List 46. Tečaj lui. » obrtniške i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 15. novembra 1895. 91 ifeítirf&dkítiA^^ đ&f» rfc ífi í&tWti ifa Ři&i&ffctbifc& ťt && & &&ítí rfeđ^đMfeA 1é € Politiški oddelek. Pred deželnozborskimi volitvami. Seveda se pri volitvah mnogo obeta, kako se bode skrbelo za kmeta. Toda dotični gospodje nikakor dosedaj niso kazali take skrbi zi kmetski stan, večkrat je bilo njih delovanje ravno nasprotno. Samo z lepimi besedami še ni nič opravljenega. Pred vsem Žalostnejšega prizora še Slovenci gotovo nismo imeli tičnik, ki hoče zastopati kmeta, tudi pa treba, da do-njegove težnje v kot so letošnje deželnozborske volitve. Na Dunaji smo že resnici pazna. Tudi razmere v tem oziru niso povsod razcepljeni v državnem zboru, a sedaj je pa še doma jednake in je zlasti treba, da se ozira na potrebe vse najhujši boj. In tukaj ne gre za nobena načela, temveč dežele. Le poglejmo naše vinarstvo, katero je hudo za so vse le bolj osebne mržnje. Ko bi šio za politična na- delà carinska pogodba z Italijo. Za to pogodbo so pa čela, pač gospod Klun ne kandidoval proti gospodu vendar glasovali nekateri slovenski poslanci, ki se sedaj Višnikarju v ribniškem okraji, ko vendar oba sedita na radi ponašajo s skrbjo za kmeta, dasi se njo skoro Dunaji v jednem in istem klubu, zastopata jedno in isto skopal grob dolenjskemu kmetijstvu. Res da okraji, katere politiko, naj je že jeden podpisal program katoliškega zastopajo dotični gospodje, ne leže v Dolenjski in so za-shoda, drugi pa ne, vsaj držita se ga oba ne, in ko bi torej gledali bolj na interese živinoreje. se ga strogo držala, bi tudi ne mogla dolgo ostati v Hohenwartovem klubu. Dobro je treba pagledati poslanea, predno se ga voli, če bode res mogel in hotel izpolniti, kar obeta. Na- Na Dunaji gospod Klun pobija krščanskosocijalno vadno tišti, ki največ obetajo, najmanj store. Čez šest politiko, in je še baš minoli teden glasoval proti krščan- let se bodo morda že tu ali tam kesali, da so volili tega skim socijalistom in sicer poleg gospoda Robiča jedin ali onega prijatelja kmetov, ki pa za kmeta ni nič storil, slovenski poslanec. Mi gospodu Klunu tega ne zamerimo, pač pa glasoval za kako stvar, s katero se je kmetom kajti politika krščanskih socijalistov ni nikakor vzorno naložilo novo breme. katoliška, nam Slovanom je pa naravnost nasprotna. Le Sedanji volilni boj duhove tako razburil. da ni to bi pa smeli pričakovati od njega, da doma ne bi igral več misliti na skupno delovanje vseh slovenskih poslancev Na Slovenskem pa gosp. Klun sedaj ob v deželnem zboru. Zato ne bode več potrebnega zaupanja. drugačne vloge. volitvah hodi roko ob roko s tistimi ljudmi, ki prisegajo Posledica temu pa bode, da bodo igrali zopet važno vlogo na krščanski socijalizem. Gospod Klun ima povse dvojen naši Nemci, zastopniki veleposestva, katerih koristij se na Kranjskem kaj malo vjemajo z interesi kmetskega obraz. Ni še dolgo tega, ko se je po slovenskih konserva- prebivalstva. tivnih glasilih izražala želja, da bi se Slovenci zopet zje dinili na Dunaji v Hohenwartovem klubu. Pač to ni mo Opaža se pri letošnjih volitvah velik pritisk na vo lil ce Marsikdo bil drugače volil, da se ni imel tega goče, če doma vlada tak razpor. Najprej je treba skr- ali onega bati. Zato je pa potrebno, da se tudi jeden beti za slogo doma, potem bode še le mogoča sloga mej krat že tudi za kmečke občine vpeljejo direktne volitve Slovenci na Dunaji. Nekateri ljudje hočejo zapovedovati s tajno volilno pravico. Dosti upanja ni, da bi kaj tana Slovenskem, in ti ljudje dobivajo podporo od zgoraj, cega sklenil novi deželni zbor, ker bodo v njem sedeli se jim ne bile odprle i da to je jedro vsega narodnega prepira. Kdor neče povse možje, ki bodo dobro vedeli ravnati se po njih komandi, pa padejo po njem in ga vrata deželne zbornice, da niso volilci prisiljeni voliti po proglase za slabega katolika in kdo ve kaj še vse, vsako njegovo besedo zavijajo po svoje. komandi. Dokler ni tajne volilne pravice, volitve niso # izraz pravega narodnega mnenja, ker nanje vplivajo razni 456 (A* 4 Jf^L premožnejši zasebniki, denarni zavpdi itd. pri se- cema pa priporoča, da delujeta na to, da se vsi jugoslovanski danji volitvi po volilnih ljudsko mnenje možmi jedne ali na dan možeh ker ne pride razmerje r.» mej pravo volilnimi poslanci združijo v jeden klub, ter stopijo v ožjo zvezo z oni mi, imajo smisel za socijalno preosnovo. koncu je druge stranke ni v nobenem razmerji ne s prvotními volilci, ker se pri volitvi volilnih mož ozira na manjšino. Tako so letos v Št. Jerneji voljeni sedanjih razmerah malo upanje. Pač pa lahko zagotavlja, izreke! še enkrat zaupanje odboru. Preč. g. dr. Gregorčič je odgovóril v svojem jn grofa < Alfreda Coroninija imenu. Glede združenja vseh jugoslovanskih poslancev v jednem klubu je v da vsi konservativni volilni možje, da si je v pri meri z do i£> * *. t ^Hí ■ m ^ji^j šlimi volilci imela katoliška stranka večino. Vidi se torej, da se baš pred volitvami pokažejo razne take pomanjkljivostij, katere bode potrebno odpraviti. vlada najbolje sporazumljenje, mej posameznimi frakcijami ju-goslovanskih poslancev, ter da postopajo vedno v sporazum- 1 • •<» • lj en j i. vladi. poslanec je označil tudi svoje stališče nasproti novi Vtis vladnega programa je bil v obče vgoden Na krmilo kakor vse kaže, přišel mož, kateremu ni samo do Volitve volilnih mož so sedaj že končane in torej tega, da se obdrži na ministerskem sedeži, ampak ki hoče tudi volitev v kmetskih občinah že blizu odločna. tertja'se bode pač kak volilni mož še kaj premislil sebnega vpliva vse to ne bode imelo na volitve. Sem tudi delati. Novi predsednik kaže odločno voljo, se noče i po- dati voditi, marveč hoče sam voditi. Nastopil je mož, kakor- sedanjih razmerah potrebujemo. Ker parlament raz- snega v pada. ker ni nobena stranka tako moČna, da bi vodila posle, pa moramo svoje narodne volilce me.3t treba je krepke vlade. Ako bode nova vlada vodstvo in trgov, da naj bodo previdni, kajti tudi tukaj nasprotna vala v tem pomenu, da bode stavila pametne predloge, bela za potrebne reforme, ter podpírala težnje posameznih dežel, potem jo z veseljem pozdravljamo. Nekoliko iznenadile so nas ministrové besede o važnosti nemške kulture, katere pa ministerski predsednik po grofu Hohenwartu slovenskim nike dosti storili. Na Dunaji so celo s svojim bratenjem poslancem njegovega kluba povoljno raztolmačil Nova vlada z liberalci preprečili, da ni vlada predložila državnemu jednotno postopati in kakor je izrazil Badeni bode jedro zboru premembe obrtnega reda, stranka močno deluje. Seveda v prvi vrsti skuša obrtnike pridobiti na svojo stran, nadejamo se, da se ji ne use-dejo na limanice. Naši konservativci niso dosedaj za obrt- ki neobhodno po hoče jednotno postopati in kakor njegovega delovanja najstrožja pravičnost Te besede so nas navdale. z upanjem, vendar hcčemo počakati, da besedám sledi tudi dejanja Gr. denarničar je prečital računa Sloginih šolskih . - trebna, da se ohrani rokodelski stan. Volitve v mestih so tudi zaradi tega posebne važnosti, ker pri njih se zavodov in društva samega, koja sta se odobrila,. Zopet se bode odločilo, če bode naša konservativna stranka sama oglasi g. društveni predsednik. Opozarja na ogromne stroške, ki jih društvu provzroČajo šoiski zavodi, ter se boji za pri- to pomoči narodne stranke. V poslednjem slučaji se bode hođûi0st, V preteklem letu je društvo izhajalo, ker je družba vr . _ - , _ r ' , ' - , - . sv. Cirila in Metoda darovala 1800 gld., za kar se družbi pač ozirala nekoliko na narodnost, v prvem bode poka- ' y • • • * * ■ 4 I t . ... ■ zala svojo pravo barvo. Dolžnost narodnih volilcev je — imela večino v deželnem zboru, ali pa jej bide treba za torej, da do zadnjega pridejo na volišče pod našo stiro delovati, da čim preje mesto prevzame šolo v skrb izreka zahvala. A družba kaže voljo, da bi se otresla podpore Zato treba Mini- našim zavodom, ker ima obilo drugih stroškov. narodno zastavo. Politični pregled. Občni zbor političnega društva «Sloga». pondeljek 28. oktobra se je vršil občni zbor „Sloge". 