40. štev. v Ljubljani, sobota 4. oktobra 1924. itevilka 1-50 Din- Leto VI. GIASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in upr* vništv o: Ljubljana, Gradišč# St. 7, levo. | IzhajaVSak0S0b0t0. " | Inseratl se računajo po velikosti. Cene so navedene Teiefon šte\. 77. ' ^ ~ E Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. 8 = v oglasnem delu. = ■ « *■ Bratje v kolo . . .! Povojne razmere so zakrivile, (la marsikdo smatra politične »stranke za nepotrebno zlo, ali pa misli, da so stranke samo zato tu, da se morejo posamezne osebe uveljaviti. Ne bom oporekal, da se pri nekaterih naših strankah to v resnici dogaja, posebno pri onih, ki nimajo nikake idejne sile in ki hočejo s svojimi navideznimi programi zagovarjati vse, tako kapitalistične, kakor delavske sloje. Taka stranka je danes nemogoča in bo prej ali slej prišel čas za njeno likvidacijo. Dostikrat se celo sliši, da je bila ustanovitev narod-no-socijalistične stranke nepotrebna, ker da smo že itak imeli socijalistično stranko, v katero naj bi vstopali delavci. Res je, da imamo socijalno demokratsko stranko, katera pa radi svojega internacionalnega programa ni mogla pritegniti našega delavstva in kakor vse kaže, ga tudi v bodoče ne l)o, ker naše delavstvo na lastnih plečih preveč občuti internacionalne dobrote. To nam jasno kažejjo razmere na Jesenicah. Ravno t|ako je nesmiselno računati s tem, da bi katera izmed naših meščanskih strank mogla pridobiti v svoje vrste delavce, uradnike in druge male poklice, ker se interesi takozvanih pridobitnih slojev, ki tvorijo pravzaprav jedro vseh meščanskih strank, diametralno križajo z interesi naših »malih« ljudi. Kakor bo vedno obstojal za politično opredelitev svetovni nazor, tako bodo vedno obstojale razlike med posedujočimi in neposedujočimi. O tem menda ni potrebno več podrobno razpravljati. Da pa je za naš narod, za državo velikega pomena, da se delavstvo zaveda J svoje narodnosti, da reševanje narodnostnih vprašanj ne prepušča ljudem, ki so narodni samo radi tega, ker jim to »nese«, temveč bo narodna zavest šele takrat pridobila, ko se bodo zavedale narodnosti široke mase in če se bodo istočasno reševala tudi razna socijalna vprašanja. Da pa ne bodo za delavstvo in uradništvo socijalnih vprašanj reševali kapitalistični krogi, to je danes menda vendar že vsakomur jasno. Zato bo ta razlika obstojala in zato se bodo ljudje vedno po teh skupinah ločili. Iz tega sledi, da je bila ustanovitev narodno-socijalistične stranke nujno potrebna. Razumljivo je, da obstoj in lep napredek naše stranke ni povolji raznim demagogom, ki so hoteli delavstvo samo izrabljati, ker smo jim s tem račune prekrižali in zavedno delavstvo rešili njihovega deinagoškega nasilstva. Danes pa s ponosom lahko trdimo, da je v narodno-socijalističnih vrstah vse ono delavstvo, ki misli z lastno glavo, ki zna samo ločiti dobro od slabega in ki je toli samozavestno, da se ne pusti izrabljati od raznih komunističnih kričačev. Trdno smo prepričani, da bo kmalu prišel čas, ko bo velika večina jugoslovanskega delavstva organizirana v »narodno-socijalističnih vrstah, kjer bo mogla uveljaviti svoje zahteve na re-elen, pameten način, ne pa s puhlimi frazami raznih povojnih »voditeljev«. Brez dvoma pa je naša stranka v soci-jalističnem oziru napravila velik korak naprej, da je znala in mogla socialistične ideje zanesti med one kroge, do katerih internacijonala ni imela dostopa, — kar je zopet dokaz, da je edino NSS zmožna ustvariti enotno fronto duševnega in ročnega proletarijata. Naloga naše stranke je, da odstrani umetne zapreke, ki so še kolikortoliko ločile uradništvo od delavca in da dokaže vsemu proletarijatu, da je z enotno fronto edino mogoče uveljavljati za- hteve duševnega in ročnega delavca. Odpasti morajo v tem pogledu vsi predsodki, ker drug brez drugega ne bomo dosegli ničesar. Dostikrat slišimo očitek, da je v naši stranki premalo inteligence, da stranka nima zadosti vplivnih osebnosti za strankino vodstvo, in da se še marsikdo prišteva n. pr. demokratski stranki samo radi tega, ker je dr. Žerjav baje »ženijalen« voditelj. Ta očitek sicer ne drži, je pa uvaževanja vreden. Priznamo, da nam primanjkuje v stranki in-teligentov, ki bi hoteli aktivno in pozitivno delati. Opažamo celo, da je naša inteligenca za javno delo popolnoma otopela ter se sploh ne briga m vprašanja, katera bi mogla reševati edino le ona. Mi nikakor ne moremo odobravati, da stoji večji del naše inteligence ob strani ter se ne zanima za javna vprašanja, pri katerih bi lahko neprecenljivo koristila. Oni, ki so imeli priliko študirati, ki so imeli toliko sredstev, da so si pridobili več izobrazbe, bi morali ravno danes stopiti v krog takih delavcev, ki so morali že takoj v mladih letih na trdo delo in z dejanji dokazati, da pravilno razumevajo izrek: iz naroda za narod. Koliko koristnega dela bi naša inteligenca lahko izvršila za naše delavsko in kmetsko ljudstvo. Hvaležnost vsega ljudstva bi ji bila zagotovljena. U ver jen sem, da je med našimi inteligenti še toliko idealnih ljudi, ki bi radi stopili v vrste proletarijaia, kateremu bi stali ob strani kot voditelji, svetovalci in sodelavci, a ker tudi nje tare kljub pridobljenemu znanju revščina in pomanjkanje, nimajo za to pravega veselja in dobre volje. A ravno pomanjkanje in vsa socijalna zla si bomo odstranili, oziroma izboljšali s skupnim delom, nikakor pa ne z brezbrižnostjo in malodušnostjo. Bojazen, da bi s v političnih strankah inteligenca ne mogla uveljaviti, to za nas narodne socijaliste absolutno ne drži. V naši stranki ima vsakdo prilike več kot dovolj, da se uveljavi, samo če hoče delati. Pri nas ni klikarstva ali posameznih ambicijoznih ljudi, ki bi hoteli za vsako ceno držati vodstvo v svojih rokah, kakor vidimo to pri raznih drugih stranicah. V naši stranki ima vsakdo, ki hoče delati po strankinem programu in ki nima nečednih, osebno-špekulativnili namenov, priliko, da svoje naziranje uveljavi in da pridobi taka mesta, da bo splošnosti lahko brezmejno koristil. Zato kličemo naši inteligenci: vsi, ki čutite narodno in socijalistično, vsi, ki vam je p ošteno, pozitivno delo pri srcu, vsi, ki sami trpite največje pomanjkanje radi sedanjega krivičnega družabnega reda, vsi, ki ne odobravate demagogije in političnih, nemoralnih »kšeftov«, vi vsi stopite v krog narodnih socijalistov, da dvignemo tudi našo stranko na isto višino, kakor jo bratska stranka v Čelioslovašld! Pokažite, da razumevate pokret narodnega sooijalizn^a tako pravilno, kakor ga razumeva čehoslovaška inteligenca, katera je po veliki večini organizirana v narodno-socijalističnih vrstah. Vaclav Klofač, dr. Beneš, Štrybrny in razni drugi voditelji bratskega češkega naroda naj vam bodo vzgled, kako se mora delati politika, če hočemo, da bo imelo od tega koristi ljudstvo, ne pa posamezni partizanski špekulanti. Zato vabimo vsakogar, ki je dobre volje, ki hoče zanesti v politiko več poštenja, vsakogar, ki mu je pri srcu le dobrobit naroda in države, naj vstopi v krog tega naroda, ker tam je njegovo mesto! F. B.: Pred polomom. Prastar je rek: »Bolja slaba poravnava, kakor dolga pravda.« Ta pregovor velja za posameznike prav tako, kakor za cele narode. Pet let je trajala pravda med Srbi, Hrvati in Slovenci, pet dolgih let. Bila je prav tako na škodo Srbom, kakor Hrvatom in Slovencem. Dobiček od nje so imeli le posamezni hujskači in pljač-kaši, medtem ko so stradali in siroteli narodi. Pa so izpregledali Srbi in Slovenci in Hrvati. Uvideli so, da se prepirajo med seboj le v dobiček gotovih nepoštenih sebičnežev, ki jim je lastna oseba ali kvečjemu še dobrobit lastne klike najvišji zakon. Združili so se v močne vrste in z združenimi močmi porazili izkoriščevalce. Tudi tretji brat je stopil iz rezerve, da navali na skupnega protivnika in pomaga zgraditi skupen dom v mogočno stavbo. Naravna posledica tega dejstva je porast dinarja, ki stoji na mednarodnem trgu visoko, kakor nikdar prej. Sloga jači. To vedo tudi inozemci. Brez Hrvatov ni Jugoslavije. Brez Hrvatov bi bil tudi naš dinar životaril jadno življenje, kakor je životaril prej navzlic raznim umetnim injekcijam. Ko pa se je umaknila v ozadje brutalna klika, ki je izzivala revolucijo z vsemi nedogledni-mi posledicami za državo, ko se je odstranila najinerodajnejša ovira, ki je tiščala kakor mora naš razvoj k tlom, je moralo zopet dobiti inozemstvo zaupanje v nas kot v življenja zmožen tvor. Na videz je bil položaj, ko se je težišče politike premaknilo iz Beograda v Zagreb, prav tako nevaren, kakor prej. Hrvati, do zdaj zapostavljam, izkoriščani, pretepavani in ogorčeni do skrajnosti, bi mogli vračati milo za drago. Krivica rodi ponavadi krivico. Toda Radič se je izkazal tudi tu mojstra v — popuščanju. Pokazal se je plemenitejšega v nazorih, kakor sta bila njegova protivnika P. in P. Postavil je oba na laž. Onesposobil ju je in onemogočil. HRSS vstopa v vlado. Nove moči prihajajo v ospredje. Stari brutalni nazori o »močnih rokah« in »železnih pesteh« ne ogrožajo več države ter se umikajo modernejšim, miroljubnejšim, pravičnejšim idejam. Pretepači in hujskači s srednjeveškimi nazori so potisnjeni v ozadje. Še rožljajo z orožjem, a jalove so njihove grožnje. Nikdo se jih več ne boji. Od dne do dne se krčijo njihove sile, od dne do dne izgubljajo na terenu. Radič jih je »nad-mudruvao.