Poštnina plačana v gotovini
Leto XX., št. 179
Ljubljana, petek 4. avgusta 1939
Cena 2 Din
U prav nisi vo ujuDijana. tCnafljeva 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 312o. 3126 inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 ln 2492. podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon št 2455. podružnica Celje Kocenova ulica 2
Telefon ŠL 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78 180 CTHen št 105.241.
Družinski zakonik v Franciji
Eden najtežjih problemov, pred katere je v svojem vzponu notranjega preporoda postavljen danes francoski narod, je gotovo vprašanje depopula-cije ali usihanja naroda zaradi resnega pojemanja rojstev. S tem vprašanjem se že dolgo let pečajo francoski strokovnjaki, a tudi politiki in državniki mu posvečajo vedno večjo pozornost, ker se vedno bolj zavedajo, da bi bili brez rešitve tega osnovnega problema francoske bodočnosti vsi drugi ukrepi za duhovni preporod in duhovno okrepitev francoskega naroda le neznatnega pomena. Daladierova vlada je prav v tem pogledu opravila te dni važno delo, ko je v vrsti 70 uredb z zakonsko močjo, izdanih na osnovi parlamentarnih pooblastil, s posebnim dekretom uveljavila tudi tako zvani »družinski zakonik«, ki vsebuje določbe za pomoč družinam z otroki, za zaščito družin sploh, za pospeševanje rojstev in za zajezitev priseljevanja s podeželj"a v mesta.
Upadanje rojstev je mogoče zaznamovati v Franciji že vse od druge polovice preteklega stoletja. Od leta 1806 co leta 1856 je znašalo povprečno let-no število rojstev okoli 960 000 in je leta 1866 doseglo višek s približno enim milijonom. Od tedaj naprej pa je mogoče zabeležiti stalno upadanje rojstev, tako da je bilo na primer leta 1906 zabeleženih le še 787.000, leta 1930 samo 750.000, leta 1936 nadaljnji padec na 630.000. a končno leta 1938 že samo 613.000 rojstev. Od leta 1886 do lanskega leta je povprečno število rojstev v Franciji padlo za eno tretjino! Drug nevaren populacijski pojav je v zadnjem času tudi pojemanje porok, ki so od 342.000 leta 1930 padle na 279.000 leta 1936. Vzporedno s temi pojavi se seveda veča število nad 50 let starih liudi, dočim stalno pada število onih izpod te starostne dobe. Dočim je imela Francija na primer leta 1935 še nad 10 milijonov otrok izpod 14. leta, bi jih po lestvici sedanjega upadanja rojstev leta 1985 (torej čez 50 let) imela le še nekaj nad dva milijona! Jasno je, da so te številke morale že davno vzbuditi resno zaskrbljenost vseh onih, ki vodijo usodo francoskega naroda. Bilo je mnogo poskusov, da se to narodno zlo odpravi — toda šele Daladierova vlada je pristopila k energični in sistematični akciji Glavne odredbe njenega družinskega zakonika bodo tudi našo javnost zanimale.
»Družinski zakonik«, v katerem so strnjene vse dosedanje francoske populacijske določbe in dopolnjene še z novimi, šteje 167 članov in ga je francoski uradni list objavil na 18 straneh. Zabeležili bomo samo nekaj glavnih določb, ki nam kažejo novo smer francoske populacijske politike.
Novi zakonik uvaja predvsem nagrade za otroke. Za prvega otroka, ako je rojen v prvih dveh letih zakona, prejmejo delavske družine nevračljivo enkratno nagrado v znesku od 2000 — 3000 frankov (po življenjskih prilikah v posameznih okrožjih). Za drugega otroka prejmejo mesečni nevračljivi družinski dodatek v višini 10% povprečnega mesečnega zaslužka v odgovarjajočem okrožju. Ta mesečni družinski dodatek se plačuje do 14. leta otrokove starosti, odnosno do 17. leta, •ako se otrok posveti študijem. Od tretjega otroka dalje se ta mesečni dodatek zviša na 20% povprečnega mesečnega zaslužka v okrožju. Ta ugodnost je še povečana z določbo, da se mesečni družinski dodatek za prvo otrokovo leto lahko kapitalizira in skupno izplača.
Razen navedenih nagrad za pospeševanje rojstev pa uvaja »družinski zakonik« še posebno pomoč za mater v gospodinjstvu, da bi se s tem žene od-vrn'le od zaposlenosti izven doma. Ako služi samo mož. prejema žena to pomoč skozi pet let za enega otroka, v primeru več otrok pa toliko časa, dokler ni najmlajši izmed njih star 14 let. Tudi ta pomoč znaša mesečno 10%> povprečnega mesečnega zaslužka v okrožju.
V Parizu bodo te nagrade približno naslednje: za prvega otroka bo prejela družina enkratno nevračljivo nagrado v znesku 3000 frankov, za drugega otroka mesečni družinski dodatek okoli 150 frankov (na osnovi povprečnega mesečnega zaslužka 1500 frankov), za vsakega nadaljnjega pa še po 300 frankov. Razen tega bo mati prejemala za gospodinjstvo poseben dodatek v znesku 150 frankov za dobo pet let za enega otroka, v primeru več otrok pa do izpolnitve 14. leta starosti pri najmlajšem izmed njih. Vsi ti mesečni dodatki bodo torej v Parizu pri družini s šestimi otroki znašali do 1500 frankov, kar predstavlja 100% povprečnega zaslužka.
Za podeželsko prebivalstvo vsebuje »družinski zakonik« posebne določbe z
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126: Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
GDANSK ZOPET VZNEMIRJA EVROPO
Gdanska vlada namerava preklicati carinsko unijo s Poljsko in se priključiti nemški carini, kar bi Poljska smatrala za ogražanje svojih življenjskih interesov
London, 3. avg. z. Dočim je včeraj samo »Daily Telegraph«, ki ima dobre zveze s Foreign officeom, opozarjal, da postaja položaj zaradi Gdanska vedno bolj napet, so danes tudi vsi ostali londonski listi mnenja, da se kriza vedno bolj zaostruje. Liberalni »Star« piše, da je posebno značilno to, da se množe znaki poostritve krize baš sedaj, ko odhaja angleški parlament na počitnice. V spodnji zbornici se je razvila o tem obširna razprava o priliki razprave ponovnega sestanka zbornice. Največjo pozornost je vzbudila v angleških krogih grožnja »Danziger Vorposten«, da bo gdanski senat odprl vzhodno prusko mejo za svobodno izmenjavo blaga med Nemčijo in Gdanskom ter da bo ukinil carinsko uniio s Poljsko. To bi pomenilo v najugodnejšem primeru gospodarsko vojno s Poljsko. Kako bo Poljska reagirala na to postopanje gdanskega senata, še ni znano. V londonskih diplomatskih in političnih krogih, ki so običajno zelo dobro obveščeni, so prepričani, da je v bližnjih dneh računati z resno poostritvijo mednarodne krize.
London, 3. avg. br. Današnji »Manche-ster Guardian« se bavi s problemom Gdanska in opozarja na to, da postaja položaj vedno bolj napet. Postopanje gdanskega senata, ki se ne zmeni za proteste poljske vlade in ki ravna očitno po navodilih iz Berlina, sili poljsko vlado, da energično intervenira tudi v Berlinu. List opozarja na razne ukrepe, ki so bili izdani v Nemčiji in ki kažejo na to, da se pripravlja Nemčija na odločilni udar. Ne samo v Gdansku in v vzhodni Prusiji, tudi v sami Nemčiji in na Slovaškem so koncentrirane nemške čete. List domneva, da hoče Nemčija s takim! ukrepi držati Poljsko v stalni napetosti v domnevi, da ne bo mogla vzdržati trajne mobilizacije svoje vojske. »Manchester Guardian« naglaša, da se v Berlinu motijo, če mislijo, da bo Poljska popustila. Poleg vojaške pomoči je Poljska dobila sedaj že zadostna finančna sredstva, da lahko vzdrži vsako preizkušnjo. Poljska je že povedala svojo zadnjo besedo in ne bo več popustila. Sedaj je na vrsti Nemčija, da popusti.
Rezerviranost v Berlinu
Berlin, 3. avgusta, z. V nasprotju s pisanjem angleškega in francoskega tiska, ki se bavi s poostritvijo spora med Gdanskom in Poljsko, so v merodajnih nemških krogih skrajno rezervirani in naglašajo, da jim ni nič znano, da bi nameraval gdanski senat proglasiti carinsko unijo z Nemčijo. V ostalem izjavljajo, da je to stvar gdanskega senata. Kakor izgleda, je tendenca merodajnih berlinskih krogov ta, da se Nemčija zaenkrat ne bo direktno vmešala v poljsko-gdanski spor, marveč bo počakala, kako se bodo razvijali dogodki.
Poljska ne bo znižala števila carinikov
Varšava, 3. avg. o. Kakor poročajo iz dobro poučenega vira, se je poljska vlada odločila odkloniti prošnjo senata v Gdansku po zmanjšanju števila poljskih carinikov od 110 na 27. Tozadevna nota bo izročena senatu s posredovanjem poljskega generalnega komisarja v Gdansku. Senat v Gdansku še ni podvzel nobenih korakov, da bi uresničil v časopisju izraženo grožnjo o vzpostavitvi carinske unije z Vzhodno Prusijo. Kakor menijo v Varšavi, smatra senat, da bi tak korak prisilil Poljsko k ostrim protiukrepom. Poročevalec londonskega »Timesa« v Gdansku je objavil daljše poročilo o vojaških pripravah v Gdansku, predvsem o organizaciji vojaških formacij, ki je bila prvotno slaba, dokler ni general Ebhard v osmih tednih svojega bivanja izvršil reorganizacijo in koordinacijo obrambnih načrtov. Za sedaj še ni urejeno vprašanje, kdo naj bi prevzel vojaško poveljstvo v Gdansku. Verjetno je, da je bil nedavni obisk generala Bodenschatza v zvezi s to zadevo.
Poljski veleposlanik pri HaliSaxu
London, 3. avg. AA. Zunanji minister lord Halifax je sprejel včeraj poljskega veleposlanika Raczinskega.
Kako presojajo položaj v Franciji
Pariz, 3. avg. p. V zvezi z najnovejšim razvojem vprašanja Gdanska se danes pariški listi obširno bavijo z možnostjo gospodarskih represalij v Gdansku. Obenem razpravljajo tudi o vesteh iz Gdanska, po katerih je prispel danes tjakaj admiral von Trof, šef pomorske legije. Z druge strani poročajo, da je vodja narodnih socialistov v Gdansku Forster snoči izjavil, da sicer ne ve, kdaj bo Gdansk definitivno združen z Nemčijo, poudaril pa je, da bo do tega gotovo prišlo. Vemo, je dejal, da moramo počakati na Hitlerjevo odločitev. Kar moremo storiti, je to, da smo pripravljeni na boj. Gdansk ima tisočletno tradicijo, do-
čim Poljska skupaj z Gdynjo nima nobene tradicije.
Pariški listi objavljajo tudi izjavo poljskega generala Sikorskega, ki je napisal studijo »V vojno ali ne«, v kateri pravi, da pripada odgovor na to vprašanje Nemčiji. Okoli 15. avgusta bo Nemčija podvzela odločilne korake, toda Anglija in Francija bosta ostali na črti obrambe. Če bi se Gdansk pridružil Nemčiji, bi se njegova luka pretvorila v pomorsko oporišče, ki bi prevladovalo nad Baltikom. Zapadne sile bodo nastopile proti vsakemu poizkusu take dominacije. Poljska ne bo oteževala položaja, vendar pa se bo borila za svoje pravice. Zavezniki morejo imeti zaupanje vanjo.
Lord Hali£ax o sedanjih perečih problemih
London, 3. avgusta. AA. (Reuter). Ko je začel zunanjepolitično razpravo v zgornjem domu, je laburistični lord Sneli prepričeval lorda Halifaxa, da on s svojim predlogom, po katerem se opozarja vlada na sedanje stanje zunanjepolitičnih vprašanj, nima namere delati vladi neprijetnosti, temveč bi rad le poudaril, da je eden izmed bitnih pogojev demokracije, da sta tako ljudstvo kakor vlada zadovoljna glede javnih vprašanj. Ko se je bavil s položajem na Kitajskem, je lord Sneli izjavil upanje, da bo lord Halifax imel možnost prepričati jih, da se vladna politika na Kitajskem ne bo spremenila in da bo vlada še naprej podpirala kitajsko valuto. Govornik je nato prešel na pogajanje z Rusijo in govoril za pospešenje razgovorov. Končno se je bavil s položajem v Gdansku in prosa ministra za pojasnila. Svooj govor je lord zaključil z besedami, da je bila angleškim državljanom naloženih zelo veliko žrtev, ki so jih s hrabrost-
namenom, da se prepreči beg z dežele v mesta. Tako so določene posebne nevračljive nagrade za otroke, uvajajo pa se razen tega tudi posebna poročna posojila v višini od 5000 — 20.000 frankov. Izplačevala se bodo samo zakoncem, ki so najmanj pet let že preživeli na deželi in pri poljedelskem delu ter se zavežejo, da bodo ostali na svojem posestvu najmanj še 10 let. Posojila vračajo zakonci v 20 polletnih obrokih z obrestmi po 4.25°/n, začenši s tretjim letom po poroki. Ob rojstvu vsakega otroka pa se od preostalih obrokov sorazmerno odbije del posojila, a pri petem otroku ves preostanek.
Za družine z otroki uvaja »družinski zakonik« tudi razne davčne olajšave. Zanimivo je, da se tudi zapuščinska taksa manjša z večanjem števila otrok in se pri petih živih otrokih popolnoma črta. Za zakonce, ki so družinski očetje, se tudi najnižja starostna doba za vstop v javne službe z vsakim otrokom zniža za eno leto. .V neposredni zvezi s temi nagrada-
jo prevzeli in pristali na okrnitev svojih tradicij in zato ima prav isto ljudstvo pravico zahtevati pojasnil, katera bi vlada morala dati.
London, 3. avg. br. V zunanje politični debati v lordski zbornici je povzel besedo tudi zunanji minister lord Halifax, ki je med drugim naglasil, da angleška vlada nikdar ne bo zanemarila angleških interesov na Kitajskem in svojih obveznosti do svojih zaveznikov. S tokijsko formulo je Anglija samo priznala dejanski položaj in pristala na to, da se reši tiencinski spor na miren način. Kakor pa kaže, bo zelo težavno doseči povoljen sporazum. Angleška vlada nikdar nikakor ne želi komplicirati naloge svojega poslanika v Tokiu, ki je zelo delikatna. Naraščanje protiangleških demonstracij na Japonskem in Kitajskem smatra angleška vlada za zelo resno zadevo. Cilji in nameni Anglije, Amerike in Francije na Daljnem vzhodu so docela identični. Angleška vlada polaga važnost
mi in olajšavami za pospeševanje rojstev pa so v drugem delu »družinskega zakonika« kazni za pobijanje protizakonitega odpravljanja plodu. Zvišajo se zlasti kazni za pobijanje protizaplo-ditvene propagande. Porodnišnice bodo podvržene odslej strožji kontroli. Vzporedno bo tudi zaščita družine predmet večje pozornosti. Varstvo posinovljen-cev, katerih položaj bo podoben poza-konjenim otrokom, bo večje kakor doslej, a tudi varstvo nezakonskih otrok bo izboljšano. Prestopki proti javni morali bodo strožje kaznovani kakor doslej in povečajo se tudi kazni za pobijanje trgovine z mamili. Omejilo se bo v bodoče tudi podeljevanje koncesij za pivnice in gostilne ter sploh prodajalne alkoholnih pijač. Vse pijače z nad 30% alkohola bodo podvržene glede razprodaje posebnim vladnim odredbam.
Iz besedila zakonika veje isti duh notranjega preporoda, kakor ga že«ypa-
žamo na drugih področjih francoskega
na to, da obvešča francosko in ameriško vlado o vseh svojih akcijah.
Glede odpovedi trgovinske pogodbe z Japonsko je lord Halifax naglasil, da vlada to vprašanje skrbno proučuje in je tudi v neprestanih stikih z dominioni.
Razvoj položaja v Gdansku angleška vlada skrbno zasleduje. Dobro se zaveda, kakšne posledice bi mogle nastati za mir v Evropi, če bi se gdanski problem še bolj poostril. V zbornici ne more podati nobenih izjav, ki bi dopuščale, da bi se sedanji položaj lahko presojal z lahke strani. Storili smo vse, da organiziramo vse miroljubne države, da bi na ta način odstranili vojno nevarnost. Sedaj nam ne preostane nič drugega, kakor da čakamo mirno in da ostanemo enotni, ne da bi pri tem bili preveč zaupljivi, a tudi ne preveč pesimistični Zedinjen narod, ki ve, kaj hoče in ki pozna svojo moč, lahko mirno gleda v bodočnost.
se ne boji podmornic
London, 3. avg. p. V razpravi v spodnji zbornici je prvi lord admiralitete poročal o načinu obrambe države pred podmornicami. Navedel je zgodovino podmornic in
borbe proti njim. Omenil je med drugim tudi izkušnje iz svetovne vojne, in kako so se podmornice v zadnj:;i letih izpopolnile. Svoj govor je zaključil z izjavo, da se Angliji ni treba bati podmornic, ker ima v svoji posesti aparat, s katerim se more iz. slediti vsaka podmornica, še preden nastane nevarnost napada. Takega aparata nima nobena druga država in najbrže tudi ne stičnega.
Uspeh laburistov pri naknadnih volitvah
London, 3. avgusta. AA. Pri naknadnih volitvah v Braconu je zmagal delavski kandidat z 20.679 glasovi, medtem ko je konservativni kandidat dobil samo 18.043 glasov. Vlada je pri dosedanjih naknadnih volitvah izgubila 17 mandatov, in sicer 13 na račun delavske stranke, 4 pa na račun neodvisnih kandidatov.
Angleški krediti
garantnim državam
Berlin, 3. avgusta. AA. Po pisanju »Timesa« je bil kredit za tako imenovane ga* rantne države razdeljen takole: od skupne vsote 31.7 milijonov funtov bo dobila Turčija 16, Poljska 8.13, Rumunija 5.5 in Grčija 2.04 milijona funtov šterlingov.
V pričakovanju vojaških posvetov v Moskvi
Prihod in slovesen sprejem angleške vojaške delegacije
za Moskvo v Parizu
London, 3. avg. o. Angleška vojaška delegacija je dopoldne odpotovala v Pariz, kjer je bila ob 17. slovesno sprejeta. V Londonu in Parizu je največje zadovoljstvo, ker menijo, da je sedaj fronta miru definitivno sklenjena in da gre v Moskvi samo še za nekatere važne podrobnosti glede vojaške pogodbe ter tehničnega izvajanja vojaškega sodelovanja.
Ministrski predsednik Daladier je sprejel v avdienci generala Hutzingerja, ki se je vrnil iz Ankare in čigar poročilo bo služilo kot podlaga za bližnja vojaška pogajanja v Moskvi. General Hutzinger je včeraj popoldne odletel v London, kjer se je sestal z angleško vojaško delegacijo, da bi se z njo dogovoril še v Londonu o nekaterih važnih zadevah, o katerih je prinesel informacije iz Turčije.
Pri angleško-francoskih generalštabnih razgovorih, ki so se začeli nocoj v Parizu, so angleški zastopniki predlagali, naj se general Hutzinger pridruži francoski vojaški delegaciji, ki bo odpotovala v Moskvo. Sedaj sestavljajo program za moskovska pogajanja. Vodja francoske delegacije, general Doumenc, je imel daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom Daladierom, na katerem so bile določene skrajne meje, do katerih se lahko Francija zaveže za morebitno pomoč Rusiji. Angleška in francoska delegacija bosta odpotovali v Moskvo najkasneje v nedeljo, bodisi z vlakom ali pa z letali Francoska delegacija bo uredila z rusko delegacijo vprašanje razmestitve ruske vojske na zapadni meji, kakor tudi vprašanje skupne akcije turške in ruske vojske, dočim se bo angleška delegacija največ pogajala o pomorskih in letalskih zadevah. Angleška in francoska delegacija si bosta prizadevali, da predvsem ugotovita vojaški potencial ruske vojske, vojnega brodovja in letalstva, o čemer ni podrobnih podatkov. Anglija se predvsem zanima za rusko brodovje na Baltiku.
London, 3. avg. br. Parnik, s katerim bosta odpotovali v Moskvo francoska in angleška vojna delegacija, odpotuje iz Anglije v soboto ob 16. in bo prispel v Leningrad v sredo.
Vorošilov vodja ruske vojaške delegacije
M06kva, 3. avg. br. Ruska vlada je danes objavila sestavo ruske vojne misije za pogajanja z Anglijo in Francijo. Ruski misiji bo načeloval maršal Vorošilov. člani pa so šef generalnega štaba general Sabroni-
življenja. Francoski narod je v odločilnem trenutku zgrabil svoje slabosti pri korenu. Samo zakonske odredbe gotovo še ne bodo odpravile vsega zla, toda pot je začrtana in vlada se na pol poti ne bo ustavila. Določbe »družinskega zakonika« pomenijo za državo veliko finančno breme, saj bo morala državna blagajna poleg dosedanjih izdatkov v iste namene izplačati še okoli 1450 milijonov frankov samo v tekočem letu, dočim se skupno vsi letni izdatki za večje družinsko in populacijsko skrbstvo cenijo na okoli 10 milijard frankov. To breme, ki bo zahtevalo povečanje davkov, pa sprejema francoski narod nase v zavesti, da je našel pot, ki naj vodi k demografskemu ozdravljenju. Zdi se, da še vedno veljajo besede Montesquieuja: »Za Francijo je značilna izredna Lahkota, s katero se izvleče iz vseh svojih izgub, svojih bolezni in svojih narodnih usihanj, in pa izredna življenjskost, s katero je znala prebroditi napake svojih različnih vlad.«
kov, poveljnik mornarice admiral Kucne-pov in poveljnik letalstva general Lukne-cov ter namestnik šefa generalnega štaba general Samorinov.
Nemški predlog za vzhodni Locarno?
London, 3. avg. o. V kuloarjih angleškega parlamenta govore, da obstoja baje na nemški strani predlog za zaključitev vzhodnega Locarna, po katerem bi se pogodbeno zajamčila nedotakljivost mej vseh držav v Vzhodni Evropi. Nemčija bi na to pristala, če bi se vprašanje Gdanska uredilo po njeni želji. Poljsko bi po izgubi Gdanska zadovoljila na ta način, da bi se Slovaška razdelila med Poljsko in Madžarsko.
Moč ruske vojske
Pariz, 3. avgusta, b. V tukajšnjih poučenih krogih pripisujejo bližnjemu odhodu angleške in francoske vojaške misije v Moskvo še prav poseben pomen zaradi tega, ker bo ena izmed najvažnejših nalog obeh misij, da v razgovorih z vodilnimi ruskimi vojaškimi osebnostmi ugotovita dejansko moč ruske vojske. Gre predvsem za konkretno vprašanje, koliko sil bi morala Rusija rezervirati za vsak primer na Daljnem vzhodu, kjer mora računati z Japonsko.
Kolikor je doslej tu znano, razpolaga Rusija z armado dveh milijonov dobro iz-vežbanih vojakov, od katerih pa je treba odbiti približno pol milijona vojakov, nekaj tisoč tankov in letal za potrebe Daljnega vzhoda. Po neuradnih podatkih, ki jih imajo francoski vojaški strokovnjaki na razpolago, znaša ruska zapadna armada precej nad milijon dobro izvežbanih mož, k čemur pa je treba prišteti še najmanj okoli 9 milijonov dobro izvežbanih rezervistov, ako upoštevamo, da je Rusija uvedla splošno vojaško dolžnost šele leta 1928. Celokupne vojaške rezerve pa se dajo oceniti na najmanj 15 milijonov mož, ki bi jih bilo mogoče v kratkem porabiti, dočim bi za nadaljnjih 7 do 8 milijonov rekrutov bile potrebne še vežbe.
Poleg redne vojske je treba upoštevati tudi prostovoljne formacije. Rekruti stopajo namreč v redno vojsko šele potem, ko so odslužili dveletni prostovoljni rok v na pol vojaških organizacijah. V poštev prihaja nadalje tudi civilno letalstvo. V Rusiji je trenutno 113 letalskih šol z okoli 700 šolskimi letali.
General Ironside
je že bil v Moskvi ?
Pariz, 3. avg. b. »Figaro« objavlja iz zanesljivega vira senzacionalno vest, da je generalni inšpektor angleške vojske, general Ironside, ko se je pred kratkim mudil v Varšavi, incognito obiskal tudi Moskvo, kjer je imel priliko pripraviti vse potrebno za vojaške razgovore, ki bodo sedaj sledili. Tudi drugi listi posnemajo to vest, vendar z rezerviranimi dostavki.
Vladna kriza na Nizozemskem
Haag, 3. avgusta. A A. Holandska kraljica Viljemina je sprejela včeraj šefa krščanske stranke de Geera, bivšega ministrskega predsednika, kateremu bo verjetno poverjena naloga, da sestavi novo vlado in konča vladno krizo, ki traja že pet tednov.
f
Varnostni ukrepi v Španiji
Naraščanje nezadovoljstva ln vznemirjenje v državi
lil I Kraljeviča na Bledu l Položaj na Balkanu v italijanskih očeh
Madrid, 3. avg. o. Po atentatu na poveljnika orožništva v Madridu Gaberdona je zavladala v Španiji velika napetost. Med falangisti je nastalo veliko vznemirjenje. Notranji minister in vodja falangistov Su-ner je odredil aretacijo 260 sumljivih ljudi zaradi atentata. Tudi potovanja iz kraja v kraj so omejena. Vojaštvo je pod strogim nadzorstvom da bi se preprečila agitacija med njim. Vlada je zbrala zanesljive čete okoli Burgosa. Obmejni promet je pod strogim nadzorstvom ter je bila uvedena tudi cenzura za pisma, ki prihajajo iz inozemstva ali pa se pošiljajo iz Španije. Posebno je strogo nadzorstvo ob francoski meji, ker se oblasti boje, da bi se v primeru neredov ne vrnili španski republikanski vojaki, ki so pobegnili v Francijo.
Madrid, 3 avgusta AA. Havas. Notranji minister Serano Suner je nujno poklical v Burgos generala Yagua in člana falange, nacionalnega svetnika Pedra Castilla. Mislijo, da se želi general Franco podrobno informirati o mnenju raznih vodilnih osebnosti, preden bo sestavil novo vlado.
