vsak, ki poskrbi za pogreb osebe zavarovane pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj. Pogrebnina za odraslo umrlo osebo 2naša 1500 din, za otroka do 14. leta starosti 1150 dm in za otroka do enega leta 700 din. POTROŠNIKI! Sveža konzumna jajca lahko dobite v valilnici v Naklem vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 18. ure. KZ Naklo Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. osebni dostavni avto opel rekord caravan, letnik 1972, prevoženih 2000 km, začetna cena 37.000 din; 2. osebni avto zastava 750, letnik 1965, začetna cena 3.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do 25. oktobra do 12. ure. Zavarovalnica Sava Ljubljana Poslovna enota Kranj ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ razpisuje prosto delovno mesto pomivalke steklovine Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe sprejema Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvet-ska ulica 9. Industrijski kombinat PLANIKA * Kranj objavlja prosto delovno mesto korespondentke za trgovsko mrežo Pogoji: dokončana 2- ali 4-letna administrativna šol2' zaželeno nekaj prakse in vsaj delno znanje srbo- hrvatskega jezika. Nastop dela takoj. Interesentke naj se takoj oziroma najkasneje v 15 dneh zglasijd V kadrovsken« oddelku kombinata. projektivno podjetj e Kranj CESTA JLA 6 1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HlšE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ MARKIC KATARINA delava copat iriošk5uUdi b°gato izbiro *kih kih in otn> skih COpat ter ortoped. cenah C°Pat po ug°dn»h Q^mcnt v !m" °brt> ,n '«e v Kranju Poroča se Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Kemične tovarne EXOTERM Kranj, Struževo 66, razpisuje na podlagi 77. člena statuta delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da imajo visoko izobrazbo kemične ali metalurške ali ekonomske smeri; da imajo 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnem položaju v industrijskem podjetju, ki ima podobno dejavnost. Pismene prijave sprejema razpisna komisija v roku 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavi je treba obvezno priložiti potrdilo, da ne obstoje zadržki po 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih, življenjepis ter dokazila o šolski izobrazbi in praksi. Gostinsko in trgovsko podjetje ENTRAL MAISTROV TRG 11 sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas: 1. KV prodajalca-ko 2. perico za določen čas: 3. čistilko v upravi podjetja. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, 8 dni po objavi, kjer dobite tudi vse infodmacije. Zavarovalnica SAVA PE KRANJ razpisuje v šolskem letu 1972/73 tri štipendije, in to: 1. dve štipendiji za šolanje na srednji ekonomski šoli, 2. štipendijo na srednji upravno administrativni šoli. Rok za sprejemanje prijav je 25. oktober 1972, h katerim naj interesenti priložijo še izkaz o učnem uspehu in potrdilo o višini osebnega dohodka staršev. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli dijaki z boljšim učnim uspehom in manjšim družinskim poprečjem osebnega dohodka. Splošno gradbeno podjetje Tehnik Škof j a Loka sprejme pomočnika vodje sektorja gradbenega tehnika s strokovnim izpitom žerjavista za vrtljive stolpne žerjave s tečajem in izpitom strojnika težke mehanizacije s tečajem in izpitom ali KV delavca kovinske stroke, ki bi šel pozimi na tečaj Prijave z osebnimi podatki in podatki o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na SGP Tehnik, Škofja Loka, Stara cesta 2. od ii1"1. °Pr«ne v Kranj" U' okl°bra in.. PopuSt0m P° "aJnovejši modi. l\Aj. Stanko, WP^tvo, 'danska cesta 5. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Cesta JLA 6/V razpisuje javni natečaj z zbiranjem pismenih ponudb o prodaji 4-sobnega stanovanja v I. nadstropju stanovanjske hiše v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 25 za izklicno ceno 88.000 din. Pogoji: 25 % ponuđene kupnine je treba plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe; ostali del kupnine v obrokih v 10 letih z 2 % obrestmi; po ponudbi je treba vplačati varščino 4400 din; ponudbo je treba poslati podjetju v 15 dneh po tej objavi v zaprti ovojnici z oznako »natečaj«; prednost ima ponudnik, ki bo ponudil najugodnejšo kupnino. Stanovanje je zasedeno. Obrtno podjetje Inštalacije Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto administratorke Pogoj: administrativna Šola, popolno obvladanje strojepisja, praksa zaželena. Poskusno delo je dva meseca. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja. Prijave naj kandidati pošljejo na poslovni odbor podjetja. Uhse Vsakih 6 sekund se nekdo obrne na BEATE UHSE — in to z vsega sveta. Beate Uhse je največja specializirana trgovina tega kontinenta za zakonsko higieno in spolnost. Vabi vas na obisk prodajalne v Lipnici — Leibnitz — Avstrija, dr. Leo-Kleingasse 3 (blizu železniške postaje). Stalna razstava vsak dan od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure. Na nas se vedno lahko obrnete tudi pismeno in veselilo nas bo, če si bomo pridobili vaše zaupanje. Zahtevajte kataloge! ISKRA — Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj iščemo nove strokovne sodelavce in vabimo k sodelovanju: profesorja matematike ali diplomiranega inženirja matematike za delo na področju prometne teorije in optimizacije telefonskih omrežij z elektronskimi računalniki; zaželeno je znanje angleškega jezika (zaradi sodelovanja z ino-remskim partnerjem) in urejena vojaščina; diplomiranega inženirja strojništva ali elektrotehnike za vodenje tehnološko-analitske-ga oddelka, ki bi se bil pripravljen posvetiti predvsem razvoju tehnologije in problemom študija dela in časa; zaželena je najmanj 6-l.etna praksa na tehnološkem področju, po možnosti na področju študija dela in časa; diplomiranega inženirja strojništva za vodenje tehnološke projektive v tehnološkem področju; laželena je najmanj 6-Ietna praksa na tehnološkem področju; diplomiranega inženirja strojništva za vodenje vzdrževalnih delavnic; zaželena je 4-letna praksa na področju vzdrževanja; diplomiranega inženirja elektrotehnike za vodenje odseka energetskih instalacij; zaželena je 4-letna praksa na področju instalacij; diplomiranega ekonomista za vodenje komercialne operative v tovarni; zaželena je 6-letna praksa, po možnosti na komercialnem področju ter znanje vsaj enega tujega jezika. Interesente vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku naše tovarne, kjer bodo lahko dobili podrobnejše informacije, ali pa naj pošljejo pismene vloge na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. PRODAM Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cesta Kokrškega odreda 44, Kranj 5361 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Bremšak Ivan, Podreča 4 5385 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in dva PRAŠIČA, težka po 80 kg. Praprotna Polica 28, Cerklje 5386 Prodam TRAKTOR fergu-son, 35 KM, traktorski TRO-SILEC GNOJA in manjšo PRIKOLICO. Koselj Jože. Doslovce 21, Žirovnica 5387 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO in manjšo SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Voklo 86 5388 Prodam suhe jesenove in bukove PLOHE. Dolenc Janez, Gabrovo 2, Skofja Loka 5389 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Huje 5, Kranj 5390 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO bobrovec in nekaj ZIDNE OPEKE. Kranjc, Levstikova 3, Kranj, telefon 23-738 5391 Prodam VARILNI APARAT 220 V — 380 V — 350 amp in staro poslikano SKRINJO. Arh, Frankovo naselje 98, Skofja Loka . 5392 Zelo ugodno prodam nov PLINSKI ŠTEDILNIK na štiri plošče. Gregorič, Smled-niška 31, telefon 24-021 Kranj 5393 Poceni prodam zelo dobro ohranjeno italijansko PEC na olje z ventilatorjem. Kralj Jože, Predoslje 137, Kranj '5394 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE (bekone). Bernard Franc, Brezje 8 5395 Prodam nov mizarski tračni BRUSILNI STROJ železne konstrukcije ter maso in vreteno za cirkularko za isto stroko. Milje 17, Šenčur 5396 Prodam dobrega KONJA z vso opremo. Volk Anton, Matuh, Moste, Žirovnica 5397 Prodam novo STREŠNO OPEKO špičak in hlevski GNOJ. Naslov v oglasnem oddelku 5398 Prodam nov krznen PLAŠČ. Jezerska cesta 95, Kranj 5399 Prodam GARAŽNA VRATA in štiri nove zimske GUME 615 x 13. Vrhovnik, Mlaka 49, Kranj 5400 Prodam švicarski PLETIL-NI STROJ passap duomatic komplet z jakom in šablonami za norveški vzorec. Kupca naučim plesti. Informacije pri Glavinu, Jezerska cesta 64, Kranj 5401 Poceni prodam KAVČ & OMARO. Božeglav, Gospo-svetska 19, Kranj 5402 Prodam 80 kg težko sivo OSLICO, MOTORNO ŽAG0 stihi, 14-colska KOLESA ifl bobne za gumi voz, gumija5* ČOLN na vesla in 5-tonsW DVIGALO (vinto). Zupani Albin, Zapuže 2, Begunje ^ Prodam brejo KRAVO-Povije 6, Golnik 5404 Prodam lep krznen Pla5!: — dihur, ročno delo, za veO" jo postavo. Kranj. Tavčarje; va 1 5405 aj nov POMV in TELEVIZIJO Niš. Mlaka 60, Kranj 5406 Ugodno prodam DNEVNO SOBO. Jelen ko, Nazorjeva 6. Kranj 5407 Ugodno prodam komplf1 SPALNICO. Alojz Poljanžcfc Moša Pijade 48, Kranj 540» Prodam obžagan LES 23 ostrešje. Klanec 9, Kran^ Prodam skoraj nov avstnJ ski globok OTROŠKI V*0^' ČEK svetle barve. Mark'* Planina 7, Kranj , Prodam skoraj nov EXPRES 5410 ŽIVIUA lil / GLOBUS Ugodno prodamiJf*2-M Ugodno proaam jv •-aistorski OJAČEVALNIK xxl »GITACORD 50/S