« , Tak je položaj, ki navdaja vsakega nesebičnega državljana z radostjo in za- dovoljstvom. S kislim obrazom priznava dejstvo polagoma tudi današnja opozicija. Zlasti zanimivo je »Jutro«. Po stari navadi pa postavlja resnico na glavo. Tako piše na primer: »Tudi debata o tein, komu gre glavna zasluga za tak preobrat, bo nepotrebna. Sprijaznjenje Radiča z državno mislijo bo triumf one nacijonalne ideje, katere nositelj je današnji Narodni blok.« (Jutro 28. sept. 1924.) Z isto pravico smemo trditi, da so pravzaprav nemški in nemčurski šovinisti, ki so povzrt>čili svetovno vojno, pravi osvoboditelji in uedinitelji Jugoslovanov. Difficile est satyram non seri-bere! Brez učinka so brizgala sdasti samo-staina demokratska glasila dan na dan strup in žveplo na sporazumaše. Toda poštenje je močnejše od nepoštenja, resnica jačja od laži. Danes ne vedo intri-ganti, ne kod, ne kam. »Jutro« napoveduje sicer neko preorijentacijo, ko piše: »Nacijonalna fronta bo svojo politiko uravnala po izidu prihodnjih dni.« Toda po presoji položaja smemo smelo trditi, da klika krog Pribičeviča in Žerjava v doglednem času ne bo igrala nobene vloge več. Osumljeni so in ostanejo, naj store, kar hočejo. »Reč«, »Jutro« in sorodni lističi ne morejo vplivati več na naše notranje razmere. »Nacijonalna fronta« — to so radikali — se ne bo ozirala na onega Efijalta, ki jo je spravil do trdega kruha v opozicijo. Mesto bombastičnih fraz, bi pristojala »Jutru« vse bolj ona znana Košatova: »Ver-lassen, verlassen, verlasseu bin ich ...« Prav je tako. Na vseh straneh je Žerjavova klika tekom dolge pravde škodovala narodu in napredni stvari. »Narodni dnevnik«, danes res neodvisen list, jim je zadnje dni, očital toliko škodljivih dejstev, ki jih ne morejo utajiti, da bi morali izvajati posledice, ko bi imeli le še trohico čuta za poštenost in odgovornost v sebi. Toda klika ima gluha ušesa in debelo kožo. »Jutro« bo »delovalo« v svojem starem pravcu naprej. Slovensko ljudstvo pa bo šlo preko klike in mimo nje. Še se ponašajo sa-mostalci s svojo gospodarsko pozicijjo, s svojimi bankami in tiskarnami ter s svojimi dnevniki. Ne precenjujmo jih! Tudi tu bomo doživeli v doglednem času presenečenja. Dnevniki žro kapital. Brez politične moči so taka podjetja obsojena na smrt. Politični polom Žerjavove politike je danes popolen; temu bo sledil v kratkem tudi gospodarski polom. Pomnimo: Krivično pridobljeni denar nima teka! Fran Podgorjan: Očetu - vzgojitelju mladine. (Ob grobu dr. Pavla Turnerja.) LABOUR PARTY IN KOMUNIZEM. Izvrševalni odbor Labour party je poslal na okrožne organizacije okrožnico, v kateri zavzema oficijelno strankino stališče glede ponovne prošnje komunistične stranke v Veliki Britaniji za priključitev k delavski stranki. Izvrševalni odbor priporoča, da strankini delegati na letni konferenci 7. t. m. odklonijo prošnjo komunistične stranke. Pred vsem zato, ker se cilji in taktika komunistične stranke ne skladajo s cilji in taktiko Labour party. L&bour party stremi za socijalistično državo s parlamentarno demokracijo. Komunistična stranka pa hoče doseči socijalistično državo z diktaturo proletarijata in z oboroženo silo. Okrožnica izvrše-valnega odbora povdarja, da 'je Labour partv principijelno proti vsakemu nasilju in je potem čisto vseeno, kakšno socijalno, politično ali gospodarsko stališče zavzema tiran. Labour party je mnenja, da doseže modro vodena politična inteligenca veliko trajnejše uspehe, kakor eventuelno tudi dobro mišljeno nasilje. CENJENIM NAROČNIKOM, KI NISO NAŠLI V ZADNJI ŠTEVILKI POLOŽNICE, SMO JO DANES PRILOŽILI. LE TAKOJ Ž NJO NA POŠTO! 27. september 1924 ostane neizbrisen v zgodovini slovenskega naroda. Kakor bi že od zgodaj zjutraj k nevihti nagnjena narava vedela, /da tam pod Kalvarijo v svojem divnem raju — Petrovem selu — počiva na mrtvaškem odru mož, ki je v pozni jeseni svojega burnega in plodonosnega življenja dva dni prej za vedno zatisnil svoje trudne oči in da to popoldne pridejo črno oblečeni možje, ga zabijejo v rakev ter jo polože na voz, ki v veličastnem sprevodu odpelje tja na Pobrežje k večnemu počitku — nestorja Slovencev, očeta - vzgojitelja mladine, dr. Pavla Turnerja. Baš to popoldne se je vreme vzdržalo naravnost divno. Tam pred kapelo na levo čaka grob, odprt, da sprejme dragoceno novo žrtev. Preko Pohorja, rodne gnide pokojnikove, priplava kot vulkanski dim tem-nočm oblak, ki se v obsežnih plasteh razgrinja nad pohorskim vznožjem. A od zapada sem razliva z jasnega neba jesensko večerno solnce v zevajoči grob nad krsto svoje zlate žarke. Božansko divni prizor. Mojemu tovarišu in meni, so odkazali tik pred grobom ugoden prostor, da bova lažje beležila govore, od katerih je pričakovala tudi cela domovina, da bodo uvrščeni med najpomembnejše poslovilne besede v proslavo spomina sedaj najodličnejšega moža pokojnika. Stolni župnik Moravec da ravnatelju mestnega pogrebnega zaveda znano znamenje, češ, jlaz sem gotov, in odstopam svoje mesto drugim. Prvi govornik, smo okoli groba stoječi mislili, bo eden najodličnejših izmed navzočih odličnjakov, eden, katerega posebna dolžnost — mogoče tu (Ji prijateljstvo — veže na blagopokojnika, da se poslovi pred zbranim narodom, poslovi od Njega, !ki je tako vroče ljubil svoj narod. Najbrže ta pričakovani prvi govornik ni pravočasno opazil znamenja, ali pa je svoje mesto še odstopil pevskemu zboru, da se poslovi od pokojnika še enkrat, predno črna zemlja zagrne neizprosni grob. Pevci so odpeli, odsvirala je tudi godba »Drava« svoje zadnje slovo. Vse je z napeto nestrpnostjo čakalo na nastop prvega govornika. Tedaj se je zgodilo, da so vsi odličnjaki, in vsi tisti, katerih sveta dolžnost bi bila, da se poslove vsaj v nekaj iskrenih besedah, pričeli gledati — drug drugega. Vsak je mislil: tale bo začel. Začel pa ni nihče, ker ni nihče na to — mislil. In mislil ni nihče, ker................stojim v mislih pri od- prtem grobu svojega — mislim, da lahko rečem, svojega prijatelja, prihranim konec tega stavka za primernejšo priliko. Nastala je kratka, a mučna tišina splošne zadrege, razočaranja, nevolje. Stolni župnik je s svojo asistenco odšel. Tedaj je tovariš za menoj hotel spregovoriti, vsaj par besed. Toda v tistem hipu so J.e pričeli odličnjaki odhajati, metaje spotoma v grob zemljo z lopa tico. V tem trenotku se je solnce v polni večerni veličastnosti priborilo izhod skozi črne oblačne plasti. Tedaj je v meni zavrela mešanica žalosti in gnje-va pred odhajajočimi predstavniki naroda. Tedaj so mi iz globine prekipevajoče duše pričele vreti besede, ki so pa otrpnile na ustnicah. Kolikor so trenutno spomnim, jih tu ponovim: Dr. Pavel Turner! Nisi bil borec naše armade, in vendar si spadal v našo armado! In vendar si v treh glavnih ismeireH, za tremi glavnimi cilji celo svoje življenje delal za našo armado. Izšel si iz bome pohorske koče, sin si našega kmetskega proletarca. Vse, kar si tekom dobe Tvoje zemeljske poti križem širnega sveta dosegel na slavi, časti in zaslugah, to je bil sad Tvojega lastnega truda, Tvoje železne volje, doslednosti, značajnosti in vstrajnosti. Vspeh lastnega truda, železna volja, doslednost, značajnost, vstrajnost, to so lastnosti, ki dičijo prapor naše socialistične armade. Toda nihče izmed nas ni bil in ne bo v taki nevarnosti, kakor si bil ravno Ti, (kot vzgojitelj visoke aristokratske mladine, sinov nam najbolj sovražnih narodov, v nevarnosti namreč, da bi se bil v tem tujem mi-ljeju in duhu popolnoma odtujil svojemu narodu. Ti, Pavel, nisi postal Savel, ostal si tudi na višku svojega zmago-nosnega pohoda skozi življenje zvest svojemu narodu. Postal si nam simbol, vzvišena priča, da imamo mi, narodni socijalisti prav, ako slavimo narodnost pred socijalizmom. Ti, kot Ahasver, si postal naši »internacionali« svarilen opomin, kako lahko tudi od tujega kruha odvisen duševni delavec, v daljni tujini, med nam sovražnimi narodi ohrani svojo narodnost, in kakšno spoštovanje vživa, kdor se ne sramuje svojega pokoljenja. — Poleg te krasne Tvoje kreposti pa je še nekaj posebnega, v celem Tvojem življenju, kar nas še ožje veže s Teboj tudi preko groba: Tvoja brezmejna ljubezen do mladine. Tvoja vroča želja postati apostol, vzor mladini, Te je gnala v širni svet, Te je okrenila od poti pedagogov — birokratov. Vkljub Tvoji sposobnosti za visoka birokratska mesta, si ostal celo življenje raje domači vzgojitelj mladine... V tiesvobodnem svetu si hotel ostati svoboden, da v svobodi,vršiš svoje apostolsko delo. Da na tej poti nisi prišel tudi navzdol do mladine proletarcev, to nas ne ovira pred polnim našim spoštovanjem. Zato smo tem bolj ponosni, da si ti sam proletarec dospel tako daleč, da si učil in vzgajal mladino visoke aristokracije, jo učil in vzgajal v socijalno drugem duhu, kakor tako mladino vzgajajo aristokratski vzgojitelji. Vemo pa tudi, -da si si postavil trajen spomenik v zgodovini našega naroda in s svojo oporoko, katere glavni del je posvečen višji vzgoji naše učeče se mladine. V taktu in srčni kulturi naj se vzgaja naša mladina