General Queipo de Liano je izročil poveljstvo druge armade generalu Salliceu.
Ker je izročitev španskega zlata po za slugi uspešne intervencije maršala Petai-na končana, je general Franco včeraj sprejel francoskega veleposlanika v posebni avdienci.
Italijani še vedno na Mallorci
London, 3. avg. o. Po zanesljivih informacijah pariškega dopisnika »Daily Tele-grapha«, je na Mallorci še vedno italijansko letalsko oporišče. Doslej še nič ne kaže, ali se sploh bodo Italijani umaknili iz te strateško važne postojanke. Ob odhodu ita lijanskih čet iz Španije so na videz tudi na Mallorci pripravljali evakuacijo, vendar pa je ostalo samo pri tem.
Francozi utrjujejo
mejo ob Španiji
Pariz, 3. avg. o. Na francosko-španski meji grade najmodernejše utrdbe, pri katerih je zaposlenih nad 20.000 španskih beguncev. Francija hoče biti namreč za primer evropske vojne zavarovana tudi napram Španiji.
Spor med Madžarsko in Rumunijo poravnan
Obmejne incidente bo preiskala mešana komisija Nadaljevanje trgovinskih pogajanj
Bukarešta, 3. avg. o. Obmejni incident med Madžarsko in Rumunijo je likvidiran. Madžarska vlada je izjavila, da gre za nesporazum med lokalnimi oblastmi. Nato je rumunska vlada izrazila pripravljenost, da nadaljuje v Sinaji prekinjena trgovinska pogajanja z madžarsko delegacijo.
Bukarešta, 3. avg. AA. (Reuter). Ker je madžarsko poslaništvo sporočilo zunanjemu ministrstvu, da je madžarska vlada sklenila vse dotlej prepovedati splavarstvo na gornji Tisi, dokler se ne sklene konvencija o plovbi z Rumunijo, je rumunska vlada dovolila, da se ponovno začno pogajanja
v Sinaji. Po drugi strani sta se pa madžarska in rumunska vlada sporazumeli glede sklicanja mešane komisije, ki bo na licu mesta izvršila preiskavo o obmejnih incidentih pri Tecsoju.
Nemški protest v Bukarešti
Bukarešta, 3. avg. o. Nemška vlada je protestirala pri rumunski vladi, ker je izročila zgraditev silosov v Dobrudži angle. škim tvrdkam, kar je po nemškem mnenju v nasprotju z nemško-rumunsko trgovsko pogodbo.
Nc / alarm zaradi Slovaške
Madžarski zunanji minister grof Csaky o protimadžar-ski propagandi na Slovaškem
Budimpešta, 3. avg. w. V poslanski zbornici je bila vložena interpelacija glede odnošajev med Madžarsko in Slovaško, v kateri se opozarja na to, da je začela Slovaška v zadnjem času voditi zelo ostro kampanjo proti Madžarski. V odgovoru je zunanji minister Csaky izjavil, da je tudi vladi znano, da vodita slovaški tisk in slovaški radio deloma zelo ostro kampanjo proti Madžarski. Madžarska vlada upošteva dejstvo, da gre za šele par mesecev staro državo, ki se še ni mogla znajti, in se zaveda tudi tega, da je Madžarska močnejša od Slovaške. Madžarski vladi je tudi znano, da večina slovaškega naroda ne odobrava protimadžarske propagande in
da se tudi merodajni slovaški činitelji izogibajo direktnih napadov na Madžarsko-Kljub temu pa mora izjaviti, da bo madžarske potrpežljivosti kmalu konec, če Slovaki s tem ne bodo prenehali.
Pariz, 3 avg. br. Francoski listi komentirajo govor madžarskega zunanjega ministra o protimadžarskj. propagandi na Slovaškem in vidijo v njegovi izjavi, da bo madžarske potrpežljivosti kmalu konec, potrdilo vesti, da pripravljata Madžarska in Nemčija razdelitev Slovaške. Večji del Slovaške bi se priključil Madžarski, ki pa bi morala za to ceno postati predstraža Nemčije na vzhodu in jugovzhodu Evrope.

Teroristi »Irske republikanske vojske«
Poslednje tedne so časopisi polni poročil o terorističnem delovanju Irske republikanske vojske (Irish republican Army), kratko nazvane v angleških in tudi drugih listih IRA. Teror;stična akcija IRA je zahtevala že težke žrtve ter je pod njenim vplivom angleški parlament pred par dnevi sprejel od vlade mu predloženi zakon za borbo proti terorizmu. Kljub svojemu imenu IRA nima nobene zveze z irsko vojsko, ah kako irsko vojaško organizacijo. Po svojem duhu in načinu organizacije je IRA družba zagrizenih irskih nacionalističnih ekstremistov. ki so bih prvotno združeni v ilegalni organizaciji »Irskega republikanskega bratstva«, člani te organizacije so igrali odločilno vlogo v dolgoletnih borbah za osvoboditev izpod angleškega gospod, stva in za ustanovitev neodvisne irske republike. Vodili pa niso borbo na nož samo proti angleški vojski in drugim angleškim organom, ki so bili nastanjeni na irskem otoku, temveč tudi proti vsem Ircem, ki so bili v kakršnihkoli stikih z Angleži. Pod njihovimi revolverji je izdihnil marsikak Irec sredi belega dne javno na cesti. Pri policijski preiskavi so navadno našli pri umorjeni žrtvi tiskan listič z lakonično vsebino: »čuvajte se izdajalci!«
Po osamostvojitvi Irske so se ločila pota irskih rodoljubov. Večina se je odločila pod vodstvom Cosgraveja in de Valere za legalni način vladanja in za legalno likvidacijo poslednjih ostankov nekdanjega angleškega gospodstva na zelenem otoku, IRA pa je nadaljevala s svojo teroristično
borbo proti Angležem in jo prenesla neposredno na angleški teritorij, kjer so vpri-zorili njeni člani samo letos že okoli 140 bombnih atentatov. Po mnenju poznavalcev šteje IRA razmeroma majhno število članov. Njen vrhovni voditelj je najbrže sloviti irski terorist Sean Russell, ki dobiva kakor zatrjuje angleški notranji minister Hoare, za svojo teroristično akcijo velika denarna sredstva iz tujine.
Policijski strokovnjaki so mnenja, da je IRA najbolje organizirana teroristična organizacija na svetu, proti kateri so bili sloviti ruski nihilisti pravi amaterji. Klub tako velikemu številu atentatov se angle. ški policiji še ni posrečilo aretirati vsaj enega atentatorja pri samem dejanju. V zapore so sicer pripeljali že kakih 70 Ircev, ki pa so bili obtoženi in obsojeni samo zaradi prekršitve zakona v razstrelivih, nekateri pa sploh oproščeni. Nobenemu od njih doslej še niso mogli dokazati udeležbe pri kakem atentatu.
Kakor smo že poročali, so pričele angle ške policijske oblasti na podlagi pooblastil novega zakona proti terorizmu izganja ti v Angliji bivajoče Irce, ki so Osumljeni, da so člani IRA ali pa drugače v zvezi z njo.
London, 3. avg. AA. (Havas). Izvajanje zakona proti irskim teroristom se odločno nadaljuje. Včeraj so bile podpisane uredbe, ki prepovedujejo sumljivim osebam prihod na Angleško.
Italijanski manevri
Milan, 3. avgusta. AA. (Štefani) Nemško, špansko in madžarsko vojaško zastopstvo spremlja z velikim zanimanjem prodiranje hitre divizije iz lombardske nižine proti Piemontu. Vojaški atašeji ostalih držav, 23 po številu, bodo spremljali drugi del manevrov, ki bodo v Piemontu. Načelnik štaba nemškega vrhovnega poveljstva general Halder je izjavil posebnemu dopisniku lista »Messagero« poleg drugega, da predstavlja prodiranje hitre divizije divno manifestacijo vojaške sile. Zadržanje bersaljerov, konjenice in topništva v tem hitrem prodiranju je presegalo vsako pričakovanje. Častniki so pokazali svoj solidni temperament in močan vojaški duh.
Vodja španskega zastopstva general Ba-tista Gonzales je izjavil, da so bili bersa-ljeri po končanem 120 kilometrskem maršu videti čisto sveži, kakor da niso vzdržali nobenega napora.
Voditelj madžarskega vojaškega zastopstva general Wehrt je izjavil poleg drugega, da je mogel ugotoviti sijajen uspeh italijanskih čet. Te čete so dobro organizirane, in so pokazale pri svojem napredovanju veliko vzdržljivost.
Poplave v padrmffu Siegfriedove linije
Pariz, 3. avgusta, br. »Matin« poroča iz Nancyja, da je Ren zadnje dni zaradi nalivov zopet narastel in prestopil bregove ter poplavil cele pokrajine. Posebno hude so poplave na nemški strani, kjer je obala mnogo nižja, kakor na francoski strani. Voda je zopet vdrla v nemške utrdbe tako zvane Siegfriedove linije. Poveljstvo nemških utrdb je zaradi tega ves poplavljeni del utrdb v dolžini blizu 50 km proglasilo za neuporaben in odredilo, da se utrdbe porušijo. To delo opravljajo večji oddelki inženjerskih čet. Vse porušene utrdbe bodo morali na novo zgraditi. Ker je bilo ugotovljeno, da so bile utrdbe zgrajene zelo površno, je bilo aretiranih 30 podjetnikov. Aretirani odklanjajo odgovornost, češ da so morali graditi s tako naglico, da se beton ni mogel dovolj posušiti in je začel sedaj razpadati.
V priznanje delavcem in vojakom, ki so bili zaposleni pri gradnji Siegfriedove linije, je kancelar Hitler ustanovil posebno kolajno, ki je bila te dni podeljena vsem pri gradnji zaposlenim delavcem.
Ljubljana, 3. avg. AA. Snoči ob 2L35 je prispela iz Rakeka v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. kr. Vis. kraljevičema Tomislavom in Andrejem, ki sta se preko Rakeka vrnila iz tujine. Nj. Vel. kraljica Marija se je včeraj popoldne odpeljala z avtomobilom na Rakek kraljevičema nasproti. Po krajšem zadržanju dvornega vlaka na ljubljanski železniški postaji je Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema nadaljevala snoči pot na Bled.
Beležke
Predsednik živkovič
v Rogaški Slatini
Včeraj je odpotoval iz Beograda predsednik JNS, Petar živkovič. Odpeljal se je v Rogaško Slatino, kjer ostane nekaj tednov na oddihu.
O izgledih sporazuma
Beograjsko »Vreme« poroča, da se je vršila v sredo v Splitu izredna seja banovinskega odbora Jugoslovenske radikalne zajednice za primorsko banovino. Na seji je bil izvoljen nov banovinski odbor, ker so st nahajali v starem na čelu z bivšim ministrom dr. Niko Novakovičem v večini prijatelji dr. Milana Stojadinoviča. Seje se je udeležil tudi minister dr. Krek, ki je govoril predvsem o vprašanju sporazuma med Beogradom in Zagrebom. »Postavlja se vprašanje, če je to nevarno za našo stranko. Dne 11. decembra smo imeli volitve v narodno skupščina. V tej bitki so iznesle vse politične formacije v svojih programih politiko sporazuma. JRZ je naglasila po-
rebo notranje ureditve države. Opozicija je dobila na svojem sporazumaškem znatno število glasov, tako da je izšla vladina lista nekaj Tnočnejša od združene opozicije. To pomeni, da je volilni rezultat od 11. decembra pokazal, da je ideja sporazuma in ureditve našega notranjega problema postala neizbežno aktualna.
Mi ne delamo sporazuma, da bi slabili državo, nego da bi jo okrepili. Naš cilj spo-razumaške politike je ta, da privedemo leta 1941. s svojim delom vse državljane v ljubezni in složne, za prestol in državo požrtvovalne, pred prestol našega mladega kralja. Kdor to drugače razume, se moti. Kdor misli, da je politika sporazuma neko obračunavanje, se bo prevaril ter bo občutil moč solidnosti in če hočete tudi ostrino državne moči. Tudi dr. Maček kot moder politik obsoja tako pojmovanje politike sporazuma. Mi kot državniki računamo z razpoloženjem ljudstva in posebno še po težki politični psihozi. Povolilna psihoza v državi je zavzela take oblike, ki bi mogle škodovati državi, če bi se medtem ne našla sredstva, da se to prepreči...
Pri zadnjih volitvah je postavila opozicija vprašanje sporazuma. Danes je to medtem problem Cvetkovič-Maček, odnosno program JRZ. Mi smo zavzeli v vprašanju sporazuma v vladmi deklaraciji čisto jasno stališče. Danes lahko rečemo, da smo na tej poti prišli dalje, kakor pa je prišel katerikoli dosedanji poskus za zbližanje med Zagrebom z Beogradom. Sedanje stanje te politike bi se moglo takole označiti: Vsi dosedanji predlogi in protipredlogi, ki so bili predmet razpravljanja in to tako političnih činiteljev, kakor strokovnjakov so tako mirno končali, da se ne bi moglo reči: ni izhoda, nasprotja so tolika, da jih ni mogoče sporazumno rešiti. V vsem, kar se je do sedaj razpravljalo, se ie našlo sporazumno gledanje in v vsem tem ni razedi-njenja države. Ni niti trohice nekih škodljivih centrifugalnih sil. Ne morem reči. da smo končali vse. Vprašanje je tako obširno, da se še ni prišlo do zaključka, kljub vsemu velikemu delu. In dokler ne pridemo do konca, ne moremo reči, ali smo uspeli, ali ne.«
Sloga med Hrvati in Srbi v Bosni
»Hrvatski dnevnik« poroča o akciji go-tf.vih srbskih krogov ki poskušajo pridobi ti bosanske Srbe za srbijatisko fronto Glavno akcijo v tem pogledu je prevzel »Srbski klub« v Beogradu, ki pošilja v Beogradu nastanjene bosanske Srbe v razna bosanska mesta ustanavljat svoje podružnice. Ti emisarji pa imajo malo sreče Na njihove sestanke pride po nekaj ljudi, ki pa tudi ne taje svojega mišljenja. »Hrvat ski dnevnik« pravi, da so se »mnogi med njimi začudiš kr so videli pravo razpoloženje bosaiiol.ih Srbov, ki imajo svojo o.t reieno stališče o bodočih odnošajih z muslimani in Hrvati Kar se tiče političnega razpoloženja pa se ti emisarji lahko najboljše informirajo pri voditeljih združene opozicije in Jugoslovenske nacionalne stranke, ki uživajo polno zaupanje bosanskih Srbov.«
»Hrvatski dnevnik« opozaria v uvodniku tudi na pisma Dtbrosava Jevdjeviča. čiana Glavnega odbora JNS, v katerih opozarja svoje srbske volilce, da Srb^ ne morejo in ne smejo biti preti sporazumu ker bi s tem škodovali državnim pa tudi še prvenstveno svojim lastnim interesom.
Srbske Atene — Novi Sad
V »Srcskih Novinah« piše nek Valjev-čan, ki je po poslih pr:šel v Novi Sad, naslednje: Da sem si skrajšal Čas, sem pazljivo poslušal, v kak£nem jeziku govore ljudje, ki hodijo po ulicah tega znamenitega srbskega mesta. Statist ka mi je pokazala, da jih od 100 govori madžarsko celih 86. Po daljšem opazovanju sem odkril, da je med temi madžarsko govorečimi vsaj 70 odstotkov Židov. Valjevcc se je seveda opravičeno iznraadil nad tem, da naši židje v Vojvodin' še danes tako zelo ljub jo madžarščino ko se v Budimpešti sklepa jo zakon , ki niso Židom nič kaj naklonjen . Ako že sami židje nimajo toliko pameti ,da bi opustili tuji jezik, je dolžnost »srbsk;h Atencev«, da bi spravili k pameti to ljudstvo, ki § ri duh narodov. ki žicle proglašajo za svoje največje sovražnike.
Šepeta«**
na Slovaškem
Uvo,in:k od prošlega četrtka, objavljen v »S]o'vaku«, vladnem g!as5lu, takole opisuje ^ježkoče, ki jih ima vlada z "aznimi
Znani italijanski publicist Virginio Gay-da je objavil v oficioznem rimskem dnevniku »Giornale d' Italia« uvodnik, v katerem se bavi s stališčem nekaterih balkan-,kih držav napram angleško-francoski po-iitiki obkoljevanja držav osi Rim—Berlin ter pravi med drugim:
Podprta od Francije, stremi Velika Britanija za tem. da bi se na Balkanu zgradil jez proti razširjenju italijanskega in nemškega vpliva. Anglija in Francija pri tem ne štedita niti z jamstvi niti z mili-jardnimi krediti balkanskim državam. Turčija se je prva odkrito pridružila politiki obkoljevanja. Napravila je dobro kupčijo, ker je izsilila od Francije aleksandret-ski sandžak, od Anglije pa večje posojilo. Zapustila pa je s tem pot, ki jo je nakazal Kemal Atatiirk in se je vrnila k metodam sultana Abdula Hamida Turčija se je vrnila k svojim starim hegemonističnim načrtom, ;katerih ekspanzivna stremljenja ogražajo posebno arabski svet. pa tudi Rumunijo in Grčijo. Politika obkoljevanja. ki se danes izvaja na Sredozemskem morju proti Italiji, bo dovedla še do hudih za-pletljajev. ki niso nedogledni in se bodo balkanske države, predvsem Grčija in Turčija, znašle zaradi nasprotujočih interesov v zelo težavnem položaju. Pomembno je tudi zadržanje Grčije, ki je pozabila, da je eden izmed njenih glavnih interesov pravilna ocena koristi, ki jih ima od prijateljstva z Italijo. Namesto tega se je Gr-
čija že davno pridružila fronti proti Italiji. Enako tudi Rumunija, čeprav njeni odgovorni faktorji neprestano poudarjajo, da hoče živeti Rumunija v prijateljstvu z vsemi velesilami. Rumunija in Grčija pozabljata, da so na Balkanu tudi države, ki so odločno odklonile ponujana jim jamstva, da ne bi izzvale suma. kakor da se postavljajo nroti silam osi Rim-Berlin.
Italija pozorno zasleduje dogodke, ki se razvijajo na Balkanu ter ji ne bo nihče preprečil, da ne bi razvijala svoje balkanske politike. Italija želi neodvisnost vseh balkanskih držav, njihovo ojačenje in napredek. Jugoslavija je kot dominantna balkanska sila z dejanji pokazala, da zna vpo-števati pravo bistvo politike osi in politike obkoljevanja. V izvajanju svoje nevtralne politike se ne pusti zavajati od zunanjega pritiska in laskanja. Potrebno je poudariti, da Italija, ki je sicer največja balkanska sila. pravilno presoja balkanske do-godbe ter bo morala njena politika prijateljskega sodelovanja računati s stvarnost* mi, ki so se pojavile zaradi zadržanja posameznih balkanskih držav. Italija priznava težkoče. v katere je spravila francoska in angleška politika nekatere balkanske države, toda tudi za te države bo koristno, ako se bodo pravočasno opredelile in sicer z dejanji in ne samo z besedami. Kakor povsod na svetu, tako je tudi na Balkanu potrebno, da enkrat vsakdo določi svoje stališče.
Nove uredbe prosvetnega ministrstva
Beograd, 3. avgusta. AA. Prosvetno ministrstvo je na podlagi pooblastil v finančnem zakonu izdelalo doslej naslednje uredbe: o visoki ekonomsko-komercialni šoli v Beogradu, o visoki ekonomsko-komercialni šoli v Zagrebu, o zgodovinskem institutu v Dubrovniku, o umetniškem svetu pri ministrstvu prosvete, ter o umetniških šolah.
Z uredbami o visokih ekonomsko-komer-cialnih šolah se je doseglo izenačenje teh šol z vseučilišči, tako, da bodo mogli diplomirani študentje iz teh šol dobiti mesta, ki jih dosedaj niso mogli zasesti, kar bo vplivalo na pravičen razvoj našega gospodarskega življenja sploh Z uredbo o zgodovinskem institutu v Dubrovniku dobimo zelo koristno novost. Ta zavod bo imel za cilj, da usposablja znanstvenike za zgodovinsko raziskavanje v samem državnem arhivu v Dubrovniku, ki je silno bogat na materialu za našo narodno zgodovino. Med temi uredbami je nedvomno najvažnejša uredba o umetniških šolah. Z njo je popolnoma urejeno izobraževanje tistih, ki bodo poklicani, d3 delajo tudi sami kot profesorji umetnosti na srednjih šolah, delno pa bodo te šole pomagale k razvoju talentov naših mladih umetnikov in
jim ustvarile možnost polnega razvoja in dela na polju umetnosti. Sedaj ne bo treba več hoditi na tuje akademije. Naši mladi umetniki bodo v novih akademijah lahko dobili najbolj trdne temelje za svoje bodoče umetniško delo.
Uredba o umetniškem svetu pri prosvetnem ministrstvu je omogočila delo umetniškemu svetu, ki bo pri prosvetnem ministrstvu imel isto nalogo na polju umetnosti, kakor jo izvršuje glavni svet na drugih popriščih našega kulturnega in prosvetnega življenja.
Med uredbami, ki bodo v kratkem predložene ministrskemu odboru v pregled, se nahajajo tudi naslednje: o ureditvi prosvetnega ministrstva, o državnih arhivih, o varovanju narodnih starin, o izpremembah in dopolnitvah zakona o srednjih šolah, o meščanskih šolah, o učiteljiščih, ter uredba o filozofskih fakultetah. Uredba o prosvetnem ministrstvu je dejansko popolnoma gotova in je bila že pred ministrskim svetom, vendar pa je bilo sklenjeno, da se za nekaj časa zadrži, ker bo v kratkem potreba preurediti vsa ministrstva. Sedaj se izdeluje v prosvetnem ministrstvu uredba o državni tiskarni in o državnih gledališčih.
Predsednik vlade na Bledu
Ljubljana, 3. avgusta, a. Danes ob 9.40 se je pripeljal z brzim vlakom iz Splita v Ljubljano min. predsednik Dragiša Cvetko-vič. Na kolodvoru ga je pozdravil ban dr. Natlačen. Dragiša Cvetkovič se je zadržal nekaj časa v razgovoru z banom na peronu, zatem pa se je odpeljal v mesto in nato na Bled.
Aretacije ukrajinskih teroristov
Varšava, 3. avgusta, b. Današnji listi objavljajo kratko sporočilo, da so poljske oblasti v zadnjih dneh aretirale večje število ukrajinskih teroristov zaradi proti-poljske agitacije, ki so jo vodili po smernicah iz inozemstva. Obenem se doznava, da je policija v Lvovu in nekaterih drueih večjih krajih male vzhodne Poljske izvedla več hišnih preiskav pri Ukrajincih, osumljenih zvez z inozemstvom. Tako je bil v Lvovu aretiran znani ukrajinski bančnik Skople v Przemvslu pa politični uradnik Smreczka Po informacijah iz zanesliiveea vira je prišla poljska policija na sled neki ilegalni ukrajinski organizaciji. ki je ore-'emala denar za svoje delo iz inozemstva.
Glasbeni festival
v Salzburgu
Salrburg, 3. avg. A A. Drugi dan glasbenega festivala v Salzburgu so priredili dunajski filharmonisti svoj prvi orkestralni koncert Skupno jih bo osem. Snočnji koncert je dirigiral dirigent rimske kraljevske opere Serafini, ki bo dirigiral na svečanostih več oper. Na sporedu je bila italijanska glasba.
Depolitizacija uradništva v Ameriki
Washington, 3. avg. o. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, ki prepoveduje ameriškim uradnikom vsako vmešavanje v politične boje.
23 delavcev zasutih v rovu
Berlin, 3. avgusta, br. V veliki apnenici v Wuppertha'u se je sesul rov in pokopal 20 delavcev. Dosedaj so izkopali tri mrtve. Reševa'na dela se nadaljujejo, ni pa upanja, da bi še koga rešili živega.
nezadovoljneži: »Najhujše politično sredstvo je šepetana propaganda. Ako se posreči odkriti izvor kake posebno vznemirljive in seveda neresnične vesti, odkriti pisca kakega pisma ali letaka, od teh ljudi n koli ni mogoče zvedeti, kaj prav za prav hočejo. Molčijo ko ribe in odgovarjajo komaj na neposredna vprašanja, če ga vprašate, ali hoče pod madžarski jarem pravi: »Kaj še, jaz sem slovaški domoljub!« Tudi k Poljakom ga nič ne vleče. Njim nič ne verjame. »Ali hočete morda zopet s Čehi?« »Ne, saj to ni mogoče, oni so vendar pod protektoratom Nemčije!« »Morda pa ste proti Nemcem? Kaj pa so vam ti napravili?« Izkaže se, da n'č in pripravljen je priznati, da je bila odcepitev 14. marca pač najpametnejše, kar se je moglo napraviti... Tedaj: splošno nezadovoljstvo s sedanjim stanjem. Proti taki politični umerjenosti pač ni pomoči in šepetanje gre dalje ter ograža same temelje države.«. M
Grški narodni praznik
Atene, 3. avg. AA. Povodom jutrišnjega grškega narodnega praznika vihiajo že danes povsod zastave in od^ieva pesem in godba. Na stadionu so simb--lično prikazali tri razdobja grs^e zgoocvice: klasično dobo, lizantinsko aobo in najnovejši čas. Iz tujina se ja pripeljalo veliko število gostov, prav tako tudi iz vseh krajev Grčije. Na ulicah so videti živopisane narodne noše s Krete in ostalih grških otokov, iz Makedonije, Trakije, Epira in iz drugih krajev. Zvečer je bil velik sprevod grške mladine. Okoli 40.000 grških fantov in deklet je defiliralo pred ministrskim predsednikom Metaxasom.
Atene, 3. avg. br. Povodom tretje obletnice sedanjega režima je bil danes objav, ljen ukaz o amnestiji političnih kaznen-cev. Pomiloščeni so predvsem vsi oni, ki so sodelovali pri zadnjem uporu na Kreti. Jutri bo izpuščenih iz zaporov okrog 120 pcmiloščencev.
Ukinitev carinskih mej v češkem protektoratu
Praga, 3. avg. o. Trgovinsko ministrstvo protektorata je prejelo od nemške vlade nalog, naj najkasneje do 31. marca 1940 ukine carinske meje med Nemčijo in protektoratom. Dotlej se morajo vsi cariniki v protektoratu seznaniti z nemškimi carinskimi predpisi.
