NISEM NAJBOLJ OSOVRAŽEN ZASAVC 1 864 Union številka 24, letnik S 15.7.1993 cena 120SIT ___m KR nRHl'i 31 Jo* 'MHZ «o nB6: faXLÌ260i:> S1 22 CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA/ 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nada/jna beseda 1.500.00 2.000,00 2.800.00 3.500,00 1.500,00 1.100.00 60,00 500.00 25,00 6.000,00 150,00 5. OSMRTNICE 1.800.00 CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE V ogledalu: Uroš Maček • UVODNIK • Zadnjič sem razmišljal, kaj se bo zgodilo pred zagorskimi občinskim praznikom, da bo praznovanje bolj zanimivo. Saj se spomnite: pred trboveljskim so se krepko skregali v skupščini in je grozilo, da bodo stvari še bolj zavozlali, pred hrastniškim je izbruhnila afera okrog elektrofilterskega pepela. No, in pepel bo očitno tudi tema št. ena v naslednjih dneh v Zagorju. Da prašne ceste na Podkum niti ne omenjam posebej. Kar lep uvod v praznovanje, ni kaj... Zasavc je bil pretekli teden povsod, kjer se je kaj dogajalo. O tem se prepričajte na naslednjih straneh. Pošteno pa že raste temperatura pred izborom nove miss Zasavja, ki ji bo lanska miss Tjaša Kuplen 23. julija na bazenu v Zagorju okrog polnoči posadila na glavo krono najlepše. Bomo videli, katero bomo ovenčali z lento zmagovalke. Pt**^** NASLOVNICA: AD Uro» Klemen FOTO: Branko Klančar NOVICAtcM V ponedeljek, 12. julija, so na Ruardiju začeli dela na izravnavi zemljišča Aero kluba Zagorje, ki naj bi podaljšal pristajalno stezo za letala. Vse lepo in prav, če ne bi nasipava!! z elektrofilterskim pepelom iz Toplarne, ki je vzdignil že veliko prahu, ko naj bi sanirali rudniške površine v Hrastniku. V Zagorju so začeli Voziti pepel dva dni preden je bil projekt sploh predstavljen in odobren na občinskem Izvršnem svetu, zgolj s soglasjem Aero kluba in krajevne skupnosti Franc Farčnik. Na Ruardiju bnaj bi po projektu nasuli med 17 in 18 tisoč kubičnih metrov pepela. S sredine seje Izvršnega sveta zagorske skupščine poročamo takorekoč v živo na 5. strani. JJtjr. ' 1 T 4, .. Čofotanje v zasavskih bazenih Zdrahe pod Kumom Žarki takšni in drugačni Osedlano zdravstvo Bi Pavle Hacin: Nisem najbolj osovražen Zasavc Nagradna igra Zasavčevo poletje s pivovarno Union Aquapur = čista voda Mednarodna klavirska šola [tk[| Žur na kvadrat Slikarska kolonija na Izlakah CiTh] Trboveljski godbeniki WP :U na svetovno prvenstvo Se bo zgodba o pepelu nadaljevala v Zagorju. Pred izborom za miss Zasavja Slikarska kolonija Izlake * Zagorje praznuje 30. rojstni dan Lučkin memorial KOLEDAR DOGAJANJ 5. juliju - Zagorsko podjetje Aquapurimaže četrti teden na ogled postavljeno čistilno napravo za čiščenje galvanskih vod z ionskimi izmenjevalci. Stoji v galvanizaciji Martinjak v Domžalah. 6. jllliju - Izvršnega sveta oziroma seje njegovih članov v Trbovljah tokrat ni. Pa o toliko pomembnih zadevah bi se bilo treba pogovoriti pred pravimi počitnicami: o denacionalizaciji, o nadaljni usodi kluba Mesečina... 6. juliju - Deževno popoldne z grmenjem in strelami, v katerem se s svojim založniškim prvencem predstavi podjetje Zasavc: to je pesniška zbirka za otroke Zagorjana Francija Lakoviča z naslovom Pesmi na potepu. 7. juliju - V rudnikih rjavega premoga razmišljajo o tem, kaj bi vendar z odgovorom republike na svoj predlog o novoustanovljenih družbah - hčerah. Republika namreč predlaga, da kredit spremenijo v njen vložek. To pa seveda stane... 8. jlllijU- 189. dan 28. tedna 1993. leta: četrtek ali dolgočasni poletni dan s pripeko in vročino. 9. juliju - V Zasavju se mudi Združena lista. Njeno vodstvo se pogovarja z lokalnimi vodstvi, minister Tajnikar s stečajno upraviteljico, nazadnje si vsi skupaj ogledajo novo proizvodno linijo za predelavo odpadnega papirja v lito embalažo v trboveljskem Knapiju. 9. juliju - Na Izlakah še ne otvorijo bazenov, kot so napovcdli. Ta dan opravijo le tehnični prevzem. 10. juliju - KS Turje praznuje svoj krajevni praznik: z ansamblom Slovenija, z dobrotami tamkajšnjih gospodinj - in seveda obnovljeno cesto, odprto ob dnevu državnosti. Polona Malovrh UJA03J00V Igralec UROŠ MAČEK Razpet med tremi domovi v Ljubljani, Litiji in Zagrebu je Uroš Maček ta konec tedna preživel v Litiji z ženo Branko. "Tam sem doma," pravi Uroš, "kjer mi je lepo." Uroš Maček, igralec Slovenskega mladinskega gledališča, je bil rojen 22. decembra 1961 v Litiji. Tu je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo v Ljubljani. Odločiti se za poklic, ki ga bo opravljal vse življenje, mu je bilo težko, saj ga je zanimalo toliko stvari: "Postati sem hotel astronom, veterinar, pedagog in igralec. Vse to šobili vplivi družine. Po gimnaziji sem se odločil za pravno fakulteto. Hitro sem ugotovil, da delo pravnika ne bo zame, zato sem šel naslednje leto delati izpite na igralsko akademijo. Doma tega niso vedeli. Ker je igralec vsestranska osebnost, moraš na sprejemnih izpitih to tudi dokazati. Meni je uspelo. Kot igralec lahko igraš vloge, ki jih v vsakdanjem življenju ne moreš." Po končani akademiji je delal kot svobodni umetnik v gledališčih v Gorici, Mariboru in Ljubljani. Leta 1987 seje zaposlil v SMG. Nastopal je v predstavah: Noč gostov, Apokalipsa, Kafka, Krst pod triglavom, Beraška opera, Aliča v čudežni deželi, Resničnost, Zenit, Šeherezada, Skrivnosti, Odisej in sin ali Svet in dom, Pohujšanje po Cankarju, Veter, pesek, zvezde, Noč gostov, Tri sestre po Čehovu, Tartueffe, Susn. Za svoje delo je lani dobil nagrado ZDUS. "Rad delam v SMG. To je drugačen teater, brez klasičnih abonmajev, kjer predstave ne živijo le eno sezono. Igramo jih več let, dokler jih gledalci želijo gledati. Slovenska gledališča ne gostujejo pogosto. V SMG pa ni tako. Igrali smo v vseh republikah nekdanje SFRJ, v Nemčiji, Avstriji, SZ, Franciji, Mehiki, Italiji, Španiji, Kolumbiji, Venezueli. Letos smo v Milanu nastopali s petimi predstavami naenkrat. Igral sem v vseh petih. Zdaj pripravljamo Psiho. Tudi v tej predstavi je, kot je značilno za naš teater, pomemben gib in ples. Koreografijo za Psiho dela Mojca Horvat. Igralci smo obiskovali seminar jazz baleta in stepa ameriške koreografinje Judy Ann Bassing, ki dela koreografije Michaelu Jacksonu. Povabili so me tudi v Zagrebačko gledalište mladih, kjer bom igral vlogo, ki jo igram v Treh sestrah. Gostovali bomo v Kopenhagnu." Joži Konjar ZASA VC Izdaja Zasavc d.oo., Cesta zmage 33, Zagorjeob Savi. Direktor: Tomo Garant ini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Denisa Ho ber, Barbara Kus, Ivana Laharnar. Polona Malovrh, Fanči Moljk, Tomi Pucelj, Roman Rozina, Maja Sevi jak, Suzana Sivka, Stane Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.; (0601 ) 61-013 (tudi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva /a informiran je (št. 23/283-92, z. dne 5.6.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 1 3. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. B Fr&iT@ tedna Takole strici in tede. Lepo v vrsto, poglejte tička in se nasmehnite, prosim. Fotko s slikarske kolonije na Izlakah bom še danes poslal v Tokio za prvo stran dnevnih časopisov. Foto: Tomo Brezovar Dražje komunalne storitve Na ponovni 92. seji izvršnega sveta SO Trbovlje so v torek razpravljali o devetih točkah dnevnega reda od šestnajstih predvidenih. Veliko je bilo govora o predlogu odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 1993, dobršen del seje pa so namenili tudi dopolnitvi gospodarskega plana JKP Komunala Trbovlje. Glede tega je bilo največ polemike okoli izenačitve vseh porabnikov vode, oziroma ogrevanja, glede višine plačil. Do sedaj so industrijski porabniki plačevali višje cene za ogrevanje in vodo kot individualni porabniki. Takobo po vsej verjetnosti ostalo tudi v bodoče, vendar bodo skušali dolgoročno višino plačil usklajevati. Na republiško raven bodo podali predlog za povišanje cen komunalnih storitev in to za več kot 30 odstotkov. Dokler ne dobijo republiške privolitve, se bodo cene komunalnih storitev povišale le za 5,04 odstotka, kolikor dovoljuje zakonodaja. Največji dolžniki JKP Komunale so Strojegradnja, IPOZ, Mehanika in GP Rudarili tudi zaradi njih je trboveljska Komunala v nezavidljivem položaju. Člani TS so spregovorili o reševanju sporov okoli nočnega kluba Mesečina v Bevškem. Izrazili so upanje, da je rešitev spora med lastniki diskoteke in okoliškimi prebivalci še vedno možna z dogovarjanjem, čeprav hočejo nekateri ta sporizkoriščati v politične namene. Novo parkirišče pod klubom, označeno kot črna gradnja, pa je pod pristojnostjo urbanističnega inšpektorata. Omenili so le, daje zmožnost pretoka vode pod parkiriščem premajhna, zato ob večjem neurju obstaja možnost poplave. Poleg teh treh točk dnevnega reda, so na seji obravnavali tudi imenovanje članov v koordinacijski odbor predstavnikov občin, v katerih je javna poraba na prebivalca pod 90 odstotki povprečne porabe v Republiki Sloveniji, odpisu davčnih obveznosti za leto 1991, odprodaji stanovanj, obravnavali so pritožbe zoper sklepe na uvrstitev na prednostni listi za najemna stanovanja. Ker so sejo zaradi nesklepčnosti prekinili, niso obravnavali sedem točk dnevnega reda, med njimi je bila tudi denacionalizacija v občini Trbovlje. Jure Nagode Odločbe prihajajo... Pride čas, ko je treba tudi cesarju dati, kar je njegovega. Njegov je davek, odmerjen po napovedih dohodkov občanov za leto 1992. V zagorski občini je v takoimenovani prvi fazi prejelo odločbe najmanj 4200 ljudi, v drugi, ki je bila te dni končana, pa še približno 2450. zasipavajo Ruardi Dva dni po tistem (včeraj), ko so prvi tovornjaki pripeljali pepel na zagorski Ruardi, so v Zagorju sklicali izredno sejo IS občine Zagorje. Na njej so bili člani zagorske vlade prvič urad no seznanjeni z načinom izravnave oz. nasipanja terena na zagorskem letališču na Kuardiju. Ugotovili so, da zagorski Rudnik kot lastnik zemljišča ni zaprosil za lokacijsko dovoljenje, niti ni priglasil začetka del, kar bi po zakonu moral. Pepel so začeli voziti zgolj v skladu z obstoječo rudniško zakonodajo, s soglasjem sveta KS in da bi pomagali zagorskemu Aero klubu pri izgradnji nove pristajalne steze. Poleg spornega neupoštevanja gradbenih zakonov so se že začele tudi pritož.be krajanov. Kot vedno so se zaradi neobveščenosti začele širiti razne govorice, ki so dvignile veliko "pepela” že v Hrastniku in prej v Kisovcu. KS Franc Farčnik je o sklepih svojega sveta občane obvestila na oglasni deski KS. za podrobnejše in širše obveščanje pa je zadolžila zagorski Aero klub. Končni rezultat je bil neobveščenost in dobro znani občutek krajanov, da se nekaj piede za njihovimi hrbti. Ker občina Zagorje ni dobila nobene dokumentacije o načinu izgradnje pristajalne steze, se sprejeti sklepi tako niso dotikali ekoloških problemov nasipavanja s pepelom. Sklenili so le, da mora Rudnik zaprositi za ustrezno gradbeno in lokacijsko dokumentacijo, da bo občina Zagorje poskrbela za čimprejšnji postopek za pridobitev te dokumentacije, do takrat pa predlagajo Rudniku, da dela zaustavi. Na mesto "črne gradnje" bo poslan Inšpektor in če Rudnik sam ne bo ustavil dovažanja pepela, bo moral to verjetno storiti po sklepu inšpekcijske službe. O škodljivosti in vplivih clcktro-flltcrskega pepela pa bodo upošteva ne že izdela ne študije Inštituta Jožef Štefan In mnenja za to pooblaščenih služb zagorske občine. Jože Ranzinger jr Njihove davčne napovedi so se namreč povsem ujemale s podatki, ki jih je imela republiška davčna uprava o višini njihovih lanskih prejemkov. Preostalim, približno 4500 (vseh je z obrtniki 11000), bodo pismonoše prinesli te li sti ne do konca septembra. Gre za napovedi, ki imajo takšne ah drugačne pomanjkljivosti, pravzaprav bolehajo za njimi in jih kaže preveriti ali so podatki točni ali je bilo karkoli izpuščeno. Pri doslej odposlanih odločbah kaže omeniti, da bo več kot polovica zavezancev prejela nekaj preveč lani plačane dohodnine, vsi drugi jo bodo morali doplačati. Razmerje je dve proti ena, se pravi, da je precejšnja večina plačala več, kot so njihove obeznosti, zato jih bodo pismonoše razveselili z denarnimi položnicami. M.V. Projekti TKI Hrastnik Direktor TKI Hrastnik Roman Lebarje v novi številki tovarniškega časopisa Tovarniški list o svojih programskih zamislih zapisal, da mora proizvodnja slediti zahtevam tržišča tako po kakovosti kot količini. Tudi v TKI nameravajo vložiti precej moči za pridobitev ustreznih certifikatov kakovosti. V projekt rekonstrukcije kloralkalne elektrolize za izboljšavo klora bodo kemičarji vložili kar 20 mio DEM. S to energetsko mnogo bolj varčno in ekološko neoporečno tehnologijo bodo iz proizvodnje odstranili živo srebro. Novi direktor je lahko manj zadovoljen s tekočim poslovanjem, saj v TKI ugotavljajo, da se dobiče niža iz meseca v mesec. Še vedno pa podjetje posluje z dobičkom in se uvršča med uspešnejša zasavska podjetja. Čeprav je pereč tudi likvidnostni položaj podjetja, jim je doslej uspevalo nemoteno pokrivati obveznosti. Podjetje se pripravlja tudi na projekt lastninskega preoblikovanja podjetja. Z vsemi ukrepi je po Lebarju osnovna usmeritev TKI rast firme v ugledno in uspešno evropsko podjetje. K.G. 7/Eftvc v BI $in«likai upokojencev $1 oven S Jer: V Domu sindikatov v Ljubljani je bila 29. junija ustanovna skupščina Sindikata upokojencev Slovenije. Sprejeli so vrsto listin, poslovnik, program, statut, sklep o začasnem financiranju in izvolili delovna telesa. Izvolili sopredsednika, podpredsednika, nadzorni ter republiški odbor. Iniciativni odbor za ustanovitev sindikata je vodil Ivan Kramer iz Celja, ob sodelovanju še drug ih članov odbora. Izvolili so ga za novega predsednika Sindikata upokojencev Slovenije. V republiškem odboru zasavsko območje zastopa Florjan Plevnik, sicer predsednik Društva upokojencev Trbovlje. Predsednik območnega odbora sindikata za Zasavje je Jure Gotal. In zakaj je bilo treba ustanoviti še Sindikat upokojenev Slovenije, ko že imamo toliko raznih upokojenskih organizacij, društev, političnih strank, ki naj bi delovale v korist slovenskih upokojencev? Sindikat upokojencev se bo zavzemal za takšno raven pokojnin, ki bo zagotavljala zasluženo materialno in socialno varnost. Postavili bodo zahtevo po izboljšanju razmerja med povprečnimi plačami in povprečno starostno pokojnino v korist upokojencev. Od države bo zahteval, da Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poravna vse stare in tekoče obveznosti, da se pokoj ninskisklad osamosvoji oddržavein sečimprej oblikuje kapitalski sklad, ki naj bi zagotavljal dodatna sredstva za uresničevanje in povečanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavzemal se bo za aktivno sodelovanje pri oblikovanju stanovanjske politike ZPIZ-a ter gospodarjenje s sredstvi stanovanjskega sklada. Zahteval bo tudi, da se za upokojence spremeni status negativne liste zdravil. Ciljev je še več. Sindikat upokojencev Slovenije je po določilih statuta prostovoljna, nestrankarska interesna oblika organiziranja upokojencev. Članarina znaša 0.4 odstotka od neto pokoj nine in se mesečno odteguje. Razporeja se tako, da 60 odstotkov dobi območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. 30 odstotkov republiški odbor sindikata upokojencev, 10 odstotkov pa Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Članarino bo obračunaval in jo nakazoval po dogovoru ZPIZ. Ta zadeva se bo pričela izvajati, ko bo v Sindikat upokojencev Slovenije včlanjenih najmanj 100.000 članov. Do takrat bo o delitvi članarine odločal republiški odbor. Včlanjevanje v novi sindikat upokojencev bo potekalo preko društev upokojencev s podpisom pristopne izjave in sprejemom programa tega sindikata. Tine Lenarčič Partizanska eesta razkopana Podjetje za izgradnjo objektov Rudis je v začetku julija z izvajalcemdcl pričelo z obnovo kolektorske mreže in cestišča vključno s pločniki in drugimi napeljavami na zgornjem delu Partizanske ceste v Trbovljah. Zavoljo tega so zaprli cesto v dolžini 250 metrov od trgovine pri Požunu do križišča v Koloniji 1. maja. Promet začasno poteka po obvoznicah. Začrtana dela naj bi končali do zadnjega scpteinba letos. S temi deli v bistvu nadaljujejo že predlani začeta in lani dokončana dela na srednjem delu te ceste od Pekarne do Požuna. T.L. m r r Sramotni steber V Zagorju na Eberlovi cesti je že nekaj časa zamašen odtočni jašek. V njem je stalno stoječa voda, po kateri plava razna umazanija. Ker jašek nima niti zaščitne mreže, bi lahko vanj po nesreči zašel tudi kak pešec, ki bi sc "vinsko utrujen" vračal domov. Zvečer se to lahko zgodi tudi povsem treznemu, če bi sc moral na ozki cesti slučajno izogniti avtomobilu in bi spregledal zevajočo nevarnost. Zlom noge ali vsaj hud padec sta zagotovljena. Domačinom se to najbrž ne bo zgodilo, saj to nevarnost dobro poznajo in so odgovorne nanjo že večkrat opozorili. Kljub temu ostajajašek nezaščiten in zamašen. Ob vsakem nalivu voda teče kar po cesti, del seje preusmeri na makadam, ki vodi do nekaj bližnjih hiš. Ker leži vse skupaj na pobočju, lahko tak "hudournik" povzroči na makadamu zoprne kanale, pač odvisno od količine padavin. mčam- k ■X ' »i1*- !» - tSi •' ->* Marsikdo bo rekel, daje to malenkost, kar je res. Je pa tudi malomarnost, ki se predolgo vleče. Zato naj tokrat visijo odgovorni na zagorski Komunali, ki skrbijo za čiščenje tovrstnihjaškov, zaradi nezainteresiranosti pa tudi odgovorni v KS Toplice. Konec koncev bi z malo dobre volje odtok lahko očistil tudi kdo od okoliških stanovalcev, za zaščitno mrežo pa bodo moral i poskrbeti za to poklicani. Tekst in foto: J.R.jr a jeTì^niCe^ _| Sova. Janez Širše - Siko zdaj dokončno ni več najbolje obveščeni mož. Na njegovem stolu zdaj sedi pol anonimni pravnik. In poslej ne bo sova več simbol nočnega življenja, ampak zgolj učenosti. Udba pa taka. j Samostojnost. Prvemu trboveljskemu prenovitelju Božu Marotu - Tippsu je država tudi denarno podprla projekt Uči se biti samostojen. Zgovorno, ni kaj. Lekarna. NaDolunaj bi odprli malo lekarnico. Hrastniški premier Stane Kirn - Formula bo poslej aspirine kupoval enkrat v Hrastniku in enkrat na Dolu. Takoj bo izgledalo, daje glavobolov precej manj. [ Priznanje. Zagorski župan Matjaž Švagan - Čižek bo občanu Janezu Vidmarju - Ekologu izročil srebrno plaketo. Na seji skupščine jo je sicer nekajkrat preimenoval v zlato, vendar poslanci sploh niso zagrizli. Vsaj poskusil je. Gradbinci. Trboveljski gradbinci, ki jih je nekdo na teh straneh preimenoval v Cicibane, so v roku zaključili izlaško gradnjo, medtem ko so Pionirji zamudili dogovorjene roke. V imenu anonimnega prekrščevalca se opravičujemo in razglašamo gradbince Zasavja za prve na vasi. | Retoriki. Prvi seminar retorike je uspešno končal tudi direktor Radia Trbovlje Marjan Frol - Garfield. Učitelji so bili navdušeni: Kadar ima prazna usta, kar je, resnici na ljubo, redko, govori čudovito. Protest. Redakcijajetrnic odločna protestira proti vodstvu časopisa in podjetja Zasavc. Ti gredo en piknik pripravit, za kakšnih petdeset ljudi, in pojedo na njem vse meso, ki gaje uspela Redakcija z reklamami na tej strani zaslužit. "Seveda bo moral vso embalažo za jajca izvoziti. Ko p pa v Trbovljah nimajo jajc. Drugače jih nebi ženska z denarjem talala." || Anonimus, ob otvoritvi linje za embalažo v zasebnem p podjetju Knapi v Trbovjah. É Zbiramo denar za trboveljsko občino. Za Trbovle, ne Trbovlje. Če smo že dosledni pri j-jih, bodimo dosledni. Prestrukturiranje (ob Dnevu rudarjev) Dan rudarjev je že take sorte praznik, da ne gre iti kartako mimo njega. Tisti, ki nad rudarji roko držijo, se zdaj namesto ton in udarništev ukvarjajo s prekvalifikacijami odvečnih rudarjev in prestrukturiranjem rudarstva nasploh. Ker je rudarski revolucionarni duh zamrl, in ker njihovim vodilnim prestrukturiranje ne gre najboljeod rok, bom od prazniku izdal dokaj enostaven recept, kako se lotiti stvari, da bi bili uspešni. Kot vse genialne stvari je tudi ta zelo enostaven. Ko so zgodovino še pisali Grki in Rimljani, je veljalo, da že ime pove, kaj kdo je. Nomen estomen. Torej je treba tudi pri novodobnem prestrukturiranju izhajati iz te stare resnice. Torej, iz besede rudar. Z minimalnimi posegi dobimo iz besede rudar besedi radar in redar. Radar je krasna zadeva: če kakšnih petsto rudarjev prekrstimo v radarje, bi denarno stanje sanirali ko rečeš keks. Skoraj deset bi jih prišlo na vsako sedanjo občino slovensko, kar pomeni, da bi v vsaki občini lahko organizirali dve, tri non stop ekipe. Denarja ko pečka. Zatem je tu nekaj sto rudarjev, ki bi jih prekrstili v redarje. V modernih časih vsi kriče, kaj so rudarji naredili iz njihovih zemljišč: tu plaz, tam udor, nekje razpoke,... Redarji bi to vse lepo v red spravili. Zato pa so redarji. In ker tega ni malo, bi se jim sploh ne bilo treba bati za službe. Ker so g a star bajte rji medtem postali ali domačini ali tujci z delovnimi vizami, ki bodo siejkoprej potekle, se tu ne velja opirati na nekdaj bratske jezike. Slovenščina pa je dokaj borna pri možnostih prestrukturiranja rudarjev, saj akademski Slovar slovenskega knjižnega jezika pozna le že omenjeni prekvalifikaciji. Bilo pa bi krasno: sudar, pudar, mudar... Nasilnost, kozmetika; celo pamet se že kar dobro prodaja. Ampak, kot že rečeno, ta možnost je splavala po vodi. Ostaja nam še širše nepriznani, a trboveljsko dobro znani rukar. Če je rukarta prav, jih nekaj obleži, nekaj obsedi: in takoj je treba skrbeti za manj ljudi. Pa smo res pri koncu te male skrivnosti (naj ne bo slišati hvalisavo: velikega mojstra), ki lahko tudi rudarjem končno prinese raj na zemlji in ne le pod njo. Kljub temu, da so tradicionalno underground, je čas, da jih spravimo v lepše, zemeljske čase. Tistih zadnjih nekaj rudarjev, ki bodo vztrajali do samega konca procesov prestrukturiranja, pa gre preimenovanje v rudan. Pravzaprav Rudan. Tako je menda enemu današnjih pevcev ime. Kajti, ko bo proces končan in raj napravljen, se bo vrstila veselica za veselico. Ob takih priložnostih pa brez glasbe v živo seveda ne gre. Rdeči Revir Čofotanje v zasavskih bazenih Poletje nas je s svojo sparino in vročino že pošteno dodelalo in obdelalo. Veliko jih rešitev pred toplimi sončnimi žarki išče v senci, nekateri prisegajo na mrzlo pivo, ogromno, predvsem mlajših Zasavcev, pa si najraje vse to poišče ob in v enemu od šestih Zasavskih bazenov. Pozanimali smo se, kaj posamezna kopališča nudijo in koliko potrebujete denarja, če želite dan preživeti ob namakanju in skakanju v vodo. V Radečah skrbijozazabavoljudi ludi, ko jc plavanje končano. Proti večeru se lahko na bazenu zavrtite vsaj ob zvokih disko glasbe, če ni kaj drugega. Priredili so tudi športni ples, v načrtu imajo izbor Miss bazena in modne revije. Otroški Živ žav z najstniško zvezdico Heidi jim je prav lepo uspel. Če postanete lačni, vam j c na voljo hot dog in jedi z žara po naročilu. Sadja nimajo zaradi higienskih razlogov tako kot tudi na drugih bazenih. Vstopnina med tednom je 150 tolarjev za odrasle in 80 za otroke, med vikendi je 200 oziroma 100, na voljo pa so tudi sezonske karte po 3000 za odrasle in 1500 za otroke. Na trboveljskem bazenu seje 12. julija pričel drugi tečaj plavanja. Celodnevno čofotanje vas bo med delavniki stalo 300 tolarjev, če ste odrasli in 150 tolarjev za otroke. Med vikendi je razmerje cen 350 proti 200 tolarjev v korist odraslih. Zabavnih prireditev na bazenu ni. Dejaven jc plavalni klub, ki tudi letos organizira tradicionalni Lučkin memorial. 