za višje poklice, ki naj jo vsposobijo za bodoče voditelje slovenskega naroda — to mislim je geslo Tvoje oporoke, vem pa iz Tvojih lastnih ust, da je bila to Tvoja vroča želja, še predno si se za večno poslovil od nas. Jaz, proletarec, preko katerega zaničljivo zro ti, ki so te danes ostavili brez vsake iskrene besede, sem ponosen, da sem se solnčil v žarkih Tvoje iskrenosti. Ko sem Ti zadnjič izrazil željo, da bi Ti vsaj še 10 let prihajal čestitat k Tvojemu godu, si mi resigni-rano odgovoril: to je moj zadnji god. Zal, imel si prav. Eno leto prej ali po-znej, to ti je bilo vseeno. Svest si si bil, da si dovršil svoje apostolsko delo. — Doživel si še srečo slovenske zmage v nekdaj nemškem Mariboru in v tej sreči si legi k zaslužnemu počitku. — Jaz, na katerega si na koncu svojega pota morda pozabil, Te nisem pozabil. In v trenutku, ko Te ostavljajo odličnjaki našega naroda brez besede slovesa, se poslavljam od Tebe, naš nestor, vzor tudi nas, Narodnih socijalistov: Slava večna Tvojemu spominu! — Počivaj sladko v naročju Nirvane! Imenovanje hrvatskih ministrov. Sestanek narodne skupščine se je zavlekel do 11. oktobra, ker bo do takrat že tudi urejena Nadeva glede imenovanja lirvatskih ministrov - radičevcev. — Sicer pa bi na stvari prav nič ne spremenila niti možna okolnost, da bi se ta imenovanja sedaj še ne izvršila. Vladn ostane trdna, naj bo tako ali tako. Intrige niso pomagale. Stanovanjsko vprašanje - državno vprašanje. m. Eden najbolj žalostnih dokumentov naše socijalne brezbrižnosti in zaostalosti naše srčne kulture je v stanovanjskem vprašanju na kmetih bridka usoda onemoglih občinskih revežev. Kdor je živel ali še živi med kmetskim ljudstvom ta nam mora priznati, da ne pretiravamo s svojo sodbo. Ni še pozabljen slučaj, ko so na Dolenjskem nosili lakega reveža v košu od hiše do hiše, dokler ni v košu spotoma umrl, ne da bi bil nosač za to vedel. Listnjaki in hlevi, danes tu, jutri tam, to so bivališča občinskih revežev na deželi. Zato ni čudno, če se večina teh revežev vti-iiotaplja v bližnja mesta, kjer z nadležnim beračenjem ali še kaj hujšim, pomnožujejo kontingent mestnih 'revežev. Tem bolj čudno pa je, da dosedaj še ni noben zastopnik kmetskega prebivalstva uvidel te s človeškega stališča naravnost vnebovpijoče socijalne brez-brige in naše kulturne sramote. Kako bi jutri naše kmetske občine gledale, če bi se danes vsa mesta dogovorila, da so spričo brezbrižnosti od strani zaupnikov kmetskega ljudstva za razrešitev stanovanjskega vpraašnja v mestih primorane v ■ varstvo interesov lastnih brezstanovanjce in revežev, pognati iz mestnih občin vse tje nepristojne brezstanovanjce in bolne reveže. Do tega eventuelnega koraka pa malone tira mestne občine tudi nebrižnost večine kmetskih občin. To pereče socijalno vprašanje je tako važno in tako splošno, da se je treba tudi žnjim posebej baviti. Ob tej priliki smo ga le narezali v izpopolnitev izvajanj v II. sestavku te razprave. Opozoriti hočemo s tem, da imajo tudi gg. poslanci iz podeželskih občin v interesu svojih volilcev povoda dovolj, da se zainteresirajo vsaj za ta najbolj žalostni del stanovanjskega vprašanja. Pri velikem požaru treba najbolj gasiti tam, kjer je nevarnost največja. In v stanovanjskem vprašanju je ravno ta soci-jalni požar najbolj nevaren tudi za one, ki spe pod varnimi strehami. Oglejmo si zdaj Še od daleč, ali ima tudi država sama interes na tem, da se stanovanjsko vprašanje ne rešuje več, kakor se je doslej, samo s skrpucali zastarelega avstrijskega zakona o zaščiti najemnikov, temveč da se naj to vprašanje prične resno razmotrivati in zlo zdraviti pri korenini. Že pri nas v Sloveniji vidimo toliko še praznega neobdelanega sveta. Kako v tem oziru izgleda šele v drugih pokrajinah naše države. Najmanj vsaj za polovico toliko, kolikor. nas je, bi bilo še prostora v naši domovini, tudi če bi se gradili samo pritlični družinski donosi in če bi vsako novo hišo obdajala pripadajoča polja in vrtovi. Država je mesto v malem. Vsako mesto pa stremi za razvojem, razširjenjem svojih stavb, za pomnožitvijo prebivalstva. Ko in kjer vsled prirod-nih ovir ne gre več z razširjenjem na širino, tam si stavbna tehnika pomaga z višino (večnadstropne hiše.) Danes ni, kakor nobeno mesto, tudi nobena država navezana na svoje agrarne produkte. Pri nas te nevarnosti ne bo še par stoletij, tudi če bi se prebivalstvo pomnoževalo v nenavadnem tempu. Kakor posamezno mesto, tako mora tudi država v celoti skrbeti v prvi vrsti za razvoj prebivalstva v obsegu svojih mej. Vsak prebivalec, naj bo še tako reven, ki se danes porodi, pomeni za državo tudi materijelno obogatitev. Koliko raznih stanov najde zaslužka že pri novorojenčku. — In če nihče drugi v državi, vesela je vsakega novorojenčka — državna financa. Še predno za- gleda dete luč sveta, že vleče od njega dobiček. In prej ali slej postane to dete direktno ali indirektno — davkoplačevalec. In čim več jih je, tem več in tem bolj polnijo državno blagajno. Finančni minister je torej v prvi vreti zainteresiran na pomnožitvi prebivalstva v državi. — Pri moških novorojencih je ob enem zainteresiran tudi — vojni minister. • Ostanimo za danes samo pri g. fi-naučnem ministru, in postavimo predenj sedanjo sliko stanovanjskih razmer — recimo samo v Sloveniji. Že pred vojno se radi neugodnih razmer ni več mnogo zidalo. Že takrat so bile naše stanovanjske razmere vsaj kvalitativno (po kakovosti stanovanj) zelo žalostne tako v mestih, kakor na deželi, pa na deželi še bolj, kot v mestih. Na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem, so bile tedaj cele vasi kakor izumrle, prazne hiše so se rušile, kmetije so propadale, moški svet je roboval po Ameriki in Westfallskem. O modernih kmetskih naselbinah, kakor so že tedaj obstojale v kulturno bolj razvitih državah, pri nas seveda ni bilo govora, saj največ radi tega je romal cvet naših kmetij v Ameriko. In zdaj je ravno 10 let, odkar se na temelju te žalostne predvojne slike, od-števši nekaj izjem (n. pr. v Ljubljani) povprečno sploh ni nič gradilo novega, niti se ni popravilo starih poslopij. Tam, kjer ni danih pogojev, ne more biti življenja. Država je organizirana množina družinskih celic. Pogoj za nastavek družine je — stanovanje, vsaj za silo stanovanje. Normalno pa rabi družina svojo hišo. Ce je bilo takoj ob prevratu vse prenapolnjeno in ker se nato ni nič novega gradilo, povejte nam g. finančni minister, kje in kako se naj porajajo nove družine, novi prirastki za državo? Ali se smete zadovoljiti samo s tem, kar se v tej dobi rodi v vilah, palačah in v redko posejanih, starih, nezdravih bajtah? Ali vse to, kar se največ proti volji roditeljev rodi v zaduhlih brlogih, na 12 m2 stisnjenih po 10 oseb, po več raznih družin, ne prinaša državni blagajni več škode kot koristi? Ali morejo iz teh že v kali okuženih novorojenčkov kdaj zrasti zdravi državljani-davkoplačevalet? Ali ni nasprotno državna blagajna v nevarnosti, da plačuje za te pohabljence bolnice, umobolnice, hiralnice in — jet-nišnice?! Ali naj tak zarod nastopi na pot bodoče generacije? Pa recimo, da g. finančni minister tudi v interesu državne blagajne ni sentimentalen, če se par tisoč slovenskih deklet radi pomanjkanja stanovanj ne more pomožiti in ne pomnožiti slovenski rod. In da gospod tudi ni sentimentalen, če se namesto urejenih družinskih razmer razpase demoralizacija in degeneracija. In da bo še nadalje zadovoljen s sedanjim stanjem gradbene pasivnosti, depopulacije in brezposelnosti! Kako pa misli g. minister, da bodo še vzdržali glavno davčno breme produktivni sloji, če ne bodo imeli za nakup svojih izdelkov onih mas konsumentov, ki se rekrutirajo iz zdravih družinskih domov? Ali samo gg. finančnim ministrom v SHS državi ni znano, da je gradbena industrija ključ vse ostale industrije, trgovine in obrti in vir normalnega življenja? In ali sploh vsi naši gg. ministri samo pri nas še zdaj ne slutijo, da mora brez temeljite rešitve stanovanjskega vprašanja — torej brez gradnje novih stanovanj — sedanje stanje že v doglednem času končati s splošnim strahovitim — polomom? G. vojni minister in drugi gg. tovariši pridejo prihodnjič na vrsto. 60 letnica internacijonale. Že v komunističnem manifestu (1848) je označil Marx delavsko gibanje kot internacionalno. Šele leta 1864 se je nato Marksu posrečilo sklicati v London in-ternacijonalni kongres, ki je 28. septembra izvolil 50 članski odbor, da izdela pravila in poslanico internacijonale. Od Marksa izdelana pravila in poslanico internacijonale je nato sprejel genfski kongres leta 1866. Tendence posameznih v prvi internacijonali včlanjenih delavskih strank in organizacij so si pa bile tako nasprotne, da do plodonosne-ga in rednega dela sploh ni prišlo. Voditelj opozicije proti prvi internacijonali je bil Mihael Bakunin, ki je zagovarjal idejo nasilne revolucije, dočim je Marks zagovarjal stališče, da je revolucija možna kvečjemu kot zadnji člen v vrsti ekonomskega .razvoja. V idejni razdvojenosti se je prva internacijonala razšla leta 1876. Navzlic svojemu neuspehu pa ostane važnost prve internacijonale v tem, da je zanesla med svetovni proletarijat čut solidarnosti in dala delavskemu gibanju odločen povdarek. Z razpustom prve internacijonale pa ni bila pokopana misel o potrebi internacijonale. Leta 1889 se je ustanovila v Parizu nova, druga internacijonala, ki je sklicala do predvojne dobe več kongresov, na katerih so bile socijalistične stranke zastopane po državah, oziroma državnih narodih. Kongres druge internacijonale v Londonu (1896) je sklenil, da se vabi na bodoče kongrese: 1. Zastopnike vseh skupin, ki streme za spremembo kapitalističnega lastninskega in proizvajalnega reda v socijalistični lastninski in proizvajalni red ter smatrajo udeležitev pri zakonodaji in v parlamentih kot nujno sredstvo za dosego tega cilja. 