Povodenj v pruski Šleziji
Vratislava, 3. avg. w. Reka Odra še vedno narašča in je povzročila v okolici Leu-gusa nove katastrofalne poplave. Voda stoji dva metra visoko po poljih in travnikih. Ves promet je ustavljen in na več krajih je poplavljena tudi železniška proga.
Katastrofa na Prutu
Bukarešta, 3. avgusta. w. Skupina 60 delavcev in delavk si je na povratku z dela skušala skrajšati pot na ta način, da je prekoračila reko Prut na nekem običajno plitvem mestu. Zaradi zadnjega deževja pa je voda zelo narasla. Vseh 60 delavcev je zašlo v vrtinec. Na pomoč so jim priskočili ljudje, ki so se mudili na bližnjih poljih. 57 so jih rešili, tri delavke pa so utonile.
Bolgarski parlamentarci v Rusiji
Sofija, 3. avg. o. Kakor poročajo iz Moskve, je v Rusijo prispelo 22 članov bolgarskega sobranja. V Moskvi bodo razpravljali o možnosti razširjenja rusko-bolgarskih gospodarskih odnosov, člani bolgarskega sobranja bodo obiskaU tudi kmetijsko razstavo v Moskvi.
Dr. Milan Kostič ozdravel
Podpredsednik bivše SDS dr. Milan Ko-(Stič ki je nedavno težko okolel, je zopet okreval ter je odpotoval v Poljče pri Le. scah, kjer bo ostal dalje časa na letovišču.
Vremenska napoved
Zemunska: V severozapadnih krajih se bo počasi pooblačilo, delno oblačno v ostalih krajih. Ponekod bodo krajevne nevihte z dežjem oziroma nalivi. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
Dunajska: Slabo in spremenljivo oblačno, južnozapadni vetrovi, porast tempe ra^-ture ,naglo pooblačenje z zapada.
Maši kraji in Ifudfe
Kralj v svoji tretji prestolici
Včeraj dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter O. obiskal Ljubljano, da svojim šolskim tovarišem razkaže lepote našega mesta
Ljubljana, 3. avgusta Dopoldne se je po mestu raznesla vest, da se je z Bleda, kjer se kraljevska družina mudi na letovanju, pripeljal v Ljubljano naš mladi kralj Nj. Vel. kralj Peter II. Po ulicah in trgih so se začeli zbirati Ljubljančani, a tisti, ki poznajo navade mladega vladarja, so hiteli proti trgovinam, v katerih se visoki gost rad ustavlja, kadar prihaja med nas, da si nabavi učil ali športnih in drugih predmetov, kakršnih človek potrebuje na poletnem oddihu.
lepih avtomobilih. Prvega je šofiral Nj. Vel. kralj Peter II. sam. Vozili so se mimo kavarne Evrope, po Šelenburgovi ulici, Kongresnem trgu, Vegovi ulici, Emonski in Cojzovi cesti, čez Šentjakobski trg ter po Florijanski ulici in Karlovški cesti, s katere je družba zavila na Grad. Na Gradu se je Nj. Vel. kralj zadržal nad četrt ure, nakar je s svojim spremstvom spet sedel v avtomobil in se odpeljal nazaj skozi mesto. Vračal se je po Karlovški cesti in Florijanski ulici proti Staremu in Mestnemu trgu,
Nj. Vel. kralj si z Gradu ogleduje lepoto mesta in pokrajine
Mladi vladar se je v resnici kmalu po 10.
S svojim spremstvom pripeljal iz posavske smeri. S sedmimi šolskimi tovariši, ki kot njegovi gostje prebijajo počitnice v kraljevski letni rezidenci na Bledu, se je bil davi odpeljal na izlet v Kamniško Bistrico, a ko se je ob vznožju gorskih velikanov naužil naravne lepote in svežega zraka, je krenil proti Ljubljani, da svojim tovarišem razkaže še lepoto svoje tretje prestolnice. S svojim spremstvom se je vozil v štirih
od koder so avtomobili po Srtitarjevi ulici krenili na Marijin trg in dalje po Prešernovi ulici, Aleksandrovi. Bleiweisovi in Celovški cesti proti Gorenjski.
Povsod, kjer je prebivalstvo spoznalo vladarja, je visokemu gostu priredilo prisrčne ovacije, poseben praznik je bil njegov prihod za našo mladino, ki jo na mladega kralja, prvega tovariša med tovariši, vežejo najsrčnejše vezi.
Si letnica Stokala Ljubljana-Yič
SveeanastI se prilhio v soboto z veliko bakla do po viških
ulicah
Vič, 3. avgusta.
Jubilejne svečanosti viškega Sokola se prično v soboto 5. t m. ob 20.30, ko krene velika baklada z godbo Sokola I. Tabor po viških ulicah do stanovanja kurnice sestre Slave Benčanove, kjer ji bo društvo priredilo podoknico. Pri podoknici bodo sodelovali vsi društveni oddelki, sokolski pevski zbor pa bo zapel tri pesmice pod taktirko br. Albina Lajovca. Po bakladi in podoknici bo prihitela z Drenikovega vrha članska štafeta s plamenicami, ki bo pred spomenikom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja prižgala žaro. Pri tej pietetni svečanosti bo godba Sokola zaigrala žalni koral, članstvo, naraščaj in deca pa bo prižgalo okrog spomenika svečice.
Prihodnji slavnostni dan v nedeljo 6. t. m. bo zjutraj posvečen skušnjam in pokloni tvi pokojnim bratom in sestram na vi-škem pokopališču. Pietetna svečanost bo ob 11. uri d op. Na pokopališču bo kratek spominski govor br. staroste, sokolski pevci bodo zapeli žalostinko, pred veliki križ pa bo društvo položilo venec z državno trobojnico. Tako se bo tudi ob 30 letnem jubileju dostojno spomnilo vseh bratov in sesier, ki so nas zapustili tekom 30 let. Slava njihovemu spominu!
Največje zanimanje pa vlada vsekakor za jubilejni telovadni nastop, ki ga bo po-veličala s svojim nastopom naša junaška vojska. Naše vrle vojake-Sokole bomo sprejeli v nedeljo ob 15. pred sokolskim domom. Vabimo vse prebivalstvo Viča, da se udeleži sprejema in obsuje našo vojsko g cvetjem. Ob 15.30 bo razvitje dečjega pra-
Starosta br. Borštnik
pora, po razvitju bo takoj povorka z Viča v Ljubljano. Ulice, koder bo šla povorka bomo javili pravočasno.
Telovadni nastop pa bo ob 17. na telova-dišču Ljubljanskega Sokola. Na njem bodo nastopili vsi telovadni oddelki in pa četa
vojakov I. planinskega bataljona z vajami s puškami v polni bojni opremi. Pester in bogat spored nastopa bodo zaključili viški telovadni oddelki s skupnimi jubilejnimi prostimi vajami in učinkovito zaključno simbolično sceno »Preko borb v svobodo«. Tako bomo 30 letni jubilej dostojno proslavili in smo prepričani, da ne bo nikomur žal, kdor bo v soboto in nedeljo do-setil naše jubilejne svečanosti.
Bratsko vabimo sokolsko članstvo in naraščaj, da se naših slovesnosti udeleži v kroju s prapori, kdor pa nima kroja pa v meščanski obleki z znakom. Vsakdo dobrodošel in drag nam gost.
Le čevljar zna narediti čevlje
kakor more perilo čisto oproh le dobro milo TerpeaHnovo mite Zbtorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odshani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhlevo in osla ne dolgo Irdno
B^v TERPFNTINOVO MI10
Umor v škofjeloških hribih še ni pojasnjen
V isti hiši Je bil že pred toleti izvršen umor
škofja Loka, 3. avgusta.
Preiskovalna oblastva si zelo prizadevajo. da bd našla sled za zločincem, ki je umoril zakonca Hribernikova pri Sv. Barbari. Preiskavo otežuje okoinoet, da je bil umor odkrit šele po dobrih dveh dneh. Gospodarsko poslopje Hribernikovih je tik pod vrhom, kjer stoji domačija, živina je bQa seveda lačna, saj ni bdlo nikogar, Id bi jo bil nakrmil in napojil. Krave so mukale, toda nikomur ni prišlo na mise, da se je zgodil na samotni domačiji zločin, ki sfamo nima primere v našem Okraju. Prvotno so domnevati, da je bila Hriber-nTkova žena Marijana zadavljena. To pa ne ustreza resnici Morilec je gospodinjo ustrefil v nogo. Ko je nesrečnica bežala, jo je (tohfbed in ji dvakrat zaporedoma potisna bodalo globoko skozi pljuča. Rani sta potem povzročili smrt. Sodna obdukcija je tudi pokazala ,da je bil Janez Hribernik ustreljen dvakrat v srce. Prvotna trditev, da tt Ml ustreljen tudi ▼
usta, nima podlage.
Na Škofjeloškem pokopatišču smo dobah nov grob in ljudstvo se izprašuje, kdo bi mogel biti, ki se je tako strahovito maščeval nad Hribernikovima. četudi ;e zločinec morda vzel nekaj denarja, kar še ni dokazano, kažejo vse okoliščine na to, da gre za maščevanje. Zločinec je mogel priti do hiše tem laže, ker se je tako rekoč prav do hiše lahko skrival v gozdovih.
Ta umor pa pri tej hiši ni prvi. Starejši ljudje se spominjajo, kako je pred več kakor 60 leti bil v hiši izvršen strašen zločin. Starejši domači so šli v cerkev, medtem pa je bila mladina doma. V hišo so vdrli zločinci žn pobili do smrti domačo mladenko ki mladeniča. Ko so prišli ostali od maše domov, so ju našli oba mrtva. Zdaj se je vsa tragika dejanja ponovila. Dva trdna kmečka človeka sta marala pasti od zločinske roke. od človeka, ki mora biti zaklet sovražnik Hribernikovih.
Avtofprevozniki se pritožujejo
vožnje s težkimi avtomobili po nekaterih na mep savske in dravske banovine je hud za prizadete kraje in prevozniška podjetja
Slovo kočevskega Slovenca
Kočevje, 3. avgusta S prvim avgustom se je poslovil iz Kočevja rudniški paznik v p Leopold Drobnič s svojo družico Nežo. Semkaj je prišel že leta 1904. in dobil delo na rudniku. Bil je ves čas narodno zaveden in trden, kar je znano tudi v njegovi ženi, s katero sta imela 8 otrok. Oba sta se izkazala zlasti v boju za slovensko šolo pred dvema desetletjema. Svoje otroke sta vzgojila v narodnem duhu. Sedaj so vsi že v uglednih službah, razen dveh. ki sta umrla, eden kot dijak 3. gimnazijskega razreda. Drobnič je bil vedno priljubljen med znanci, zlasti tudi med delavstvom.
Večkrat je bil na slovenskih listah izvoljen v občinski odbor. Sedaj odhaja najprej v Dalmacijo k sinu, nato se bo pa s svojo družico naselil v svojem rojstnem kraju Velikih Laščah. Dolga leta je že naročnik »Jutra«. Kočevski Slovenci mu žele še mnogo zadovoljnih let v zasluženem pokoju!
Ljubljana, 3. avgusta.
Iz vrst avtoprevoznikov smo prejeli dopis. iz katerega povzemamo:
Tehnični oddelek banske uprave savske banovine je s svojim odlokom 17. maja prepovedal tovornim avtomobilom, ki presegajo steupno težo treh ton, promst na cestah Mrzla vodica — Gerovo — Pargin Pojila — Brod na Kolpi — čabar —Preži d. Prepoved je tehnični oddelek savske banovine utemeljil z ugotovitvijo, da sta ti dve cesti zelo slabi.
Združenje prevoznikov v Ljubljani seje proti prepovedi pritožilo na odločujočo instanco in je v svoji pritožbi ugotovilo naslednje: Cesta iz čabra do Broda na Kolpi je res nekoliko ožja, vendar opravlja na njej že več let osebni promet avtobusno podjetje Klobučar iz Delnic, katerega voz sam tehta že 4000 kg. Na cesti ea-bar — Prezid — Stari trg redno obratuje s težkim tovornim avtomobilom neko podjetje iz Ljubljane, večkrat na teden pa vozijo po nji tudi težka vozila raznih drugih podjetij. Na Grovem si je neki posestnik nabav® tovorni avto za prevažanje lesa na Delnice in Sušak, v katerega
je vložil vse svoje premoženje. Ravno tako se tudi neki posestnik iz Rosilnice pri Gabru bavi s prevažanjem lesa.
Na Obeh prepovedanih cestah je teren dober ln zelo trd, pa tudi dovolj široki sta, da se težki avtomobili lahko srečujejo, kar dokazuje tudi dejstvo, da na njih ni bilo še nobene prometne nesreče, medtem ko obstoje ceste ki so slabejšega terena, pa se na njih vendar prevažajo težki tovori. Za kraje, ki jih prepovedani cesti vežeta med sabo, je promet s tovornimi avtomobili velikega pomena že zaradi tega, ker so zelo oddaljeni od železniške proge in se potrebam tamošnjih trgovcev najhitrejše ustreže s tem, da se jim blago dostavlja z avtomobili. V primeru, da se prepoved uveljavi, je ogrožen Obstanek vseh podjetij, ki tu Obratujejo, ker so se pogodila za vožnje lesa skozi vse leto vnaprej m si na ta račun nabavila vozove, tako da bd bila s prepovedjo Obratovanja popolnoma uničena
Z ozirom na vzdržljivost cest in potrebo prometa s tovornimi avtomobili prosimo, naj se prepoved prometa na obeh cestah čim prej ukine.
Spominska svečanost koroških borcev
Koroški borci krajevnih organizacij Slovenj gradeč, Guštanj, Mežica in Šoštanj se vsako leto snidejo na svojem taboru vrh Uršlje gore, kjer si ob krasnem razgledu na vse naše severne meje zbujajo spomine na boje, pri katerih so sodelovali o priliki ureditve naših severnih mej. Domoljubni nagovori in prisrčni tovariški razgovori jih še bolj vežejo v ono skupnost, ki iih je svoj čas vezala, ko so se borili ramo ob rami in zrli nestrašeno smrti v obraz ter bili pripravljeni, dati svoje življenje domovini na oltar. In so jih tudi dali! Letos poteče ravno 20 let ko so se vršili ti boji, minulo je 20 let ko je mnogo naših junaških koroških borcev padlo v borbah za našo domovino! Počastiti spomin teh junakov, smatrajo za svojo sveto dolžnost še živi koroški borci naših obmejnih krajev. Krajevna organizacija koroških borcev v Slovenjgradcu je v to svrho povabila tudi svoje sosedne organizacije v Gušta-nju, Mežici in Šoštanju, da sodelujelo pri tej spominski svečanosti. Bo torej to skupna spominska slavnost vseh štirih obmejnih krajevnih organizacij koroških borcev.
Ta spominska slavnost se bo vršila o priliki letošnjega tabora koroških borcev na Uršlji gori v nedeljo, dne 6 avgusta.
V spomin onim koroškim borcem tuk. obmejnih krajev, ki so pred 20 leti dali svoje življenje za osvobojenje naših krajev, postavimo vrh Uršlje gore veličasten, železen spominski križ 5 metrov visok. Križ se bo nahajal na podstavku, v katerem bodo vklesana v mramornate plošče imena padlih junakov. Je to enak križ. kakršen se nahaja na Skrlatid.
Spored spominske svečanosti le sledeči: na predvečer, dne 5 avgusta bo kresova-nje. V nedeljo, dne 6. avgusta, bo ob 10. uri služba božja v cerkvi na Uršlji gori za padle in umrle koroške borce. Po službi božji zbor koroških borcev pri spominskem križu, odkritje istega in nagovori. Po svečanosti bo tovariški sestanek.
Da bo spominska svečanost res veličastna. vabimo vse koroške in Maistrove borce, da se iste udeležijo v čim večjem številu.
Legija koroških borcev Krajevna organizacija Slovenjgradec.
Praznik rudarjev
Trbovlje, 3. avgusta.
Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije v Trbovljah bo proslavila 5. in 6. t m. na svečan način 401etnico svojega obstoja. Naši rudarji se že z vnemo pripravljajo, da dadd temu svojemu jubileju čim do-stojnejše obeležje. Prireditveni odbor je poskrbel za izvedbo obširnega programa v teh dveh jubilejnih dneh trboveljskih rudarjev, ki bodo brez dvoma privabili goste od blizu in daleč. Na sporedu je v soboto zvečer velika koncertna in dramska prireditev, na kateri bodo sodelovala delavska pevska in igralska društva ter znana trboveljska delavska godba. V nedeljo zjutraj bo sprejem gostov na kolodvoru Z godbo, odhod do Delavskega doma in ofi-cielni del proslave na prostem z govori raznih delavskih prvakov. Popoldne bo sledila tekma za pokal med SK Retjerrt Daskom, »Amaterjem« in »Olimpijo« kot gostom. Pokal je za to proslavno tekmO daroval predsednik občine g. Klenovsek.
Društvenemu jubilantu, ki združuje V svojih vrstah zastopnike najtežjega in najbolj nevarnega dela, naše iskrene čestitke z željo, da bi našemu rudarju v bodoče bilo njegovo delo pod zemljo poroštvo za lažje, boljše in socialno ure jenej-še življenje!	i
SoKol I, Ljubljana-Tabor vabi članstvo, da se udeleži v čim večjem številu pogreba dolgoletnega člana brata Ludvika čer-neta, zlatarja. Pogreb bo v petek 4. t. m, ob 17. izpred mrtvašnice Leonišča. Udeležba v civilu z znaki.
Sokol Ljubljana III. opozarja vse svoje članstvo, da je udeležba na proslavi viškega Sokola obvezna za vse člane društva. Zbor članstva, naraščaja in dece v kroju in civilu v nedeljo 6. t. m. ob 14. popoldne na letnem telovadišču ob Tyrševi cesti.
Izplača se Vam naročiti filme iz Ljubljane
ker so najcenejši in poslati iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike, še isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi
filme	^^'
najnovejše emulzije do L 1941.
Razvijamo in kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček. račun št. 13-285. Naša tel. št. 25-66 in 25-67. — Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
Silna vročina v Beng.tate
Strašna pripeka pod avgustovim solneem je umrtvlla vso živahnost naše prestolnice
Beograd, v pasjih dneii
Vročina, vročina, neznosna vročina!
Ali ima prav tista naša stara, sicer kolikor toliko robata, pa vendarle tako v črno zadevajoča: »Juni, juii, avgust — vino pij pa babe pust!« Toda naš prestolni-čar seveda ne pozna te slovenske ljudske modrosti in se zato tudi ne ravna po njej. Ravno nasprotno! Le pojdite tja doli na Savo, k »šestim topolam«, na onostransko plažo, na Dunav, na ado Hujo ali kamorkoli, pa boste videli, kako je vse lepo iz-premešano, skoraj bi rekel »drug preko drugega«, ker zaradi ogromnega navala skoraj ni prostora za »drugega poleg drugega«, vse, mlado in staro, moško in žensko in srednje, če naj drobiž označimo za srednje. No, našemu prestolničarju pa ne zadostuje to nezavestno in zavestno izpodbijanje onega zgoraj navedenega reka naše slovenske ljudske modrosti, ker prav tako pridno sega tudi po tistem, kar mu naš ljudski modrijan svetuje, kot po onem, kar mu odsvetuje. O, hvala bogu, na razbeljene obale tu doli, med katerimi mogočni Dunav prešerno objema razkošno Savo, ne sega gorečniški srd bodulskega nadpastir-ja, pa tudi ne obupni javk vašega ljubljanskega Spektatorja za usihajočo moralo, menda tisto, ki proglaša za nemoralno vse, česar bi ti ne smel storiti, za moralno pa, karkoli se meni zljubi, pa naj je to tisto, Jkar ljudska modrost smatra za priporoč-
ljivo ali pa za zavrnljivo. Sicer pa tudi ne gre zameriti našemu prestolničarju. če se mu ob takihle 40 stopinjah nad ničlo v senci poleg vsega drugega ogreje tudi srce, še manj pa da v takšnih razmerah le pre-rad posega po hladnem »špriceru« ali »pivcu«. Vode vendar ne bo pil. Savske ali du-navske prav gotovo ne! Saj Sava tu doli ni več ona vaša bistra hči planin, temveč velemestna kokota, ki se jc naužila vseh dobrot in vsega zla. Samo da vidite, kaj vse plava po njej, od gnilih dinj in lubenic do crklih mačk! Da bi jo pil! Brrr! Razhladi se pa človek vendarle vsaj kolikor toliko v njej. In kako na to tekne, seveda v primerni družbi, takole majhno »meze« s »špricerom« ali »pivcem«! O Du-navu pa najt rajši sploh ne govorimo. Saj si lahko mislite, koliko zabel mu daje ves ogromni plovni promet tam gori od Pa-save pa do Beograda.
Da Beograjčan, pa naj je kateregakoli spola, te dni tako rad posega po »špriceru« ali »pivcu«, ali celo tudi po malinovcu s sodo, boži, bozinom »špriceru« (pol bože, pol limonade), sami sodi ali kiseli vodi, jogurtu ali kislem mleku, gre poleg neznosne vročine gotovo v prvi vrsti zasluga mestni občini, ki že leta in leta tako modro in smotrno upravlja, popravlja in razširja mestni vodovod, da niso samo više ležeči predeli mesta, temveč celo tudi središče in spodnji predeli po cele dneve, od
jutra pa skoraj tja do polnoči ostajali brez vode. K sreči je tamle pred dnevi prišlo nekaj dežja, pa se je vodovod nekoliko popravil, seveda sam, kolikor ni pomagala nujna županova prošnja, da naj se štedl in štedi z vodo, in pa ukrep, da se smejo vrtovi zalivati samo po trikrat na teden. Kako in koliko se škrope mestne ulice, si je lahko misliti. Pa je treba potem v prvi buffet, prvo krčmo, gostilnico ali karsibo-di, da se splakne prah, prah in prah, vse v čast in slavo mestne občine in njenim upraviteljem.
Beograjske ulice so čez dan skoraj popolnoma mrtve. Komur prav ni treba, se ne makne izza zidov ja. Samo zjutraj, ko je treba na delo, je nekaj življenja po mestu, in tedaj, ko se trpin, ki ne more, temveč mora, vrača z dela. Kolikor toliko izpre-membe v to mrtvilo zanašajo v prvih dopoldanskih urah ženske, ki gredo na živilske trge in se vračajo s polnimi »zembili« ali »korpicami«. Paradižnik, tikvice, paprika, hruške, breskve, dinje, lubenice. Vse pol zastonj. Paradižnika je več ko preveč, po pol dinarja kilogram, ali si ga gospodinje ne upajo kupovati v večjih količinah, za vkuhavanje, ker se boje, da se jim pokvari v tej vročini, da steklenice eksplodirajo. Zato ga gre tem več kar svežega, za žejo, in v solati. Dinje in lubenice so po dinar, dva, tri, štiri, pač po velikosti. Lepe hruške po štiri, breskve po štiri do šest dinarjev. Marelice so že pošle. Grozdje, ki je tam doli na jugu po štiri dinarje, ima v Beogradu še dvojno ali pa še višjo ceno.
Dasi imamo v Beogradu točno označene vsaj vse glavne ulične prehode, ga pač ni sedaj videti pešca, ki bi se oziral na one
»petdesetačec v uličnem tlaku. Ne »drž' desno«, temveč »drži se senčne strani« je sedaj obče uveljavljeno pravilo, in če že moraš na ono stran, stori to prav zadnji hip, pa naj bo to kjerkoli. Ali je pa tudi smola, da vodijo skoraj vse glavne, najdaljše ulice v prestolnici nekako od severa proti jugu, naravnost v sonce, da ni prav tedaj, ko je pripeka najhujša, niti najmanjše senčice niti na tej niti na oni strani. Pa naj se kdo čudi potem, da se pot vleče v neizmernost od postaje do postaje, kjer »Bog roko ven moli«.
Zvečer, ko zapiha po navadi lahna sapica in se ozračje kolikor toliko ohladi, tedaj pa zopet krepko zadiha Beograd. Kopalci se vračajo v mesto, tisti, ki je moral ob peklenski vročini sedeti v pisarni, prodajati dolgčas v prodajalni, garati tu ali tam, si Išče oddiha, pa se napolnijo hipoma vsi prostori okoli miz, razvrščenih pred javnimi lokali na uličnem pločniku. Pa jazz, cigani, pevačice. In korak tja ven iz središča in naj godba »udari v kolo«, pa zacepetajo noge, da se zopet vlije znoj po licu, kakor je bil v najhujši opoldanski vročini. Zlasti Se če zaigra harmonika, tista m taka »na sto gumbov«.
Povede me onega večera s seboj prijatelj »lala<, od nekod tam iz zadnjega kota Ba-nata ob rumunski meji, silno navdušen za harmoniko. Hodiva po Milanovi, na »Slavijo«, pa brez konca m kraja po čara Nikola IL, mimo »Malega Beograda«, »Hercegovine«, »Frandafiloviča to »Toplice«, od koder je vsepovsod odzvanjala muzika to pesem, pa se naposled ustaviva na vogalu cara Nikole IL in Novopazarske. Stara pritlična hiša, ki se komaj Se drži pokonča.
v njej pa dve šota, druga za drugo, daljši ko širši. Cevabdžija, točilnica, miza ob mizi. Vse polno. Tam v kotu za mizo pa sam krčmar, možak v najboljših letih, z veliko kromatično harmoniko v rokah. Pozneje sem videl, da je harmonika italijanskega izdelka in gostilničar mi je celo zaupal, da ga stane nič manj ko 15.000 din. Zasviral je in moram priznati, da je sviral res imenitno, pa se zato prav nič ne čudim, da so moj prijatelj »lala« in z njim vsi številni gostje te skromne krčme, katerih marsikateri pripada tako imenovani »boljši družbi«, navdušeni za tega Mileta Mihajloviča in njegovo harmoniko in da ga je povabil tudi beograjski radio da svi-ra na njegovem programu. In tudi zapoje Mile dobro takole kako makedonsko ali pa tudi »lalinsko«, povrhu pa še kak »šlager«. Kaj potem še hočete več! Pa »udri kolo«, potem pa »Duša, beži, ploha gre!« Tako je pač, če so pasji dnevi prav zares pasji dnevi. Toda kaj pa vendar — politika?