22., 23. in 24. julija bodo moči merili mladi plavalci iz vesoljne Slovenije. Sezonsko kiirto za odrasle dobite po 5000 tolarjev, za otroke nanese 3000 tolarjev. Plačate lahko z dvema čekoma. Če pa želite shujšati ali razmigati svoje telo, imate na voljo rekreativno plavanje od 20 do 22 ure zvečer po 200 tolarjev. Zagorski bazen se po cenah lahko primerja s trboveljskim, vsaj kar zadeva vstopnino, le da v Zagorju nudijo tudi popoldanske vstopnice po 150 tolarjev za odrasle in 100 za otroke. Za zabavo bo vsekakor poskrbljeno. Načrtujejo večer s pihalno godbo Svca Zagorje in zatrjujejo, da bodo fešte vse do konca sezone. V rhuncc ali fešta nad feštami bo v petek, 23. julija, ko se bodo brhke mladenke potegovale za laskavi naslov Miss Zasavja 93. Na leštibo tudi Zasavc. Za lačne in žejne bo dobro poskrbljeno. Poleg pomfrija po 100 tolarjev vam nudijo tudi jedi z žara in postrvi. Čeprav je hrastniški bazen zimski, poleti vseeno ne miruje. Na zunanji strani jc majhen bazen za otroke. Sončite se lahko zunaj. Prehod jc odprt, tako lahko nemoteno uživate in sc sprehajate med obema bazenoma. Prireditev ni, poskrbljeno jc le za pijačo. Obiskovalcem jc na voljo solarij, savna in masaža, čeprav vse to v teh poletnih dneh ni preveč aktualno. Vstopnina jc med delavniki in vikendi enotna, 220 tolarjev za odrasle in 170 za otroke. IzlaČani so ponosni na svoje prenovljeno kopa-lišče Medijske Toplice. Kopališče zaenkrat še ni odprto, počakati bo treba morda le še nekaj dni, ko ga bodo. Odrasli bodo za vstopnino odšteli 400 tolarjev, otroci 300. Cena popoldanske karte jc enotna - 200 tolarjev. Pričakujete lahko tudi 10 odstotni popust, če ste v skupini, v kateri jc več kot devet ljudi. 31. julija bodo organizirali Otroški živ žav. Otroci lahko pripeljejo tudi starše. Na Izlakah pripravljajo zanimivo novost -nočno kopanje. Za Zasavec jc vabljivo tudi tei*mal- no kopališče Rimske Toplice, ki je odprto celo leto. Dnevna vstopnica stanc 300 tolarjev za odrasle in 200 za otroke, popoldansko kopanje pa jc vredno 230 oziroma 150 tolarjev. Upokojenci in invalidi imajo ugodne popuste. Na voljo so tudi karte, ki veljajo celo leto, ali pa karte za 10, 20 in 30 obiskov kopališča (te so prenosljive na drugo osebo.) Poleg pijač strežejo tudi pizze, klobase in srnin golaž, sladokusci imajo na voljo kar 60 vrst različnih sladoledov. Načrtujejo tudi organiziranje nočnega kopanja. Jure Nagode , Foto: arhiv V tabeli časopis Zasavc posebej za vas primerja cene nekaterih pijač in sladoleda na zasavskih kopališčih. TRBOVLJE ZAGORJE HRASTNIK IZLAKE RADEČE RIMSKE T. PIVO 0,51 110 120 100 120 100 110 SOK 80 80 70 90 60 80 BRIZGANEC 60 50 42 65 50 55 LUČKA 80-130 45-130 60-80 150* 40-110 55-190 KAVA 40 30 30 40 30 30 * porcija sladoleda 7/eamc Plačaj, če ne... Ilo konca tega tedna mora trboveljsko pod jetje M&P poravnati takso /a svoje počitniške zmogljivosti na Kabli. Znesek je kar spoštljiv: 46 milijonov 230.915 hrvaških dinarjev ali 1,849 milijona tolarjev, kar znese polnih 26.617 nemških mark. Odločbo so prejeli od občine Rab, pritožijo pa se lahko ustreznemu ministrstvu hrvaške vlade. Toda hkrati s tem kaže omeniti, da jodom na Rabu še vedno zaprt. Hrvaška vlada ne dovoli njegovega odpiranja. Na vztrajno prigovarjanje podjetja M & P, naj vendarle ustreže kolektivom slovenskih rudarjev, ker so vse, kar so zahtevali, tudi storili. Počitniški dom so registrirali po hrvaških predpisih, odprli žiro račun pri hrvaški SDK, dali zagotovilo, da bodo v domu zaposleni hrvaški državljani, pa doslej niso dobili pozitivnega odgovora. Ob vsem tem je zanimivo, da so se predstavniki podjetja M&P neposredno obrnili na ustrezna telesa občine Rab, kot tudi na policijo, če bi vendarle dovolili bivanje posameznikom v počitniških stanovanjih, je bilo rečeno, da ne bodo imeli ničesar zoper to, če bodo poravnali tudi turistično takso. Zdaj se bo enaindvajset posameznikov kljub vsemu odpravilo na Rab; ker ni mogoče odpreti skupne kuhinje in restavracije, si bodo menda kar sami pripravljali dnevne obroke hrane. M.V. Kako naprej Sobotni obisk ministra za gospodarstvo Maksa Tajnikarja v Trbovljah je potekal v delovnem ozračju. S stečajno upraviteljico in ostalimi Občinarji so se pogovarjali predvsem o nadaljni strategiji sanacije gospodarstva v občini. Veliko časa so posvetili podjetniškim projektom. M;iksTajnikar je nakazal nekatere možnosti za državno pomoč trboveljskim podjetjem. Tu gre za subvencije pri tehnološki prenovi podjetij in pospeševalne mreže. Pomembna je tudi sanacija STT, Iskre in Ipoza, saj je v njih vloženo največ denarja od obveznic občine Trbovlje. Ipoz naj bi se tako skušal izvleči iz trenutne situacije s pomočjo republiškega Sklada za razvoj, Iskro Semicon pa naj bi vključili v proces reintegracije nekdanjega slovenskega giganta Iskre, tokrat na ekonomskih in ne na političnih temeljih. Foto: Branko Klančar Pogovor je tekel tudi o energetiki in zapiranju rudnikov. "Razvoj občine je odvisen od tega, kaj se bo dogajalo na energetskem področju. Energetski položaj pa je vezan na energetsko strategijo Republike Slovenije," poudarja minister za gospodarstvo. Povedali so tudi, da je treba domači premog čimprej izrinili iz široke potrošnje ter ga uporabljati izključno za energetske objekte, saj se zaradi slabše kakovosti kažejo mnoge ekološke rane. Dotaknili so se tudi vprašanja, kje poiskati vire in sredstva za iskanje in odpiranje novih delovnih mest. Nekaj denar ja bo zagotovila rebublika. Ta denar se bo porabljal v sodelovanju z.občino. V projekt bodo skušali pritegniti tudi javna in zasebna podjetja. Min- ister za gospodarstvo je tudi dejal, da je še vedno veliko razvojnih in organizacijskih pomanklji vosti, t;iko na ravni države kot tudi na ravni občine. "Republika se mora prilagajati gospodarskim razmeram, občine pa se morajo organi zirati same." Pokončanem sestanku sc je minister Tajnikar udeležil otvoritve novih industrijskih obratov podjetja Knapi. Jure Nagode V Farčnikovi koloniji ni spanca Pred približno mesecem dni se je v razdelilni postaji Elektro Trbovlje v Farčnikovi koloniji v Zagorju pokvaril transformator. Delavci Elektra so ga zamenjali z. drugim, s tem pase je za najbližje stanovalce iztekel čas mirnega spanca. Brnenje novo nameščenega transformatorja se sliši daleč naokrog. Zvok je moteč že čez dan, ponoči pa v stanovanjih, ki so najbliže razdelilni postaji, skoraj ne morejo spati. Direktortrbovcljskcga Elektra Fortunat Brvar je povedal, da je transformator res glasen. Ni bil nov, saj je poprej obratoval že drugod, namestili so ga zgolj začasno, da bi nadomestili transformator, ki ga trenutno obnavljajo. Od bližnjih stanovalcev so že prejeli pritožno pismo, na katerega smo odgovorili in se jim opravičili za hrup. V Ljubljani so že naročili meritev hrupa v okolici razdelilne postaje. Brneči transformator nameravajo izključiti iz omrežja konec julija, takrat naj bi predvidoma končali s popravljalnimi deli na okvarjenem transformatorju. J.R.jr. Trbovlje brez cest V Trbovljah so že v letu 1983 imenovali komisijo za kategorizacijo lokalnih cest. Kategorizacija je bila osnova za dodelitev republiških sredstev za vzdrževanje lokalnih cest. Na podlagi tega so v Trbovljah v letu 1992 dobili dobra 2 milijona tolarjev za vzdrževanje cest, ob skrčenem programu pa je bilo potrebnih pet in pol milijona. Vzdrževanja je po predhodnem konkurenčnem preverjanju opravila JKP Komunala. Ker so v letu 1991 prenehale veljati določbe Zakona o cestah, ki so urejale ustanovitev SIS za ceste, so naloge dotedanje Skupnosti za ceste prešle na republiškega in občinske Izvršne svete. Zakonodaje, ki bi sistematsko urejala cestno problematiko, še vedno ni. Vendar tudi s sprejetjem Zakona o cestah ne bo rešen bistven problem - sistem financiranja. S spremembo zakonodaje je sistem financiranja iz namenskih sredstev za ceste postopno prešel v sistem financiranja preko integralnega proračuna. Tako so se sredstva za vzdrževanje cest v občini Trbovlje zmanjševala (vključno z revalorizacijo): v letu 1990 102 mio SIT, v letu 1991 36 mio SIT in v letu 1992 8 mio SIT. Sredstva za financiranje programov KS so znašala (revalorizirano): v letu 1990 29 mio SIT, v letu 1991 7 mio SIT in v letu 19928 mio SIT. Problem zagotovitve sredstevza vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest bo tako ostal v rokah občinskega proračuna, ki je v Trbovljah v nezavidljivem položaju. Za magistralne in regionalne ceste pa naj bi poskrbela republika. J.R.jr 7/BA9C Nova linija za lito embalažo Podjetje za proizvodnjo, trgovino in kooperacijo KNAPI d.o.o. je 9. julija v Trbovljah odprlo novo linijo za predelavo odpadnega papirja v lito embalažo. Otvoritve se je poleg ministra za gospodarstvo Maksa Tajnikarja, kije linijo odprl, udeležilo veliko gostov izdrugih zasavskih krajev, predstavniki domače občine in poslovni partnerji. Lastnik podjetja Jože Goznikar je začel z obrtjo, z montažo hladilnih naprav in izolacije ter avtoprevozništvom že leta 1984. Začelje praktično iz nič, v domači garaži in na dvorišču. Izdeloval je hladilne komore in kontejncije. Sčasoma je prevzemal izvedbe hladilniških izolacij na velikih objektih, v Kopru, Blanci, Sarajevu, Subotici, Zenici, Valandovu, Gnjilanah na Kosovu, tudi v Tunisu, Rusiji in celo na Kitajskem. Številnim hotelom, trgovskih centrom, menzam in trgovinam je dobavil na desetine manjših hladilnih komor. Prostor na domačem dvorišču gaje utesnjeval, saj se ni mogel razvijati. Zato seje obrnil na občino trbovlje, da bi mu dali na voljo zemljišče za postavitev delavnice. Mnogo razumevanja za svoje načrte je našel na rudniku Trbovlje. Dali so mu na voljo prostor poleg kompresorske zgradbe na Neži, v neposredni soseščini površinskega kopa premoga, sedaj že opuščenega. Postavil je delavnico s površino 300 kvadratnih metrov in leta 1987 seje preselil na Nežo. S tem sije pridobil mohžnost večjega razvoja tudi za kaj drugega. Izgubajugoslovan-skega trga se tudi njemu še kako pozna. Kot obrtnik ima sedaj zaposlena le dva delavca, včasih jih je imel tudi deset. Ko je z družbenimi spremembami prišla tudi možnost ustanavljanja zasebnih podjetij, seje leta 1990 odločil, da bo ustanovil podjetje za proizvodnjo, trgovino in kooperacijo Knapi d.o.o. Proizvodna podjetja so bila glede na prometni davek v teh letih v boljšem položaju kot obrtni obrati. Tudi poslovni partnerji so raje poslovali s podjetji kot z obrtniki. Z imenom Knapi je hotel staremu premogovniškemu središču - Trbovljam dati tradicionalno obeležje. Začel jez izdelovanjem razne embalaže iz kartona. Hkrati je širil obratovalni prostor za novo proizvodnjo. Poleg delavnice za obrtno dejavnostjo postavil še delavnico s kartonažo. Povečavalo seje tudi število zaposlenih. Pri kartonaži je seveda veliko odpadkov, ki sojih sprva odvažali v nadaljno predelavo v papirnice. V sodelovanju s sodelavci in institucijami se je odločil za postavitev stroja za predelavo odpadnega papirja v lito embalažo, predvsem transportno, po evropskih standardih. Stal naj hi v neposredni soseščini kartonažnega obrata. Zagorski Beton jc postavil delavnice, najel kredit pri raznih kreditorjih, dobil nekaj sredstev od občine Trbovlje, pri nizozemski firmi Markhorst Holland pa je naročil stroj za hkratno predelavo starega odpadnega papirja in izdelavo lite embalalže. Začel je z izdelovanjem embalaže zajajca, nadaljeval bo z izdelavo lončkov za vrtnarstvo in za potrebe druge industrije, kjer sedaj za pakiranje svojih izdelkov uporabljajo stiropor. Stroj te vrste je prvi v Sloveniji, nimajo ga tudi v sosednih državah. Ta stroj dnevno predela 1,5 tone odpadnega papirja. Sedaj Knapi zaposlujejo 33 delavcev. Možnosti prodaje novih proizvodov so dobre. Z letošnjim januarjem jc Jože Goznikar ustanovil še mešano podjetje Sloka d.o.o., kjer imajo poleg njega svoj delež tudi Knapi ter 40 odstotkov italijanski partner. Italijanski partnerje vložil del sredstev v obliki opreme. Tudi to podjetje izdeluje kartonsko embalažo in valovite lepenke. Tine Lenarčič Foto: Ivan Glavač Cement ne gre v prodajo Gradbeništvo na Slovenskem je še vedno v hudi zagati. Zanj ni in ni pravega dela, to pa se pozna tudi industriji gradbenih materialov. Dokler se ne bo začel že lep čas napovedovan in pričakovan naložbeni ciklus, se ni nadejali kdo ve kolikšnega povečevanja obsega izdelave v tej industrijski veji. Tudi trboveljskim ccmentarnarjcm ne gre najbolje. Do konca junija so naredili le 149.000 ton cementa, odpremili so ga 165.000 ton. Rcsdajc to približno 10 ostotkov več kot v lanskem polletju, toda kljub temu z doseženim ne morejo biti zadovoljni. Letos prvič po daljšem obdobju še niso izvozili v sosednjo Avstrijo niti ene same tone klinkerja. Do lani so vsako poletje prodali Avstriji približno 15.000 ton cementa, letos pa so ga izvozili le nekaj ton. Pričakujejo, da bodo lahko več naredili prihodnji mesec, ko naj bi odposlali nekaj količin klinkerja. V prvem polletju jim jc uspelo prodati 21.000 ton klinkerja anhovski cementarni. V tem polletju želijo več narediti in prodati, vse pa kaže, da načrti ne bodo povsem uresničlj ivi, saj ni pomembnejših gospodarskih naložb. Če se jim bo posrečilo, naj bi vsaj do novembra delale peči, s čemer bi dosegli vsaj tolikšen obseg gospodarjenja kot v prvem polletju. Podatki o gospodarjenju v slovenski cementni industrij i so med drugim pokazali, da so do konca prvega polletja dosegli le 95 odstotokov lanskega obsega poslovanja. Zato so vsakršne resnejše napovedi o proizvodnji do konca leta nezanesljive. Milan Vidic V spomin Bolezen modernega časa je posegla tudi v naše vrste. Zapustil nas je Vlado Kolenc, pravnik, ki je bil zaposlen kot vodja splošnega kadrovskega sektorja v zagorski Delozi. Med poklicnimi kolegi in ljudmi je užival spoštovanje in zaupanje. Odlikovala sta ga socialni čut in pravičnost, kolegi pa smo ga še posebej cenili kot dobrega tovariša, prijatelja in strokovno podkovanega pravnika. V imenu Društva revirskih pravnikov izrekamo svojcem iskreno sožalje. Predsednik Društva revirskih pravnikov Andrej Plevčak Potrošniška posojila Marsikatera gospodinjstva so prisiljena dobesedno "čarati" zrazpoložljivimi dohodki. Takšnih je vedno več in vse kaže, da jih bo v prihodnje še več. Marsikdo si sploh ne bi mogel zlepa urediti svojih financ, če bi banke čez noč odpravile znani limit prekoračitve na tekočih računih občanov. Ker je zdaj limit dobil še nekaj kril s plačilno kartico in nekaterimi drugimi posegi, se število bančnih klientov ali imetnikov tekočih računov, ki se poslužujejo teh ugodnosti, ki jih je treba dražje plačati, nenehno povečuje. Zlasti zadnje mesece je jemalcev limitov vse več, kar je med drugim otipljiv dokaz o vse hujši denarni stiski velikega števila prebivalstva. Na srečo so tu še druge možnosti v obliki potrošniških posojil. Tudi najemanje teh vrst kreditov, če jih lahko tako imenujemo, zadnji čas hitro raste. Ljubljanska banka, Banka Zasavje omogoča tudi gotovinska posojila brez lastne udeležbe in prav ta posojila gredo za med. Letošnjega januarja so Zasavčani vzeli 8,2; februarja en milijon manj; marca pa že 9,5 milijona; aprila 28,5 milijona, maja pa kar 63,3 milijona tolarjev tovrstnih kreditov. Povpraševanje po potrošniških posojilih postaja tolikšno, da banka vsem prosilcem enostavno ne more ustreči, ker vsaka bančna občinska poslovalnica prejme vsak mesec odmerjen delež, ki ga lahko dodeli kot posojila v gotovini in brez lastne udeležbe. Dogaja se, da žeokoli 15. v mesecu ne sprejemajo več prošenj zanj. Interes za najemanje potrošniških posojil z lastno udeležbo ni tolikšen kot brez lastne udeležbe. Kljub temu je banka doslej vsak mesec dodelila tovrstna posojila precejšnjemu številu interesentov - vsak mesec letos najmanj 4 do 5 milijonov tolarjev. Po posojilih za socialne namene, kot je nakup premoga ali ozimnice, je zanimanje manjše, ker ne gre za gotovinske zneske, temveč banka poravna zgolj račune za nakup goriv ali ozimnice. Vseeno pa znaša porast teh vrst posojil že do konca letošnjega maja okoli 82 odstotkov. Počasi se uveljavlja tudi mladinsko varčevanje. Če kaj drži, je to ugotovitev, da bi si ljudje brez potrošniških posojil težko kupili ali omislili karkoli dražjega, naprimerpohištvo, gospodinjske stroje in drugo. Zato ne bo naključje, če bodo te vrste posojil še v porastu, ne glede na to, da so obresti za potrošniško posojilo v gotovini in brez lastne udeležbe 22 odstotne in zraven še veliki R. Toda znan pregovor pravi: sila kola lomi; če ne gre drugače, potem vodi pot v "puf, kot temu pravijo po domače. Vračanje je vedno boleče, pa najsi gre za prekoračitve družinskih proračunov, jemanje limitov ali večjih zneskov potrošniških in drugih posojil. Ker pa je dodeljevanje teh posojil v marsičem odvisno tudi od varčevanja in hranilnih vlog, ne bo napak opozoriti tudi na to, kajti brez varčevanja bo tudi manj posojil. Milan Vidic f \ -a • V • V • Boljši casi za hrastniške steklarje Neugodne razmere, v katerih je Steklarna Hrastnik poslovala v letu 1992, se izboljšujejo. Vodstvo podjetja je pri izdelavi sanacijskega programa ubralo nekoliko drugačno pot kot je to v pniksi širom Slovenije. Tako niso evidentirali niti enega samega delavca kot tehnološki višek. Določeno število zaposlenih je sicer bilo označenih kot začasen tehnološki višek, vendar je večina čakajočih spet na delu. O tem med drugim piše v zadnjem Steklarju direktor tovarne Stojan Binder. Po članku povzemamo nekaj njegovih ugotovitev. V programu razsvctljavnega stekla so uvedli poleg prerazporeditve delavcev tudi štiri izmensko delo. S tem so znatno dvignili produktivnost. Imajo nov pravilnik o stimulativnem nagrajevanju. V letu 1992 si je Steklarna nakopala precejšnje izgube. Vzrok temu je nedosledna poslovna politika prejšnjih let. Nova prodajna politika se kaže v takšnem načinu poslovanja, da imajo vedno vso proizvodnjo pokrito s čeki. Tudi splošna nelikvidnost v slovenskem prostoru jim povzroča pri poslovanju velike težave. Naloge, ki še čakajo vodstvo, so zahtevne. Poleg zagotavljanja pogojev za normalno proizvodnjo se trudijo tudi za pravočasna izplačilaregresov v gotovini, za redno plačilo