Trajnost / april 2025 54 Izvleček Svet se hitro in korenito spreminja. Na prvem mestu so verjetno grozeče podnebne spremembe; nekontro- lirane temperature, ekstremni vremenski pojavi, ta- ljenje večnega ledu, izsekavanje gozdov. Potem so tu še pomanjkanje hrane, nekakovostna živila, ostanki pesticidov v prsti, v živalih in ljudeh, podobno je z mikroplastiko. Ogromne količine odpadkov nas bodo kmalu zasule. Ponekod skoraj ni več čiste pitne vode, morja so nepovratno onesnažena. Zaradi onesnaže- nosti zraka iz prometa v Evropi vsako leto umre več kot 100 tisoč ljudi. Biotska raznovrstnost je več kot osiromašena, širijo se invazivne vrste. Prebivalstvo se stara, pojavljajo se vedno nove bolezni, vse več je debelih ljudi. In vse več je bogatih na eni strani in revnih ljudi na drugi; 1 odstotek najbogatejših ljudi na svetu ima v lasti 59 odstotkov vsega svetovnega pre- moženja. Na svetu je trenutno več deset vojnih žarišč. Kaže, da je človek pozabil, kaj je uravnotežen, so- naraven, trajnosten razvoj. In da imamo pri vseh teh dogajanjih – tako v družbi kot v okolju in gospo- darstvu – pomembno oziroma najpomembnejšo vlogo mi sami. Kot posamezniki, kot potrošniki, kot gospodinjstva. V kakšnem svetu živimo in v kakšno smer gre naš razvoj, je potemtakem odvisno zlasti od našega življenjskega sloga, načina življenja, naših vsakodnevnih odločitvah. Trajnostna potrošnja je ena izmed ustreznih poti naprej. Ohranitev planeta je namreč naša edina rešitev. SUSTAINABLE CONSUMPTION Abstract The world is changing rapidly and radically. In the first place is probably the looming climate change; uncontrolled temperatures, extreme weather events, melting of permafrost and ice, deforestation. Then there is the lack of food, low-quality food, pesticide residues in the soil, animals and people, the same is true with microplastics. Huge amounts of waste will soon overwhelm us. In some places, there is almost no clean drinking water left, the seas are irreversibly polluted. More than 100,000 people die every year in Europe due to air pollution from traffic. Biodiversity is more than depleted, invasive species are spreading. The population is aging, new diseases are appearing, and there are more and more obese people. And there are more and more rich people on one side, and poor people on the other side; the richest 1 percent of people in the world own 59 percent of all the world‘s wealth. There are currently dozens of war hotspots in the world. It shows that people have forgotten what balanced, sustainable development is. And that we play an important, even the most important, role in all these developments - both in society and in the environ- ment and economy. As individuals, as consumers, as households. What kind of world do we live in and in what direction is our development going depends especially on our lifestyle, the way of life, our daily decisions. Sustainable consumption is one of the ap- propriate ways forward. Preservation of the planet is our only solution. Keywords: state of the world, circular economy, sustainable consumption, key consumption sectors, consumption footprint TRAJNOSTNA POTROŠNJA mag. Alenka Burja, Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj Ključne besede: stanje na svetu, krožno gospodarstvo, trajnostna potrošnja, ključni sektorji potrošnje, odtis potrošnje T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Svet se sooča z izrednimi okoljskimi izzivi. Trenutno stanje okolja odraža kompleksen preplet človekovih de- javnosti in naravnih