Da bi Beograjčan, vsaj takle povprečni Beograjčan, ob tej vročini razpravljal o politiki, ne, tega pa ne. Vse, kar je poklicno političnega v prestolnici, se je razbeža-
lo po kopališčih, toplicah in letoviščih. »Beli vdovci« se zanimajo za plažo z vsemi njenimi dobrotami ta ugodjem, za kak skok v bar ali izlet z avtom na Avalo, pa naj so drugače še tako navdušeni stran-karji. Drugi pa za — hlad, pa naj je že kakršenkoli to naj prihaja od koderkoli. »Sporazum«; no, ta mora priti tako to tako to je to stvar Dragiševa, kar se tiče vnanjih stvari, smo pa nevtralni, pa mirna Bačka! Amin!	—r.
vesti
*— Ob priliki velikega letalskega mitinga na letališču pri Devici Mariji v Polju bodo vozili za prevoz udeležencev v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 13.40 min 14.15 in 15. točno. Iz Device Marije v Polju se bodo vračal' vlaki ob 18.30 min., 19 ;n ob 19.33 Za vož njo s temi vlaki se morajo potniki poslu žiti nedeljskih povratnih kart po znižani ceni
* Ogromno zanimanje za mariborski »F e s t i v a 1«. Občinstvo se opozarja, da so vstopnice za »Festival« v p red prodaji pri »Putnik-u« v Gradu. Da bi se preprečil naval na blagajne se priporoča vsem obiskovalcem, da si vstopnice nabavijo v predprodaji. »Festival« bo največja tovrstna prireditev v Sloveniji.
VZORČAST KREP 7.50 BEMBERG SVILA 14.— KOTON	10.—
CREPE DE CHINE PIKAST. 90 cm šir. 22.— MANUFAKTURA
JI
VAN
MESTNI TRG 24
* Poučna eKskuzija. Udruženje nastav-nikov meščanskih šol, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, priredi za člane poučno ekskurzijo po naši domovini od 15. do 29. t. m. Potovali bi: Ljubljana — Beograd — Mladenovac — Skoplje — Bitolj — Bitolj — Skoplje — Kraljevo — Sarajevo — Ljubljana. Na potovanju bi vožnjo prekinjali v vseh znamenitejših krajih. Voznina je četrtinska na brzem vlaku in stane za celo potovanje le 304 din. Ekskurzija je posebno priporočljiva za učitelje zemlje, pisnega pouka. Vršila se bo pa le, ako se prijavi 20 udeležencev. Prijavite se tovarišu predsedniku na naslov: A. Fakin, Ljubljana, Cesta XV. 19. Prijave se bodo sprejemale do 10. t. m. Natančnejša pojasnila bomo poslali prijavljencem. Sekcij-ski odbor.
* Tečaj za odpravo ječanja v Ljubljani.
Na pobudo nekaterih interesentov, da bi se priredil tudi v Ljubljani logopedični tečaj, sporočam, da bi bilo za to potrebno še nekaj prijav. Tečaj bi se vršil v drugi polovici avgusta in je namenjen zlasti šolski mladini, pa tudi odraslim log-opatom do 30. leta. Prijaviti se je treba na priloženi naslov najkasneje do 15 avgusta ter priložiti znamko za odgovor. Roditelji otrok, ki še ne hodijo v šolo, dobe v tečaju potrebna navodila za pravilno -avna-nje z malim logopatom, da mu bodo mogli sami pomagati do zdravega govora. Vilko Mazi, strokovni učitelj, Vikrče, pošta Medvode.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Oei reg. S. bt. *04">4/?5
*	Polovična voznina za udeležence pevskega tabora v Rogaški Slatini. Z odlokom GD 70.255/39 je odobrena udeležencem proslave 151etnice obstoja pevskega društva Sloga v Rogaški Slatini polovična voznina. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek in železniško legitimacijo obrazec K-13. Tako kupljeni vozni listek velja v zvezi s potrdilom o udeležbi na obrazcu K-13 za brezplačni povratek. Ta ugodnost velja za potovanje v Rogaško Slatino od 3. do 6. avgusta, za povratek pa od 6. do 8. avgusta.
*	Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi člane, prijatelje in somišljenike, da se v čim večjem številu udeleže spominske slovesnosti za padle koroške borce, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne na Urški gori.
*	Z napredkom v boljšo bodočnost.
Otvoritev avtobusne proge Murska Sobota — Gornja Lendava je bila najlepši dokaz, kako željno je ljudstvo pričakovalo avtobusne zveze. Okrašen avtobus je odpeljal prve goste po novi progi. V Bodoncih je bil prvi sprejem. Hiše so bile okrašene z zastavami in ko je avtobus zavozil pod slavolok, je goste nagovoril evang. župnik g. Šiftar, ki je v lepem govoru poudaril pomen pridobitve. Zastopnik poštnega direktorja g. dr. Kurbus se je zahvalil za dobrodošlico, nato pa je avtobus krenil v Gornjo Lendavo. Tu je bil že od daleč viden slavolok z napisom: »Z napredkom v boljšo bodočnosti« Gasilci in šolska deca so tvorili
dolg špalir, ljudstvo pa je živahno pozdravljalo novo prometno vozilo, ki je ves Go-rički kot zvezalo s prestolnico Prekmurja. Tri deklice so z ljubkimi deklamacijami pozdravile goste, župan in banski svetnik Bačič je orisal težavno pot za dosego nepotrebne zveze, šolski upravitelj S. Be-oglavec pa je poudaril pomen nove avtobusne proge v gospodarskem in predvsem v narodno kulturnem pogledu. Ko so si gostje ogledali lepote Gornje Lendave, so spet med živahnim pozdravljanjem ljudstva ob svitu umetnega ognja krenili nazaj v Mursko Soboto. Otvoritev nove avtobusne zveze je pokazala, kako zna biti naše ljudstvo hvaležno za vsako malenkostno pridobitev, ki naj prinese svoj delež h gospodarskemu in tujskoprometnemu napredku lepega Prekmurja. Po 20 letih svobode je ljudstvo to ugodnost tudi zaslužilo, saj je Gorički kot oddaljen od najbližje železniške postaje nad 14 km
*	Živahna kopalna sezona v Kamniku. Vroči dnevi silijo vsakogar, da se zateče v hladno kopel Bistrice in Nevljice. Na obeh kamniških kopališčih je zato prav živahno vrvenje. V malem kopališču »Neptunu«, kjer s kroženjem po pločevinasti strehi vodo umetno lahko segrevajo, je voda dosegla 24° C, v mestnem kopališču na Nevljici pa ima zadnje dni stalno 20—22° C. Kopalci pridno uživajo lepe popoldneve, ki jih le redko motijo oblaki. Kamniško kopališče, ki leži na tako lepem kraju pod zelenim Starim gradom, ima še to prednost, da so ob njem vsa kamniška športna igrišča: teniško, nogometno in lep prostor za igranje odbojke.
Pri sončen in uporabljajte Tschamba FH. Rt dvorni dobavitelj, DROGERIJA GRFGORJf Linbliana. PrpSemovs 5
*	Za slepe otrobe so darovali namesto venca na grob blagopokojne ge. Josiipine Kraigherjeve ob osmini njene smrti 400 din, njeni vnuki. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
u— Kolonija Jadranske straže, to je 42 dečkov, mladih jadranskih stražarjev, se odpelje na letovanje v Bakar v soboto 5. t. m. z osebnim vlakom ob 18.27 z glavne postaje v Ljubljani. O tem se obveščajo starši z opozorilom, naj bodo kolonisti na po. | staji pol ure pred odhodom vlaka.
a— Ni bila naravna smrt. V včerajšnji številki smo poročali o skrivnostni smrti 25-Ietne tkalke Marije Erjavčeve iz Studencev. Sedaj se je na podlagi poslovilnega pisma pokojne Erjavčeve dognalo, da gre za samomor. V poslovilnem pismu prosi namreč svoje starše, naj ji oprostijo zaradi tega njenega koraka. Vzroki samomora obupane mladenke niso znani.
a— Zlato zapestno uro je izgubila v mestnem parku dijakinja Matilda Bauerle. Ura je vredna okoli 800 din.
a— Velikopotezen slepar je bil aretirani Stevo Vuksan iz Bjelovara, ki je, kakor smo poročali, poizkusil svojo sleparsko srečo pri mariborskih in tudi ptujskih trgovcih. O tem pričajo rezultati dosedanje preiskave, ki kaže, da je Vuksan nastopal s sličnimi metodami tudi v Osijeku, Novem Sadu, Zagrebu itd. Vuksan je imel dva pajdaša, ki ju pa zaenkrat noče izdati.
a— lz Bakra in v Bakar. V soboto 5. avgusta t. L se vrača iz Bakra mešana kolonija naše dece z meje, ki je prebila 14 lepih dni ob našem sinjem Jadranu v domu Jadranske straže, ki jim je oskrbela to letovanje brezplačno. V primeru ugodne zveze v Zagrebu se vrne kolonija ob 9.15, sicer pa ob 11.45 dop. Starši so naprošeni, da otroke gotovo prevzamejo na gl. kolodvoru. Isti dan odide tretja kolonija dečkov v dom Jadranske straže v Bakar in sicer ob 17.57. Zbirališče ob 17. uri v čakalnici III. raz. na gl. kolodvoru.
a— Krme ne bo. Zaradi hude suše je z letošnjo otavo zelo slabo, tako da bo krma manjšim kmetovalcem do zime popolnoma pošla. V zvezi s tem se je z nastopom jeseni bati naraščanja cen mleku.
a— »Toti list« na odru. Izredno zanimanje zbujajo med Mariborčani letošnji nastopi Podkrajškove skupine na komičnih večerih VIII. Marib. tedna, predvsem pa karikature Maribora. Sodelujejo Skrbinšek VI., Ježek-Milčinski iz Ljubljane, Albert Wilhelm in lastnik ter urednik »Totega lista« g. Božo Podkrajšek. Sodelujoči so tudi stalni sotrudniki »Totega lista«, ki se bo na ta način skoraj kompletno predstavil na komičnih večerih Marib. tedna.
a— Mariborska gasilska četa vabi svoje člane, ki se udeležijo gasilskega kongresa v Ljubljani, da se zglasijo v pisarni na Koroški cesti 12, kjer dobijo zadevna pojasnila.
a— Afera o tihotapstvu valut, o kateri smo poročali v včerajšnji številki, zavzema precej velik obseg. Vanjo je zapleten tudi neki mariborski trgovec.
SOKOL VIC
v soboto, s* t. m. ob 20.30 baklada po viških ulicah; v nedeljo, 6. t. m. ob 15.30 razvitje prapora, ob 16. povorka v Ljubljano; ob 17* v Tivoliju nastop Sokolstva in vojske. — Po nastopu zabava.
Vsi bratsko vabljeni!
Iz Ptuja
j— Sejem bo 8. t. m. Mestno poglavarstvo naznanja, da bo letni kramarski sejem 8. t. m. in ne 5. t. m., kakor je bilo določeno.
j— Otroci so zanetili požar. V Mezgov-cih pri Dornavi so se na skednju posestnika Martina Cajnka igrali otroci z vžigalicami in zanetili krmo. Ogenj je kmalu zajel vse gospodarsko poslopje ter prešel tudi na poslopje posestnika Mihaela Kosesca. Zgorelo je vse do tal. Skoda znaša nad 50.000 din in je le delno poravnana z zavarovalnino.
j— Umor v Slovenskih goricah. Pri nekem stavbnem podjetju na Teznem sta bila zaposljena kot pomožna delavca Šegula Franc in Pajk Ignacij iz Oblačka pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Domov sta se vračala le vsako soboto. V nedeljo zjutraj pa je našel posestnik Matjašic Anton, ko je šel skozi gozd Svojino, ob poti truplo delavca Segule. Poleg trupla pa sta ležala dva okrvavljena kola. O najdbi so bili obveščeni orožniki in ugotovili, da ie bil Šegula najbrž žrtev pomote in da je bil napad namenjen Pajku. Že v nedeljo pred tem so fantje Šiško Štefan iz Smoline. Holc Ignacij in Horvat Janez, oba iz Sakušaka, zasledovali Pajka, vendar pa se jim je ta skril v hišo posestnice Zelenkove Frančiške v Oblačku. Omenjene tri fante so zaprli. Poleg njih pa tudi Zelenkovo Katarino.
j— Nesreče. Jevšovar Ludvik. 14 letni sin železničarja iz Cirkovc, je obiral sadje, padel z lestve in si zlomil roko. Rižner Rudolf, poštni upokojenec z Brega, se je ne-
Obrtniška tombola
v Kranju
V nedelio 6. VIH. ob 3. uri pop. na Glavnem trgu
Oglejte si razstavljene dobitke v gimnazijski telovadnici !
40 TOMBOL:
7 sobnih oprem, športni
brek, elektromotor, kopalnica, šivalni stroj, kolesa, radio ... in le §00 dragocenih dobitkov.
u— Smrtna kosa. Na svojem domu v Veliki čolnarski ulici 23 je umrl strojevodja državnih železnic Anton Breceljnik. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob 16.30. Bodi mu žemljica lahka!
u— Dve nesreči. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so pripeljali 321etnega zidarja Franceta Goršeta iz Novih Jarš, zaposljenega v kurilnici državnih železnic. Pri delu je padel s 6 m visokega odra in se zelo nevarno poškodoval. Iz Žirovnice pri Cerknici pa je moral v bolnišnico 51etni posestnikov sin Janez Joželj, ki je padel z voza in si zlomil levo nogo.
Dr. Mirko Karpati
specijalist za ženske bolezni in porodništvo ZAGREB — BOGOVIČEVA ULICA 1B, se je vrnil z dopusta. — Ordinira od 11.—12. in od 4.-6. Telefon 7025.
Iz Maribora
a— Maribor v praznični podobi Za otvoritev VIII. Mariborskega tedna in pomembno slavje folklornega festivala si nadeva Maribor praznično obleko Vhodi na prostore Mariborskega tedna so okusno okrašeni. Z glavnega kolodvora so vzdolž Aleksandrove ceste posta\ljeni rdeči drogovi, s katerih bodo vihrale državne trobojnice.
a— Imetnike orožnih listov poziva ponovno predstojništvo mestne policije v Mariboru, da plačajo predpisano banovinsko takso na orožne liste za leto 1939 v smislu čl. 86 pravilnika o banovinskem proračunu za leto 1939-40. Banovinska taksa se plačuje v sobi štev. 13, II. nadstropje, vsak dan od 8. do 12. in sicer za vsako orožje po 25 din (banovinski kolek).
a— Obrtno gibanje v Mariboru V preteklem mesecu je obrtna oblast izdala 12 novih obrtnih pravic, črtala pa 14.
a— 70-letnico rojstva obhaja te dni v krogu dragih svojcev upokojeni nadzornik trgovine z lesom g. Jakob Bajt. Slavljenec je čvrsta kraška korenina, rodom z Unca pri Rakeku Želimo mu še mnogo let srečnega in zadovoljnega počutja med ljubljenimi svojci.
a— Skrivnostni streli iz zasede. Na 25-letnega tkalca Ivana Babiča iz Bresternice je streljal nekdo iz zasede. Babiča, ki ima prestreljeno levo nogo, so prepeljali v bolnišnico. Orožniki zbirajo gradivo, da razčistijo tajinstveno zadevo.
a— Požrtvovalnost ljubljanskih akademi' kov. Te dni se je zaključi! delovni tabor ljubljanskih akademikov v Stogovcih, kjer so predavali in navezali s kmečkim ljudstvom najtesnejše stike. Vrteli so tudi zabavne in poučne filme. Ob večerih so skupno s fanti iz Apačke kotline prepevali narodne pesmi. Vzgledni nesebičnosti ljubljanske akademske mladine čast in priznanje!
a— Usoda Židov. Te dni so prejeli številni Židje, ki bivajo v Mariboru, pa niso naši državljani, nalog od pristojne oblasti, da se v roku treh mesecev izselijo iz Maribora. Obenem se navaja v odloku, da bo vsaka pritožba na višjo inštanco brezuspešna. Med Židi, ki so pri tem prizadeti, so tudi nekateri ugledni predstavniki mariborske industrije.
Iz Celja
e— Mestni grb in kmečka godba na Celjskem tednu. Nad vhodom na prostor Celjskega tedna v Levstikovi ulici so namestili velik grb mesta Celja. Ker Celjskega tedna ne prireja mestna občina, se čudimo tej uporabi mestnega grba, ki je po svoječasnem sklepu mestnega sveta nedopustna. Na vcseličnem prostoru igra sedaj zvečer neka kmečka godba v »narodnih nošah«. Te »narodne noše« pa so samo nekake karikature pravih naših narodnih noš in povzročajo med občinstvom hude kritike, češ da so v posmeh resničnim narodnim nošam. Ljudje se tudi pritožujejo, da je uvedenih preveč ^-stopnin in da si z vstopnico, ki jo dobijo pri blagajni, ne morejo ogledati vseh, številčno itak skromnih razstav, ne da bi norali za to še posebej plačevati. Obisk razstav Celjskega tedna ni zadovoljiv, nekoliko živahnejše je včasih zvečer na veseličnem prostoru.
e— Umri je v sredo v celjski bolnišnici 77-letni občinski ubožec Andrej Vogrinc iz Socke pri Novi cerkvL
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 1. L m. v evidenci 245 brezposelnih (179 moških in 66 žensk) nasproti 258 (199 moškim in 59 ženskam) dne 20. julija. Delo dobi 15 delavcev pri regulaciji Savinje, 2 pekovska pomočnika ter več kuharic ln služkinj.
Priporoča se
paviljon
„Prt Pepel"
na Celjski razstavi.
Sveže pivo — izborna vina — topla in mrzla kuhinja.
e— Nesreča pri spravljanju lesa. V sredo se je 37-letni delavec Franc Sevšek iz Bezine pri Konjicah pri spravljanju lesa vsekal s cepinom v desno nogo in si hudo poškodoval stopalo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
e— Obnovite srečke za glavno žrebanje drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju, ker se bo pričelo žrebanje že 12. t .m.
e— Pododbor UROIR v Celju poziva člane-rezervne oficirje, da pohitijo s prijavami za skupno potovanje rezervnih oficirjev iz dravske banovine v Beograd in na Oplenac, ki bo od 5. do 8. septembra. Prijavite se takoj! Nečlani se še lahko včlanijo. Potovanje izključno v uniformi.
»J
Čitajte
U T R
O«
S O M O
Stražiški Sokol
krepko na delu
Stražišče, 31. julija.
V nedeljo je imel stražiški Sokol redni letni nastop. Poleg vseh oddelkov domačega društva, so nastopili tudi oddelki kranjskega Sokola. Ves nastop je izzvenel v veliko manifestacijo sokolske misli, ki jo stražiški Sokol že vrsto let z velikim uspehom širi med vsemi sloji te nacionalno zavedne vasi.
Ob krasnem vremenu se je zbralo na športnem igrišču »Savice« veliko število sokolskih prijateljev, ki so z največjim zanimanjem sledili vsem točkam sporeda. Ob otvoritvi nastopa so prišli na telovadišče s praporji vsi telovadni oddelki, ki so nato oddali ob sviranju državne himne pozdrav državni zastavi. Najprej so nastopili najmlajši s prostimi vajami, ki so jih izvedli tako ljubko in skladno, da so zadi-vili vse mnogoštevilne gledalce. Za njimi je lepo izvedel proste vaje moški naraščaj, nato pa članice. Sledile so igre dece in orodna telovadba moškeag naraščaja, zatem so izvedle naraščajnice proste vaje. Gledalci so bili z vsemi zelo zadovoljni, prav posebno pa so jih navdušili člani in članice v orodni telovadbi, kjer so nekateri posamezniki in posameznice izvedli nekai zelo težkih vaj. Nato je 62 članov brezhibno izvedlo proste vaje in naposled so se spet zbrali na telovadišču vsi nastopajoči (310 po številu) k snemanju državne trobojnice. Vsi prisotni so zaključili ta lepo uspeli nastop s himno »Hej Slovani« in v dolgem sprevodu z godbo na čelu krenili v Sokolski dom, kjer se je razvila prijetna zabava.
Ves nastop, katerega ie vodil načelnik br. Oman Franc, je dosegel lep moralen uspeh. Organizacija je bila brezhibna. Pohvaliti pa moramo tudi godbo Kranjskega glasbenega društva, ki je spremljala vse vaje. Stražiškega Sokola lahko postavimo za zgled mnogim sokolskim društvom, kako je treba z veliko požrtvovalnostjo delovati za sokolsko misel.
Prisrčen sokolski praznik v Šmartno pri Litiji
Šmartno pri Litiji, 3. avgusta V nedeljo smo proslavili pri nas petletnico našega mladega Sokola. Poprej smo bili četrt stoletja včlanjeni v litijskem Sokolu. Ob prihodu opoldanskega vlaka z zidanomoške strani smo z brati Litijanl pričakali Sokole iz spodnjega Zasavja. Nato se je izpred litijske postaje razvil sprevod skozi Litijo preko Dobrave.
Po prihodu na telovadišče so se začele skušnje za javni nastop. Nato pa se je formiral močan sprevod. Na čelu smo nosili veliko državno trobojko in krenili skozi slavolok v lepo okrašeno Šmartno. Sprevod je otvorila litijska sokolska konjenica. Sledili so prapori, trboveljska sokolska godba in številno članstvo, naraščaj in deca. Sprevod je zaključila krepka četa Sokolov v civilu s sokolskimi znaki. Sprevod je bil na poti skozi našo vas prisrčno po-zdravljan. Ob povratku na telovadišče je bilo tam že polno občinstva, ki ni prišlo samo iz ožjega okoliša, temveč tudi z Dolenjske, iz Mirne, iz Ljubljane in drugih
koliko vinjen vrtel okrog mlatilnega stroja. Ta ga je zgrabil za roko in mu odtrgal dva prsta. Jernejškcva Stanka iz Zg. Jablane je padla z voza in si poleg notranjih poškodb zlomila roko.
Iz Kamnika
ka— Kolodvor Ivamnik-niesto se bo gradil. Vprašanje gradnje kolodvora Kamnik-mesto se vleče že dobra 4 leta in je zgovoren primer, koliko truda in naporov je treba, da lokalni činitelji spravijo kakšno perečo zadevo do srečnega konca. Znano je, da ima kamniška železniška proga 2 rekorda: prevozi povprečno največ potnikov na kilometer in ima tudi največ čistega dobička na kilometer med vsemi progami v državi. V letošnji proračunski debati je bilo ugotovljeno, da je imela država od kamniške železniške proge nad 8 milijonov dinarjev čistega dobička. Zato je pač tudi iz tega pogleda upravičena zahteva, da dobi postaja Kamnik-mesto postajno poslopje, da bodo številni potniki vsaj v dežju imeli zatočišče. Zdaj morajo potrpežljivo na prostem čakati prihoda vlaka. Načrti so bili že davno gotovi, pa se je le rešitev zavlačevala. Akt je večkrat prepotoval pot od Beograda do Ljubljane. Ko se je v Kamniku mudil pokojni prometni minister dr. Spaho, so tudi 'Vjega opozorili na kamniško postajno poslopje in slabo stanje najbolj frekventirane proge v državi, ki ne prenese obtežbe 15ton-skih vagonov. Razveseljivo je, da so kmalu potem pričeli ojačevati kamniško železniško progo v smeri od Ljubljane proti Ježici in da je bil zdaj tudi podpisan odlok o gradnji postajnega poslopja v Kamniku. Poslopje na postaji Kamnik-mesto ne bo tako draga stavba, saj bo s prispevkom kamniške občine stala okrog 200.000 din. Zdaj pa samo še čakamo, kdaj bo podpisani odlok pokazal svojo praktično veljavo.
Iz Hrastnika
h— Partija šaha v Hrastniku. V okviru propagandnih gostovanj za lSCletnico slovenske gledališke umetnosti bodo člani Narodnega gledališča iz Ljubljane v soboto gostovali v Hrastniku z Bevkovo efektno komedijo »Partijo šahac, ki je imela doslej povsod velik uspeh. Sodelovali bodo Mira Danilova, Maša Slavčeva, Valo Bra-tina in Lujo Drenovec.
krajev. Nedeljski nastop je spci pokazal, da ima naš Sokol vnete prijatelje vsepovsod.
Program je bil otvorjen z nastopom vseh uniformiranih članov :n starosta br. Vidic je spregovoril prisri-no dobrodošlico "sem, ki so prišli na slavje. Zlasti je pozdravil župnega delegata br. čocarja in zmagoslavno ljubljansko sokolsko telovadno vrsto. Zatem je navedel nekaj temeljnih sokolskih zapovedi in prikazni ljubezen sokolstva do države in Kiaija vdanost vse-slovanski ideji.
Ob zvokih državne hii.ine smo n.-.to dvignili državno trobojko na ja*nbor in vse telovadišče je trikrat s sokoiskim »Z liov-i'5 izreklo vdanost naši Jugoslaviji in mlademu sokolskemu luaiju.
Telovadni spored so z, čeli tibovcljski Sokoliči, ki so izva-ali vaje s puškar i Nato so nastopali ostati <• Hci-i. člani, članici, ženski in moš.u naraščal in možica ;n ženska deca. člani, naraščaj in deca naše-g? društva so izvajali posebne p^osle vaje na našo popevko >Oj, pieljubj šmaiska vas« ob petju telovado"ih in sv; ar.ju trbo-\tljske sokolske %'ou'oe. Vaje je sestavil br. Mirko Pestotnik
Višek prireditve f a ^ bil nastop zmagovalne ljubljanske sokolske vrste. Elegantna sedmorica v belih telovadnih dresih je nastopila najprej na bradlji, potem pa še na drogu. Izvajali so dovršeno vrhunske vaje in bili deležni splošnega priznanja. Prepričali smo se, da so si po pravici že petič priborili najvišje sokolsko priznanje, meč kralja Aleksandra. Na telovadišče so pristopili br. starosta, br. načelnik in mala Sokoličica s. Pečnikova, izrekli zmagovalni vrsti iskreno zahvalo in priznanje ter ji poklonili kito svežega šmarskega cvetja.