HI -DE LUXE« z dvema zvogL koma stebroma. Cena ^ din, polovico zneska laL, tudi posojilo. Naslov v offjj nem oddelku ^„ Ugodno prodam kvalitet ■ MAGNETOFON znamke P' lips, ima štiri kanale in 0 $ hilros>U. Cena 3000 dio < 1000 din lahko posojilo)- * slov v oglasnem oddelku^ Prodam skoraj nov trski SOD za gnojnico, >f SILNICO in TRAKTOR * Snson 35 KM. šifrer Zabnica 11 OBIŠČITE NA NOVO ODPRTO PRODAIALNO ®ffit® • ©ffil POLEG Prodam obžagan LES za Ostrešje. Šenčur, Mlakarjeva 25 5432 Prodam električni ŠTEDILNIK AEG, ŠIVALNI STROJ Binger — oboje dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 5433 Prodam suha DRVA, razlagam in dostavno na dom. »Ve* sovo 24, Cerklje 5434 Po ugodni ceni prodam stanj so KRAVO, ki je pred šestimi tedni teletila, ter 6 in 8 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje . 5435 Po ugodni ceni prodam PO-HisiVO za DNEVNO SOBO Odroma otroško. Ogled 23. in 24. oktobra po 16. uri. Kranj, Sorlijeva 19/1, stan. 26, telefon 22-839 5436 Prodam rabljeno DNEVNO SOBO. Kalan Valjavčeva 9, Kranj 5437 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Jama 4, Kranj Picdam betonske VEREJE. B' U>f 218, Kranj 5439 Prodam OPEKO za dimnike. Belehar, Voklo 27, Šenčur Prodam mlado KRAVO s teletom. Zalog 17, Cerklje Prodam PRAŠIČKE in snmkove PLOHE. Scnturska gora 3, Cerklje 5442 Prodam kopalno BANJO za 2S0 din. Zg. Brnik 4, Cerklje Prodam KONJA, Vasca 12, Cerklje 5444 - Prodam dva PRAŠIČA, težka po 90 kg. Stefanja gora 23, Cerklje 5445 Prodam 150 kg težkega PRA-ffCA. Scnturska gora 19, Cerklje 5446 . Piodam sedem mesecev prejo KRAVO. Grad 3, Cer kije 5447 Prodam po 20 kg težke PRAŠIČKE. Stiska vas 1. brklje 5448 Prodam smrekov LES za Punte. Jagodic, Ambrož pod Krvavcem 5449 \;^.rodam tfi mesece starega v°LčJAKA. Hosta 5, S kolja Loka 5450 Prodam ŠTEDILNIK gorele Velenje na trda goriva. i°*«tina Francka, Papirnica Skofja Loka 5451 Prodam 1000 kg CEMENTA ar£ov0 550. 2abnica 23 5452 vodarn BUTARE. Bajda -vodnik, Prebačevo 71, Kranj TflSS*1 CEMENT in BE-TONSKO ŽELEZO. Sp. Br- »ktrvdam traJno-žarečo PEC pJ-ka venera«. Kristane Srednja vas 42, Šenčur Hlebce 24, Lesce 5456 TOMata1 tua stru2na av" zani., ,\A al'i sprejmem delo slat 8 mm)- Ponudbe P°" Sk in,a podl užnico Glasa v p Lcko 5457 B(vi0tlani SLAMOREZNICO. 10- Bled 5458 »cp-i i ,m, 280 kosov P'egrad-^oS ,ka B~6 25X 12X 38, &a VCA?.na' hrastova vhod- cP-MfmtAa 90 X 200 in 1000 ks Ou... , TA- Milka Kurnik, 48 Kupim gradbeno BARAKO, 2 m-' PLOHOV in 2 m» DESK. Ponudbe poslati pod »staro« IvldrORNAVOZILA GARAŽO vzamem v najem v bližini avtobusne postaje. Ponudbe poslati pod »15.000« Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Balanč, Drdtčevo naselje 1, Orchek, Kranj* 5368 Poceni prodam rezervne dele MOTORJA za NSU tip 110. Zg. Brnik 85, Cerklje 5414 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Zasavska 42, Kranj 5415 Prodam skoraj nove kompletne zimske GUME, prtljažnik in zadnjo polico — vse za »KATRCO«. Korinšek, p. p. 61215 Medvode 5416 Prodam FIAT 750 po generalni. Vrhovnik Francka, Bistrica 18, Duplje 5417 Prodam FIAT 750, letnik 1971. Šenčur, VViengerlova 14 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, prevoženih 34.000 km. Medctova 5, Kranj 5419 Ugodno prodam OPEL KA-DETT L sport coupe, datum prve registracije 20. 12. 1968. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 81-873 Jesenice Prodam FIAT 850, letnik 1968—69 aH zamenjam za FIAT 750. Kokrica, Galctova5 Prodam nov karambol i ran avto LADA. Ogled v nedeljo od 14. do 16. ure. Bradač Anton, Golnik 30 5464 Poceni prodam ŠKODO, letnik 1967. Hubad Ivan, Stefe-tova 29, Šenčur 5465 Prodam MERCEDES 322 ki-pcr. Udovič, Nadižarjeva 7, Kranj 5466 Ugodno prodam FIAT 850, prevoženih 54.000 km. Ogled v soboto in nedeljo. Zrimšek Marija, Koširjeva 11, Skorja Loka, telefon 85-985 5473 Za razpokane roke vam svetujemo uporabo DROGESAN LABOR KREMO Kem. kozm. obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. r^Sodnr, 5*59 nlS'fERNnrc>;,ani litrsko **DRo2 7a olje in FIL0-Kac=- -S°k 2'5m s 15 *5 1 54ti',i POSESTI Kupim kakršnokoli STAVBO, kočo, stajo ali senik iz kamna ali lesa, lahko močno poškodovano kjerkoli na Gorenjskem, po možnosti z nekaj travnika. Plačam z devizami. Ponudbe poslati na naslov: J. Husak 82 Princdalc Road, London W. 11 5308 -STANOVANJA . Iščem SOBO v Kranju. La-kič M ičo, Vojkova 60, Ljubljana 5420 20-lctno dekle Hice SOBO v Kranju zaradi službenih obveznosti. Plača do 500 din mesečno. Cenjene ponudbe pošljite pod »Jeseničanka« Iščem SOBO primerno za slikarski atelje s tekočo vodo. Slapar Jernej, Zlatnarje-va 7, Kranj 5423 Iščem SOBO ali sobo s