osebnih dohodkov in za uravnavanje višine plač z republiškim povprečjem. Rezultati poslovanja v zadnjih šestih mesecih kažejo, da je sanacijski program dobro zastavljen, saj se stvari obračajo na bolje. Naročila kupcev se večajo, čeprav je prodajna politika Steklarne po vzročila izgubo mnogih kupcev, ki niso plačevali pravočasno. Položaj se utrjuje tako na domačem tržišču kot na tujem. Vendar sanacija še zdaleč ni končana. J.N. Nagrade V napore za izboljšanje položaja podjetja skušajo vodilni v hrastniški Steklarni pritegniti prav vse delavce. Njihove ideje kako karkoli izboljšati, posodobiti, poenostaviti in uresničiti ter poceniti, bo ocenjeval poseben petčlanski odbor, ki gaje imenovalo vodstvo. Odbor bo vsak mesec ovrednotil vse predloge in poskrbel za izplačilo denarnih nagrad. Predlog, čeprav bo neuporaben, bo nagrajen s tristo tolarji, kar je tudi dogovorjen minimum oziroma simbolična nagrada za pripravljenost na sodelovanje. Višina nagrad bo predvsem odvisna od pričakovane koristi za podjetje. Svoje predloge bodo zaposleni napisali na posebej za to pripravljene obrazce. Takšna vrsta nagrajevanja ne bo povečevala stroškov poslovanja, kajti vir bo denar, kije doslej bil namenjen za stimulacijo delovne uspešnosti. Tovrstna stimulacija s tem ne bo v celoti ukinjena, temveč bo znatno reducirana. S to akcijo si bodo vsi kreativni in inovativni posamezniki Steklarne izboljšali svoj osebni standard, obenem pa pomagali tovarni pri konkurenčni proizvodnji. Vodstvo siodakcije obeta veliko, prvi rezultati naj bi se pokazali že kmalu. Akcija je zamišljena kot trajna oblika angažiranosti vseh zaposlenih. J.N. Foto: Branko Klančar ;3*EsftsrC ra Očitno tudi v Zasavju ne zmoremo brez afer in aferic. Vedno se najde kakšna stvar, zaradi katere ni miru. Tokrat ne gre za veliko afero, zaradi katere bi bili v nevarnosti nacionalni interesi. Je le aferica, ki pa je v idiličnih vasicah Podkum in Sklendrovec dobesedno dvignila veliko prahu, (ire namreč za neasfaltirano cesto, oziroma za neasfaltiran del ceste, ki povezuje Podkum z Zagorjem. Cesta je v veliki meri sicer asfaltirana, makadama je le kakšen kilometer in pol. Ob tem neasfaltiranem delu živi družina Martinčič. Karla Martinčič pravi, da zaradi prahu, ki gadvigajo avtomobili, njena družina ne more normalno živeti. Vrtna zelenjava je neuporabna, otroci so bolehni, okolica njihove ne preveč stare hiše pa je vedno umazana. Toda Karlina zgodba je le vrh ledene gore. Prebivalci Šklendrovca že od meseca maja zaman pričakujejo začetek del in asfalt na tem odseku, čeprav jim je bilo to obljubljeno. Vsi po vrsti znajo povedati, da so tudi sami dajali denar v obliki samoprispevkov za to cesto. Očitki letijo predvsem na zagorsko vlado, ki jim je asfaltiranje tega dela ceste že ničkolikokrat obljubila. Pravijo, da so vsa sredstva, ki jih je občina dobivala na račun Podkuma (Podku m je demografsko ogroženo območje), namenili za izgradnjo infrastrukture na Izlakah in Medijskih Toplicah. Po večmesečnih pregovarjanjih z občinsko vlado pašo se predvsem prebivalci ŠklendLrovcaodločilizabolj drastične ukrepe, kot so besede. Prešli so nadejanja. Za začetek so preko ceste namestili nizke ovire, ki naj bi vsaj upočasnile promet po makadamskem delu ceste. Po besedah Karle Martinčič so o svojih namerah obvestili policijo, zagorskega "izvršnika" Kojnika in predsednika KS Franca Sakalška. Vendar nihče ni reagiral. Ko so bile ovire na makadamskem delu cestišča v Sklendrovcu postavljene (gre za nekakšne pasove, narejene iz peska preko ceste), so povzročile nekaj hude krvi med prebivalci višjeležečega Podkuma. Ker niso bili dobro informirani, sojih ovire presenetile, po besed ali enega od voznikov, pa je zaradi ovir na njegovem avtomobilu odpadel izpušni lonec. Nekdo je stanje na cesti prijavil policiji, le-ta je dosegla le postavitev opozorilnih znakov na obeh koncih ovir, ni pa ovir tudi odstranila. Brane Pavlič, ki skrbi in ureja to cesto, pravi, da so mu policisti naročili, naj tc ovire odstrani, vendar tega ni hotel storiti, saj mu niso hoteli zagotoviti fizičnega varovanja. Pa tudi sicer je na strani družine Martinčič in ostalih vaščanov. Tudi prebivalci Podkuma so po prvem razburjenju v glavnem na strani Šklendrovčanov, saj je tudi v njihovem interesu, da se cesta asfaltira v celoti vse do njihove vasi. Marija Čop, lastnica gostilne in trgovine na Podkumu zatrjuje, da ima ncasfaltirana cesta tudi globlje posledice. Zaradi ceste je otežkočena dobava blaga in tudi turistično se kraj ne more razvijati, ker ljudje pač ne marajo umazanih in prašnih avtomobilov. Pravi, da volja je, ideje za kmečki turizem so, vendar si enostavno ne upa tvegati in pričeti s turizmom, če ni ustrezne (beri asfaltirane) ceste. Pokazal pa se je še en problem. Po tej cesti vozi ogromno velikih tovornjakov - prikoličarjev v Radeče. Če je tovornjak previsok, ne more peljati pod železniškim podvozom v Zidanem Mostu. In tudi, ko velja prepoved vožnje za kamione, je ta cesta dobrodošla pot mnogim prevoznikom. Ti tovornjaki dodatno obremenjujejo cesto in pospešujejo uničevanje asfalta. Glede ceste smo se pozanimali tudi pri Vladu Kojniku, predsedniku izvršnega sveta zagorske občine. Zatrjuje, da so očitki neupravičeni. Občina je iz naslova "demografsko ogroženi" dobila na račun Podkuma le pičlih 3,6 miljona tolarjev. Za primerjavo - asfaltiranje spornega dela ceste bi stala v najboljšem primeru 40 milijonov tolarjev. Še vedno pa se na občini trudijo, da bi ta cesta dobila status republiške ceste. Tako bi za asfaltiranje poskrbela država. Čeprav obstajajo realne možnosti, dado tega pride, bi tudi v nasprotnem primeru zagorska občina sploh začela razmišljati o polaganju asfalta šele, ko bi odplačala vsaj nekaj kreditov, najetih za asfaltiranje iste ceste. Vlado Kojnik dodaja: če bodo vaščani res zaprli cesto, kot to obljubljajo, bo njihova težava s tem bolj odmevna. Torej o asfaltu zaenkrat še ni moč razmišljati. Če povzamem bistvo: vse se spet zatika pri kroničnem pomanjkanju denarja. Mogoče bi bilo še najbolj enostavna rešitev razširitev podhoda v Zidanem Mostu. Tilko bi vsaj delno razbremenili cesto v Podkum. To pa seveda ni problem zagorske občine. Tekst in foto: Jure Nagode Dodatek P.S.: V petek, 9.7.1993 se je na zboru krajanov na Podkumu 20 prisotnih pod vodstvom predsednika KS Franca Sakalška dogovarjalo o nadaljnih ukrepih glede ceste. Poleg izraženega nezaupanja v zagorsko vlado, so nekateri zahtevali celo odstop Zagorskega župana Matjaža Švagana. Dogovorili so se, da pri svojih zahtevah vztrajajo, določili so tudi predstavnike, ki bodo zastopali KS v ponedeljek, ko se bodo sestali s Kojnikom in Švaganom. Na sestanku ni bilo prisotnih predstavnikov občine. Krajani so v ponedeljek s svojimi stališči seznanili zagorskega župana in predsednika IS. Odločeni so, da bodo stopnjevali svoja prizadevanja in ukrepe glede ceste. O svojem problemu bodo pisno obvestili tudi ministrstvo za promet in zveze. Matjaž Švagan jim je zagotovil, da si na občini še vedno prizadevajo za rešitev njihovih težav, vendar so precej nemočni zaradi pomanjkanja denarja, namenjenega za ceste. 7/X3AVC POGLED parketa Novi papirji na trgu Značilnost preteklega tedna na borzi je padanje tečajev državnih obveznic in nadaljevanje vzpona cen delnic. Poleg ostalih delnic imamo od četrkovega sestanka še en papir v kotaciji. To je prednostna delnica Komercialne banke Triglav, kije takoj zbudilazanimanje in opozorilana to, dalrg vrednostnih papirjev hlepi po novih delnicah. Torek je bil "črn dan" za državne papirje, saj sta tečaja obeh neusmiljeno padla. RSL 1 je padla iz 93.3 na 93.1, "dvojka" pa celo iz 91.5 na 90,5. Spet smo doživeli enega od rekordnih prometov, dobrih 6.7 mio DEM. Brez delnice Probanke, s katero je bilo kar za 3.8 mio DEM prometa, tega ne bi dosegli. Delnice so bile še vedno v prvem planu in verjetno se že kažejo vplivi velikega R na trgovanje z vrednostnimi papirji. Prvi krog trgovanja seje začel z obveznicami Lek 2 po tečaju 98.2. PTT Nova Gorica je kotirala pri 87.9 ter 88. RSL 1 je začela pri tečaju 93.4 in 93.5, vendar je sledilo padanje tečaja proti 93. "Dvojka" je začela nizko, pri 91, precej nižje od dosedanjega tečaja91.5, vendar je kasneje padla celo do 90.4. Z delnicami je bilo trgovanje spet živahno in cene so vsem naraščale, razen prednostnim delnicam SKB Banke. Drugi krog je potrdil nizke cene državnih papirjev, tudi obveznica občine Zagorje je padla na 74.3, Dadasova delnica je ostala na maksimalni ceni 132.330 SIT, Nika pri 52.809 SIT, Probanka pri 33.628 SIT, Lekove delnice so porasle celo do 15.071 SIT, M KZ do 4.473 SIT, SKBR so končale pri 15.251 SIT, SKBP pa pri 16.905 SIT. Zvezda četrtkovega borznega sestanka je bila prednostna delnica Komercialne banke Triglav, ki je porasla z nominale 7500 na preko 50.000 SIT. Vendar bo trg vrednostnih papirjev v prihodnjih tednih pokazal, kaj se bo zgodilo s ceno. Oba državna papirjaše vedno preživljata krizo in RSL 1 je spet padla iz. 93.2 na 92.5, RSL 2 pa iz 90.5 na 90.4. Promet je bil kar visok in sicer dobrih 5 mio DEM. Spet pa je več kot 2.2 mio DEM prispevala delnica Probanke. Gorenje seje zaradi bližajočega vnovčenja kupona prodajalo po rahlo višjem tečaju, to je okrog 98, Metalna je dosegla presenetljivih 59.9 do 60.3, državna obveznica št. 1 je padla iz 93.2 na 92.8 in 92.7. "Dvojka" je zdrsnila iz 90.5 na 90.4, nato so spet "nastopile" delnice. Le delnica Salus je padla iz 5.900 SIT na 5.400 SIT. V drugem krogu je Gorenje zaključilo pri tečaju 98, mesto Ljubljana pri 87 in Metalna pri 60. Z občinskimi in poštnimi obveznicami tokrat ni bilo prometa, RSL 1 je v nadaljevanju ostala na 92.5, RSL 2 je zaključila pri 90.4, ustvarila sta dobrih 1.7 mio DEM prometa. Dadas je kljub skromnemu prometu par lotov pristal na maksimumu, to je 146.342, Nika je končala pri 53.372 SIT, Probanka pri 34.661 SIT, KBTP pa tokrat prvič pri 51.423 SIT. Lekove delnice so porasle do 15.326 SIT, obe delnici SKB Banke vzdržujeta nekakšen status quo pri 15.229 SIT (SKBR) ter 16.998 SIT (SKBP). Milan Povirk Denisin huber Čim več pravil si želimo, saj jih bomo tako še več kršili in zlorabljali. Vedno se najde kdo, ki v še tako popolnem sistemu najde luknjo, ki jo zna obrniti sebi v prid. Nekateri so brihtne glavce, saj vedo, da jim ne služi le kot okras in jo imajo na ramenih zaradi posebnih razlogov. Ne obstaja sistem, ki bi ustrezal vsem ljudem, saj so ti pisana množica individualistov. Nekateri se tega na srečo bolj zavedajo kot drugi. Prav ti so, čeprav so njihove ideje za trenutna družbena pravila destruktivna in zavajajoča, gonilna sila razvoja, ki vleče za sabo nit, ki ji "nemi" opazovalci sledijo. Seveda je početje teh "inovatorjev "lahko daleč od poštenosti, vendarle sili k racionalnejšemu delu odgovornih. Življenje je pač takšno, da se vedno ne drži pravil, da mora kdaj tudi skreniti z ustaljenih tirnic in pogledati drugam, čeprav je tam prepovedano. Vendar - prepovedano od koga? Včasih je veliko bolje, če se človek postavi na povsem nasprotno pozicijo od običajne. Njegov pogled na svet se lahko popolnoma spremeni, le če je dovzeten in odprt. Stvari, ki mu jih nevede kradejo družbene nonne, postanejo vsakdanje. Družbena vpetost je kot nevidna sila, ki dela ljudi nepremične in neustvarjalne. Nazadnje so le marionete v rokah osivelih birokratov. Pošiljajo te od vrat do vrat in nazadnje pristaneš pred vrati, na katera si najprej potrkal. Človeku poči glava, ko posluša suhoparneformalno pravne izraze. Toliko besed, pa pravzaprav nič pametnega ne izveš. Še bolj te zaboli glava, ko vidiš, da sploh niso sivi... Tako prideš znova do zaključka, da so pravila zato, da se kršijo. Zakaj bi pustil drugim, da vodijo moje življenje. Že dolgo je znano, da angleški mislec John Locke ni imel prav, ko je dejal, da je človek, ko se rodi kot "tabula rasa " - nepopisan list papirja, ki ga polni skozi življenje. Fiziki bi dejali, da energija ne nastane iz nič in se ne izgubi v nič, vedno obstaja. Življenje je energija, vedno je v nas samih, žal se tega premalo zavedamo. Njegova energičnost je odvisna od ljudi. Ljudje dajemo smisel življenju, ker ga živimo, lahko v vseh polnosti, lahko pa se, kot večina, lenobno prepustimo usmerjanju drugih. V iskanju smisla se največkrat iščemo v nepomembnih neživih stvareh, namesto da hi ga iskali v ljudeh. Mnogi zato obupajo, ker ga ne najdejo ali pa sploh ne vedo, kje naj bi ga iskali. Zares bi se mnogo morali učiti od majhnih otrok. Pozabili smotta odkritost, dobroto in prisrčnost. Pravzaprav so vse to prekrila pravila in forme ter nas oblikovala po svojih met ilih. Okolje nam daje recepte, po katerih naj bi Živeli, namesto da bi poiskali pot vase in prisluhnili sebi. Oddaljujemo se od resničnega življenja. Okoli nas je preveč hrupa, zato se ne slišimo. In kje je tu prostor za resnično ljubezen ? Denisa Huber S tehničnega gledišča gre zgolj za elektromagnetne valove z visoko frekvenco. Rentgenski posnetek, ki ga dobi zdravnik pri nekaj desetinkah sekunde, ssvetlimi in temnimi lisami na filmu, pokaže stanje boleznLdoločenega pacienta. Pljuča so energijski izvor govora, petja in dihanja; v nasprotju s srcem in jetri so lahka, napolnjena zzrakom in prepuščajo skoraj vse žarke, zato puščajo temno liso. Nenavadni kameri bo kmalu sto let od odkritja in še vedno je ena najkoristnejših priprav za ugotavljanje bolezni, sicer je žarčenje lahko zelo nevarno. Rentgenski žarki pridejo še posebej v poštev, kadar vse druge preskusne metode ne prispevajo ničesar k razpoznavni bolezni ali pa dajo nasprotujoče rezultate. Pulmološka ambulanta v zagorskem zdravstvenem domu si že nekaj časa vneto prizadeva, da bi dotrajan aparat zamenjali za novega. V trboveljski bolnišnici je tik pred montažo nov, visoko zmogljiv rentgenski aparat, ob katerem obljubljajo, da bi lahko opravljali vso diagnostiko za celotno Zasavje. Izza rentgena Lela 1925, ko je bila zgrajena trboveljska bolnišnica in so v njej delale še sestre usmiljenke, je bil montiran star Siemensov aparat in se je slikalo še na steklene plošče. Po vojni, leta 1948, so zaposlili prvega rentgenskega tehnika. Vmes so se opremili z zmogljivejšim rentgenskim aparatom, urejena je bila tudi temnica, v glavnem za bolnico in travmatologijo. Proti tuberku lozni dispanzer (ATD) je delal v izolirnici. Rentgenolog in sedanji predstojnik rentgenskega oddclkadr. Vlado Pešec,jevbolnico prišel pred letom 1964, ko je bil zgrajen pediatrični oddelek. Istega leta so se ponovno opremili z zmogljivejšim aparatom, ki je že opravljal diagnostiko za celo Zasavje. A potrebe so bile večje, saj je bilo v teh krajih veliko obolenj za tuberkulozo (TBC), zato so se v desetih letih opremili še z enim, teledirigiranim aparatom. Od republiškega sanitarnega inšpektorja pa so lani dobili prepoved dela na starem rentgenskem aparatu Televix 1, saj je bil aparat dotrajan. Tako je čas pretolkel potrebe in nov aparat firme Phillips iz Hannovra bo kmalu nadomestil že dotrajani aparat. Kot je povedal dr. Pešec, nov rentgenski aparat še ni montiran: "Z deli bomo začeli avgusta. Moje mnenje je, daje to precejšnja pridobitev za celotno Zasavje, saj je toliko zmogljiv in usposobljen, da so pri slikanju manjša tveganja. Vsebuje novo metodo dela- digitalno subtrakcijo, kjer izberete najbolj optimalno sliko, s čimer se izboljša ne samok valitela posnetka ampak tudi diagnostike." Odslej bo mogoče dobiti diagnostiko prav za vse: skelet, pljuča, torakalne organe (rebra, prsnica), trebušne organe, opravljanje kontrastnih preiskav kot tudi ožilja. Dr. Pešec je še dodal, da do zdaj ni bilo pretirane čakalne dobe za slikanje, razen v času. ko so se aparati kvarili. Stvar dogovora je seveda, če bo zadeva s centralizacijo dispanzerja sprejeta. Tudi delovanje antituber-ktiloznegadispanzerja v ZD Zagorje Dr. Vlado Pešec Dr. Danica Slapar se je v šestdesetih letih pokazalo za potrebno. Dr. Danica Slapar, specialistka za pljučne bolezni, je k temu dodala, da se je nacionalna patologija spremenila. Število TBC bolnikov pada, narašča število kroničnih pljučnih bolnikov, predvsem za kroničnim bronhitisom in astmo, narašča tudi število pljučnega raka in smrtnost pri mladih. Dispanzer se ukvarja z odkrivanjem, zdravljenjem, v manjši meri tudi preprečevanjem obolevanja. Bolnike navajajo, da osvojijo moderno doktrino, si znajo sami pomagati ter jih pravočasno odstranijo od škodljivega okolja. Dodala je še: "Delovanje dispanzerja ne bomo ukinili, vprašanje je, ali je preselitev smiselna. Ko sem delala izračun potreb z novim rentgenskim aparatom, se je pokazalo, da bi se stroški že glede na število narejenih posnetkov, pokrili v petih letih." Metoda dela na rentgenskem aparatu Delca kamere, ki ga imajo od leta 1977, bo v prihodnosti opuščena, res pa je, da je dispanzerjev s podobnim načinom dela v Sloveniji vsaj še dvajset. "Obolenja za astmo v Zasavju naraščajo," je še povedala dr. Slaparjeva, "letno opravimo približno 4000 pregledov. Od obolelih je kar pet odstotkov bolnih zaradi onesnaženosti ozračja. Ko sem delala retrospektivno študijo o pogostnosti pljučnega raka, smo v Zasavju precej višje od slovenskega povprečja. In še to: pljučni rak hitreje narašča pri ženskah kot pri moških. Veliko je bolnikov s kronično obstruktivnim bronhitisom. Pomembno je, da se bolezen odkrije v zgodnjem obdobju in se začne pravočasno zdravljenje, da pacient preneha s kajenjem in škodljivimi vplivi delovnega mesta. V napredovalni fazi dobijo bolniki trajno zdravljenje s kisikom na domu. Takšnih je v Zasavju trinajst. " V dispanzerju zdravijo in prijavljajo še bolnike s hudo motnjo dihanja in kroničnim pljučnim srcem, o delu pa poročajo centralnemu registru na Golniku. Ukrepi Sedanji RTG aparat v ZD Zagorje, ki deluje 16. leto, po meritvah Zavoda za varstvo pri delu ne ustreza več svojemu namenu. Zato so že lani sprožili akcijo za nabavo ustrezne nove aparature. V svetu imajo cn rentgenski aparat na 15.000 - 20.000 prebivalcev. Zato vZasavju z 48.000 prebivalcev ne bi smel biti večj i problem, če se le ne bo u stavilo kje drugje kot pri financah. Zakonodaja na področju zdravstvene dejavnosti seje spremenila. Za opremo bolnic jc pristojna republika, za opremo zdravstvenih domov pa ustanovitelji (občine). Zaradi tega je trboveljska bolnica državni denar dobila, z vračilom v roku petih let. Zagorski zdravstveni dispanzer pa je odvisen od lastnih moči in angažiranj. Menijo, da bi si lahko privoščili nakup aparature. Že zato, ker jim firma ETI - Colorado Denver USA, z izpostavo v Nemčiji, zagotavlja dobavo aparature le po 42 odstotni vrednosti prvotne cene. Dr. Slaparjeva je omenila, da se akcija za pridobitev trenutno odvija pri iskanju sponzorjev. 