S tem je bil telovadni spored zaključen. Nato so se oglasila nova povelja in ob sviranju godbe so spet v.si oddelki napolnili telovadišče. Ob prepevanju vseslovanske himne »Hej Slovani« smo spustili z visokega droga našo trobojko. Zatem so v mimohodu po7drnvili u^if-t—	«rV"'! ->bčinstvo, ki je s članstvom vred zapelo sokolsko bojevniško »Pesem sokolskih legij«-
Potem se je začela prosta zabava in okrepili smo se z dobrotami iz kuhinj šmarskih Sokolic. Na prijetnem telovadišču, ki ima prekrasno lego, se je razvijalo prisrčno razpoloženje, saj so šmarčani, kjer je sedež pev?kega rodu. prišli spet na glas, da so dobri družabniki in iznajdljivi organizatorji.
—	Sokolska župa Ljubljana vabi one udeležence praškega zleta iz leta 1938. ki so naknadno oddali vozovnice bodisi Put-niku ali pa župni upravi v svrho reklamacije preveč plačane voznine, da se zglasijo v naslednjih dneh v župni pisarni radi izplačila razlike po din 23.— na osebo. Oni udeleženci, ki so vozovnice oddali pri Put-niku naj se izkažejo s tozadevnimi potrdili.
—	Sokol I Ljubljana-Tabor vabi svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu pogreba našega dolgoletnega člana brata Ludvika Cerneta, zlatarja, ki bo v petek, 4. t. m. ob 17. url izpred mrtvašnice Leo-nlšča Udeležba v civilu z znakom. Zdravo! Uprava.
rstve
Ursilfea o
celulszi«
Na osnovi § 113 finančnega zakona za tekoče leto je ministrski svet, kakor smo že poročali, na predlog ministra za gozdove in rudnike in finančnega ministra predpisal uredbo z zakonsko močjo o državnem podjetju »Jugoslovenska celuloza« Uredba je obavljena v »Službenih novinah« od 2. avgusta in je s tem dnem dobila obvezno moč
Pogodbe z banko Seligman v Parizu
Člen 1 uredbe določa, da se sprejemajo na znanje in odobravajo. 1.) sklep ministrskega sveta M S. št. 430 od 27. aprila t. 1.;
2.	finančna pogodba o posojilu, ki ga je podpisal 2 maja t. i finančni minister kot predstavnik kraljevske vlade na osnovi gornjega sklepa ministrskega sveta s predstavnikom banke Seligman & Co. iz Pariza,
3.	gradbena pogodba, ki sta jo podpisala 2 maja t l minister za gozdove in rudnike in finančni minister kot predstavnika vlade na osnovi gornjega sklepa ministrskega sveta s predstavnikom banke Seligman & Co iz Pariza;
4.	prodajna pogodba, ki sta jo podpisala 2. maja t. 1. minister za gozdove in rudnike in finančni minister kot predstavnika vlade na osnovi istega sklepa ministrskega sveta s predstavnikom banke Seligman & C o. iz Pariza.
Gornje pogodbe predstavljajo sestavni del uredbe Vsebine teh pogodb in pod p::vo točko označenega sklepa ministrskega sveta številka 430 od 27. aprila t. 1. uredba ne navaja.
Ustanovitev državnega podjetja »Jugoslovenske celuloze«
V izvajanju omenjenih pogodb se ustanovi državno podjetje »Jugoslovenska celuloza«. Na to podjetje se prenesejo v celoti vse pravice in obveznosti iz gradbene in prodajne pogodbe skupaj z državnim jamstvom za izvajanje teh pogodb. Jugoslovenska celuloza je samostojno državno podjetje na industrijsko-komercielni osnovi ki je ped nadzorstvom ministra za gozdove in rudnike. Organizacijo, upravo in poslovanje tega podjetja predpisuje uredba. Sedež podjetja ie v Sarajevu. Podjetje je pravna oseba, za katero veljajo določbe zakonskih predpisov za privatna industrijska podjetja, kolikor s to uredbo ni drugače predvideno.
Produkcijski načrt
Namen podjetja je predelovati les v celulozo, izdelovati nebeljeno in beljeno celulozo v nadaljnje končne proizvode in izkoriščati postranske proizvode Podjetje lahko vrši vse posle, ki so v zvezi s postavljenim namenom. Prodajo svojih proizvodov v naši državi in inozemstvu bo organiziralo tako. da se bo prodaja celuloze v inozemstvu od ustanovitve do konca trajanja pogodbe vršila preko prodajnega zastopstva, ki se bo ustanovilo v Parizu pod nazivom »Francosko jugoslovanski zavod za prodajo celuloze« (Comptcir Fran-co-Yugosiave pour la vente de pate a pa-pier).
Osnovna glavnica
Finančno ministrstvo bo obremenilo »Ju-slovensko celulozo« za znesek blagajniških zapisov izdanih na osnovi v uvodu omenjene finančne pogodbe, kolikor bodo izdani za gradnjo dveh novih tvornic celuloze in za moderniziranje obstoječe tvor-nice celuloze v Drvarju. Te blagajniške zapise bo podjetje izplačevalo v predpisanih rokih in jih na to po uničenju dostavilo glavni državni blagajni, ki se bo za ustrezajoči znesek odpisal dolg nasproti finančnemu ministrstvu.
Imovino podjetja tvorijo osnovna glavnica, obratni kapital in razni fondi Začetno osnovno glavnico tvorijo: 1.) dve novi tvornici celuloze z zemljiščem, poslopji in ostalimi instalacijami, ki se bosta zgradili na osnovi omenjene gradbene pogodbe; 2. obstoječa tvornica celuloze Gozdno industrijskega podjetja »Šipada« v Drvarju. katere vrednost (s potrebnimi napravami. zgradbami, zemljiščem in naročenimi stroji za beljenje celuloze) je določena na 25 m 'ijonov din. V višini gornjega zneska bo Jugoslovenska celuloza« prevzela obstoječi konvertiran dolg Šipada pri Državni hipotekami banki z nespremenjenimi pogoji toda s spremembo, da se odplačil-n rok za prevzeti del Šipadovega dolga računa od 1. julija 1940 naprej Za redno odplačilo tega dolga jamči država.
Potrebno obratno glavnico si bo »Jugoslovenska celuloza« pribavila z eventualnimi prihranki pri investicijskih delih v zvezi z gradnjo novih tvornic in moderniziranjem obstoječe tvornice in na podlagi
kreditnih operacij. »Jugoslovenska celuloza« bo prevzela ves obratni kapital od tvornice v Drvarju, ki sestoji iz surovin polizdelkov, izdelkov in potrošnega materiala. in sicer po nakupni ceni. ki se bo sporazumno ugotovila in izplačala v denarju v roku enega leta.
Za vse srednjeročne in dolgoročne dolgove, ki presegajo 2 milijona din si mora podjetje pribaviti predhodno odobrenje ministra za gozdove in rudnike in finančnega min stra.
Uprava podjetja
Podjetje vodi upravni odbor petih oseb,
od katerih delesrira dvojico minister za ! gozdove in rudnike izmed višjih aktivnih gozdarskih ura dnikov, enega člana delegira j finančni minister iz" vrst višjih aktivnih | uradnikov ministrstva, enega trgovinski minister iz vrst všjih aktivnih uradnikov njegovega resora, enega pa delegira glavna direkcija Državne hipotekarne banke iz vrst višjih aktivnih bančnih uradnikov. Za vsakega člana upravnega odbora se delegira tudi namestn k. Upravni odbor si izbere predsednika ki mora biti delegat ministrstva za gozdove in rudnike, in podpred. sednika izmed ostalih članov. Upravni od-i bor postavlja tajnika podjetja, ki mora bi-j ti strokovnjak-tehnolog za celulozo, član. i stvo v upravnem odboru preneha s prene. | hanjem aktivne državne službe ali s spre-! membo stroke.
j Upravni odbor vodi posle, sklepa najetje kreditov in posojil, sestavlja letno bilanco, postavlja glavnega direktorja in ostalo osobje, v soglasju z ministrom za gozdove in rtidnike in finančnim ministrom postavlja predstavnika pri Francosko-jugosloven-skem zavodu za prodajo celuloze v Parizu, predpisuje poslovnik, določa prejemke osobju itd. Predsednik in člani upravnega odbora so odgovorni za svoje delo v smislu predpisov zakona o delniških družbah. Upravni odbor določa za vsak mesec enega
člana za dežurstvo pri glavni direkciji pod. jetja.
I Nadzorstveni odbor tvorijo trije člani, od katerih delegirajo po enega minister za gozdove in rudn ke, finančni minister in Državna hipotekama banka iz vrst aktivnih uradnikov svojih resorjev. Tudi člani nadzorstva imajo namestnike.
Predsedniku, članom upravnega in nadzorstvenega odbora pripadajo nagrade za delo v podjetju, ki jih določi min.ster za gozdove in rudnike v soglasju s finančnim ministrom po številu obiskanih sej. V soglasju z obema ministroma se določijo tudi dnevn ee za potovanja.
Po izvršenih dopisih, katerih višino oceni upravni odbor, se čisti dobiček razdeli tako, da se dodeli 5% rezervnemu fondu, 10°/o fondu za obnovo investicije, 3.5% se porabi za specialne letne nagrade osoDju, 1% za specialne letne nagrade upravnemu odboru, 0.5% za specialne letne nagrade nadzorstvenemu odboru, do 30% se porabi za obratni kapital dokler ne doseže 25 mi. lijonov din, ostanek pa se izroči ministrstvu za gozdove in rudnike kot proračunski dohodek.
Davčna oprostitev
Podjetje se oprošča vseh sedanjih in bodočih davkov, doklad. taks in ostalih dajatev, državnih in samoupravnih, ki izvirajo iz ustanovitve podjetja in iz njegovega poslovanja. Ta davčna oprostitev velja do konca leta 1944.
Podjetje je oproščeno plačila carine na ves inventar, material, stroje in instalacije in sploh na vse, kar je potrebno za instalacijo in opremo tvornic. Tehnični svetovalci podjetja se oproščajo vseh dajatev, taks, davkov dsžavnih, banovinskih in občinskih, sedanjih in bodočih, ki bi se nanašali na njihovo delo, in sicer za ves čas opreme tvornice. računajoč tudi rok šestih mesecev, predviden v članu 3. gradbene pogodbe.
Na poslovanje podjetja se ne nanaša zakon o državnem računovodstvu, nlti zakon o glavni kontroli Minister za gozdove in rudnike lahko v sporazumu s finančnim ministrom vrši občasne preglede podjetja preko specialnih strokovnih organov. Z uveljavljanjem te uredbe je izvršena tudi ustanovitev podjetja.
Ukrepi deviznega odbora Narodne banke
Kontrola izvoza ovsa, ječmena in lanu
Narodna banka je izdala okrožnico, po kateri se obveščajo pooblaščeni denarni zavodi, da se seznam predmetov, za katere smejo potrdila za zavarovanje valute pri izvozu izdajati samo po predhodnem dovoljenju devizne direkcije Narodne banke, dopolni v toliko, da to velja v bodoče tudi za oves (tar. št. 77 carinske tarife) in ječmen (tar. št. 87). Nadalje poročajo iz Beograda da je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se podvrže izvozni kontroli tudi lan, ki se bo smel izvažati samo po predhodnem dovoljenju devizne direk. eije Narodne banke.
K ukinjenju obvezne prodaje 25°/e deviz po uradnem tečaju
Narodna banka je izdala okrožnico, v
kateri poroča, da je finančni minister izdal odlok od 28. junija, ki dovoljuje izvoznikom v zvezi s čl. 7 deviznega pravilnika, da smejo 100% deviz, dobljenih od izvoza, prodati na borzi po borznem tečaju. To velja za izvoz izvršen po 29. juliju t. 1. Od tega se izvzemajo podjetja, ki imajo specialne aranžmane za postopek z izvoznimi devizami. Nadalje pravi odlok finančnega ministra, da si Narodna banka pridržuje prvenstveno pravico, da sme za potrebe dr. žiave odkupovati izvozniške devize po borznem tečaju.
Glede na ta odlok finančnega ministra, daje Narodna banka naslednja navodila:
1)	Od deviz, ki jih pooblaščeni zavodi prejmejo na račun izvoznikov, morajo tudi v bodeče nuditi Narodni banki na odkup 25% in sicer na dosedanji način, samo z razliko, da bo Narodna banka te devize od računala po dnevnem borznem tečaju.
2)	Ostalih 75% vnesenih izvoznih deviz se proda na domačih borzah na dosedanji način. 3) Po novem načinu se postopa samo z devizami, ki izvirajo od izvoza po 29. ju. liju t. 1.; z devizami, ki izvirajo od izvoza do 29. julija, pa se postopa na dosedanji način, t. j. da se 25°'n odstopi Narodni banki po uradnih tečajih. Kot dokaz o dnevu izvoza, služi datum izvozne carinske deklaracije.
Odstotek uporabe transfernih dinarjev je znižan od 33 na 25%
Devizni oddelek Narodne banke je izdal okrožnico, s katero se obveščajo pooblaščeni zavodi, da je devizni odbor pri Narodni banki na predlog izvoznega odbora sklenil, da se odstotek, do katere višine lahko izvozniki določenih predmetov v neklirinške države uporabijo izvozne devize za transfer tako zvanih »transfernih« di-
narjev, zmanjša od 33 na 25%. Okrožnica pojasnjuje, da je ta odločba izdana zaradi tega, ker po najnovejšem odloku finančnega ministra izvoznikom ni treba več nuditi % deviz na odkup po uradnem tečaju. Zato se sme v bodoče za transfer »transfernih« dinarjev uporabiti samo 25%, ako je izvoz izvršen po 29. juliju, dosedanjih 33% pa se lahko še porabi, če je izvoz izvršen do 29. julija.
Končno obvešča devizna direkcija Narodne banke izvoznike, da veljajo v bodoče ugodnosti v zvezi z uporabo transfernih dinarjev tudi pri izvozu v Švico.
Vplačila za dijake v Nemčiji
Devizna direkcija Narodne banke obvešča pooblaščene zavode, da se smejo zaradi podražitve registrskih mark od 1. avgusta sprejemati v£l3čila za naše dijake v Nemčiji do zneska 105 mark mesečno, namesto dosedanjih 95 mark. Za to vplačilo protivrednosti 105 mark dobe naši dijaki v Nemčiji 200 mark z računa registrskih mark.
Gospodarske vesti
= Naglo nazadovanje cene slivovki zaradi rekordne letine češpelj. Letošnja letina češpelj bo po poročilih iz Srbije in Bosne dvakrat večja nego je znašala povprečno v zadnjih desetih letih. Računati je s tem, da bo mogoče s prodajo in izvozom češpelj, s sušenjem in predelavo v pekmez porabiti komaj eno tretjino pridelka Ostanek bodo po večini skušali predelati v slivovko. Kakor poročajo iz Brčke-ga, se že sklepajo velike kupčije s češplja-mi za kuhanje slivovke, in sicer po ceni 25 do 30 par za kilogram. To je tako nizka cena, kakršne še menda nismo zabeležili. Ker se iz 100 kilogramov češpelj dobi 4 do 5 litrov slivovke, računijo trgovci s tem. da bo cena slivovki padla na 10 par za litrsko stopnjo, kar pomeni, da bo en liter 30% slivovke stal 3 dinarje, liter 40% slivovke pa 4 dinarje Ta nizka cena bo vplivala tudi na cene ostalemu žganju. Zlasti ne bo mogoče spraviti na trg žganje od vina in ostalega sadnega žganja. Nadalje poročajo, da se je letos pozimi trgovala slivovka po 35 par za litrsko stopnjo, sedaj pa je cena stari slivovki v produkcijskih krajih Srbije in Bosne padla že na 16 do 20 par. V pričakovanju še nižje cene skušajo trgovci in producenti svoje zaloge čimprej razpečati. četudi z izgubo Tudi cena vinskemu žganju je že precej Dopustila. Vinskega žganja letos sploh ne bodo i kuhali, kakor so to delali prejšnja leta. ko I
Porjaveti
■ ^kši. L
morete sedaj na 2 načina:
Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je naj pametneje. V tem primeru uporabljajte kremo NIVEA!
Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLJE-NIVEA s pojačano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki.
so predelali slabša vina po večini v žganje. Trgovci se nameravajo pri nizki ceni precej založiti s slivovko, da si ustvarijo večje rezerve za poznejša leta.
= Plačevanje specialnega obrambnega prispevka za osobje manjših podjetij. Po
določbah zakona o neposrednih davkih plačujejo delodajalci, ki imajo manj nego 20 delavcev in nameščencev, uslužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih nalepijo v davčne knjižice. Samo enkrat na leto so taki delodajalci dolžni predložiti knjižice uslužbenskega davka davčni upravi zaradi kontrole. Po uvedbi specialnega prispevka za narodno obrambni fond. pa morajo sedaj ti delodajalci plačevati prispevek v gotovini, s čemer se pobiranje davka za ta podjetja precej komplicira, saj morajo mesečno sestaviti popise za ta specialni prispevek in v gotovini izročiti pobrani prispevek davčni upravi. Zlasti za one delodajalce, ki imajo sedež podjetja daleč od uavčne uprave, je način pobiranja specialnega prispevka zelo neprikla-den. Zato so gospodarske organizacije stavile finančnemu ministrstvu predlog, po katerem naj se ti predpisi spremenijo in plačevanje uredi tako. da bi se tudi specialni prispevek plačal v specialnih znamkah, ali pa tako, da bi se specialni prispevek plačal enkrat na leto.
= Ustanovitev tvornice za ribjo moko.
Zveza ribarjev v Vojvodini je zaprosila pri trgovinskem ministrstvu za dovoljenje, da postavi tvornico za ribjo moko in predelovanje rib. Tvornica naj bi se zgradila v Bački, in sicer v Titelu, kjer je center našega sladkovodnega ribarstva. Ribje moke, ki se pridobiva z mletjem posušenih rib. smo doslej uvažali na leto okrog 50 vagonov v glavnem kot krmo za svinje.
= Iz trgovinskega registra. Pri tvrdkl »Jezersko«, gozdno-produkcijski družbi z o. z v Kokri je bil izbrisan poslovodja Robert Fiirst, vpisan pa poslovodja dr. FrL derik Lucmann, odv. v Ljubljani. — Pri tvrdki Kemindustrija, razpečevalnica bencina, olj in kemikalij, družbi z o. z. v Mariboru je bil izbrisan dosedanji poslovodja Rudolf Lorger, vpisana pa sta bila kot poslovodji Fric Scherbaum, posestnik, in Leopold Mellitzer, trgovec, oba v Mariboru.
= Dobave. Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo brodskega bencinskega motorja, do 19. t. m. raznega elektrotehničnega materiala. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo Dieselove lokomotive in strojev za zvijanje in rezanje kartonskih cilindrov, do 18. t. m. za dobavo brusilnih kamnov, do 21. t. m. za dobavo dinamo-ži-ce, do 22. t. m. za dobavo svinčenih vodov in do 23. t. m. za dobavo električnega materiala.
t= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo kristalne sode, mila za pranje in li-zolnega mila, bombaževine za čiščenje, fineža, gorilnega špirita, solne kisline, okretnih klinov, pil in matic. I. oddelek vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo univerzalnega stroja za rezanje zavojev, 15. t. m. za dobavo črnega in kovaškega premoga. 18. t. m. za dobavo platna, sukanca, sukna. filca in svinjske dlake. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo jeklene žice za kape, požarnih konopljenih cevi, sesalnih cevi, električnih žarnic, bencina, lanenega firneža, terpentinskega olja, špirita, sikativa, steklarskega kita, verig za s.dro, čebelnega voska, do 9. t. m. za dobavo zimskih kap, črnih kravat, pasov za sablje, brodskega kabla in 1000 litrov kisa, 12. t. m. za dobavo olja za hladilne stroje, gumijastih škornjev, sesalk za vakum z elektromotorjem, železne in medeninaste pločevine, lanene in konopljene jadrenine, platna, vrvice, sukanca, konjske žime. tapetniških gumbov, ročne sesalke, manometrov, admiralitetnega sidra, obročkov in okvirjev iz medi, zastavic za čolne, raznih svetilk, sabelj, opasačev za nože, amonija-ka, linoleja, lepila in azbestnih plošč, do 14. t. m. za dobavo prenosnih ventilator, jev, žveplene, ogljikove in dušikove kisline, amonljaka, bombažnih belih rokavic, mila za pranje in sode, kalijevega mila, sveč, lepila za les, manganovega kita, naftalina, salmijaka, lužilnega kamna, raznega usnja in podplatov, do 16. t. m. za dobavo rezervnih delov za avtomobile in Dieselove motorje, raznih ščetk, »Vim«-praška, gumijastih obročkov, črpalk, vijakov, ležajev in raznih tiskovin, do 17. t. m. za dobavo laka. barv, Spiralnih svedrov, dlet prebija-
Pogled v svet bodočnosti
Svetovna razstava v New Yorku je zdaj v polnem razmahu. Vsak dan jo posetijo stotisoči obiskovalcev iz vseh koncev sveta. Kaj se vse tu vidi ni mogoče popisati in posameznik tudi vsega videti ne more, če nima ravno nekaj tednov časa Da, nič manj kot nekaj tednov bi potreboval za natančen ogled. Še najlaglje doumemo dimenzije te razstave po prometu na njej.
30 milijonov v 6 mesecih
Po razstavišču vozi noč in dan 110 ogromnih avtobusov, vsak s 130 mesti, ki bodo v šestih mesecih, kolikor bo trajala razstava, prepeljali 30 milijonov obiskovalcev. Razen tega prepeljava ljudi še ne-broj majhnih električnih voz in pa 15 posebnih vlakov, ki pa ne teko po tračnicah. ampak jih vlačijo traktorji. Ti vlaki imajo svoje cicerone — študente, ki vse vedo. 1500 študentov so najeli za ta posel. Pogoj je bil samo eden, ta pa pristno ameriški: Predpisana višina od 1 m 75 do. 1 m 85, teža po ne pod 60 in ne nad 100 kg. In ti dobro raščeni »ciceroni« vodijo zdaj po-setnike po paviljonih. Koliko je velikih in majhnih razstavnih zgradb, menda še sami Američani točno ne vedo. kar ni čuda, ko pa razstava še zmerom raste.
Pilot leti z zavezanimi očmi
V paviljonu zrakoplovstva je zmerom velikanska gneča. Tu vlada tisto pravo športno vzdušje, ki je Američanu posebno všeč. V letalu z hermetično zaprto kabino se poskušajo letalci, kdo zna bolje leteti na slepo. Povelje se glasi: poleteti
iz New Yorka v Washington. Pilot mora krmariti letalo samo po podatkih instrumentov, gledalci pa na posebnem transparentu lahko zasledujejo kako gre komu ta reč od rok. Večina jih pride na cilj, ta ali oni pa tudi štrbunkne v Ocean ali pa celo na samem razstavišču trešči na tla. Take nerode so bolj že kar redke, ker je letenje ^>rez vidljivosti že zelo zanesljivo.
Letni časi v barvah
Fotografska umetnost se predstavlja na razstavi v čudovito pristnih naravnih barvah. Na 7 m visokem in 54 dolgem platnu se prikazujejo letni časi pomlad, poletje, jesen, zima v svojem značilnem barvnem odelu. Cisto imaš vtis, da stojiš sredi žive prirode, tako so barve zadete. Brez rekorda seveda tudi tu ne gre: Povečava je 50.000kratna!
Kraljica cesta — kralj avtomobil
Fordov paviljon je največja industrijska panorama, kar jih je bilo kdaj aran-žiranih Tu lahko zasleduješ nastanek av-tomobiia od rude, lesa in drugih surovin do moderne limuzine, kakršna si je v milijonih primerkov že osvojila svet — in kakršne si ga bo v bodočnosti popolnoma podjarmila. To vizijo slednje bodočnosti kaže avtomobilski koncem General - Motors v svoji znameniti »Futurami«. V zmanjšanem merilu so v reliefu prikazane vse karakteristične ameriške pokrajine: poljedelski predeli, industrijska središča, gorovja, puščave, mesta. Na 3.250 kv. metrih je pozidana ta miniaturna Amerika. Poi milijona hiš in nebotični-
kov je tu, 1 milijon drevesc 18 različnih vrst, 50.000 vsakovrstnih vozil, med njimi 10.000 v obratu skrbi za to. da bo iluzija popolna. Vse je zgrajeno v tisti perspektivi, ki jo ima človek, ko gleda na zemljo iz letala. In ta majceni svet prepleta mreža modemih cest, avtomobilskih prog bodočnosti, po katerih bo brzel človek po mostovih in tunelih preko vseh starih prometnih potov v svojem avtomobilu z brzino 120 km na uro.
Človek gleda v bodoči svet
Nekaj čudovitega je ta »Futurama«. Namestu z letalom, plavaš nad njo s pomočjo niza 600 mehkih foteljev, obešenih na brezkončnem transportnem traku. Sede šv tak fotel kakor na preprogo samo-leta iz tisoč in ene noči in plavaš čez hribe in doline preko širne Amerike. Diskreten glas, prihajajoč nekje iz naslanjača, tolmači slike, vrteče se pod teboj. Četrt ure traja ta izlet v svet bodočnosti in ves čas ti nekje nevidno postavljeni zvončki prišepetavajo 150 različnih komentarjev. Vse hkrati in vendar slišiš zmerom samo onega, ki opisuje tisto, kar trenotno gledaš. Američani so tu spet enkrat prekosili same sebe.
Robot in klepetulja
V svet bodočnosti spada seveda tudi umetni človek — robot. Teh ljudi iz jekla z električnim živčevjem se več producira po razstavišču. Posebno človeški je tisti, ki kadi. Ce mu vtakneš v usta cigaro ali cigareto, takoj pošteno potegne in puhne , dim skozi nos. Ako ga poprosiš za ogenj, i ti s svojo železno roko pomoli pod nos
vžigalnik in prižge cigareto. Ta robot dela vse na posluh. Razume vsakovrstna povelja, ki jih na prvo besedo pohlevno izvrši. Zna se na povelje tudi razjeziti in takrat ga je strašno pogledati, kako tuli in vihti svojo železno roko. ki bi z njo z enim samim zamahom lahko pobil vola.
Še več občudovalcev ima robot ženskega spola — obiskovalci so ga krstili za klepetuljo — ki zna odgovoriti na sleherno vprašanje. Tu pa je gola tehnika že toliko »popravljena«, da avtomat sicer govori, mislijo pa zanj solidni človeški možgani.