kuhinjo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »dobro plačilo« 5424 Sprejmem MIZARJA za sta\jbno pohištvo in VAJENCA. Ostalo po dogovoru, Pe-ternelj, strojno mizarstvo, Grajska pot 14, Skofja Loka Takoj potrebujem dve PLETILJI za delo na domu. Vrhuhc Marija, pletilstvo RADOVLJICA 5374 Iščem ŽENSKO za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Gospodinjstvo mehanizirano, otroci v \rtcu. Nagrada in po potrebi soba. Mo-horič, Kranj, Skalica 10. Do-v soboto in nedeljo dopoldne 5311 Iščem VARSTVO za osem mesecev starega otroka v Naklem. Naslov v oglasnem oddelku 5426 Iščem HIŠNICO za večji gostinski obrat. Zagotovljeno stanovanje in hrana. Plača dobra, zaposlitev redna. Ponudbe poslati pod »lahko kmečko dekle« 5467 OSTALO Najden ženski DEŽNIK se dobi na Zg. Brniku št. 73 Prosim osebo, ki mi je 13. oktobra vzela KOLO od heu-blitza, da ga takoj vrne, ker je bila opazovana, drugače jo bom prijavil postaji milice. Vidmar, Zalog 32, Cerklje OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik SPILER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 5427 Sprejmem vsa ZIDARSKA in FASADARSKA DELA. Obrtnik Nazim Zaimi, Ze!e-ška 24, Bled 5428 Cenjene goste obveščamo, da GOSTILNA pri MILHAR-JU v GRADU pri Cerkljah zopet normalno obratuje 5429 Društvo telesnih invalidov, podružnica Kranj, Begunjska 10, se iskreno zahvaljuje tovarišicl ZIN- KI RUS iz, Kranja, Cesta kokrškega odroda 19, za podarjenih 340 din za humane namene po želji pokojnega moža Hinka Rusa. Cenjene stranke obveščam, da bo lokal zopet redno odprt od ponedeljka, 23. oktobra dalje. TORBARSTVO IVAN JAKOPIN. Kranj, Maistrov trg 9 5468 Planinski dom in gostišče GAMSOV RAJ organizira vse vrste seminarje za manjše ali večje skupine, kakor tudi družabne, sindikaJne in oseb ne zabave. Od 22. ure dalje na voljo »NIGHT KLUB«. Se priporoča GAMSOV RAJ, telefon 74-140 5469 Zveza za šport in rekreacijo invalidov SRS organizira v nedeljo, 22. oktobra, republiško tekmovanje invalidov SRS v avlo-rallvju »Po poteh gorenjskih partizanov«. Start bo ob 9. uri izpred Tekstil-indusa obrat Tiskanina v Kranju. Možnost udeležbe imajo vsi invalidi,-ki so registrirani v invalidskih športnih društvih, in borci NOV iz vseh gorenjskih občin. Tekmovanje ima dva dela: ocenjevalno vožnjo na progi Kranj — Skofja Loka — Ceš-njica — Bohinjska Bistrica — Bled — Gorje — Javornik — Žirovnica — Begunje — Tržič — Golnik — Kranj ter spret-nostno vožnjo na parkirnem prostoru tovarne Iskra v Kranju. Tekmovalci se lahko prijavijo na startnem mestu uro pred začetkom tekmovanja. PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO PREDOSLJE prireja v sobo-to, 21. oktobra, ob 19. uri v kulturnem domu V Predosljah VINSKO TRGATEV. Za ples bodo igrali »TRGOVCI«. Vabljeni! 5379 Na veselo VINSKO TRGATEV vas vabita Irena in Miro v gostilno »BOHINC«, Milje 15, Sc-nčur 5379 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE piiredi v nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igral bo HftSambel »TIGER«. Vljudno vabljeni! 5430 HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Za veselo razpoloženje bo igral ansambel TIGER 5431 Aktiv ZMS DUPLJE prireja v nedeljo, 22. oktobra 1972, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel UTRINKI. Avtobusne zveze dobre 5472 Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava PE Jesenice Cesta maršala Tita 16, Jesenice razpisuje naslednje prosto delovno mesto: zastopnika za sklepanje in kasiranje žc obstoječih življenjskih in imovinskih zavarovanj na območju mesta Jesenic. Pogoji: dokončana osemletka, znanje slovenščine, bivanje v kraju zaposlitve, veselje do terenskega dela. Poskusno delo traja dva meseca. Izbrani kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Glede na značaj dela (terensko) imajo prednost moški z odsluženim vojaškim rekom. Lastnoročno napisano vlogo s kratkim življenjepisom, spričevalom o šolski Izobrazbi sprejema odbor za delovna razmerja Zavarovalnice Sava PE Jesenice 15 dni po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemu prijav. EXOTERM kemična tovarna Kranj, Struževo 66 takoj zaposli 1. ključavničarja Pogoj: končana poklicna šola kovinske stroke, izpit in atest za varilca in 3 leta prakse; 2. več delavcev za troizmensko delo pri izdelavi kemičnih izdelkov. Prošnje sprejema splošni oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66. SOBOTA £ 2L pjgtobra 1973 Odbor za delovna razmerja pri SGP Projekt Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: ZA ENOTO UPRAVA: obračunovalca osebnih dohodkov Pogoj: ekonomska srednja šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; ZA ENOTO SO-1: 1. delovodjo elektro delavnice 2. obračunovalca