11. uri: je začel predsednik dr. Gregorčič ob pičli udeležbi pouka, česar visoka vlada ne more in ne sme prezirati, občni zbor. Po kratkem pozdravu je dal besedo društvenemu solucija se je jednoglasno sprejela. Pri posameznih predlogih Po sterstvo je govorilo, . upravno so sodišče razsodilo, a mestna občina se še vedno brani prevzeti slovensko šolo, zato treba pritiskati na vlado, da eksekutivnim potom prisili mestno ob-čino ustanoviti slovensko šolo. Eadi tega predlaga resolucijo : Odboru pol. društva „Sloga" se naroča, da z novembrom od-pove službo učiteljskemu osobju,. izvzemši jedno učiteljsko moč. Tako ostane z 1. decembrom nad 500 otrok brez šolskega Re- tajniku, da je prečital kratko poročilo o odborovém delôvanji oglasil se je č. g župnik BI Grča, ter je na splošno ute- v preteklem društvenem letu. Poročilo poudarja delovanje od- meljeval naslednjo resolucijo: Da se kmetijskemu stanu odpo- borovo gledé slovenske porote, o boji za slovensko šolo, o more, izreka pol. društvo ,,Sloga" željo, da se čim preje obrtno nadaljevalni šoli, ter o zadnjih volitvah v deželni zbor. vrede stalni domovi in osnujejo kmetijske zadruge, ter z vena Krasu je bila seljem pozdravlja nastopni govor novega kmetijskega ministra. Društveni kandidati so povsodi obveljali, izjema. Vendar pa odbor upa, da bodeta i kraška poslanca, Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. dasi sta jih ob volitvah slišala toliko, hodila se svojimi Dr. Luegerjeva afera sedaj vznemirja ves Dunaj in tovariši jedno pot. sedi poročilu odborovém oglasi se be- dela velike težave vladi. Protisemitje so v državnem zboru . župnik Miklavž Kocijančič. Zahvalil seje odboru na uprizorili burno debato. Zahtevali so nujno točnih pojasnil, njegovem delovanji. Dalje je govoril v stiskah kmetijskega zakaj vlada ni dr Luegerja predložila v potrjenje. Debata o stanu, ter přešel naposled k deželnim volitvam. Odobril je po- stopanje odborovo ob zadnjih volitvah, češ, da odbor je tako bilo v avstrijski zbornici poslancev. Badeni je vladno postopal, ker drugače ni mogel. Kjer tem predlogu je bila tako silno burna, da take že dolgo ni mÊKKKKI^KtKtttÊtËÊÊ/K posto- toliko raznih mnenj panje zagovarjal, pa ne s posebnim vspehom. Protisemitski in želja, se vsem ne more vstreči. Oslanjajoč se na poziv govorniki so trdili, da se je Badeni udal Madjarom in zjedi predsednika gorenje avstrijskega kat. društva, da naj vsi zložno delujejo za priporočene kandidate, če bi tudi kdo vedel imele zaželenega vspeha Badeni si je mnogo škodoval s tem, njeni levici. Badeni je temu oporekal, a njegove besede niso za katerega bolj šega kandidata rekel, da sicer težko da v zadevi omahoval z odločitvijo in je celo pri vspre- ukloniti se, ako kdo ni prepričan. Vendar pa se možtvo kaže jemu bil neki dr. Luegerju dal nekaj upanja, da bode po-ravno v tem, da se ukloni vodstvu, ako tudi ni prepričan trjen. Dolenjeavstrijski namestnik je pa dr. Luegerju svetoval, m vedel za bolje. To je tudi obveljalo pri zadnjih volitvah. da naj odloži državnozborski mandat, ko dobi potrjenje Tako Le na Krasu sta kandidata podlegla osebni mržnji in zlorabi je najbrž namestnik sam mislil, da bode dr. Lueger potrjea. avktoritete. A to se bode maščevalo, trdi g. govornik, opirajoč Protisemitski listi so pri tacih razmerah z veliko odločnostjo se s splošnimi besedami na zgodovino. Gg. državnima poslan- že trdili, da je potrjenje že popolnoma zagotovljena stvar. Po njih mnenji je le vplivanje Ogrov in • levičarjev moglo vlado pripraviti, da je drugače edločila. Za vlado je seveda jako neugodno, če se dolži, da se udaje pritisku Ogrov. Veôina se je sieer pri glasovanji izrekla proti nujnosti dotičnega predloga, a moralno je pa vlada dobila hud udarec. Pri debati se je marsikaj zanimivega izvedelo. Zapisnik dotične seje minister-skega sveta, pri katerem se je razpravljalo o dr. Luegerja stvari, e piišel celo dunajskim socijalistom v roke. Tako se je natanČno izvedelo, da so trije ministri glasovali za potr- ^ ^ — A m s _ » . A jenje. trije zoper potrjenje. Naposled je odločil Badeni s svojim glasom. M^j tistimi ministri, ki so bili proti• pótrjeniu Luegerja je bil tudi konservativfc grof Leďebur, kateremu so še nedavno vsi krsčanskosocijalni listi hvalo pěli: Sploh je mej konservativci vladala velika nejedinost v tem vprašanji. Nekateri so celo pri vladi naredili korake za dr Luegerja, drugi so ruvali proti njemu, mnogi se pà za vso stvar niso změnili in se seje državnega zbora še udeltžili niso. Nekateri celo so-dijo, da ta zadeva utegne še nevarna postati za obstanek tega kluba. Mi tega ne verjamemo, ker odkritosrčnih prijateljev kršćanskih socijalistov je v tem klubu pač malo. Le zaradi volilcev včasih malo proti vladi porcgo\ilijo V resnici so pa najboljši prijatelji židovskih liberalcev. Jedino baroav Dipauli bi utegnil izstopiti Ta pa že dolgo s Hohenwartovim vodstvom ni zadovoljen, kajti bil bi rad sam vodja Vsaj je še znano, da se je nedavno razširjala vest, da bod> grof Hohenwart pre-stavljen v gospodsko zbornico in bode baron Dipauli vodja konservativnega kluba Trdilo se je, da to žtle višji krogi. V resnici je pa dotične vesti razglašal baron Dipauli sam. Dr. Ebenhoch je pa v resnici nasprotnik vsake stranke, ;ki želi kako razšiijenje volilne pravice. Njemu ni za druzega, kakor za mandat in ni verojetno, da bi délai kake komedije. Ž njim bi pa klub prav nič ne izgubil, kajti ni nobeden veleum. Posebno za novodobne potrebe nima najmanjsega pojma. Semtertja rad proti socijalistom zabavlja, a vsaka njegova be-. seda kaže, da je v socijalnih vprašanjih največji nevednež. Konservativcev se je. oprijel, ker le tukaj more igrati kako vlogo. Pri krščanskih socijalistih, ki imajo mej seboj nekaj tahntov, bi pa bil prava ničla. Slovenski poslanci razen Kluna in Bobica niso zavzeli nobenega stališča. Za krščanske socijaliste, ki so nasprotovali celjski dvojezični gimnaziji, jim ni kazalo hoditi v ogenj, levičarjem pa tudi niso marali narediti tega veselja, da bi se postavili na njih stran. Samo Klun ima zato pogum. Nova izvolitev dr. Luegerja. — V sredo je dunajski mestni zbor zopet volil župana. Dr. Lueger je dobil 92 glasov in je izjavil, da voiitev vspiejme. Sedanja vlada ga neče potrditi. Vpliv, ki se je pokazal pn nepotrditvi dovolj jasno kaže, da ne gre za osebo, temveč za svobodo in Čast duoajskega « i 4 » mesta. On hoče ostati veren narodu in nikdar ne bode plesal okrog zlatega teleta Vládni komisar, okrajni glavar Fiiibeis je pa na to v imenu namestništva izjavil, da razpusti mestni zastop. To je vzbudilo veliko razburjenost mej protisemitskimi občinskimi svetniki in kršćanskim prebivalstvom dunajskim Po ulicah so bile velike demonstracije in so vojaki razganjali ljudi. Več so jih zaprli. — Vlada bode napela vse sile, da prepreČi protisemitsko večino v novem mestnem zboru. Posebno je pričakovati, da uradniki ne bodo več volili protisemitov. Dunajski Čehi pa tudi ne bodo volili protisemitov, ki se po-stavljajo popolnoma na nemškonarodno stalisče. Francija. — Nova francoska vlada je posebno naklonjena socijalistom in radikalcem. Svojedobno sklenjeni proti-anarhistični zakon močno ovira tudi delovanje socijalistov. Vsled tega hoèe predlagati zbornici razveljavljenje tega zakona. Neverjetno je pač, če bo vlada s tem predlogom prodrla, kajti nobene prave večine Inima v zbornici. Vse druge stranke namreč razun