2. Vse strokovne organizacije, ki se sicer političnega dela ne udeležujejo, smatrajo pa za potrebno politično in parlamentarno udejstvovanje. S temi določili je internacijonala izključila iz svoje srede anarhiste in s tem izravnala spore, ki so jo grozili zopet razbiti. Z izbruhom svetovno vojne se je druga internacionala zrušila. Marksisti so veliko precenjevali svojo internacijo-nalo. Upanje, da bo internacijonala preprečila vojno med kulturnimi državami, se je izkazala kot goljufiva. Sicer so pred izbruhom člani internacijonale v raznih državah rohneli proti vojni. Ko je pa izbruhnila vojna, so socijalisti v vseh državah stopili v službo militarizma. V istem času, ko so nemški socijalni demokrati glasovali v državnem zboru za vojne kredite, so tudi francoski in belgijski socijalisti glasovali za vofne kredite. Internacionalna solidarnost je končala v strelskih jarkih, kjer so se mark- sisti v službi šovinističnega in ekspan-zivnega kapitalizma neusmljeno pobijali med seboj. Proti koncu vojne so posebno socijalisti iz nevtralnih držav delali za obnovitev internacijonale. Sklicana je bila konferenca v Stockholmu, ki pa ni prišla do omembe vrednih zauijučkov. Sele na internacionalni konferenci v Bernu v dneh od 51. do 10. februarja 1919 je bilo sklenjeno, da se obnovi druga internacijonala, ki je bila nato tudi v dneh i.d 27. do 29. aprila istega leta ustanovljena. Poleg amsterdamske internacijonale je bila v dneh od 2. do 6. marca 1919 v Moskvi ustanovljena 111. komunistična internacijonala, ki v nasprotju z evoluci-jonistično amsterdamsko inteniacijona-lo zagovarja teroristične, revolucionarne metode pri uveljavljanju socialističnih idej. Po šestdesetih letih od ustanovitve prve internacijonale lahko ugotovimo, da še danes nimamo internacijonale, ki bi zastopala ves svetovni proletarijat. Mesto ene, imamo dvoje internacional, ki sta v najostrejšem načelnem boju med seboj. Od obeh obstoječih internacijonal delavski pokret za enkrat nima pričakovati posebnih koristi. Amsterdamska internacijonala je pod odločilnim vplivom nemških marksistov iz Nemčije in Avstrije. Vpliv teh marksistov na amesterdamsko interna-cijonalo pa posebno za slovanske narode ni blagodejen. Amterdamska internacijonala po svoji germanski sestavi ne kaže prav nobenega razumevanja za posebne potrebe proletarijata nacijonalnih držav, nastalih na razvalinah habsburške Avstrije. Nemški marksisti se ne morejo umisliti v položaj enakovredne vloge med svetovnim proletarijatom. Še vedno hočejo zase hegemonijo, posebno nad slovanskimi socijalističnimi enotami. Dokler ne bo internacijonali zlomljeno priviligirano stališče Nemcev in zagotovljena baza absolutne enakopravnosti in bratstva, toliko časa ni misliti, da bi se narodno čuteči, etični socijali-zem zagovarjajoče slovanske enote priključile amsterdamski internacijonali. In to navzlic temu, če tudi uvidevajo potrebo internacionalne vsesocijalistične organizacije. ZNAČILEN PREOKRET V Pretekli teden je bilo v Stutgartu otvorjeno letno zborovanje društva za socijalno politiko s predavanjem znanega nacijonalnega ekonoma, profesorja Wemerja Sombarta, o razrednem boju. Tekom svojega predavanja je označil Sombart teorijo revolucionarnega razrednega boja za »surovo«, ker ponižuje udejstvovanje človeka. Boj proti tej teoriji ne more biti boj z racijonelnimi utemeljitvami. Glavni napad mora biti izvršen na ta način, da postavimo zmotni veri nasproti čisto vero. Sombart pra- MIŠLJENJU SOMBARTA. vi, da ne vidi pri tem drugega izhoda, kakor da se uveljavi stara vera v boga. S tega stališča je mogoče premagati misel razrednega boja. Sombartova izjava je vzbudila na zborovanju splošno presenečenje. V debati, ki je sledila Som-bartovemu predavanju, je profesor Griinberg odklonil Sombartovo stališče, ker na najvažnejšem mestu zapušča temelj znanstvenega razmotrivanja in se ves problem razrednega boja prenaša na vprašanja različnosti svetovnih na-ziranj. KONGRES ZA SOCIJALNO POLITIKO. Dne 2. oktobra je bil otvorjen v Pragi mednarodni kongres za socijalno politiko. Poleg velikega števila nacijonalnih ekonomov, politikov in delavskih voditeljev, se udeležuje kongresa tudi večje število evropskih držav po svojih oficijelnih zastopnikih. Francija, Anglija, Italija, Jugoslavija, Belgija, Švedska, Danska, Poljska in Avstrija so poslale svojei delgate. Sodi se, da bo kongresu prisostvovalo 500 delegatov iz inozemstva in 500 delegatov iz Čehoslovaške. Obenem s kongresom za socijalno politiko se vrše v Pragi še druga mednarodna zborovanja, kot zborovanje izvrševal-nega odbora amsterdamske internacijonale, zborovanje iuljernacijonalne aso-cijacije za boj proti brezposelnosti in ^zborovanje interniaeijonaltae asociacije za zakonito varstvo dela. . Ropotarnica. »Slovenski Narod« in ugled. »Slovenski Narod« se pritožuje, da mu gotovi slovenski listi jemljejo ugled. To je prav taka trditev, kakor če bi se kdo pritoževal, da je kdo njegovemu kozlu odbil rep. Ugleda »Slov. Narod« že davno več nima, kakor kozel repa ne. »Narodov« ugled je šel k vragu s famoznim pobijanjem klerikalizma, kar opravlja že celo svoje življenje. Potem je šel ugled k vragu takrat ko je »Narod« pričel s svojim »Šviga švaga čez dva praga in pa takrat, ko je zagovarjal moža, ki je snedel častno besedo. Ostanek ugleda pa je prodal »Slov. Narod« takrat, ko je bila napravljena kupčija z Žerjavovo podrtijo, ko je dobil »Slov. Narod« v roke g. Žerjav. — Spomine na nekdanji ugled pa je zgubil »Narod« dne 28. septembra t. 1. z notico, v kateri laže o svoji neodvisnosti, o zvestobi do narodnega in državnega edinstva in o zaščiti »napredne« misli ter gospodarskih in kulturnih interesov našega naroda. Dcpolitiziranje. V Ljubljani se je pričelo depolitiziranje. Odkar namreč obstoji nova vlada, je sedel g. dr. Žerjav v svoji »kapelici« in molil. — Prosil je svojega boga, da ga še enkrat razsvetli. Uslišan je bil. Začul je božji glas: »Depolitiziraj sek^ In g. žerjav je vbogal. Depolitizacija je v teku. G. Žerjav je dal svojim ovčicam in kozlom odvezo in blagoslov. Idite in razkropite se na vse vetrove, kakor je to pohvalno storil rod Izrael. Pojdite kamor hočete, za nas je vse zgubljeno! In novi Izrael je šel. »Jutro« je depolitizirano, banke so depolitizirane, kase so depolitizirane, dr. Žerjav in ves njegov štab je depolitiziran. >Jutro' že pozdravlja Radiča, ker se. je kot zgubljeni sin povrnil v tabor; edinstvene Jugoslavije. Radinu kliče sedaj »hozana«,- ker prihaja kot zmagovalec. Dr. Žerjav pa je že odšel sramežljivo v Beograd, da tam Radičevim odposlancem poda izjavo o svoji depolitizirani vdanosti in zvestobi do največjega Jugoslovena g. Radiča. Kaj naj napravijo drugega do solz ginjeni radičevci kakor da z razprostrtim^ rekami sprejmejo skesanega grešnika, zakoljejo pitano — ne, ne tele! (razen če bi bilo zlato); tam imajo same jarce torej zakoljejo pitanega jarca ter se vesele čudeža Jehove. — Ni vraga, da ne bi pri tem veselju od> padel za depolitiziranega doktorja masten ocvirek! Politični pregled. Politična situacija. Vstop radičevcev v vlado se je pričakoval že koncem septembra in vendar tega še do danes niso storili. Kratko-vidneži in naivneži radi tega gledajo na sedanjo vlado precej skeptično, zlasti še zato, ker nekateri opozicijonalni listi namigavajo na neko vladno krizo in celo na demisijo vlade, dasi dostavljajo tem vestem na koncu — vprašaj. Vsakdo pa, ki misli z lastnimi možgani, si mora biti na jasnem, da o kaki krizi ali celo demisiji ne more biti govora, ker za to ni prav nobenega vzroka. Vlada ima v parlamentu večino in je delazmožna. To pa je za delovno vlado glavno. Kdaj se bo dosegel sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, to je sedaj manj nujno ter bo rešeno tem bolje in lažje, čim dalje bo delovala ta vlada — sporazuma. Trditev, da bi Radič nastavljal vladi nož na prsa, je prav neumna, zlasti še iz ozira na zunanjepolitični položaj. Radič si vendar ne želi bivšega režima, ki bi mu skušal razbiti stranko, njega pa zapreti ali pa izročiti ljudem, ki »čuvajo nacijo«. Vzroki, da se imenovanje Radičevih ministrov tako dolgo ni izvršilo, so čisto drugi. To je izključno notranja zadeva vlade same, ali bolje rečeno, to je njena taktika, s katero hoče gotove ljudi še bolj udariti. Zakulisne borbe v Beogradu, ali bolje, intrige so strahovite. O tem se bo mogoče v detajlih zve- delo pozneje. Zato mora tudi vlada upoštevati intrigante, kakor to zaslužijo. Mi gledamo mirno na nadaljnji razvoj dogodkov, ki se bodo končno le za ključih