Poštnina plačana • Spedizione in abbonamento post. II gruppo
Leto I. štev. 34
Trst, 12. septembra 1946
Cena 5 lir - 3 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: VIA 1MBRIANI 5, I.
ČITAJTE:
O jugoslovanski mornarici.
Makedonija.
Odkod izvira spol.
Industrijske rastline v petletki v SZ.
Zlom fašističnega okupatorja
je ljudstvo cone A praznovalo pod najtežjimi okoliščinami
Pred šestnajstimi leti so na Bazovici padli Štirje mladi primorski junaki ki so v tedanjih fcrezizglednih časih, ko je n. pr. ameriško časopisje proslavljalo in hvalilo Mussolinija kot genija, Visoko dvignili bakljo upora primorskega ljudstva, ki se ni sprijaznilo s tujo okupacijo ?d p;vega dne dalje. Streli so utrnili življcmc v štirih mladih ljudeh, niso pa utrnili ponosne zavesti primorskega ljudstva, ki se je postavilo po robu taoistični armadi in fašističnemu državnemu aparatu, da postane samo - svoj gospodar.
Kar so hoteli doseči:	»počistili upor-
nike«, zasirašiti s terorjem prebivalstvo in tako »vzpostaviti red«, katerega so »določali zakoni« niso dosegli. Njihovega reda, ki je pomenil nascimi ljudstvu nered, sužuost, njihovih zakonov, ki so 'določali, da primorsko ljudstvo^ ni imelo nobene pravice, ni mogel na Primorskem nihče sprejeti, kar je tudi s svojim odporom dokazal. Zato so »bili prisiljeni »vzpostavljati red« naprej »legalno« na podlagi obširne zakonodaje v kateri so imeli toliko advokatskih formul: »bande, teroristi, uporniki, kršilci javnega reda«, s katerimi so nazivali primorsko ljudstvo, ko sc je borilo za svobodo in ga v tej borbi »legalno« uničili skoraj desetino.
»Reda' i>a niso« v/.pòstàvili, Trinajst le po bazoviškem zločinu na 8. september jih jb tudi oborožena borba primorskega ljudstva prisnila, da so sc pobrali tja, od koder so prišli. Oboroženi borbi so se pridružila osvobojena v množicah .primorska mesta in italijanski antifašisti, ki so vse dotiej s simpatijo podpirali borbo našega ljudstva za tak red, ki jc pomenil prebivalstvu 'Julijske krajine svobodno življenje.
Sijajen triumf nad nacifašisti-uosilei • in propagatori! »novega reda«, ki so nam prinesli toliko gorja pa je v resnici prinesel tisti red. katerega le primorsko ljudstvo hotelo, tisti red. ki mu je končno pomenil svobodno življenje.
Vsakdo ki se je malo potrudil doumeti borbo primorskega ljudstva za svobodno življenje, kaj šele če io je neposredno	zasledoval	z vojaškimi	misijami
in kasjrejc, čez leto dni s civilno upravo na terenu, je mogel biti na jasnem, da ni našemu ljudstvu do ničesar drugega kot pustiti ga v miru da gradi dalje na Pridobitvah svofe	oborožene borbe	5n
zmage, svojo srečnejšo bodočnost.
Ako so potem poskušali izbijati z raznimi uredbami ukaze s ponovnim uveljavljenjem	fašističnih	zakonov —	(kar	je
vse izzvalo v slučaju neposlušnosti »zakonite« posledice na pr. Skedenj), našemu ljudstvu pridobitve oborožene borbe, so jih pri tem vodili določeni cilji, nikakor pa ne zasledovanje načel demokracije in svobode. To jc primorsko ljudstvo vedelo že od vsega začetka. Potrdilo, da to njegovo prepričanje res držj pa je dobilo v ameriškem in angleškem predlogu o državni pripadnosti Julijske	krajine in	Trsta.
Na podlagi teh znanih dejstev in prav tako znanih postopkov ZVU je primorsko ljudstvo precenilo tudi »obvestila« ZVU, katera so govorila, da »zaradi obstoječih razmer« ni mogoče praznovati niti 8. septembra niti počastiti spomin bazoviških herojev. Ugotovilo je, da ta ukrep ZVU predstavlja žalitev in da poskuša onemogočati manifestacije ob priliki tako velikih praznikov, katèrih praznovanje ni opustilo niti v času najhujšega terorja, prav v teku mirovne konference, ko nastopajo Bonomi in ' njemu podobni z zlaganimi argumenti, katere bi samo o-memba 8. IX. 1946. kaj šele množično praznovanje, docela ovrglo, svoje ugotovitve, da se za ukrepom »zaradi obsto-iečih razmer gotovo vse to skriva, si ie podkrepilo prav v obstoečih razmerah, ki sb dovoljevale praznovanje okupacije Ooriškc pred tridesetimi leti, ki ddpuščajo teroristične akcije peščice ‘ CLN-*ovcev, ki poskušajo z ustrahova-
; Na mirovni konferenci
Borba za naše pravične meje
V Parizu se je pričela bilka /.a Trst. Konferenčni odbori so pričeli konkretno razpravljati o razmejitvi- moti Jugoslavijo in Italijo. ter o obliki in statutu tržaškega svobodnega ’ področja. Tudi zdaj je poskušala izvesti italijanska delegacija celo vrsto manevrov. ki so pa spodleteli, v glavnem po zaslugi članov jugoslovanske, delegarle, ki so pred konferenco odločilo razkrinkali lažne argumente italijanskega imperializma. Za nekaj italijanskih predlogov so se zavzele nekatere delegacije.-- predvsem take. ki so k zavezniški strani doprinesle le nialo in. ki, še pd daleč niso okusile strahot te vojne.
niem zatreti svobodno Izražanje samoodločbe primorskega ljudstva.
Primorsko ljudstvo je videlo v ukrepu ZVU. nameren poizkus preprečevanja praznovanja veliki!: praznikov z globokim ozadjem naperjenim proti njemu samemu. In četudi bi tega ozadja ne bilo, je kljub teinu', da re ie dobro zavedalo, da bo ZVU s svojimi »čuvarji reda* napravila vse mogoče, da bi svoje n .vneli e uresničila, sklenilo praznovali svoie prrfznike.
Po vseli velikih mestih Julijske krajine v Trstu, Oorici,' Tržiču, Pulju in v drtt-gili manjših kraiili ie dostojno in veličastno proslavilo svoj veliki praznik. Veličastno toliko boli, ker je dokazalo, da ic neomajno na isti rpoti kot le bilo v dueli, katere je proslavljalo, ko je reaki-ralo na akcije policije, ki je hotela »vzpostaviti red«, kakršnega primorsko ljudstvo odklanja.
Primorsko ljudstvo jc povedalo še enkrat, da hoče bili na svoji zemlji gospodar, da noče nikomur hlapčevati, da si linče samo »vzpostavljati red« na svoji zemlji, kajti vsi drugi bi ga »vzpostavljali« ali »vzpostavili« v skrajnem primeru tako kot zunanji minister'Ludvika XVIII. ki ie odgovoril, potem ko so ga Vprašali, -zakaj je dal poklati tisoče Poljakov v Varšavi: J.'ordrc regno a Var-sovie (v Varšavi vlada red), '
Tuke vrste' je bil predlog brazilske delegacije, ki je samo po-. novità pobožno željo de Gaspe-rija naj .se. cpšitevr tržaškega vprašanja odloži za leto jdni. ,da bi tako nastala znatna..nesoglasja med zavezniki in da bi italijanski imperialisti iz ribarjenja v kal-• nem potegnili čim več v svojo korist. Jugoslovanska in sovjetska delegacija sta odločno razkrinkali ta" manever'in'jasno pokazali, da so nekateri krogi pripravljeni postaviti na kocko svetovni mir, samo da bi utešili svoj imperialistični glad. Brazilski predlog je bii z 18 .glasovi-proti enemu samemu gladko odbit.
Volk menja dlako
Tako je torej konferenca prešla na. razpravljanje o onih točkah mirovne pogodbe, ki govore o u-sodi Julijske Krajine. Pri tem je bil pripušten k besedi tudi italijanski predstavnik Kot ni sedanja italijanska zunanja politika nič drugega kot nadaljevanje stare imperialistične poti. ki jo je ubrala stara »demokratična« Italija v pričetku tega stoletja in ki jo je nadaljeval in odkupil Mussolinijev fašizem, tako izbira tudi sedanja »demokratična« Kalija svoje predstavnike jz ropotarnice zakrknjenih imperialistov in zakletih sovražnikov Slovanov.
Topot se jc pojavil pred mirovno konferenco stari lisjak Ivanoe Bonomi. nam v žalostnem spominu še iz časa Rapalla, kj je utrl pot d'Amiunzievim pustolovščinam in Mussolinijevim roparskim pohodom na Balkan in v Afriki. Ker je prevrieto zagovarjal Mussolinijevo imperialistično politiko v Afriki, ga je celo italijanska so cialistična stranka izključila iz svojih vrst.
Bonomijev govor je bil vreden svojega očeta. Hinavsko'je govoril o »idealnem« in »popolnoma svobodnem« sporazumu v Rapallu, se solzavo potegoval za vsakega!
Italijana V Istri, na otokih in i Zadru in v isti sapi »iz prometni! razlogov« zahteval poppinomi slovensko Soško dolino zaradi ne kake predifeke železnice, ki je š< nikjer ni in ki hi bila Poleg tegr v prometnem oziru docela nepo trobna.
Nadalje je zahteval razširjehjt italijanskega ozemlja okoli Gori ce (z jedjo raste'tek!) in razširje nje tržaškega svobodnega področja. na yso zahodno .Istro'do angleške, po možnosti celo do ameriške črte.
Iz Bonomija je govoril Kalij ansk fašistični imperializem
To je jasno in odkrito pribil ju goslovanški delegat dr. Bebler \ svojem odgovoru na Bonomijevs izvajanja. Govoril je stvarno ir točko za točko pobil lažne argumente. ki jih je hotel navesti Bo-nomi delegatom, ki so o stvarnem položaju pri nas le malo poučeni Sam komentator BBC. Livio Ze no, ki kaže sicer izredno naklonjenost do Italije, je priznal, da Bonomijevi argumenti niso bili »najbolj srečni« in da so Beblerjeva stvarna izvajanja napravila nanje »boljši vtis«.
Tudi nekateri drugi delegati sr povedali Bonomiju, kar mu gre Le brazilski delegat si ni mon-e kaj. tla mu ne bi ob zaključku j stisnil roko.
Trst ne sme postati drugi Gdansk
Več delegacij je postavilo svoje predloge glede tržaškega svobodnega ozemlja. Jugoslovanski predlogi omejujejo tò .ozemlje na črto ki gre od. Mirama ra po gorskih obronkih nad mestom spet k morju in ponavlja poleg tega že stari predlog za statut toga ozemlja ki bi v realni uniji z Jugoslavijo sluzilo vsemu svojemu zaledju ir imelo obenem zagotovljen gospo-darski obstoj in napredek.
• ••Proti temu je nastopil angleški delegat in si za to priliko sposo-
sIouoh&Uo-
V Alo učeni, 40 km vzhodno od Prage je bila prirejena slovesnost slovanskega bratstva, kateri so prisostvovali predsednik praškega Slovanskega odbora poslanik Prokop Maxa, general Próchdzska, zastopnik Armade Rdeče Društva slovanskih žen iz Prage, zastopniki lužiških Srbov in številno občinstvo. Uvodni govor je imel polko vnik češ ko slo vaške Armade Rvetoh, za njim pa je povzel besedo poslanik Maxa. V svojem govoru je podčrtal dejstvo, ki bo prišlo v zgodovino, namreč, da je Rdeča Armada osvobodila Češkoslovaško Republiko, kakor tudi to, da je slovansko bratstvo postalo gotovost. Moč slovanskega bratstva je jamstvo slovanske svobode. Za njim je govoril v imenu Češkoslovaške armade general Prochdzska. Prikazal je sliko češkoslovaških vojskovodij preteklosti in zlasti zadnje vojne ter podčrtal, da je šele zmaga- in osvoboditev slovanskih narodov po prvi svetovni vojni bila prva prilika za nastop velike slovanske rodbine, za prostor ,v svetu, ki ji pripada. Toda politično razbita povojna Evropa, iz katere so vlekli dobiček različni uzurpator ji in nedemokratični elementi, je ubila in onegočila možnost sddelo-vanjd med Slovani. Zato je šele nemška okupacija dokazala Slovanom, da morajo korakati po isti poti, ker sicer ni rešitve za njih. V herojskem, téì-kem in trdem boju so slovanski narodi spoznali velikost in moč bratske Sovjetske Zveze, ki je v tako velikem merilu pripomogla k uničenju nacistične Nemčije. Bratsvo, utrjeno na bojnem polju v skupno preživetem trpljenju in skupno prelita kri sta najboljše jamstvo enotnosti Slovanov. Svoj govor je general Prochdzska končal z besedami predsednika republike^ dr. Beneša: „Za našo bodočnost si zopet priselimo: za vedno bomo zvesti našim velikim slovanskim tradicijam, o-stali bomo zvesti našim narodnim, demokratičnim in socialnim idealom naše revolucije in idealom naše nove, v skupno preliti krvi, posvečene slovanski politiki z velikim ruskim narodom in ostalimi slovanskimi državami!1'
dii ime srednjeevropskih držav, »kj jim mora Trst prav tako služiti«. Ta »demokratični« predlog šepa samo na tem, da so se vse srednjeevropske države, ki so zastopane na konferenci, poleg njih pa še Madžarska in Romunija, izrekle za italijanski predlog. Posebno tehten je bil govor poljskega delegata, ki jc opozoril, kako je bilo po prvi svetovni vojni. Gdansk jo bil naravno odrezan od svojega zaledja in prišel jžoJ mednarodno upravo, tako da je gospodarsko propadel, ker si je nio-rala Poljska zgraditi nov izhod na morje, obenem pa je postal središče hitlerjevskega fašizma in povod za drugo svetovno vojno.
(nadaljevanje na 2. str.).
jC#H<Vs#kl tfc«VniA
Z
1?. tifciHèiaSyà, 1646.
Cita/te - sodite!
Blas zaveznikom
-Vi.' -	Jh,'	l < N
j>01as Zaveznikov« prinaša takole poročilo iz glavnega stana ZVU:
»Zdi sc, da nekatere osebe mislijo, da ic zavezniška vojaška uprava izdala dovoljenje. za demonstracije, ki bi jih izvedli v nedeljo, 8. septembra 1940. v tistih delili Julijske kraiinc, ki so pod zavezniško vojaško upravo To mišljenje je popolnoma brc/, podlage.«
Popolnoma točno! Kako si je sploh mogel misliti kakšen normalen človek, da bi ZVU dovolila manifestacijo toliko ict zasužnjenega ljudstva ob spomina na kapitulacijo zasnžnjevalke I-taljjc. Ne, ne, tako mišljenje je bilo res brez podlage.