radikalcev in socijalistov bodo proti temu Sploh se pa sodi, da nova vlada ne bo dolgo gospodarila. Vidi se v vsem le, da hoče nova vlada pripraviti ugodna tla radi- kalcem za prihodnje volitve, ki se bodo morale v kratkem vršiti, kajti s sedanjo zbornico ne bode mogla nobena vlada dolgo shajati. Nove volitve so v kratkem neizogibne. , . . * i *% m . ft % ". . m ' m * v T. m l'ï' I A Turčija. — Pobojev mej Armenci in Turki ni konca. Vedno se ponavljajo krvavi izgredi po raznih krajih. Celo turška vlada sama nima več toliko moči in vpliva da bi nemirom naredila konec. Sicer se je v Carigradu osnovala komisija, da izvede reforme v Armeniji in tako naredi mir, a ni upati, da bi ta komisija mogla dovršiti d^lo. V komisiji so trije mohamedanci in trije kristjani, a poslednji so taki, da je gotovo, da bo v komisiji prevladal mohamedanski vpliv. Vsekako bodo morale le evropske velesile vmes poseči in to energično. Če se bo hotelo, da se reforme izvrše — Turški vladi so dogodki v Armeniji že tako spodkopali tla, da je bil sultan prisiljen novo ministerstvo imenovati. Toda tudi od novega ministerstva se ni ničesar dobrega nadejati. Halil Rifaad je postal novi veliki vezir, to je predsednik ministerstvu. Star je nad 60 let, ne zna nobenega druzega jezika nego tur-ščino, je nasprotnik vsakih retorm in vsake evropske kulture. Svojo odločnost proti kristjanom je že opetovano pokazat. Ostali ministri niso nič boljši. Imenovanje takega ministerstva je naravnosten udarec v obraz evropskim velesilam, posebno Angliji, ki zahtevajo reforme v Armeniji. — Inozemski posla-niki so se posvetovali o korakih, katere bi bilo storiti, da se naredi konec krvavim homatijam in sporočili svojim vladam, da more jedino vojaška intervencija evropskih velesil narediti konec sedanjim neznosnim razmeram na Turškem — Dočim so se s početka za dogodke v Turčiji brigali le Anglija, Francija in Rusija, pridružili so se v tem še druge velevlasti, ki so podpisale beroliDski dogovor, namreč Avstrija, Nemčija in Italija. Boje se namreč poslednje najbrže, da bi se arménsko vprašanje ne razmotalo njim v škodo. Vse svoje interese hočejo tudi te varovati v orijentu. Bog si ga vedi, kaj se bo izcimilo iz vseh teh homatij. Brezdvomno je pa dolžnost vseh evropskih velesil, da če drugače ni, s silo primorajo Turčijo do spolnitve obljub, storjenih v berolinskem dogovoru. Bati se je pa, da bi evropske velesile z ozirom na nasprotne si interese, ne zabředle vsled nesrečne Turčije še v kako vojno. Vredna pač Turčija ni toliko, da bi se zaradi nje vnela sve-tovna vojska. 1 iiSM EZ^issitZIS^sl] 1 Lesovi, ^Dalje.» . - _ ' • . 3 ■ r Bukev je sedaj znanih 16 vrst, od katerih jih tri-najst raste v južni Ameriki. V Evropi poznamo le našo navadno bukev (Fagus silvatica Linne"). To drevo raste po vsej srednji Evropi in najbolje vspeva v moćnih apne-nih tleh. Listje je gladko in svetio zeleno. Bukva zraste S ^ *- ^ " ^ -Rt » ^ i 20 do 30 metrov visoko. Njeno deblo je ravno in visoko brez vej. Prvih deset let raste jako počasi in doraste v 120 letih. Od svojega petdesetega leta ima vsako leto seme, žir imenovano, ki dozori v oktobru. Bukev raste največ v gorah in ljubi hlađen in vlažen zrak. Bukov les je dober za kurjavo in v trgovini velja za trda drva. Za ^ • * I I 4 • 1 . % drugo rabo ni toliko vreden. Rabi se semtertja za pragove i % pri železnicah, za stole in drugo hišno opravo in pri grajenji mlinov. V vodi je: jako trajen, manj pa na suhem pod streho Kolje se rad in je precej težek, prožen in trden. Iz bukovega lesa se žge jako izvrstno _oglje, pepel je jako dober za izdelavo pepelike. Žir ima v sebi škrob, 458 slador in mnogo olja. Iz njega delajo jako mastno olje. Dober je pa tudi za pitanje prašičev in perutnine. Preše žirove so pa posebno škodljive za konje, ki celo pogi-nejo, ako se jim dajo. Pa tudi kravam se ne sme jih dosti dajati. Bukva je bila nekdaj še bolj razširjena po Evropi, nego je sedaj, ko so jo jeli izpodrivati iglasti lesovi, ka AI^ teri imajo za stavbo večjo vrednost. Navadni jesen (Fraxinus excelsior L.) Je kacih Obrtnijske raznoterosti. iooo besed v minuti. Brzi brzojav je ameriška nova iznajdba, kateri utegne napraviti velik prevrat v pismenej pošti. Izumnik Patrik B. Delaney je kazal dobro uporabo nove iznajdbe v pričo strokovnjakov. Pri skušnji je aparat délai in razposlal 720 besed v minuti in to popolnoma jasno in raz- ločno v daljavo 218 milj. Hitrost je potem pomnožil na 940 besedi v minuti. Kakor izumnik zagotovlja, da bodo po njegovem aparatu lahko 1000 besed odposlali v minuti brez težave. Stroški pa baje ne bodo višji nego 50 besed za pet 20 do 40 metrov visoko drevo, s podolgasto krono in centov. V obče se pričakuje, da bode ta izaajdba zelo tekmo- črnimi brsti. Listje ima po pet listnih parov, ki so po-dolgasti in zobčasti. Cvetje je rumeno. Cvete v aprilu ali vala pismenej pošti, katero so sedaj po železnicah odpošiljali. Za trgovski promet bode seveda ta iznajdba velicega pomeaa. rahli vlažni zemlji senci ne vspeva maji. Navadni jesen raste v dobri, a potřebuje pa vendar solnčno lego. Jesen raste 200 do 300 let in od dvajsetega leta rodi seme. Les je belorumen in se rabi za strugarska in kolarska delà, daje dobre vlačna kolesa, bilardne palice in obroče. Za drva pa ni posebne vrednosti. Mlad les pepelnate barve. Listje rade jedo ovce in koze. Lub je grenek in pravijo, da je dobro zdravilo zoper mrzlico. Rabijo les tudi strojarji. Iz lubja izdelujejo se črne in modre barve. Seme se rabi za zdravila pri obistnih boleznih. Na jesenu žive španjske muhe. Jesen raste daleč proti severu, a vendar mu pomladi škoduje pozen mraz. Posebno pa imajo v Angliji dosti lepih jesenov. Korziški javor raste na Korziki in doseže visokost kacih 10 metrov. Ta javor ima rumenozelen les. Cvete v aprilu ali maji. Kalabriji in na posebno navaden ev se ropski jesen, kateri daje, če se zareže neki sok, mana imenuje in se rabi v zdravilstvu. V Ameriki imajo pa še mnogo drugih vrst jesenov, kateri dajo nekateri jako dober les za hišno opravo. Mizarji posebno cenijo orehov les. Navadni oreh (Junglans regia) je přinesen v Evropo iz Perzije in se razširil skoro po vsej Evropi. Drevo zraste jako visoko in doseže 20 metrov visokosti in doseže precejšnjo debelost. Oreh postane jako star. Orehov les je rujav- kast, se da jako lepo politirati, je jako trajen, črv ga kakor druge lesove. Iz orehovih jeder se ne tako delà olje, iz zelenih luščin pa rujave in črne barve, Dober les imajo razni brsti. Za kurjavo ni dosti slabši od bukovega, tako ga pa rabijo strugarji in ko-larji. Posebno delajo iz brsta puškina kopita. Listje bilo je dobro za krmo. Brst zahteva globoko, dobro, nekoliko vlažno in zvezno zemljo. Brst učaka visoko starost, samo trhljoba se ga rada loti. Navadni brst (Ulmus campestris) raste po gorah in doseže 25 metrov visokost. Listje je bolj podolgasto in na obeh straneh kosmato. Cvete v aprilu in ima od štiri-desetega leta dalje seme. f~ V Severni Nemčiji je posebno znan široki gorski brst (ulmus effusa Wildonou), kateri naredi posebno široke veje. Navadni gorski brst (ulmus montana) pa ima jako gosto listje in širok vrh ter gladko deblo. (Dalje sledi.) 3K ' řvíirř; rfeá&á&íiS « i............ à à ťH řti • átt čfeáfe&^lfcáfcl^ ill w dalje 1 i «aw Kmetijstvo. Gnojenje Vinogradov. Za pametno obdelovanje Vinogradov je potreba da se v gotovi vrsti gnoje Kar trta odtegne zemlji i mora se deloma nadomestiti z gnojenjem, da se ohrani zemlja v pravi moči. Da se sklepati, kako moč ima vinograd, po tem, kako rastejo trte. Pri tem se je posebno ozirati na prejšnje poletje; kajti v mokrem letu trte močneje poganjajo, kakor v suhem. Vinogradi, ki slabo poganjajo tudi toliko ne rode, kakor vinogradi, ki močno poganjajo kajti poslednji ima dovolj lesa in se potem tudi lahko obrežejo, in trta prinaša več grozdja. njene tem Rodovitnost trte pa ni odvisna toliko od rasti î temveč od tega kakor ugodna je zemlja. se prepričamo ) ako vinograd dalje časa gnojimo s pe pelom » v katerem je mnogo kalija. Les bode v tem slu čaji močno rasel, a grozdja bode še manj. Bolje pa rodi igrad, če ga gnojimo z gnojem, v katerem je mnogo » fosforja in dušca, kakor s strohljenim govejim gnojem perutninskim gnojem itd. Za vinograde je najboljši gnoj v katerem je mnogo kalija, dušca in fosforja. je če Vinogradov ni treba gnojiti vsako leto, dosti se primerno gnoje vsaka tri leta, ali pa tudi še več let. Kdor ima več Vinogradov, naj jih razdeli v več na delov i gnoj, strese in vsako leto drug del gnoji po vrsti. Hlevni kompost i. t. d. naj se v zemlji kolikor je moč raz- 1 u metni gnoj naj se pa dene na posatnična mesta. Gnoji se na razne načine. Najbolje je, če se mej vrstami izkopljejo jeseni globoke brazde, v katere sa dene gnoj, bodi si živinski ali pa kompost. Tako pride gnoj globoko v zemljo takim gnojenjem dosežemo, da gnoj močno vpliva in da se plevel preveč ne razrašča. Če se je jeseni gnojilo, se vspeh gnoja pokaže že drugo leto. Z umetnim gnojem se pa lahko tudi še le pomladi gnoji Če se jeseni gnoji iz pere dež in sneg gnoj in ga voda nese seboj v spodnje plasti, kjer vpliva. Vinska trta gnoja ne potřebuje na vrhu. Če pa jeseni ni bilo moč gnojiti zaradi slabega vremena, je bolje, da se gnoj spravi do druge jeseni in še le potem gnoji. Gnoji se jeseni v vlažném vremu, ali po prvem snegu raztrese v brazde in pusti na vrhu do 450 pomladi. pomladi se zagrebe. Po zimi i ima dosti Čikago se je bilo izbralo tudi za mesto razstave ob ostane pomladi na vrhu jedva četrtina gnoja, vse 400letnici odkritja Amerike. Ko se je reševalo to vpra snegaf pHHIIHHHMIPHHPP^H^HNRHHHPHIVHHIVBHN drugo je že izprala voda in seboj odnesla k koreninam. šanje v kongresu, se je zahtevalo od mesta, kjer bode Gnojenje Vinogradov pa nima le te posledice, da se razstava, naj da 5 milijonov dolarjev za stroške razstave več grozdja pridela, temveč tudi trtna uš pognojenim vinogradom manj škoduje. Skušnja uči, da ta škodljivka in slopij. milijonov dolarjev pa posebej še za grajenje po-Kacih deset mest je zbralo to svoto in poslalo v ondu, kjer imajo mlade trte in dobro gnoje, ni mogla Washigton cele odbore sestavljene iz najboljših in naj-uničiti Vinogradov, če se je tudi uselila. Kakor drugi veljavnejših mož, ko je kongres to stvar reševal in raz- San Luis in Cinci- mrčesi, se tudi trtna uš loti le bolj opešanih rastlin in pravljal. Novi Jork, Boston Čikag o največjo škodo delà v vinogradih na izsesani zemlji. noti so bili najglavnejši tekmovalci. Razprava je trajala cela dva dni, kajti vsako mesto je imelo goreče zagovor- Kmetijske raznoterosti. Ogersko deteljno seme. Na Ogerskem je s posebnim zakonom prepovedano prodajati deteljno seme, v katerem je nike in pristaše, a zmagala sta centralni položaj ter tr govski in obrtni pomen Čikaga. Narodna zborovanja in vsakovrstne slavnosti od po seme kacega plevela. Seme se poprej glede čistosti preišče in litičnih shodov do letnih zborovanj raznih društev in za- potem razpošilja v zaplombiranih vrečah. SedmograŠko deteljno seme na debelo preskrbuje kmetijska družba v Kolosi. Delarnice kmetijskih strojev osnujejo se v Rusiji. Vanje se bodo jemali kmetski dečki od 13 do 17 let. Učili se bodo rabiti in popravljati kmetijske stroje. drug menjajo slednje leto kraj svojega zborovanja in se oddajo po dražbi. Razna mesta se poganjajo na najgo-rečnejši način za to, da privabijo ta ali drugi shod ali narodno zborovanje, pogosto plačajo mnogo denarja in si Tako , ffeítiítwtiítiíi* ^.^Mlk^lWtUÍiíít/f^^ »fc/ti řfeffwttífc & napravijo mnogo stroškov, da si le shod zagotove. Žíí^írí^ je mesto Minneapolis zgradilo posebno jako lepo zboro Poučni in zabavni del. r S» ur ra u; ju WWÎ^ valnico, v katero je šio 12 000 ljudij in je stala pol mi- lijona dolarjev, da je přivábilo republikansko konvencijo Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) XII. (Dalje.) Čikago je tudi v Zjedinjenih državah prvo mesto po svojem brodarstvu. To se bode komu čudno zdelo, ker stoji ob notranjem jezeru; a vendar mu je Novi Jork že pred nekaterimi leti bil moral odstopiti prvenstvo v tem vse prevzelo ne skrbelo za popolno 1892. leta. Mesto San Francisko stroške za razmeščenje, temveč vzdrževanje članov shoda časnikarskih urednikov Zjedi njenih držav skozi vse zasedanje 1892. leta. Naposled majhno mestece Severne Karoline, v katerem sem jaz bival lani oziru. Po številu ladij in po njih obsegu Čikag o naj- večje pristanišče na svetu. Brodarjenje po Velikih jezerih je jako povekšalo, cd kar so se izboljšali kanadski pre nabralo v 24 urah deset tisoč dolarjev v gotovini, da privabi v svojo sredo zborovanje društva za pospeševanje priseljevanja na jugu. Razume se, da vse te stroške in skrbi prevzemajo mesta, da delajo zase reklamo. Odposlance pogoščavajo, razkazujejo jim, kar je zanimivega v mestu in okolici, Vsled zgrajenega prekopa, ki veže Čikago in veliko prizadevajo se, na vsak način jih zadovoljiti in to kopi. jezero z missisipsko dolino za » je Čikag o metropola missi sipske doline in vsega ameriškega naroda, kajti središče ameriškega naroda se s slednjim letom bolj pomiče proti zapadu. Po zadnjem ljudskem številjenji se je že približalo zapadni meji Indijane in je 20 milj vztcčno od mesta Kolumbu8a in v začetku XX. stoletja bode najbrž že ob bregovih Missisipija, ali pa vsaj blizu te reke. Čikag o pa ni le prvo pristanišče sveta, temveč tudi prvo železniško središče, bodi si že po številu v to mesto držečih, bodi si že po dolgostih teh železnic. Čikag u radi tega, da razširili po vseh Zjedinjenih novico, kako so bili gostoljubno vsprejeti v mestu tega se zapisniki tiskajo v mnogobrojnih iztisih državah Razen in jih občinstvo čita z veseljem. Na ta način se mesto zborovanja vedno imenuje in razume se samo po sebi, da tudi pridobiva veljavo. Tukaj je pa omeniti, da se za take stvari denar nikdar ne jemlje iz mestne blagajne, temveč se nabere mej prebivalci. Poleg tega tekmovanja je v novoorganizovanih državah in grofijah (okrajih) tudi tekmovanje mej mesti j se stika 60 železnic, ki imajo nad 70.000 milj dolžine. katero bode glavno mesto države ali grofije. To tekmo- Čikago se more ponašati z najboljšim in največjim vanje je včasih tako veliko, da ga Evropec verjeti in vodovodom na svetu. Po požaru je sklenilo mesto dobi- razumeti ne more. Ko se je pred kacimi tridesetimi leti vati vodo iz Michiganskega jezera. Vodovodne naprave organizovala michiganska država, je bila prišlo do hude zgrajene so naiumetnem otoku, petnajst milj od obrežja borbe in pri tem dolgo časa ni nobeno mesto moglo do- in mesta in imajo 300 čevljev globočine. Vsi stroji so biti večine glasov, katero zahteva zakon, kajti taka vpra-na tem otoku in voda teče v mesto po ceveh, so po- šanja rešujejo se vselej z občim glasovanjem. Bilo je ložene pod jezerom in sicer 250 čevljev globoko pod je- mnogobrojno glasovanj, ki so stala mnogo denarja in se zerskim površjem. Smrtnost je v Čikagu pala po odkritji končala s popolnim nevspehom, in ni bilo pričakovati, o da se stvar ugodno reši, kajti nobeno tekmuiočih mest tega vodovoda na 20V2°/oo in v tem oziru Čikag daleč prehitelo vsa večja ameriška mesta. da se stvar ugodno reši, kajti nobeno tekmujočih ni hotelo odjenjati drugemu in vsa so imela nekaj znanih 460 zagovornikov in pristašev, in zaradi tega so se glasovi vselej tako razdelili, da na nobeni strani ni bilo brez-pogojne večine. Naposled se ie država odločila stvar re-šiti na radikalen način, odbacnila je vse tekmovalce, in vprašanje se je rešilo na čuden način. Vse teritorije države so se sestavile v geometrično podobo in poiskalo se je materna tično središče in tukaj so se namestili osrednji uradi te države. Okrog je vzraslo mesto Lansing, ki že ima 15*000 prebivalcev, če tudi se je osnovalo v velikem gozdu v redkonaseljenem in nevabljivem kraji. V 1889. letu se je Dakota razdelila v dva delà in vsak del je vsprejel v zvezo kot posebna država. Teritorij Dakote je že od začetka svoje organizacije imel močno republikansko večino, in tu za demokrate ni bilo nobenega upanja. Po prebivalstvu je že dolgo imela pravico da se vsprejme mej države, a tega ni mogla doseči do 1889.1., ko so imeli republikanci večino v zbornicah in je bilo tudi predsedstvo Zjedinjenih držav v njih rokah. Do tedaj je jeden ali . drug teh odločilnih faktorjev bil v rokah demokratov, ki so iz strankarskih ozirov razbili vse poskuse tega teritorija v tem oziru. To se more reči o teritorijah Washington, Idaho, Montana in Wyoming, ki so se tudi šele 1889. 