tako, kakor trdimo že ves čas. Pjhšič-Pribjičevič sta mrtvaka in se na političnem obzorju ne bosta več pojavila. — To pa je glavno! Samostojni demokrati v razsulu. Samostojni demokrati so prišli do spoznanja, da ne pomenijo ničesar več. Najbolj jih je kousterniralo dejstvo, da so se radikali zadnji čas resno pogajali z današnjimi vladnimi stranicami za vstop v vlado — seveda brez samostojnih demokratov. Do tega sicer še ni prišlo, trdno so pa prepričani, da pride, ko bodo obsojeni korupcijonisti. Takrat bo g. Jovanovič dobil prosto pot, takrat dobe zadnjo brco Uidi samostojni demokrati. Tega se zavedajo voditelji samostojnih demokratov, njihovi pristaši pa tudi vidijo celo polomijo. Posledice vsega se kažejo že sedaj. — Pri nas v Sloveniji že nihče več noče biti demokrat. Vse udriha po Žerjavu in njegovih priganjačih. Ljudje jim obračajo hrbet in skušajo popraviti svojo zmoto. Demokratska barčica se potaplja. — V Banatu se vrše shodi samostojnih demokratov, na katerih sklepajo o vstopu k Davidovičevi stranki. Nič bolje jim ne gre v Srbiji. Po drugih državah . ZA PODONAVSKO FEDERACIJO. Na zasedanju društva narodov v Ženevi je prišlo prošli teden tudi v razgovor tesnejše gospodarsko zbližanje Češkoslovaške, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Rumunije, o upostavitvi carinske unije. To bi pomenilo toliko, kakor nekaka gospodarska podonavska federacija. O tem sta podala svoje misli češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš in avstrijski kancler dr. Seipel. Baje je dr. Beneš dobil od velesil nalog, da izdela tak načrt. Avstrija se zelo zavzema za to pametno misel, ki bi gotovo vsakomur več koristila, nego škodovala. Do tega bo slej ali prej tudi prišlo. ANGLIJA. V Angliji se bližajo novim volitvam. Začetkom oktobra se bo vršilo zborovanje delavske stranke. Od tega je odvisno, ali se vrše volitve še v tej zimi, ali pa spomladi. Delavska stranka si dela veliko nad in je 'prepričana, da je bodoči mož zopet Mac Donald. — S tem se z ozirom na volilno parolo delavske stranke tudi lahko računa, ker stranku bo brez dvoma zelo napredovala. — Ona zahteva splošno državno konsumno organizacijo v velikem štilu, podržavlje-nje rudnikov in električne moči. — Naši demokrati bi temu dejali komunizem, in vendar bomo s slično zahtevo prišli tudi pri nas, ker smo državotvorni. Ogromni dobiček od rudnikov in sličnih naprav naj dobiva država, ne pa razni tu- in inozemski bankirji in trusti. Delavstvo in sploh vsi državljani pa naj dobivajo poceni premog in vse drugo, kar je s tem v zvezi. Sedaj bo tudi marsikomu jasno, zakaj se je prejšnji režim zvez z angleškim Mac Donaldom tako bal. AVSTRIJA. O novem denarju v Avstriji smo že svoječasno poročali.. Sedaj postaja to resnica. V kratkem predloži vlada parlamentu v pretres načrt zakona o novi valuti, ki se bo Imenoval« šiling. S 1. januarjem se prične potem že poslovanje z novo valuto. t ALBANIJA. Ljudstvo je tudi s sedanjo vlado Fan Nolija nezadovoljno. Zlasti se to opaža med katoliki. Nezadovoljstvo zavzema široke dimenzije in ni izključeno, da tudi ta vlada gre in da dobe vojaško diktaturo. ITALIJA. Navidezno se je položaj Mussolinija zboljšal. To pa z ozirom na stališče liberalne stranke, ki je Musoliniju stala ob strani, a se je po Matleotijevem umoru pričela deliti na tri skupine: za fašizem, proti Mussoliniju in srednja linija, ki zahteva normalizacijo in je proti vsaki ustavni reformi. Srednja linija je najmočnejša in kaže, da za enkrat Mussolinija ne bo pustila na cedilu. Ona svari tudi opozicijo pred nadaljnjo abstinenco in jo pozivlje k parlamentarnemu delu. Toda to je samo navidez. Opozicija je močna in odločna ter je vprašanje, jeli bo liberalna stranka vzlic sklepom, ki jih bo storila na predstoječem zborovanju, zamogla še dalje podpirati Mussolinija in, kako dolgo. Mussolini pravi, da se režim ne da zrušiti, tudi če se pride nad fašiste s sabljo. S tem pa je povedano vse. Liberalni stranki dela Mussolini s takimi fanatičnimi izjavami prav slabo uslugo, sebi pa tudi. Zato se po našem mnenju položaj Mussoliniju ne zboljšuje, ampak vsak dan slabša. — Zato pride Italija ravno tako na vrsto! BOLGARIJA. Iz Bolgarije prinašajo nekateri, zla sti opozicijonalni listi poročila o pripravah proti naši državi. Da je danes v Bolgariji vse mogoče, to je res, a skoro nemogoče je to, kar nam predočujejo to vesti. — Bolgarija ima v svoji notranjosti tak nered in toliko posla, da ne more misliti na kake avanture. Kdor bi pa poskušal pri nas delati ob meji nered ali uprizarjati atentate, ta bo moral preko bajonetov, saj ravno za to jih imamo — za vzdrževanje javnega reda in miru. Zato ni povoda, da bi se kdo razburjal. trboveljski, libojski ormoški in visokokalorični trobnodolski (specljallt. za centr. kurjave) dobavlja po najnlijlh cenah DOM. ČEBIN trgovina s premogom Ljubljana, VVolfova ul. 1/11. Poročila z dežele. še enkrat občinske volitve v Kočevju. »Slovenski Narod« je pisal v štev. '206 z dne 10. septembra, da so izvršili narodni socijalisti izdajstvo nad Slovenci v Kočevju. Komur razmere v Kočevju niso dobro mane, bi lahko mislil, da je to res. Mi pa, ki tukaj razmere prav dobro poznamo, trdimo, da je ravno nasprotno res ler da so izdajalci oni, ki so to napisali. V podkrepitev te trditve bi lahko navedli nešteto slučajev. Za enkrat omenjamo samo, da smo za ustvaritev enotne slovenske fronte delali tudi narodni socijalisti ter smo imeli popolnoma čiste namene, ker nam je šlo res samo za slovensko občino in pa za soeijalno gospodarstvo v občini. Ko so pogajanja dovedla do vspostavitve slovenske kandidatne liste, smo že takrat opazili, da gotovim gospodom ne gre za iste idealne cilje, kakor nam, narodnim socijalistom, ker so imenovali kandidate, ki med slovenskim življem v Kočevju ne uživajo prav nobenih simpatij, temlveč ravno nasprotno, ker so se s sviojim nesocijalnim postopanjem med delavstvom naravnost osovražili. Vsak rudniški delavec prav dobro ve, kako je ravnatelj rudnika nastopal proti slovenskim in hrvaškim delavcem, koliko teh delavcev je bilo odpuščenih in da so bili na njihovo mesto sprejeti Nemci. Pa tudi drugače je ta gospod ravnatelj nastopal tako, da bi delavci težko sedli žnjim k eni mizi. Ko smo narodni socijalisti ugovarjali proti takim kandidaturam, je vodstvo neke narodne stranke vstrajalo na stališču, da mora biti ^»trboveljska« v občini zastopana, ker da baje plačuje nad polovico občinskega davka. Mi smo pa bili mnenja, da ta davek plačujejo delavci s svojimi žulji. Sploh se gospodje niso dosti ozirali na želje slovenskega delavstva in to je bil povod, da smo krenili v drugo smer ter napravili slovensko delavsko-obrtniško listo, ki je bila popolnoma slovenska in ni imela nikakih zvez z Nemci, še manj pa z dekanom, kakor pripoveduj« »Narodove dopisnik. Resnica pa je, da se je v zadnjem momentu posrečilo gotovim gospodom napraviti zmedo v delavskih vrstah, da so posamezniki preko vseh sklepov in na lastno pest pobirali preklice na delavski listi, da bi s lem onemogočili samostojen nastop sloven1-skih delavcev. Ta nakana jim sicer ni popolnoma uspela, uspela jim je pa le v toliko, da je bila splošna slovenska lista vložena brez delavstva in da so moraili i+adi tega delavci iskati novih podpisov, da jim je bilo sploh mogoče pri volitvah nastopili. Kje so torej tisti narodni izdajalci, ki jih je dopisnik »Slovenskega Naroda imenoma uave-del? Če še širša javnost ne pozna pravih slovenskih izdajalcev, jih lahko navedemo mi. Pričeli bi lahko pri onih gospodih, ki so izdajali nemške časopise in ki so prvi hoteli imeti na svoji listi polovico kočevskih Nemcev. In ravno tisti gospod je ponovno zahteval premestitev gotovih slovenskih delavcev, samo radi tega, ker niso hoteli podpirati njegove politike. Podobno bi lahko povedali o marsikaterem takozvanem slovenskem »voditelju« v Kočevju, ki pri vsaki priliki podpira Nemce in Italijane na škodo slovenskim delavcem. Znano nam je tudi, kako so postopali goto- vi gospodje v stanovanjskem vpraašnju, da so metali slovenske delavce na cesto in to iz same ljubezni do Nemcev. Kar se tiče pečata izdajstva, naj si ga gospodje iz P.-P. režima pritisnejo sami na svoje čelo. Opozarjamo gospode, naj si nikar ne delajo preveč preglavic z našo »umirajočo« stranko, ker je ravno nasprotno res, da je še vedno tako živa, da se bo prav kmalu lahko udeležila vašega pogreba. Boj ste nam napovedali, mi se tega boja ne bojimo in bomo videli kdo bo prvi podlegel. V rokah imamo nemške lepake, s katerimi ste se tudi izkazali kot zavedni Slovenci in te hranimo za primernejše čase. — Poštenost in odkritosrčnost je naše geslo. Krivica in nasilje se sama maščujeta. — Kočevski narodni socijalisti. Iz stranke. članski ostanek krajevne org. NSS v Mariboru se vrši v torek, 7. t. ni. v dvorani gostilne »Jadran« (Magolica), RotovSki trg. Politični klub NSS v Mariboru je imel v petek 20. septembra v Narodnem domu sestanek, na katerem se je razmotrivalo predvsem o občinski politiki. Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS. V petek, 10. oktobra se vrši, zborovanje vseh ljubljanskih zaupnikov. NSS. Tozadevna vabila bodo razposlana prihodnje dni, vendar se pri tem lahko dogodi pomota, da kdo izmed zaupnikov ne bi prejel vabila. Zato opozarjamo tem potom vse ljubljanske zaupnike, 0 dni v letu. Za brezposelnost, kil bi nastala v slučaju stavke, se ne izplačujejo podpore, dokler traja stavka. Delavci, ki so brezposelni radi lastne nesposobnosti za delo ne dobivajo podpore. Inozemcem, katerih domovinska država postopa pri skrbi za nezaposlene Švicarje slabše kot z lastnimi državljani, se državna podpora ukine. Delavec ne sme biti obenem član več kot ene blagajne. Delavec, ki odkloni ponujeno mu delo, izgubi pravico do podpore. Tudi zgubi podporo vsakdo, ki zlorablja blagajno. Osnutek zakona o zavarovanju za slučaj brezposelnosti v Norveški. Ministrstvo za so-cijalua vprašanja v Kristjaniji je predložilo posebni komisiji osnutek zakona o zavarovanju brezposelnih. Osnutek predvideva ureditev komunalnih odborov nezaposlenih, enega glavnega odbora nezaposlenih za celo državo, uvedbo sistema centraliziranja vseh pomožnih sredstev za nezaposlene in pobijanja brezposelnosti, ureditev delovnih odnošajev in uvedbo obveznega ali prostovoljnega zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Osnutek predvideva zavarovanje s strani delavcev kot pri zavarovanje za slučaj bolezni. Tudi se prispevki za lo zavarovanje pobirajo obenem z zavarovalnino za slučaj bolezni. Pravica do pod [tore se ne priznava, če je delavec, sam kriv, da je zgubil službo. Tud® za slučaj stavke se podpora nezaposlenim ne prizna. Zakon o sueijalnem zavarovanju je te dni »prejel čehoslovaški parlament. Delavstvo na Češkem je s tem zakonom doseglo, da bo eksistenca delavca zavarovana v vsakem slučaju, 'ta velevažen zakon se je pripravljal cela dolga tri leta, je pa zato tudi tak, da odgovarja vsem Času primernim zahtevam in ni tako skrpucalo, kot smo ga dobili mi v Jugoslaviji. K uresničenju tega socijalnega zakona je v veliki meri pripomogla bratska čehoslovaška narodno-socija-listična stranka po svojem specijalnem strokovnjaku, bratu poslancu Laubeju. Strokovni vestnik. Občni zbor podružnice NSSZ v Ljubljani se je vršil v sredo 24. septembra ob 8. uri zvečer v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Pred občnim zborom se je vršil članski sestanek, na kialerem je poročal strokovni tajnik, br. Kravos, o delavskem položaju in strokovnih organizacijah, pred;-nik NSSZ, br. R. Juvan, pa o sccijalnih zakonih in ustanovah. Sestanku je predsedoval br. Karol Majce, ki je takoj po sestanku otvoril občni zbor, na katerem se je soglasno izvolil sledeči odbor podružnice NSSZ za Ljubljano; predsednik br. Karol Majce, podpredsednik br. Franc Troppan. odborniki Roza Bertok, Stane Kratoclnvil, Josip Furlau, Ivan Tomc in A. Vrščaj; v nadzorstvo sta bila voljena br. Stanko Zorž in Adolf Leeb. Pri slučajnostih je zbor pozdravil v imenu NSM br. Branko Kozinc in v imenu mariborskih narodnih socijalistov br. Drago Roglič, ki je bil s strani zborovalcev burno pozdravljen. Br. Roglič je v svojem pozdravnem govoru dajal narodnemu delavstvu praktične poduke, kako se bo najlažje in najuspešnejše rešilo izpod tuje nadvlade. Priporočal je delavstvu »več knjig v roke in manj vina v grlo, pa bo naš delavec pfl> dobil znanja in inteligenco in se bo lahko kosal z vsakim tujim strokovnjakom.« Govor br. Rogliča je bil sprejet z burnim odobravanjem. Ob splošnem navdušenju za novo borbo na strokovnem polju je br. Majce zaključil lepo uspeli občni zbor. Zagorje. V nedeljo 28. I. m. se je vršil pri nas sestanek NSSZ, na katerem je obširno poročal o delavskem položaju br. Kravos, strokovni tajnik iz Ljubljane. Poročevalec je podrobno orisal žalostno stanje delavstva v Jugoslaviji in grajal brezbrižnost delavstva samega, ki se v teh resnih časih odtujuje strokovnim organizacjam. Pečal se je tudi z razmerami pri TPD, pri čemur se je razvila živahna debata. Po izčrpnem poročilu br. tajnika se je razpravljalo o lokalnih zadevah, na kar je predsednik br. Umek zaključil lepo uspeli sestanek s pozivom, da mora sleherni dan NSSZ zastaviti vse sile, da se pritegne v zvezo čim več rudarjev, ki tavajo danes okrog brez vsake organizacije. Trbovlje. 23. sept. se je ponesrečil v tukajšnji cementni tovarni delavec Julij Poglajen pri nakladanju cementa in sicer na sledeči način: Ko so pril prevažanju cementa na ročnih vozičkh pod vodstvom paznika To-ineta delavci spravljali cement, namenjen za odpošiljatev po železnici, spuščali vozičke s cementom po vspenjači dolgi 00 m je en voziček ušel po vspenjači in je spodaj dotič-nemu delavcu, ki je premikal vozičke popolnoma odtrgal nogo pod kolenom. Prvo pomoč je nudil nesrečnežu g. dr. Baumgar-ten ter odredil, da se prepelje v Celje v bolnico. Opozarjamo sodelavce posebno pa paznike, da ne pošiljajo več takih delavcev, kot je tov. Poglajen na tako nevarna mesta, kajti ta revež je g.uh in nem. Poslal je žrtev neprevidnosti drugih. Delavci sotrpini, streznite se in pazite pri delu drug drugemu na varnost življenja. Pripomniti pa je treba, da v tej tovarni dela nekaj delavcev na akord in pri tem ne mislijo na varnost samih sebe, ne svojih tovarišev. Pa tudi varnostne naprave ne odgovarjajo potrebi. Razen tega pa še priganjanje in vpitje od strani nekaterih preddelavcev in paznikov. — Naši bratje v Franciji. Iz Bruay-a na Francoskem se je javil brat Ivan Pišek iz Zagorja, ki pošilja vsem članom NSSZ, »Bratstva*: in NSS bratske pozdrave. Bratu Pišku in ostalim se za pozdrave zahvaljujemo in prosimo, da nam javi ter poroča o tamkajšnjih razmerah. Bratje, tudi v tujini ne pozabite, da ste narodni socijalisti! Mladinski vestnik. »Kladivar« izide prihodnji teden. Iz osrednjega tajništva NFM. Opozarja« mo na okrožnice, ki smo jih razposlali ta teden. »Bratstvo« w Ljubljani. Opozarjamo, da bo pričel glasbeni odsek tekom prihodnjih tednov z vajami tamburaškega naraščaja. — Cas in kraj vpisovanja bo objavljen v prihodnji številki. Mladino, zlasti obrtne vajence, ki bi imeli veselje do sodelovanja pri tamburaškem zboru, vabimo, da se pri-glase. »Bratstvo« v Dravljah priredi v nedeljo, 5. oktobra »pri slepem Janezu« veliko vinsko trgatev«. »Bratstvo« na Jesenicah. Ustavonvni občni zbor se je vršil v nedeljo, 28. t. m. ob obilni udeležbi članstva. Za predsednika je bil izvoljen brat Alojzij Božič. »Bratstvo« v Zagorju je priredilo v nedeljo 28. pr. m. svojo »vinsko trgatev« v vseh prostorih gostilne br. Zafute. Prireditev je bila nepričakovano dobro obiskana in vseskozi jako živahna. Oče župan je imel s svojim štabom precej opravka z ljubitelji grozdja. Manjkal ni tudi čaruga, ki je svoj prihod napovedal in prizadjal hude skrbi očetu županu. Sviral je društveni sekstet. Prireditev je v vsakem oziru dobro izpadla in dokazala, da ima »Bratstvo, v Zagorju še lepo bodočnost. »Bratstvo « Celje sklicuje svoj redni občni zbor v soboto, dne 4. oktobra I. 1. ob 20. uri v posebno sobo hotela »Balkan«. — Dnevni red: 1. poročlo predsednika, 2. poročilo tajnika, . poročilo blagajnika in nadzorstva, 4. volitev novega odbora in odsekov, 5. slučajnosti. — Bratje in sestre, člani in članice, slehernega dolžnost je, da se zbora ločno in sigurno udeleži! — Odbor. Članom »Bratstva« Celje! Na občnem zboru dne 4. oktobra 1924 se bo izvolil pripravljalni odbor za snovanje celjskih tabornikov — zatorej vsi na zbor — ter pripeljite seboj nove člane! — Temelj našim skautom bo položilo celjsko »Bratstvo«, ne pa ljudje, ki nočejo imeti nič skupnega z NSS. — Zadnja »Nova Pravda« je bila mi-stificirana glede vodstva skautskega gibanja v Celju. »Bratstvo« v Mariboru priredi v nedeljo 5. oktobra v mestnem gledališču v Ptuju dve gledališki predstavi, združeni s koncertom. Začetek popoldanske predstave od 3. uri, začetek večerne predstave ob 7. Občni zbor »Bratstva« v Mariboru se vrši v soboto, 11. oktobra v društveni dvorani pri »Jadranu«, Rotovški trg. Udeleži se ga tudi zastopnik o. i. o. JNSM iz Ljubljane. Taborniki. Nov gozdovniški rod v Dravljah. Dobili smo nove sobojevnike za taborniško idejo v Dravljah. Vodi jih brat Vlado Kravos. Upajmo, da se bo ta naša najmlajša organizacija dobro razvila in lako pripomogla k razširitvi prelepe naše misli med slovenskim ljudstvom. Bratje, pozdravljeni pri skupnem taboriščnem ognju! Taborniške organizacije v Mariboru, Zagorju, Trbovljah in Kranju se osnujejo v najkrajšem času. Tudi v Litiji, št. Pavlu in na Jesenicah imamo svoje pristaše, ki bodo poskrbeli, da se ustanove tudi pri njih taborniške družine in rodovi. Češki »Skauti Volnosti« se jako zanimajo za nas in hočejo delovati z nami roko v roki. Sprejeli smo njihov znak, t. j. volčja glava na peterokotniku z monogramom S. V. kar lahko mi tolmačimo kot »skauti volkovi«. Dekliške taborniške družine naj se osnujejo pri naših organizacijah popolnoma avtonomno. Za eno družino zadostuje deklic, ki si izvolijo vodnico in izbero svoji družini naziv (ime kake cvetke). Predivna taborniška ideja naj dobi tudi med ženstvom navdušenih pripadnic. Deklicam je skautska vzgoja posebno potrebna in korislna, kajli domovina potrebuje krepkih žena in dobrih mater. Vzgoja teh pa je namen ženskega odseka v Združenju slovenskih tabornikov. Zato vabimo vsa 'fezno misleča dekleta v naše vrste, vrste bojevnikov