procesov. Pod- nebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje (še posebej s plastiko) in izčrpavanje virov (tudi izsekavanje gozdov) ter skoraj 30 % zavržene hrane so zelo pereča vprašanja. Poročila Medvla- dnega odbora za podnebne spre- membe (IPCC, 2023) kažejo, da se globalne temperature nenehno dvigujejo predvsem zaradi izpustov toplogrednih plinov. Ekosistemi so ogroženi zaradi uničevanja habita- tov in prekomernega izkoriščanja virov. Netrajnostna potrošnja pa je po- membno gonilo vseh teh težav, saj postavlja pretirane zahteve po naravnih virih. Sprememba vede- nja in uveljavitev modela krožnega gospodarstva sta ključnega pome- na za spodbujanje trajnostnega ra- zvoja. V prispevku tako povzame- mo gonilne elemente netrajnostne potrošnje, začrtamo možne rešitve in na kratko predstavimo izobraže- valno publikacijo Vodnik po trajno- stni potrošnji Agencije RS za okolje. 2 NETRAJNOSTNI VZORCI POTROŠNJE Netrajnostna potrošnja se nanaša na uporabo virov in dobrin na na- čine, ki izčrpavajo naravni kapital in prispevajo k degradaciji okolja. Okoljski program Združenih na- rodov (UNEP, 2021) poroča, da se svetovna poraba najrazličnejših materialov povečuje, kar povzroča vse večje okoljske probleme. 2.1 Prekomerna poraba virov V poročilu OZN iz leta 2023 o do- seganju trajnostnih ciljev, konkre- tno cilja 12: Zagotoviti trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje, podatki kažejo, da bomo ob po- večani porabi virov in naraščanju prebivalstva leta 2050 potrebovali 3 planete, če bomo želeli ohraniti današnji življenjski slog. Podobno poroča Global Footprint Network (2024), ko človeštvo vsako leto vse bolj presega biokapaciteto Zem- lje (poraba virov in ekosistemskih storitev, ki jih lahko planet obnovi v enem letu), kar vodi v ekološki dolg. Slovenija je ekološki dolg leta 2024 dosegla že 25. aprila. 2.2 Nastajanje odpadkov Svetovna banka (WB, 2018) oce- njuje, da se bodo odpadki na sve- tovni ravni do leta 2050 povečali na 3,4 milijarde ton, kar bo prispe- valo k še večjemu onesnaževanju in uničevanju habitatov. Dejstvo je, da je ustrezno ravnanje z odpad- ki veliko manj razvito v državah v razvoju. Na to opozarjajo tudi po- datki o recikliranju; globalno je de- lež recikliranih odpadkov komaj 19 odstoten, medtem ko je povprečje EU okrog 50 odstotkov; kar pa je še vedno daleč od ciljnih vrednosti. Priročnost predmetov za enkratno uporabo, kot so plastika, embalaža in tekstil, vodi do povečanja od- padkov in onesnaževanja. Dodatne obremenitve predstavljajo živilski odpadki. 2.3 Vzorci potrošnje Naš življenjski slog, vedenje in na- vade pomembno vplivajo na oko- lje na različne načine. Prekomerna potrošnja pomeni, da kupujemo več, kot v resnici potrebujemo. To povzroči povečano povpraševanje po virih, kar ima za posledico izčr- pavanje virov, nastajanje odpadkov in večje izpuste. Posebej izpostav- ljamo hitro modo. Hitri proizvodni cikli modne industrije spodbujajo oblačila za enkratno uporabo. Ob tem gre posebej omeniti še soci- alne vidike tekstilne industrije, ki se prenaša v države v razvoju s ce- nejšo delovno silo in manj strogimi okoljskimi zahtevami. 2.4 Poraba energije Velika odvisnost od fosilnih goriv za prevoz, ogrevanje, proizvodnjo električne energije in v proizvodnih procesih povečuje izpuste toplo- grednih plinov, kar prispeva k pod- nebnim spremembam. Soočamo se s tem, da so nekatere naprave energetsko neučinkovite. Na dru- gi strani imamo vse več energij- sko učinkovitih naprav, toda ker jih kupujemo vedno več, se poraba energije ne zmanjšuje. Ta pojav imenujemo povratni učinek (rebo- und effect). In poraba elektrike v gospodinjstvih raste. 