1. vsprejeli v zvezo kot države. .... V obeh Dakotah je borba za glavni mesti trajala samo pol leta in se je končala tedaj, ko sta se izbrani mesti zgradili na svoje stroške vsa potrebna vladna po- i ' « , slopja. V državah Kanzas in Texas se v zapadnjih delih snujejo vedno novi okraji in vselej je huda borba za to, katero mesto bode glavno mesto okraja. Lani je v Kan-zasu v dveh slučajih prišlo do streljanja s puškami. Tek-mujoča mesta dobila so različna števila glasov pri gla-sovanji in mej njih meščani se je prava vojna začela, t i - i r] pri čemer so arhivov in dokumentov novih okrájev z uradniki vred in v jednem slučaji celo poslopij, v katerem so bili nameščeni, se z oboroženo polastili sedaj ti, sedaj drugi in nekajkrat premestili iz kraja v kraj, dokier ní guverner se umešal policijo, da je ukrotila nemirneže. Odstotek razmerja mestnega prebivalstva h kmet-skemu v Zjedinjenih državah neizmerno hitro narašča. Pred tridesetimi leti je na 100 kmetov prišlo 7meščanov, po zadnjem številjenji jih je pa prišlo že 28. Vzlic temu se pa pomen dežele v poljedelskem in živinorejskem oziru ne manjša, temveč še narašča, če tudi ne tako hitro, kakor obrtnija in trgovina. To se da pojasniti z vedno večjo porabo in z zboljšanjem kmetijskih strojev in z osredotočenjem načinov gospodarstva. Kjer je pred tridesetimi leti bilo treba desetih delavcev, sedaj dva z vspehom opravljata gospodarstvo kmetije; potrebe prebivalstva v tovarniških izdelkih pa rasto hitreje kakor število prebivalstva, ker občno blagostanje narašča in se po-raba vekša — kar je pred tridesetimi leti veljalo že za potrato, je sedaj že neobhodno potrebno in izdatki vsake rodbine so se neprimerno povekšali. Zaradi tega se mestno prebivalstvo hitreje vekša, kakor kmetsko. Pri amerikanskih pogojih življenja, ko more vsak državljan dobiti v svojo last 160 akrov državne zemlje, katere je še na milijone akrov svobodné in spada pod pravico homeostead, ni znan mestni proletarijat in tudi sedaj še ni mogoč. Razmerje mej kmetskim in mestnim prebivalstvom more služiti za odlično merilo civilizacije in blagostenja dežele. (Konec sledi.) K zgodovini Kube. Kuba, ki je za prvega odkritja spadala Kolumbu, imela je v pretečenih štirih stoletjih največje mogoče spreminjajoče se dogodke zaznamovati. Nastala je kmalu cvetoča španjska kolonija. Toda že v začetku minolega stoletja je prišla v prepir z domovino, ker je razglasila kupčijo s tobakom za vladno samopro-dajo. Angleži so jo v letu 1762. odvzeli, a kmalu potem zopet izročili Španjski. Otok je bil od 1. 1773. naprej središče pravega suženjskega trga Šele 1. 1777. dobil je nekega vrhov- nega kapitana kot prvega uradnika. Ko je namreč izbruhnila za ččisa francoske revolucije ustaja zamorcev v Haiti, preselilo se je na Kubo veliko število francoskih rastlinoobdelovalcev. To je podprlo in pri-neslo bogastvo otoku, zraven pa tudi misel o svobodi. Tudi njega domači sužnji so se začeli ozirati po sto-pinjah, katere so naredili zamorci v Haiti v svrho osvobojenja. Toda navzlic vsemu temu so Kubanci pooštrili suženjstvo in v vednem večjem številu so morali prihajati črnci iz Afrike, število ustašev se je s tem hitro množile. Od leta 1812. nadalje ponavljale so se ustaje neprestano, dokler ni slednjič nastal 1. 1848. splošen punt zamorcev, pri katerem je bilo usmrtenih 10.000 črnih, Anglija je ta čas protestirala zoper trgovino s sužniki in španjska vlada je isto prepovedala. Notranji položaj je postal nato zelo kočljiv. Za prvenstvo so se pogajali rojeni Španjci in priseljenci. Zadnji so hoteli biti opravičeni do jednake pravice vseh javnih služeb. Leta 1845. jeli so se tudi Amerikanci zanimati za otok in se začeli naseljevati zlasti v onih krajih, kjer je bilo suženstvo najbolj udomaćeno. Ne dolgo za tem stavljen je bil v senatu v Vašingtonu predlog, naj se začno pogajanja s španjsko vlado za odstop otoka. Zasnovala se je neka družba, ki je ponudila Španiji 200 milijonov dolarjev kot kupno ceno za otok, ali španjska vlada je to ponudbo odklonila. Koj na to začeli so misliti na oboroženo ekspedicijo, katera je bila kmalu pripravljena in jo je vodil general Narcisde Lopez. Španjska je poslala med tem generalnega po- veljnika Jos de la Conche z 25.000 vojaki na Kubo in ondi bila pripravljena za vsak napad. Koj vprvič se je ponesrečilo do cela generalu Lopezu; ni namreč mogel dobiti primernega kraja za náskok in vsled tega je ubežal. Pa leta 1851. podal se je drugič nad španjce z 453 možmi. pa te so razpršili silno hitro na vse strani. On sam, general Lopez pa je bil ujet in 1. septembra 1. 1851. so ga v Havani ustřelili. Čez 461 štiri leta potem, t. j. 1. 1855. naredila se je v Novem Jorku enaka ekspedicija in se podala nad Španjce za pridobitev otoka. Toda teh zadnjih so Španjci mnogo vjeli in pozaprli v Havani. Na otoku se je razglasilo ta čas obsedno stanje. Z odpravo suženjstva v Zjedinjenih državah so se zmanjšali interesi rastlinoobdelovalcem zlasti na jugu, ravno tako kakor na Kubi, da bi se pridružila Kuba Zj. državam. Hrepenenje po neodvisnosti od Špa-nije pa se ni zmanjšalo. L. 1869. prišlo je celo tako daleč, da je Španija odločno pobila vsa pogajanja prevstrojevalne stranke. Nastal je upor. Ustaši šteli so 30.000 mož, vodstvo so izročili Lespedsu in Quesadi. Več glavnih po-veljnikov je uviděvši, da ne morejo nemir zadušiti, se je prostovoljno odreklo svoji časti. Konečno v letu 1878. šele je zamogla Španija narediti mir s tem, da je izgubila deset tisoč vojakov in trideset milijonov dolarjev denarja. Generalni kapitan Martinez Campos, ki je bil ob jednem tedanji prvi španjski minister, je obljubil velike reforme, ali izvesti jih, se mu dozdaj še ni posrečilo. Suženjstvo odpravljeno je bilo dne 8. marca 1880. leta. Poučni in zabavni drobiž. Pogreb pri trapistih. Granljiv in čudno žalen je pogreb pri trapistih. Takoj po smrti denejo meniha obleče-nega v samostansko obleko na navadno desko in ga tako pre-neso v samostansko kapelo. Tam ostane mrtvec, dokler ga ne pokopljejo. Štiri rumene svece gore neprenehoma pri mrtvaškem odru. Noc in dan molijo vsi menihi mrtvaške molitve. Na dan pokopa poj o mrtvaške pesmi in veliko črno sv. mašo. Na to se razvrste vsi menihi in spremijo svojega mrtvega sodruga na tiho samostansko grobišce. Tožnomilo odmevajo psalmi, resno korakajo bledi bratje. Ko dospe do groba, molijo še nekaj molitev in potem spuste v grob telo, ne položeno v rakev, ampak samo opravljeno s samostanko obleko. Jeden izmed menihov gre potem v grob in potegne kapuco čez obraz svojega mrtvega brata. Nav to vrže duhovnik, ki vodi sprevod, lopato prsti na mrtveca. Še dva druga meniha storita isto in potem zasujejo mrtveca kakor navadno. Na to se vrne sprevod v kapelo v istem redu. Trapisti