za novega, pri-rodnega človeka, za zdravje, srečo in blago stanje vsega trpečega človeštva. Na naša taborenja in izlete vabimo vsakogar, ki ima količkaj smisla za zdravo in lepo življenje v čisti, svobodni prirodi. Naši šotori so odprti vsem, ki ljubijo preprostost, in ob naših ognjih je prostor za vsakogar, ki hoče delovati za bratstvo, mir in ljubezen med človeštvom. Da bi sij naših ognjev kmalu razsvetlil vso prostrano in lepo našo domovino! Ustanovni veliki tabor (občni zbor) bo sklican v najkraiišem času. Vrše se že predpriprave in vsi taborniški bratje in sestre, delujte z vsemi svojimi silami, da bo udeležba čim najbolj častna. Torej na deio' Tedenske novice. Proslava spomina češkovaških vojnih žrtev se je vršila 28. t. m. v Kragujevcu. Udeležili so se je številni diplomatični za- stopnik kakor tudi privatniki iz Češke pod vodstvom poslanika v Beogradu, g. Šebe. Kralja je zastopal poseben odposlanec, vla- do pa sla zastopala dr. Korošec in Hadžič. — Žrtve so padle pod avstrijsko soldatesko v svetovni vojni v času okupacije Srbije. V Kragujevcu je bil nastanjen češki polk št. 71. Vojakom se je godilo slabo, stradali so. Zato je prišlo do pobune. Ves polk se je uprl, vendar je bil premagan. Upornike so postrelili. Narodni socijalizem na zmagovitem po-kodu v Češkoslovaški. Ni še dolgo tega, ko smo poročali, da je pri splošnih občinskih volitvah v Češkoslovaški naša bratska stranka izšla kot zmagovalka iz volilnega boja. Tudi pri vseh naknadnih občinskih volitvah, ki se še vršijo je povsod naša^stran-ka napredovala od 50 do 100 odstotkov. V nedeljo 28. septembra so se vršile občinske volitve v Znojmu, pri katerih je dobila naša stranka 1500 glasov, leta 1921 pa je imela v tem mestu 880. Pred vojno je bilo to nemško mesto, a leta 1921 so zmagale češke stranke ter dobile 24 mandatov, Nemci pa 15; sedaj so dobili Čehii 25 mandatov, Nemci 14. Značilno pri teh volitvah je bilo to, da je nastopilo nič več in nič manj kakor 22 volilnih list, izmed katerih seveda jih je ostalo nad polovico brez mandata. Seveda je tamkaj čisti proporc in je bilo težko doseči količnik 200 glasov. Pripomniti tudi moramo, da so komunisti računali na zmago, dobili so pa komaj 1 mandat. Tudi socijalni demokratje so pri teh volitvah zgubili nad 000 glasov. Značilen je ta pojav in dokazuje, da internacionalne stranke tudi na Češkem ne vlečejo več in da postopa vse zavedno delavstvo v narodno socijalistične vrste. Prepričani smo, da se bo ta prooes izvršil tudi pri nas, ker delavstvo že uvideva, kje je njegova prava pot. Občinske volitve v Celju so izpadle za narodni blok pri danih razmerah popolnoma ugodno. Narodni blok je dobil večino s 25 mandati, Narodnosocijalslitčna stranka je dobila v bloku 7 mandatov. Od nasprotnih strank so dobili: socijalno-goskodarski blok 7 in socijalisti 1 odbornika. Gospodarski blok so tvorili dr. Ogrizkovi pristaši in Nemci. — Tako ima tudi mesto Celje svoje pravo slovensko lice. V mestu je vladal red. Zato je skrbela policija in orožniki. Iz Ljubljane se je pripeljalo »na pomoč« kakih 40 orjunašev, katere so pa na kolodvoru orožniki pre-slregli, zaprli v čakalnico ter jih nato s prvim vlakom v spremstvu orožnika poslali nazaj v Ljubljano. Čisto prav! Čemu izzivanja in razburjenja! — Pri tem pa si lahko mislimo, kaj bi delali orjunaši ob volitvah pod prejšnjim režimom in čemu je bila orjuna ustanovljena. Celjani so opravili prav dobro sami Kdo v6, kako bi, če bi jih kdo dražil s kako neumestno uniformo. Električna zadruga v Spodnji šiški. —■ V nedeljo se je vršil v šiški toliko pričakovani izredni občni zbor, za katerega je vladalo veliko zanimanje in napetost. Bati se je bilo, da se zborovanje sploh razbije, ker je ogorčenje napram obstoječim razmeram doseglo vrhunec. Toda do tega ni prišlo, zmagala je pamet. Dosedanji gopodarji so prišli do prepričanja, da se resno zahteva reda in pravice. Številno zastopana opozicija, ki je imela premoč, jim je to dokazala. Pa tudi od opozicije je prišel glas, da se zahteva sporazum, sloga in red. In sporazum se je dosegel, dasi so bile žrtve težke. — Od dnevnega reda se je razpravljalo potem samo o novih volitvah načelstva in nadzorstva, ki so se tudi izvršile. Vodstvo zadruge so prevzeli čisto novi ljudje, sveže moči, katere nam jamčijo, da bo to gospodarsko podjetje dobro uspevalo in se razvijalo. Volitev se je izvršila enoglasno. Proti je glasoval samo dosedanji predsednik g. Seidl, ki je do tu vodil zborovanje, po svoji izjavi pa odšel. Zborovanje je potem vodil do konca podpredsednik. Ta nastop g. Seidla je napravil zelo čuden vtis, kar pa ui kalilo veselega razpoloženja zadružnikov radi zmago opozicije. Stanovanjski zakon. Ta važna zadeva se bo, kakor vse kaže, rešila samo na pol. Ustrezal bo zakon deloma gospodarjem, ker se bo zvišala najemnina do gotove meje. Pravijo, da bo nova najemnina znašala 15 kratni znesek iz leta 1914. Na drugi strani pa bo zakon še dalje ščitil najemnike. — Kakor kaže, bo to noveliranje zakona polovičarsko delo, ki utegne imeti zelo hude posledice za najemnike. — Zato svarimo našo vlado pred prenagljenjem. Kavarna, restavracija in klet »Zvezdo«. — V kavarni »Zvezda« svira dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna Damska kapela, v kleti prvovrsten Salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji je na razpolago izborno vino, sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servirajo polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden v restavraciji in kleti sveže morske ribe. Veliko vinsko trgatev z jako pestrim sporedom priredi »Bralstvo« iz Dravelj v nedeljo, 5. t. m. v obče znani gostilni »pri slepem Janezu«. Na prireditvi sVira tambu-raški zbor »Bratstvac iz Ljubljane. Za to, da se ne bo nikdo dolgočasil, jamči odbor. — Po zaključku zabave sveti natančno pol lune; ravno prav, da najde vsak gost svojo pravo pot domov. Ker je vse tako lepo preskrbljeno, posetite jutri »slepega Janeza v obilnem številu, ne bo vam žal! Roparji no zajeli preteklo nedeljo v Kačji vasi pri, Planini inž. Hoffmana, ki je uslužben pri Windischgratzu. Vzeli so m« 22.000 lir. Imenovani inženir se je peljal z otroci in občinskim komisarjem v gozdove k (izplačevanju delavcev. Roparji so pregradili cesto, avto se je moral ustaviti in dva maski-rauca sta z revolverji naskočila pasa n te, ki so jim morali kar lepo izročiti denar. Zeleni kader. V založbi tiskarne J. Blaznika nasledniki v Ljubljani, je izšla ravnokar ljudska povest »Zeleni kader«, ki jo je spisal Ivan Zorec, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva, ker opisuje življenje in dogodščine vojaških ubežnikov med vojno, ko so se skrivali po bosanskih hostah, kot organizirani uporniki ter pripravljali s svojimi upornimi dejanji konec vojne. Naslovna stran knjige je lepo ilustrirana. Knjiga stane Din 14.— s pošto 1.— Din več. Naroči se pri tiskarni J. Blasnika naslednika v Ljubljani, Breg 12. Naroči se lahko z dopisnico. LISTNICA UREDNIŠTVA. Amerikanskemu sotrudniku g. I. P. P. v Clevelandu! — Hvala lepa za prispevke. — Porabili jih bomo radevolje enkrat nekaj, drugič pa zopet nekaj, kakor bo pač najbolj umestno. Prosimo, da nam še pošljete, ker vse pride na vrsto. — Sprejmite naše Iskrene pozdrave! Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1385*— 1348 — 100 franc, frankov » 388 - 373-70 100 laSklh lir » 318-50 310-— 100 čeških kron » 217 — 211’— 100 avst. kron » 0.1022 0 101 100 ogrskih kron > 00942 0088 100 bolg. levov » 533225 519 100 dolarjev » 7250 — 7100 — 100 angl. funtov » 32450-- 31740 — Curiška borza, 100 dinarjev je stalo l.okt. 24. sept. švicarskih frankov 7-175 7-375 100 franc, frankov » 27-775 27 57 100 laških lir » 22-99 2307 100 čeških kron » 15-65 15 75 100 avst kron » 0 0074 0-0075 100 ogrskih kron » 00068 00069 100 bolg. levov » 3-875 385 100 dolarjev » 525-125 527*— 100 angl. funtov » 2343-- 2349- — Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Nekaj dni nato sedi mož s krinko v svoji hiši ob Temzi sklonjen nad drobnim pisemcem. Čudno redkobesedna je njegova ljubljena Ellen, skrb, žalost in strah veje iz pičlih njenih besed. Nemudoma naj jo obišče, nekaj zelo važnega mu ima sporočiti. Nima miru, predno ni z njim govorila. — Gradič, je pod policijskim nadzorstvom in baron Hardy lazi vedno okoli hiše Na vsak način naj pride William takoj na razgovor. »Kaj se neki godi z Ellen?« ugiblje mož s krinko. Takoj pošljem Edvarda gori, da zadevo skrivaj preišče ter mi o vsem natančno poroča. Toda ne, sam se odpeljem na Škotsko. Na podmornici sem vsekakor mnogo bolj na varnem kot kjerkoli drugod; pa tudi prilika, da se sestanem s svojo izvoljenko se bo pač kmalu nudila. Ha, kake misli — zakaj se ne bi sestal ž njo na podmornici? Saj mora enkrat zvedeti resnico! Ali naj vendarle opustim svoj načrt?