2.5 Mobilnost Postali smo povsem odvisni od av- tomobilov. Nenehno prevažanje z osebnimi vozili, tudi na še tako kratkih razdaljah, povečuje izpuste in prometne zastoje. Alternative, kot so javni prevoz, kolesarjenje ali hoja, so pogosto premalo izkorišče- ne. Vse pogosteje potujemo z letali. 2.6 Poraba vode Prekomerna in pretirana poraba vode za kmetijstvo in vsakodnevne dejavnosti obremenjuje vire sladke vode, zlasti v sušnih regijah. Sušnih obdobij pa je zaradi podnebnih sprememb vedno več. Pitne vode vedno bolj primanjkuje tudi zaradi taljenja ledu. In vrtimo se v začara- nem krogu; pitne vode je vse manj, porabimo pa je vedno več. Poleg tega slabe prakse ravnanja z od- padki povzročajo onesnaženje vod- nih virov, kar škoduje ekosistemom in zdravju ljudi. 2.7 Prehranske izbire Velika poraba mesa, zlasti goveje- ga, prispeva h krčenju gozdov, iz- pustom toplogrednih plinov, večji porabi vode, izginjanju rodovitne prsti ipd. Proizvodnja in pakiranje predelanih živil imata pogosto velik ogljični odtis. Kljub intenzivni kme- tijski pridelavi je več kot 700 milijo- nov ljudi na svetu še vedno lačnih. Pridelana živila so včasih vprašlji- ve kakovosti (vsebnosti pesticidov npr.), ekološka pridelava pa le po- časi, a vztrajno raste. Trajnost / april 2025 55 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 2.8 Življenjski slog Kapitalistična miselnost spodbuja pretirano nakupovanje in zapravlja- nje, ki ga pogosto poganjajo oglaše- vanje in družbeni pritiski. Digitalna potrošnja skokovito raste; storitve pretakanja in spletne dejavnosti porabijo veliko energije in ustvarjajo dodatne odpadke. 2.9 Kulturni in družbeni vplivi Družbene norme lahko spodbujajo netrajnostno vedenje, kot je pre- komerna potrošnja ali neupošteva- nje ravnanja z odpadki. Skupnosti, ki dajejo prednost trajnosti, lahko vplivajo na vedenje posameznikov in spodbujajo kulturo okoljske od- govornosti. 3 OPREDELITEV TRAJNOSTNE POTROŠNJE Trajnostna potrošnja je opredelje- na kot uporaba dobrin in storitev, ki zadovoljujejo potrebe sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozili sposobnost prihodnjih generacij, da zadovolji- jo svoje potrebe. Ta koncept zaje- ma različne razsežnosti, vključno z okoljsko trajnostjo, socialno pra- vičnostjo in ekonomsko upraviče- nostjo. Spodbuja odgovorno rabo virov in želi zmanjšati negativne vplive potrošnje na okolje in družbo. Ključni vidiki trajnostne potrošnje: • Učinkovitost virov: poudarjanje uporabe virov na način, ki zmanj- šuje količino odpadkov in vplivov na okolje (UNEP, 2013). • Perspektiva življenjskega cikla: upoštevanje celotnega življenj- skega cikla izdelkov – od izkopa- vanja rudnin do odlaganja – za oceno njihovega okoljskega odti- sa (Evropska komisija, 2019). • Družbena odgovornost: potro- šniške prakse ne izkoriščajo de- lavcev ali skupnosti in podpirajo načela pravične trgovine (Medna- rodni inštitut za okolje in razvoj, 2021). 4 MOŽNI PRISTOPI K TRAJNOSTNI POTROŠNJI Stanje okolja zahteva nujno ukre- panje za preoblikovanje potro- šniških vzorcev in sprejemanje traj- nostnega načina življenja. Krožno gospodarstvo predstavlja obetavno pot za doseganje teh ciljev. Skupna prizadevanja posameznikov, pod- jetij in vlad so ključnega pomena za spodbujanje trajnostne priho- dnosti. Pristopa Zero Waste (Brez odpadkov) in krožno gospodarstvo zahtevata izboljšanje zasnove iz- delkov za uporabo manj materi- alov, olajšanje ponovne uporabe, popravila, daljšo rabo in recikliranje. Krožno