imajo svoje pokopališče vedno na dvorišči, tako da imajo živeči samo3tanci vedno pred očmi mrtve brate. In kakor hitro zakopljejo jednega, že izkopljejo zopet ležišče prihodnjemu mrtvecu. da se na ta način bolj živo predoči redovnikom smrt. Falbovi kritični dno vi. Falb je bodoče leto v svojem koledarji navel sledeče kritične dneve: 30. januvarja, 28. fe-bruvarja, 29. marca, 27. aprila, 9. avgusta, 7. septembra, 6. oktobra in 5. novembra bodo kritični dnevi prve vrste; dne 13. februvarja, 14. marca, 13. aprila, 26. maja, 10. julija, 23. avgusta, 22. septembra in 4. decembra kritični dnevi druge vrste, ter dne 14. januvarja, 12. maja, 11. in 26. junija, 24. julija, 21. oktobra, 2. novembra in 20. decembra kritični dnevi tretje vrste. Čuden muzej osnujejo v Kajiri. V njem bodo stvari, katere so služile za to da se je utihotapljal hašiš v Egipet. Ta muzej bode jako zanimiv in za carinske uradnike jako poučen. V njem bodo kmeti j ski stroji, konj ako ve steklenice, leđni kostni, raznovrstne obleke, kamenje, les, bale papirja, škornji, pušice za konserve, hišna.oprava itd. Žrtva znanosti. V Moskvi je vseučilišóni profesor Vartov délai neke poskuse z mikrobi. Pri tem se mu je ràz-letela svetilnica in nekateri kosci so mu prileteli v vrat in ga hudo ranili Na ta način je strup přišel v truplo in prof eso je umri. i .......=.............ííp.yj.í?®».....«.....5..^^^^^^.! I * — Deputacija pri cesarju. Deputacija ljubljanskega občinskega sveta župan Grasselli, podžupan dr. vitez Bleiweis in občinski svetoik Ivan Hribar, se je dne 11. t. m. poklonila cesarju in mu izrekla zahvalo za dobrote, izkazane mestu po potresni katastrofi Cesar je deputacijo jako milostno vsprejel in rekel, da ga je zelo razveselil sklep obč. sveta, postaviti spomenik, ker zmatra to za dokaz hvaležaosti in zvesto be ljubljanskega prebivalstva njegovi osebi. Cesar je potem, go-voreč s člani deputacije, povpraševal po stavbenih in druzih razmerah v Ljubljani, in konečno obljubil storiti za zvesto Ljubljano, karkoli bo mogoče. Deputacija se je poklonila tudi ministerskému predsedniku grofu Badeni ju in ministrom vitezu Bilinskemu, baronu Grlanzu in (rleispachu. — V Kamniku bo v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoludne volilni shod v mestni dvorani. Dosedanji poslanee g. ces. svetnik Murnik bo na tem shoiu poročal 0 svojem delo-vanji v deželnem zboru, ob jednem pa se bo postavil kandidat za bodoče volitve. — Sedemdesetletnico prazno val je 9. t. m. bivši deželni predsednik kranjski g. baron Andrej Winkler. Mnogo-zaslužnemu bivšemu predsedniku Kranjske in dobrému rodoljubu bodi usojeno doživeti še prav mnogo let! — Tržaški škof dr. Glavina se je odpovedal svoji službi iz zdravstvenih ozirov. Vsi laški listi so že polni domne-vanj in predlogov, kdo bi naj bil bodoči tržaški škof. Seveda vsi ti predlogi gredo le na to, da bi bil novi škof strog Ita-lijan, ki naj bi pritiskal ondotne že itak tlačene Slovane ob steno. Upajmo, da se želje zagrizenih Italijanov ne vresnicijo. — Gospodu dr. Josipu Vošnjaku, dež. odborniku in bivšemu predsedniku pisateljskega društva, priredi to društvo dne 18. t. m. pri „Slonu" slavnosten večer z vojaŠko godbo. Gfosp. doktor zapusti prihodnji mesec Ljubljano in se preseli za stalno na Štajersko. Njegovi prijatelji, znanci in čestilci se vabijo, da čim mnogoštevilneje proslave pri nje-govem odhodu ednega najzaslužnejših naših prvoboriteljev. — Podiranje več večjih poslopij v Ljubljani, katere je zadnji potres občutno poškodoval, se je pričelo minole dni. Mej drugim podirajo staro bolnico, kresijo in Schreyerjevo hišo v Špitalskih ulicah itd Zadnja stran „lontovža" je že malone podrta. Pročelno stran na Turjaškem trgu so popravili, kamor se prve dni prihodnjega meseca preseli dež. odbor. — Zadnja povodenj napravila je na ljubljanskem barji do 10 000 gld. škode na poslopjih, spravljenih pridelkih in drugem, ker je bilo vse to več dni pod vodo. To je pa le škoda na barji, ki spada pod ljubljansko mesto. Koliko je še škode na ostalem barji ! Vidno je, da je ubogi Barjan zares pomoči potreben — Na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je letos 33 učencev. Čuje se, da se namerava na tem zavodu tudi ustanoviti poskuševalna štacija in sirarna. — Na zadnji mesečni živinski semenj dne 8. t. m. se je prignalo 437 konj in volov, 296 krav in 51 teles, skupaj 834 glav. Kupčija je bila posebno za vole živahna. — Goldinarskih bankovcev je bilo do konca meseca oktobra iz prometa vzetih, oziroma vničenih 56,116.822. V prometu jih je bilo še 1,766.539, katerim poteče veljavnost v prometu s koncem tega leta. 462 — Vojaško oskrbovališče v Ljubljani z vojaško bolnico vred se baje poteguje dunajska stavbinska družba „Union". í. . , . — V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca oktobra t. 1. 573 strank 194 146 gld. 20 kr. vzdignilo pa 420 strank 242.284 gld. 85 kr. — Ustřelil se *e v Zavolju nad Škofjoloko finančni nadpaznik iz Kranja. Povod samomoru ni znan. Crtice iz Londona. Kdor potuje po revnejših londonskih predmestjih, zapazi večkrat na pol podrte hiše, z zabitimi okni, ki imajo samo zgoraj za ped široko odprtino za svet-lobo in zrak. Iz kletij, razsvetljenih s plinom, prihaja na ulico divje vpitje, in v nos vdari neprijeten duh spridene masti in raznovrstnih odpadkov. Nad vhodom visi napis: Postelje za moške po dva, štiri in šest penezev jedno noč. To so londonska priprosta prenočišča, v kojih * jév ^ išče zavetja stotisuče najraznovrstnejših ljudij, uma-zancev, revežev in potepinov. Za šest penezev dobiš posteljo ločeno od druzih, za štiri v skupni spalnici in za dva na leseni klopi, kjer si vsaj varen pred vremenom. V spalnice ne sme iti nobeden pred določeno uro. Vsi morajo bivati v kleti, kjer ne sme po postavi nihče spati. Klet jim služi za shajališče po dnevu in za skupno kuhinjo ; večina gostov si prinese namreč hrano iz mesta in jo pripravlja tukaj. Kdor opazuje razpadajoča poslopja, ne bi verjel, da so gospodarjem in najemnikom zlati viri. Njihovi gospodarji so veleposestniki, v sredi mesta pripada jih mnogo princu valeskemu, lord Salisbury-ju in jednakim gospodom. Poslopja donašajo dobro najemnino, dokler jih policija ne zapre radi varnosti, ni tedaj čudno, da se najemniki kmalu umaknejo v mesto in žive od obrestij. Socijalistično navdahnjeni grofijski svet je sklenil Londončanom pokazati, kakšno da mora biti ljudsko prenočišče. Na Parker Street blizu Dinry Lane je napravil zelo nepripravno palačo „Model Lodging House", katere ne morejo vzdrževati, ampak je le breme davkoplačevalcem. V tej stvari je pa Anglež zelo občut-ljiv, raje da sto funtov za kak milosrčen namen, kakor pa šiling v podobi davka v korist revnejših someščanov. t - . 