« Mož s krinko pritisne na zvonec. — Takoj se prikaže Edvard med vrati. >Dragi Edvard, odredite vse potrebno za odhod podmornice! V dveh urah se odpeljemo na Škotsko. Eden izmed moštva naj ostane kot čuvaj doma, to zadostuje, kajti Eliza ni izdala nobene naših skrivnosti. Edvardu je dobro znano, da je bila Eliza za svoje izdajstvo kaznovana s smrtjo, saj mu je Jim sam o tem pripovedoval. Je pa dovolj oprezen, da njene grozne smrti tudi z besedico ne omeni. Čemu tudi? Mož s krinko ga naravnost obsipava z dokazi svoje naklonjenosti. Krasne sobe, ki mu jih je sedaj dal na razpolago v zagonetni hiši, so tako udobno in sijajno opremljene, kot doslej še ni videl podobnega. Le eno še manjka Edvardu, da bi bila njegova sreča popolna, poroka z ljubljeno Bessy, katera je bila vsled nenadnega odhoda s škotske zadnjič odložena. Tudi Tom mora še čakati na izpolnitev svojega srčnega hrepenenja. Dali se jima pri sedanji vožnji zpolni tako dolgo pričakovana želja? Edvard upa — da. In že pri sami misli, da bo njegova lepa Bessy kmalu popolnoma njegova, mu prične kri živah-neje valoviti po žilah. Jim ni spadal h posadki podmornice, vendar pa naj to pot odide na Škotsko, ker se je bil tajinstveni mož odločil, da mora dobili vpogled v delovanje lopovskega Elifforda na Škotskem. Ko odide Edvard na podmornico in vse potrebno ukrene za odhod, ogleduje z nekam čudnimi občutki podolgast zaboj, ki stoji v kabini obeh deklic. V zaboju so namreč shranjene razkošno krasne poročne obleke za Bessy in Molly. Poročni dar moža s krinko. Ko je že vse pripravljeno za odhod, se poda Edvard sam še v zračne shrambe ter preiskusi ob svitu svetilke jeklene plošče, če so dobro pritrjene. Od katastrofe, pri kateri je malo manjkalo, da niso vsi prišli ob življenje, je postal Edvard zelo oprezen. Dasi je prepričan, da ni nobenega izdajalca več na podmornici, nikoli ne nastopi vožnje, predno se ne uveri, da je vse v popolnem redu. Mož s krinko je izročil poveljstvo podmornice Edvardu za vse vožnje, katerih se sam ne udeleži. Tudi se sedaj vede napram Edvardu kot napram svojemu najbližjenm sorodniku. Nobene prilike ne uposti, da ne bi Edvardu pokazal, kako visoko ceni njegovo zvestobo in udanost. Ko je končno vse v redu, moštvo na svojih mestih, pride tudi Tom z Molly na podmornico, da zasede svoje mesto pri krmilu. Edvard pa gre po svojo Bessy, ki pripravljena za odhod čaka nanj na stopnicah, ki peljejo na ladijo. »Na škotsko gremo, kaj ne?« vprašuje šepetaje Edvarda. >Da, moja draga! In če se ne motim, se v London ne vme več Bessy Wilhes, marveč Bessy Long.« škrlatasta rdečica zalije njen lepi obraz. v Da, kot moja srčnoljubljena soproga se vrneš v London« pristavi Edvard nežno, ko sramežljivo skriva svojo krasno glavo na njegovih prsih. >ln Tom Smith — Molly?« »Tudi za njiju velja isto. Mož s krinko mi je obljubil, da se ima pri prvi vožnji izvršiti naša poroka in da ostane on mož-beseda, o tem ni dvoma. Že pred nekaj tedni bi se bilo to izvršilo in bi bila moja sreča popolna, če se ne bi bila pripetila tista nezgoda, ki bi mi bila skoro oropala moje izvoljenke.« >Ti si me oprostil,« pristavi Bessy liho »še vedno se s strahom spominjam nočnega prizora, ko si me iztrgal poli- ciji iz rok. Prav bala sem se zate, moj edini!« Edvard jo privije k sebi in dvigne od tal, da jo odnese v notranjost podmornice, kjer jo je že čakala Molly. Potem se vrne Edvard na stopnice, kjer čaka svojega prijatelja, ki se takoj prikaže na krovu. Zaklopnica se zapre za njima in nekaj minut nato že plove podmornica po Temzi. Samo en pogled pove Edvardu, da želi biti mož s krinko sam. Zato se poda h krmilu, da pomaga Tomu pri njegovem težavnem poslu. Na krmi vrti Tom hladnokrvno kot vedno krmilno kolo. Edvard ne izpregovori nobene besede, zavedaje se, da ne sme motiti krmarja pri njegovem delu. Pri vožnji po reki bi mogla najmanjša površnost povzročiti katastrofo. — Tako mineta dve uri v neprestanem molku; oba opazujeta sedaj kompas sedaj morsko kasto. Tedaj pa se obrne Tom proti svojemu tovarišu rekoč: »Sedaj smo na morju, gospod, sedaj ni nobene nevarnosti več!« Edvard takoj opazi, da bi Tom rad kramljal ž njim; o čem, to si skoro more misliti. »Prav radoveden sem, gospod, če se sedaj vrnemo domov z najinima lepima nevestama ali ■/. najinima mladima ženama?« ^ »Upam, da se l>o zgodilo slednje.« Od veselja zažari obraz mlademu krmarju. »Naravnost znorel bi od veselja! Tako se imava rada, jaz in Molly! To bo življenje — kot v nebesih!« Edvard nič ne odvrne. Toda iz oči mu je brati, da ga navdajajo enake misli. »Malo nenavadno ženitovanjsko potovanje bo pa to vendarle. Tu notri«. 'Pom pokaže s palcem preko rame — »spi tudi par, ki se pa nikdar več ne zbudi.« »Par? Vendar samo Sami« »O ne, prišla je še k njemu mlada dama«, odvrne Tom mirno, »Jim jo je danes dopoldne prinesel. Saj jo vi tudi poznate...« Edvard se zdrzne in vpraša: »Eliza?« »Da, Eliza. — Morilka leži poleg svoje žrtve. Toda to še ni nič tako groznega. Slučajno sem šel mimo, ko se je Jim pripravljal, da privije na rakev pokrov. Brrr — — — Nisem strahopeten, ali spreletela me je vendar groza.« Edvard ga vprašujoče gleda. »No, ja, vam že lahko povem, gospod. Saj sva skupaj gledala smrti v oči, čemu bi vam torej kaj prikrival.« Edvard mu stisne roko. Plašno se ozre krmilar okrog sebe, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne slišal, potem pa šepetaje pripoveduje: »Eliza je ležala v beli poročni obleki, videl sem jo le od pasu doli. Cez gornji život je bil pregrajen temen prt. — Videl pa sem vseeno vse.« »Kaj pa Tom?« (Dalje prihodnjič.) ADRIA Tovarna Mm kave Velepraiarna Zrnate kave Mlini za dlžave i. t. a. Brzojavi „Adrla“ VIC Glince pri liubljani KINO, IDEAL' prične v čntrtek 2 oktobra z predvajanjem dvodelnega monumentalnega filma »Grbec iz Hoire Dame" po znamenitem romanu Viktor Hugo-ta »Zvonar iz Notre Dame«. Film sam na sebi je dovršenost in vsi igralci naravnost fenomenalni. — Vlogo quasimodo »Grbca iz Notre Dame« igra Lon Chaney znan že iz vloge hromega v filmu »Potres v St Franciscu«. Nepretrgano menjavanje slik in igra »Grbca« fascinira gledalce do skrajnosti. Podjetje je uverjeno, da bodo obiskovalci nad vse pričakovanje zadovol ni in v vsem presenečeni, kajti film te viste se tu Se ni predvajal. Predvajanje 1. dela od četrtrka 2 t. m do vštevši nedelje 5. t. m., 11 dela pa od ponedeljka 0. t m do vštevši četrtka 9. t. m. ob običajnih urah: ob delavnikih popoldne ob 4., ’/26., 7. in 1/j9 uri. Ob nedeljah in praznikih dopoldne ob 1/211. uri, popoldne ob 3., '/2 5., 6, 728. in 9. uri P. t občinstvo se uljudno prosi, da prihaja točno k predstavam in da pozneje došli ne motijo predstav. — Popis tega filma se dobi brezplačno pri blagajni. Ogovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravdec. Modistka M. HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi Hajbollil Skalni stroji so edino Josip Petelinu znamke ..Gritzner" In »Adler" Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Ljubljana blizu Pralarnovag« spontan ka za vede. Ravnokar došla večja oprema šivalnih strojev. Oglašajte v Novi Pravdi! Trboveljski premog, drva H. Petrič, Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16 Telefon 343. NaSim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Tone II o IS n j Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121. NaroCila se sprejemajo v .Kolodvorski ulici št. 9. Franc Szantner Ljubljana, Selenburgova ulica 1 Spedjallst za ortopedlčna In anatotnična obuvala ln trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. OHBN L IP se dobf v vseh špecerijskih prodajalnah Česnr ne ueS, vprašaj Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). Štefan Ferant ura r državnih železnic Celje, Dečko® tri 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivlc Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroka. Telefon 220 AVTO-VOZI BENCINA! JUjO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON STEV. 560 [no ui umiti Kilogram si\rega opuljenega perja 70 Din, na pol btlo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehkega kot puh 200 in 225 Din, boljia vrsta 275 Din.' PoSiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej pošnine prosto. — Blago se tudi zamenja in neuga-joce nazaj. Naročila naslavljati: Benediki Sachse!, Lobes it. 84 pri Pilznu, Češkoslovaška PoStne pošiljke gredo iz ČeSko-slovaške v Jugoslavijo ca 14 dni. Mia Ib gilbtl] zdrava Žitna kava je in ostane ŽIKA“ I« Očala, ščipnlce ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Prvorazredni moderni brzopisalni stroj Stoeoer-ftecorii Vrhunec finomehanike! Zastopstvo: Lud. Baraga Ljubljana, šelenburgova ul. 6/I. Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajjo v našem listu I Priporočomo Mo Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najceneje nekim nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega pjatna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehalalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MAl O Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih im~ t' obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Podeljuje na kratek rok trgovske in personalne kredite najkulantneje. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunaiska cesta šte^. 4 (v lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle Ekspoziture: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica Konjice Meža-Dravograd najtoineje In najkulantneje. Brzojavi: Trgovska. Tel.i 139, 145, 458. liij | S Bil IUIS9N ‘*ue!|qnn } | AOIV N d 3 8 "O euinosjt eMsipigejiioH 1 mm I | mm p