Verjetno je, da sc je poročilo na-naSalo na šovinistične italijanske kroji ke, ki jih jo bilo že v naprej strah, da bi ZVU morda le dovolila manifestacije.
Tudi za njih velja, da je takšno mišljenje brez podlage. ZVU se ten dar ne bi tako daleč spozabila.
»Voce libera« laja pod naslovom »idioiizcm v govoru« in misli pri tem — ne na Bonomila — temveč jasno na Višinskega.
»Včeraj Bebler, danes Višinski«, se tožijo pri »Vocc«. Saj radi priznamo, da ne more biti prijetno prenašati -težo takih stvarnih argumentov, kakršne so iznesli Bebler, Višinski in firngi.
Toda napisati na vse to nekaj takega, kot je napisala *Vocc«, meji res na naivečjo stopnjo idiotizma. Napisali so namreč: »Gospod Višinski, ki ve, koliko Italijanov ie patMo za Jogoslaviio, bi moral... c
Ce bi morda gospodje pri »Voce« v oklepaju raztolmačili, da mislijo prav za prav one Italijane, ki so jih potolkli jugoslovanski partizani v dnevih okupacije, bi bila stvar jasna, no da bi pri tem komentirali Vlšlu-skijevo besede, da zuaio Italijani bolje' bežati kakor se boriti* Takih padlih so imeli .Italijani, v Jugoslaviji res dosti.
Mi pa radi priznamo, da ,so se z nami vred borili tudi Italijani, toda proti Italiji, takšni kakršna je bila I» takšni kakršna je danes. »Voce« seveda teh ni mislila, kajti te sovraži prav tako, kot vse, ki se borijo za napredek.
Omini za naše pravične mele
{Nadaljevanje s 1. eli-.)
Velika nevarnost je, da doleti Trst. ista usoda, če obveljajo predlogi zahodnih velesil.
»Janostavlja fe mnogo odpustil«. *•*» •* wojlli ilvlfonlsklh pravic odstopil«
Te besede je izrekel v Parizu lov. ‘Edvard Kardelj, vodja jugo* slovanske delegacije v svojem nedavnem govoru pred plenumom konference. V tem smislu je sestavljena tudi jugoslovanska spomenica, ki je bila, te dni predložena konferenci Spomenica Se enkrat odločno zavrača krivično in nesmiselno francosko črto in postavlja kot. zadnjo mejo. do ka-tere je Jugoslavija pripravljena popustiti črto, kj gre preko Kanalske dolin« v soteski reke Itele, obsega tretjino Slov. llcncčijo «bide Gorico na zahodu in gm’ nato ob Soči proti jugu. Oljenem Obnavlja jugoslovanski predlog za razmejitev tržaškega svobodnega ozemlja.
Za to črto sc jo zavzel pred odborom za politična in teritorialna ypraShhja v mirovni pogodbi z Italijo .jugoslovanski delegat dr. Belrter. Beloruski delegat Kiscljev se je odločno zavzel za priključitev Gorice k Jugoslaviji. Njegov govor je podprl tudi ukrajinski delegat. Jugoslovanska delegacija brani oj) podpori vseh naprednih sil Gorico, ki jo primorsko ljudstvo rie more žrtvovati.
Zasedanje ZN preloženo
Delo so jo nadaljevalo tudi v vseh ostalih odborih. Jugoslavija »e more popustiti od svojih repa-rarijskih zahtev, čeprav bi ji Brazilija. ki v vojni ni pretrpela prav nobene škode, rada dala dober
Jugoslovanska mornarica čuvar obale
10. september je dan jugoslovanske mornarice, je dan mornarjev in vse jugoslovanske armade, jo praznik vseh narodov Jugoslavije. Letos slavi jugoslovanska mornarica že drugič svoj praznik v osvobojeni Jugoslaviji in manifestira, skupno z narodi Jugoslavije velik pomen svobodne obale in svobodnih pristanišč za vso Jugoslavijo in druge bratske narode.
V narodno osvobodilni vojni je jugoslovanska mornarica mnogo doprinesla k osvoboditvi. Prvič- so se pojavili partizani «a morju t 1942. in se začeti boriti proti močno oboroženim sovražnim ladjam s svojimi malimi ribiškimi čolni.
Morila, so tedaj mnogi, ki niso poznali našega človeka in našega borca, smatrali kot nekako avanturo tisto, kar smo pripravljali na. morju, kjer je gospodaril močan in nevaren okupator,« je dejal maršal Tito v svojem govoru jugoslovanskim mornarjem v Splita. yZn človeka, ki ni poznal jeklenega srca naših ljudi, bi to res pomenilo avanturo. Mi pa smo verovali, da se bo ta avantura pri nas uresničila in da bomo z lesenimi čolni zadajali sovražniku resnične udarce.« Kakšni so bili udarci in koliko so doprinesli mornarji v narodno osvobodim borbi, nam pa povedo številke. Pobili so 3816 sovražnih vojakov, zaplenili 4 torpedne, 6 eksplozivni}» in 3 invazijsko čolne, 7 oboroženih transportnih ladij, več jadrnic in čolnov, 100 topov. 572 strojnic, 7419 pušk itd. Na. otok Vis, ki ie imel. v času narodno osvobodilne vojne zelo važno vlogo, so pripeljali z obale in drugih otokov 90.000 borcev z vso opremo, več kakor 100.000 beguncev in 10.000 ranjencev. V Italijo so pa prepeljali 16.000 ranjencev in 35.000 ljudi.
Ob kapitulaciji Kalije So sodelovali pri kombiniranem napadu XIII. divizije na utrjena otoka Cres in Lošinj, ki so ju branili četniki iu fašisti. Po osvoboditvi dalmatinske obalo je mornarica sodelovala pri napadih enot XIII. .korpusa na Mostar in Knin. Nazadnje je pa sodelovala v borbah IV. armije za osvoboditev Julijske krajine, predvsem pa Istre in Trsta.
/, izkrcanjem v Istri so mornarji omogočili in pomagati vojski na-kopnem osvoboditi Trsi in Tržič Jugoslovanski mornarji .šo tako pokazali vsemu svetu; kako so se znali borili, čeprav s’primitivnimi'sredstvi. ■	<	■
Dne 1. marca 1945, so dobiti sedanji naslov ,,fugos!ovaitška vpjifa mbvndvica.'Tako go pHŠlf otl pomorskega odredit, ki je "bil ustanovljen pred štirimi leti pp odredbi maršala. Tila, preko težkih borb z okupatorjem do Jugoslovanske vojne mornarice., katere praznik proslavljajo v Jugoslaviji 10. septembra. Junaški mornar ji iz narodno osvobodilne borbe sedaj razpolagajo z vojnimi ladjami, .ki so jih zaplenili sovražniku in pa « preostankom ladij stave jugoslovanske mornarice. Taki mornarici, prekaljeni v narodno osvobodilni vojni so narodi- Jugoslavije zaupali čuvanje morja in obale in naših teritorialnih vod. Zgodovina' uči narode Jugoslavije, da so po njihovi jadranski obali hlepeli vedno tuji imperialisti, danes jim skušajo zopet iztrgati del obule n Trstom vred. Oni, ki so bili včeraj poraženi, zopet predrzna dvigajo glavo ter «e ozirajo po jugoslovanskih otokih in lukah, ker čutijo, da jih v ieh imperialističnih zahtevah podpira mednarodna reakcija.
Prav zaradi tega, ker noče nova Jugoslavija, da bi se ponovili krvavi imperiaiist.ičnj napadi na jugoslovansko obalo, posveča vso skrb. da si bo zgradila močno vojno mornarico. Le močna jugoslovanska vojna mornarica bo lahko očuvala preko 2.100 km obale pred napadalci, le z močno jugoslovansko vojno mornarico bo zavarovan mir na Jadranu
«	svetu «
Bolgarsko ljudstvo se je izreklo za republiko
Na dan glasovanja je imela Sofija svečan in prazničen videz. Vse je bilo okrašeno z zelenjem, državnimi, partijskimi in sindikalnimi zastavami in slikami borcev za, svobodo ljudstva. Na stenah hiš si lahko čital mnoge parole, ki so izražale slovansko enotnost in solidarnost, prav tako pa mnoge karikature, ki so predstavljale monarhijo kot strašno kačo s krono na glavi, ki jo je močan delavec pohodil in dvignil iežko kladivo, da ji zdrobi glavo, številni grafikoni so pa prikazovali v številkah škodo, ki jo je povzročita monarhija ' v* času polstoletne Vladavine v Bolgariji."
, Heakcionarna opozicija, ki čuti, da je izgubila tla, pod nogami, je skušala še sedaj zavajati ljudstvo z lažnimi parolami. Nastopila je s parolo proti monarhiji. Toda ljudstvo ji ni verjelo, ker ve, da te lažne paiole niso v skladu z njenim dosedanjim reakcionarnim stališčem
Na voliščih se je pokazala prava disciplina prebivalstva -in povsod j* bil popoln red in mir.
Že nekaj ur po začetku glasovanja so zvedeli za prve rezultate.'Skoraj povsod so glasovali 100%, kajti ljudstvo je vedelo, da glasuje za republiko, za. dobrobit in srečo bolgar-bolgarskega ljudstva.
V Ameriki stavka 500 tisoč pomorščakov
Vodstvo zveze ameriških delavcev je objavilo .stavko v znak protesta zaradi odločitve urada za .stabilizacijo mezd, kj ni odobril celotnega zvišanja mezd, kakor so si ga, delavci izgovorili v nedavnih pogajanjih s paroplov-nimi družbami.
Najprej je začelo -stavkati okoli MO tisoč pomorcev v dvajsetih pristaniščih ob Atlant-
zgletl in se »odpovedala« vsem zahtevam po vojni odškodnini od Italije in čeprav i pošilja de Gasp c ri obupno klico, da Italija ne more plačati ničesar, ker je zabredla v gospodarski polom, kamor jo roko v roki -s tujim kapi-laJorn tirajo dobička željni italijanski industriici in finančniki.
Sestal se je ludi Svet zunanjih ministrov, kj jo po dolgem razpravljanju sklenil priporočiti od-goditev zasedanju glavne skupščine Združenih narodov za mesec dni.
Mirovna konferenca ima lorei čas do 23. oktobra, da dokonča svoje ddo. Odvisno ie samo ort dobre volje nekaterih delegacij, ki poskušajo s preglasovanjem vsiliti svojo voljo svobodnim državam in obenem z neumestnimi in pikolovskimi pripombami o proceduri zavleči konferenco, kot da bo dotlej svet dober korak bliže k trajnemu jn pravičnemu miru.
QftèKI KRALJ 3E VRAČA
skem in Tihem oceanu. Toda to je bil šele pričetek stavke.
Predsednik Truman proučuje, kakšne ukrepe naj podvzame vlada zaradi stavke.
Društvo ameriških železnic je ustavilo ve» promet blaga v pristaniščih.
Posledice stavke ameriških pomorščakov se čutijo že po vseh združenih državah Amerike. Zveza ameriških železničarjev poroča, da je 15 do 20. tisoč vagonov blaga po pristaniščih in da je blokiranih okolj 3 tisoč ladij in med njimi 155 tujih ladij.
Zastopnik sindikatov ameriških pomorščakov ie izjavil: »Ako bi vlada skušala uresničiti svojo namero, da s pomočjo vojske omogoči odhod nekaterih ladij, tedaj bi pozvali vse delavstvo ZDA naj se nam pridruži, kar bi pomenilo splošno stavko v vsej državi.
V stavko je stopilo, še t3 tisoč newyorških šoferjev v znak solidarnosti s šoferji, -kamionov, Iti stavkajo že nekaj dni šoferji kamionov zahtevajo 36% povišanja plače.
Zaradi stavke je skoro popolnoma ohromel vsak uvoz blaga v New York.
Vznemirjenost ne nowyorškl borzi
Na newyorSki borzi so zadnje dni nenadoma začeli padati vrednostni papirji. Poročajo, da znaša skupna izguba v dveh dneh okoli 5 milijard dolarjev Tak padec -na newyorSki ■borzi se pripisuje v glavnem domačim vzrokom, znakom gospodarske krize in neurejenim delavskim odnosom (stavkam).
Stavka v Italiji
Vsi državni uradniki v Lombardiji so' pričeli stavkati. Zahtevajo povišanj« plač za 30%. Včeraj ni prispel noben uradnik na delo. Sodišča ne poslujejo. Nameščenci tobačnega monopola so prav tako stopili v stavko v znak' solidarnost i.
Avstralska opozicija kritizira zunanjo politiko dr. Ewatta
Šef opozicijo Mehziers, bivši predsednik avstralske vlade je ostro napadel avstralsko vlado zaradi »njeno katastrofalne politike, ali še točneje, ker sploh nima lastne zunanje politike.«
Menzies je dejal, da je dr. Kvatt, šef avstralske delegacije na fnirovni konferenci, zbudil »mnogo veselja in užitkov reakcionarnemu Hsku ZDA. ker sp j*, stolno držal za rep britanskega leva in s tem dajal snov za naslove v časopisih polkov Mac Coruvka.« ,
Zakaj zahtevajo ZDA nova oporišča v Panami
Ameriško zunanje ministrstvo je pričelo pogajanja s panamsko vlado za nova vojaška oporišča. Panamska vlada se noče pogajati o tem, dokler ji ne bodo vrnjena oporišča, ki so jih Združene države okupirale med voj-
12. septemtira 1046.:
M.
lakcdonija — makedonske nrilike — makedon* stvaJuSči — feo bile nekoč strasne besede. Po krivdi in po satanskih spletkah .sovražnikov makedonskega naroda. Trpeli so pod Bizancem — Vzhodnim Rimom — nato so jih podjarmili Turki. Zatiranje krščanske raje pod Turki je še danes prislovično. Osvoboditev balkanskih narodov v I. 1912-13 ni prinesla svobode samo nesrečnim Makedoncem. Njihov narod iu žemljo so si razdelili med seboj Brbi, Bolgari, Grki in Turki. Po zmagi naj'odno-osvobo-dilne vojske je dosegel makedonski narod svobodo v l;LR.Tugoslayiji. Od 2,500.000 jih je v .Iugoslaviji samo 600.000, torej manj kot ena četrtina, lin del Makedoncev je ostal v Bolgariji in njihovo obzorje se danes, kò Je Bolgarija postala demokratična republika, jasni. Manjši del jih živi še zmerom v evropski Turčiji. Zelo velik del pa še zmerom pogreša najosnovnejših človeških pravic, nima svojih šol iu lic svojih kulturnih ustanovi je tlačen; preganjan in trpinčen in jc njihova usoda prav te dni na kocki V ZO na konferenci V$, kakor je usoda našega primorskega ljudstva na rešetu mirovne konference v Parizu. Ti naši makedonski bratje, v 'vsem 4akò podobni našemu ljudstvu, samo še dalj časa zapostavljeni in na križ razpeti, trpijo pod Jarmom strahovlade v Grčiji, ki si jc v minulih dneh s silo in sleparstvom prisvojila protiljudsko vladavino — monarhijo. Tem makedonskim bratom veljajo danes srčne simpatije, vsega primorskega ljudstva, saj jih preganjane in bežeče preko meje v .svobodno FLR Jugoslavij*0, ne more nihče bolje razumeti od prav tega našega ljudstva, ki se že 27 let bori za svoje pravice in za svojo svobodo.