20 novorojenčkov pričakujejo
Ogromna je palača zdravstva. Sama zgradba je veljala ca. 70 milijonov dinarjev. Reševalni oddelek, ki posluje pod njenim krovom bo imel predvidoma posla s 40.000 ponesrečenci. To prognozo so postavili po izkušnjah na svetovni razstavi v Chicagu. In ker je bilo takrat v Chi-cagu tudi 6 nenadnih porodov, so zdaj v palači zdravja pripravili tudi nekaj zibelk Z vso gotovostjo namreč pričakujejo najmanj 18 do 20 novorojenčkov.
Kamorkoli se obrneš v palači zdravja, povsod ti bije na uho pridušeno toda razločno neki tajinstveni ritem, ki se ti slednjič razodene kot utrip srca, ki ga zvočniki širijo po vsem prostoru. Preko slike, ki prikazuje morja in kopnine pada ogromna senca človeka in nad njo ter krog in krog palače se v dvaintridesetih jezikih vije napis: »Človek se divi igri razburkanega morja, divi se tekoči vodi, začuden zre v nebosklon in pozablja, da je med vsemi temi čudesi največje čudo sam človek«.
čev i dr., do 12. t. m. pa bo licitacija za dobavo kalcijevega karbida.
= Licitacije. Dne 10. t. m. bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo lepila v prahu in 14. t. m. za dobavo lesenih škatel za cigare. Dne 12. t. m. bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznega usnjenega materiala, 14. t. m. za dobavo raznih olj za mazanje, firneža, terpentina in sikativa, 16. t. m. za dobavo kemikalij. Dne 21. t m. bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo plinske, ga, turbinskega in motornega olja.
= Licitacije. Dne 24. t. m. bo pri vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo čiste konjske žime, 26. t. m. za dobavo morske trave in 29. t. m. za dobavo lanenega platna. Dne 18. t. m. bo pri ekonom. oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo letne službene in delavske obleke za osobje drž. že. Ieznic in cilindrskega olja za pregreto paro, 21. t. m. za dobavo električnih aparatov za vsesavanje prahu. Dne 23. t m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo poltovornih avtomobilov, 24. t. m. za dobavo tovornih avtomobilov in 25. t. m. za dobavo avtocistern za vodo.
Borze
S. avgusta
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Bolgarski klirinški čeki so se nudili v Ljub ljani, Zagrebu in Beogradu po 84 din za 100 din nominala. Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni po 32, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 31.50. Angleški funti notirajo na svobodnem deviznem trgu nespremenjeno 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 465 — 468 (v Beogradu je bil promet po 466.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZF
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.90 — 209.10. Pariz 116.27 — 118.57, New York 4381.75 — 4441.75. Curih 995
—1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 151
—	152.50, Amsterdam 2337 — 2375. Berlin 1769.62 — 1787.38, Bruselj 747 — 759. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40
—	259.60, Pariz 144.85 — 147.15, New York 5460.79 — 5520.79. Curih 1238.37 — 1248 37, Amsterdam 2910.37 — 2948.37, Bruselj 930.25 — 942.25.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.7425 London 20.75, New York 443.375, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.60, Berlin 177.85, Stockholm 106.9250, Oslo 104.30, Kobenhavn 92.65. Sofija 5.40 Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25.	_
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 468, 4% agrarne 61.50 — 62 50, 4% severne agrarne 59.50 — 60.50, 6% begluške 86.75 — 87.50, 6% daim. agrarne 83.50 — 84. 6% šumske 81 — 82, 7o/, sta-biliz. 101 bi., 7% invest. 100— 101.50. 7% Seligman 101 bi., 7% Blair 94.50 bi., 8% Blair 101.50 bi.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 210 den., Trboveljska 172
—	175, Gutman 41 — 49. šečerana Osi-jek 80 den., Osiječka ljevaonica 150 — 162. Jadranska 325 — 350.
Beograd. Vojna škoda 466—467 (466.50) 4% agrarne 62—62.50, 4% severne agrarne 59 25 — 59.75 (59.50), 6% begluške 87 _ 87.25 (87.25), 6<v0 daim. agrarne 83.75 — 84 (84), 7% stabiliz. — (101.25), 7«/o invest. 101.25 bi. (101 — 101.25-. 7% Seligman 100.50 den., 7<>/0 Blair 94 den., PAB 210.50 den., Narodna banka 7500 bi.
Blagovna tržišča
2ITO
-f- Chicago, 3. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za maj 66.375; koruza: za maj 44.75. za sept 43.125.
-f- Wlnnipeg, 3. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za maj 57, za okt. 52.75, za dec. 54.25.
+ Novosadska blagovna borza (i avgusta). Tendenca neizprem Pšenica: stara (78/79 kg); baška, sremska. slavonska 147 —149; južnoban. 146—149 Rž: baška nova 127—129. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 140—142.50. Oves: baški. sremski novi 122.50—125. Koruza: baška inn pariteta In-djija 116—118 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 232.50—242 50: »2« 212.50— 222.50; »5« 192.50—202.50; »6« 172.50 do 182.50: »7« 147.50—157 50: »8« 117 50 do 122.50. Fižol: baški, sremski beli. brez vreč. novi 240—242.50. Otrobi: baški, v jutastih vrečah 106—108: sremski v jutastih vrečah 103—105; v banatski, v jutastih vrečah 100—102.
Gospodarska pogajanja z Italijo
Rim, 3. avg. o. Delo italijansko-jugoslo-venskega stalnega gospodarskega odbora je v glavnem že končano. Na posvetovanjih so bili doseženi ugodni rezultati, o katerih bosta obe delegaciji poročali svojim vladam, nakar bo končni rezultat objavljen v službenem komunikeju.
Odlikovanja
Beograd, 3. avg. AA. Odlikovani so bili: z redom sv. Save 1. stopnje dr. Josip Uj-čic, beograjski nadškof in apostolski administrator dieceze; z redom sv. Save 3. stopnje Mirko Godina, gvardijan minorit-skega samostana, v Ptuju, in Franc Košir, upokojeni župnik na Ježici.
Iz državne službe
Beograd, 3. avg. p. Z odlokom finančnega ministrstva je bil dosedanji gospodarski svetnik in upravnik rudarske uprave državnega posestva v Belju inž. Peter Kre. pelj imenovan za glavnega inšpektorja gozdarstva ter referenta taksnega odseka rudarskega oddelka direkcije državnega posestva v Belju.
Strela pobila 2141 ovac
Berane, 3. avg. p. Po neznosni vročini je v Vasojevičih nastopila nagla izpremem-ba vremena. Nastalo je hudo neurje, ki je povzročilo veliko škodo. Med neurjem so se pastirji zatekli v svoje kolibe, ovce pa so ostale pod drevjem. Tako je bilo pod veliko jelko zbranih 210 ovac, ko je udarila vanjo strela in pobila vso drobnico.
Pred kakšnimi desetimi leti je naročil neki skrivnostni Argentinec pr: ladjedelni. d v Honfleuru točen posnetek karavele »Sante Marie«, s katero je Krištof Kolumb pred 450 leti odkril tedaj še novi svet.
2e devet let je »Santa Maria« izgotov-ljena. Brez dvoma je to lepa ladja čeprav majhna in se lahko pokaže, pa ne samo kot kulturno zgodovinski dokument. Posneli so jo po starih spisih in slikah, navtična znanost razpolaga z dovolj modeli, tako da ni bilo težko izdelati ladjo, ki v vsem ustreza Kolumbovi.
Ta Sveta Marija v drugi izdaji v Novem svetu tudi nekaj išče, česar pa ne more najti. Išče namreč svojega lastnika, tistega skrivnostnega Argentinca. Ta je bil dal samo neko naplačilo, pa sta mu denar in
ladja zapadla. Morda si je premislil, mor. da je tudi umrl. Vsekako se ne oglasi.
Kaj pa naj napravijo z jadrnico, ki ne more zatajiti slave, ki obdaja poltisočletno
preteklost svojega izvirnika?
Kupila jo je neka družba, ki hoče sedaj napraviti ž njo dobro kupčijo. Sveta Marija pride v Pariz, zasidrali jo bodo v pri. stariišču med elegantnimi jahtami in dostopna bo javnemu obisku. Skratka »napredovala« bo v čin elegantnega zabavišča. V njenem trupu bodo plesali, plesali bodo najmodernejše plese iz dežele, kjer je kot prva ladja pristala prava Kolumbova Sve. ta Marija. V medkrovju, kjer se gnete na ladjah drugače revni potniški ljud, bodo zelo odlično obedovali. Takšna je dandanašnja usoda zgodovinskih dogodkov in rekvizitov, če pridejo v »prave roke ...«
Sedem let v zložljivem čolnu
Drzno potovanje inženjerja, ki ie zaman iskal službe
K brezuspešnim poskusom, da bi dvigniti „Thet3s"
»Sveta Marija« v drugi izdaji
Modema usoda starodobne jadrnice
|
S takšnimi pontoni, ki so jih pritrdili k trupu potopljene podmornice in potem napolnili z zrakom, so poskušali podmornico dvigniti. Doslej je bilo to delo zaman, morje ne da ogromnega jeklenega kolosa, v katerem počiva skoraj sto vrlih pomorščakov
Za nedeljski odpočitek čez Ocean
Uresničena Bleriotova napoved pred tridesetimi leti
»Nekega dne bodo ljudje letali za nedeljski odpočitek iz New Torka v London.« Te besede so bile izgovorjene 1. 1909. in izrekel jih ni nihče drug nego francoski inženjer Louis Bleriot, ki je kot prvi v le-
Eno najnovejših pariških modnih kreacij
predstavlja ta kopalni plašč iz platna rubi-naste barve in zlatim vrvastim pasom
talu lastne konstrukcije preletel Rokavski preliv. S tem dejanjem si je zagotovil v zgodovini letalstva neminljivo slavo. Svoje besede je izrekel ženi, ki je z ladjo sprem. Ijala njegov polet in ga je potem vsa srečna sprejela po njegovem pristanku na obali.
»Kdaj se bo to po tvojem mnenju zgodilo?« je vprašala ga. Bleriotova svojega moža. Odgovoril je: »Mislim, da bo to najpozneje v 30 letih.« Morda še sam ni popol. noma verjel svojim besedam, bil je pa točen prerok. Ob istem času, ko so se pripravljali, da proslavijo 301etnico njegovega slavnega poleta in je angleško letalo »Fiona« na svojem poletu iz Le Bourgeta v Croydon nad Rokavskim prelivom njemu na čast poletelo natančno v isti smeri, kakor drzni zračni pionir 1. 1909., je v Lon. donu pristal prvi transatlantski potnik, ki je prišel na nedeljski odpočitek iz New Yorka kakor da hoče uresničiti Bleriotovo prerokovanje, čeprav ni imel o njem nobenega pojma.
Z »Yankee Clipperjem« je priletel v London namreč 701etni hotelir Frank Andersen iz Jamestovraa v državi New York. čisto potiho se je bil stari gospod odpravil na. to pot, ki je bila pred 30 leti videti prav tako fantastična kakor danes n. pr. kakšen polet na luno. Ne svojim otrokom, ne svojim vnukom ni bil ničesar povedal. Njegovi svojci so mislili, da je odšel za posli v New York. šele po srečnem pristanku v Southamptonu jim je poslal kablogram, da je kot prvi potnik za nedeljski odpočL tek preletel Ocean.
Naključje, po katerem je to Anderseno-vo potovanje do pičice uresničilo Bleriotovo prerokovanje, je imelo za posledico, da sta se potem srečala Andersen in Bleriotova vdova, ki je bila s svojim 211etnim sinom Jeanom prispela v London, da se udeleži svečanosti v spomin na znameniti polet njenega moža. žena moža, ki je že 1909. sprevidel takšno možnost, in mož. ki jo je 1939. uresničil, sta si toplo stisnila roke.
Iz Hamburga poročajo, da je tamkajšnji vozač z zloži jivim čolnom Oskar Speck po sedemletni vožnji po oceanih prispel v Papuanski zaliv v Novi Gvineji. Kratko, preden je dospel tja, bi b i kmalu postal žrtev domačinov z otoka Lakorja. K po-vratku domov se bo odpravil še letos, in misli, da bo tja prispel prihodnjo pomlad. S prihodom na Novo Gvinejo ali Papuo. kakor se sedaj imenuje, je Speck opravil že pretežni del svojega potovanja v orcho. vi lupini okrog polovice sveta. Iz Papuan. skega zaliva bo prečkal 200 km široko Torresovo morje in dosegel Avstralijo. Iz Brisbanea ob vzhodni obali te celine pojde po suhem v Sidney, tam se pa vkrca na
parnik za Hamburg. Menda je svojega potovanja že malo sit.
Speck je po poklicu inženjer elektrotehnike. V času krize je z zložljivim čolnom po Dunavu odpotoval v Jugoslavijo in Bolgarsko, da si poišče dela in ker ga ni na. šel, je začel 1932. svoie potovanje po črnem morju, skozi Dardanele, po Sredozemskem morju, skozi Sueški prekop in Perzijski zaliv v Indijo. V aprilu 1935. je pristal ob obali Malage. v maju na Cejlonu in v januarju 1936. je prispel v Kalkuto. Preko Singapura je priveslal v Batavijo in v marcu predlanskega leta je odšel od tam proti Avstraliji.
Ponos britske zračne vojne sile
K onec slovi tega ženskega kluba
Niti kralj ni smel stopiti v njegove prostore
Eden izmed vodilnih londonskih ženskih klubov, Aleksandrin klub, je te dni zaprl svoja vrata. Petdeset let ni uspelo niti enemu moškemu, da bi prišel v njegove prostore. Celo kralj Edvard VII. je moral čakati v veži. Ko je hotel nekega dne poiskati v klubu svojo ženo Aleksandro, mu je vratar vstop zabranil. Vratar se je pač strogo držal navodil, ki so mu strogo prepovedovala pustiti kakšnega moškega v klubske prostore. Poročajo, da se je kralj Edvard z nasmeškom vdal v svojo usodo in je v veži toliko časa čakal, da je prišla njegova žena ven. Kralj sam je postavil predlog, da bi klub imenovali po kraljici.
Pod tem imenom je klub na Angleškem užival največji ugled. Ko se je društvo leta 1883. ustanovilo na pobudo skupine plemenita -kih žensk, je veljalo na Angle-
škem še za zelo nedostojno, če je kakšna ženska sama potovala. Za damo, ki je pazila na svoj ugled, je bilo nevarno, da bi sama izstopila v kašnem hotelu. Da bi se takšna zastarela moralna naziranja spremenila, je bil eden glavnih namenov novega kluba.
že pred nekoliko leti so Aleksandrinemu klubu napovedovali skorajšnjo smrt. Leta 1933. je padel eden njegovih temeljnih za. konov: možje klubskih članic so v prostore lahko prišli na čaj. število članic je potem čedalje bolje nazadovalo. Sedaj so morali klubsko hišo zapreti in malo število preostalih članic je moralo zapustiti stari dom ženskega gibanja, ki je pa v naših časih propagiral seveda tudi že davno zastarelo smer tega gibanja.
so novi bombniki tipa »Bristol-Beaufort«, o katerih poročajo, da so najhitrejši na svetu. Uradno niso o tej stvari izrekli sicer še nobene številke, strokovnjaki pa pravijo, da letijo novi bombniki s polno obtežbo lahko z več nego 500 km na uro
Vino z morskega dna
Zakladi iz stare potopljene fregate — samo zlata ni nič
Danski kuter »Eje« se mudi že dalj časa ob severnem koncu Jiitlandije, kjer dviga vse, kar ima kakšno vrednost, iz angleške fregate »Crescent«, ki se je tu pred 131 leti potopila z vso svojo posadko 240 mož. Ladja leži kakšnih osem do deset metrov pod površino, zato je lahko priti do nje. Ohranjena je izvrstno in potapljači so spravili iz nje že velike vrednosti. Rešili so lahko celo vrvi, stotine pištol in pušk ter topovskih krogel, izmed katerih tehta vsaka 27 kg. Kapitan danskega kutra pra vi, da je že samo staro železje, ki so ga dvignili, vredno velikega denarja. Našli pa so tudi kovance in druge stvariT Fregata je bila bogato založena ne samo z orožjem, temveč tudi s proviantom za angleško brodovje na Vzhodnem morju. Tako je imela mnogo velikih sodov s slanino. Ne. katere teh sodov so spravili na površje in jih odprli. Duh ni baš prijeten, slanina se je v 131 letih spremenila vsa v gosto tekočo mast.
Posebno zanimiva najdba je bil zaboj s 16 steklenicami vina. Tri so bile razbite, ena se je razpočila, čim je prispela na površje, eno izmed ostalih pa je kapitan
Pogajanja ali prelom ?
Umor po pomoti
Newyorško podzemlje je v zadnjem času spet zelo »delavno«. Ne mine dan, da bi se ne izkazalo s kakšnim težkim zločinom, roparskim napadom ali umorom.
V mestnem delu Bronxu jc postal žrtev takšnega razbojniškega napada 321etni ravnatelj založbe Irving Penn. štirje težko oboroženi banditi so mu sledili v avtomobilu in so na precej prometnem cestnem križišču nenadno začeli nanj streljati, da se je zgrudil smrtno zadet. Po tem dejanju so zločinci pobegnili in jih policija doslej ni mogla izslediti. Ker ni imel umorjenec niti najmanjšega opravka s podzemljem, domneva policija, da je postal žrtev pomote.
50.000 ljudi demonstrira v Tokiu proti Angleški in zahteva, naj bi se sedanja pogajanja ž njo ustavila. Te naročene demonstracije Jtažejo malo drugačen učinek, nego so si ga zamišljali japonski obla stniki. Anglija se je spet malo zakrknila in je izjavila, da bo pogajanja sama prekinila, če se te demonstracije proti njej na Ja jonskem in v zasedeni Kitajski ne končajo
900 porok — iz strahu pred koncem sveta
Med kmečkimi ljudmi v okolici mehiškega mesta Veracruza se je v zadnjih dneh razširilo prepričanje, da se bliža konec sveta. To je imelo kaj čudne posledice. Pred nekoliko dnevi je prišlo v Veracruz 900 ženinov in istotoliko nevest, ki so zahtevali, naj jih takoj poroče. Duhovniki so bili prisiljeni, da se vdajo tej zahtevi, ki so jo spremljale grožnje. 50 duhovnikov je bilo 24 ur zaposlenih skoraj brez prestanka, da so opravili oporčne obrede.
admiral sir Reginald Plunkett Ernle (zgoraj) in vicemaršal zračne vojne sile, sir Charles Burnett, bosta vodila vojaško misijo zapadnih sil v Moskvo, ki naj z otvoritvijo vojaških pogajanj pospeši tudi sklenitev zvezne pogodbe, ki je noče in noče biti
Na nosilnici
p$d vešala
Pred časom smo poročali, da so v Dro-hobyczu na Poljskem prijeli enega najbolj zloglasnih razbojnikov, Ordynczuka, ki so ga imenovali »strah huculske dežele«. Mož je izvršil mnogo roparskih umorov, napadov in drugih zločinov, vodil je tolpo, ki je izvrševala svoja grozodejstva preoblečena v graničarske uniforme. Večkrat je ušel iz ječe. Pred meseci so ga spet prije. li in zastražili tako, da ni mogel več uiti, pred kratkim pa so ga obsodili na smrt. Razbojnik je ostal zakrknjen do zadnjega trenutka. Poslednje želje ni hotel izraziti nobene, odklonil je cigareto, ki mu jo je ponudil državni pravdnik, in duhovnik se je poldrugo uro sam trudil, da bi ga spra-vil z Bogom. Ko so prišli, da ga odvedejo na morišče, se je začel otepati z vsemi štirimi. Končno so ga zvezali, naložili na no-silnico in z zavezanimi očmi je »strah huculske dežele« na vešalih končal svoje zlo. činsko življenje.
odprl ter pokusil vino. Izjavil je, da je bilo prav pitno, samo malo gosto. Na svojo žalost s temi pokušnjami ni mogel nadaljevati, ker je moral najdbo izročiti ca. rinskim organom.
Preiskava trupa potopljene vojne ladje ima še drug pomen: upajo namreč, da bodo v njem našli ladijsko blagajno, o kateri veli iztočilo, da je bila bogato založena. Fregata je vozila s seboj baje tudi plače za angleško brodovje na Vzhodnem morju. Doslej pa so za tem denarjem zaman stikali.
Avtomat
za zavarovanje
V Zedinjenih državah se sedaj lahko av. tomatično zavaruješ. Pred kratkim so namestili vsepovsod aparate, ki rabijo temu namenu in ki so med ljudmi zelo priljubljeni. Ne razlikujejo se na zunaj v ničemer od drugih avtomatov in dajejo za dolarski novec listek, ki predstavlja formalno zavarovalno polico. To zavarovanje pa traja le kratek čas. samo 24. ur. čas se na listek natisne avtomatično. Gre za zavarovanje zoper vse mogoče nezgode. Zavarovalna premija znaša 7500 dolarjev. Kupec tega zavarovanja napiše na listek svoje ime in imena tistih, ki naj jim premija v primeru smrtne nezgode pripade. Avtomatično zavarovanje ima to prednost, da ostaja tako rekoč anonimno, kajti družba, ki postav, lja te avtomate, ne odreja nobenih uradnih in zdravniških preiskav, temveč izplača v primeru dokazane nezgode premijo isto tako avtomatično.
22© ur v zraku
Iz Springfielda v Illinoisu poročajo, da sta letalca, brata Moodyja, dosegla nov rekord v vztranostnem poletu. Ostala sta v zraku 219 ur in 4 sekund. Letela sta z enokrovnikom 55 k. s. in sta dosedanji rekord prekosila za eno uro.
Ježov
Policisti v najem
Angleška spada med redke dežele, kjer si je mogoče aktivne policijske uradnike po potrebi najeti. V skladu z uradnikovim činom plačaš določeno vsoto, ki pride v policijsko blagajno. Navaden »Bobby« sta. ne 3 šilinge na uro in malenkost več nego 22 šilingov na dan. Policijski superinten-danti veljajo 9 in pol šilinga na uro. V Londonu si lahko najameš celo ženskega policista, a ta velja več nego 1 funt na dan. Cene so višje, če mora najeti policist nastopati ne v uniformi, temveč v civilni obleki ali celo v elegantnem fraku. Se pred kratkim si policista lahko najel celo zasebno, če ni bil v službi. Sedaj se vse najemne pogodbe izvršijo preko policijske uprave.
bivši ruski ljudski poverjenik in Stalinova desna roka, je bil po govoricah, ki se širijo ▼ Moskvi, te dni na tihem ustreljen
A N E K D 0 T A
Nekemu poslancu, ki se je vneto zavzemal za ljudsko izobrazbo, je Bismarck odgovoril: »Dragi mož, pustite mi vsaj enega človeka, ki mi bo lahko čistil škornje.«
VSAK DAN ENA
»Veseli me, da hočete ostati tudi po svoji poroki pri nas. Kdo je tako srečen?« »Vaš sin, milostiva.«
(Tidens Tegn)
ŠPORT
Na Ljubelju bodo evropske znamke
Kazen številnih odličnih vozačev — domačih in tujih — se je prijavil tudi slavni
evropski rekorder Martin Schneevveiss
Prireditelj letošnjih motodirk na Ljubelju — Motoklub Ilirija — ki bodo v dnevih 13. in 15. avgusta, še neprestano sprejema prijave iz raznih krajev Evrope, med katerimi so imena najbolj znanih vozačev.
Danes je prispela prijava evropskega dirt—track prvaka Martina Schneevveissa, nosilca največjega števila rekordov, lastnika treh zlatih čelad in gotovo najdrznejšega vozača Evrope. Schneeweiss je sicer določil precej težke pogoje, vendar je upati, da bo prireditelju mogoče ustreči največjim zahtevam in bomo le videli letos na Ljubelju tega občudovanega evropskega mojstra.
Berlinski avtomobilski klub je prijavil zelo močno zastopstvo. Razen ostalih prijavljenih je tudi znani vozač prikolice Fritz Rembowsky na BMW 600 ccm.
Na startu bodo tudi češko-moravski motociklist!
Med številnimi prijavami je MK Ilirija prejel tudi prijavo motociklistov-tekmoval-cev iz Češko-Moravske. Preimenovani »Narodni Autoklub čech a Moravy« — bivši »Autoklub ČSR« — je prijavil za ljubeljsko tekmo svoje močno zastopstvo. Med ostalimi bo vozila tudi ekipa tovarne »JA-WA«, sestavljena iz štirih vozačev na »JA-WA« motorjih raznih kategorij. Ilirijani, ki so bili lani v Pragi o priliki ciljne vožnje FICM gostje češkega Autokluba, pripravljajo češkim motociklistom prisrčen sprejem.
Za ljubeljsko dirko je že doslej prijavljenih 8 držav, med drugimi celo Norveška, ki jo bo zastopal njen državni prvak Harald Wiik-Hansen.
V neka? vrstah
Teniški dvoboj: Železničar (Maribor) : Celje
V nedeljo 6. t. m. ob 2. dopoldne bo na igriščih SK Celja v mestnem parku v Celju prijateljsko srečanje teniških igralcev mariborskega železničarja in SK Celja. Na vsaki strani bo tekmovalo po 6 gospodov. Srečanje dveh skoraj enakovrednih ekip bo nudilo gotovo lepe in zanimive igre. Končni izid je težko prerokovati. Vsi ljubitelji tenisa bodo prišli vsekakor na svoj račun. Celjani bodo nastopili nekoliko po-jačani in bo v ekipi nastopil kot gost g. Skoberne, ki velja za najboljšega celjskega teniškega igralca.
Po zmagi našega moštva v tekmah za Davisov pokal se je zelo povečalo zanimanje za tenis med vsemi sloji, tudi takimi, ki se za šport sploh niso nikdar zanimali. Zato pričakujemo, da bodo nedeljske tekme v Celju vzbudile več zanimanja za tenis nego doslej. Kdor bo enkrat videl igrati tenis, bo gotovo prišel tudi še drugič, ako ne bo še sam postal navdušen igralec. Zato pridite v nedeljo dopoldne na tekme v celjski mestni park!
Nogomet v Murski Soboti
Ker se že 20. avgusta prično prvenstvene tekme v mariborski skupini I. razreda LNP, je SK Mura povabil v goste mariborskega železničarja. Prijateljska tekma se je končala z zasluženo zmago železničarja 5:3 (4:2), ki je pokazal mnogo boljšo igro. Domačim igralcem se je videlo, da so imeli predolg odmor, kljub temu pa v veliki vročini niso klonili pred močnim tempom in so v drugem polčasu večkrat imeli priliko za izenačenje. Mura je nastopila z nekaterimi rezervami, ki so se dobro obnesle. Vratar Jandl je bil prav dober in je ubranil nešteto nevarnih situacij. Zelo požrtvovalno sta igrala čebulj in Kukanja.