12 odstotkov denarja jim je zagotovila občina. Sicer pa je bila to stihijska, nenačrtna akcija z objavami v radiu, časopisih, s plakati. Finančne konstrukcije še ni, rentgen bi služil za diagnostiko obolenj prsnega koša. Toda tovrstni rentgen ne pomeni zgolj komodilete, gre še za vprašanje potreb. Nenazadnje tudi dolgoletne nadgradnje zagorskega zdravstvenega doma. Tekst in foto: Petra Radovič m ppipg WMM llilllllllllll* V trboveljski bolnišnici se je 12. julija mudil slovenski minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Voljč, kjer je imel delovni sestanek z vodstvom Splošne bolnišnice Trbovlje, direktorji zasavskih zdravstvenih domov, zdravstvenimi delavci v privatni praksi in lekarnarji. Pogovor se je vrtel okoli premalo ovrednotenega dela zdravstvenih delavcev, pregleda poslovanja s prvega polletja, obeh rentgenov in ostalih problemov. Z ministrom so se pogovora udeležili še predsednik Zdravstvenega sveta prof. dr. Jože Lokar, direktor ZZZS Franc Košir in direktorica Inštituta za varovanje zdravja prim. dr. Metka Macarol - Hiti. da bi bila ob uporabi dveh rentgenov (Zagorje, Trbovlje), oba nerentabilna. Med drugim pa se bodo zavzemali, da zdravstveno-domska ideja ne bi propadla. V ZD Zagorje so pripravili teoretični model, ki so ga predlagali republiki, kako naj bi zdravstveni domovi obdržali svoje funckije ter bili hkrati tudi zasebna institucija. To bi bilo v domovih seveda možno le s konsenzom vseh zaposlenih. Predstavnikom iz ministrstva je model zanimiv. Menijo namreč, da se bo število zdravstvenih domov zmanjšalo, zasebno delo združilo z javnim. V Nemčiji in Avstriji, kjer je bil prejšnja leta zdravnik izrazit individualist, prihajajo do spoznanj, da to vendarle ni dobra rešitev. Pacient, ki potrkana vrata zdravstvenega doma, je v isti hiši 90 odstotno oskrbljen, Kaj se bo v zdravstvu zgodilo? Zasavski teren je znan kot težak - hribovito okolje, močno onesnažen zrak, v vodah je vse manj rib. Zasavje je nad slovenskim povprečjem v obolevanju za pljučnimi boleznimi, rakom... V vseh letih se je v zdravstvu naredilo toliko, da sedaj, po besedah dr. Rudija Zupana, direktorja trboveljske bolnišnice, lahko mirno zatrdimo, da so problemi še kje druge. Tako ob ustreznih kadrih, premalo ovrednotenim delom, sanitarnih vozilih, iztrošeni opremi, privatizaciji v zdravstvu, pogrešajo še strokovno - povezovalni inštitut. Namig, da bi krajevna (trboveljska) bolnišnica postalasubregionalna, oziroma da bi tu obstajal samostojen zavod za zdravstvo, je naletel na različnekomcntaije. Kot je omenil minister Voljč, bi širjenje bolnišnice v prostorsko že tako majhni Sloveniji, utegnilo biti težavno in dodal, da je vrednost dela v veliki meri povezana z bruto nacionalnim dohodkom, kije prejšnja leta znatno padel, vendar se sedaj popravlja. Nakazuje se nova metoda nagrajevanja dela, ne samo boljše plačevanje po položaju v zdravniški hierarhiji kot do sedaj. V prihodnosti naj bi bolj nagrajevali znanje, učinkovitost, pridnost in uspešnost pri delu. V naslednjih štirih letih je v slovenskem zdravstvu načrtovan večji investicijski ciklus, zlasti tam, kjer so ustanovitelji. V Zagorju seje stvar zapletla z rentgenom. Lahko se zgodi, kot meni minister Voljč, kar je očitna prednost. Zdravstvo se po mnenju ministra Voljča nahaja v prehodnem obdobju in - po njegovih izkušnjah - ne prenese hitrih sprememb. Dejal je še, daje tudi zasebno delo del javne zdravstvene službe in da bi bilo lahko vključeno v strokovne kolegije te hiše. V njegovem interesu je, da preventiva ostane v okviru zdravstvenih domov, saj se ponašamo z dobrimi rezultati. Dr. Jože Čuk je podal še nekaj verodostojnih podatkov o delovanju ginekološko-porodniškega oddelka, kije med štirinajstimi v Sloveniji. V Trbovljah ugotavljajo, da število rojstev vsako leto pada, sedaj jih je letno le še 600. Povečuje se število abortusov. Nosečnicam zdravniki vse večkrat pomagajo s programiranimi porodi. S padanjem natalitete je negotova tudi usoda bolnišnice. Po mnenju dr. Tadeja Gune je odrinjena kirurška ambulanta. Pred osmimi leti so bili po njegovem mnenju izigrani pri samoprispevku, zdaj pa se pravzaprav srečujejo s podobnimi problemi, saj morajo poškodovanci sami hoditi po stopnicah in podobno. Po njegovem mnenju bi se lahko ponovno aktualiziral projekt izpred osmih let in po prvih ocenah bi predračun obsegal 500 tisoč DEM. Problemi finančnega značaja nakazujejo vrsto nerešenih vprašanj. Minister Voljč je na koncu še dodal, da politika v zdravstvu vedno bolj orje v racionalnost na vseh področjih. Vidi, da potrebe so, vendarje po njegovem mnenju potrebno natančno opredeliti, ali so res takšne, kakršne se kažejo. Petra Radovič, Foto: Jože Ranzinger jr m ■ili Razvoj današnje družbe in tehnologije je vse hitrejši, računalniška tehnologija je postala že naša vsakdanjost, vse pomembnejša postaja tudi informacija. Hitra informacija pomeni danes denar, za to pa so prav gotovo pomembne učinkovite telefonske povezave. Direktor PTT Trbovlje Pavle Hacin zagotavlja, da Slovenija na telekomunikacijskem področju ni več daleč za Evropo, seveda pa bo prej potrebno urediti razmerja in status PTT podjetja. Zasavce bolj zanima, kje je v primerjavi z Evropo Zasavje. Mnogi se še vedno pritožujejo nad telefonskimi linijami, motnjami in slabo povezanostjo s Slovenijo. Spomnimo se, da so še pred nekaj leti predvsem novi podjetniki prav zaradi neurejene telefonije nameravali prestaviti svoja podjetja v Ljubljano. Precej hude krvi je povzročil tudi nov telefonski imenik. Predvsem med tistimi, ki so se znašli v "novem kraju" - npr. v Dolenji vasi namesto v Zagorju, Podlipovici namesto na Izlakah, ali pa v Studencih namesto v Hrastniku. Poštarji pa so v zadnjih letih tudi naredili precej novega. Še posebej radi se pohvalijo z novimi digitalnimi centralami in optičnimi kabli. Dovolj vzrokov torej za pogovor s prvim zasavskim poštarjem Pavlom Hacinom, ki že nekaj leto vodi trboveljski (zasavski) poštarski kolektiv, ki trenutno šteje 180 zaposlenih. Trenutno smo priče mnogim spremembam in novostim na področju telefonije, tudi Zasavje je dobilo novo telefonsko centralo. V Sloveniji je veliko sprememb, zadnja leta smo priče investicijski intenzivnosti na tem področju. To pa je pravzaprav zaradi družbene krize na prvi pogled nenavadno. Toda narava našega poslovanja je takšna, da vedno gradimo v kriznih razmerah, saj moramo predvideti potrebe po telefonskih priključkih za tri leta vnaprej. Tudi regijsko investicijo smo izvajali v težkih razmerah, investicijska intenzivnost je bila dovolj velika na račun prihodnosti - pomagali smo si s krediti. Dosegli pa smo kvaliteni in kvantitetni premik, saj smo naše kapacitete povečali iz 10000 telefonskih priključkov na več kot 16000 in hkrati staro tehnologijo zamenjali z najsodobnejšo. Takšno, ki jo uporabljajo tudi drugod po svetu. In kako je z novimi telefonskimi številkami? Tc so iz novega dela centrale, toda tudi ne vse številke. Nekatera omrežja smo preuredili in zato so bile nujne tudi spremembe telefonskih številk. Nove številke pa so odvisne tudi od vrste naročnika in njegovih individualnih potreb. Največ smo v novo centralo vključevali velike porabnike in tiste, ki imajo veliko kontaktov znotraj omrežne skupine Trbovlje. Trenutno pa se stanje spreminja in se obe vrsti naročnikov (tisti, ki so priključeni na staro in tisti, ki so priključeni na novo centralo) izenačujeta. Tudi v prihodnje bomo stare dele centrale izključevali in jih dodajali v digitalno centralo. Ali naročnik lahko dobi telefonsko številko v digitalni centrali? To običajno ne gre na željo naročnika, saj nekoga lahko priključimo na novo cent ralo, drugega pa ne. Vse je odvisno od sistema in tehnologije omrežja. Poleg tega pa moramo tudi paziti, da stanje s priključevanjem na novo centralo ne poslabšamo. V Sloveniji poteka akcija preverjanja A-testov telefonskih aparatov. Kako je s tem v Zasavju? Zaradi A-tcstov je bila v Sloveniji cela gonja. PTT pa je s to akcijo imel drugačno načrte, kot se je stvar kasneje zasukala. V m telefonskem prometu so se zaradi "hong-kong" aparato v pojavile teža ve, saj so ravno ti, običajno poceni priključki, prinašali zmedo v omrežje. Težave pa niso bile le v omrežju ampak tudi pri samih naročnikih, saj se pogovori niso ustrezno prekinjali, naročnik pa je bil zato deležen visokega telefonskega računa. Postaje videla rešitev tega stanja v A-testu, ki zagotavlja predpisano tehnologijo, servise in druge potrebne normative. Torej je zahtevani A-test tudi v interesu naročnika. Toda odziv javnosti na to je bil negativen. Lahko pa rečem, da kvalitetnega telefonskega aparata ne bomo izključili, četudi je brez A-testa. Sami lahko z meritvami v centrali ugotovimo, da je s priključkom nekaj narobe. To torej ni promocija Iskrinih telefonov? Vsekakor ne. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo cenejše in s tem dostopnejše telefonske priključke? Seveda, stanje se spreminja. Mi za svojo dejavnost potrebujemo akumulacijo, ki jo pridobimo z našimi storitvami in dokler je cena telefonskega impulza nizka, mora biti telefonski priključek dražji. Narava našega delaje namreč takšna, da moramo nenehno vlagati v razvoj. Trenutno je cena impulza pod ekonomsko ceno, zato moramo z novi mi telefonskimi priključki pokriti izgubo. V prihodnosti pa upamo, da bo akumulacija vračunana v ceni impulza in bomo zato lahko priključek prodali le za simbolično ceno. Zaenkrat pa vlada uravnava cene naših storitev... Veliko je bilo polemik glede lastninjenja PTT-podjetja. Mnogi so bili mnenja, da bi telefonski naročniki morali postati solastniki PTT-ja, saj so s plačilom priključka prispevali k izgradnji omrežja. Tudi do tega bo nekoč prišlo, vendar je sistem zelo zapleten in bomo verjetno morali postaviti neke meje. Omrežja smo namreč gradili na sto načinov, od združevanja sredstev pa vse do SIS-ov za PTT. Ljudje so združevali denar v ta sistem, ki ga sedaj imamo in zato je prav, da dobijo svoj delež, ki ga bomo skušali izračunati čimbolj pravično. Pri tem pa moram poudariti, da ne gre za velike zneske in nihče s tem deležom ne bo obogatel, saj je gradnja celotnega sistema zelo draga in delež naročnikov predstavlja le neznatna sredstva. Letošnji telefonski imenik je sestavljen tako, da je Zagorje po njem brez železniške postaje. Zakaj je tako? Ni nam vseeno, kako je imenik sestavljen, saj takšen, kot je, vnaša zmešnjavo v telefonijo in seveda povzroča nezadovoljnost naročnikov. Priznam, da bi to stanje lahko preprečili, toda takrat se nam je zdelo celo prav, daje tako. Do tega pa je prišlo zaradi spremembe statusta nekaterih naselji. Telefonski imenik namreč nastaja po podatkih zavoda za statistiko, ki je pač imel takšne podatke. Sicer pa sestava telefonskega imenika ni tako enostavno delo, kot si predstavljamo in mu še vedno dajemo premalo pozornosti. V svetu obstajajo cele študije in raziskave, kako telefonski imenik narediti čimbolj uporaben in pregleden. Podjetja se celo posvetujejo, v katero dejavnost se naj v imeniku zapišejo, da jih bodo uporabniki lažje našli. Glede letošnjega imenika pa lahko rečem, da formalno sploh ni napaka, da seje v zagorski občini pojavila Dolenja vas, toda ljudje na takšno delitev kraja niso navajeni. Prav gotovo so določena podjetja, pa tudi posamezniki, oškodovani zaradi takšne sestave imenika. Ali bo naslednji imenik zastavljen drugače? Seveda imajo podjetja škodo in obljubim, da bomo sestavo naslednjega imenika veliko bolj premislili in se skušali dogovoriti kaj je najprimernejše. Kdaj bomo v Zasavju telefonirali brez težav? Vse je odvisno od cenovne politike. Obetajo se nam mednarodni krediti. Natančne prognoze sicer ne upam dali. Toda, ko bomo akumulacijo ustvarjali iz cene impulza in ne od prodaje priključka, takrat bo razvoj telefonije bliskovit. Sicer pa Zasavje ne zaostaja na telekomunikacijskem področju za Slovenijo, imamo povprečno 7/EMC število priključkov in kvaliteto na nivoju. Nekoliko smo celo na boljšem kot drugod v Sloveniji, saj je razmerje med staro in novo tehnologijo boljše, kot v drugih omrežnih skupinah. V Sloveniji pa pripravljamo tudi spremembo statusa PTT podjetij, ki naj bi se združila v enotno PTT v Sloveniji. Tako bo tudi status trboveljskega PTT-ja spremenjen in se bodo spremembe reševale veliko bolj enotno kot doslej. Po pesimistični napovedi lahko rečem, da bodo izboljšave v roku treh, štirih let. Če bo prišlo do finančnih sprememb, lahko izboljšanje pričakujemo tudi v dveh letih. Do takrat naj bi izločili celotno staro opremo in jo nadomestili z novo. Bomo lahko do takrat na računu PTT storitev prejeli tudi številke, ki smo jih klicali? Na tem se že dela in to bi lahko že realizirali. Toda teh številkbi bilo zelo veliko i n se je zato potrebno odločiti katere klice bi zabeležili. Seveda bi takšno poslovanje povečalo stroške in povišalo ceno, ki bi jo morali plačati naročniki. Kakšno pa je poslovanje poštne banke? Poštna banka je nekoliko ločena od dejavnosti PTT-ja zato sam težko dajem te podatke. Poštno banko je ustanovila PTT Slovenije in posluje po bančnih zakonih in navodilih Banke Slovenije. Prednost poštne banke je njena razširjena mreža po Sloveniji, saj je vsaka pošta tudi že enota banke. Ali menite, da ste, glede na številne težave s telefonijo, človek, na katerega se Zasavci najbolj jezijo? Mislim, da ne, saj od 12000 naročnikov dobimo mesečno le 20pritožb na izstavljene račune. Suzana Sivka Foto: Branko Klančar m SOBOTA, 17.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.30 RADOVEDNI TAČEK: KOŠ 10.40 OSCAR JUNIOR 10.55 SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 2/11 11.20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 3/26 11.45 ŠPORTNA ODDAJA ZA MLADE 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 13.45 MOŠKI, ŽENSKE 16.15 BREWSTERJEVI MILIJONI, ameriški film 18.00 TV DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 16.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznastvena serija, 11/ - 25 19.10 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 BEE GEES NA TURNEJ11989 21.00 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 9 epizoda ameriške nanizanke 21.30 KOPER: MELODIJE MORJA IN SONCA, prenos 22.35 TV DNEVNIK 3, VREME 22.59 ŠPORT 23.15 KOPER: MELODIJE MORJA IN SONCA, nadaljevanje prenosa 23.31 SOVA MATA HARI, ameriški film SLOVENIJA 2 17.30 ŠPORTNI FILM 16.25 ODPRTO PLAVALNO PRVENSTVO, reportaža iz Radovljice 14.45 TRIO ORLANDO, 3. del 15.40 SOVA, ponovitev TAJNA ORGANIZACIJA, 7. epizoda ameriške nanizanke 16.25 CIKLUS FILMOV CL. CHABROLA: ŽENSKA ZADEVA, francoski film 18.05 ŠPORTNA SOBOTA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 STUDIO CITY 21.00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 41. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA, prenos KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 18.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19 00 SLOVO NEDELJA, 18.7. PII 1993 SLOVENIJA 1 8.35 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.25 HUCKELBERRY IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka 9.50 POJ IN PISKAJ PRELEPO NA TO STARO ŽVEGLICO 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 VOLČJAK KAVIK, ameriški film 15.20 TISOČLETJE, ponovitev ameriške dokumentarne serije, 2/10 16.20 WHITE LIONS, ameriški film 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 5/11 19.10 RISANKA 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POT Z DR. STINGLOM, jSiSSi nemška dokumentarna serija, 12/12 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 19.55 ŠPORT 22.31 SOVA H.E.BATES: LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška ; V : ; nadaljevanka, 3/13 TAJNA ORGANIZACIJA, 8. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 12.35 VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 5/6 13 30 BEE GEES NA TURNEJI 1989 14.00 ŠPORTNA NEDELJA 18.20 RADOVLJICA: ODPRTO PLAVALNO PRVENSTVO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN 20.30 STRANGE LOVE OF MARTA IVERS, ameriški film (čb) 22.25 ŠPORTNI PREGLED KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18.00 STONA URO (KANAL 10) 19.00 NINJA TURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11 00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, 19.7. 1993 SLOVENIJA 1 11.35 LEGENDE SVETA: JASNOVIDEC (TUNIZIJA) 12.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 11/ 25 12.30 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 13.00 POROČILA 13 05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 KASAŠKE DIRKE, reportaža 14.05 ŠPORTNI PREGLED 16.40 HOMO TURISTICUS, ponovitev 17.10 RADOVEDNI TAČEK: KLOP 17.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 10/26 18 00 TV DNEVNIKI, VREME 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 PODJETNIŠKA MREŽA 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 20.55 OMIZJE 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 7/13 TAJNA ORGANIZACIJA, 9. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 14.05 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 15.05 FORUM 15.20 UTRIP 15.35 ZRCALO TEDNA 15.50 NEDELJSKIH 60 16.50 OBZORJA DUHA 17.20 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 9. epizode ameriške nanizanke 17.45 SOVA, ponovitev LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška nadaljevanka, 8/13 18.35 TAJNA ORGANIZACIJA, 8 epizoda ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.Tl ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 J.C.POZENATO: KLADIVO, brazilska drama 21.20 ZNANOST 21.50 SOPHISTICALED LADY -GLASBA DUKA ELLINGTONA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja Kanala A 22.50 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, 20.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.40 OTROŠKI PROGRAM 11.10 PODJETNIŠKA MREŽA 11.40 ZNANOST 12.00 J.C. POZENATO: KLADIVO, brazilska drama 13.00 POROČILA 15.35 MELODIJE MORJA IN SONCA 16.50 SEDMA STEZA 17.15 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, ; koprodukcijska nadaljevanka, :: 20/26 17.40 LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka 18.00 TV DNEVNIKI 18.10 PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 18.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, ZNANJE ZA ZNANJE 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GORE IN LJUDJE 21.45 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 1/20 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO!, 20. epizoda angleške nanizanke TAJNA ORGANIZACIJA, 10. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 16.50 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 17.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 18.00 SOVA, ponovitev SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 7/13 18.30 TAJNA ORGANIZACIJA, 9. epizoda ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 F.LABELLA-J.BOND: MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadaljevanka, 4/5 21.00 OSMI DAN 21.50 VIDEOŠPON 22.30 1/2 URE 23.00 SVET POROČA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20 15 KONTAKTNA ODDAJA 21 15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 NINJATURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, : ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, 21.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.50 LEGENDE SVETA: JASNOVIDEC II. 11.20 VIDEOŠPON 12.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, ZNANJE ZA ZNANJE 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 12/12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 17.05 F.LABELLA-J.BOND: MICHELANGELOVA POMLAD, ponovitev koprodukcijske nadaljevanke, 4/5 18.00 TV DNEVNIK 1 1810 SVET POROČA, ponovitev 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, lil 24/52 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 55 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: HOME FIRES BURNING, ameriški film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA RIBIČU A, ameriška nanizanka, 1/6 TAJNA ORGANIZACIJA, 11. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 14.55 GORE IN OMIZJE 15.55 OMIZJE 17.10 SOVA, ponovitev ALO, ALO!, 20. epizoda angleške nanizanke 17.40 TAJNA ORGANIZACIJA, 10. epizoda ameriške nanizanke 18.30 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA 22.30 ZBOROVSKA ODDAJA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20 15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK, 22.7. 1993 SLOVENIJA 1 11.20 POJ IN PISKAJ PRELEPO TO STARO ŽVEGLICO 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 24/52 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 17.30 OTROŠKI PROGRAM SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 3/11 18.00 TV DNEVNIK 1 18.10 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 1/20 18.35 ŽE VESTE 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 7/13 21.30 TEDNIK 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA NOVOPEČENI PRINC IZ BEL-AIRA, 6. epizoda ameriške nanizanke TAJNA ORGANIZACIJA, 12. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 16.25 FILM TEDNA HOME FIRES BURNING, ameriški film 18.00 SOVA, ponovitev RIBIČIJA, ameriška ; ' nanizanka, 1/6 18.30 TAJNA ORGANIZACIJA, 11. epizoda ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 ZNANOST, 26. oddaja 20.35 UMETNIŠKI VEČER 20.35 POGLEDI: IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARAVOSLOVJA 22.05 VES SVET JE ODER, 7/13 KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, :: Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18,00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, 23.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.00 LEGENDE SVETA: JUAN, LENUH 10.30 STRANGE LOVE OF MARTA IVERS, ameriški film (čb) 12.25 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER POGLEDI: IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARAVOSLOVJA 14 40 VES SVET JE ODER, 7/13 16.35 OSMI DAN, ponovitev 17.25 ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade 18.00 TV DNEVNIKI 18.10 ZNANOST, ponovitev 26. oddaje 18.35 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 KING KONG LIVES, ameriški film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA TAJNA ORGANIZACIJA, 13. ! zadnja epizoda ameriške nanizanke CIKLUS FILMOV CL. lili CHABROLA: LES FANTOMES DU CHAPELIER, : , i ;: francoski film SLOVENIJA 2 17.10 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 7/13 18.00 SOVA, ponovitev NOVOPEČENI PRINC IZ BEL-AIRA, 6. epizoda ameriške nanizanke 18.30 TAJNA ORGANIZACIJA, 12. MMi epizoda ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 TISOČLETJE, ameriška dokumentarna serija, 3/10 21.10 VEČERNI GOST 22.10 KONCERT H. WOLFA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO Hera 2000 * Agencija za marketing, tržne komunikacije in produkcijo filmov vabi k sodelovanju sodelavce, ki bi želeli delati na področju marketinga za TV in RA postaje. Delo je pogodbeno. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo prošnje na naslov: Hera 2000 Trbovlje, Trg Franca Fakina, Trbovlje. llflÉÉI Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, GRADBENE PARCELE V ZASAVJU prodamo večje število stanovanjskih hiš in stanovanj. Tel.: 26-242. V ZASAVJU oddamo več lokalov in pisarniških prostorov. Tel.: 26-242. V ZASAVJU prodamo več lokalov in poslovno- stanovanjskih hiš. Tel.: 26-242. V ZASAVJU prodamo večje število gradbenih parcel in kmetij. Tel.: 26-242. LEP LOKAL - 2 prostora, primerna za gostinsko ali trgovsko obrt v središču lepega naselja pri Zagorju. Olga Špan, Loke 38, Kisovec. POMAGAMO vam najti kupca za stanovanje, hišo, parcelo. Tel.: 26-242. NAJAMEMO večje število lokalov razližnih namembnosti v Zasavju. Tel.: 26-242. STROJI UGODNO prodam rabljen pralni stroj Gorenje. Tel.: 21-714. ________ŽIVALI_________ PRODAM molzno kozo. Tel.: 43-247. ZAPOSLITEV INŠTRUIRAM oz. pripravljam za popravne izpite. Uspeh zaključen. Tel.: 24-247 (Peter). ________RAZNO__________ SEDEŽNO garnituro (dvosed, trosed in fotelj) ugodno prodam. Tel.: 71-614. PRODAM brezžični telefon domet 300 m za 125 DEM, digitalni avtoradio - nemški za 115 DEM, možno z zvočniki (55 DEM), analogni avtoradio z zvočnikom samo za 65 DEM, radiouro budilko za 2000 SIT. Vse je novo, možen tudi preizkus. Pošljem lahko po pošti. Tel.: 0608-82-916. POCENI prodam večje število videokaset z enim ali dvema filmoma. Tel.: 25-432 (popoldne). PRODAM skoraj nov kavč. Tel.: 42-221. PRODAM ali zamenjam videorekorder za moped APN 6 Tomos. Andrej Radič, Ul. prvoborcev 39, Hrastnik. PRODAM 3 okna 180X 140 s steklom in roleto, 2 okna za kopalnico 40 X 50 s steklom in roleto in vhodna desna vrata. Ferhat Čosič, C. zmage 43, Zagorje. UGODNO prodam lovsko obleko številko 50 - 52. Pavla Pestotnik, Naselje na šahtu 15, Kisovec. COMMODORE 154, kasetno in disketno enoto, monitor, 60 disket in joystick prodam za 600 DEM. M;irko Kmeta, Polje 31, Zagorje. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesto 20Julija 2c, 61410 Zagorje Tph’fnn /fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, milke, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zaSč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUAIRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA; MICROSOFT, BORIANO, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! - - | - ’ ~ ., .. , , , ..... è ' Ulili * mm Presenetite svoje najbližnje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu, obletnicah in drugih svečanih priložnostih. pokličite na uredništvo 7ASAVCA 61013,61177. Iščemo sodelavce za honorarno delo!! x.>x>*yvttocoMc RENAULT SOM0 NOVO N0\f0 R 19 TURBO DIESEL 1870 CM3, 93KM, DALJINSKO CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNO ODPIRANJE SPREDNJIH STEKEL; cena od 2.120.000 SIT dalje (malop. cena). UGODNE CENE ZA R-5 RAZLIČNI MODELI R-19 CLIO RN 1.2 maloprodajna cena 1.273.440,00 CLIO RN 1.2 KAT maloprodajna cena 1.341.772 CLIO RT 1.4 KAT maloprodajna cena 1.553,588,00 UGODNI KREDITI IN LEASING! Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 ta Na naših straneh mora zaveti tudi nekaj morske sape, smo dejali v uredništvu. Naša sodelavka Barbara B. Centa je preživela nekaj čudovitih dni na Jadranu. Tam, kamor smo še pred leti drveli. Danes pa... Pravzaprav je bila res na Jadranu. Ne na obali, ampak v miru morja in spokojnosti otokov. Za Zasavca je pripravila zanimiv reportažni zapis v nekaj nadaljevanjih. Jadransko moije in njegovi otoki. Voda, sedmi kontinet, ki ga naseljujejo podvodni prebivalci in potopljene civilizacije. Otoki Jadrana so ostanki starih dežel, odtrganih od rek in podzemnih polotokov, pomešanih od potresov, preoranih od vulkanov in končno poplavljenih z novim morjem. Adriatik. Zgodovina je tukaj jahač z izvlečeno sabljo na krilatem konju Pegazu, ki galopira skozi čas. Po treh velikih podvodnih stopnicah, ki se spuščajo vse globlje v morje, od severa proti jugu. Od izliva reke vse do Otranskih vrat. Prva stopnica ima rob med mestoma Ancona in Pula. Tukaj je Jadran najbolj plitek, le 50 metrov je globok. Druga stopnica se končuje v sredini, nekje med otokoma Lastovo in rtom Gargano. Povprečna globina morja je okoli 130metrov. Tretja stopnica ima rob pri majhnem otoku Palagruža in tu je globina morja 1228 metrov. To je obenem tudi najnižja točka. Jadran, morje z mirnim značajem. Gladino kdaj pa kdaj vznemiri kakšen veter. Najnevarnejši, jugozahodni veter privali na vzhodno stran visoke, močne valove. Stari Grki so ga imenovali zli veter. Primorci ga kličejo "gregolcvante”. Ima mnogo imen in/, njim ni šale. Valovi lahko razbijejo 3 metre debel betonski valobran. Primorci ga kličejo "jugo". To je veter, ki izziva temna, težka razpoloženja in kadar piha jugo, sc ljudje prepirajo. Vse krivice za prepire tako prevalijo na jugo. Severni veter ali burja pa nasprotno prinaša sveže vreme in odganjata oblake proti jugu. Vsako popoldne, nekje po poldnevu, jadransko obalo obišče veter z zahoda. Tramontana. Skupaj z maestralom, kije podoben jugozahodni veter, sodi med vetrove, ki morje ob obali komaj vznemirijo. Na odprtem morju so ti valovi lahko kar visoki. Popolna tišina, ki pogosto vlada v poldnevnih urah, se imenuje "bonaca". Takrat je gladina morja gladka kot "ulje u bačvi". Morje, veter, sol, zvezde in... sonce. Roža vetrov se odpira. V središču je mir. Srečali smo se v marini hotela Admiral. Kapitan Darko in njegov 14.5 metrski enojamborski kiper, z imenom Valuti, ter šestčlanska ekipa: Baba iz Indije. Desperado, Iztok in trije ženski principi. Pred nami je bilo 10-dnevno potepanje med otoki. Začelo se je zgodaj zjutraj, ko je večina še spala. Na balkonskih ograjah hotela Admiral so visele Unprofoijeve brisače. Nabit i mladeniči, vojaki na dopustu, so bili prejšnji večer bučni. Vse je bilo njihovo. Skoraj. Predvsem mlada dekleta v mini krilih in v visokih petah, ki so obupno spominjale na Čehinje. Sprehajale so se mimo, kot da so ustvarjene le za radost moškemu. Lovec in žrtev v eni osebi. Igra z nemogočim izidom. Morda zgolj tržno gospodarstvo. To niso Amazonke, ki so se jih moški bali, jih oboževali in sej im podrejali. Ko seje nehalo verjeti, da žensko oplodi veter in reka, seje z.ačelarušiti matriarhalna tradicija. Mesečeve hčerke so se podredile kralju. Amazonke so postale legenda. Na otokih, včasih strogo enospolno naseljenih, seje vgnezdil nek drugi mit. Mit Penelope, ženske, ki čaka doma. medtem, ko moški po poteh vojne in avanture, slave in moči spoznava svojo usodo. Mlade Hrvatice pa, kot da so čakale, da jih ti novodobni bojevniki odpeljejo stran iz lažnega miru in poletja. V majhnem pristanu so ljudje stali na pomolu in si z rokami zastirali oči. Kapitan je dejal: "Spremi neštošoldi. da odmah badino unutra nekih sto litara nafte." Prva zgodba, ki sem jo slišala, je "zgodba o strahu na morju". Baba je obesil svojo pisano bisago z izvezenim znakom OM na leseno kljuko. Kapitan Darko se jc ozrl v nebo. si šel s prsti skozi lase in začel pripovedovati: "Po morju ljuje barka. Majhen, na pogled nedolžen črn oblak, kije le nekaj minut nazaj osamljen jadral nekje daleč proč, seje razlezel čez nebo, kije za hrbtom grozeče črno. Pred ladijsko opremo in naravnost pred očmi nič hudega slutečih jc naenkrat zrasel 100 metrov visok vodni zid." Baba se zasmeje in pokima. "Da, nevarnost lahko zavohaš. Nekaj je v zraku, neka napetost posebne vrste. Toda vedno tc preseneti. Naenkrat se znajdeš sredi besnenja naravnih sil in takrat misliš, to jc konec. Strah postane tudi stare morske mačke. Kaj ne bi morja nevajene popotnike," nadaljuje Darko. "In ko si se že začel poslavljati od tega sveta, zopet začutiš spremembo. Moč narave seje komaj opazno zmanjšala. Veter še tuli, voda kipi in valovi zalivajo palubo, a že veš. daje najhuje mimo. V obraz se ti povrne kri. srce začne počasneje utripati.” In tojerojstvošeenc od zgodb, ki sijih pripovedujejo ljudje. In potem smo izpluli. Za našimi hrbti, v rahli soparni kopreni ostanejo bele stolpnice Reke, stare opatijske vile, Unproforjevi vojaki in prodajalci spominkov, ki osamljeni posedajo v senci dreves in sončnikov. Invalidi na berglah in norci, ki govorijo sami s seboj. Prazne in zaprte brezcarinske prodajalne in občutek, da seje čas začel vrteti nazaj. Z nabavo sadja in zelenjave ni bilo težav. Nemogoče je kupiti tuje cigarete. Za seboj smo pustili novo ustanovljeni državi in razvili zastavo morja. (se nadaljuje) Tekst in foto: Barbara B. Centa Branko ne bo žejen Očitno je vročina pripravila bralce Zasavca, da bolj pozorno pogledajo na zadnjo stran, kot so to počeli na začetku naše nagradne igre. Žeja je huda in več deset kilogramov Unija v pločevinkah ni mačji kašelj. Tokrat je izžrebano številko 2874 v Zasavcu odkril Branko Baš iz Zagorja. V petek nas je poklical sicer že po dvanajsti uri, vendar zato nismo dlakocepili. Zasavca je kupil v kiosku na Cesti zmage v Zagorju, čez cesto naproti našega uredništva. Za svojih 83 kilogramov bo dobil dovolj Unija za vroče poletje. Pravi, da ima raje laško pivo Zlatorog, vendar podarjenemu konju se nikoli ne gleda v zobe, pa še glava bo po Uniju ostala bistra. Branko je povedal še to, da bo pivce popil skupaj s "kumarati". Kaj bi šele bilo, če bi veljalo, da se lahko prijatelji tudi tehtajo z njim. Na njegovo žalost ne bo tako, na tehtnico bo moral stopiti kar sam. J.R.jr V uredništvu smo izžrebali novo številko, ki bo lahko prinesla tistemu, ki jo ima natisnjeno S'V*" /S PRIJAVLJAM SE ZA MISS 93 Ime In priimek:____________________________ Naslov ____________________________________ Telefon(doma in v službi) ----------------- Starost ___________________________________ Višina_____________________________________ Poklic ____________________________________ Zaposlitev ________________________________ Datum: ____________________ Podpis ________ Miss Zasavja Za letošnjo miss Zasavja še vedno zbiramo prijave. Očitno se bodo mladenke tudi letos prijavile zadnji teden (tako kot je bilo v navadi doslej). Nagradni sklad za najlepše Zasavke se polni iz dneva v dan, najlepše pa čakajo zanimive nagrade: HI-FI stolp, letovanje v hotelu Materada v Poreču (nagrado prispevata agenciji Ita Celje in Svarog Zagorje), izdelki iz zlata in kozmetika. Nobena izmed tekmovalk ne bo odšla iz izbora praznih rok. Najlepše tri pa seveda čaka potem polfinale za izbor miss Slovenije, saj izbor za miss Zasavja tudi letos šteje v verigo izborov za miss Slovenije, ki jih pripravlja Agencija Videoton iz Maribora. Na bazenu v Zagorju se že pripravljajo na letošnjo največjo žurko. Čuki bodo prileteli na zagorski bazen naravnost z morja, kjer so pred dnevi osvojili srca občinstva na Melodijah morja in sonca. Tudi Bogdan Barovič si je že ogledal teren in seže pripravlja na vodenje izbora za najlepšoZasavko.Trgovinaz modnimi izdelki Viva bo predstavila kolekcijo oblačil, ki jih bodo nosili priznani manekeni in manekenke. Glede tega pripravljamo še posebno presenečenje. Vsekakor vas že danes vabimo na največji žur poletja v Zasavju. Prihodnji petek zvečer se bodo vse poti stekale na zagorski bazen. Če ste prepričani, da nekaj pomenite v tem Zasavju, boste seveda ta dan na tem žuru. In nikjer drugje. M.P. na Zasavcu iz prejšnje številke (na zadnji strani, v vrčku mora biti številka 23), nagrado Pivovarne Union - toliko pločevink Unija, kolikor je težak. Številka je tokrat majhna -izžrebali smo številko 0012. Kdor jo najde na Zasavcu preteklega tedna, naj se oglasi v uredništvo ali pa pokliče do petka, 16. julija do 12. ure. Javno tehtanje Nagrajenci iz prvih kol se bodo javno stehtali v petek, 16. julija v teniškem parku As v Litiji. Seveda bo zraven Pivovarna Union in naš tednik, prireditev pa pripravljajo asi iz Tenis parka As. Ansambel Stik bo poskrbel za vedro razpoloženje. Nagrajenci Matej Kaiser iz Hrastnika (dobil bo kar štirikrat toliko Unija, kolikor je težak), Franc Drobež iz Trbovelj in Zagorjan Branko Baš v teh dneh pridno nabirajo kile in javno tehtanje bo pokazalo, kako uspešni so pri tem. V Litiji pa bo zanimivo tudi zaradi tekmovanja za najmočnejšega Lilijana, ki bo uspel najdlje držati v stegnjeni roki triliterski vrček piva Union. Seveda se bo zmagovalec predtekmovanja priključil dosedanjim zmagovalcem na našem finalnem srečanju. M.P. najmočnejši v Kandršah j . '«ar _J___________________ V okviril akcije Zasavcev« poletje s pivovarno Union je na veselici v Kandršah preteklo nedeljo potekalo predtekmovanje za najmočnejšega Zasavca. Obiskovalci so se lahko pomerili, kdo drži dlječasa v vodoravno iztegnjeni roki poln triliterski vrček piva Union. Od devetih tekmovalcev je bil najboljši Peter Prenk s Trojan, ki je obdržal vrček v roki minuto in .34 sekund. Za nagrado je lahko pivo popil, dobil je majico Zasavca in udeležbo na velikem finalu oktobra v Trbovljah. Zaradi dežja bi tekmovanje skoraj odpadlo, k sreči seje po hudi nevihti le zvedrilo, da se je med močnimi lahko izkazal najmočnejši. Tekst in foto: J.R.jr osaste KINO PROGRAM Trbovlje • Delavski dom 15.-19.7. Večno mlad (romantična drama), sre. do pet. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00 20.-21.7.: Beethoven (družinska komedija), tor. ob 16.00, 18.00 in 20.00, sre. ob 18.00 Zagorje - Delavski dom 15. -18.7.: Beethoven (am. komedija), čet. ob 18.00 in 20.00, pet. do ned. ob 18.00 16. -20.7.: Drakula (am. grozljivka), pet. do ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00 21.7.: Večno mlad (am. melodrama) ob 19.00 Hrastnik - Dela vski dom 15. -16.7.: Levjesrčni (am. akcijski), čet. ob 20.00, pet. ob 18.00 16. -18.7.: Peklenski val (am. akcijski), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 21.7. : Vonj po ženski (am. romantična melodrama) ob 19.00 Kino Dol 17.7. : Levjesrčni (am. akcijski) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 18.7. : Beethoven (am. komedija) ob 20.15 RAZSTAVE Hrastnik: V predverju športne dvorane je odprta razstava fotografij ob 60. obletnici Foto kluba Hrastnik. Trbovlje: V poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku razstavlja 12 del v pastelu in perorisbi član Rclika Vinko Hrovatič. Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarjajeodprta.slikarska razstava slikarke Joče Jamšek. Ogled je možen v času, ko je knjižnica odprta, do 31. julija. Zagorje: V avli delavskega domaje odprta razstava risbic učencev OŠ Tone Okrogar v okviru 90. letnice OŠ Tone Okrogar. SLIKARSKA KOLONIJA Izlake: V Medijskih Toplicah poteka 30. slikarska kolonija. Poleg slovenskih udeležencev, so sc kolonije udeležili slikarji iz Hrvaške, Nizozemske in Japonske. OTVORITEV BAZENA Izlake: 16.7. ob 10.00 bodo uradno otvorili bazen v Medijskih toplicah. Petek bo od 12. ure dalje "Dan odprtih vrat" in ta dan se bodo obiskovalci lahko brezplačno kopali. IZLET Trbovlje: PD Kum Trbovlje bo 17.7. organiziralo izlet na Jezersko in Kožno. Podrobnosti o izletu so objavljene v društveni omarici. ŠOLE - TEČAJI Trbovlje: Pionirska atletska šola 93, ki jo je organiziral Atletski klub Rudar, poteka na stadionu ŠD R udar, vsak dan od 9.00. Šola bo potekala do 27. avgusta, njen vodja pa je Pavle Kreže. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 64-644) in Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambu lanta jev vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - 15.7. je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr.vet. med. Od 16.-21.7.je dežurni veterinarMarko Kastelic, dr. vet.med. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICE Litija Novosti: 1. Christie, A.: Treteje dekle (roman); 2. Konsalik, G.: Človek kot potres (roman); 3. Zupan, D.: Temna zvezda smrti (roman); 4. Krantz, J.: Lesket (roman); 5. Novak, B.: Super špon (mladinskiroman); 6. Petdeset preprostih stvari, ki vam rešijo življenje (poučna); 7. Slovenci in prihodnost (poučna); 8. Goody, J.: Med pisnim in ustnim (poučna). Hrastnik Novosti za odrasle: 1. Štefanec, F.: Zlata ura; 2. Makarovič, S.: Tisti čas; 3. Kleč, M.: Ljubezen na prvi pogled; 4. Kronski, A.: Divjanje ali junak našega časa; 5. Bergles, C.: Ifrikija; 6. Holt, V.: Usodna prevara; 7. Macewan, J.: Otrok o pravem času; 8. Rendell, R.: Sodba o kmanu; 9. Goudge, E.: Vrt laži; 10. La Plantze, L.: Mafijske vdove. Zagorje Nove CD plošče: 1. Vangelis: 1492 - Con-quest of Paradise; 2. B on Jovi : The wild one's; 3. Bowie, D.: Black tie white noise; 4. Zucchero: Miserere; 5. Extreme: III sides to every story; 6. Genesis: Live thè way we walk Vol 1 and 2; 7. Erasure: Abba - esque; 8. Genesis: We cant't dance; 9. Depeche mode: Songs of faith and devotion; 10. Pearl Jam: 5 alive. Mobitel Vračam se ondan iz ljube mi službe domov po litijskem mostu vzdihljajev, peš in z žalostjo v očeh, kot se za delavca v kulturi spodobi, ko švrkne mimo črn mercedes. Mladenič v njem je dično urejen, še to lahko ujamem, da ima v rokah slušalko. Aha, si mislim, mobitel bo to. Sodobno informacijsko sredstvo. Še predilo pridem do sredine mostu, zagledam spet avto, v njem voznika, ki trenutno nima rok na volanu. Avto vozi sam, brez pomoči šoferja, šofer pa drži v eni roki, ne boste verjeli, mobitel, z drugo pa sc praska po nosu. Pa saj to ne more biti res, si pravim in žal mi je, da si iz čiste ničemurnosti pred odhodom domov nisem nadela očal, da bi zadevo še bolje videla. Naključje, še pomislim, kar dva avtomobila zaporedoma z mobitelom. Pa ni bilo naključje, jok. Novi modni trendi. Da bo to držalo, sem se zvečer prepričala, sedeč pred svojo najljubšo restavracijo, kjer se vidi, kar je videti treba. Spet črn marcedes, v njem mačo z odpeto srajco, v rokah pa mobitel. Z eno roko drži volan in ta roka mu popolnoma zadostuje, da s svojo ladjo krmari med avtomobili in išče primerno parkirišče. Prestave mu med vožnjo ni bilo treba menjati. Ne vem,zakaj ne,.s to umetnostjo sem bolj na kratke proge. Z drugo roko drži zgoraj omenjeni aparat in vanj poroča. Biti mora to resna zadeva, saj se ves čas drži mrko in karseda modro. Poslovni človek bo najbrž. Čas, ki ga rabi za pogovor je daljši od časa, v katerem najde parkirni prostor, zato v svoji ladji ostane še nekaj minut in svoje delo opravi do konca. Kose pogovori do konca, pričakujem, da bo prišel na zasluženo pivce. Napaka. Od pelje se. Viš ga, publiko je rabil za svojo predstavo. Tudi prav. Sem pač prihranila za pol gledališke vstopnice. Kavica je popita, treba bo plačati. Ozrem se za dično gospodično, ki streže našim večernim muham. Za šankom, pred šankom pa... Franjo z mobitelom. Ljudje, saj to ni mogoče! Tega ne zdržim več. Vsi ga že imajo, samo jaz ne. Ne bo več dolgo tako, tudi jaz ga bom poiskala. Kar preko malih oglasov. Ne boste samo moški vozili svojih ladij z eno roko. Prihodnost z mobitelom Je pred menoj. Joža Konjar Kuharski mojster Jurij Kdpeldf za Zasavce Hruške s sirom po francosko za 8 oseb Sestavine: 8 srednje debelih hrušk, 8 žličk rogvefortskega sira ali gorgonzole, 100 g penasto umešanega surovega masla, glavica zelene solate, 6 žlic kisle smetane, 10 g zmlete sladke paprike. Hruške olupimo in izdolbemo iz njih sredino. Z vilicami zmečkamo sir. mu dodamo surovo maslo in s tem nadenemo izdolbene hruške. Zložimo jih na liste zelene solate v strežno posodo, polijemo s smetano in damo za nekaj ur v hladilnik. Preden jed postrežemo, hruške še potresemo s sladko papriko. Marinirana riba za 3 osebe Sestavine: 1 bela riba težka 500 g, J lovorjevi listi, 1/2 žličke soli, limonin sok po potrebi, na drobno sesekljan strok česna, na rebrca zrezana čebula, 2 na drobno sesekljani mali papriki, 4 žlice kisa, na krhlje zrezana limona, zelena solata. Ribo očistimo, po dolgem razpolovimo in ji odstranimo kosti. Oba fileta razrežemo na ozke trakove in jih zložimo v servirno posodo. Nanje položimo lovorove liste, jih solimo in nalijemo nanje toliko limonovega soka, da so z njim pokriti. Z vilicami kose malo privzdignemo, tako da sok pride tudi pod ribe. V tej marinadi jih pustimo najmanj 24 ur. Biti morajo na hladnem. Naslednji dan zmešamo čebulo, česen, pekočo papriko in kis. S tem polijemo filete v skledi in okrasimo jed z limoninimi rezinami in zeleno solato. ■ 1.................. Kdo praznuje? Julij 15. Vlado izp. iz Vladimir (Miro. Mirčck, Mičo, Mirkec), iz glagola vladati in samostalnika mir: 16. Micka izp. iz Marija (glej 1. januar): Karmen (Karma, Karmica. Menka), Špan. Carmen iz hcb. Karmel - ime griča v Palestini: 17. Vesna (Vesnička, Vesnica, Vesa, Veska), češ. vesna - pomlad: Aleksej (Acko, Aleks, Alko), grš. Alexios - tisti, ki brani: 18. Miro (glej 19. februar); Friderik (Frido, Roko), nem. Freidcricus, fridu - mir: j 19. Zlatka (Zlatkica, Zlatuša, Zlatuška, Zlata, 'Zlatica) iz im. zlato; Marta (Martiča, Martuša. Martača), grš. Martha - gospodarica, gospa: 20. Meta izp. iz Melodija (Metka, Metoda, 1’oda), grš. Melhodius - listi. ki išče: Marjeta (Maijetica, Jelica, Eti, Maja, Maša), it. Manetta: 21. Dane izp. iz Danijel (Dani, Danko, Dano, Danči, Dan če k), grš. Danici iz heb. Dani el - Bog je moj sodnik, iz glagola din - soditi in El -Bog: Zora izp. iz Zorica (Zori, Zoki, Zokica) iz sam. zora. Zeliščar svetuje Lučnik Po/,riamo dve vrsti lučiuka dtobnoevctnt in vclikocvetni lučnik. Že domače ime "vnctnica" nam veliko pove. Iz lastnih izkušenj vam priporočam drobnocvetnega. Rcspaje, da sla oba lučnika dragtxe ni zdravilni rastlini in sla v ljudskem zdravilstvu zelo poznana. Drobnocvetni hreni kje boljši, fc ga nabiramo Čimvišje v planinah. Vciecvetnega oziroma vclikoevclnega, ki ga ponekod imenujejo (udi papeževa sveča, gojijo celo v vrtovih in od drob-nocvctncga ima večje cvetove. Lučnik cveti od junija do septembra, cvetovi so v dolgem klasu, rumene ali lila barve z rdečkastimi prašniki. Raste na sončni legi. na zidovih, neobdelani zemlji. Rastlina je visoka do poldrugega metra, uporabljamo cvetove, nabiramo pa jih od julija do septembra. Razslaptja sluz, pospešuje izkaštjcvanjc. deluje pomirjevano na želodčno in črevesno sluznico, lajša hripavost in bolečine pri bronhialnem katarju. Sirup je zelo priporočljiv za otroke. Naredili ga že znamo, saj smo o lem že pisali. Čaj delamo kot popadek, nekolikoga sladkamoz medom. Tudi tinkturo lahko pripravimo. Cvetove namočene v domačem Žgaojupostavimo na sonce in čez tri tedne precedimo. Tinktura je dobra proti revmi. Z njo masiramo boleče mesto in pomagalo bo. Drago Zavrašek —— Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 3. julija dalje: 3.julija: Romana Schuller,hči Suzana.Prebold; 6. julija: Ksenija Koglič. hči Tamara. 