Zemljepisni iu narodopisni ziiača]
Makedonija je najjužnejša jugoslovanska ljudska republika. Po velikosti, kakor po številu prebivalstva je približno enaka ljudski republiki Sloveniji. Na skrajnem zapadu ob albanski meji imamo Pindsko pogorje terciarnega izvora, v ostalih predelih pa Ro-Uopsko pogorje, ki jc paleozolčna tvorba in deloma vulkanskega izvora. Največja makedonska reka je Vardar, ki izvira pod Sar planino, teče skozi glavno mesto Makedonije Skoplje in sc pri Solunu izliva v Bge.ij.ko morje. Razvodje med Egejskim in Črnim mprjcm je na severni meji Makedonije na črtj Kučanih — Preševo. Ker jo- Makedonija odprta proti Egejskemu morju, ima delno precej toplo vardarsko-sredozenisko podnebje, zaradi katerega uspeva zlasti v južnejših predelih v dolini Bregalnicc že Južno sad-’ ie. V ostalih predelih prevladuje kontinentalno podnebje, vendar z ne preveč ostrimi zimami. Poletja so »do vroča v vzhodni polovici, u manj v zapadni, zlasti visoke temperature so običajne v Skopliu, kjer se v poletnih mesecih dvigne temperatura tudi do 40 •stopinj C v senci. Zelo ugodno podnebje imajo itiž-uozapadni predeli v okolici Ohridskega in Prespauskc-ga jezera, kier so zmerne zime in nevroča poletja. . Prebivalstva ima Makedonija okrog 1.100.000. Od .tega je približno 600.000 Makedoncev, 250.000 Albancev, 150.000 Turkov in 100.00«) Cincarjev iu nekaj ciganov, ki so se priselili skupno s Turki. Cigani so stalno nascile« j v posebnih naseljih in sc preživljajo kot Čistilci Čevljev in nosači, ženske pa kot hišne pomočnice in varovalke otrok. Zelo veliko makedonskih Slovanov* je tudi izven Vardarske (Jugoslovanske) Makcdoniie in to v Bolgarski (Pirinski) »n Egejski Makedoniji, tako da se more računati, da Je vseh Makedoncev približno 2,500.000. Le slaka četrtina živi tako v samostojni državi, ki le sestavni del federativne ljudske republike Jugoslavije.
Medsebojno razmerje posameznih narodnosti Makedonije je zelo dobro. Narodnostne manjšine u-Ž j vajo popolno svobodo in enakopravnost in vso kulturno svobodo s šolami v njihovem jeziku, kar je vse v skladu z načeli in predpisi ustave nove federativno ljudske republike Jugoslavije. Prebivalstvo je zelo iuteligentno in dobrosrčno. Res je, da so ljudje sprva napram neznancu nekoliko nezaupljivi, toda k» ga spoznajo, ga naglo vzljubilo iu nm nudilo vse ugodnosti pravega gostoljubja, ki tudi v žrtvovanju lastnih interesov nima meja. Naravnost ginliivo pa ie bratsko razpoloženje d«» pripadnikov ostalih iugo-stovauskih narodov, u še prav posebno Ja Slovencev#
Upravno je Makedonija razdeljena na štiri okrožja. Sedeži okrožti so v Skoplju, Bitolju, Velesu iu štipu. Najmanjša upravna edittica je okraj. Krajevnih ljudskih odborov ui, ker primanjkuje kadrov.
Glavno mesto Makedonije je Skoplje, ki ima približno 1UO.OOO prebivalcev. Mesto, ki ima lego iu leži ita obeh straneh Vardarja pod Skopsko črno goro iu Vodnim, ima veliko zgodovinsko tradicijo. Sedanje Skoplje je združitev stare orijentalsko-turške iu moderne arhitekture. Staro mesto leži v glavnem na Icveia bregu Vardarja pod Dušanovim gradom, novi del pa je zgrajen na desnem bregu pod goro Vodno,
m a, 0 a
SKOPLJE - PRESTOLNICA MAKEDONIJE
l/Kodiedotoifo
deli našo usodo
U liU'Skc dobe ic obranjenih še kakih cO džamij, od katerih sta najlepši Murit džamija iz 1-4. stoletja in Alustafà džamija iz 16. stoletja.
V novem delu mesta, kjer so v slavnem Io nizke enonadstropne hiše v posebnem todi orientalskem slonu srajčne, je že nekaj večjih modernih zgradb, od katerih so najlepši oficirski dom, palača Narodne banke, palača specialnega zavarovanja, muze! in ženska realna gimnazij.
Prebivalstvo Skoplja je mešano. Prevladujejo Ma-'kedonei, precej pa je tudi Turkov, ki žive že strogo po predpisih korana. Niili žene hodijo še vedno zakrite z gostimi pajčolani. Pravtako imajo tudi vse turške hiše še lesene rešetke na	oknih, tako	da tujec	ne
more videti turških žena.	Haremi	še	obstojajo,	le
število žena ie postalo boli skromno. Moški Iiodiio v fesih, ki jih,imajo ovite	z belimi	ali	rumenimi	rutami. Poleg Turkov živilo	v mestu	še	Albanci, Cin-
carji tu Srbi. Cigani imajo posebna naselja v severnem delu niesfa »a levem bregn Vardarju. Njih koče so deino iz lèsa in zemlje ter z.elb primitivni» zgrajene. Prebivalstvo ie v splošnem po večini obleče» čeno po evropsko. Videti pa ie še precej makedonskih, turških in albanskih narodnih noš in in predvsem pri okoliških kmetih.
Makedonska z.nilj«
Okolica Skopita je enolična, predvsem zaradi tega, ker ni uobenilt gozdov. Kamor pogleda oko, povsod je vse goto. Spomladi, ko so zelena še žitna pojta in ko ■ozelenilo tudi travniki, p» ie pokrajina vkljub temu lepa, ker se zelene in rjave barve prelivajo v lepo harmonično celoto, ki jo v ozadju poživljajo visoke gore. Poleti prevladujejo izključno načelne barve, kajti velika sončna pripeka skoro docela izsuši travnike. Toda tudi takrat »ajde oko prijetno siiko v prekrasnih makovih poljih, katerih ie že zelo veliko v neposredni okolici mesta.
Taka kot ie okolica Skopita, je približno tndi vsa vzhodna polovica Makedonije. Oozdovi so se ohranili le uu zapadnem delu proti albanski meii. Vzrok izsekavanja gozdov je bil približno isti kot n« našem slovenskem Krasu. Tujec je v lesu videl važen vir dohodkov, poteg tega pa so mu bili gozdovi tudi velika ovira pri pobijanju prebivalstva, iti se je pred nasiljem zateklo v gozdove. Take načine uničevanja gozdov smo Slovenci imeti priliko opazovati tudi v času poslednje vojne, ko so italijanski okupatorji izsekali ogromne gozdne površine iu sploh vse gozdove v širokilt pasovih ob cestah in železnicah.
Živalstva, zlasti divjačine je v Makedoniji precej. Znameniti so risi. Zajcev je izredno veliko, pa tudi lov na divie rac* je obilen. Ribolov ie bogat posebno v jezerih v jugozapaduem delu dežele. Posebno s» znane ohridske postrvi iu jeeutie.
Jugoslaviji, temveč že v precejšnjem deitt sveta. Nič manj važen kot tobak je mak. Cela področju so p» krita 7. makovimi polit in barve makovih cvetov se prelivajo v vseli mogočih barvah in izlivajo v prekrasno celoto, ki daje makedonski pokrajini izredno slikovitost. Mak ie izvor opija. Kakovost makedonskega opija ie tako dobra, da io prekašajo samo še nekatere vrste opija iz turške Anatolije. Po celem svetu ie zažeien makedonski opij in 'celo v Indiju iu Novo Zelandijo in Združene ameriške države ižvaža skopijaHska tovarna alkaloidov, ki predelava surov opij v različne opije.ve preparate, to dragoceno smolo.
Ker se prebivalstvo po vaseh oblači še v stare slikovite narodne noše, j» v Makedoniji zelo cenjen tudi lan. Ni kmeta, ki ne bi na svojem posestvu go-
z.avadi medsebojnega spoznavanja in	poglabljanja
povezanosti delavskega razreda, bo	makedonska
vlada' izvedla že letos, ko bo poslala kakili ISO delavcev različnih poklicev na šludij v Slovenijo, da bi lahko na ta način tudi na terenu videli, kakšne so pri nas delovne prilike In kakšen ie naš način dela.
Kulturna stopnja delavstva in splošno vsega prebivalstva se še ni mogla razviti v veliki meri. Precejšen odstotek ljudi je še nepismen. Toda pogrešno bi bilo misliti, da ie zaradi nepismenosti izgrajenost delavskih kadrov in splošno prebivalstva na nizki stopnji. 'Delavski razred in ostalo prebivalstvo si ie znalo po osvoboditvi in delom» tudi pred osvoboditvijo v tem pogledu pomagati na uspešen način s predavanji, ki so v Makedoniji tako obiskana, kot malokje drugod.
Za širjenje prosvete je zelo \ažnn tndi gledališče v Skoplju, ki ie zelo priljubljeno in izredno dobro obiskano. Gledališče se nahaja v lepi novi moderni zgradbi ob Vardarju in je ponos vseli Skopijancev, a tudi ostalega prebivalstva. V njem predvajajo dela svetovne in domače literature in omeniti ja tre» ba, da so bila predvajan» že tudi slovenska dramatska dela in to predvsem Cankarjeva. Ravno sedai imajo na programa Cankarjevega Kralja na ile-lajnovii_
Makedonski jezik ic žc dobro izgrajen in bogat na izrazili. Pisana pravila za uporabo jezika pa s» dobili šele po osvoboditvi, kajti preie jim to ftl bilo možno doseči zaradi žalostnih prilik, v katerih so živeli vsa leta svoje narodne odvisnosti v teku. svojega zgodovinskega razvoja. Jezik je pa svoji sintaksi močno sličen bolgarščini, izrazoslovje pa je bolj podobno srbščini. Nemalo sledov ie tudi iz staroslovcriščiiic, vsled česar ima jezik politn sličnosti v pogledu posameznih izrazov, ki so prav-taki in se na enak način izgovarjajo, kot nekatere liesede slovenskega jezika, (a. pr. greni, dolžnost, pot, kaj, iid.)
Glasba ima svoj izvor v glavnem v narodniit pesmih. Umetna glasba je še v razvoju, toda narodne pesmi so (ako polne melodike iu tudi ritmu, da narod v prav ničemer ne pogreša umetnih glasbenih tvorb. Posebno slikovitost daje narodnim plesom prelepa narodna noša, ki je pri makedonskem kmetu še v splošni rabi.
Makedonsko narodno glasbilo je gaida, t. J. in-, strimient, ki je sestavljen iz melta, iz piščali, s kiten» se proizvaja napev in iz posebne spremile»'»!, ne piščali, ki daje enoglasen, spremljevalcu ton. Poleg tega je še poseben ustnik, ki omogoča napolnjevanje meha z zrakom.
Makedonska proza je šele v razvoju, V poezij! pa imajo velik zaklad v njihovem tudi že oreko ožjih meja znanem pesniku Veuku Markovskem,
Zaradi težkih prilik, v katerih je Živelo makedonsko ljudstvo v svoji preteklosti se ie precej Iji). di izselilo v prekomorske države, tako v severhe ameriške države, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ima-
iil lanu, iz katerega si pripravljajo platno, za {zijela-	-,
lavo in tudi obleke. Za oblačili*».industrijo. Jo,vagna. J®„b» seihtt Makedonci v svoji sredi tudi svoje-bii-tndi murva, ki uspeva predvsem na južuovzhodiiem	'■ Pveiske Makšilmme krc» «etgiiOt-ifbt^-ukib.
delu Makedonije, , kjer ie syilarstyo v preeeišni meri razvito, V .Djevdjclljl je lepa tovarna za predelavo
svilenih niti. Oljka iz Bregalniškc doline ic važna za pridelavo olja, nič manj pa ni važna (udi saditev buč in sončnih rož, iz katerih pravtako pridobivalo važno hranilo — olie.
Zaradi geološkega položaja, ki ie bil opisan uvodoma, ima rudarstvo Makedonije povsem svojski značaj. V glavnem prevladujejo nahajališča metalo»', ki s» zelo pomembna že sedaj, dasi preiskave še niso povsod izvedene. Naliajališča meialov so bila znana že tudi v starem iu srednjem veku. Tako so svinec, . baker in zlato kopali že Rimljani. Poleg svinca ie sedaj zeh» 'Važna tudi kromova rada, katere produkcija je precejšnja. Ruda ie izvrstne ka-kovusti. Veliko prirodno bogastvo predstavlja tudi sadra (gips), ki je prvovrstne kakovosti in se v se-verozapadnem delu Makedonije nahaja v ogromnih količinah v obliki najčistejših kristalov. Za razvoj cementne industrije je In velike važnosti. Industrija ie šele v razvoju.
Makedonci v novi državi fLRJ
Zavest, d» imajo sedaj Makedonci iasinn državo s priznano državotvornostjo in narodnostjo, je vse nrebivalsh-o navdala s silnim delovnim etanom in neutrudljivo težnjo, da bi svoio državo čimprej do popolnosti izgradili in odpravili vse ostanke zaostalosti, ki so posledica stoletnega turškega jarma in narodnostnega kulturnega in gospodarskega pritisk» v predaprilski Jugoslaviji,
I.iHdje posamezno, kakor tudi celota in to zlasti mladina, a pred vsem delavski razred, so razmeroma dobro zgrajeni in zelo razgledani. Pri lem je kor izredno važno potrebno omeniti, da imajo sindikati v Mukcdouiii v	/v.n;
te 'iz Egejske Makedonije, ki sb prišlrlskdr^atjj. čisce v Makedonsko republiko pred preganjanje)*) v njihovih rodnih krajih. '	)
Osvobodilni pokret se Je v Makedoniji pojavil F,a v letu HMl, Prvi partizani so izšli iz vrst dela»’»ke-ga razreda. Masovno formiranje pa se je z Izjem» v predejili, ki so bili pod italijansko okupacijo, kjsr ie bil teror mnogo hujši, začelo v glavnem šefe v jeseni leta 1944. Toda tndi to kratko razdobje je prineslo makedonskemu ljudstvu toliko progresivnosti, da v splošnem ni možno govoriti, da bi makedonsko ljudstvo bito zaradi tega kaj manj prezre• sivno kot v ostalih ljudskih republikah Jugoslavije, Toda težnja po napredku in progresivnem izgrajevanju se še stopnjuje naprej. Znatno pa to hotsnje olajšuje dejstvo, da se makedonskemu ljudstvu ni potrebno boriti s prerolevaniem ljudi, ki so zrasti v preteklosti, Itaili v Makedoniji se gradi vse itn novo, brez slabih tradicij in brez pogledov v preteklost. Za makedonsko ljudstvo obstoja le bodočnost v lepi in močni Titovi Jugoslaviji, v kntert se je njihov narod dejansko rodil, si izgradil svojo ljudsko republiko in zaživel življenje enakega med enakimi v znamenju bratstva in enotnosti vseh In* gostovanskih narodov. Silno lepo to težnjo po pr*, gresivnem izgrajevanju iu sliko lepe bodočnosti makedonskega liudstva podaja niikov najboljši pesnik sedanje dobe Venko Marko»’ski, ki v svojem varan pravit
Pred naš e praznik na burag radost, pred nas se radia no»’ bratski svet, s» nas e vrem t večna mladost i borei silni n« strne» red,
I>r. Mar. B,
DUS/VNOV MOST
MUSTAFÀ DŽAMIJA
KOI .O V NARODNIH NOŠAH
KMET V
I n
'N V
NARODNI NOŠI
X#u<fsAi tednik =
= 4
12. septembva 1946.