'li • " Od grofijskega sveta postavljeni zgled za ljudska prenočišča bi težko našel posnemalcev, če ne b sklenil dobrosrčni plemenitaž, Lord Rowtoii na lastne » ' i ' ' V jjfni stroške ponoviti poskus. Ta mož je bil prepričan, da bi se prenočevalcem v Londonu za navadno plačo lahko dajala tisočkrat boljša postrežba, in da bi vklub temu potrošena glavnica donašala dobre obresti. Ni se bal v nevarnost staviti 400.000 goldinarjev. Po- t i « i * * » 3 • 'Wt 11 ■jB» i a í * * % ^ ' *t ■ ■ ^ ' \ ; . • stavil je ne daleč od mostu Vanahall novo prenočišče • . * / f 1 • i 1 p ^ \ à 4 ' „Lord Rowton Lodging House", v kojem lahko pre- # noči 400 ljudij. Spalnice so ločene, razsvetljene z elek- trično lučjo in zračne ; velika kuhinja, kadilnica in čitalnica so skupno. V hiši dobi se tudi kuhana hrana, tobak, pijača itd. Vse je bilo tako urejeno, da « V so kritiki trdili, da je prelepo. Podjetje se je Lord Rowtonsu posrečilo. Glavnica mu je donašala po pet odstotkov. Gostje so se i navadili na snago in red, da se ne vrnejo nikdar več v prejšna prenočišča. Ustanovil je tudi delniško družbo, ki bo še letos postavila novo poslopje za 700 gostov. Na ta način bodo „Common lodging Houses ', sramota Londonu, kmalu izginila. — Dogodek na sejmu. Ob zadnjem sejmu v Zagrebu je přišel neki obrtnik s svojim sinom na trg sv. Marka. Sinek je tu zagledal v blatu žepno uro in povedal očetu. Oče jo je pobral, očedil in nesel k policiji. Na sejmišči je šel ta obrtnik v neko gostilno in ondu dopovedoval, kako je uro našel. Mej pivci je bil jeden, kateremu je bila ura ukradena Ta je začel sumiti, da mu je obrtnik uro ukradel, in pomiri neko slabšo uro izročiU policiji. Stvar se je pa izročila sodišču. Sodniku se je pa zamenjanje ure zdelo tako neverojetn^, da je obrtnika oprostil. — Eksplozija v premogovniku. V premogovniku v Blackwelu so se vneli plini in je ubilo sedem delavcev. — Smrt blazneca. Dimnikarja Alberta Prusa pripeljala je iz Vinkovca v Zagreb žena njegova, da ga izroči bláznici v Stenjevec Ker ni imela nobenih spisov pri sebi, ga v blaznico niso vsprejeli Peljala je moža v neki hotel. Tu je po noči jel besneti, da so morali poslati po polic jo. Policija je odreiila, da se blaznec pripelje v bolnico usmi-ljenih bratov. Ko so ga v bolnico pripeljali, se je blaznec mrtev zgrudil na tla — Posestva zjedinjenih držav. Komisar Lamoreaux v Wašingtonu naznanja v svojem letnem poročilu, katerega je izrocil tajniku notranjih zadev, da je naseljevanje na državna posestva v minolem letu zaostalo S primero leta kon-čujocega se 20 junija 1894, se je število prepisov zemljišč za 19 095 strank in za 6,016.685 akrov zemlje zmanjšalo. Seveda so se tudi dohodki tega urada v poslednjem letu zni-žali za 734 370 dolarjev. Prodalo se je zemljišč v obsegu 417.878 akrov, razdelilo pa 5,009.491 aker. Skupna posest še ne naseljenih zemljišč znaša 513,818 888 akrov, katera so že odmerjena, in 285,245 607 akrov še ne odmerjenih zemljišč Komisar priporoča, da naj se dovoli vsako leto 50.000 dol. za varstvo gozdov. in da naj se proglase strogejš-» postave v varstvo javmh gozdov — Nekedanji jezuvit grof Hoensbroch (l r^stopil je k evangeljski cerkvi in v zakon stopil z hčerjo nekega zborničnega predsednika v Washingtonu. — Velik vihar. V Quaymasu v Ameriki je divjal gro-zovit pomorski vihar Meksikanska ladija „Comet" bila je ob skalovju razbita in se potopila, utonil je njen kapitan Jednaka usoda zadela je večjo ladijo „Diego" in 16 manjših, tudi parnik „Czar" je pokončan V La Paz je opustošenih 184 po-slopij, pet oseb je usmrtenih - — Osemdesetletnico sta praznovala, odkar sta bila poročena Francoz Louis Darwin in njegova žena, ta dva sta najstarejša zakonska dvojica v Zjedinjenih državah. Francoz. Darwin je sedaj star 107 let, njegova žena pa 101 leto. V zakon stopila sta leta 1815 . torej ravno pred 80. leti. Odgojila sta sedem sinov in 5 hČera. Petero njujinih otrok je še pri življenji. — Kozlowski, bivši poljski duhovnik, namerava či-kaškega nadškofa Feehana tožiti in sicer zahteva 10.000 dolarjev odškodnine od njega, ker ga je suspendira!. 463 — Ustanovitelj podpornega in penzijskega društva «Allmacht Gottes». Te dni so na Dunaji obsodili stavbenega palirja Avgusta Buchta zaradi goljufije v petletno iečo. Ta poštenjak je že poprej bil zaradi goljufije zaprt 4Vs leta. Oženjen je že drugič in je zabil doti obeh žen po 2000 gld. Zatoženec je bil osnoval podporno in penzijsko društvo, a bolje, le razglašal jé, da ga je osnoval To je uga-njal zaradi tega, da je nekatere ljudij, ki so pri tem društvu iskali službe, osleparil za nekaj stotin goldinarjev. ♦ j 5 , i * il* m ■ — Pretep mej inženerjem in učiteljem. V Ruskici na Ogerskem sta se sprla inžener Pohlenan in učitelj Tatar in stepla. Inžener je ukazal učitelja pripeljati v svoje stanovanje, od koder so ga žandarji na povelje višjega oskrbnika Rudingerja odpeljali peš v Busko Banjo. Ondi so ga izpustili, ker se je n«-ki župnik odločno zanj pottgnil. Učitelj sedaj toži inženerja in višjega oskrbnika, ki sta tako grdo ž njim ravnala. ■ jp — Ločitev zakona. V Londonu je bila te dni obrav-nava zaradi ločitve zakona. Znano jé, da v Angliji mora plakati veliko odškodnino, kdor kateri obljubi, da jo vzame, pa bi obljube svoje ne držal. V tej pravdi je soprog izpovedal, da je že pred poroko spoznal, da žena ne bode zanj, a jo je vzel le zaradi tega, ker bi sicer bil moral 1000 funtov šter- linga odškodnine plaćati,-ker je obljubil, da jo vzame. Mislil si je, da ga bode manj stalo, ako se pozneje loči od nje. — Krvav prizor v gledališči. V Belfastu se je igrala igra, v kateri se irska vstaja dramatiški predstavlja. Ko pride izdajalec s policajem, je v zadnjem dejanju obcinstvo jelo na oder metati jabelka, tobačnice, pipe in itd. Zavesa je pala in režiser je naznanil, da se igra konča, ker so trije igralci smrtnonevamo poškodovani, dvanajst drugih pa manj. Policija je že v gledališči več razsajacev přijela. — Otrovateljke. V Hodunezo-Vasarhalyju na Ogerskem pride več žensk pred sodišče, ker so več ljudij otrovale. Lida Csordas-Nazy je že priznala, da je 1. 1894. zastrupila svojo mater. Mihaela Turi je priznala, da je zastrupila svojo mater, svojo sestro in svojega moža. Samuela Kiss je priznala, da je zastrupila neko deklico. Nadalje je izpovedala tudi neka FranČiška Bauman, da je zastrupila prvega moža. Marija Szalai-Jâger je preskrbovala strup, Lidija Csordas-Nagy je posredovala. Otrovane osebe so prej zavarovale. — Raj za pivce je Španija. Letos je zopet v nekaterih krajih tolika vina, da ga ne morejo spraviti. Nekateri kmetje puste grozdje na trti, ker se spravljanje ne plača. Drugi pridelek dele z delavci, ki spravljajo. Arobavina to je 11 Va litra velja 2 vinarja. — Pogumno delo poddesetnikovo. Ob zadnjih orožnih vaj ah na Ogerskem pri Miškolcu je poddesetnik Kardos 60. pešpolka videl na cesti dečka, za njim pa v divjem diru dva splašena konja. Se malo časa in dečka bi bili povozili. Poddesetnik je skočil na cesto, zgrabil splašena konja za uzdi in ju toliko ustavil, da se je deček umaknil. Konj pa poddesetnik ni mogel dolgo držati. Vrgla sta ga na tla in je bil pri tem piecej poškodovan. Odnesli so ga v bolnico, kjer je ozdravěl. Te dni je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem in imenovan četovodjo. — Ženitnina v rodbini Vanderbiltovi. Vojvoda Marlborough in Konzula Vanderbilt sta minoli teden v sredo bila poročena. Poročal je škof v Long Islandu dr. A. N. Littbjaku, ki je gospico tudi krstil in birmal. Cerkev je bila ob tej priliki jako olepšana. Samo cvetlice so stale 25.000 dolarjev, vsa dekoracija cerkve je pa stala 125.000 dolarjev. Dote ima nevesta milijon funtov šterlinga. Poročena sta šla na potovanje sprva do konca pacifiške železnice po železnici, potem se peljeta s posebno * Vanderbiltovo ladijo v Egipet in Evropo. Tovarišice so dobile na svatbi broše v podobi metulja s smaragdi in demanti, katerih je vsaka vredna 500 dolarjev, tovariši dobili so pa prsne igle s safiri. * — Lrinčali so ju. V kraju Jackson, Mo., v Ameriki je tolpa ljudi linčala zamorca. Oboroženi ljudje so se polastili zamorca Wiliama Hendersona, katerega je šerif tirai v ječo. odvlekli so ga in na bližnje drevo oběsili, na kar so linčarji razšli. Zamorca je šerif prijel zaradi surovega napada na 141etno belopoltno deklico. Zamorca Jeff Elisa, kateri je 171etno belopoltno dekle nesramno napal vpriČo male sestre so 16. oktobra po noci v Braden pripeljali. Obstál je svoje peklensko dejanje in dekle ga je spoznalo. Ko ga je policaj hotel pripeljati v Lomerwile, mu gaje iztrgalo kakih 300 obo-roženih mož. Zamoree je moral poklekniti, moliti in vse po-vedati, kako je z deklico napravil, kako je svojo ženo do smrti mučil in pred nekaj meseci zažgal stanovanje gospe