proizvodnje 3. dva KV minerja 4. KV žerjavarja Pogoji: pod L: delovodja elektro stroke; pod 2.: ekonomska srednja šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami v stroki; pod 3.: KV miner s pooblastili in zdravstvena sposobnost opravljanja poklica; pod 4.: KV žerjavar s pooblastili in zdravstvena sposobnost opravljanja poklica. Za vsa razpisana delovna mesta velja poprejšnji preizkus znanja. Rok, do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisana delovna mesta, je 10 dni od dneva objave v časopisu. Prošnje sprejema kadrovsko socialni oddelek podjetja SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete Ivane Plevel - p. d. Mihevčeve mame se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalja, nam pomagali v času bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali toliko lepih vencev. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bcleharju za zdravljenje, kolektivom in sodelavcem za podarjene vence in spremstvo pri pogrebu. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter vsem zvonarjem. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Cerkljanska Dobrava, 19. oktobra 1972 Žalujoči Plevelov! Zahvala Ob prerani smrti našega dragega sina, brata in strica Antona Pirea izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijate] sodelavcem, ki so ga tako lepo pospremili v njegovtpi zahvaljujemo oddelku davčne uprave in sindikalni on govornikoma, ki sta v imenu njegovih ožjih sodclava SO Kranj tako lepo in pretresljivo spregovorila ob od jemo se tudi tov. Pavlu Zcrovniku za vsestransko po...^, wmj požrtvovalno stal ob strani. Hvala tudi šolski mladini in gasilcem iz njegovega rojstnega kraja Trboj. Zahvala vsem za številne prelepe vence in vsem, ki ste ga tako lepo in številno pospremili do njegovega zadnjega doma. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: oče, brata in sestra z družinami Trboje, 16. oktobra 1972 znancem in vsem ii grob. Posebno se >čine Kranj, obema t upravnih organov m grobu. Zahvalju-toč, ker nam je tako i m0 I &tVl ■ V sredo, 18. oktobra, dopoldne je B. J. iz Zgoš pri Radovljici, star 18 let, na zelo drzen način vzel denar v trgovini kmetijske zadruge v Radovljici. Prodajalec v trgovini Ivan Škufca se je pred vrati trgovine pogovarjal z neko stranko, kn ]>■ i prodajalno vstopil mlad fant kratkih črnih las. Takoj je stopil k registrski blagajni, jo odprl in iz predala vzel bankovec za 500 din. Prodajalec je zaslišal zven registrske blagajne, zato je takoj stopil v prodajalno. Mladenič je že odhajal. Dejal je: »Oprostite, nameraval sem vzeti 10.000 din, vendar jih yusv.ni.« Nato je hotel skozi vrata. Prodajalec škufca pa je predrzneža prijel, vendar se mu je ta iztrgal, ga- udaril, da je padel po tleh in pobegnil. Prodajalec je stekel za njim in klical mimoidočim, naj ga zadrže. Nekateri so se res pognali za bežečhn, vendar jo je tat popihal, še isti dan pa so kriminalisti neznanca poiskali na njegovem domu. Čigavi so predmeti in vozita ? Kriminalistična služba pri UJV Kranj prav sedaj razjasnjuje večje število vlomov in tatvin v avtomobile. Pri skupini vlomilcev, ki jih je odkrila, so našli več predmetov, za katere storilci ne vedo aH nočejo povedati, kje so jih dobili. Predmeti so bili ukradeni letos od maja do začetka oktobra na celotnem področju Gorenjske vključno s Kamnikom In tja do Šentvida. Med predmeti za katere lastniki še niso znani, je več torbic prve pomoči, razno avtomobilsko In drugo orodje, šoferske rokavice, ročne baterije, rotacijska luč, loparji za badminton ter nekaj oblačilnih predmetov. Neznanega Izvora *° tudi mopedi in nekaj koles s pomožnim motor-jem (pony ekspres). Oškodovanci si lahko predmete in vozila ogledajo na Upravi javne varnosti v Kranju ob delavnikih od 7. do 9. ure zjutraj. nesreče NEPRIMERNA HITROST reda V sredo, 18. oktobra, ob 20.15 se je na cesti drugega med Bledom in Bohinjem pripetila prometna nezgoda zar^a neprimerne hitrosti. V ovinku je zaneslo v ograjo voZ*L. osebnega avtomobila nemške registracije Bruna Hoppa- s de je za 30.000 din. __* Republiška prometna akcija Tako kot že nekaj let doslej se je tudi letos republiški sekretariat za notranje zadeve, oddelek za varnost prometa, odločil za republiško jesensko prometno akcijo na celotnem področju Slovenije. Oktobra In novembra bodo postaje prometnih milic skupaj s postajami milic s splošnim delovnim področjem izvedle šest prometnih akcij. Za vse te akcije so datumi že določeni in bodo po vsej Sloveniji potekale istočasno. Republiška prometna akcija poteka prav v času, ko se vozni pogoji'na cestah poslabšajo. Prav v tem času je na cestah tudi precej nesreč. S takimi