Silno delovanje na soncu
P. Kunaver
Na3 dobrotni oče Sonce nas letos pošteno greje. Iz mest beži vse, kar more, na deželo, k morju ali v gore. Pa niti tam ni vedno najti pravega zavetja pred vročino, ki sega letos kar nekam više kakor druga leta. Saj je zanimivo, da je letos izginilo v gorah mnogo snežišč, ki so sicer vedno ležala preko vsega poletja in običajno počakala novega snega. Bila so žejnim hribolazcem tolažba, ker v naših apneniških planinah v višavah ni mnogo studencev. Letaš pa se je treba z žejo sprijazniti in nasiti vodo iz dolin v gore. Ali se je Sonce kaj izpremenilo, da tako greje in pripeka, da kar zijamo od vročino in da poka zemlja na polju? Ne, Sonce je tako kakor običajno; da. navidezno ima celo manj čisto žareče površine kakor bližnja leta. Posebno koncem meseca julija in začetkom avgusta se je vsakdo, k j je skozi temno steklo pogledal Sonce, gotovo kar ustrašil njegovega sicer tako jasnega lica. Priznam, da se je to celo meni zgodilo, ki vendar vsak dan. če je jasno, opazujem skozi daljnogled Sonce. V juliju sem tudi jaz pobegnil v neko gorsko dolino, kamor sem vzel nek manjši daljnogled. Iz neke unrrine škatle sem si naredil zaslon in vanj dan za dnem projiciral Sonce ter ga risal. Zaradi nerodnosti teh priprav som res precej prcgodrnjal in celo klel zraven, da sem se mogočnemu očetu kar opravičeval. Toda do tretje tretjine ni bilo na Soncu nič nenavadnega. Ko pa sem po večdnevni turi dne 24. julija, zopet nastavil daljnogled na Sonce, sem kar osupnil, ko se mi je pokazala njegova slika. Mogočna pega jo kazila njegovo preža-reče površje. Vse, ki so bili blizu, sem klical, da so prišli občudovat to prikazen K sreči to dandanes ni več nevarno. Če bi to storii pred Iristopetdesetimi leti, bi me gotovo obtožili, da sem s hudičem v zvezi in pačim sliko Sonca, o katerem so tedanji učenjaki trdili, da je brezmadežno: šel b; gotovo na grmado po zasluženo plačilo. Saj tedaj namreč ni •veljalo, to, kar je bilo res, ampak to, kar je bilo zapisano prod več kot tisoč leti. Ko je vSlavni .Galileo- Galilei povabil, neke .uče: njake, naj pogledajo skozi njegov daljnogled — bil je prvi te vrste — da bodo videli štiri lune, ki krožijo okoli planeta Jupitra, so mu odgovorili, da so to hudičeve marnje, da ne marajo pogledati skozi daljnogled, kajti to, kar on vidi skozi t0 hudičevo pripravo, ne more biti res, ker tega stari grški učenjak 'Aristotel ni zapisal v svoji knjigi. In Galilei je pozneje res komaj ušel grmadi, ker je trdil, da se Zemlja vrti .
Pa se vrnimo k našemu Soncu koncem julija tl. Pega je bila ras velikanska. Raztezala se je po sončnem površju v dolžino okoli
250.000	kilometrov, kar je tudi za sonce mnogo, če pomislimo, da je premer Sonca okoli
1.300.000	kilometrov, a naša uboga Zemljica meri komaj 12.800 kilometrov. V prvotnem razmahu je bila pega tako velika, da bi nanjo lahko položil skoraj sto Zemelj. Njena slika pa jè bila čudovito raztrgana. Ko je bila še bliže Sončnega roba, so jo obdajale velike hele baklje, nad fotosfero moleči izbruhi do 6000 stopinj vročega kalcijevega plina. Segale so globoko v pego in jo križem pretrga vale in prepletale. V pego so od vseh strani segali kanali, ki so zalivali njene globlje predele in klali temna jedra. Od ure do ure s0 se opažale izpremembe in vsak naslednji dan so v tej mogočni tvorbi Sonca nastajale nove oblike. Kjer je bila danes še pega cela, tam je jutri, zijal nov žareč zaliv dolg več deset tisoč kilometrov. Ali si morete predstavljati, da brizga žareča sončna snov v orjaškem curku, vsebujoč snovi za več naših Zemelj, s strašno hitrostjo, da v nekaj urah trešči neznanske množine žareče tekočine in plinaste snovi za več deset tisoč kilometrov daleč? Ne, tega si ne moremo predstavljati mi, ki nas straši že grom neba Jn pok bombe! Tam gori na Soncu pa se vale snovi in treskajo, velike ko naša Zemlja; in še več, sem in tja se delajo jame, globoke po več tisoč kilometrov in velike, da bi vanje nasuli več ko deset naših Zemelj in zopet se te jame, te pege, z enako naglico zalivajo in zasipajo. In to se je v tej siloviti pegi vršilo neprestano, ker v teh trinajstih dneh, ko je šla, oziroma se zvrtela s sončnim površjem vred od vzhoda do zahoda, je pokazala nešteto izprememb. Temno jedro, ki je bilo vidno v največjem delu pege zgoraj, se je mnogo povečalo in se začelo daljšati v vzhodno smer. Do dne 28. julija se je pega tam tako poglobila in jedro tako narastlo, da je tvorilo z majhnimi presledki do skrajnega temnega jedrn na desni zgoraj v pegi jarek, ki je bil okoli 50.000 kilometrov dolg! Pomislite — pre-
mer Zemlje le 12.800 • kilometrov ! Kakšne sile, kakšno titansko valovanje in prerivanje dgromnih mas! In vendar je vse to proti koncu julija začelo izginjati. Strašne gmote sončnega površja so začele zalivati te gorostasne luknje in dne 1. VIII. sem videl le še ostanke te silne pege sredi prečudno žarečih bakel izginjati na zapadu. A to seveda ni pomenilo, da se je Sonce umirilo! Prav na ekvatorju Sonca so se pokazalo nove skupine peg in na južni poiuli je bila ena skupina dolga okoli 300.000 kilometrov. Vodilna in zadnja pega sla bili veliki, vmes pa je mrgolelo manjših peg in pegic, kakor otroci med očetom in materjo.
1. avgusta sem že pri -iOkratni povečavi naštel nič manj kakor 04 večjih in manjših peg. Sonce je bilo videti kakor preluknjano. Res čudovita slika silnega snovanja tam daleč zunaj v vsemirju!
Ker se sedaj bližamo tako imenovanemu maksimu sončnega delovanja, ki nastopi približno vsakih enajst let, vam priporočam, _ da večkrat pogledate Sonce skozi temno sipico, posebno pa še skozi navaden lovski ali turi-stovski daljnogled, pred katerega pa ste seveda tud' Dostavili temno Sipico. Ne bo vam žal!	i
O Ci O C3 O O O O C3 d » O Odd
^vvvwvwvvvvvvvv>>^vwyywyvyvwvvwvywyvwv
Maf določa
òftol fiù cloi/ćlui ?
Moderna genetika, ki proučuje zakone ded nosti živih bitij, je razkrila marsikateri problem, o katerem so še razmeroma nedavno vladale naravnost fantastične predstave. Tako smo sl danes v glavnem popolnoma na jasnem tudi glede‘vprašanja; kak0 še orgafiižinbspol-no diferencirajo, t. j. kako pride ;ud toga, da se nekateri poedinei razvijajo v snjnce, drugi v samice.
V tem pogledu obstojata dve možnosti. Poznamo nekatere živali, ’ pri katerih odločajo o razvoju spola zunanji činitelji, n. pr. Stopnja vlage, višina temperature in slično: vendar moramo reči, da so take živali zelo redke. Pri veliki večini živali je spol dedno odločen in to velja tudi za človeka.
Kakšen pa je pri živih bitjih mehanizem dedovanja na splošno in kako je z dedovanjem spola?
Vse, kar je živo — tako rastline in živali kot tudi človek — je sestavljeno iz ogromnega števila zelo drobnih, mehurčkom podobnih, s prostim očesom nevidnih delcev, ki jih imenujemo stanice. Kakor raste stavba na ta način, da dodajamo kamen na kamen ali opeko na opeko, tako rastejo tudi živa bitja tako, da se njihove stanice množijo, in sicer z delitvijo. Ko se stanica deli, se pokažejo v njej neka telesca, ki imajo obliko zrnc ali nitk. Vse te pojave seveda lahko opazujemo samo z drobnogledom (mikroskopom); da bi si pa opazovanje olajšali, zato naravoslovci stanice navadno še obarvajo z umetnimi barvili. Pri tem se je pa izkazalo, da omenjena zrnca — za razliko od ostalih delov stanice — barvo zelo pohlepno vpijajo in zato jih naravoslovci imenujejo hromosome (»hroma« pomeni v grščini barv«, »soma« pa telo — torej po naše »obarvana« ali »šarovita« telesca). Ne smemo pa misliti, da dobi stanica hromosome šele ob delitvi! Nasprotno, snov, iz katere so bromo-somi, se v stanici stalno nahaja,Je do postanejo hromosomi, ko se stanica deli. posebno očitni.
O hromosomih moramo spregovoriti nekoliko več zato, ker imajo za živa bitja nadvse važno vlogo. Naravoslovci so namreč nesporno dokazali, da živa bitja vse ali skoro vse lastnosti podedujejo vprav po hromoso-mih, da so torej hromosomi nosilci dednosti. To velja v polni meri tudi za dednost spola. — Z natančnimi raziskovanji je ugotovljeno, da imajo vse stanice enega in istega živega bitja popolnoma isto število hromosomov, do-čim je seveda to število pri raznih vrstah živih bitij lahko različno, toda za isto vrsto stalno in nespremenljivo ter navadno parno.
Prej smo omenili, da se stanice množijo z delitvijo, pij čemur nastaneta iz ene stanko »matere« dve »hčerinski« stanici. Pri tem pojavu se vsa vsebina stanice razdeli točno na dve polovici, torej tudj hromosomi. Na ta način ima vsaka stanica — »hčerka« isto število hromosomov kot njena »mati«. Nekoliko drugače pa je, ko so živali plodijo. Kot je znano, se živali razmnožujejo na ta način, da se združi moška spolna stanica,. semcnčnica. z žensko spolno stanico, jajčecem. Pri ' tem bi seveda obstojala nevarnost, da se število hromosomov
poveča do neskončnosti, ce ne bi narava poskrbela, da se to število obrani na isti višini. Ko namreč v telesu samca ali samice dozorevajo spolne stanice, se v njih število hromosomov zmanjša za polovico, se reducira. Zrele spolno stanice imajo torej dvakrat manj hro-mosomov kot telesno stanice živali; ko se pa pri oploditvi spoji jajčece s semenčnico, je normalno število hromosomov zopet vzpostavljeno. Na ta način ima vsaka telesna stanica parno število hromosomov, pri čemur izvira ena garnitura hromosomv od očeta, druga pa od matere.
Tu pa prehajamo k bistvu našega vprašanja. Pri skrbnem opazovanju so naravoslovci odkrili. da so pri enem spolu vsi odgovarjajoči si hromosomi telesnih stanic popolnoma enaki, to so pravi, v vsakem paru si oba hromosoma popolnoma odgovarjata, tako po obliki kakor po velikosti. Pri veliki večini živali in tudi pri človeku velja to za telesne, stanice samic, oziroma žensk. Pri moškem spolu pa opažamo, da se oba hromasoma oblikovno, oziroma po velikosti razlikujeta. Eden namreč popolnoma odgovarja istemu hromosOmu pri ženskem spolu — tega zaznamujemo s črko x — drugi pa je različen ter ga označujemo s črko y. No. vprav ta par hromosomov odloča o spolu živali, oziroma človeka!
Pri človeku so razmere sledeče: oba spola, moški in ženska, imata v telesnih slanicah po 48 hromosomov, oziroma 24 parov hromosomov. Ženske telesne stanice imajo torej 23 parov »navadnih« hromosomov in on par x hromosomov, dočim imajo moške telesne stanice poleg 23 parov »navadnih« hromosomov še en par, v katerem je en x hromosom in e-den y hromosom. Kako pa je s človeškimi spolnimi slanicami? Kot snio prej omenili, i-majo spolne stanice polovico manj kromosomov kot telesne stanice. Jasno je torej, da ima vsako jajčece poleg 23 navadnih tudi po eden X hromosom; ženske spolne stanice so si torej vse popolnoma enake. Iz gori navedenega pa je razvidno, da obstojata dve vrsti moških spolnih stanic: ene imajo poleg 23 navadnih tudi po eden X hromosom, druge pa po en
Y	hromosom. Razumljivo je, da je število obeh vrst moških spolnih stanic popolnoma enako.
II koncu je stvar popolnoma razumljiva: če se združi z jajčecem semenčica, ki vsebuje X hromosom, se razvije otrok ženskega spola, ker nastane pri tem kombinacija dveh X.hromosomov. Če pa oplodi jajčece semenčica z
Y	hromosomom, dobimo garnituro z XY kromosomom in rezultat take oplodhe je moško dete.
Z navedenim je tudi pojasnjeno dejstvo, da je število oseb moškega in ženskega spola približno enako. Da se pa kljub temu rodi navadno nekoliko več otrok moškega kot ženskega spola, si lahko razlagamo z neenakostjo obeh vrst semenčic. Možno je namreč, da je semenčica z Y hromosomom nekoliko odpornejša in hitrejša, torej ima pri oploditvi delno prednost, kar dovede do omenjenega rezultata.
Nihče ni torej »slučajno« moški ali ženska; spol je človeku določen že v prvem trenutku njegovega obstoja.
:
Nekai zanimivih j pogledov v vazlič- j ne vede
■
Barvilo mclanin.