SK Mura bo proslavil 151etnico svojega delovanja 13. avgusta z velikim športnim dnem.
Ilirija izločena iz plavalnega prvenstva
V soboto in nedeljo bo na plavališču Ma-rathona v Zagrebu srečanje vzhodnega in zapadnega pokrajinskega prvaka v plavanju, in sicer novosadskega Galeba in Zagrebškega plavalnega kluba. To pomeni, da Ilirija, ki je z veliko premočjo osvojila prvenstvo v zapadnem pasu, ne bo pripu-ščena k nadaljnjemu tekmovanju.
Plavalni savez, ki je sklenil tako, čeprav v propozicijah primer, kakor je nastal z Ilirijo, ni bil predviden, je smatral za potrebno, da utemeljitev tega svojega sklepa objavi tudi v dnevnem tisku. Tamkaj pravi, da ligaški klub, če je odpovedal svoje sodelovanje v nacionalni ligi, ne izgubi svoje kvalifikacije kot član te lige. Ligaški klub ima pri tem pravico nastopanja na tekmah za pokrajinsko prvenstvo, toda z omejitvijo, da tekmovalci, ki so nastopili v ligaških tekmah, ne morejo nastopiti na pokrajinskih tekmah, oni pa, ki nastopajo na pokrajinskem prvenstvu, lahko pozneje nastopijo tudi v ligaških tekmovanjih. V zvezi s tem je bil določen tudi letošnji plavalni spored tako, da bi vsi ligaški klubi začeli svoje tekme pred pokrajinskim prvenstvom, da ne bi kateri izmed njih na slednjem nastopil s svojo najmočnejšo gar-
nituro. Ker je Ilirija odpovedala sodelovanje v nacionalni ligi — pravi JPS dalje — je nastala takšna situacija, da so odpadle tri tekme izven sedeža Ilirije in ena v Ljubljani. Tako sta samo Jadran in Jug imela svoje srečanje, medtem ko sta Viktorija iz Sušaka in Ilirija ostali brez tekem in sta lahko poslali na pokrajinsko prvenstvo svoji ligaški moštvi. Zaradi tega bi bili prizadeti ostali neligaški klubi in bi bili ustvarjeni neenaki pogoji za primer, če bi na pokrajinsko prvenstvo Jadran in Jug poslala svoji drugi garnituri.
Dubrovniški Jug, ki je predsnočnjim gostoval v Splitu in zmagal nad Jadranom, bo drevi imel za nasprotnika tretjega li-gaša, Viktorijo, na Sušaku.
Nemci so slabo opravili v Oslu
Kakor smo včeraj zapisali, so zastopniki prirediteljskega odbora iz Ga-Pa s predsednikom dr. Haltom na čelu odšli v Oslo pregovarjat predsednika FISE Oestgaar-da, da bi sklical izredni smučarski kongres zaradi morebitne izpopolnitve sporeda prihodnje zimske olimpiade tudi s smučarskimi disciplinami. Pri predsedniku FISE niso nič opravili, ker je major Oest-gaard izjavil, da mednarodna federacija na tej olimpiadi dosledno svojemu stališču v tem vprašanju ne more priznati niti tako zvanih smučarskih demonstracij, kar pomeni, da bodo z njene strani prepovedane. Predsednik FISE je pristavil le toliko, da bo na prihodnjem rednem kongresu, ki bo poleti leta 1910 v Budimpešti, vprašanje olimpijskih smučarskih t'nem najbrže rešeno pozitivno.
Nemci se zdaj začudeno vprašujejo, zakaj bi pač njihove zimske olimpijske igre ne mogle imeti popolnega sporeda — če so ga imele 1. 1936 in ga bodo spet imele 1. 1944 — tem bolj, ker so v Oslu na vse pretege zatrjevali, da zaradi tega FlS-tek-ne na Norveškem ne bo<"o trpele. Kakor pravijo, še ne bodo nehali delati na to, da bi vendarle dosegli sklicanje izrednega kongresa. Pri znani trdovratnosti norveških mogočnikov pa bo najbrže ves trud zaman.
Naši beli mušketirji, ki se zdaj pripravljajo na pot v Ameriko, se bodo pred odhodom še v dveh javnih nastopih poslovili od publike. V soboto in nedeljo bodo igrali v Sarajevu, prihodnji torek in sredo pa še v Zagrebu, pri čemer je čisti dohodek prireditev iz Zagreba namenjen za podporo poplavljenih krajev.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vsega članstva. Važno zaradi izrednega občnega zbora, ki bo v soboto dne 5. t. m. ob 21. v posebni sobi gostilne pri »Fajmoštru«. Tajnik.
SK Mars. Drevi ob 20.30 strogo obvezni članski sestanek na običajnem mestu. Udeležba je obvezna za vse one igralce, ki pojdejo na turnir v Litijo.
Avtoklub Ilirija. Seja upravnega odbora in sestanek članstva bo drevi ob 20.30 pri Slamiču. Zaradi sestave liste funkcionarjev za ljubeljsko dirko je polnoštevilna udeležba obvezna.
STK Moste. Drevi ob 20. bo pri Bajcu važen sestanek. Zaradi sodelovanja na turnirju Adrije naj pridejo na sestanek vsi nogometaši in oldboyci.
ŽSK Hermes. Redna odborova seja centralnega odbora bo drevi ob 19.30 v prostorih »Grafike«.

Priprava za gasilski kongres v Ljubljani
Kongres bo pokazal poglavitne pridobitve za učinkovito
obrambo proti požarom
Ljubljana, 3. avgusta
Gasilstvo si je z mogočnim napredkom tehnike pridobilo krepko stališče proti vsem nesrečam, ki ogražajo življenje ali imetje človeka.
Gasilski kongres, ki bo v Ljubljani v dneh od 13. —15. t. m., bo razpravljal in tudi nazorno pokazal poglavitne pridobitve za učinkovito obrambo proti požarom in drugim elementarnim nezgodam. V tem tudi leži bitni pomen vseh gasilskih prireditev ob kongresu v Ljubljani. Gasilstvo pa je tudi po svoji narodni in državljanski zavesti močna državna obramba. Je to druga močna armada kraljevine Jugoslavije. Vprav zato bo udeležba iz vse države zelo velika, hkrati pa pridejo na kongres tudi močna odposlanstva iz inozemstva. Kongres bo torej mejnik nove dobe jugoslovanskega gasilstva. Vožnja po železnici bo če-trtinska za vsakega udeleženca, ki je član kake gasilske čete. V članstvo pa lahko pristopi vsakdo in vsakčas ter tako oosta-ne deležen te vozne ugodnosti. Poleg članske legitimacije pa mora vsak udeleženec imeti tudi kongresno knjižico z znakom, kar stane 7 din. Z njo si na odhodni postaji kupi obrazec K —14, ki stane 2 din, ter tako dobi četrtinsko vozovnico, ki mu rabi tudi za brezplačen povratek. Pred odhodom iz Ljubljane pa morata biti kongresna knjižica in obrazec K — 14 žigosana. žigosanje se bo vršilo na več krajih, zlasti na Stadionu, na postaji, v prenočiščih m drugod. Vozne olajšave veljajo za odhod od 11.—15. in za povratek od 15.—18. t. m. Zato naj si vsakdo pravočasno preskrbi člansko izkaznico in kongresno knjižico z znakom. Z njo so združene še razne druge ugodnosti.
Gasilske čete nas nekatere vprašujejo, ali je potrebna fotografija lastnika na članski legitimaciji. Fotografija na legitimacijah ni potrebna.
Tekme, ki se bodo vršile na gasilskem kongresu v Ljubljani, so izredno privlačna točka vsega sporeda in novost, ki je pri nas še ni bilo. Tekmovalo se bo v dveh skupinah, m sicer nastopijo posamezniki posebej in gasilski roji posebej. Roj je namreč najmanjša edinica 10 mož, ki že lahko z uspehom samostojno deluje na požarišču. Gasilski roji bodo tekmovali v panogah svoje stroke in sicer v delu na požarišču, v redovnih vajah in v metanju cevnih kolobarjev Delo na požarišču obsega alarm, trodelni napad in pospravljanje orodja. Z vodo se ne bo delalo, ker zaradi velikih množic gledalcev to ne bi bilo izvedljivo, pač pa se bo vse pokazalo, kar bo potrebno, da se poudari pravilnost, spretnost in način izvedbe. Za oceno se bo upošteval k temu tudi porabljeni čas. Tekme se bodo zaradi mnogoštevilnih prijav vršile v nedeljo 13. t. m. od 8.—18. ure, torej ves dan, in ne kako rje natisnjeno na sporedu in v kongresni knjižici.
Tekme posameznikov so tako sestavljene, da zahtevajo od tekmovalca lastnosti dobrega gasilca. Zato so v tekme uvrščene tudi razne panoge iz športne discipline Tekmovalo se bo v teku na 400 m z zaprekami, ki bodo podobne zaprekam, ki jih mora premagati gasilec na požarišču. Te zapreke bodo skok v daljino, skok v višino, plezanje čez plot in še druge podobne ovire. Zadnjih 100 m teka bo moral tekmovalec premagati vse te zapreke s plinsko masko na obrazu, kar je zelo naporno.
Tekmovalo se bo tudi v reševanju ponesrečencev. Tekmovalec bo moral lutko, ki
bo predstavljala ponesrečenca, varno prenesti po lestvi na tla. Kot zadnja panoga tekmovanja bo samoreševanje gasilca z vrvjo.
že po tem kratkem opisu je razvidno, kako privlačne bodo te tekme za vse udeležence kongresa. Vršile se bodo tekme na Stadionu, kjer nastopi preko 30 rojev m 150 posameznikov. Zmagovalcem se bodo ob koncu razdelile nagrade in lepe spominske diplome.
Učitelje-gasilce prosimo, naj se pismeno ali ustmeno priglase v kongresni pisarni Tyrševa cesta 29/n za sodelovanje. Gasilska kongresna pisarna je namreč preobremenjena z delom, izobražencev poznavalcev gasilske stroke, ki bi sodelovali v pripravah za kongres, pa zelo primanjkuje. Prosimo!
Prisrčno sokolsko
slavje na
Polšnik, 28. julija
Z vsem navdušenjem so se pripravljali člani našega Sokola za javni nastop, ki je bil določen za preteklo nedeljo. Pa se je ponoči napravilo k nevihti in dež je razmo-čil pota. Bali smo se, da iz dolin ne bo naših sokolskih prijateljev, bratov in sester.
Pa se je zgodilo baš nasprotno. Sokolsko bratstvo ne pozna nobenih zaprek. Najbolj požrtvovalni Sokoli in Sokolice ter naraščaj iz Trbovelj, Zagorja, Save, Pono-vič, šmartna in Litije ter še iz nekaterih drugih krajev so prišli v strme polšniške klance, četudi je kazalo na slabo vreme. Prav prisrčno smo sprejeli goste.
Točno po določenem redu smo začeli z javno telovadbo, ki so ji prisostvovali tudi številni hribovski prebivalci in spoznali uspehe tihega dela v sokolskih telovadnicah. Na najbolj svečan način smo se poklonili državni misli in smo ob začetku sporeda ob sviranju godbe in prepevanju državne himne in sokolskih pesmi dvignili na drog zastavo, simbol našega naroda in države. Visoke nad vso sokolsko druščino je plapolala državna trobojka.
Telovadni spored je žel obilnega priznanja. Posebno so užgale točke nekaterih društev iz Zasavja. Hvaležni smo vsem, da so prišli v našo sredo in pomagali spopolniti naš skromni program.
Po javnem nastopu in srečolovu se je razvila na najvišji zasavski sokolski točki prisrčna sokolska in planinarska zabava. Naši ljudje so se bratili z dolinci in naši gostje so spoznali, da štejemo v naših vrstah res odločne narodne borce. Saj delujemo kljub oviram za prospeh sokolske ideje na robu Polšniških dolomitov. Mnoge ovire čutimo, pa ne klonemo. Našemu Sokolu so po zimi prepovedali igranje v šolski dvorani, ki smo jo prav mi pomagali opremiti z odrom. Zdaj pa še niso smeli naši telovadci uporabiti šole niti za garderobo, čeprav leži šola najbližje pri našem letnem telovadišču. Nič zato, pa smo našli gostoljubno streho pri sosedu.
Nedeljski javni nastop nas je okrepil za bodoče delo. Vsem bratom in sestram iz doline, ki so prišli k nam manifestirat za sokolske cilje, izrekamo prisrčno zahvalo. Dokazali so, da ima Sokol brate vsepovsod.
Dražba tovarne
v Kočevju
Kočevje, 2. avgusta
Tekoče leto prinaša Kočevju velike gospodarske spremembe. Aprila je bilo prodano mestno premoženje, dijaški dom visi še vedno med nebom in zemljo, ker ga tarejo veliki dolgovi. Milijonsko zadolžena je tudi tekstilna tovarna »Slavoteksa, ki obratuje s češkim kapitalom. Zgrajena je bila pred 12 leti in je več let zaposlovala 500 do 700 ljudi. Ustanovil jo je Čeh g. Bohuslav Horak, ki je še sedaj njen šef. Različni vzroki so privedli do tega, da je tovarniško obratovanje stalno nazadovalo in da je že nekajkrat skoraj prišlo do prodaje. Sedaj je v tovarni zaposlenih samo še okrog sto ljudi, ki ob nizkih mezdah životarijo. Nekaj časa je vodstvo sprejemalo samo delavce s priporočili g. dolenjeva-škega župnika, čigar dobri odnošaji do g. Horaka so znani.
Za dne 13. septembra ob 10. uri je okrajno sodišče v Kočevju na predlog Češke prumyslove banke v Pragi razpisalo dražbo tovarniških objektov v mestu in stanovanjske hiše v Mahovniku. Cenilna vrednost znaša 5,831.315.50 din. najmanjši po-nudek pa 3,023.000 din. Vsa javnost, zlasti pa delavstvo je močno zainteresirano pri izidu dražbe tako velikega podjetja. Velike važnosti za Kočevje bi bilo, da pride končno že vendar do solidnega obratovanja. Tovarna ima kapaciteto za skoraj tisoč delovnih sil, pa jih je že imela zaposlenih le nekaj desetoric. Pred leti se je govorilo, da namerava kupiti podjetje mariborski industrijec g. Hutter, ki je po rodu s Kočevskega. Sedaj ni čuti več, da bi bil interesent.
Tovarniško delavstvo je v strahu za svojo bodočnost, zlasti ker jih jc bilo pred nedavnim 20 odpuščenih. Ves čas se je delavcem v tem obratu godilo vse prej ko dobro. Cela vrsta slovenskih obratnih zaupnikov jc žc letela na ccsto in so morali tožiti za svoje plače. Zaradi nekih dobrih zvez z g. šefom se je nato vgnezdila v tovarni »zalena« delavska organizacija, ki pa ima malo članov. Do zelo težavnih razmer bi prišlo, če bi ostalo delavstvo brez zaslužka in to ravno sedaj, ko so rudarji brez rednega dela.
y kraljestvu očaka Triglava
Očak Triglav se zopet poredno smehlja, zroč daleč preko svojih sosedov v globoke doline in vabi navdušeno mladino v svoje kraljestvo. Odložil je svoj zimski plašč, kajti prišel je spet tisti čas. ko bo imel dan za dnem številne goste v posetih. Od vseh strani mu bodo lezli na golo teme ter mu črtali nove brazde v razorano lice. Pogumncjši ga bodo naskočili po bližnjicah, drugi pa bodo raje premerili malo daljšo pot in se s tem izognili morebitni hudomušnosti zapeljivega očaka.
Najpriljubnejša pot na Triglav je vsekakor iz Mojstrane skozi romantično dolino Vrat do Aljaževega doma in od tu dalje v več smereh. Ob šumeči Bistrici in v senci smrekovih gozdov te pripelje pot do krasnega Peričnika, pri katerem najdeš po
enourni hoji prav lično urejeno okrepčevalnico, ki je prešla nedavno v last Tuj-sko-prometnega društva v Mojstrani. Da si je to marljivo društvo osvojilo tako pomembno turistično postojanko, je zasluga sedanjega odbora. Pri nakupu te stavbe se ni stremelo za tem, da bi ista donašala tujsko-prom. društvu bogzna kakšnih dobičkov, pač pa je vodila može pri nakupu edino le želja, da to gostinsko podjetje vzdrže na višini, ki jo zahteva turistični promet tc romantične doline. Obiskovalci naših planinskih postojank večkrat prav pošteno nasteljejo z raznimi odpadki lepo okolico, in če bo tujsko-prometno društvo pazilo tudi na snago okolice divnega Perič-
nika, bo tudi že s tem izvršilo en del zasnovanega dela.
Do Peričnika je izpeljana iz Mojstrane prav dobra avtomobilska cesta, ki omogoča številnim gostom poset Peričnika, pešci se pa lahko poslužujejo tudi stezice, ki vodi od mostu dalje ob desnem bregu Bistrice. Od Peričnika dalje vodi do Aljaževega doma v Vratih kolovozna pot, katero bo pa tudi treba s časom potrebno prilagoditi avtomobilskemu prometu.
Pričakujemo, da bo turistična javnost podprla stremljenja tujsko - prometnega društva Mojstrane in njenega podjetja pri Peričniku in mu s tem pripomogla k lepšemu razvoju.
Iz globine na plitvine
V lanskem poletju smo s parnikom rezali valove iz zaliva na polotoku Loparu proti kopnemu. Pred leti sem čital. da na te otoke, na pr. na Krk, priplava s celine ke-daj srna, bežeča pred lovci. Nekaj takega se je zgodilo leni sredi avgusta v Kielu: po dolgem zasledovanju je podmornica prijela izmučenega srnjaka in ga spravila na krov. Od mraza drhtečo žival so pomorci zavili v rjuhe, toda prestrašeni gost je poskušal vsak trenutek pobegniti, dokler se podmornica ni pogreznila pod gladino: v grozi je kakor otrpel miroval, dokler ga niso njemu na prisrčno radost izkrcali.
Plujoč, nekateri pljujoč ali celo bljujoč od gibkega, zibkega morja, so bili posamezniki precej vidno v položaju onega kilavega travojedca iz Kiela, ko so si ogledali s palube tiste predele, ki jih je živahno opisal D. Ravljen v sestavku: Pot na Krk (»15 let Jadrana«, 1935). Par domačinov se pomenkuje o Ribarski zadrugi, letos izdani nezgodam: — Ovu godinu nema lovine od ribe. Spomnil sem se, da jim je ljubljanski zdravnik dr. Puher poceni posodil denarja, hoteč jim pomagati iz zadreg. Toda višja sila jim ni mila.
O poli osmih zjutraj smo pritisnili k bregu v prastarem Senju, o katerem bi bil lahko pel Aškerc: Senj bil je živ, pobral tačas je Lahom dokaj brodov.
Zdaj ne gusari več in pozno s korza suh gre domov...
Senjani so čakavcL Čakavec sem bil nehote tudi jaz. ker še ni bilo avtobusa za ▼ Plitvice. Tem bolje, si vsaj nekoliko ogledam slikovito mesto s krasnim kopališčem. Čakati smo vajeni vsi, ki smo poskusili svetovno klanje. »Ima vremena« ni le srbska rečenica. poznajo jo ponekod i Švicarji. Čas. časi »Čas je edini diplomat, kateremu so Balkanci od nekdaj zaupali«, izpoveduje Albert Mousset (J. d. Debats, 23. I. 39). Spričo tega, kar nisem hotel verjeti ljubljanskemu dnevniku 4. 5. 39, da je v Dobrovi umrla Josipina Čas. Ali je ni škoda? Čas je zlato, time is money. Kak britanski Eden bi žaloval za njo, kakor si je lase pulil potomec Molierovega skopuha 1. 4. 39, ko sta bila v Babilonu ob Seini na smrt obsojena Weidmann in Million. Taki ljudje pač verujejo Emersonovi krilatici: »Človek je rojen na svet, da zabogati«. Million, te je mogoče na smrt obsoditi?
Hodeč po trgu prestrežem drobcc iz pogovora dveh Švabov:
—Zcngg ist eine Pfaffcnstadt. Ali je res toliko duhovnikov tukaj? Glavna cerkev sv. Marije hrani ključe do Klisa, ki je sam ključ do Dalmacije, dalje grobnico biskupa barona Barlabaševačkcga, ustanovnika gimnazije, umrlega isto leto, ko se je rodil malo krajši Barle Janko (1869). Popovsko mesto — morda radi legende, po kateri je sv. Pavel obiskal to luko, ki bi brez posetov tetke Burje imela 6 mesecev pomladi in 6 mesecev poletja. Po sv. Pavlu je dobil ime Valvazorjev prijatelj, pisatelj Vitezovič, v čigar delih sta »Novljančica« in »Scnjčica«. Pričakujoč osvoboditve južnih Slovanov izpod turškega in beneškega gospostva, je plodni Se-njan nabira! zgodovinskih in državno-prav-nih razlogov za njih zedinjenje: »Slavi m<s-ridionales« so tu prvič izločeni iz celotnega slovanstva kot posebna etnološka enota.
Stopil sem k britbarju, kakor imenujejo stari slovarji kocinoreza, da me je malce pomladil, nato sem kupil vozovnico do Plitvic: 70 din za 66 km. V trgovini mi je prileten gospod na moje vprašanje glede Plitvic dal silno vratolomen nasvet: iz La-budovca naj bi se z ladjico vozil po številnih jezercih od enega konca do drugega! Kdor bi se lotil tega prekucuškega početja, bi mu čez dva dni na pogrebu peli: Misere-re, requiescat in pice, naj v šmiru počiva!
Taki šušmarski vodiči poslej pri nas ne bodo več pripuščeni, saj oblast bo v bodoče zahtevala določene nauke in izpite od pospeševalcev tujskega prometa, predvsem poznavanje okoliša.
Ko je prilomastil mastodont avtobus zvrhano poln, se me je prijela tesnoba: obtičal bom tule pod razvalinami Nehaja in do bližnje zveze občudoval glavno senj-sko ulico »Potok«, hudournik čigar uravnava predočuje edinstveno hidrotehnično delo v naši državi. Pa saj ne! Gospod S., stric mojemu maturantu, me opozori na pomožni osebni avto, kjer sedita že dva pri-šleca iz Crikvenice. Spadata med ljudi, ki jih dr. S. Šubic imenuje ne Platonce, nego Plutonce (LZ 1893, 84). Pozdravil sem le-toviščarja v svesti si izreka, ki je bil drag kralju Francu I.:
Douce parole et main au bonnet ne coute ricn et bonne est...
in že je naš Automedont odkuril skozi drevored. Prva žrtev njegove naglice je bil sivček, otovorjen z butaro drv: lastnik ga je nemilo bičal in odrival s ceste, da ga ne podere pošast, s kakršno je 1897 prvič nastopil v Gorici rajhovec baron Miiller, nekaj let kasneje na Cetinju pa polentar Lut-gi Bricetto, da omenim samo par rimo-ber-linskih »osarjev«... Zapičili smo se v sotesko, nekak zelen Bohinj, s Senjskim Bi-lom v ozadju. Celotni vtis je kar romantičen. Lehe in grede ob izvrstni Josipovi cesti, ki vijuga na Bilo, se šopirijo s solato ljubkega klorofila, kakršne, žal, nisem jedel na Rabu. Srečamo voz lesa: jarem krav in en konj za priprego. Konja je sram, gleda v tla; kravi se ošabno ozirata, češ Ie počasi, da bo več ljudi videlo, kakšen ka-valir nama pomaga.
Vzpon je čedalje močnejši po zavojicah. Izlahka prečitam napis: »Gostiona Lika:
Mile Lopac«. Ogledujem drčo, koder polzi zelen pesek. Štejem žitne kope. Kot ovca se pasem na pokošeni rebri, takoj nato ob novem ovinku pa po pasu modrega morja pod seboj. Razglednik je zmerom kras-nejši, kolikor više nas nese moderni zmaj. Sonce prijetno greje, Ie Velebitu nad glavo plava oblak — senčnik, kakor se spodo-oi kralju, da mu žarki preveč ne opalijo golega temena. Naš vozač je iz Hreljina, debelo uro od Kraljeviče. V njegovem selu je po ustnem izročilu zakopan zaklad, a novcev doslej niso izsledili. Le po raznih drugih sosednih vaseh so jih nekaj izkopali iz dobe nekaterih rimskih cesarjev, vmes Hadrijana, čigar ime tako spominja Adri-janskega morja. Kadar dvigne bajni bujni zaklad, se umakne z vozačevega mesta nazaj, da ga bodo drugi prepeljavali v njegovem lastnem »prašnikarju«, in se priženi kam kot »babosuk« a!i pristopavec, ki se more označiti še s celo vrsto zabavnih nazivov, nanizanih v »Žisu« 1936, L
•»Gostiona Vratnik« priča, da smo na prevalu Vratniku (698 m), torej na višku; poslej se prične sestop v Ogulin in v Gacko s krakom na Plitvička jezera. Oddih. Veter hladi kretalo ali motor.
Pokrajina — kakor moja ožja domovina. Žito še večinoma stoji na polju. Hladneje veje zdaj po ravnici. Malo nahoda si moreš privoščiti, ako spadaš med družbo, ki se drži gesla: »Prehladi se slednji dan!« Smejali bi se, če bi kdo naredil kakor lani neki rajhovec v Švici: ta letoviščar je vložil tožbo za odškodnino, ker si je nalezel nahod v poštnem avtokaru. Kajpada ga je sodnik kratkomalo zavrnil, kakor je poročal romanopisec L. Savarv 23. 3. v J. de Ge-neve. Take drobcene sitnosti mora potnik pač vzeti v račun, akotudi pozneje žaluje z dr. W. Becherom:
Ich bin erkaltet. Dcr Nacht-Eilzug
erwies sich mir als Nachteil-Zug...
A sedaj, ko se je našemu samodrču ohladil gibar, prične še z večjo slastjo goltati kilometre in lahko bi mu bil recitiral verze M. Fabrija o peklenski dirki, ko bi jih bil tedaj že znal:
vers d'autres ciels, vers d'autres villes de toute Ia vitesse de 1'automobile nous continuons infernalement la course
inutile...