prometnimi akcijami naj bi prometni organi preverili brezhibnost vozil v prometu in s tem posredno vplivali na zmanjšanje števila nesreč, ki se pripetijo zaradi različnih okvar in pomanjkljiv« opreme motornih vozil. Na področju UJV Kranj kvaja akcije postaja prometne milice Kranj skupaj « postajami milice s splošnim delovnim področjem na Gorenjskem. K sodelovanju pri akcijah, kot Je povedal komandir postaje prometne mulce Kranj Franc Polainar, P* vabijo tudi podjetja, & opravljajo tehnične preglede motornih vozli. Do sedaj Je bila v okviru republiške jesenske akcije izvedena kontrola hitrosti, v programu akcij pa so še kontrola svetlobnih naprav in svetlobno signalnih naprav na 1UIJ1IVJ Jlfcin"----- .j. motornih vozilih, »yinj* voznik!" la ko»t*S gum, > ugotav utrujenosti pri (s tahografi), vinjenosti, tehtanje^ in kontrola razdalje med tov vozili Mednarodni skakalni tekmi v Kranju in Mostecu Glasov pokal najboljšemu Gorenjcu Kranjska 50-metrska plastična skakalnica na Gorenji Savi je pripravljena. Danes bo nova naprava doživela svoj uradni krst. Na mednarodni tekmi se bo čez niostičck namreč pognalo nad 60 skakalcev iz Avstrije, CSSR, Italije, ZRN in Jugoslavije. Najmočnejše bo vsekakor domače zastopstvo, saj 0 nastopilo kar 30 naših tekmovalcev. Močno ekipo so Poslali tudi Italijani in Avstrijci (14) iz ZRN bosta nastopila 2, medtem ko so Cehoslovaki prijavili 6 *y°jih skakalcev. Med to druščino bomo na startu deli tudi po 3 udeležence bavarske in koroške smučarske zveze. Slovesna otvoritev bo tako danes ob 14. uri z govo-om predsednika organizacijskega odbora Ludvika Ku-•n-ja m s prerczom (raku pokrovitelja kranjske Prireditve predsednika skupščine občine Kranj Slavka tokarja. Poskusni »zajci« pred pričetkom uradnega to °vanla b°do trije domači skakalci — sokonstruk- d r skakalnice študent arhitekture Klemen Kobal, Bog-aJ! Gorčic in Marjan Mesec. Slovesna razglasitev re-mtatov pa bo ob 18. uri v avli skupščine občine Kranj. VpfT.a dan bodo v Prešernovem gledališču ob 16. uri 17 30 kPOrtne fHmC P,anica 72' Bloke in Lisica 71- °b • v bo predsednik Zalokar sprejel delegate smučarki CLZ\eze Jugoslavije in predstavnike republiških zvez, dva dni na plenarnem posvetu v Preddvoru. Mo \ b0t'° °K,eila,i 'udi obe prireditvi v Kranju in gedstecu- Zvečer ob 19.30 pa bo v hotelu Evropa pred-d r'i Zalokar priredil sprejem za organizatorje, „ ™**nopolltične delavce in predstavnike delovnih or-f* uzacij, k j so prispevale največ finančnih sredstev tud n°Vi kraniski objekt. Sprejema se bosta udeležila nar.,preasednik smučarske zveze Jugoslavije Jože Maj-!>„,' ln Predsednik smučarske zveze Slovenije Niko Oelopavlovič. Orp^°«eg števi,nih nagrad, ki so jih prispevale delovne nje pi Cije IskraElektromehanika Kranj, Elan Begu-Rado i«nika Kra"J' živila Kranj, Sukno Zapuže, Almira za v.l a.|n slaščičarna šink iz Kranja, pa sta pokale ZMsa|?1,a^ ^Cga udeleženca ^a^a občinska konferenca jtVo Kranj in za najboljšega Gorenjca naše uredni- D. Humcr Gorenjska rokometna liga Sava B : Tržič B19 :13 V 7 v i p°skrh Kolu L gorenjske rokometne lige je za presenečenje prvi n Sava B, ki si je z zmago nad Tržičem B prislužila Pričak Ven?tvcni točki. V ostalih srečanjih so bili doseženi t°čko °Van* ""CZultati, le Radovljica je na Jesenicah iztržila : Preddvor 7:23 (2:12), Sava B : Tržič B Radovljica 17J7 (9:1), Kranj : Krvavec Divja liga Zanimivo prvenstvo Po 6. kolu je položaj na lestvici precej nejasen, saj ekipe nimajo enako število odigranih tekem. Za prvo mesto se trenutno poteguje kar 6 ekip, med njimi pa ima še vedno največjo možnost za prvo mesto ekipa Jamarjev. Rezultati 5. in 6. kola Kamikaze : Puščavniki 2:7 Outsiders : Kokrica 4:1 Standard : Arestantje 0:5 študentje : Ime 16:3 Gobe : Cirče 0:1 Jamarji : Outsiders 2:2 Študentje : Kamikaze 5:3 Kokrica : Arestantje 1:3 Standard : Gobe 10:1 Cirče : Sedmina 8:0 Puščavniki : Ime 3:5 22-io ),/'>' Jesenice M9 (14:7). n V 11 namreč °d-PrE Lestvica: Kranj Radovljica Preddvor Kr. gora Jesenice Krvavec Tržič B Križe B Sava B Zabnica 159: 133: 88 97 128: 88 134:117 128:136 134:122 116:122 98:140 92:141 66:166 Lestvica: 1. Arestantje 2. Študentje 3. Outsiders 4. Jamarji 5. Cirče 6. Sedmina 7. Puščavniki 8. Standard 9. Kamikaze 10. Kokrica 11. Gobe 12. Ime 14 11 9 9 7 6 6 6 2 0 h8i pa je Storžič izgubil prvo točko. V Selcah je Proti Alplesu B samo remiziral. Veterani so visoko R*,. , DuPlJc B, Preddvor B pa Žabnico B. s2?