Med rdečelasci ic zelo malo pleš- ■ cev, ker so njihovi lasje krepkejši in 5 odpornejši. Barvo las povzroča mela- S nin, barvilo, ki tiči v lasni bctvici v 5 menjajoči se količini. Sivi lasje vse- jj bujejo malenkost melanina, beli lasje ■ ga nimajo prav nič. Hipna osivclost 5 nastane v nekai urah zaradi strahu. ; Marija Antonijeta, francoska kraljica, ■ je osivela v noči pred svojim obftlav- ■ ljenjem.	S
*
Najtoplejši in najinr/.lcjši kraj na S svetu.
Po izjavah meteorološke družbe v ■ Nevvjorku, ki je bila odposlala ekspedicijo, da doženc najtoplcjsi kraj na svetu, vlada v mestu Nasratabad ob ■ robu puščave Lut v vzhodnem Iranu ■ v senci, vročina 58° C. Norveški te- S čajni raziskovalec Sverdrup je pa 5 iskal najmrzlcjSi kraj in ugotovil, da s je to sibirsko mesto Vcrhojansk. Tu ; pade toplomer na — 680. Vcrhoian k ; Itži v pokrajini lakutsk.	-
*
DIVJI MRAK	S
Zaradi lepe rdeče barve sc mestni S izletniki radi okrasć z makom; pH ■ kmetih je pa mak zelo nepriljubljen, jj smatralo za sramoto, če rase mak jj med njihovim žitom. Iz semena na- S šega mraka so začeli iztiskovati nc- ■ kako svetlornmeiio olje, uporabno tu- ■ di kot jedilno. 20 kg semena tla pri- S bližno 51 olja (5 procentov). A v olj- jj natili tropinah ostane še precej olja. S Iz tega potem izdelujejo: milo, mar- J garino (umetno maslo), nadalje gli- S ceriti in mastne kisline. V mnogih S krajih, nabira šolska mladina mak po- S sebno po železniških nasipih.
■
■
Setev iz letal.
Na Havajskem otoku (v Tihem o- S ccanu) so napravili prvič poskus, sc- ■ iati iz letala. Velike, med visokimi jj ognjeniki ležeče pokrajine ic uničil ■ ogenj. Težko je bilo priti do teh opustošenih pokrajin. Ker so jih pa H na vsak načih hoteli na novo pogoz- ; diti, so uporabili letala in z letali sc- ■ jali. Prvi tozadevni uspehi so sc že S ugotovili. In uspehi so taki, da bodo 5 v bodoče sejali z letal v podobnih pri- ■
merili.	g
■
lig*:'
g
Dejstvo, da je človek prebolel ka- S ko drugo bolezen, vpliva nt mnoge • bolezni ugodno. To je že sta-a stvar ■ in se praktično tudi že izrablja n. pr. jj pri zdravljenju paralize (mrtvoudiiosti) 5 z malarijo (močvirno mrzlico). Ni dol- ; go od tega, ko je dr. Nikolič, glavni jj zdravnik državnega Pasteurjevega za- -voda v Novem Sadu, cepil božjastni-ka, ki ga jc bil pes, osumljen stekli- jj nc, ugriznil, s cepilom proti steklini, jj Bolnika ni napadla steklina, obenem S je bil rešen tudi božjasti. Prej ga je Z dvakrat na dan napadla božjast, po J cepljenju je pa božjast minila. Ce se • bo lahko zdravila božjast s cepilont proti pasji steklini, je treba Sc počakati uspehov pri nadaliniih poskusih.
po železniških nasipih.
*
:
Bolezen zopet bolezen.
:
Plujietoid Eros.
Planetoide imcnulemo tiste zvezde premičnicc, ki krožijo med Marsom in Jupitrom in so najbrž ostanki kake večje zvezde. Njihovo število znaša približno 5000. Eros se najbolj približa naši zemlji, in sicer do 22,.500.000 km. Nosi število 433. Nima oblike krogle, je elipsod s tremi osmi, dolgimi 36.6 km, 19. 3 in 16.3 kn». Suče sc okoli najkrajše osi. Za enkratni S obrat rabi 5 ur 16 m. Njegova gosto- S ta je 1.63 krat večja od vodne gosto- ■-te. Eros je bil odkrit šele v novel- • sem času t. j. 1898.	;
♦
Novi porcelan. V Eranciji je uspelo Z izdelati iz iedavca (neka	rudnina) ■
lončevino, ki ne vsebuje kremenove jj kisline in ki sliči, žgana, porcelanu S in ima tudi njegove lastnosti. Poso. Z de iz te nove tvarine bodo pa uporab- * Ijali le v kemičnih delavnicah, ker jj ii prvina fluor ne škoduje. Vse do- S seda] znane steklene in porcelanaste j! posode	pa fluor napada, zato ‘so g
morali kemiki hraniti to prvino posodah Iz parafina.
12. septembra 1916.
5 *=
JCiuđaM tedniCi
XMlftAl
7{oman
VIKI BAUM Posloveni. FRAN ALBRECHT
Kurt Planke se je že zgodaj seznanil z Rolandom Ilainom, s katerim sta stopila k isti mladinski organizaciji. Čudno je bilo, da so bili vsi ljudje, ki so storili Kurtu kaj dobrega. Židje. Najgloblje obvezanega pa se je čutil do Maksa Lil iona. Pod n jegovim vplivom se je trenutno navdušil za komunizem, toda kmalu je v svojih strankinih obveznostih postal zanikrn in se zopet posvetil glasbi. Njegov prijatelj Roland je bil ves zaposlen v mladinski organizaciji. Na nekem izletu se je sprl z Gerhardtom, vodjo organizacije. Šele po Rolandovi smrti je prišlo Kurtu na misel, da je bila verjetno Rolandova smrt v zvezi s tem sporom; točnega pa ni nikdar nihče zvedel.
Svet. v katerem je bil Kurt doma, je razpadal in vse se je spremenilo, še celo glasba in jezik. Kurt je bil nekaj časa zaradi komunizma zaprt, nato pa je zbežal v Pariz k dr. llainu. Našel ga je vsega.potrtega in zanemarjenega v stanovanju lepe Ru-niunke Menolescujeve in njene hčere, ki sta bili trenutno odsotni. Nastanil se je, pri njem. Končno sta se Rumunki vrnili.
Na mah je bil zrak in luč in hrup v stanovanju, Li je bilo kakor grobnica. Odprli so okna na stežaj, odvzeli prevleke, deli cvetje v vaze, pokrili mizo Sobarico 6q poslali v klet po šampanjca, pozvonil je telefon, pes je zalajal, Elaine je zaigrala valček in madame je odšla v kuhinjo pripravljat svoj sloviti zelenjadni omlet. Doktor Ilain je pospravil svoj ročni kovčeg, dragi, elegantni kovčeg, ostanek iz dobrih časov,
»Nama, se bo treba posloviti* madame,« je rekel v kuhinji.
'»Posloviti? Kam pa hočete?« je vprašala madame.
A V hote!,« je rekel doktor. Madame ga je z zajemalko v roki za trenutek zamišljeno pogledala. »Nesmisel, doktor,« je rekla. »Ne pustim vas odtod. Rešili ste mi življenje — rešil mi je življenje, monsieur, m zdaj mislite, da vas bom pustila v hotel? Sploh pa sm0 veseli, da imamo nekaj moških pri hiši, Elaine,« je zaklicala v salon. »Nisva veseli, da imava moške pri hiši?«
.»Do smrti veseli« je odgovorila Elaine ledeno in ne da bi se prekinila v svojem valčku. Jedli so, pilil na lepšo bodočnost; doktor Ilain jo imel grči* hrno škatlo s cigaretami pred seboj in je neprestano kadil. Na nekak način je pričarala madame še neko soho iz fai, prav za prav je bila soba za posle, ki jo ležala.pod streho, a o.teip so ni govorilo. .Teli so nositi pohištvo tja gor. hišnik je kašljal in nosil, madame je marširala po stanovanju in ropala vaze. ogledala, knjige, stole, da jih je odpravljala tja gori. Nazadnje je pregledala svoje dol0 in bila videti zadovoljna. Iz same srčne dobrote se je opravičila pri doktorju ITainu, da mu ne more nuditi nič boljšega.
Nepremagljiva toplota, in veselost sla izhajali od riddarne in čeprav jo razumel Kurt komaj polovico njene jadrne francoščine, se je le dobro zabaval in ni trenil z očmi z njenih ust. Šampanjec mu je segel v glavo in vstal ie, da bi spregovoril. Madame se je ob niegovem predmestnem narečju vila od smeha in še Elaine je producirala bled nasmeh. Ta je bila tako mrzla kot njena mati topla, hladna, bolokožn; črnooka lepotica,
»Kakor mesečna boginja,« je rekel Kurt v svoji šampanjski okajenosti.
»Rebe postaja liričen,« se je smejala madame. »Marš h klavirju, bebé, in zaigrajte nam kaj le-psga!« . .....	.
.>Ka.j?« jo vprašal Kurt Ela ino, ki je sedla kraj njega na klop za klavirjem.
'»Rolero-Ravel«, je rekla. On je že slišal komad, a ga ni nikdar igral. Prsti so mu bili iz vaje. A ker je. bil pijan, je igral. Čez hip se je Elaine dvignila in plesaje spolzela po sobi; on je ni videl, a jo je čutil v vsakem živcu. Madame je šinila dobra misel v glavo.
■»Plesati moramo, dokler še ni preprog po tleh,« je vzkliknila očarano. Že je privlekla gramofon od nekod, že je visela na telefonu in bobnala prijatelje skupaj in večer se je končal v orgiji tanga in majhnih pečenic, ki so jih proti polnoči prinesli iz neke restavracije.
,»Takb vesq pa še živ dan nisem bil,« je zaupal Kurt doktorju, ko sta šla v svoji podstrešnici spat. sjm.ial je zmedeno in vroče, o obeh Monolescujevih. ki sto se spojili v sanjah v eno samo žensko: Elaine. ki je bila lepotica, in madame, ki je prav tako dobro ih uživaško plesala tango, kakor je počela vse drugo.
Kurt je občutil veliko poželenje po Elaihl in ‘jo nekajkrat poskusil poljubiti. Ni se branila in ni vračala; če bi stala v njegovem besednjaku beseda ljubezen, bi vedel, da ljubi Elaino. Kljub temu je Pfetnl čez teden dni ljubimec njene matere.
»Kdor me ima rad, mi pravi Gucia,« je rekla že Pfvi dan in tako je ostalo pri Gucia in Bebé. Polastila se ga je, veselo in brez pomislekov in on se ji je! prepustil. Lep kos matere je tičalo v nji in to je '•bežnemu fantu dobro delo. Razkazala mu je Pariz;
po cele ure sta se vozila z njenim športnim vozom po mestu in na deželo, v Fontaincbleau, v Versailles. Južinala sta po skritih restavracijah za sladokusce, plesala po umetniško bohemskih lokalih v Montmartru; delala sta daljše izlete, prenočevala po majhnih, starinskih krčmah, ki so bile postavljene nalašč za zaljubljene pare. Ker jo imel samo svojo edino, ponošeno obleko, je šla madame h krojaču z njim, naročila, izbrala, sedela zraven njega, ko je pomerjal in zaljubljeno podčrtavala, kar ji je ugajalo na njem.
Ker ni imel Kurt še nikdar denarja V rokah, ni znal ravnati ž njim. .Kupova] je Guciji cvetlice in darila z njenim denarjem, dajal previsoke napitnino. Gigolò... so se muzali natakarji za njegovim hrbtom. Na obrazih sobarice, hišnice, debele kuharice, je opazil isti izraz zabadajočega se prezira. Celo kužek Fo je ravnal ž rijm z neko visokostjo. Edino Elaine je kazala, kot da ničesar ne zapazi,-doktor Ilain pa jo bil preveč zatopljen v priprave za medicinski izpit v francoščini, ki ga mora napraviti, za primer, da dobi dovoljenje nastaniti se v Roucnu.
Nckj večer sta plesala v baru, kjer so bile stene iz samih zrcal. Kurt se je videl v njih in si zelo ugajal. Imel je svoj novi smoking na sebi, ki je bh širok v ramah in ozko stisnjen okrog bokov. Na piših je imel biserne gumbe v srajci in na zapestju platinasto uro, Gucijina darila. Lasje so mu bili gladko počesani in so se bleščali od briljantine, lice pa mu je bilo bledo pod pudrom, na katerega ga je
privadila Gucia. V gumbnici je imel temnordeč nagelj in na mezincu levice prstan z zvezdnim safirom.
V	prstan je bil vrezan datum njune prve noči.
Nepričakovano .g- zagledal tudi Gucijino podobo v zrcalu. Večkrat mu jo že vzbudilo pozornost, da je pozno zvečer kar uvenela; posebno, če je kaj pila, so se ji napravile nabrekle vrečice pod očmi. Pleča so se ji povesila naprej in v četrt ure je bila za mnogo let starejša. Ko si je prišel Kurt v zrcalu tako iznenada naproti, kot lepoten gigolò s staro žensko pod pazduho, se je prestrašil. Zbudil se je, se zavedel, prvič v mnogih tednih Kaj pa komu mar, če imam rad ženo, ki je starejša od mene, je pomislil.
V	zrcalu pa se je videl tak, kot so ga drugi videli. Tenak, plah hlad mu jo zagomazel po hrbtu.
Resno se je hotel pomeniti z doktorjem Ilainom. Zdramiti ga iz njegovih študij pa ni bilo lahko. Kurt mu je povedal, kar mu je ležalo na srcu. Madame je dobra in misli dobro z njim, a videti je, da ne pozna prave poti. Prosil je doktorja, naj bi govoril z njo. On, Kurt, ne mara daril, rajši bi sam kaj zaslužil, pa če bi bilo še tako malo. In rad bi delal, se vadil klavir, imel nekaj časa sam zase. »Saj sem vendar glasbenik, to ji ne gre v glavo,« je rekel proseče.
»Povej ji vendar sam to,« je rekel doktor Ilain, ki se je čutil motenega.
»Zakaj ne?« '
»To ne gre,« je naglo odvrnil Kurt,
»Tega ne morem povedati.«
Doktor Ilain ga je vprašujoče pogledal in je še isti večer govoril z madame. Bila je ginjena in očarana. »Kako milo: Bebé bi rad delal! Kakšen imeniten dečko, in jaz stara nespametna ženska pa te gonim po nočnih lokalih, namesto da hi te pustila samega z Beethovnom. A tega je zdaj konec. Odslej bova dva resna človeka.«
Presenetljivo hitro se je našlo delo za Kurta. Ser-ginskaja, Elainina plesna učiteljica, je iskala igralca za glasovir; naštudirati je morala balet za revijo, dajala je ure od jutra do večera in zveza glasbenikov izjemoma ni imela nič opraviti z zasedbo tega mesta. Saj so bilo vse možnosti dola zdaj po svetu zaprte, obstojale so zveze in zadruge, nekatere so bile zaključene in nekatere niso sprejem,ale inozem-cev in Kurt si je prve tedne svojega bivanja v Parizu razbijal glavo ob marsikaterem zidu.