4. julija: Helena Dušic, hči Daša. Hrastnik: Zagotjc: Frančiška Troha, hči Brigita, Sonja Pusovnik, sin Tadej. Trbovlje: Andreja Zagoije; Lavrič, hči Meta, Šentjur; 7. julija: Ljubica Rak. hči Mateja, Sava. 5. julija: Damjana Peklar, sin Rok-Vinko. Hrastnik; Iskreno čestitamo! — HOROSKOP OVEN Nekomu se zdite zelo privlačni, po stari navadi pa boste zopet čakali, namesto da bi stopili v "akcijo". Bodite malo bolj samozavestni in včasih ubogajte srce. Številka: 28. BIK Partnerjeve besede bodo najbrž neprijetne. Pazljivo jim prisluhnite, saj so zelo blizu resnici. Doživeli boste prijeten dogodek, ki si ga vtisnite v spomin. Številka: 30. DVOJČKA Ko boste trdno odločeni, kaj bi sploh radi, vam bodo tudi naključja mnogo bolj naklonjena kot sedaj. Vzemite si čas in pošteno razmislite,kaj boste storili. Številka: 47. KAK Z malo volje in spretnosti boste zmogli tudi stvari, ki se vam sedaj zdijo nemogoče. Razmislite o pripombah sodelavcev, tudi če niso najbolj prijetne. Številka: 31, dan za oddih pa sreda. LEV Partnerjevi načrti in vaše želje so za vaju dve popolnoma različni stvari, kiju še nikdar nista uspela uskladiti. Tokrat popustite vi, prihodnjič pa se le dogovorita. Številka: 33. DEVICA Ne bodite trmasti, saj je časa in priložnosti za uresničitev cilja več kot dovolj. Na veselje nekoga, ki je nasprotnega spola, boste vikend preživeli doma. Številka: 23. TEHTNICA Pri sklepanju novih poznanstev in prijateljstev ne boste imeli težav. Previdnost in zadržanost tokrat ne bo odveč, kajti past se skriva zelo blizu vas. Številka: 27. ŠKORPION Dogovor, ki ga boste sklenili ta teden vam bo zavidal marsikdo. Vse razen ljubezni vam bo šlo kot po maslu. Za ljubezen pa se boste morali malce bolj potruditi. Številka: 36. STRELEC Že dolgo vam ni šlo vse tako po maslu kot v tem obdobju. Še nekaj časa bo tako. Obetajo se vam nepredvidljivi srečni dogodki, tudi partnerbo ob njih ostal brez besed. Številka: 19. KOZOROG Preveč časa namenjate prijateljem in njihovim težavam, na svoje pa ste kar malce pozabili. Včasih je to sicer dobro, vendar težave nikoli ne izginejo same od sebe, kar že veste. Številka: 32. VODNAR Nekdo vam bo obljubljal zvezde, vi pa zaenkrat ostanite na zemlji. Dobro razmislite o ponudbi, pa če zveni še tako resna. Ne pretiravajtezdelom! Številka: 41. RIBI Ponosni boste na svoj dosežek, ne pozabite pa na tiste, ki so vam pri tem pomagali. Zaradi povabila sredi tedna se boste počutili mnogo bolje kot pretekli teden. Številka: 47. Saška TO ìmmmm m Risma, bralcev Zaoavc obJiMrlla odmeve na pri bralcev o življenju in dogala pisem ne objavljaino. Dolilr omejena na največ SO^Upl pridružuje pravico akr^jfeatPto tlpkardlr^natìc.Jjrèdniatvot0S all pa objav a skrajšanjem prevet okrnil zanimivo vse •ega, Ce Obstrukcija parlamenta v Trbovljah?! (pripombe k pismu A. Jeraja iz 23. številke) Čeprav sem prepričan, da še tako dobronamerno ukvarjanje s periodičnimi izlivi gospoda Alojza Jeraja v Pismih bralcev prinese temu gospodu kvečjemu novo spodbudo za meditacije (morda tudi nove strahove, nočne ptice Sove in podobno) in bi bilo s tega vidika najbolj humano, če bi njegovo pisanje preprosto spregledal, se mi zdi zaradi drugih bralcev koristno, če pojasnim svoje poglede. Zaradi pomanjkanja prostora bom zelo kratek. Gospod Jeraj mi očita živčno "kričanje", "glasna"navodila novinarjem celo vgrozečem tonu..., popolnoma zrahljane živce in pamet na dopustu. Živci in pamet so občutljivo področje in v strahu, da postanem žaljiv, bom ta del preskočil. Ne vem pa, zakaj oba narekovaja? Res sem zelo glasno predlagal (lahko tudi poenostavimo zakričal, komur je tako ljubše), da se zabeležijo imena tistih, ki v takem položaju postavljajo strankarske interese - če zasebne zamolčimo - pred občinske. Naj spomnim bralce Zasavca, da so bile posamezne stranke za padec vlade pripravljene marsikaj žrtvovati - pa ne svojega (izjava v Pismih bralcev v 8. številki!). Strinjam se , da je bilo opozorilo najbrž odveč, saj so vsi prisotni vedeli, kam pes taco moli... Od nekoga, ki bi me rad učil, kako se mora človek obnašati, če želi ohraniti renome in kako je treba konstruktivno sodelovati v delu parlamenta (izpod peresa gospoda Jeraja,vodilnega strokovnjaka za nekonstruktivne nastope v skupščini, je to po mojem mnenju najbolj perverzni del celotnega pisanja, kak slavist bi morda težišče postavil drugam), pa bi le pričakoval, da ne bo žalil novinarjev z namigi o ubogljivosti in "poštenosti" samo zaradi tega, ker mu njihovo pisanje ni všeč. Tistih, ki stvari bolje poznajo, tak pristop ne preseneča. Značilna za logiko opozicije je parola: "Če ne bo po naše, se pa ne gremo več!" Šele strah pred ljudsko jezo (s konkretnimi imeni njenih ciljev) je teden dni po prvem poskusu omogočil razplet v skupščini. Izraz razplet se seveda nanaša na - zame primarne - zadeve v zvezi z upraviteljico proračuna in njenim programom, ne pa na padec občinske vlade, ki je čeprav navidezno potisnjen v ozadje, še zmeraj najpomembnejša skupna točka za homogenizacijo opozicije. Sam nimam pravzaprav nič proti padcu: znebil se bom precej nehvaležne obveznosti, v katero sem od leta 1986 do danes vložil približno 1100 ur. Želim pa, da se to zgodi na način, ki je normalen in v skladu s statusom. Mimogrede pa še tole: že konec marca smo ponudili opoziciji poleg nekaterih drugih mest v IS tudi moje podpredsedniško mesto, pa ga ni želela prevzeti. Škoda. V njenih vrstah so tudi ljudje, ki so v času zasmrajene bivše ideologije pridobivali bogatei zkušnje v upravi - ali pa so morda razjedali sistem od znotraj? - in bi lahko (Kako že? Aha: konstruktivno) prispevali k napredku občine... Jože Andrej Čibej, Trbovlje Ob neuspehih Orie Rudarja (2) Mislim, da si po tolikih letih, ki sem jih prebil v NK Rudar in po vsem, kar sem uspel kot trener napraviti v trboveljskem in slovenskem nogometu, nisem zaslužil žaljivega pisma g. Petriča. Moram opozoriti na napake, ki jih je napravil pisec. Iz Rudarja nisem odšel pred dvema, ampak pred šestimi leti, saj sem pred Zagorjem deloval še v NK Papirničar iz Radeč. Pod mojim vodstvom smo se uvrstili v 2. SNL, z Zagorjani pa čelov naj višji razred slovenskega nogometa. V tem času je Rudar iz medrepubliške izpadel v 2. SNL. Trboveljski nogometaši so odšli v Zagorje(pa tudi drugam), ker je bil ta klub mnogo bolje organiziran. Zakaj niso ostali v Trbovljah, je treba vprašati tedanji upravni odbor. Žibret, Kern in Buovski so odšli s plačano odškodnino, v Trbovljah pa si niso preveč prizadevali, da bi ostali. Brečko in Žlaksta v Zagorje prišla iz Avstrije (Rudar ni pokazal interesa). Februarja nisem prišel v Rudar na lastno, ampak na željo uprave. Le-ta mi je zadala nalogo koordinatorja dela trenerjev vseh selekcij. Nisem odločal o tem, kateri igralci bodo igrali na posameznih tekmah. Težko je bilo karkoli napraviti, ker trenerji, pa tudi igralci, niso redno prejemali honorarjev in hranarin. Ne strinjam se, da sva s trenerjem Ocvirkom razbila mladinsko moštvo, saj so nekateri mladinci celo sezono igrali pri članih (Kic, Brdik). Mladinsko moštvo je iz SML izpadlo zaradi slabega vodenja, predvsem pa zaradi tega, ker se jih je le malo udeleževalo treningov. Strinjam se, da so nekateri naši igralci slabše tehnično podkovani. Razloge je treba iskati v delu v preteklih letih, saj se tehnično znanje nogometašev pridobiva v pionirski in mladinski kategoriji. Gospod Petrič navaja, da jeuprava skrbela za finančna sredstva, kar še zdaleč ni res. Trboveljska uprava bi se lahko učila pri zagorski, ki kljub izpadu iz prve lige ni izgubila zagnanosti in volje. Sem morda spet jaz krivec, da je najboljši strelec Orie 7/SAWC Rudarja Holešek pred tednom dni odšel v Zagorje? Pred desetimi in več leti so najboljši igralci iz Zasavja prihajali v Trbovlje. Položaj se je medtem žal spremenil. Gospodu Petriču moramo dati klobu k dol za vse, kar je napravil za trboveljski nogomet v preteklosti. Dejstvo pa je, da ga je čas enostavno povozil. Trboveljčani bi morali storiti vse, da bi se stanje v najbolj priljubljenem športu v tem mestu, kar se da hitro popravilo. Naši zvesti pristaši si namreč ne želijo obljub, temveč dejanj. To pa pomeni uvrstitev v prvo ligo. Vinko Žibret, Trbovlje Problem na Partizanskem vrhu Vaščani na Partizanskem vrhu že več kot deset let opozarjajo krajevno skupnost in občino zaradi požarne varnosti v vasi. Vsako leto je bil predložen plan s strani vaškega odbora za izgradnjo hidrantov ter asfaltiranja ceste Potoška vas - Partizanski vrh. Doslej ni k uresničitvi teh planov prav nič pripomogla ne KS Klek in ne občina Trbovlje. Sredstva, ki šobila namenjena za KS Klek, so bila premajhna oziroma jih sploh ni bilo toliko, kolikor jih je bilo namenjeno za to KS. Pred dvemi leti so imeli cesto za asfalt že skoraj pripravljeno; zgradili so potrebne oporne zidove, odvodnjavanje, drenaže; vses pomočjo prostovoljnega dela vaščanov. Večino s svoji mi stroji in kamioni. Denarja za asfalt pa ni bilo oziroma je šel v druge namene. Deževje je odneslo skoraj ves njihov trud, cesta je zopet v takem stanju, da je skoraj neprevozna. Glede hidrantov je stvar enaka. Pri večini potokov, ki so tekli po vasi, je sedaj struga suha. Trboveljska Komunala je zgradila zajetje in jih tako spravila še ob ta naravni vir. Niso pa jim zgradili nobenega hidranta, posamezniki morajo voziti vodo iz Trbovelj, ker je na Partizanskem vrhu pač ni dovolj. Če bi prišlo do požara, nimajo nobenih pogojev, da bi sploh lahko gasili. Preden bi se voda pripeljala iz Trbovelj, bi bilo seveda že prepozno. Vodo so speljali s Partizanskega vrha preko Prapreč delno tudi v zagorsko območje. V Praprečah so zgradili okrog petdeset hidrantov, pri delu so pomagali tudi vaščani Prapreč. Na takšno pomoč so pripravljeni tudi na Partizanskem Vrhu. Vaščani upajo, da se bo z gradnjo hidrantov na Partizanskem vrhu pričelo, sicer bodo prisiljeni zapreli vodo za Trbovlje in si tako sami vrniti naravni vir in varnost. Andrej Izlakar, Partizanski vrh Opravičilo V prejšnji številki Zasavca je bilo v prispevku Cvet zasavskih učencev, kjer so bila objavljena imena učencev, vpisanih v zlato knjigo najboljših učencev, pomotoma izpuščeno ime Aleša Berceja iz 8. h razreda OŠ Trbovlje. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo To i./Fox OóO 1/71 -697 Ruflorsko c. 312 Ó14 1 2 Hisovec —" Spoštovani kupci, ~~~ — ''' C© želite» obdariti svojo najdra2jo. pridite k nam, obišdite mas v galorijl PARADOX,' seznanili vas borno z naslednjo ponudbo: pale r-ij a t®i. o '^1410 Zagorje / Na voljo so vam darila Iz keramiko, srobra, stokla im usnja. Pri mas bosto lahko povomjali ženske im moške parfume priznanih svetovnih Imen (Roma, Oloria, Vemezlja, rvlalloija, Krizija, Joop__). Oglejte si robne in stenske ure (Citizen. Seiko. Lorus. A doc. ...>. Izbrale boste poletne modele bižuterije za vse okuse. i vašo otroke pa pripravljamo vsako leto iz uvoza ponudbo Šolskih potretiScin, zvezkov in priborov. Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu računalnika za vas, vaSega otroka ali vase podjetje, vse vrste tiskalnikov, programskih paketov za mala podjotja, šolanje za uporabo in delo na PO računalnikih. Vse to in se veO za vas, njo - njega in vaSe otroke dobite pri V nas v JC3& ■'C3> ^Tu0oden nakup-JJskantne mesnica • delikatesa ferdi 61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva 15 tel.: 0601/61 344 Delovni čas: ponedeljek zaprto torek, sreda, četrtek in petek 7.30 do 18.00 sobota 7.00 do 13.00, nedelja 8.00 do 11.00 w^m KO« trženje «ài telefon: (0601) 61 013, 61 177 : ■ . : SCORPION program kvalitetne proizvodne znamke ČMANU&L,g(a 8SSW GIMNASIUM srajce - nort pole ETNIC JEANS raznovrstnih barv in modelov program ELEGANCA: - moške obleke - sakoj - hlače - modni dodatki Pri nakupu nad 6.000 SIT dobi stranka NAKUPOVALNO KARTICO našega podjetja, ki omogoča stalni 10% popust za vse naše izdelke. ODPRTO: od 9.00 -12.00 in od 16.00 -19.00 sobota 9.00 -13.00. N AVTOMEHANIKA HRIBAR 61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel : 0601/62 399 Obveščamo vse lastnike vozil FIAT, LANCIA, da smo od 01.07.1993 uradni zastopnik za vaša vozila. Zato opravljamo servise in popravila v garancijskem roku. V kratkem možen nakup vozil znamke FIAT, LANCIA z garancijo. ODSLEJ NAPREJ PRAVI SERVIS ZA VAŠE VOZILO, AVTOMEHANIKA HRIBAR - ' m JAPONSKI R Eli SEIX KUROSAWA JED IZ MANJŠIH KOSOV MESA V OMAKI PEVEC PESTNER VULKAN NA FILIPINIH GRŠKI JUNAK PRED TROJO RAKAVO TKIVO JUGi IRSKI POLITIK DE VALERA PRITOK KASPIJSKE Gì A MORJA GRŠKI 006 GOZDOV IN PASTIRJEV SVILENA TKANINA JAPONSKA DRSALKA (MlDORl) PREVE- TRITEV NAZIV 7A Šaljivca V DALMACIJI TROPSKO DREVO BLI6HIA MESTO NA POLOTOKU KRIMU Č EDO OBLAK DEL TEDNA DOLGOREPA PAPIGA avtor: KARU DREMEL MIMOHOD, SLAVNOST. SPREVOD RAJ PRt "ZADRU KOSITER ZADNJIK V ANATOMIJI Švicarski PIANIST 1 GEZA) AM.FILMSKI IGRALEC ( WARREN ) LOVRO TOMAN KAREL OŠTIR FRANCE PREŠEREN MESTO V NORMANDIJI IZDELO- VALEC OLJA NASLOV ŠPANSKIH PRINCES GRŠKA BOGINJA MODROSTI I7RAEL-SKA LUKA CIPRSKI POLITIK (SPIROS) MESTECE VZHODNO OD TOKIA DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO KROŠNJAR RlŽ 2 GRAHOM, Rl 21 BIZI MUSLIMAN SKA DO3RO - DELNA USTANOVA OSKAR KOGOJ Simon JENKO GRŠKI FILOZOF IZ MILETA ( VODA) PRITOK KOLUMBIJE V ZDA TEKOČINA V ŽILAH MEHKO VITA PREJA RIMSKA SEST LJU3K.ZEN-SKO IME SLOVENSKI VIOLINIST ( IGOR ) LAŽJA OBLIKA KOZ MESTO POD URALOM GAMSJI BIVOL S CELEBESA SODOBNI SLOVENSKI SLIKAR (DAVID) PEVKA UKRADEN TRG V STA-«OGRSKI« MESTIH, Z0OR SLOVENSKA PESNICA ( MAJDA) POUDAREK, NAGLAS V PESNIŠKI STOPICI VELIKA MORSKA SOH SOLNE KISLINE ROBERT OWEN RIMSKI BOG LJUBEZNI MESTO V EVROPSKEM DELU TURČIJE SPOJ, KONTAKT SLOVENSKI Pisatelj DOLENC NAJVEČJI PORTUGALSKI PESNIK LUIS VAZ DE) NEMŠKI MEŠČANSKI FIL070F IIMMANUEL) GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 21.7.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 6141« Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc 4. nagrada: Steklenica vina Šipon 5. nagrada: T shirt majica Izžrebanci nagradne križanke 22/93 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc, Metka Jurjevec, Kostrevnica 2, Izlake 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Alenka Cigole, Pot F. Pušnika 5, Hrastnik 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc. Mili Pclcar, Trg svobode 4, Trbovlje 4. nagrada: T shirl majica, Urška Korošec, Pod gozdom 1 a, Trbovlje 5. nagrada: Samolepilne et ikclc in raznobarvni samolepilni papirji Muflon, Mojca Omahne, Naselje na šahtu 45, Kisovec V sem izžrebancem cesti tamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 22.7.1993. Če sc po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 23/93 BLOK, BASSIN, RIBLI, ANTENA, REPREZENTANT, SLOVENIJE, CEV, AMI, ANO, KARL, MK, SKALAR, NO, NAOMI, OPAREK, NAM, ARŠIN, PAŽ, OBI, AKANTOS, EH INO KOK, BOR AKS, NART-NICA, TK, ATENEJ, ODCEP, GUAM, MICKA, ATI, UŠ, AJ DIČ, ALKA, T, BERNOULLI, ORBITA, AKAN, REAL, ANA-TOL. Objavo prispevka na tej strani je omogočil AQUAPUR d.o.o. d.o.o. PODJETJE ZA IONSKO IN MEHANSKO 66ČENJE VODE Z*eoO« ob Savi; tol.: (0(01)71 121 mešajo v podtalnico praviloma v dolini. Očitno uspešen projekt je bil financiran s posojili Agencije za razvoj občine Zagorje in iz republiških sredstev za prestrukturiranje premogovnikov. Po pogodbi bi moral Aq-uapur zato zaposliti dva nekvalificirana rudniška delavca, vendar viškov v zagorskem rudniku zaenkrat ni, delavci pa v Aquapur nočejo prostovoljno, saj jim ne more zagotoviti 38 ali več tisočakov neto OD, kot jih prejemajo na rudniku. Iz republike je Franc Gajšek prejel "grozilno pismo", da mu bodo posojilo zasegli, če kmalu ne bo zaposlil dveh rudarjev. Za posojilo iz "ekološkega sklada" na Ministrstvu za okolje in urejanje prostora je na podlagi projekta čistilne naprave leta 1991 zaprosil tudi Martinjak. Ker po dveh letih ni prejel nobenega odgovora, so mu po nekaj poizvedbah poslali dopis, v katerem sporočajo, da v letu 1991 na ministrstvu niso prejeli nobene prošnje za posojilo za ekološke sanacije- Kaže, da nismo le Zasavci specializirani za tiščanje glave v pesek in da imamo svoje vzornike "na vrhu". Tolažimo se lahko le z upanjem, da nam v Sloveniji tudi tistih, ki vid ijo dlje od sosedovega plota ne manjka. Pri Aquapuru in Martinjaku taki so. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. V Zagorju že tri leta obstaja podjetje Aquapur d.o.o., ki se ukvarja z ionskim in mehanskim čiščenjem vode. Do pred kratkim praktično neznana firma se je naenkrat pojavila skoraj v vseh slovenskih časopisih. V Homcu pri Domžalah so postavili čistilno napravo za odpadno vodo, ki nastane pri spiranju pri galvanizaciji s kromom. Naprava je nekajkrat cenejša od podobnih iz tujine, nima nobenih strupenih stranskih produktov, tako očiščena voda kot izločeni elektrolit pa se vračata nazaj v galvanizacijski postopek. Vsi sestavni deli so izdelani v Sloveniji, uvožena je samo nujno potrebna ionska smola, ki jo izdeluje le nekaj proizvajalcev v svetu. Čistilno napravo je s pomočjo sodelavca izdelal Franc Gajšek iz Kisovca, direktor in trenutno edini zaposleni v Aquapuru. Ideja za čistilno napravo se mu je porodila že na prejšnjem delovnem mestu v trboveljski Iskri, kjer seje ukvarjal z odpadnimi vodami. Ni odkrival Amerike, kot kemijski tehnik je le bral tujo literaturo s tega področja in v svoji glavi povezal vsem znana dejstva. Hotel je posodobiti že Iskrino čistilno napravo, vendar leta 1988 v Iskri niso imeli posluha za njegovo inovacijo. Ob stečaju Iskreje imel že ustanovljeno lastno podjetje in za preživetje je bilo potrebno idejo preizkusiti v praksi. V Aquapuru so sestavili pilotno čistilno napravo kot nekakšen pomanjšan model, ki je bil februarja 1991 predstavljen na Izlakah. Na predstavitev so bili vabljeni vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z galvanizacijami. Zanimanje je bilo veliko, le nihče ni hotel biti prvi. Vsi interesenti bi raje videli napravo, ki nekje že obratuje. Led so prebili pri galvanizaciji Martinjak v Homcu. Pri Martinajku je z vlaganji v ekologijo začel že oče, kije leta 1979 dal postaviti prvo čistilno napravo. .Sinova, ki danes vodita podjetje, pa sta od njega prevzela vizionarstvo in ekološko osveščenost. Naredili so projekt za čiščenje odpadne vode za vse postopke galvanizacije, kot poskusno pa so zaenkrat postavil i le čistilno napravo za krom. Če se bo dobro obnesla, bo lahko Aquapur dokončal svoj projekt. Pri Martinjaku so do nedavnega za spiranje obdelovancev porabili 12 kubičnih metrov vode na uro. Mesečni račun za porabljeno vodo je bil tako 300 tisoč tolarjev. Aquapuro-va čistilna naprava vrača v proizvodnjo 95 odstotkov prečiščene vode, 5 odstotkov je izhlapi ali je porabljena v procesu prečiščevanja. Prav tako se v proizvodni proces vrača sprani elektrolit, ki se ob prečiščevanju izloči iz vode. Ker predstavlja kromiranje pri Martinjaku tretjino proizvodnje, bodo odslej plačevali mesečno za 100 tisočakov nižji račun za vodo, nezanemarljiv bo prihranek pri porabljenem elektrolitu, po novem zakonu o varstvu okolja pa bodo zaradi čiste proizvodnje lahko prihranili še kakšen tolar. Prejšnja čistilna naprava pri Martinjaku je čistila vodo le do z zakonom predpisane meje, kot stranski produkt so nastajale velike količine galvanskega mulja, ki veže nase težke kovine in predstavlja potencialno nevaren in strupen odpadek. Tovrsten mulj je stranski produkt večine današnjih čistilnih naprav v galvanah in vsakdo se ga skuša znebiti kot ve in zna. Urejenih deponij ni, na prostem pa se pod vplivom kislega dežja iz mulja spet izločijo težke kovine, ki lahko prodrejo v podtalnico. Zaradi težkih kovin v podtalnici imajo stalne probleme s pitno vodo v Litiji, v Zasavju pa imamo vsaj to srečo, da je večina vodnih zajetij na hribih, odplake z deponij pa se Teden dni nazaj se je razvalovil zvočni svet, letos že druge Mednarodne poletne klavirske šole Valvasor - Izlake - Medijske Toplice - Zagorje. Šest slušateljev se je štirinajst dni spopadalo z različno glasbeno govorico svetovnih skladateljev, ob koncu so pripravili zaključni koncert, ki ga je med drugimi pozorno spremljal tudi njihov pedagog prof. Sijavuš I. Gadžijev iz Moskve. Šola je potekala v organizaciji Agencije Gallus Carniolus d.o.o. Lukovica s sodelovanjem GŠ Zagorje. V večernih koncertnih programih so sodelovali različni glasbeni mojstri. Kot je omenila Slavi Gregl, profesorica klavirja na GŠ Zagorje, je namen šole razpoznavanje in udejstvovanje mladih talentov, glasbenikov. Prihodnost je odvisna od sponzorjev. Opazila je, da je mladim delala težave hitrost študija, ki je za ruske razmere povsem običajna. Dnevno šest ur vadbe je bilo za mlade slušatelje, stare od 12 do 21 let, precej naporno. Prof. Gadžijev, ki poučuje na Specialni glasbeni šoli za nadarjene otroke v Moskvi, kjer so sc šolali znani pianisti kot Pogorelič, Askenazi, Rostropovich, Kogan, je povedal, da včasih potrebuje več časa in kontaktov, da prepozna nadarjenost. "Dobrih pianistov je veliko na svetu," je še dodal, "mislim, da manjka dobrih pedagogov. Marsikateri vrhunski glasbenik svojega znanja ne zna prenašati na mlade. Glasba ni možna le sama zase, je splet tehnike, zvoka, fraziranja, interpretacije, poznati moraš stremljenje." V večernih koncertih so se v Grajski kapeli predstavljali različni domači in tuji glasbeniki, med drugimi tudi slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič, ki si že prebija pot v širši prostor, Uroš in Domen Rakovec, Paul Guida, pianist iz Salzburga, iz Ljubljane pa so prišli obetavni klarinetist Grega Vrhovec - Sambolec - Tao, violinistka Anastazija Gorenc, čelist Ivan Šoštarič ter pianistka Metka Lebar. V Miinchnu živi slovenska glasbenicaMarinaHorak, ki se je predstavila z modernejšim programom, nastopil je Erik Šuler, 17-lctni pianist iz Kočevja, ki že štiri leta študira pri prof. Gadžijcvu v Moskvi. Ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka se je v Medijskih Toplicah predstavila šansonjerka Vita Mavrič - Ruič, ki bo v organizaciji Festivala Ljubljana v Križankah kmalu nastopila v otroškem musicali) Sneguljčica, ki ga je režiral Krešimir Dolenčič iz Zagreba, za glasbo pa poskrbel Bojan Adamič. Ob tej pril iki je Tomaž Bole, vodja Agencije, pripomnil, daje presenečen nad odzivnostjo publike. O svojem delu je povedal, da sc podobne stvari brez optimizma ne dajo delati. Gallus Carniolus v jeseni načrtuje še nadaljevanje seminarja glasbene renesanse, v njihovi organizaciji so tudi Koncerti Groblje. Svojevrstno odkritje je bila 17-letna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora, ki študira na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Junija letos se je udeležila mednarodnega tekmovanja mladih pianistovGina Bachauer v Salt Lake City ju v ZDA in med 54 tekmovalci iz celega sveta prejela 6. nagrado strokovne komisije ini. nagrado publike. S 13. leti je imela prvi samostojen koncert, za svoj uspeh je potrebovala dosti samodiscipline in odrekanja. A ob delu daje prednost talentu, saj si ga ni mogoče pridobili. Kot je povedala, jo zanimajo še M jeziki, redno plava, njen hobi pa je branje knjig. Njeno igranje je nekaj posebnega, Adriana res veliko obeta. Oktobra bo nastopila tudi v Ljubljani. Ob koncu še beseda šestih slušateljev, ki so pravzaprav zaslužni za klavirsko šolo. Najmlajši, 12-letni Jure Vočanec iz Radenc je povedal, da je pridobil dosti tehnike in veliko mero občutka. Izhaja iz družine glasbenikov, sam pa seje za igranje klavirja odločil zato, ker mu je bila všeč vožnja z avtobusom do Glasbene šole. Razmišlja o tem, da glasba ne bo ostala le hobi. Tudi za Katarino Logar iz Ljubljane in Aleksandro Pavlovič iz Postojne je bila šola večja pridobitev, nekaj malega sta potožili nad šolnino, saj je vse skupaj znašalo okroglih tisoč DEM. SaškaGeržej in MalejaPleteršek iz Maribora sta sc posvetili vajam in nista imeli časa za ogled okolice. Michela De Castro (21) iz Trsta je bila najstarejša v skupini, študira klasično filologijo. Če bo imela možnost, se bo posvetila komorni glasbi. S šolojebilazadovoljna, velikosose naučili. Ntt zaključnem koncertu so prejeli priznanja Mednarodne poletne klavirske šole, ki sta jim jih podelila Tomaž Bole in Dani Kovač, ravnateljica GŠ Zagorje. Glavni sponzor šole je bil Bcnton Salon klavirjev Mengeš, SO Zagorje, Siporcx Zagorje, Medijske Toplice, Oriti Zagorje in ETI Elcktroelement Izlake. Tekst in foto: Petra Radovič vrnem sim im Ime za klavir izvira iz latinske besede clavis, kar pomeni ključ. Zanimanje zanj je stalno zelo visoko. Aci Bertoncelj, svetovno znani pianist pravi, da je klavir kralj instrumentov, ki, poleg tega, da je izrazito individualen instrument, lahko imitira tako orkester kot ostale instrumente. Na II. mednarodni poletni klavirski šoli na Izlakah, je na koncertu v Grajski kapeli igral Beethovnove in Debussyjeve skladbe. Vzel si je tudi čas, da je o svojem glasbenem ključu nekaj povedal. "Ena največjih vrednosti je. če se začneš z glasbo ukvarjati vrani mladosti," je povedal Bertoncelj. Doma je iz Domžal in je zrasel na kmetiji. V času. ko je obiskoval klasično gimnazijo, so se v njem pretehtavale tri želje. Zanimala gaje veterina, klasična filologija, na koncu jcprevagala želja po klaviiju. "Po prvih uspehih na tekmovanjih srednjih glasbenih šol. se je začela tlaka tega poklica." je dodal Bertoncelj, kije po končani Akademiji za glasbo, študiral tri leta v Parizu in leto dni v Rimu. "Prepustil sem se toku možnosti, čeravno vseh nisem izkoristil." je še povedal. "Z glasbo živim, zato hobijev ne potrebujem. Prav tako si težko predstavljam, da bi igral kateri drugi instrument. Igram predvsem klasiko, včasih naredim kakšen izlet v zabavne vode." Na Akademiji za glasbo poučuje že štirinajsto leto. Pred tem se je ukvarjal s klasično glasbo 20. stoletja, krstil veliko slovenskih sodobnih del. igral v Ansamblu za sodobno glasbo, Triu Tartini, v različnih komornih zasedbah ter z mnogimi tujimi priznanimi glasbeniki. Leta 1984 je z avstrijskim violončelistom Heinrichom Schiffom za tvrdko EMI posnel ploščo in zanjo dobil Grand Prix du Disque, najvišjo evropsko nagrado za kvaliteto posnetka. Trenutno koncertrira veliko manj kot v zlatih osemdesetih letih, ko je bilo tudi več zanimanja za sodobno glasbo. "Pri igranju poskušam biti zvest tekstu, ki ga berem,” je pripovedoval Bertoncelj. "Najbolj se bojim, da bi samo preigraval note, le proizvajal zvoke, ne da bi sc poglobil v bistvo skladbe in poskušal dognati, kaj je komponist hotel povedati. Vsaka interpretacija je seveda preslikava tistega, ki igra. Zato niti dva človeka isto skladbo ne zaigrata enako." Glasbeno je zelo bogato živel, koncertriral vsepovsod po svetu in doma, zdaj se večinoma posveča pedagoškim obveznostim. "Napotilo, ki ga prejmejo moji študenti, je, naj si predstavljajo objektivno sliko o svojih sposobnostih," je komentiral. "Poleg ustreznega predšolanja za vstop na glasbeno akademijo, študenti potrebujejo veliko mero delovnih navad, pomembni so fiziologija in fleksibilnost rok. dober spomin, občutek za melodijo, ritem. Res, talentov je na svetu malo. Svojim študentom se tudi izven pouka veliko posvečam. Rajši bi koncertriral, a zgolj od tega se pri nas ne da živeti." Omenil je še, kako mu dan spolzi mimo, kot da so dnevi zmeraj krajši. Ne zanemarja dela okoli hiše, ima hčer, življenje ga privlači z vsem, kar mu nudi. Mogočemu zato pravijo, da ima sončni karakter. Njegovo letošnje posebno doživetje je bilo rojstvo sina. Z avstrijskim violinistom Andreasom Reinerjem bo Aci Bertoncelj pri holandski družbi Digital classic izdal ploščo, ki bo, kot pravi, na najvišjem nivoju pop glasbe: stare irske pesmi, ameriške narodne, dunajske popevke... Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Iz svetovne literature Tok rat zaključujemo s"prevodi" del Douglasa Adamsa, kiso izšla v večmilijonskih nakladah. V štirih nadaljevanjih ste lahko spoznali najboljša dela tega pisca, ki jih je pozasavil Jure Nagode. Za slovo objavljamo kratek "prevod" dela Zbogom in hvala za vse ribe. Zbogom in hvala za vse afere Tako, stavka je končana, sindikati siti, vlada cela. Vlada, vlada, vlada. Kako nehvaležen posel je vladati. To vam lahko zagotovi vsak vladar. Koliko problemov je treba reševati. Socialni, ekonomski, monetarni, strankarski, zdravstveni, štrajki, protesti, napadi civilne družbe, napadi lobijev, zunanja politika, notranja politika, substral, inflacija, stagnacija, nezaposlenost, kriminal, konjske dirke, prostitucija, meje s Hrvaško, meje z Zgornjo Volto, nuklearka v Krškem, cestne težave, vojna na Balkanu, tujci in tako naprej, in tako naprej. Zdaj pa še te afere. Nekdo prisluškuje, nekdo krade, nekdo dela, kar hoče. Za znoret. Afera za afero. Ljudje sploh ne razumejo, da se to dogaja v vsaki pošteni demokraciji. Kako je imel prav tisti, ki je rekel, dasta umazan seks in čista droga temelja vsake demokracije. No, vsaj ena korist je od teh afer. Ljudje so tako obremenjen i z aferami, da sploh ne vidijo, da je naše gospodarstvo v totalnem razsulu, da parlament (oprostite izrazu) svira kurcu lužne pesme, in da politiki lepo za hladom uživajo sadove svojega, svojega... pač nekakšnega dela. To je dobro. Pravzaprav imamo afer še premalo. Treba bo najti kako dobro afero, da bodo politiki imeli nekaj dela, ljudje ne bodo vtikali nosu v druge zadeve, novinarji bodo lepo prodajali svoje časopise in oddaje... NE, HVALA. Dovolj imam afer, politike in slabih restavracij. Grem na bazen (ha, se bom vsaj enkrat pošteno skopal in umil). Vašeaferemenezanimajo več. Lahko si jih nekam zataknete. ZBOGOM IN HVALA ZA VSE AFERE. (Kaj, koliko je vstopnina na bazenu? Nemogoče, toliko! Bog pomagaj nam, ubogim na duhu!) KONEC (zaenkrat) Jure Nagode la im J M Vrste dolgodlakih muc Želvovinasta-bela perzijka - Barva kožuha je mešanica rdečih, krem, črnih in belih lis. Oči so bakrene ali oranžne barve. Himalajska perzijka - Ta vrsta mačke ima značilno čokato gradnjo perzijk s kratkimi, močnimi nogami, širok obraz in top nos. Veliko ljudi jo zamenjuje z dolgodlako siamsko mačko, vendar je himalajka pristen tip perzijke. Variante himalajske mačke so različne od čokoladne, modre, lisaste, krem, rdeče, vendar imajo vse ne glede na barvo kožuha vedno živo safirne modre oči. Pisane perzijke oziroma tabby-variante teh mačk je veliko, vendar je značilnih le nekaj in sicer: rdeča pisana, rjava pisana in srebrna pisana. Pri rdeči pisani so proge na kožuhu živo bakreno rdeče, oči pa so bakrene ali rdeče. Rjava pisana ima rumenkastorjav kožuh in črne proge. Srebrna pisana ima srebrno siv kožuh in črne proge, oči pa zelene ali svetlo rjave. Nasplošno imajo vse perzijke čokat trup, okroglo glavo in okrogel obraz, kratke, močne noge, plosk nos in velike okrogle oči. Poleg tega imajo tudi izredno gost kožuh. Od drugih dolgodlakih mačk so najbolj značilne birmanke, angora mačke, ragdol, balijke in turške. Aleš Matko Godci na Geossu V središču Slovenije v Spodnji Slivni so sc maja letos srečali harmonikarji. Pripre -ditev je pripravil gostilničar Stanc Perc skupaj s kmečkim turizmom Kimovec. Odziv je bil na obeh srečanjih presenetljivo velik, saj se je zbralo preko 100 harmonikarjev iz, vseh krajev Slovenije in zamejstva. Srečanje je bilo razdeljeno v dva dela, dopoldan so se predstavili v prostem programu, popoldan je bil tekmovalni program. Nastopilo je 30 najboljših, med katerimi je strokovna žirija razdelila nagrade. Med nastopajočimi je bil Uroš Križman, star 12 let iz. Spodnjih Praprečpri Lukovici, ki je nastopil že drugič. Na novo diatonično harmoniko je zaigral dve skladbi. Majsko cvetje in Dunaj ostani Dunaj. Nastopil je tudi v Šcntgotardu nad Trojanami in se uvrstil na drugo mesto ter prejel pokal. Uroš je začel igrati na diatonično harmoniko kot samouk pred dvema letoma. Začetki so bili težavni, potem je pričel obiskovati glasbeno šolo Brdo pri Lukovici, ima stalnega učitelja Toneta Omahna, ki ima svoj ansambel. Uroš sc redno udeležuje tekmovanj ljudskih godcev tudi po ostalih krajih Slovenije in dosega zadovoljive uspehe. Čeprav je Uroš še mlad, ima pred seboj veliko načrtov. Pravi, da ne gre na tekmovanje zato, da bi bil zmagovalec, vesel je, da lahko sodeluje, kamor ga vabijo prireditelji. Jože Novak Šoferji in avtomehaniki na Kalu Avto moto društvo in Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Hrastnika organizirata v nedeljo, 18. julija ob 10. uri pri planinskem domu naKalu tradicionalno srečanje. Na srečanju bodo potekala razna športna tekmovanja med ekipami AMD in ZŠAM, predvsem v malem nogometu in vlečenju vrvi. Podelili bodo tudi odlikovanja AMZS članom za dolgoletno delo. Seveda pa bo vse to povezano s piknikom in srečolovom. Organizatorji obljubljajo, da ne bo noben udeleženec lačen ali žejen. V primeru slabega vremena bo srečanje s piknikom naslednjo nedeljo ob isti uri. T. L. Vročina na dializi Ob koncu junija je imelo Društvo ledvičnih bolnikov Zasavje svojo redno sejo. Dogovorili so sc, da bodo septembra organizirali piknik za člane društva in njihove družinske člane (verjetno na Kalu ali Smrekovim). Odločili so sc tudi, da bodo pomagali v akciji za nakup prezračevalnih naprav oziroma naprav za hlajenje zraka. Lc-tc nujno potrebujejo v vseh treh bolniških sobah na Dializnem oddelku, saj sc v poletnih mesecih temperatura v sobah v sončnih dneh dvigne tudi do40 stopinj Celzija. To je za bolnike vsekakor zelo neugodno. Pričakujejo, da bodo sredstva zbrali s pomočjo podjetij in zasebnikov. Težava je še v (cm, da teh naprav ne izdelujejo v Sloveniji, ampak jih bo potrebno uvozili. Pohodniki na Gobavici Združenje borcev in udeležencev NOB občine Domžalejc v soboto, 19. junija pripravilo 19. tradicionalno srečanje pohodnikov pri Planinskem domu PD Mengeš na Gobavici. Tega srečanja sc je udeležilo 105 pohodnikov. Med pohodniki so bili tudi zasavski planinci: iz Zagorja 14, iz Hrastnika 8 in Litije 16. Vsi so v letih 1992 in 1993 v celoti zaključili Domžalskopot spominov NOB. Nekateri so prehodili pot v letih 1980 do 1992 tudi po štirikrat do devetkrat. Tako sla zakonca Baš iz Čolniš (Zagorje) prehodila pot štirikrat in Hinko Lcbingcr iz Litije pa kar devetkrat. Ob kratkem kulturnem programu so bila podeljena priznanja in novi spominski znaki o prehojeni poti. Besedilo in foto: Jože Novak M Mladim Zasavcem Zadnjič smo spoznali polovico otrok z Dobovca, danes se predstavljajo še drugi. Lahko opazite, da radi potujejo. Nekaj trenutkov potujte z njimi. Če boste v resnici kam odšli, pišite. Pišite tudi domov, seveda. Če ne znate lepo, vsaj razločno in pravilno. To je vaša olika. Kar ste se med šolskim letom naučili, zdaj uporabite. Se pravi, da ne pozabite na osnovna pravopisna pravila. Največ napak je v zvezi s predlogi: Lep pozdrav iz morja... Kot da bi pisali na dnu morja. Torej: z morja. Če pa greste v Mursko Soboto, bo pozdrav iz Murske Sobote. Obe besedi pišemo z veliko začetnico. Drugi del pišemo z malo, če je to mes- to (Novo mesto), vas, selo ali trg. Tako je to z vašim znanjem. Kako je z vašim znanjem ljudskih pesmi, lahko samo ugibamo. Večkrat slišimo, da jih mladi premalo pojejo. Čeprav vemo, da je pesem duša naroda. Tisti, ki jih je vzela tujina, jih pojejo še v tretjem in četrtem kolenu. Zato bi nekaj počitniških strani objavljali besedila ljudskih pesmi, ki jih morate še dopolniti. Napev pa vam bodo zapeli starši. Če ne bodo znali, vprašajte babice. Za pokušino objavljamo fotografijo mladih Zasavcev na morju. Dobovčani za Zasavca Ime mi je Astrid. Sem suhe postave. Jezim se, če mi moja mlajša sestra Tanita nagaja, kadar pišem nalogo. Rada tečem skozi gozd, ker mi je zelo všeč narava. Rada imam tudi jutranjo telovadbo. K meni hodi Orni. ki čaka na avtobus. Velikokrat pridejo na igrišče otroci, s katerimi se igram. Razveselim se Barbare, ki skoraj vsak dan hodi na igrišče in se skupaj igramo. Astrid Strgaršek, 3. r. Sem Tomaž. Moja posebnost je, da sem od vseh v razredu mlajši. Zelo rad nagajam. Zato se s prijateljem včasih kregava. Igram harmoniko. Rad bi igral tudi trobento. Jezi me, da moram iz trave pobirati zlatice, da živina ne zboli. Tomaž Jelen, 3. r. Sem Nejc - nagajivec. Na menije kaj dobrega in tudi kaj slabega. Moja posebnost je, da imam skrbno mamico. Saj drugače sploh ne bi bil odličen v šoli. Všeč pa mi ni, ko gledam risanko in me mami pokliče k večerji. Ne zanima me glasba, ampak le šport. Napriiner karate. S prijatelji se razumem. Le včasih nas ta žlehtna prime in se ravsamo. Nejc Potrpin, 3. r. Ime mi je Emi. Doma se rada igram. Moja najboljša prijateljica je Astrid. Ko je konec pouka, greva z Astrid k njej domov v otroško sobo. kjer se igrava. V časih doma nagajam. To domačim ni všeč. Rada pa doma pomagam. Najraje zalivam rože, katere imam še posebno rada. Ob sobotah z mamico pospraviva stanovanje. Nato babica speče domači kruh. včasih potico ali piškote. Kadar delam nalogo, me zelo jezi, če me kdo kaj sprašuje. Takrat mu sploh ne odgovarjam. Emi Fabjan, 3. r. Živio! Ime mi je Barbara. Stara sem 10 let. Po naravi sem bolj lena. Imam srednje dolge rjave lase in rjave oči. Obiskujem 4. razred. Najraje igram na si ntesizer. Zanimata me glasba in živali. Moja posebnost je, da zelo rada berem . V šoli sem kar pridna. Le da mi včasih kaj ponagaja. Popoldne se grem rada potepat. Najbolj me jezi, če mi kdo sredi igranja reče, naj grem kaj delat. No, to je vse o meni. Pa lep pozdrav! Barbara Bajda, 4. r. Sem Goran. Rad grem v šolo, da vsak dan berem in sc učim. Doma imam tudi domače živali. Ubogam mamico in ateka. Rad delam. Ko bom odrasel, bom poklicni šofer. Navijam za Ganse. Goran Rozman, 4. r. Sem Gregor. Hodim v 4. razred. Ko sem hodil v L razred, sem rad nagajal otrokom iz vrtca. Imel sem težave z branjem, a seje to uredilo. Pa tudi tepel sem se še rad. Včasih sem bil malce važen. Se zdaj rad komu ponagajam. Gregor Skrinar, 4. r. Helena, Darja, Rosana,... se v vročih dneh rade spominjajo izleta v Portorož. Radenci Oči je bil v Radencih na zdravljenju. Odločili smo se, da ga obiščemo. Dolgo smo ga iskali. Končno smo ga le našli. Pokazal nam je Radence z okolico. Predlagal je. da si ogledamo Krambergeijevo hišo, ki je v bližini. Odpeljali smo se. Med potjo smo videli kar nekaj zanimivosti. Takoj sem si ogledala jezero. Šla sem še za hišo in videla mali živalski vrt z opicami, fazani, golobi in drugimi živalmi. Krambergerjevo hišo so spremenili v gostilno. Astrid Strgaršek, 3. r Na Bizeljskem Ko nam zmanjka vina v gostilni, ati pokliče na Bizeljsko. Če ga imajo, gremo ponj. Peljemo se skozi Krško. Na Bizeljskem je lepo. Pri hiši imajo največji hrast v Sloveniji. Imajo tudi dva sinova, ki sta moja prijatelja. Vedno se igramo. Tam dobimo tudi malico. Potem moramo oditi. Na poti domov vedno zaspim. Tomaž Jelen, 3. r. Na Gorenjskem Odpravili smo se na nedeljski izlet na Gorenjsko. Z nami se je peljala tudi stara mama. Bilo je lepo nedeljsko jutro, brez najmanjšega oblačka. Po uri in pol vožnje smo prispeli na Brezje. Tu smo bili pri maši. Pred cerkvijo so krainari prodajali spominke. Starša sta mi kupila prstan in verižico. Od tam smo se odpravili na Bled. Ogledali smo si račke in labode, ki so plavali naježeni. Želela sem jih še opazovati, a na žalost je začel padati dež. Odpeljali smo se proti domu. Med potjo smo si ogledali brniško letališče. Utrujeni smo prispeli domov. Vojka Jelen, 3. r. Fantje po polj gredo Fantje po polj gredo, vriskajo in___________ Jaz pa piščalko imam, žvižgat ne___________. Včasih je luštno blo, zdaj pa ni več_______, Včasih smo vince pil, zdaj pa_______________. Včasih me rada ima, včasih pa____________. Včasih pa, kjer me vid, prav: Le še__________/ •pud ‘efujpo6 ‘opoA ‘oyei ‘uieuz ‘otod :Aaj|say .. ^ Bila je sobota. Spet dolgcajt. Kaj nardit? Hopla, kaj