«ti: A1P'CS B : Storžič 16:16 (9:11), Duplje B : Vctcra-fcadov] ■ 8)* žabnica B : Preddvor B 8:34 (5:13), Bcsmca i ljica B"26:17(9:8). Lestvica: Veterani 6 6 0 0 Storžič 6 5 10 Preddvor B 7 5 0 2 Alples B(-l) 6 4 11 Šešir B 6 2 0 4 Radovljica B 6 2 0 4 Besnica 6 2 0 4 D"PljeB(-l) 6 10 5 Zabnica B 7 0 0 7 242:103 135: 83 142:112 94: 69 98: 93 109:118 131:144 73:112 85:275 -dh 6 3 30 6 402 5 320 4 3 10 5 3 11 5 3 11 5 122 6 204 7 2 05 6 114 6 114 5 104 17: 9 29:15 15: 7 20: 4 16: 9 13:11 14:12 16:24 20:30 13:22 8:21 13:31 12 11 10 8 4 4 4 1 0 I. zvezna namizno teniška liga — ženske Danes Vojvodina : Triglav V avli osnovne šole Simona Jenka v Kranju se bodo v drugem kolu pomerile namiznoteniške igralke domačega Triglava in novosadske Vojvodine v okviru I. zvezne namiznoteniške lige - ženske. Start kranjskih igralk Ljube Novak, Zdenke Za-kojč, Nade Jakopin in Darinke Zerovnik ni bil uspešen, saj so v prvem kolu s 5:0 izgubile proti ljubljanski Olimpiji. Pripomniti pa je treba, da bodo Ljubljančanke letos štartale na najboljše mesto. Neuspeh Kranjčank ni potrl, tako da lahko že danes od njih pričakujemo lepo in borbeno igro. Uspeh tako po vsej verjetnosti ne more izostati, -dh Šahovski teden na Jesenicah V počastitev 40-letnice šaha na Jesenicah so organizirali šahovski teden s številnimi prireditvami. Glavna prireditev je bila v soboto, ko je bilo na sporedu mednarodno srečanje z ekipo Berkstaina. Zmagali so gostje s 5,5:4,5. V nedeljo pa je bil četveroboj za pokal Jožeta Gregorčiča. Zmagala je ekipa Jesenic pred Borcem iz Kranja, ekipo Lesc in škof-jo Loko. bef Ha listi strelcev vodi Eli-jon Stane (Študentje) s 15 goli. K. Bedekovič Nova skakalnica v Žireh Smučarski klub Alpina iz Žirov gradi te dni v Novi vasi npvo 30-metrsko smučarsko skakalnico. Načrt zanjo je izdelal ing. Janez Gorišek. Za gradnjo nove skakalnice so se Žirovci odločili zato, ker prejšnja ni dopuščala lepih in pravilnih skokov. Ves izkop bodo prizadevni smučarski delavci iz tega kraja morali opraviti ročno. Ker pa je prostovoljce le težko dobiti, je vprašanje, čc bo skakalnica pripravljena že do zime. -jg Podelitev priznanj v Radovljici V petek je bila v Radovljici podelitev priznanj tclesno-vzgojnim delavcem in športnikom iz radovljiške občine. Priznanja je podelil izvršni odbor zveze za telesno kulturo Slovenije bo 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in 25-letnici ustanovitve fizkulturne zveze Slovenije. M. Hudovernik Ljubljanska conska rokometna liga Zmaga Dupelj v Kamniku V 8. kolu ljubljanske conske rokometne lige so napravili veliko presenečenje rokometaši iz Dupelj, ki so premagali v Kamniku domačo ekipo. Čeprav so domačini vodili v drugem polčasu še z 10:6, so Dupljanci z izredno dinamično igro v drugem delu drugega polčasa rezultat Obrnili v svojo korist. Ker je nastopil na tekmi igralec Dupelj Pavel Srečnik brez tekmovalne izkaznice, tekma še ni registrirana in bo o odločitvi sklepala tekmovalna komisija. Pomembno zmago so zabeležili tudi rokometaši Še-širja, presenetila pa je tudi ekipa Alplesa. Rezultati: Šešir : Prule 19:16, Križe : Mokerc 8:22, Alples : Hrastnik 23:13, Olim-pija : Sava 25:11, Novo mesto : Zagorje 34:20. V vodstvu je ekipa Kamnika s 14 točkami pred šešir-jem in Olimpijo, ki imata po 12 točk. Ekipa Dupelj pa je trenutno z 8 točkami na 6. mestu. J. Kuhar Jesenice : Medveščak 7:1 V zadnji trening tekmi pred današnjim startom v I. zvezni hokejski ligi so Jeseničani pod Mcžakljo premagali neugodnega nasprotnika zagrebškega Medveščaka. Medveščak sc je dobro upiral raz- Slovenija igranim Jeseničanom, toda po prikazani igri obe moštvi še nista dobro pripravljeni za letošnjo sezono. Gole za domačine so dosegli: Poljanšek in Hafner po 3. Beravs 1. i avto Poslovalnica Kranj, Cesta JLA 10. Cenjene stranke obveščamo, da imamo že na zalogi snežne verige i Z mednarodnim tekmovanjem v smučarskih skokih bodo danes slovesno Odprli v Kranju novo smučarsko skakalnico, prekrito s plastično maso. Skakalnica je bila zgrajena v f izrednim prizadevanjem rekordnem času, in to pkaikalcev in funkcionarjev SK Triglav Kranj. Ob Otvoritvi tega pomembnega športnega objekta smo vprašali tri kranjske smučarske skakalce, kaj menilo o novi napravi na Gorenji Savi. # Marjan MESEC ska- E, »Nova skakalnica irelika pridobitev za jskl in obenem tudi Ea gorenjski skakalni šport. Omogočala bo treninge vse leto, in prav to •mo skakalci najbolj pogrešali. Zaradi tega smo radi prostovoljno pomagali pri graditvi naprave na Gorenji Savi. Sam sem že preizkusil skakalnico in menim, da je dobro narejena in da bo dopuščala skoke okrog 50 metrov.