KULTURA
Vlova Unticci
=—v. o julijski Uiafitii
Francoski novinar H. P. Maret se je mudil pol meseca* v Trstu in Julijski krajini; prepotoval je cono A in B ter se tako dodobra spoznal z življenjem v obeh conah. O teh svojih vtisih je gospod Maret napisal brošuro, ki je izšla v Parizu avgusta meseca 1946. Delo je napisano v poljudni obliki ter osvetljuje gospodarske in etnične probleme Julijske krajine. Posamezni dvogovori so podprti s statistikami in konkretnimi številkami.
V brošuri objavlja razgovor s tov. Jakšetičem, članom stavkovnega odbora in opisuje razloge, zakaj so začeli stavko. »V dvanajstih dneh je stavkalo 80.000 delavcev, da bi s tem protestirali proti anglo-ameriški politiki in pa za priključitev Trsta in cone A k Jugoslaviji.«
Nadalje prikazuje razliko v u-pravj obeh con ter razpoloženje prebivalstva, ki se je v razgovoru z novinarjem izrazilo takole: »Pripravljeni smo vse požgati in začeti z novim partizanstvom, ako no bodo upoštevali v Parizu voljo naroda.«
Predgovor je napisal profesor Albert Bayet, v katerem poudarja, da je bodoči razvoj Trsta odvisen od njegovega zaledja.
Brošura je napisana v zelo živahnem in slikovitem slogu, da jo človek z užitkom in zanimanjem prebere. Opremljena je tudi z mnogimi značilnimi fotografijami iz tržaških demonstracij, kjer prikazuje civilno policijo, kako nastopa proti ljudstvu.
Za časa svojega bivanja v Trstu je prišel gospod Maret večkrat v konflikt s policijo, tako da je sarri na svoji koži občutil, kako posto-
Sindikatu likovnih umetnikov, obe organizaciji štejeta — po 700 članov. Ta razdelitev pa odgovarja tudi idejni orijentaciji češke likovne umetnosti. V Sindikatu so organizirani skoro izključno umetniki konservativnih pogledov, mladi progresivni element jo organiziran v drugi Sindikalni organizaciji. ki je tudi po letih mlada (nastala je v 1. 1935. ko se je odcepila od Sindikata) Obe organizaciji bosta v dogledni dobi fu-zionirali v enotno Revolucionarno gibanje. Ti pregovori so danes na mrtvi točki, ker je nastal nov. zelo težak problem: stagnacija v umetnosti.
Poljski književniki na Češko-
____ slovaškem
Poljski in češki kulturni delav-ci iskreno delujejo na tem, da se politično zbližanje, ki sc je začelo na mirovni konferenci, poglobi tako z ozkim sodelovanjem kakor tudj z intenzivnim vzajemnim spoznavanjem obeh pomebnih slovanskih kultur. Poljski literarni časopisi in revije, ki tolmačijo poglede progresivnih poljskih u-metnikov, prinašajo v zadnjem času zelo mnogo informativnih člankov in razprav o češki književnosti, gledališču in javnem življenju. Vse te članke in razprave odlikujejo zelo velike in prisrčne simpatije k novi Češkoslovaški. Zelo pomemben korak za zbližanje bo obisk šestih naj-večjih poljskih književnikov Češkoslovaški. Poljska delegacija, ki jo bo vodil znani poljski pesnik Tuvvim, bo dopotovala na Češkoslovaško v prvi polovici meseca septembra, kjer bo ostala mesec
•I-	»    *	w f	\ w
pa policija. Imet Je tudi priliko,. dni^Ob‘'vrnitvi bo noiìskVrtX' da je sam videl; kako nastopa oatiln •siJr6rfiiialH^>č-e»w polic* „roti antifašistom v Te- atVWvÀufpSiatK
stu. ..
Z brošuro je zopet prišla v svet resnica o razpoloženju in hotenju prebivalstva Trsta in cone A. ki hočejo biti priključeni k Jugoslavi i.
v *	« Lnjcuvum
bisk. GéSko delegacijo bo vodil na Poljsko predsednik Sindikata čeških književnikov pesnik Fran-tisek TTalas.
Kulturni večer posvečen kulturnim. delavcem JK
Društvo slovenskih književnikov je priredilo v Ljubljani kulturni večer posvečen kulturnim delavcem Julijske krajine,- V u-vodnem govoru je prof. Slodnjak poudaril, da je Julijska krajina dala slovenskemu narodu veliko število znanstvenikov, umetnikov. IGO je bilo pesnikov, glasbenikov in znanstvenikov, ki so delovali za dvig kulturnega nivoja svojega naroda. Mnogi so pa delovati izven svoje domovine. Za časa fašističnega terorja so morali zbežati v Jugoslavijo.
Številk« in problemi češke likovne umetnosti
Na Češkem. Moravskem in Sleziji živi vsega skupaj 1.400 kovnih umetnikov, od tega je tC slikarjev, 300 kiparjev, 50 grafik in 50 umetniško-industrijskih kovnih umetnikov. V Pragi ž 850 umetnikov, med tem k0 j 550 živi v podeželskih mestih vaseh. Največjo umetniško kol nijo ima Brno (62 umetnikov) zapadni češki metropoli v Pl zn deluje 26 umetnikov, Momvs’ Ostrava in Olomouc imata po umetnikov, mestece Tumov moravski Prostejov 12. Češke P dejovice. Hradec Krsilovč in 11 fice po 10, Zlin. Teplice-šanov 7, Domažlicc, Tabor. Pribram Parduhice pr> 5 umetnikov- Kla npi Tfebič. Pro rov, Nàchod po njim sledi še nekoliko manjš mest, trgov in posameznikov žive v oddaljenih vaseh in gore Zanimiva je ugotovitev, da ni manj umetnikov živi v čeških c mejnih krajih. Skoro vsi likov Umetniki so sindikalno organi; rani v dveh strokovnih zvezah* Sindikalni ' organizaciji češkosl vaških likovnih umetnikov in
»PREŠERNOVA KNJIŽNICA«
Prešernovo knjižnico je ustanovil letos ob Prešernovem tednu Slovenski knjižni zavod, da hi z nj0 «c.bolj podprl prizadevanje po množičnem razširjanju in globoki pocenitvi dobre slovenske knjige. Prešernova knjižnica -je zasnovana kot stalna ustanova. Vsako leto oktobra bo izdajala najmanj tri knjige, med njimi Koledar O'-svobodilne fronte, če pa bo imela zadosten odziv, bo lahko v bodoče mislila tudi na četrto knjigo in Ludi na znižanje naročnine.
Letos bo Prešernova knjižnica izdala tri knjige v obsegu preko oUO strani, dve izmed teh knjig bosta ilustrirani. Vse tri knjigo stanejo za naročnike samo 69 din, ki se plačajo ob naročilu. Izšle • bodo naslednje knjige: »Koledar Osvobodilne fronte za L 1947« z ilustracijami akad. slikarja Pengova. s prispevki priznanih slovenskih pripovednikov, s kroniko vseh brigad iz narodno osvobodil-no borbe, z obsežnimi pregledi življenja in dela v Sovjetski zvezi, s kmetijskimi članki in z drugo poučno in zabavno vsebino; Prežihov Voranc »Samorastniki«, ki so eno izmed najboljših slovenskih pripovednih del in »Spomini na partizanska leta« s prispevki general-majorja Lada Ambrožiča. polkovnika Stanka Scmiča-Dakija, podpolkovnika T. Vkl-marja-Luke, ministra Janeza Hribarja in drugih ter z ilustracijami slikarjev Jakca, Miheliča. Klemenčiča itd.
Naše množične, zlasti prosvetne organizacije naj bi š propagando, z nabiranjem naročnikov in ustanavljanjem poverjeništev pripomogle, da bi se uresničilo geslo Prešernove knjižnice: »V vsako slovensko hišo njene knjige!« September bodi mesec propagiranja za Prešernovo knjižnico in za njeno množično razširjanje. —: Naročila sprejema SKZ v Ljubljani, Pred škofijo 5 in vse njegove podružnice.
Jltudlmtoi fetfMffk
—r-- -----——~=	O ~	--•-•••••••••• • • •	_jg, septembra 194«.
GOSPODARSTVO	;

Pomen in vrednost analize mošta v vinarstvu
Pri predelavi grozdja v vino je potrebno, da Se vsak naš kmet, ki se količka j bavi s Morejo, spozna z elementi vinarske kemije, brez katerih ni mogoče postati dober viničar. Pot od grozdja pelje preko mošta in vrenja do vina Dober mošt dà dobro vino ali obratno. Dobrota (kakovost) mošta jo 'odvisna od odstotka sladkorja in kisline, ki jo vsebuje. Razmerje med sladkorjem ih kislino, mora biti pravilno in ravno od tega razmerja je v glavnem odvisna kvaliteta vina. Ce menino skozi ves čas zoritve odstotek sladkorja in kisline v grozdju (moštu), bomo ugotovili, da količina sladkorja v grozdju raste, a kislina pada, dokler se — ko je grozdje zrelo — razmerje ne ustali. Ugotovimo pa lahko o pravem času tako imenovani »indeks (kazalo) zrelosti«, to je razmerje meri odstotkom sladkorja in kisline izražene v gramih vinske kisline'v 1 1 mošta.
Vzemimo za primer mošt, ki ima 20% sladkorja in O0/»« kisline (0 gr vinske kisline v 1 litru mošta) — indeks zrelost} je izražen s kvocijentom deljenja 20 : 9, t. j. 2.22. Če čez nekaj dni ugotovimo, da je količina sladkorja narasla od 20 na 22%, a kislina padla od 9 na 7.5,,/<io, »indeks zrelosti« je postal 22 : 7.5 = 2.93. Z večkratnim merjenjem, če že ne kisline, vsaj sladkorja pred trgatvijo, lahko ugotovimo pravi čas trgatve. Navadno so kmetom m tuji m začnejo prezgodaj s trgatvijo. Pravilo naj bo, da se začne, če ni posebnih razlogov, s trgatvijo, ko je grozdje zrelo in odgovarja stopnji alkohola (graduaciju), ki jo želimo doseči. Kako pa ugotovimo že pri moštu, koliko ' stopinj (gradov) bo imelo vino? Dokazano je, da se približno '	" sladkorja spremeni
v alkohol — torej vino, ki ima 20% sladkorja, du vino s približno 12% alkohola. Č« že določimo odstotek sladkorja v moštu, zadostuje, da številko, ki izraža ta odstotek, pomnožimo z 0.6, pa dobimo odstotek alkohola v vinu (graduacija vina). Količino sladkorja ugotovimo z zelo preprosto pripravo, ki se imenuje densime-ter.
To je enostavna steklena cev, ki ima na spodnjem koncu porlutež (živo srebro ali svinčene kroglice). Steklena cev ima na svoji notranji strani merilo (skalo) od 0 do 40. Ničla je na zgornjem koncu cevčice. Čim več sladkorja ima mošt. tem manj se merilo* (aparat) pogrezne v tekočino (mošt je vsled večje količine sladkorja bolj gost) in več stopinj zaznamuje.
Ni pa lahko, nripraviti vzorec mošta (kampijon), k; naj predstavlja celotno maso grozdja, ki pride v poštev. Predvsem mora mo upoštevati različne vrste (sorte) grozdja, ki jih uporabimo zt. pripravo dotičnega vina. in razmerja med istimi. Vinograd večkrat nima enotne lege in tudi talne razmero niso enake. Torej grozdje ne dozoreva enakomerno. Vzorec mora pa predstavljati celotno maso. Ko vzamemo vzorce, ne sme grozdje biti niti rosno, niti po dežju namočeno. Grozdje se ožema v posebni vrečici in meri takoj po ožemanju. Paziti moramo, da mošt pred merjenjem ne zavre. Če želimo meriti mošt, ki s« nahaja v različnih posodah, moramo vzeti od vseh posod proporcionalno količino tekočine. Merjenje mošta je velike važnosti pri zadružnih kleteh, ker se lahko pri ' meri. da pripeljejo kmetje v klet mošt različne kakovosti. Končno moramo omeniti, da 'mora imeti mošt pri merjenju določeno (konstantno) temperaturo. Navadno vzamemo 15* C. če je mošt prete pel ali pa premrzel, moramo temperaturo znižati ali pa povišati. Lahko sp pa določi količina slifd-korja v moštu pri različni temperaturi. toda upoštevati moramo vsako stopinjo toplote (izpod nor male ali nad njo), da pomnožimo stopinjo, ki jo prikaže densimeter z določenim kvocijentom, ali pa uporabljamo za to pripravljene tabele.
Kako se določa odstotek kisline ori moštu?
Določanje vinske kisline v moštu je nekoliko bolj komplicirano kot določan je sladkorja, vendar se z nekoliko previdnosti in pozor misti lahko vsak kmet priuči temu opravilu
Priprava za morjenje kisline sestoji iz sledečih delov:
a)	iz dolge steklene cevi (25 ali 50 cm3 prostornim» razdeljene na desetinke stopinj. Cev je spodaj zaprta s posebno pipico.
b)	iz podpore ((stojala) za cev.
c)	iz posebne cevčice od 25 cm’ prostornine, ki se uporablja v ke miji za odjemanje vzorcev tekočin.
d)	iz steklenega kozarca od 100 do 300 cm*.
e)	iz steklene paličice.
f)	iz stalne količine sodne raztopine.
g)	iz lakmusovih lističev plave barve.