Če bi bilo prepovedano šteti kočice po visoki planoti, veš, da bi jih bil preštel, tako jih pa nalašč nisem. Težko bi dalje v točnih številkah navedel stogc razvrščene v bojnih vrstah: da se je kakim velikanom zahotelo kegljanja, bi jih bili mogli porabiti za to igro, krogle pa bi se bile prestrezale v vrtače, posejane po tem Krasu. Katera divjad lazi po teh lazih in šumah, kaj se potika po skupnini, po gmajni? Svet mora biti na široko zasnovan po tem vzorcu, kajti napis na tabli kaže pismenemu klatežu: »Brinje Brlog«. Ako te zaloti žeja, ne obupuj. Tudi tod Bog roko ven moli: Gostiona Stipe Jelič... Tvoje živinče seveda se bo moralo zadovoljiti z rumeno vodo v kalu, kakor se zadovoljuje s to mlako domača čreda. Kadar bo tu požar, bo moral priti Rabelaisov orjak Gargantua, da bo gasil s pridelkom svojega mehurja. Ogenj je dober sluga, toda slab gospodar. To se vidi iz pogorele hiše, ki jo ob cesti podirajo. Malo dalje pa stavijo drugo: razvaline-življenja novine.
Samodrč je prerezal krdelo buš, kakor urno reže plodno ravan, okoličeno s stogi in debelimi ostrnicami. Tam zopet blejajo ovce, brez skrbi za bodočnost: okolica je polna koruze, kolerabe, ječmena. Tudi zime se ne bojimo: proti nebu štrle slive, lipe, breze, topoli. »Gostiona Vržič« mi zbuja vprašanje: »Je li taj bio na vrzinu kolu?«
Cesta je ravna kakor ustreljena z loka. Ob njej mlaka, na njej kosci — ne tiste ptice, ki se jim pravi tudi mlakoši, marveč senoseki, tupatam s crven-kapo na glavi. Poleg njih ženice, ženjice. Za njimi griček ali vimol, kakršnemu pravijo Francozi: ma-melon (bradavica na sescu). Potem pa kope, kepe sena, kopice, ki bi jih bil opeval Verhaeren. Sivček pristopica v bregešah. Dečko se drzno postavi na sredo ceste s šibo v roki: svoje življenje tvega za svojo živino. Ljudje pozdravljajo nove goste. Pred nami se vleče Otočac.
Ameriški humor
Na tridesetem nadstropju newyorškega nebotičnika se pogovarjata dva zidarska pomočnika, ki obmetavata stene.
»Končno sva izven nevarnosti,« pravi Levi. »Rad bi le vedel, kaj je z našim prijateljem Abrahamom.«
»Z Abrahamom?«: mu odvrne Jakob. »Kaj ne veš, da je postal cow-boy v Far-Westu, kjer ves božji dan kroti divje konje?«:
»Krasno! Toda naš prijatelj Ruben, kaj je z njim?«
»Ta potuje z nekim cirkusom: njegovo opravilo je, leteč trapez, zavezanih oči seveda.«
»To me veseli. A Finkelstein?*
»Pravkar mi je pisal iz Tientsina. Priglasil se je za prostovoljca v mednarodni koncesiji.,c
»Tembolje zanj. Imaš kaj novic od Samuela?«:
»O tale!« je vzkliknil Jakob in potisnil ogrodje, na katerem sta stala, do enaintridesetega nadstropja — »ta je bil zmerom malo vagabunda. Na Dunaju prodaja kolačke »kashe r/«c...
U VVINDER:
136
(jospod^jionopisk
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtorizlran prevod;
Zdaj ga je zgrabilo mnogo rok. Strahoviti udarci so kakor toča padali po njem. Veliki kamni so leteli proti njegovi glavi. Branil se je obupno, in dva mlada moška, ki ju ni nihče poznal, sta mu izkušala pomagati in ga iztrgati napadalcem. Neki poročnik, ki je spadal k prestolonaslednikovemu spremstvu, je izdrl sabljo in dvakrat usekal po Principu. »Ne dotikajte se ga! Glejte, da se spravite!« je kriknil eden izmed Principovih branilcev ter s palico udaril poročnika po čeladi.
Policija je končala boj. Principa, ki je krvavel iz mnogih ran, so prijeli. Ranjen je bil tako hudo, da so mislili, da ne bo učakal večera. Njegova branilca sta ušla. Tudi sozarotniki so pobegnili. Nihče izmed njih se ni več pokazal v Sarajevu.
Ko je avtomobil prestolonasledniške dvojice obstal pred konakom, je bila Zofija že mrtva. Zdravniki, ki so preiskali njeno rano v dimljah, so ugotovili notranje izkrvavljenje. Franc Ferdinand, ki mu je bila svinčenka pretrgala vratno odvodnico, je živel še nekaj minut. Zrenice so se le še slabotno odzivale, utrip žile je bilo komaj čutiti. Kri mu je
nenehoma lila iz ust in iz rane na vratu. Ko je prišel čez deset minut sarajevski nadškof, da bi dejal umirajočega v sveto olje, ni bilo Franca Ferdinanda več med živimi.
ClNOVNI RED MRTVIH
Cesarjevega generalnega pribočnika, grofa Paa-ra, so v cesarski vili v Ischlu tako nujno poklicali na telefon, da se je moral on, ki mu je bil telefon takisto mrzek kakor njegovemu gospodarju, odločiti in oskruniti prvo nedeljo v selski letni rezidenci s telefonskim razgovorom. Po tem telefonskem razgovoru so jo stare noge generalnega pribočnika čudno prožno in jadrno ubrale proti cesarjevi delovni sobi. Celo to bleščečo krasno nedeljo v Salzkammergutu je sedel cesar za pisalno mizo in reševal uradne spise.
Generalni pribočnik je ostal pri cesarju pol ure. V tej pol uri se je novica o umoru prestolonasledniške dvojice že razvedela po Ischlu. General baron Margutti, ki je bil dodeljen generalnemu pribočniku, in drugi visoki častniki in uradniki cesarjevega dvora so napeto čakali, da se grof Paar vrne iz cesarjeve delovne sobe. Nazadnje se je pričakovani pokazal. Na vseh obrazih si čital: »Kaj bo zdaj?« Grof Paar je gledal veselo in zadovoljno. »Mda«, je rekel, »gospoda torej že veste. — Sejour v Ischlu se jutri prekine. A le za malo časa.« General Marguti je vprašal, kako je cesar sprejel novico iz Sarajeva. Grof Paar ni takoj odgovoril. Napeto se je zamislil. Potem je rekel, da je cesar dejal: »Grozno!« Nato da je cesar izrekel besede:
i »Vsemogočni se ne dd izzivati... Višja moč je obnovila tisti red, ki ga jaz na žalost nisem mogel ohraniti.«
Poslušalci so komaj utajili nasmeh. Vsi so si mislili: »Tako nabuhlo cesar ne govori. Tega patetič nega napetoličja cesar ne spravi čez ustnice.« — A zdaj so poznali uradno sodbo o smrtni novici, ki je bila cesarju po godu.
Dvorna kamarila se je oddahnila. Nenadna smrt Franca Ferdinanda jo je bila rešila velike skrbi. Zelo mnogo ljudi se je oddahnilo: visoki dvorni dostojanstveniki in uboge nabiralke dračja v umor-jenčevih gozdovih, mnoge stranke in mnogi narodi. Le malo ljudi je žalovalo. Nedoletni otroci, ki so bili na mah izgubili očeta in mater, so jokali. Polkovnik pl. Brosch je žaloval in si želel smrti. Obupno je žalovala nadvojvodinja Marija Terezija, prestolonaslednikova mačeha, ki mu je bila postala mati.
Srbi so pričakovali maščevanja Avstrije. V Sarajevu so Srbi okusili maščevanje že nekaj ur po atentatu. Hotel »Evropa«, sedež srbskih društev, je ob šestih zvečer obkolila rjoveča množica. Kamenje je letelo proti šipam v oknih, tuleč je množica utrla hišna vrata. Podivjana drhal je vdrla v poslopje, razbila zrcala, krožnike, kozarce, steklenice in vso opravo. Hotelske postelje, zofe in omare so zmetali na cesto. Natakarje in goste, ki niso bili za časa pobegnili, so pretepli. Pričela se je gonja na Srbe. »Pobijte srbske svinje!« je rjovela drhal in ropaje vdirala v prodajalne srbskih trgovcev, v delavnice srbskih rokodelcev. Vso noč in ves ponedeljek je trajalo ropanje. V ponedeljek je po-
slal general Potiorek vojaštvo, da je poseglo vmes. Malomarno je nastopilo, zdaj, ko ni bilo več kje ropati. Nato so proglasili v Sarajevu naglo sodbo.
Še zvečer dne 28. junija je jel preiskovalni sodnik zasliševati gimnazijca Principa in črkostavca Čabrinoviča. Krvavela sta iz mnogih ran, toliko da sta se zbudila v življenje, ko se je pričela muka zaslišanj. Zasliševali so ju po dvakrat in po trikrat na dan, po cele ure, trpinčili so ju z lakoto in ju pogosto pretepali. Časih so tudi lepo ravnali z njima; preiskovalni sodnik jima je hotel hitro izvabiti imena vseh zarotnikov, njegov posel je bil težak. Princip je trdovratno molčal, samo nagib svojega dejanja je odkril, rekoč, da je bilo vzrok dejanja zatiranje njegovih bratov; prestolonaslednik je bil najnevarnejši sovražnik Jugoslovanov, zato je moral umreti. »In kdo ti je pomagal? Čabrinovič je vse priznal. Čabrinovič je že navedel vsa imena. Priznaj še ti!« Princip je molčal. Nekaj dni pozneje, ko so bili prijeli Danila Iliča in je bil preiskovalni sodnik od njega in od Čabrinoviča zvedel imena vseh zarotnikov, je rekel Princip svojemu mučitelju: »Od mene ne boste ničesar zvedeli, molčal bom do smrti.« Preiskovalni sodnik je potegnil iz žepa časnik, pokazal na rdeče podčrtano mesto in rekel: »Beri!« Princip je bral: »Atentator Gavrilo Pirncip je prav tako kakor njegovi sozarotniki ves skesan nad svojim ostudnim zločinom. Po včerajšnjem zaslišanju se je Princip razjokal in rekel: ,Ko bi smel, bi danes dirjal po sarajevskih in beograjskih ulicah in klical: Kesam se svojega prekletega dejanja!'«
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3._davka
za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._,
Službo dobi
Hišnik
trezen, brez otrok, ki ima že svoj stalen dohodek, dobi lično stanovanje. Žena, vešča delavna postrežnic«, dobi pa posebno nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 88«.
18696-1 Avtoprevoznika
za prevoz 100 klafter drv 20 km daleč, iščem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Avtoprevoznik«.
18665-1
Služkinjo
do 35 let, pošteno, marljivo mirno, krepko, vajeno tudi kuhanja, sprejmem k družini dveh oseb takoj. Ko-vačič Olga, Kostrivnica, Podplat (šola).
18687-1
Frizerko
dobro moč, in brivskega vajenca, sprejmem takoj. — Ziegler, Šmartinska.
18694-1
Samski mlinar
zmožen vodstva kmečkega ml;'ii, dobi takoj mesto. Laznik Ferdo, Radeče.
18667-1
Šoferja
zmožnega tudi večjih popravil, iščem k tovornemu avtoirobilu na oglji za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtomobil«.
18666-1
Strojnega
ključavničarja
perfektnega strugarja, sprejmemo. Varilci imz,o prednost. Hribernik & Comp., Št. Vid n. Ljubljano.
18662-1
Krepkega fanta
poštenega, iščem za uk pekovske obrti. Andrej Marine. pekarna, Rogatec.
18664-1
Preciznega
mehanika
in ključavničarja sprejmem takoj. Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba mehanika«.
18672-1
Služkinjo
z znanjem kuhe, ki ima veselje do otrok in gospodinjstva, sprejmem takoj v stalno službo. Alojz Peneš, ključavničar. Ig.
18701-1
Pomočnika
kleparskega in ključavničarskega, sprejmem v stalno službo. Josip Otorepec, — Ljubljana.
18677-1
Prodajalce
dobre, poštene ter vešče iščemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18715-1
Čevljarskega
prikrojevalca
gornjih delov, dobro izvež-banega, sprejmem takoj. — Ješe, Tržič.
18617-1
Notarskega
pripravnika
s substitut. pravico ali vsaj daljšo notarsko prakso, — sprejme notar Požun v Gornji Radgoni. Nastop čimprej, plača po dogovoru.
18563-1
Trije motorji
vsi v dobrem stanju, novejše tipe, naprodaj takoj. Mirje 2.
18717-10
Motorno kolo
AJS s prikolico ugodno proda O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
18702-10
Lokali
Dva kletna prostora
svetla, zračna oddam takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Blizu centra«.
18708-19
7TI
Hruške
vsakovrstne namizne nudi po 150 din Žurman, Krško.
18676-34
Prodam
Ugoden nakup
6 kom. polkrožnih oken, primernih za podeželske dvorane ter drugega dobro ohranjenega stavbnega materiala se nudi interesentom. Poizve se pri Miroslav Zupan, stavbenik, Ljubljana, Vošnjakova 6.
18697-6
Otroško stajico
dobro ohranjeno, 100 X 60 poceni prodam. Naslov v vseh poclovalnicar JuTa.
18655-6
Avto, moto
Motor
Puch 200 ccm, malo rabljen, Puch 250 ccm, Indian 750 ccm, poceni prodam-Rebec, Tyrševa 71.
•SM2-10
Tovorni Ford
3 tone v brezhibnem stanju zelo ugodno naprodaj. — Rebec, Tyrševa 71.>
18693-10
Opel Kadett
v brezhibnem stanju, ugodno proda Vrenko, Aleksandrova 7, II. n.
18718-10
G. T, Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
Štiri in šestsobno
stanovanje
komfortno, oddamo za november. Pojasnila: Dvora-kova ulica 6-III. Telefon 3314.	18682-21
Komfortno
stanovanje
z dvema sobama, dvema kabinetoma, veliko družinsko kuhinjo in lepo predsobo, oddam za november. Mirje, Groharjeva 26.
18679-21
Sobo
čisto in svetlo, oddam v centru mesta, Istotam sprejmem boljšo ird, šo sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah J« tra.
18668-23
Opremljeno sobo
lepo, v I. nadstropju, v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18670-23
Lepo solnčno sobo
oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18703-23
Garsoniero
neopremljeno, s kopalnico, oddam takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Solnčno«.
18707-23
Sobe išče
Prazno sobo
iščem, event. s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«.
18698-23a
Uradnik
išče opremljeno sobo, nedaleč od kolodvora. Ponudbe na pisarno FEMA, Kolodvorska 41.
18686-23a
Majhno sobico
na cesti ali dvorišču, iščem za pisarno v bližini Gospo-svetske ali Tyrševe ceste. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
18705-23a
Stanovanje
enosobno, tudi s kabinetom oddam. Zalokarjeva 13.
18674-21
Dvosob. stanovanje
oddam za mesec september. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18673-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, suho, solnčno velike sobe. oddam 1. septembra za din 610. Natančne pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambrožev trg«.	18723-21
Stanovanje 2 sob
in pritiklin oddam v bližini univerze. Vprašati: Salen-drova 6, III.
18713-21
Trisobno stanovanje
pritiklinami, oddam za 900 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18709-21
Dvosob. stanovanje
manzardno, oddam za september. Cena 400. Kodelje-vo, Cankarjeva 3.
18712-21
4-sobno stanovanje
komfortno, s kopalnico, v bližini bežigrajske gimnazije, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »1. november«.
18711-21
Stanovanja
Enosob. stanovanje
s kuhinjo išče stranka brez otrok v Sp. šiški za takoj. Informacije Lasan, gostilna Dalmacija, Ljubljana VII.
18714-21a
Dvosob. stanovanje
išče točna stranka 3 odraslih. Bližina centra, kopalnica. Vselitev 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«.
18704-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami, iščeta zakonca za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok 66«.
18540-21a
ENO - IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
Jk-OhUh.naM^.23
Živali
Mlada psička
rujave barve se je izgubila. Najditelj naj jo proti nagradi izroči: Resljeva C. 9. I. nadstropje.
18661-27
Dopisi
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe!
Cvetje, Čista iskrena. Doplačam, Donosno, Denar 300.000, Denar naprej, Do bra stranica, Dobro mesto, Dobro pripravljen, Dobra točka, Gas, Kongres, Gotovina, Gimnazija, Hipermo derna, Izvežban, Ilirija, Ivanka, Lokal, Lastni dom. Ljubitelj narave, Mlaiša moč, Mlajša, Mirna oko-
lica, Mlada obrtnica. Marljiva 22, Natančna, Navesti ceno, OS-MA, Priložnost, Plačam takoj, Poštena in delovna, Prijateljica, Piani-no, Razumevanje, Stalno mesto 898, Št. Vid, Stalnost 888, Skromna, Stalno, Sodelovanje, Strokovnjak, Skrbno, Simpatična, Snaž-nost 52, Takojšnja sreča. Točnost, Takoj 1939, Tanja, Tajnost, Takoj dober zaslužek. Ugodno mesto, Večerni tečaj, Weekend, Vajenka, Zanesljiva, Zdravnik izven Ljubljane, Zanesljiv in zmožen. Zabava, Za gotovino, Ženitev.
Razno
K
PREMOČ
KOKS — DRVA nudi
1. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično Čistiti aU barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
• Srertolikalnu
Občina Trbovlje, št. 4316/1-39.
RAZPIS
HIHIH
LIS
ENO , VEOBABVNE
JMOG&AfIKA
SV.I>[T&ANAM
iNSERIRAJTE
V »JUTRU« J
9b vsaki priliki se spomnite
da ao .JotrorT ,M«B oglasi* > Sloveniji naj uspešnejša, najcenejša in najhitrejia posredo-Talni c & ta »hriba vseh <mt M prodajo la naknp vseh •mri. sa nepremičnin*, lo->. podjfitja. kapital, kani tve ln sa vse drago
Ksilolitn! tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd.
Izdeluje ga:
Material
trg. dr. z o. z. LJUBLJANA — TYRSEVA C. 36/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material.
Važno, da veste kje se dobi najhitreje črna izgotovljena obleka, ako vas doleti slučaj, da jo rabite!
TVRDKA F. I. GORIČAR jih ima vedno že izgotovljene ali pa vam lahko takoj izgotevi' Zapomnite si torej, pri
F. I. GORIČAR - LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA
■ftmvijni.'! i juauu?.
Občina Trbovlje, srez Laško, razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 27. julija 1939,
PRAGMATIČNO GLAVNO SLUŽBENO MESTO STROKOVNE SLU2BE OBČINSKE ZAŠČITNE SESTRE V POLOŽAJU URADNIŠKE PRIPRAVNICE.
šolska izobrazba:
ista, ki je predpisana za dotično stroko v državni službi.
Prednost imajo one prosilke, ki so že bile doslej v občinski zdravstveni službi.
Podrobne informacije daje uprava občine
Trbovlje.
Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (^Službeni list kraljevske ban-ske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, štev. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu, pri tej občini.
Trbovlje, dne 2. avgusta 1939.
"Serje m i te mi,
s pomočjo
tega recepta s smetano mleka
so žene. stare povprečno
50 let, videti kakor
da štejejo komaj 30 let".
Namaž te se na mestu, označenim s strelico ~
potem pa po vsem licu in vratu.
Objave VIH. Mariborskega tedna
PRED FZESTIVALOM SLOVENSKIH NARODNIH OBIČAJEV
Priprave za mogočna festival slovenskih narodnih običajev so v polnem teku. Z njimi vzporedno se dviga zanimanje zanj ne samo v Mariboru in Sloveniji, marveč tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Prireditev v soboto popoldne ob 17.30 m v nedeljo 6. avgusta dopoldne ob 10. na. staiionu SK železničarja on Tržaška cesti bo pa tudi v resnici dogodek, kakršnega doslej na tem področju pr: nas še ni bilo kajti dosedanji nastopi v Ljubi ian: in drugod so bili lokalno vtisnjeni, ta pa bo obsegal vse svobodno slovensko ozemlje in pokazal marsikaj, kar doslej širši javnosti sploh ni bilo znano. Poleg že znanih belokranjskih običajev bodo nastopi Pr'e-kov in Prekmurcev gotovo naravnost od-Kxitje m presenečenje. Iz Ljubljane pripe-"je obiskovalce poseben vlak, a ogromen >bisk se obeta tudi od drugea, saj hoče vsakdo izkoristiti četrtinsko voznino po železnicah, ki velja za pnhod v Maribor od 4. do 6. in za odhod od 5. do 7. avgusta. Mimo tega si vsi obiskovalci ogle (lažjo še velike razstave VHI. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta.
Program VIIL Mariborskega tedna, ki bo slovesno odprt v soboto 5. t. m. dopoldne na razstavišču v Prešernovi ulici, obsega poleg velikega festival slovenskih narodnih običajev veliko tekstilno in druge industrijske, obrtne, trgovske, kulturne, narodopisne, društvene, vezeninske ter nastope in varieteje, športne tekme, tekme jadralnih letal in stalne zabave na ve-seličnem prostoru. Poneg tega opozarjamo na veliko pokušnjo vin, celo vrsto najbolje urejenih restavracij in točilnic itd.
Med kulturnimi razstavami letošnjega VIII. Mariborskega tedna ob 5. do 13. avgusta bo najzanimivejša gledališka, ki bo prikazala nastanek in dvajsetletno rast slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru. Organizira jo g. J. Kovič.
VELIKA TKSTILNA RAZSTAVA NA MARIBORSKEM TEDNU
Priprave za veliko tekstilno razstavo, ki bo v okviru letošnjega VEH. Mariborskega tedna, nameščena v veliki dvorani in v I. nadstr. Sokolskega doma (Union), se naglo približujejo koncu. Letos se udele žujejo razstave vse večje tekstilne industrije, ki so po svojem obsegu največje in di izven nje. Med temi so tekstilne industrije, ki so ix) svojem obsedu največje in najmočnejše v naši državi v posameznih panogah tekstilnih izdelkov. Po dosedanjih pripravah sodeč bo letošnja velika tekstilna razstava na Mariborskem tednu največja razstava, kar jih je bilo v tekstilni stroki do sedaj v Jugoslaviji prirejenih. Zato je razumljivo, da vlada po vsej državi največje zanimanje posebno za to ki bo nazorno prikazala ogromen razvoj in visoko stopnjo tekstilne industrije v severni Sloveniji. Tekstilna razstava bo odprta ves čas trajanja Mariborskega tedna od 5. do 13e. avgusta, vsak dan od 7.30 do 19. ure. Obiskovalci Mariborskega tedna uživajo ugodnost polovične voznine, za časa festivala slovenskih narodnih običajev v Mariboru 5. in 6. avgusta pa četrtinsko voznino.
UREDNIŠTVO
velikega ilustriranega, prosvetno-kulturnega, gospodarsko-indu-strijskega, socialno-ekonomskega in društveno-zabavnega lista
»ILUSTRCVANI DOM«
išče stalne, honorarne in volonterne sodelavce-novinarje, književnike, risarje, fotoreporterje, profesorje, zdravnike, pravnike, učitelje, dijake-kinje. akviziterje za oglase in prodajalce časopisov za celo državo.
Vsa obvestila in začetna dela i i gori navedenih panog kakor tudi interesantne domače in tuie romane, dogodke in podlistke je treba poslati uredništvu lista »Ilustrovani dom«, Beograd, | 2mes. Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, Jovana Rističa ul. 9.	t_^ra^J,an.je n?a,e količine Je zelo drago.
List bo tiskan v srbohrvatskem, slovenskem in bolgarskem jeziku.
VO Vam hitrega načina, da napravite gumbasto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to i dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežost in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se je poslužiJa tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz in s 70 leti je še vedno igrala vloge mladih žena. To
R
I

dve stari vodni turbini
v zelo dobrem stanju, vsaka 330 K.s. pri 5 m padcu.
Tvornica Dugaresa
Med tem, ko je visel gospod Vrtač-nik na ogled in bingljal sem ter tja, je bil »Pegaz« pristal na cerkveni strehi Velika množica gledalcev se je bila zbrala in sklenila, da je treba poklicati gasilce na pomoč.	_
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Krema Tokalan bele barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno 6metano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je pravo hranilo za . kežo. Dobiva se v tubah po Din 12,— in 18.—. Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena.
Ob vsaki priliki -se spomnite

da aa ^TutrorT JUU Storaij aaj aapalaejia. aa) caaajla ie aafhttreP« >'■«*' rmlaloa aa stalita vaah vra aa prodaja ta mmkmp vaafe (trati aa aepremlAata* to-teta. podjetja* kapital, fta altve ta aa <
Petek 4. avgusta
Ljubljana 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »štirje fantje«. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Kotiček SPD (dr. Svetozar Ilešič).
—	19.40: Nac. ura. — 20: Nikola Cvejič poje hrvaške narodne (plošče). — 20.10: ženska ura: Pravica in dolžnost današnje matere (ga. A. Vode). — 20.30: Vesel živalski krog VIII. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plašče.
Beograd 17: Wagnerjeva opera »Večni mornar«. — 20:Kakor Zagreb. — 22.15: Plošče. — Zagreb 20: Violinske skladbe in petje. — 21: Tamburaški zbor. — 21.30: Zborovsko petje. — 22.20: Godba za ples.
—	Praga 20: Iz operet. — 20.25: Zvočna igra. — 21.05: Simfonični koncert — 22.15: Plošče. — 23: češka glasba. — Varšava 21: Orkestralni koncert. — 22: Lahka in plesna muzika s plošč. — Sofija 18: Plesi. — 19.15: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajlu«. — 22: Plesna mu-zika.—Dunaj 12: Orkester.— 16: Lahka glasba. — 20.15: Večer operetne muzike.
—	22.30: Schubertova komorna glasba. — 23.15: Lahka godba in ples. — Berlin 20.15: Kreutzerjeva opera »Nočni tabor v Granadi«. — 21.45: Baletna muzika. — 22.30: Nočni koncert. — Munchen 19.05: R. Straussova lirična komedija »Aralbel-la«. — 22.30: Ples poletne noči. — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Koncertni večer.
—	22.42: Lahka in plesna muzika s plošč.