« # Janez GORJANC, skakalec - kombinatorec: »Da |e plastična skakalnica velika pridobitev za kranjski skakalni šport, ni potrebno ponavljati. Najbolj Je primerna za trening ln tekmovanje mladincev, člani pa se bomo lahko pred sezono pripravljali za tekme na večjih skakalnicah. Predvsem Je pomembno, da h^Tio Hbkn že pri- hodnje leto skakali vse leto. Ker sem opravil že nekaj skokov, lahko rečem, da je skakalnica brezhibna, čeprav Je bila zgrajena v zelo kratkem času. če skakalci in funkcionarji kluba ne bi toliko pomagali, v Kranju te naprave letos še zanesljivo ne bi bilo. Ker je skakalnica varna, bodo lahko na njej skakali tudi manj iz kušeni skakalci.« % Bogdan NORČIC, ska kaleč: »Skakalni klub Triglav Je s skakalnico veli ko pridobil. Prej smo mo rali hoditi trenirat drugam, sedaj pa imamo skakalnico doma. Kvaliteta kranjskega skakalnega športa se bo zanesljlivo dvignila. JAakalcl smo zato radi pomagali s prostovoljnim delom. Naprave še nisem preizkusil, ker sem bil mesec dni z državno reprezentanco na treningu na Češkem. Tam imajo vsaj 10 takih skakalnic. Ko bo urejena še okolica in postavljeni objekti za shranjevanje opreme, bo skakalnica še lep ša.« J. Košnjck Gorska reševalna služba praznuje Zaradi nenehnih nesreč v naših gorah so na pobudo slovenskega planinskega društva ustanovili 16. junija 1912 v Kranjski gori prvo gorsko reševalno postajo pri nas. Od skromnih začetkov pa do danes so naši gorski reševalci opravili pomembno delo. Danes je v petnajstih postajah gorske reševalne službe več kot 400 gorskih reševalcev in vodnikov lavinskih psov. Gorski reševalci letos torej praznujejo 60-letnlco obstoja gorske reševalne službe. Ta pomemben jubilej bodo praznovali danes v Ljubljani, kjer se bodo zbrali gorski reševalci, ki že 25 let aktivno delujejo v gorski reševalni službi, načelniki reševalnih postaj in drugi. Ob 16. uri bo v Ljubljani otvoritev centralne razstave Gorska reševalna služba nekdaj in danes, ob 18. uri pa bo gorske reševalce ln goste sprejel predsednik mestne skupščine Inž. Miha Košak. D. SedeJ TUDI5 TO SE ZGODI Podpredsednik kranjske občinske skupščine in direktor osnovne šole Lucljan Seljak v Stražišču sta v sredo dopoldne med obiskom gradbišč osnovnih šol ln vrtcev v obČL ni v megli vozila brez prižganih kratkih luči. Podpredsednika so prometni miličniki opozorili, naj prižge luči, direktor šole pa bi moral plačati kazen. Prav mu Je. Zakaj pa ni namesto direktorja šole raje podpredsednik občinske skupščine. Ko so na sredini seji radovljiške občinske skupščine imenovali komisijo za ugotav-Ijanje izvora premoženja občanov, jc eden od odbornikov predlagal naj H bil član komisije vedno tudi eden od prizadetih občanov. Najbrž med predlogom in ugotavljanjem njegovega premoženja ni nobene zveze. Nepoučenega obiskovalca, ki bi hotel zvedeti kaj več o gledališki dejavnosti v Škofji Loki, bi pot slej ko prei pripeljala do zadnja leta ključne osebnosti krajevnega »teatra« — do režiserja Petra Jamnika (40). Kot pobudili k, aktivni član in prvi predsednik eksperimentalne skupine Oder-galerija Skofja Loka je v minulih treh sezonah razveselil gledalce s štirimi uspelimi dramskimi deli in si pridobil, sloves daleč najboljšega, najplodnejšega in najbolj originalnega igralskega dirigenta v občini. Dovolj bo že, če povemo, da je v času po ustanovitvi eksperimentalne skupine ponudil občinstvu več kakor vse Loško gledališče skupaj. In Loško gledališče je bilo dolga leta vodilna ustanova svoje vrste v komuni. Jamnik je seveda amater, vendar mu ne gre oporekati izrednega talenta. Tudi izkušenj ima dovolj, saj I od leta 1950, ko so ga kot suhljatega gimnazijca Sp*% jeli v šolsko dramsko sekcijo, zrežiral kar 35 celovečernih predstav. Za uvod v letošnje zimo pa pripravit veseloigro Zdenka Majarona »Grmenje brez dežja«- { je ob celi vrsti angažiranih dram prva komedija v nI govi karieri. Prepričani smo, da ji bo kos. Premier je napovedana za 3. november. Zadovoljive prijave na krvodajalsko akcije V tržiški občini bo 3. in 4. novembra redna letna krvodajalska akcija. V seznam krvodajalcev v občini jc vpisanih 695 ali 15 odstotkov zaposlenih občanov. Da bi akcija najbolje uspela, so se začeli pripravljati že v začet- ku oktobra. Odposlali so Pg javnice, na katere so s sedaj odzvala že nek*' ^ podjetja. Vse kaže d* ^ akcija dobro uspela m <-.,<, bo na odvzem kfvl Juu«f! predvidenih 750 krv , cev. Neokrnjeno nadomestilo OP Slovenske zdravstvene regije nimajo enotno urejenega Izplačila nadomestila osebnega dohodka za zavarovance, ki pridejo v bolnišnice zaradi transplatacij kot darovalci organov. Na predlog zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja naj bi to vprašanje zdaj enotno ure- dili za vso Slovenijo-ni odbor skupščine stl zdravstvenega *a ^ nja delavcev Kranj J" ner lagal, naj bi bil zavaro ^ darovalec uPravičen,,,a 0s<^. odstotnega nadomesti^ ^ nega dohodka, i" prvega dne.