Kako se s tem aparatom meri kislina? Dolga steklena cev s pipico se pričvrsti na stojalo in se napolni s sodno raztopino do me sta, kjer je zaznamovana 0 omenjene skale. S cevčico vzamemo 25 cm* mošta, kj ga vlijemo v kozarec, ki je nameščen pod pipico dolge cevi. napolnjene s sodno raztopino. Previdno in počasi spuščamo skozj pipico sodno raztopino v mošt, ki ga neprestano mešamo š stekleno palčico. Ko mošt postaja temne barve (belo vino) ali temno vijoličaste in pozneje zelenkaste barve (pri črnem vinu), tedaj je prišel čas, da poskusimo
Od več strani nriliaialu pritožbe, da letos napadajo čebele irozdie in drugo sadje. Na vse te pritožbe odgovarjamo pred vsem z obvestilom,.katerega 'e, tri-, nesla pred 20. leti Zagreblka »Pčelae: Karlovški vinogradniki so vložili švoie dni pritožbo proti čebelarju Prof. živa-noviču zaradi škode, ki so to po njih mnenju napravljale čebele po vinogradib. Prof. Zivanovič se ni dal ugnati na tako lahek način in odstopiti od svojih izjav, da čebele absolutno niso škodljive grozd-, ju niti drugemu sadiu. Prinesel le na sodišče panj s čebelami ia postavil pred čebele popolnoma zdrav in nedotaknjen grozd. Paril le sodišče nato zapečatilo. Pa 24. urah so' panj odpečatill in ugotovili, da so grozdne jagode ostale popolnoma nedotaknjene. Niti ena jagoda ni bila načela. Zivanovič ie nato naliodel z Iglo polovico jagod in položi! grozd nazaj v panj, katerega je sodišče' ponovno zapečatilo.
reakcijo tekočine /. lakmusovim plavim papirjem (cartine <U tornasole). S stekleno jialčico kanemo na ta papir kapljo. Če nastane na papirju rdeč madež, pomeni. da je mošt še kisle narave (torej ima še kislino v sebi, ki jo moramo 2. nadaljnjim dodatkom sode. ki je bazična — lužna snov. neutralizirati). Ko spustimo iz cevčice v kozarec še nekaj kapljic sode, ponovimo poskus, dokler kapljica mošta ne pusti na lakmusovem papirju madeža popolnoma enake barve kot je listič (torej ne izpremeni barve). Če je pa madež namesto vijoličaste temno plave barve, pomeni, da smo pustili v kozarec preveč sodo-ve raztopine. V tem slučaju moramo ponoviti poskus. Ko popolnoma nevtraliziramo mošt (nasitimo kislino z bazično-lužno snovjo) — to spoznamo po tem. da lakmusov papir ne pordeči (kislina) niti no pomodri (baza) — pogledamo na skalo v cevčici sodove raztopine, kjer prečitamo, koliko cm* sodove raztopine jo bilo potrebno, da zasitimo (nevtraliziramo) vinsko kislino v moštu Če pomnožimo cm* (cele in desetinke) sode s številko 0.75. dobimo kot produkt število, ki predstavlja količino vinske kisline izražene v gramih na vsak liter mošta, torej v tisočinkah (“/„n).
Na primer: recimo da »smo porabili za nevtralizacijo mošta 14.6 cm® sode. Če to številko pomnožimo z 0.75, dobimo 14.6 X 0.75 = 10.9. Številka pomeni, da vsebuje mošt lO.fl"/», kisline
Dr. Fran Juriševič
Dnini dan, ko so pa«) odprli, se je i/-fcazalo» da so Čebele fz&esaie lo uabodc> ne jagode, drugih celih jagod pa se niso dotaknile. SodiSče je profesorja oprostilo.
Torej grozdje Tn sadje napadalo čebele le takrat, ko so druge živali, pred vsem ose že načele sadje. Čebela si*loh ne more načeti sadja, ker nima zato pripravnih organov, kot Jih Ima na primer osa. z druge strani pa, če že čebele srebalo sok Iz ranjenih sadov ali groznih Jagod, vršijo zelo koristno delo, ker na ta način onemogočajo gnitje sadja iu s teni v zvezi okuženje drugih zdravih sadov.
Dokazano Je pa Že davno, da so čebelo zelo koristne sadjcrejl. ker obletajo raz. lične sadne cvete (ISčejo namreč sladki sok —» nektar — iz katerega delalo med) iu pri tein delu prenašajo cvetni prah iz euega cveta na drugi in tako oplodijo cvetic. Koliko cvetov bi ostalo brez pomoči čebele neoplojenih iu sadjar bi za-
stonj čakal, da ga sadni pridelek resi raz. nih življenjskih križev. Kaj sledi iz vsega, kar smo navedli? Da čebele niso škodljive trtorejcn in sadjarju; nasprotno, so celo njegov najboljši zaveznik. Cas je. da naši kmetje opustijo brezmiselna mnenja, da je čebela škodljiva. Narobe! rt-epričati se morajo, da ie čebe-l-njak potreben vsakemu umnemu sadjarju.
Dr. J.
Kmetijski svetovalec odgovarja
Vprašanje: Svetujte mi kakšno sredstvo za uničevanje ščurkov. Te golazni imamo to leto toliko, da je res križ v hiši. (J Š. Trst).
Odgovor: Predvsem-moramo u ničili vsa ležišča in kotišča ščur-
kov. To dosežemo tako, da zamašimo s cementom ali z mavcem vso luknje in druge • razpoko v hiši. Za. uničevanje ščurkov imamo na razpolago več sredstev. Najbolj uspešna so naslednja: Vzamemo 2 dela boraksa (acido boriko) in en del sladkorja To mešanico potrosimo po kotih, po mestih, odkoder prihajajo ščurki. Boraks je zelo hud strup V drogerijah dobimo še druge več alt manj učinkovite preparate za u-ničevanje te golazni. Tudi pivo lahko uporabimo. V plitvo posodo vlijemo nekaj piva. Ščurki zelo pohlepni po pivu, zlezejo v posodo, a ne morejo več ven, kep je posoda gladka.
V rit///, da s« povela pridelek in da poraste proizvodnja industrijskih rastlin, je nujno potrebno povišali agrotehniko na kolhozih in na sovhozih, ki pridelujejo te rastline. Na j večjega pomena je trenutno izboljšanje zemljišča. Zato ni slučajno, da zakon o petletnem nacrtu predvideva znalilen porast proizvodnje kemičnih gnojil. Seveda to ne pomeni, da je treba zanemarjati krajevna gnojita. Upoštevati moramo, da dajo umetna gnojita najboljši uspeh pri mešanju s krajevnimi, organskimi gnojili. Vaški komsomolci in vsa ostala vaška mladina si morajo vstraj-no prizadevati, da do kraja in pravilno uporabijo hlevski gnoj in ostala krajevna gnojila.
Nuditi industriji boljše surovine, proizvajati doma vel potrebnih predmetov, to je glavna naloga kolhoznikov, delavcev na sovhozih in na strojno traktorskih postajah tistih rajonov, ki pridelujejo industrijske rastline. Za izpolnitev te naloge se morajo vaški komsomolci, kol-hozna in sovhozna mladina poprijeti dela z vso njim lastno energijo,
Prevci MarinlU Ivo.
Volfram, ZDA in Španija
Saj Franco ne bi odnesel s seboj ležišč volframa, če bi moral bežati iz Španije. Toda Franco *e .s svojim policijskim režimom za Ameriko večja garancija, da se bo svobodno zalagala z dragocmo rudo, kot republiko, ki bi eventualno vodila svojo gospodarsko politiko manj odvisno od imperialističnih sil.
ČEBELA IN SADJE
Ko se vprašujemo, zakaj je Franc© še vedno na oblasti, nam bo to bolj jasno, če poznamo gospodarske interese zapadnili velesil v Španiji. Interesi Anglije v tej deželi so zelo stai) in so vs-:m dovolj znani. Toda čudno se nam bo zdelo, da se je začela tudi Amerika, ki je še pred to vojno smatrala Španijo za nepomembno in postransko tržišče, sedaj zanimati za njo s še večjim interesom kot Anglija. To se je zgodilo zaradi volframa. Zaradi te rude je Vrne-rika odkrila v 20. stoletju Španijo, kakor je Španija odkrila njo [•red petimi stoletji.
Pomen volframa, ki je bil še pred kratkim nepomembna ruda, je silno zrasel med totalno vojno. Iz njega se pridobiva tungsten, kovino, ki je nujno potrebna za vojno industrijo. Med vojno je Nemčija črpala vso potrebno količino te rude iz Portugalske in Španije. Med njo ter Anglijo in Ameriko, ki sta tudi kupovali rude na Iberskem polotoku, je nastala ostra trgovska konkurenca, zaradi katere je imela posebno Španija mastne dobičke. Cena ru de, ki je bila pred vojno minimalna, je porasla leta 1943. na 7500 funtov za tono. Ker je bila ta cena previsoka tudi za nmeii-ške in angleške Ica pi tal Lste. so skušali zavezniki preprečiti nemško konkurenco na španskem trgu. kar je privedlo do napetih odnošajev med njimi in Francom od novembra 1943. do maja 1944.
Amerika ima dovolj važnih kovin, kakor železa, svinca in črnka, toda manjkajo ji nekatere bolj redke kovine, posebno pa tungsten. Zaradi tega je razumljivo, da jo Španija s svojim volframom zel» važna za ameriške vojaške oblasti, ki imajo velik vpliv na n)li-tibo Washington».
S tem pa še nismo objasnili odnosov med Ameriko in Francom.
Kavčuk je preveč poceni
Največji dobavitelj kavčuga na svetu je bila pred vojno Indonezija. Zaradi japonske okupacije tega področja jo nastala posebno v zapadnih državah velika indu-stnja umetne gume, ki je krila velik del potreb. Danes je svetovna produkcija gume, umetne in naravne, dvakrat tolikšna kot pred vojno. Ker je cena umetne gume nižja od naravnega kavčuka, se je razvila sedaj velika borim med lastniki plantaž v Indoneziji in ameriškimi industrije) umetne gume. Producenti kavčuka smatrajo, da je sedanja cena prenizka.
Uomo videli, ali bo zmagalo načelo »svobodne konkurence«, ki naj bi bilo po mnenju zastopnikov svobodne trgovine najboljši regulator cen, ali pa bo nastal is tega spora nov svetovni kartel, ki bo dal z visokimi cenami dovolj dobička tako enim, kakor drugim.
Tuji kapital osvaja Italijo
Italijanska radijska indhetčifa je v krizi in kaže, da bodo1 morale nekatere tovarne usta viti obral. Inozemski kapital ji bo »priskočil na pomoč«, da zagotovi nadaljevanje dela. Zaenkrat je italijanska družba Marconi dosegla sporazum z angleško družbo »Marconi-Wireless« v Londonu, na podlagi »katerega bo večina delnic italijanske družbe prešla v roko Angležev.
Industrijske rastlinevnovipetletkivSZ
V svojem vsakdanjem življenju in delu v veliki meri uporabljamo predmete in proizvode, ki se izdelujejo iz bombaža, pese, lanu, kavlukovcev, konoplje, sončnic in iz drugih industrijskih rastlin.
Iz bombaža izdeluje naša industrija tkanine, olje, milo, celulozo, vato, glicerin, iz sladkorne pese se. poleg sladkorja proizvaja še sirup, glicerin, klej. Lan, ki ga /m pravici imenujejo „severna svila'1, se mnogo uporablja v tekstilni, avtomobilski, kožni in drugih panogah industrije. Iz lanenih vlaken se izdeluje platno in fibra. Prekuhano laneno olje — i,r.n?ž jr zelo zaželjeno v industriji raznih lakov. Laneno olje se'rabi tudi v prehrani.
Lahko bi imenovali še mnogo drugih industrijskih rastlin, ki se v veliki meri uporabljajo v industriji in iz katerih se izdelujejo razna živila in predmeti, ki so človeku neobhodno potrebni. Zato je tudi sovjetska uprava vedno posvečala, veliko pozornost razširjenju posejane /jovrši-
ne in zvišanju pridelka industrijskih rastlin. Še leta 1935. je tovariš Stalin v svojem nagovoru na zastopnike' kombajnarjev dejal:
„Proizvodnjo.	industrijski h
rastlin moramo čimbolj povečati, ako hočemo dvigniti našo lahko in našo prehranjevalno industrijo."
Ta voditeljev ukaz se je uspešno pretvorit v dejstvo. V predvojnih letih je naša dežela dosegla ogromne uspehe v razširjenju posejane površine in v dvigu pridelka industrijskih rastlin. S še večjimi koraki bo napredovala proizvodnja industrijskih rastlin v letih nove Stalinove petletke.
Carska Rusija je uvozila iz inozemstvu 60 odstotkov porabljenega bombaža. Sovjetsko kmetijstvo izvršuje uspešno ukaz ior variša Stalina in je zelo dvignita produkcijo bombaža ter popolnoma zadostilo potrebam dežele v tej dragoceni surovini. Leta 1940. se le pridelalo v Rusiji
27 milijonov stotov bombaža, proti 7 milijonov 400.000 stolov v letu 1913. Pridelek bombaža na namakanih poljih se je v tem razdobju dvignil od 1080 na 15.1 stot za hektar. Ob koncu četrte petletke se je. pridelek bombaža dvignil do 18.4 stotov na ha in celotni pridelek je dosegel 31 milijonov stotov.
V novi petletki je por a stia tudi proizvodnja druge važne industrijske rastline, namreč sladkorne -pese. Zadnje leto se je pridelalo 260 mil>3onov stotov, kar pomeni'22% več od predvojne proizvodnje. Produkcija sladkorja se je povečata v zadnjem letu petletke na 2.4 milijona ton. To pomeni, da Rusija pridela skoro dvakrat vel sladkorja kot pa v letu 1913.
Petletni načrt predvideva povečanje pridelave lanenih vlaken, konoplje, sončnic in drugih industrijskih rastlin. Celoten pridelek lanenih vlaken bo znašal leta 1950. 8 milijonov stolov. Iz teh vlaken se bo lahko stkalo 2 milijardi in 400 milijonov m trpežnega platna.
ŽENSKI KOTIČEK
p "praktični nasveti
Kako popravimo strgano volneno Jopico
Dovolite, tla vam povem kako sem si jaz popravila svojo: Moja temno rdeča kupljena volnena	dolga jopica je bila stara	10	let. Samo hrbet
,in	zunanje strani rokavov	so	bili	neprizadeti, drugo	je bilo vse v obupnem	stanju.	A kje najti dru-
go jopico za bližajočo sc zimo, ko še ni volne in ne	denarja. Odločila sem	se,	dà	jo razderem po
šivih, ker take, kakršna ic bila, tako ne bi mogla več nositi. Ko je bila podrta, sem jo s skrajno previdnostjo oprala in zlikala. Tedaj sem začela premišljevati, kaj bi sc še moglo narediti iz nje. Prišla sem do zaključka, da si lahko naredim iz vsega tega še jopico do pasu s pasom, brez ovratnika in zapeto točno na sredi. Spravila sem se na delo. Jopico sem na novo ukrojila do pasu, spredaj odrezala vse, kar je bilo slabega. Iz tistega blaga, ki sem ga pridobila pod pasom, sem dostavila k sprednjim delom po 5 cm širok pas, tako da je bila s tem zopet pridobljena prvotna širina čez prsi. Ta proga }e bila všita tako kakor pri žemperjih okrog vratu, samo da je tam bila ožja. Iz žepov sem si sestavila 2 dolgi progi, s katerimi sem sl na notranji strani popravila rokave. Ko le bila jopica v glavnem sestavljena, sem ob sprednjih delih in vratu še obkvačkula z enako volno, pri tem pa naredila male luknjice za drobne gumbe. Rokave sem pa v zapestju doplcla z enako volno na koncu pa še par vrstic s kvačko.
Sedaj postai to jopico zelo rada, zgodilo se ie tudi, da so me vprašali, če imam novo. Težko se ločim od te jopice. Bila ic moia zvesta prijatelji-
ca v 3 ječah med vojno, moram ji ostati hvaležna.
Dočfca Marija
. — O-------
Kuhinjski recepii
Paradižnikova juha. Potrebujemo za 4 osebe: pol kg paradižnikov, 2-3 krompirje, l sesekljano čebulo, pol 1 vode, sol in poper po okusu, žličko moke, 2-3 žlice smetane ali gostega mleka.