gospodarstvo nudi okvir za zmanjševanje odpadkov in spod- bujanje učinkovite rabe virov. V pri- merjavi s tradicionalnim linearnim gospodarstvom, ki sledi modelu „vzemi-naredi-odvrzi“, krožno go- spodarstvo ponuja vrsto novih po- slovnih modelov. Fundacija Ellen MacArthur (2019) poudarja, da bi sprejetje krožnih praks lahko vodilo do 4,5 trilijona dolarjev vredne go- spodarske priložnosti do leta 2030. Krožno gospodarstvo imenujejo kar pot do trajnosti. Spodbujanje trajnostnega načina življenja zahteva tudi spremembe v vedenju potrošnikov in njihovem življenjskem slogu. Psihološki in socialni dejavniki igrajo odločilno vlogo pri tem prehodu. Za bolj traj- nostno življenje igrajo ključno vlogo ozaveščanje in izobraževanje ter vzpostavljene ustrezne družbene norme in vrednote. Da bi zmanjšali vpliv našega ži- vljenjskega sloga na okolje, lahko sprejmemo naslednje prakse: • Naša potrošnja postane bolj pre- mišljena. Osredotočimo se na nakup samo tistega, kar potrebu- jemo, pri čemer dajemo prednost ekološkim izdelkom. Pozorni smo na okoljske oznake in certifikate, ki označujejo trajnostne prakse v proizvodnji, ekološko kmetovanje ali pravično trgovino. • Poskušamo uveljaviti čim več R-jev v vsakdanjem življenju, da zmanjšamo količino odpadkov in porabo virov. Gre za naslednje koncepte: Rethink, Refuse, Redu- ce, Reuse, Retain, Repair, Re-gift, Recover in Recycle oziroma slo- vensko: premisli, zavrni, zmanjšaj, ponovno uporabi, ohrani, popra- vi, podari, obnovi in na koncu, re- cikliraj. • Uporabljamo energetsko učinko- vite naprave in zmanjšamo pora- bo energije tako, da pazimo, kako in kdaj jih uporabljamo. • Namesto osebnega vozila se od- ločamo za javni prevoz, kolesarje- nje, hojo ali skupno vožnjo, kadar je to mogoče. • Varčujemo z vodo na različne mogoče načine, o čemer se prej dobro podučimo. • Razmislimo o tem, da vsaj en dan v tednu ne jemo mesa. In če bomo bolje načrtovali nakupe živil in bolj dosledno sestavljali jedilnike, bomo zavrgli manj živil oziroma hrane. Kupujemo lokalno pridelana in sezonska živila. • Stvari, ki jih ne potrebujemo več, lahko tudi podarimo, namesto da jih zavržemo. Izbiramo izdel- ke z minimalno embalažo, da ne ustvarjamo preveč odpadkov. • Pozanimamo se, kakšne trajno- stne rešitve imamo na voljo pri obnovi stanovanja ali hiše. • Na trgu je več kot sto tisoč kemi- kalij v številnih izdelkih, ki nas ob- dajajo, njihovo tveganje po poz- namo samo za kakih petsto, zato beremo nalepke na izdelkih. Z zavestnimi odločitvami v vsak- danjem življenju lahko bistveno zmanjšamo svoj okoljski odtis ter znižamo negativne vplive na zdrav- je in prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti. Trajnost / april 2025 56 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 5 IZOBRAŽEVANJE: VODNIK PO TRAJNOSTNI POTROŠNJI Vodnik po trajnostni potrošnji Agencije RS za okolje ponuja prak- tične vpoglede in priporočila, na- menjena spodbujanju trajnostnih praks med potrošniki (ARSO, 2023). Potrošnike temeljito informira in seznani s petimi področji življenja (prehrana, bivanje, mobilnost, go- spodinjski aparati in gospodinjski izdelki) ter njihovimi vplivi na okolje – samo prehrana, bivanje in mobil- nost povzročajo 80 odstotkov vseh vplivov v njihovi celotni življenj- ski dobi. Zato vodnik obravnava okoljske vplive potrošniških odloči- tev in poudarja pomen sprejemanja bolj trajnostnega načina življenja in obnašanja. Potrošnikom razloži, da se trajnostna potrošnja nanaša na uporabo izdelkov in storitev, ki zmanjšujejo vpliv na okolje, hkrati pa