Harrol, kjer je ona in dve hceri zgoreli. Nato so zamorcu pořezali uš*sa, nos in prste na rokah, pot>m ga oběsili na bližnji brzojavni drog, na prsi mu pripeli listek z napisom : rNihČe ne sme truplo sneti pred solcnim zahodom, drugače zapade smrtni kazni." Kasneje so truplo sneli in mu odsekali glavo in jo vrgli pred hišo neke mlado deklice, katero je skušal zlorabiti. — Tudi strijc Sam znižuje zaslužke. V pristanišču amerikanske mornarnice v Brooklynu izdeluje 34 žen zastave in prapore za zvezne države. Te delavke so imele do 1. julija po 150 dolarjev na dan, takrat so jim napovedali, da bodo niih zaslužki na 1 05 dolarjev, in res se je to zgodilo. Si- 6 - _ vilje so sedaj z znižanim zaslužkom zelo nezadovoljne in se nekaj govori, da bodo delo popustile. — Roparski morilec usmrten. Harry Lyons je bii 11. oktobra za njegov zločin roparskega umora kaznovan z smrtjo na vešalih. Lyons in Cornelius Brien sta dne 9. februvarija napadla gledališkega slikarja Albert B. Masona v West Van Buren Str, ga oropala in smrtno ranila. Plen roparjev je bila zlata ura z verižico in mali znesek denarja. Mason je umrl vsled dobljene rane dne 13. febr., mož je bii oženjen in zapustil 161etnega sina. Dne 25. maja sta bila obsojena Lyons na smrt, Brien pa na 20 let ječe. Lyons je šel pcd vešala spokorjen, v roki je držal razpelo in za duhovnom iz-govarjal molitev. Nekaj trenutkov kasneje je Lyons v belej obleki pal v globino z vrvjo za vratom in bil v štirih in pol minutah mrtev. Usmrteni je bil 27 let star. — Požar v Ameriki. Okraj Mooreton v Ameriki je obiskal 6. oktobra grozovit požar. Prizadeti so, tudi nekateri Slovenci. Pogorela so posestva : Jos. Mukovič-u, Mih. Čemik-u Mat. Wertin-u, Štefan Radovič-u ; zadnji imel je hotel. Vsi ti so bili lastniki večjih iz kamena zidanih hiš. Razun teh zgo-relo je še več manjših poslopij. Škode je 30.000 dolarjev, zavarovalnina pokrije dobro polovico te izgube. — Rop. Pet našemljenih tatov ustavilo 7. oktobra po noči električno železnico v Čikagu. Dva izmed tatov sta držala inženirja in sprevodnika, dočim so ostali trije ropali potnike. Osemnajstim potnikom so bile vkradene ure in več stotin dolarjev. ř — Nesreća v amerikanskem rudniku. Grozna eksplozija je nastala 7. okt. v rudniku v Wilkesbarre. Takoj bilo je vbitih pet inženirjev, poleg teh pa se troje premo-garjev, katerih imena so doslej nepoznana. Sodi se, da morajo biti ponesrečenci Ogri. — Ukradeni akti. Nepoznáni ljudje so odnesli iz sodni j skega poslopja v Hamburgh u v Kanzasu veliko dokumentov. in drugih aktov ter jih sežgali. V bližnjem zasedanju prišlo bi na vrsto mnogo toženih oseb, po številu 102, pa nobeden izmed teh ne bo pozvan pred sodnijo, ker sedaj nimajo dokazov. — Velika nesreća. Pogorel je most Northern ameriške pacifične železnice. Ko so ga jeli popravljati, preobrnil se je neki hlod in padel s tako močjo, da se je prostor, kjer so delavci bili, zazibal in jim je vsled tega zmanjkalo tal, da so vsi popadali v sterfarati přepad; globok 60 čevljev. 4 de* lavci'so mrtvi. >■ >■' 464 Nesreća na električni železnici, V bližini mesta Pittsburg 13 oktobra skočil voz električne železnice tira Loterijske srečke. uzrok temu je zlomlj zavore, usmrtena sta bila dva de V Lineu dne t. 1.: 52. 89. 24. 43. 87 lavca Carnegievne tovarne in nepoznana 301etna žena osob je ranjenih. devet V pijanosti prodal ženo. V Jermynu v Ameriki so imeli Madjari neko slavnost. Ves dan so pili, proti večeru pa je bil Aleck Malzollock tako pijan, da ni mogel več pošteno misliti ; v tem stanju je kričal in ponujal v prodajo svojo mlado ženo za 25 centov. Njegov rojak Polločk mu je dal „kvoder*4 in zagotovlja, da je žena njegova. V Trstu dne 9. nov. t. 1.: 21, 78, 18, 62, V Pragi dne 13. nov. t. 1. : 66, 86, 87, 35, Tržne cene. V Ljubljani dne 30. okt. 1895. Pšenica gld. 7.60 kr , rž gld. 6.75 kr., ječmen gld. 6.50 kr., oves gld. 6 80 kr, Nesreče na železnicah v Ameriki. V Newarku ajda gld. kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 6 90 kr., se je dogodila v torek 15. okt ob uri na progi New Jersey Central železnici, kjer križa Lawrence Str. grozna ne-sreča, dva moža sta bila povožena in usmrtena. leča gld. 10 kr., grah gld. 10'— kr., fiŽol gld. 12* kr. Ker bila (Vse cene veljajo za 100 kgr.) ograja čez cesto odprta sta šla čez progo Patrick O'Connor, 35 let star manager Roples Supply Comp., in Peter Keller, 30 let star, službujoč pri Connor. Komaj sta dospěla sredi tira jo prisopiha ekspresni vlak in ju podere. Connor je bil raztrgan v dva delà in takoj usmrten. Keller je bil tako hudo poškodovan, da je med potjo umrl, ko so ga nesli v bolnišnico sv. Mihaela, Železnica je odgovorna za to nesrečo. Na progi Western Novi Jork & Pennsylvania železnice je 25 gold. Za ustanove Podpisana zbornica razpisuje za leto 1895. osem cesar Franci šek-Jožefovih ustanov po onemogle 15. oktobra zjutraj skočil tovorni vlak iz tira blizo postaje Eldred, Pa. Lokomotiva in 11 voz je palo raz nasip in se razbili. Kurilec je ostal na mestu mrtev, vodja vlaka in za-viralec sta hudo poškodovana. Na progi Pennsylvania železnice, miljo od Altore, sta 16. oktobra trčila iz tira osobni in . . , , . tovorni vlak. Kurilec in zaviralec sta usmrtena, trije služab- m obcinskega urada potrjeno dokazilo niki in dva potnika pa poškodovani. Obe lokomotivi in vtč sitelj kak obrt samostojno (na svojo obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župnijskega ? da je pro voz je razbitih roko) izvr Žareč dež. V tovarni za železo Jones & Laughlin ševal da zdaj zaradi onemoglosti ne more več v Frunstownu v Ameriki se je 14. okt. zjutraj vlila na de- delati in da je ubog. lavce žareča ruda Štirje delavci so bili tako hudo poškdovani y L i u b 1 i a n i da ne bodo okrevali, štirje drugi delavci so težko poškodo- ^ ' vani. Delavci so zjutraj dělali v tovarni, kar se hkr^ preobrne topilna peč in šestnajst ton raztopljene rude se je razlilo na dvajset delavcev, kateri so dělali v malej globini pod pečjo. Nesrečniki so kriče bežali narazen, nekaterim je dne novembra 1895 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. žareča ruda do kosti vse prežgala Tovarna je le neznatno poškodovana. Ubogi delavci so pač povsodi v nevarnosti, ko se trudijo za potrebni zaslužek 220 hiš pogorelo. V Aligers pri Novem Orleansu v Ameriki je pričelo dne 19. oktobra pozno po noči goreti. Pogorelo je 220 hiš, škoda znaša 400 000 dolarjev, a malo je bilo zavarovanih. Ogenj je nastal v prodajalnici itali-janskťga trgovca s sadjem, ljudstvo je sumniČilo, da je ta Ravnokar je izsla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala Člověk nahšč zažgal, ako ga ne policaji přijeli in v zapor odpeljali, bil gotovo linčan od razjarjenega ljudstva za prestopno leto 1896. Nesreća v rovu. V premogokopu, 21L milje od Stery City v Ameriki so 13. oktobra žrtvovali svoje življenje štirje delavci. V hiši kjer stoje stroji, pri vhodu v rov je nastal dne 12. oktobra zvečer ogenj, rovi so se hitro napolnili z dimom, štirje delavci niso mogli uteči groznej smrti Žica bila vsled ognja pokvar- na katerej je pritrjena vepenjača. jena. Nesrečni ljudje so skušali ubežati groznej osodi po drugem rovu, ali gost dim jim je to prepreČil. Jeden za drugim so popadali na tla in se zadušili. Nesreče je kriv stroje\odja, ker stroj zakuril in odšel, blizo nahajajoči les se je vnel in ogenj segal proti rovu. Nesreća v tovarni. Streha tovarne n Cleveland Rolling Mill Company" Cleveland v Ameriki se je minolo noc udrla in bilo deset delavcev pokopanih pod težkimi kupi. Trije delavci so bili usmrteni, drugi pa težko poškodovani. Uzrok, zakaj se je streha udrla ni znan. Samo tista prava Blasnikova „Pratika" > ki ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi naslediiiki.