Pripravimo:	Paradižnike, krompir, zrezan na
kocke, in čebulo denemo v kozico. Dodamo vodo, sol, poper, trdno pokrijemo in kuhamo dokler krompir ni mehko kuhan.
V drugi kozici raztopimo maščobo in dodamo moko, ne da bi io zarumenili. Proč od ognja pretlačimo na to prežganje paradižnike, dodamo krompir in toliko vode, da nam da 4 krožnike juhe. Ko Juha prevre, dodamo smetano in postrežemo.
Minestra (tako io pripravljajo na Malti). Potrebujemo: 2 žlici maščobe, 6 krompirjev, 3 paradižnike, 3 čebule, 2 skodelici drobno zrezanega sladkega zelja, pol skodelice graha, 4 korenja, 6 glavic cvetače, 1 skodelico zlomljenih makaronov.
Pripravimo: Krompir olupimo in zrežemo na večje kose. Korenje očistimo in nastrgamo. Paradižnike olupimo in zrežemo* na kocke. Maščobo denemo v kozico in dodamo zrezano čebulo ter kuhamo tako dolgo, da je čebula mehka. K temu dodamo vse, razen graha in makaronov, dolijemo 4 skodelice vode in kuhamo na malem ognju približno poldrugo uro. Tedaj pa dodamo makarone in grah. in kuhamo še 20 minut. Po vrhu v krožnikih posujemo z nastrganim sirom.
i FIZKULTURA m
Največji športni stadion v ZSSR
V /Sovjetskem sportu« opisuje A. Svetov posebnosti in značilnosti največjega šport, iitfca stadiona v ZSSR, to je stadiona Di. nama v Moskvi. Zaradi zanimivosti priob. čujemo nekaj podrobnosti.
Stadion Dinamo imenujejo glavni državni Stadion. Ja stadion lahke, primerjamo znamenitima, po vsem svetu znanima sla. donoMa v Whiibiedonu pri Londonu in z nevv-y»rškitu Yankee tribun. Koliko natančnih. računov je bilo treba, da je nastala ta krasna zgradba. Vendar ni v tem stadionu vse pripravljeno samo za gledanje Ampak so se upoštevale t potrebe za prenos vesti. Ves stadioi. je opremljen z moderno radijsko aparaturo, tako da gledalci točno slišijo vsako besedo napovedovalca. Na severni tribuni je steklena hišica, podobna kapitanskemu mostu na ladjah V —fijéj je, kadar so tekme, radijski poročevalec, ki oddaja poročila za vso državo.
Stadion Dinamo lahko sprejme do 90.000 gledalcev, toda največkrat se zgodi, da mora tudi desetkrat toliko ljudi, ki bi radi gledali tekme ostati zunaj, ker ni zanje v sta-
dionu več prostora. Leta 1937. je telegrafsko naročilo vstopnice v upravi več kot dva mi. lijona ljudi iz Leningrada, Harkova, Tule, Kijeva in Ivanova. Kompozitor Dimitrij Šostakovič pa je na neko tekmo priletel iz Leningrada celo z letalom.
V	dneh, ko se odigravajo na stadion« Važne nogometne tekme, se zelo težko dobijo vatopnj.ee. Dolge- vrste tramvajev, .tro^ lejbusov in avtomobilov hite z vseh strani , proti stadionu. Veliko število miličnikov na konjih, in stotine rediteljev s težavo ureja, jo desettisoče gledalcev. Zgodovina stadiona pozna celo primer, da je nek strasten gledalce skočil s padalom z aeroplana in srečno pristal na igrišču, da je lahko gledal tekmo. To je bil gotovo najstrastnejši gledalec na svetu in ne smemo se čuditi, da ga je uprava stadiona gostoljubno sprejela.
V	teku 17 let, odkar stoji stadion, je bilo v njem nad 16 milijonov gledalcev.
Naprave stadiona omogočajo vadbo v sedemnajstih panogah. Na vseli igriščih in v vseh dvoranah stadiona pa lahko ob istem, času vadi okrog dva tisoč fiz k v!'.urnikov.
Naša beseda mora biti lepa
Tudi pri imenih, ki so končujejo na samoglasnik, n. pr. Goethe, Heine, Dante, Manzoni, Leopardi, Verdi pritikamo sklonilo ja — Goetheja, Heineja, Danteja, Manzoni ja, Leopardija, Verdija.
No vem, odkod se je vzela razvada, da pišejo pri nas nekateri sredi besede pomišljaj, črtico, n. pr. Shakespear-ja, Dan-te-ja., Goethe-ja, Verdi-ja. To ni prav, v sredo besede nikdar ne. stavimo pomišljaja, tudi ne pri imenih.
Imena, ki imajo pridevniško obliko, Dostojevski, Maksim Gorki, Stanislavski, se sklanjajo pridevniško: Dostojevskega, Do-stojevskemu; Maksima Gorkega, pri Maksi mu Gorkem, s Stamelavskim; imena, ki se končujejo na -ov, n. pr. Lermontov, Ku nizov (zmagovalec nad »veliko armado«, ki jo je 1. 1812. voili) Napoleon Bonaparte v Busijo), Molotov, imena na -ev, kakor Černičev, na -oj (Tolstoj) se sklanjajo samo-stalniško, torej .Lermontova, Kutuzova. Čor-niševa, Tolstoja itd.
Negotovost vlada vča.si pri tujih besedah, ki se končujejo na -o, kakor so kino. avto, veto (ugovor), in pri besedah na -a ali «-e, kakor abonma, kupč, atelje, intervju in podobnih Kino, avto, veto sklanjamo kakor shiko, torej kina, kinu, kino. pri kinu, s kinom — avto, avta, avtu itd. Abomnà, -atelje, intervju pa se sklanjajo s podaljšano osnovo s pomočjo glasa j, torej abonmaja, ateljeja, intervjuja itd. Za 'samostalnike velja pravilo, da se sklanjajo vsi, brez izjeme. če jih rabimo v govoru, naj so besede slovenske ali tuje.
Še nekoliko o časnikarskem jeziku. 4. marca je Itila rojstna obletnica muza, ki je zelo vplival .na razvoj naše časnikarske slovenščine. Bil je to .Tosi]) Jurčič, rojen I8H teta v Muljavi na Dolenjskem. 4. marca sta pretekli 102 leti, kar se je bit rodil.
Ali imamo tudi časnikarski jezik? Go tovo, da ga imamo. Splošno je znano, tla mora delati časnikar ali - kakor pravimo v novejšem času — novinar, hitro in dobro. Pri novicah se vedno nitidi. Ker se pa mudi. je delo večkrat slabo, To, je vznik in spve ludi^ opravičilo, če časniki ne pišejo najboljše slovenščine. Drugi vzrok je da čas-inkar zajemat iz tujih- listov; Prevaja jn se rad poslužuje.tujih izrazov, Pri nas so pn-^tafi po, prvj, sveto vy>i!,,v4jhij'.lz>elò. va ž o j hrvatski ih srbski listi, posebno v vprašanjih ’ državne in mednarodne politike, zato so naši časniki marsikdaj pobirali srbohrvat-ske izraze in -jih kar presajali na. naša tla.
Prvi časnik, ki je pri nas uvajal srbohr-vatske izraze, so bite že Bbahveisove »Novice«. Časnikar v naglici lovi po tujih Vi-stih, zato pa kar prepiše marsikak tuji iz-triz. ludi Levstik je v listu »Naprej« mečno hrvat it, na debelo pa je začel uvajati hrvatske izraze Josip Jurčič L 1871, ko je prevzel uredništvo »Slovenskega naroda«
Naš znameniti slovničar Anton Breznik ie preiskoval časnička slovenščino in ugotovil marsikaj zanimivega, Doba od 1811 do 1H81, ko je bil Jurčič vodilni slovenski časnikar, je bil«, najburnejša doba časnikarskega jezika. Nihče ga ni tako trdo privija] na srbohrvaščino kot on. Tako mu je
dal tisto obliko, ki jo ima v glavnem Se danes.'
Jurčič je sam nekaj časa bival kot žur-naHst v Sisku na Hrvatskem Tudi je začela Jugoslovane skrbeti nemška nevarnost, ki se je bila pokazala ob zmagah Nemcev nad Francozi J. 1871 Takrat so že govorili o združitvi Hrvatov s »Planinskimi Hrvati«, kakor so imenovali nas Slovence. Pri sestanku je sodeloval Jurčič, ki se'je tako navdušil za srbohrvaščino, da je bil pripravljen opustiti slovenščino. Tudi ni delal -razlike med časnikarskim in knjižnim jezikom. V povesti »Telečja pečenka« ima že -ouzA — {(irinqzA ‘o)iAO)g — fo.iq )oq aposaq miriti, odvažen — odločen in dr. J. P.
Ljudska modrost v pregovorih
Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere. ne spoštuje.
*
Kdor ne seje, ne žanje.
*
, Kolikor krajev, toliko običajev.
*
Kotne ko Tol mi ne e.
*
Lenuhu kruh rtul glad po trebuhu.
*
Maio dela, malo jela,
*
Malo govoriti, veliko povedali, to kaj velja.
*
Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most.
Rešitve Iz rreiMe Števil*».
Križanka, Vodoravno: A) rak; obal; pri; B) oko; Mara ; rod; C) Polinezija; C) opoka; nadav; n) kurat; aronja: E) orada; Dobo!; F) pater; ovira; °) akuinnlator; 11) dar; obad; enar 1) oda; Nara; '.»i. . . N a u p i £ u o: 1. rop; okop; Ado; 3. akp,; mira; kad; 3. koloratura; d. «mika; demon; 5. Ballai; Araba; 6. arena; dolar; 7. Bazar; Ovada; 8, pridobUev; . «.._r«i;. Aiiioi;; oflpm 10.,.«»; valad, ral.
Resedrilea
IV.' črkovnih dvojk- ai; «|, »v, is, He. or. "»It, t». tl sestavi pet besed naslednjih pomenov;''
I. pritisk, 3. odrt, S. prehod. 4. menično Jamstvo, 5. vreževina. — Ako tem besedam odbiješ začetni, ce, dobiš nove besede, odločtee 3rke pa (j dado ime kraja na Krasa.
KV*4lrat
	1	2 8	4-
1	* > > >
2	A j A J B ! D
3	D M 0:0
4	sivi v|z
VoeleravHO
i m n »v pič n d;
1. ujed«;
3. žuželk« ;
3.	tvbhMH« posetltt;
4.	MoSkò im*.
Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskega dkevallra. Trat,
jjjelena kobilica
(P. Baiov)
To je prišlo tako nepričakovano, <la bi (kmalu oba padla iz čolna. Izkazalo ste je, <ta sta naju neznanec in Koljša že davno zaslišala in sta se sama pobrigala, da bi našla udoben kraj za pristanek. Čakala sta nekaj više od rtiča-Neznanec jc sedel na obrežnem kamnu, a poleg je stal Koljuša z vsemi trnki, posodami in našimi oblekami.
»Naravnajte čoln, dečki,« je ukazal ranjenec in kd je čoln zadrsel ob kamenitem bregu, je pohvalil:
»Tako je prav. Fantje, dečki! Gotovo ste ozebli, takole brez obleke?«
»Ne, stričko. Celo spotili smo se.«
»Povejta, kako se vama je posrečilo izmakniti čoln, Ali sta videla koga na prevozu?«
Odgovorila sva na vprašanje. Ranjenec je vprašal dalje:
»Pravita, da so vsi čolni na pristajališču?«
»I, kako pa. Vseh je četvero in so vsi tam.«
»Tisto že. Pa ni mogoče nič videti. Proti grmovju na oni strani je vse črno.«
»Na tem bregu ni nič?«
»Od kje neki?«
»Ste sc kaj ozrli tja?«
»Tako,« je zamrmral ranjenec in vprašal še enkrat: »Od pristajatišča ni mogoče videti na ta breg?«
»Prav nič. f.abko nama verjameš.«
»Tvoj oče je bil pri vojakih, jeli?«
»Ne; mojega niso vzeli. Toda Kgoršov in K0-Iju-šin oče sta bila pri vojakih.«
»Ali sta se pri njih naučila?«
»Molčati morda?«
»No da.«
»Moj očka itak ne govori,« sem se postavil jaz za svojega očeta.
»A pri nas? Kdo je kaj čul?« se je oglasil K olj uš k a.
»Navada je taka... jn tako je prav,« jo pripomnil Petjunka.
»Hj ti, modrijan! Navada je stara, a leta so mlada!« so jo. posmejal ranjenec. »Poslušajte torej dečki!-... Ste se oblekli? Postavite vaše, posode m trnke v čoln. Jaz nimam kaj iskati na prevozišču, jasno je, da me tam čakajoAPo-gletlal bom po tem bregu. Vi pa pazite in molčite. Ste razumeli? Torej nikakega vpraševanja več niti besedice! Vas zehe?«
Nismo se brigali zase.
»Sedaj pa sedite dečki. Potem sedem še jaz.«
/brali smo se v čolnu. Ranjenec se je gibčno prevalil s kamena na klop v čolnu in začel s svojimi pripravami za pot. Najprej je izvlekel \z zepa samokres in ga položil na klop pod desno roko. Slekel si je jopič in si nadel širok delavski predpasnik, ki ga je izvlekel bogsiga-vedi odkod. Povezal si je obraz s prevezo, ka-'O'1	. 'Ji ga boleli zobje. Vozla pa ni napravil
zgoraj, ampak prav pod brado. Namesto kape je potegnil iz žepa in si ga pokril, poseben klobuk, kakršne rabijo jn-i delu blizu ognja.
(Sc nadaljuje)
jCfuđaJM tednik
8
12. septembra 1946,
js=C'=cL=C'=fo “ {/—$>=^=i*=l&=ci'=b'
Mar gluh je ves svet za to zemljo vpijočo
VENEC NA GROB BAZOVIŠKIH ŽRTEV
ŽUPNIK BIDOVEC, BRAT POKOJNEGA BIDOVCA, DARUJE SV. MAŠO ZA BAZOVIŠKE ŽRTVE
NA POKOPALIŠČU V TRSTU SO SE POKLONILI ŽRTVAM ZA SVOBODO
Bazoviške
žene
na
poti
k spomeniku
«K.
' siiSsžKis:
lil!!
wmvzwx
ZVU je hotela preprečiti proslavo 8. septembra, dan splošne vstaje

SLIKI PRIKAZUJETA SREDSTVA, S KATERIMI JE ZVU HOTELA DOSEČI USPEH TODA VKLJUB VSEMU SO V TRSTU, GORICI, TRŽIČU IN PULJU PROSLAVLJALI
nn	
V.- •>	
MNOŽICA SE JE ZBRALA PRED SPOMENIKOM NA BAZOVICI
Indija se bori za svobodo
DEŽELA GANGESA SE UPIRA! INDIJCI NOČEJO VEČ TUJEGA GOSPOSTVA. V ZADNJIH DEMONSTRACIJAH INDIJCEV PROTI ANGLEŠKEMU IZKORIŠČANJU JE BILO UBITIH NA TISOČE LJUDI