spodbujajo socialno in ekonom- sko pravičnost. Kot taka je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa in zagotavljanje razpoložlji- vosti virov za prihodnje generaci- je. Vodnik ponuja vrsto praktičnih nasvetov, prikaže nekatera dejstva in primere dobrih praks v Sloveni- ji. Vsako izmed petih področij gra- fično predstavi tudi z ustreznimi kazalci okolja v Sloveniji. Opozori tudi na kalkulator za potrošnike, ki ga je Evropska komisija razvila kot posebno orodje (EK, 2022), s kate- rim potrošnikom pomaga razumeti vpliv njihovih potrošniških vzorcev na okolje. Priročnik o trajnostni potrošnji je dragocen vir za potrošnike v Slo- veniji, saj posameznike spodbuja k ozaveščenim odločitvam, ki prispe- vajo k okoljski trajnosti. S sprejetjem priporočil, opisanih v vodniku, lahko tudi potrošniki igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju okoljskih problemov. 6 ZAKLJUČEK Potrošniki imamo pomembno vlo- go, saj s svojimi odločitvami vpliva- mo tako na proizvodnjo določenih izdelkov, kot na stanje v okolju, v katerem živimo. In ker je stanje okolja precej zaskrbljujoče, pome- ni, da moramo ukrepati. Seveda ne samo mi, ampak skupaj z osta- limi ključnimi družbenimi akterji, kot so politika, industrija, kmetij- stvo, energetika, promet, šolstvo itd. Hkrati nas pri našem delovanju vodi sistemsko razmišljanje – dobre ideje lahko povežejo množice ljudi, ki lahko spremenijo delovanje ce- lotnega sistema. Dobro pa bi bilo v Sloveniji opraviti raziskavo o tem, kaj najbolj vpliva na naše odločitve, kako lahko spremenimo naše ve- denje in obnašanje, da postanemo bolj trajnostno ozaveščeni. Zvišujeta se življenjska raven in blaginja, ne pa tudi kakovost živ- ljenja. Razsipni potrošniški vzorci in nepremišljeno ravnanje povzročajo prevelike pritiske na okolje. Če se ne bomo odzvali ustrezno in pravo- časno, poti nazaj ne bo več. Alenka Burja je magistra okolja. Na področju okolja deluje že več kot 30 let. Je upokojena, a še vedno dejavna s to tematiko. Je višja predavate- ljica na Visoki šoli za trajnostni razvoj Kranj. Je članica EIONET tematske skupine za krožno gospodarstvo za področje trajnostne potrošnje, ki deluje v okviru Evropske agencije za okolje (EEA). Vrsto let pripravlja in posodablja kazalce o trajnostni potrošnji v okviru Kazalcev okolja v Slo- veniji. Je tudi avtorica publikacije Vodnik po trajnostni potrošnji. LITERATURA IN VIRI Earth.org. (2024). 15 največjih okoljskih problemov leta 2024. https://earth.org/the-biggest- environmental-problems-of-our-lifetime/ Oddelek za statistiko OZN. (2021). https://unstats.un.org/sdgs/report/2024/Goal-12/ OZN. Poročilo o ciljih trajnostnega razvoja 2023. (2024). https://unstats.un.org/sdgs/ report/2023/ Svetovna banka. (2018). Kakšna potrata 2.0. Globalni posnetek ravnanja s trdnimi odpadki do leta 2050. https://datatopics.worldbank.org/what-a-waste/ Stopnje recikliranja v svetu. (GWMO 2024). https://recycl3r.com/what-are-the-recycling- rates-in-the-world/ Fundacija Ellen MacArthur. (2010). Kaj je krožno gospodarstvo. https://www. ellenmacarthurfoundation.org/topics/circular-economy-introduction/overview Evropska komisija. (2022). Kalkulator potrošniškega odtisa. https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ ConsumerFootprint.html Evropska komisija. (2019). Evropski zeleni dogovor. https://www.consilium.europa.eu/sl/ policies/green-deal/ Agencija Republike Slovenije za okolje. (2023). Vodnik po trajnostni potrošnji. https://eionet. arso.gov.si/sites/default/files/2024-03/Potrosnja23_0.pdf Trajnost / april 2025 57