pa je to, kakšen plakat je to? DPD Svoboda Dobrna prireja! Cilej, glej. Kock žur v Trbovljah. Nemogoče...je mogoče tudi brez Kovinotehne. Komaj čakam, da bo ura osem zvečer. Gremo pogledat kaj se dogaja pri Kantini. Trbovlje, mesto, o katerem znajo na telefonskih informacijah v Džibutiju povedati, daje. vsaj kar se tiče rock koncertov, klinično mrtvo, je oživelo vsaj tisto soboto, ko je kolendar zatrjeval, da smo tretjega sedmega entisočdevetstotriinde vetdesetega leta. Datum, ki si gaje vredno zapomniti. Z razbijanjem (niti ne v negativnem smislu) so prvi orali ledino nadebudneži, imenovani Not the same. Poželi so burni aplavz, kot npr.: uuuuaaaa, bejžte dol, kva sploh delate tle... Tega si fantje res niso zaslužili. Kljub temu, da niso bili ravno briljantni in tudi ne preveč uigrani, si zaslužijo pohvalo. Če ne za drugo, vsaj za pogum, da so nastopili pred približno 150-timi rock kritiki. Not the same je zelo, zelo mlad bend. z veliko vaje in še več vaje lahko pričakujemo od njih še kakšen glas. oziroma kakšno kitarsko solažo. Gost iz Maribora, imenovan Goth, o sebi pravi, da rasturavadark tehno. Vokal v živo, glasba na "svirajnazad" še vedno ni ganila 180-tih rock kritikov, ki so resnici na ljubo, raje posvetili svojo pozornost naslednji steklenici piva. Goth (jebiga, nisem rock kritik, čeprav imam rad pivo) igra zanimivo glasbo, nekonvencionalno, alternativno. Poudarek celotnega koncerta naj bi bil ravno na takšni glasbi. Tretji bend, ki seje pojavil na odru, je bil Modri drkač, pardon dirkač. Uspelo jim je razdvojiti na tri tabore zdaj že kakšnih 200 kritikov. Nekateri so zatrjevali, da malo dobrega starega rocka od CCRjev in ostalih prav godi ušesom, še posebej, če zraven poslušajo glasove grla, ki strastno žlampa pivo. Drugi so spet smatrali, da fantom manjka harmonika, narodna noša in kakšen dober manager, na primer Boris Kopitar. Še najbližje so bili tisti, ki so vztrajali pri trditvi, da fantje sploh ne igrajo slabo, niso pa bili prepričani ali so komade tujih bendov zanalašč malo obdelali po svoje. Kaj češ, okusi so različni. In že so tu Agents Ltd. Polk je znorel! Celih pet mladcev je na njihovo glasbo pod odrom divjalo in žuriralo. Mogoče številka ni ravno velika za Ganse, za Trbovlje pa to pomeni kakšnih 250 odstotkov več zadovoljnih pod odrom kot običajno. Ker mi je njihovaalterscenain sound všeč.bom napisal, da so bili super. Klinc gleda, če se ne strinjate z mano. Fantje so perspektivni in tudi organizacija koncerta je v glavnem njihovo maslo. (O tem beri nekje nižje.) Victoria iz Zagorja kot zadnji bend je prav tako zadovoljila rock kritike. Celo kakšen ekstra odmor med dvema požirkoma piva so si privoščili. Soliden nastop Zagorjanov je dodal piko na j sobotnemu večeru. Za spremembo je bilo dneva kar prehitro konec. Žal zaradi bolezni v ansamblu (kako originalna fraza) niso mogli pokazati, kaj znajo Mr. Horn iz Trbovelj in mariborski DDT, ki so bili na plakatih najavljeni (na plakatu je omenjen še en bend, vendar ga ne znam prebrati). Upam, da bodo vsi neudeleženci, prav tako kot udeleženci, imeli kmalu priložnost spet pokazati svoje incestne sanje in nizke strasti, izražene skozi pekel solaže, bobnenja bobnov in ekstaze vokala. Še nekaj o organizaciji. Agents Ltd. in Klub mladih svobodnjakov pod okriljem DPD Svoboda Dobrna so naredili tisto, o čemer lahko mega zvezde slovenske estrade samo sanjajo - brezplačen koncert. Vsi nastopajoči so se v bistvu le promovirali in "otipavali teren". Agents Ltd. in ostali bendi, ki mislijo resno, naj raje poskusijo prodreti na pravo sceno kje drugje. Čeprav je bilo na koncertu folka okoli 200, če upoštevamo vse, ki so prihajali in odhajali pa 400 do 450, me preganja občutek, daje veliko ljudi bilo nepotešenih. Pa ne zaradi slabe muzke. V tej koncertni suši, ki traja v Trbovljah že lep čas, enostavno ne moremo govoriti o kakšni glasbeni razgledanosti. Posluša setisto. kar servira radio in MTV. Vendarsem optimist. Uspeh tega koncerta naj opogumi organizatorje. Če scena zalaufa, se bo dalo tudi kaj zaslužiti. Agenti kot glavni organizatorji niso. Zato zaslužijo posebno priznanje ali pa red herojev dela s srebrnimi lovorovimi venci za zasluge za zdolgočaseni narod Zasavja. Če že nič drugega, je bil koncert za mnoge pravo družabno srečanje, kjer so, kot se za srečanja spodobi, srečali mnoge, ki jih niso srečali že dolgo, dolgo. Tudi to ni mačji kašelj. Če pa je zraven še dobra muzka, pa nč hudga. Vidino se na koncertu bratov Avsenik. Jure Nagode Vse manj je dobrih gostiln... ali Few Good Men V vsakdanjem življenju je vse več od visno od (dobrih?) od četnikov, Ti si lahko v (prejmnogih primerih mirne duše lastijo zasluge za naše finančno (ne)bla gosta nje, izjemoma pa celo za našo svoltodo in golo življenje. To se vse bolj odraža tudi v filmih, posnetih zadnjih, recimo, deset let. Vsi poznamo neštete akcionerje, kjer je Veliki Šef Mafije kratkomalo nedotakljiv, saj vsakega vestnega policaja prežene že s santo omembo odvetnika. Tistim boij trdobučnim ponavadi reče še nekaj v stilu: "Ce ne boš priden, Ixim nate spustil svojega odvetnika. Potem boš lahko srečen, četi bodo ostale gate na riti..." Dober film lahko kot predstavnik moškega dela občinstva velikokrat primerjam z hujnostjo ženskega oprsja. Ne sme biti V____________________________________________________ (časovno) gigantski, da se ga ne ustrašimo, po drugi strani pa ni priporočljivo, če je premalo opazen, saj ga v tem primeru Čisto lahko spregledamo. V vsakem primeru pa že ne more veljati reklamni slogan "smail is beautiful”. Few Good Men je ujel pravo razmerje med prej omenjenima nasprotjema. Uvrstil bi ga med variacije na formulo uspeha tipa Oficir in gentleman. Oficir je .Jack Nicholson, gentleman pa Tom Cruise. To je tista variacija. Vojaki so pač (kot po navadi) le statisti, Če živijo ali umrejo. Zgodba nas poskuša prepričati, da dober vojak (v nasprotju s pričakovanji) ne sme slepo izvrševati ukazov nadrejenih, za katere ve, da so moralno vprašljivi. Tom Cruise - vojaški odvetnik? Mogoče, vendar meje Kostner nekako bolj prepričal, čeprav je v bistvu izgubil (JFK). Jack Nicholson - poveljnik marincev? Cisto verjetno. Jacku so vloge odštekancev res pisane na kožo (Shining). Težko je verjeti, da je mogoče iz oguljenega scenarija še kaj narediti, ne da bi nas za vrat zgrabil občutek deja vtija in vendar:.. Few Good Men ca n be placed between few good fibns. Tommy Modni svet Ličenje Čeprav večina moških ni navdušenih nad naličenimi ženskami, pa vendar brez ličenja vedno ne gre. Kako se namažemo, da smo videti še lepše? Obraz si namažemo z navadno kremo. Nato začnemo s prekrivanjem nič kajzaželjenih aken, rdečic in pogostih podočnjakov. Za to uporabimo korektorje v obliki šminke. To je puder, ki smo ga nanesli naprimer pod oči. Nato uporabimo tekoči puder (se lažje in bolj enakomerno razmaže) in ga čim hitreje nanesemo na obraz in vrat, da se ne posuši. To se v tem primeru pozna z lisami, kar se vidi zelo grdo. Tekoči puder se na koži sveti, zato se moramo napudrati še s pudrom v kamnu ali prahu. Šele tako je naš obraz pripravljen za nadaljno maskiranje. Tako je naša občutljiva koža na obrazu zavarovana pred močnim soncem poleti in pred mrazom in vetrom pozimi. Nanašanje krem in pudrov poteka v smeri naših obraznih mišic, ki potekajo tako, ko je narisano na skici. Da ne bo preveč informacij naenkrat, bomo nadaljevali prihodnjič. Blanka Tomac Skupina Chatcau pripravlja svojo prvo CD ploščo. Kljub temu. da jc pesem Lola še vedno prepovedana, bo tudi na plošči. Ob vseh pesmih, ki so na njihovi zadnji kaseti Avantura, bo na CD-ju še pet ali več pesmi z njihovih prejšnjih kaset. Člani Chaleauja se že odpravljajo snemat nove pesmi. Novo kaseto napovedujejo še letos! Sank rock pripravljajo koncertno kaseto. Posneli jo bodo na enem od poletnih koncertov, možno je. da bodo uporabili tudi kakšen posnetek nastopa na prireditvi Pivo & cvetje. Glede na popularnost, ki jo uživajo, bi moralo biti takšno snemanje zanje mačji kašelj. Melodije morja in sonca letošnjega leta so za nami. Znani so zmagovalci in poraženci. Kot je pri nas v navadi žc letijo kritike na izvajalec, saj jim marsikdo očita odkrito "kopiranje" napevov tujih, že posnetih pesmi. Kaj hočemo, originalno idejo je malce težje dobiti... Septembra lahko v trgovinah pričakujemo novo kaseto skupine Don Mentony. band. Po nekaterih menjavah članov kaže, da seje zdajšnja ekipa ustalila. Ob izidu kasete Don Mentony napovedujejo tudi izid CD plošče, četrte po vrsti. Prvo kaseto Za vsakogar nekaj je izdala skupina Lopatic family band. Ob očetu Silvestru v skupini nastopata še sinova Rok in Jure. Promocijo kasete so imeli v Brežicah. Celotno prireditev sta snemala Radio Posavje -Studio Brežice ter Kabelska televizija Krško. Zelo uspešna sta tudi sinova sama. Za njima je nekaj nastopov na "Pilovih žurih" ter na "Zlatem srčku". TAŠ Delovno srečanje slikarjev v slikarski koliniji Izlake - Zagorje se je pričelo 10. julija v Medijskih Toplicah na Izlakah. Letošnje srečanje slikarjev je še posebej pomembno, saj se slikarji iz različnih krajev po Sloveniji in celo iz tujine družijo že trideset let. Predsednik kolonije Nande Razboršek je dejal, da posebnega praznovanja ne bo in da bo tudi 30. srečanje delovno obarvano. Po njegovem mnenju je največje priznanje letošnji slikarski koloniji veliko, doslej naj večje, število udeležencev. Sedemnajstim umetnikom (predvseinizSlovcnije. pet iz tujine, dva celo iz Japonske) seje pridružil še Zmago Jeraj iz Maribora, kije tukaj že tretjič. Prva skupina, ki seje leta 1964 zbrala na Izlakah, je štela le deset slikarjev. Takrat je desetdnevno srečanje slikarjev in nasploh prvo slikarsko kolonijo v Sloveniji, ki je z leti prerasla v tradicionalno prireditev, pripravil slikar Tone Leskovšek iz Zagorja. Večina udeležencev prve kolonije je zdaj že mrtva, živi so le še Janez. Knez. Milan Rijavec in France Slana. Po vzoru izlaške kolonije sta kmalu z delovanjem pričeli koloniji v Škofji Loki in Idriji, ki sta po nekaj letih uspešnega dela zamrli. Tudi v Zagorju ni manjkalo težkih trenutkov, vendar so vztrajali. Vsa leta so slikarji skušali na umetniški način izraziti svoje videnje zasavske pokrajine in ljudi. S slikanjem, pa tudi s srečanji, so soustvarjali likovno podobo Zasavja in mu na takšen način dajali poseben pečat izvirnosti in pristnosti v širšem slovenskem prostoru. Prvi dan je minil v spoznavanju okolja in ljudi. V nedeljo so sc slikarji odpravili na vožnjo po Zagorju in okoliških vaseh Šcntgotard. Čemšcnik. Gamberk. Ogledali sosi tudi nekatere slike iz prejšnjih let. V ponedeljek in torek so pričeli z ustvarjanjem. V sredo so se odpeljali na Vače. Bogcnšperk in v Litijo. V četrtek in petek je zopet na vrsti delo v naravi ali improviziranem ateljeju. Za soboto načrtujejo izlet v Ljubljano, kjer si bodo ogledali Narodno galerijo in Bienale. Zadnji dan bodo slikarji pripravili razstavo svojih del na terasi hotela, nekatera bodo pustili organizatorjem za razstavo, ki bo 8. februarja v Zagorju. Pri organizaciji kolonije pomagajo člani sveta kolonije: Nikolaj Becr - umetniški vodja. Nande Razboršek - predsednik. Milan Bedrač, Bojan Čoki, Leopold Drobne, Marko Glavač. Vida Kojnik. Cveta Pole. Vlado Poredoš, Božidar Povhe. Ema Renko in Samo Šiles. Denisa Huber Foto: Tomo Brezovar V torek. 6. julija, je bila v avli DD Zagorje predstavitev pesniške zbirke Francija Lakoviča - Pesmi na potepu, ki je izšla pri Zasavčevi knjižnici. V uvodu je direktor časopisa Zasavc Tomo Garanlini povedal, daje to manjši prispevek k boljšemu Zasavju oziroma kaplja k temu. da Zasavje ne bi bilo tako turobno. Tomo Garanlini. direktor Zasavca, je povedal, daje Franci Lakovič že četrti Zasavčan, ki mu je letos uspelo izdati lastno zbirko, tokrat zbirko otroških pesmi. Srečanja s pesnikom se je udeležil tudi slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je podprl ustanovitev Zasavčeve knjižnice ter pozdravil mlade pevce in recitatorje in jim dal novih vzpodbud. S prijetnim kulturnim programom so literarni večer popestrili z.odličnim nastopom pevci komomo-vokalne skupine GŠ Zagorje pod vodstvom Francija Stebana in recitatorji OŠ Ivana Skvarča. S pesnikom in ilustratorko Severino Šprogar - Trošt seje pogovarjala Petra Radovič. Izid zbirke so podprli: Skupščina Občine Zagorje. Zasavc, Piramida. Oria in Medijske Toplice A.Č., Foto: Tomo Brezovar 7ÌEMC p T Trboveljski godbeniki na SP Vse do zadnjega je kazalo, da Delavska godba Trbovlje letos ne bo mogla sodelovati na* svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v mestu Kerkrade na Nizozemskem, saj ni bilo na voljo dovolj denarja za potovanje. Vendar so godbeniki nazadnje le našli dovlj sponzorjev, nekaj pa je primaknilo tudi Ministrstvo za kulturo, ki seje prvo odzvalo na prošnjo godbenikov. Foto: Branko Klančar Delavska godba Trbovlje bo na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov nastopila v nedeljo, 18. julija v prvi kakovostni kategoriji pihalnih orkestrov pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana - Vuja. Godbeniki bodo odšli na pot 15. julija, pred tem so pripravili za domače občinstvo koncert, na katerem so predstavili skladbe iz tekmovalnega programa. Na Nizozemskem bo nastopilo 75 trboveljskih godbenikov. S pripravami na nastop na Nizozemskem so pričeli že sredi leta 1991, ko so igrali zahteven program na republiškem tekmovanju in prejeli za svoje izvajanje zlato plaketo. Višek nastopov pa je bil konec lanskega leta v Trbovljah, kjer so igrali na čast Bojana Adamiča. Na Nizozemskem se bodo najprej predstavili s promenadnim koncertom, na tekmovanju pa bodo zaigrali tri skladbe. Kot uvodno bodo igrali francosko Jutranjo pesem, kot obvezno Sakralno simfonijo, po lastni izbiri ša še Lancenovo Pesem o drevesu. Delavska godba Trbovlje je prvič sodelovala na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradu na Nizozemskem leta 1974. Osvojila je zlato medaljo in posebno pisno priznanje kot najboljša godba tekmovanja v tistem letu. Na prvenstvu (prirejajo ga vsaka štiri leta) so sodelovali še leta 1978 in 1981 in se tudi takrat vrnili domov z zlatima medaljama. T. L. in M.P. ZABELz/O Hrastnik Kmečke igre, ki spremljajo zadnje čase vaške veselice, dvigujejo nivo teh zabavnih prireditev. Tckmu-jejovkošnji, grabljenju, sestavljanju voza, luščenju koruze... Takoje bilo 10.julija tudi v Turju, kjer so gasilci organizirali praznovanje kra-jevnega praznika že en mesec prej. Igral jim je, kot že vrsto let, ansambel Slovenija. Na grajskih poletnih igrah, ki jih organizirajo v Laškem, so gostili 9. julija igralca Polono Vetrih in Iva Bana, ki sta odigrala komedijo Ob letu osorej. Privabila sta tudi precej Zasavcev. F. M. Trbovlje ŽPZ Prosvetnega društva Dobovec je 10. julija gostoval na Madžarskem. Na vabilo pevskega zbora Avgust Pavel iz Gornjega Senika - Porabska Slovenija, je zbor na enodnevnem gostovanj u pel pesmi iz nj ihove-ga programa pod vodstvom zborovodkinj c Barbare Glas. Dobovške pevke so tako vrnile obisk pevcem iz vrst Porabskih Slovencev, ki so lani v organizaciji McPZ Svoboda II obiskali tudi Dobovec. Večina trboveljskih pevskih zborov - Zarja, Slavček in Svoboda II je prcnchalaspcvskimi vajami. Tuje poletje in tudi pevci ter pevke potrebujejo počitek, rekreacijo in čas za nabiranje novih moči. Večinoma bodo z vajami pričeli konec avgusta oziroma v začetku septembra. V vsakem primeru bodo zelo veseli vsakega novega pevca ali pevke, ki bi se vključili v zbore. T.L. Parnasova Dota Vlada Garantinija smo doslej poznali po njegovih pesmih, ki jilt je objavljal v literarnih revijah. Letos pa je pri Dolenjski založbi v Novem mestu izšla njegova samostojna pesniška zbirka Zlagani raj, iz katere objavljamo njegovo pesem Dom. Franci Lakovič Dom Tam imaš svojo sobico, Dom postane z leti darežljive roke hladen. in vselej primerno Duh očeta besedo, in matere a prihajaš izpuhti. tujec. Stare podobe Svoj dom izginjajo s sten. nosiš s sabo, Hiša splete v premišljevanjih novo gnezdo, mu vračaš vanj se vseli stare podobe, drugačna govorica. obraze. L ZPS STROJNA TOVARNA TRBOVLJE, Vodenska c. 49, Trbovlje razpisuje PONOVNO JAVNO DRAŽBO 1. ZA PRODAJO STANOVANJ NA NASLOVU: • Keršičeva cesta 21a - dvosobno stanovanje v izmeri 44,90 m2, Izklicna cena 14.000 DEM - Trg revolucije 3 - enosobno stanovanje v izmeri 39 m2, izklicna cena 8.001 DEM - Vodenska cesta 13 - dvosobno stanovanje v izmeri 40,40 m2, izklicna cena 6.111 DEM - Vodenska cesta 30 - enosobno stanovanje v izmeri 31,70 m2, izklicna cena 4.907 DEM 2. ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV NA NASLOVU: - GlobuSaka 6, prostor v skupni izmeri 125 m2, izklicna cena 42.336 DEM - Vodenska c. 30, prostor it. 1 v skupni Izmeri 35,40 m2, Izklicna cena 9.156 DEM ■ Vodenska c. 30, prostor it. 2 v skupni Izmeri 39 m2, izklicna cena 10.059 DEM Za preračun v SIT se uporabi srednji tečaj Banke Slovenije. Javna dražbe bo dne 29.7.1993 ob 12 uri v prostorih sejne sobe Strojne tovarne Trbovlje, Vodenska c. 49, Trbovlje. Za ogled stanovanl In prostorov se lahko dogovorite po tel.: 0601/22 922 Ini 358. Na dražbi lahko sodelujejo pravne In fizične osebe, ki pred začetkom dražbe vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun STT št. 52700-601-11763 ali neposredno pred začetkom pri blagajni. Plačano varščino bomo ponudniku, ki bo na dražbi uspel, vštete v kupnino, ostalim ponudnikom se bo varščin vrnila v roku 8 dni od dražbe v nominalni vrednosti. Pooblaščenci pravnih oseb morajo pred pričetkom dražbe predložiti pisno pooblastilo. Najmanjši znesek dražitve in ostali pogoji dražbe bodo objavljeni na sami dražbi. Prometni davek, stroške zemljiščko knjižnega postopka in takse plača “•upec. Kupec, ki na dražbi uspe, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni od dražbe. Če ponudnik, Id uspe na dražbi, ne sklene pogodbe v roku dni, bomo prodajo razveljavili, varščino pa zadrži prodajalec. Predmetna stanovanja in prostore prodajamo po načelu "videno-kupijeno". ku 8 WWWWWWWWWWWTOWWWWW REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE PROGRAM IZOBRAŽEVANJA 1993/1994 Pridobitev izobrazbe: 1. Osnovna šola: - 6.razred - 7. razred - 8. razred 2. Srednja trgovska šola: - prekvalifikacija v trgovca - trgovec - trgovinski poslovodja - ekonomsko-komercialni tehnik 3. Sredrya upravno administrativna šola: - upravni tehnik 4. Monter električnih omrežij in instalacij. 5. Voznik motornih vozil. o. Mehanik vozil in voznih sredstev (avtomehanik). 7. Voznik inštruktor A, B, C, D in E kategorije. 8. Srednja šola za elektrotehniko: - elektrikar - energetik, 1. letnik - elektrotehni energetik, 3. letnik - elektkrotehnik elektronik 3. letnik 9. Višja upravna šola 10. Višja poslovna šola 11. Tehniška fakulteta: - oddelek elektrotehnika - oddelek strojništvo 12. Fakulteta za organizacijske vede: - 1. in 2. stopnja Usposablianie in izpopolnjevanje: 1. Avtomatizacija pisarniškega poslovanja 2. Poslovna tajnica - tečaj 3. Poslovna tajnica (izobraževanje po 5. stopnji) 4. Računalništvo - uporaba PC računalnika, - Wordstar, uporaba urejevalnika besedil, - Quattro prò, delo s tabelami in preglednicami. 5. Specialistično usposabljanje za računovodje 0. Vodenje poslovnih knjih za mala podjetja in obrtnike 7. Varstvo pri delu 8. Varnostnik 9. Voznik viličarja 10. Upravljalec mostovnih žeijavov 11. Strojnik težke gradbene mehanizacije 12. Skladiščnik 13. Strojepisje 14. Telefonist Splošno izobraževanje: 1. Slovenščina kot drugi jezik 2. Tečaji tujih jezikov - začetni in nadaljevalni - angleščina - nemščina - francoščina - italijanščina 3. Retorika za vsakogar 4. Ekološko izobraževanje 5. Voditelj čolna o. Tečaj šivanja in krojenja 7. Kuharski tečaj Poleg navedenih oblik po potrebi organiziramo razne oblike prekvalifikacij in dokvaliafikacij. Vpisujemo vsak dan, razen sobote, od 8. - 15. ure, ob sredih do 16. ure, na sedežu Revirske delavske univerze Trbovlje, Trg Svobode 11 A, telefon/faks: 0601/21-763. Izberite svojo pot do znanja! V soboto so v Trbovljah pripravili že 24. tradicionalni Lučkin memorial v spomin na tragično preminulo plavalko trboveljskega Rudarja Lučko Vodišek, ki se je smrtno ponesrečila v prometni nesreči leta 1969. Tokrat seje na memorialu zbralo okrog 280 mladih plavalcev iz 14. klubov iz vse Slovenije, prišli so tudi gostje iz Rijeke. V prekrasnem prizorišču trbovejske "kopalnice", ki so jo prizadevni organizatorji plavalnega kluba Dadas Rudar Trbovlje spremenili v pravi olimpijski objekt, so potekali boji v pionirski in kadetski konkurenci. Oboji so sedaj v zaključnem delu priprav za državno prvenstvo, ki bo za kadete že prihodnji teden v Trbovljah, pionirji pa bodo svoja znanja plavanja preizkušali konec julija v Ljubljani. Doseženi rezultati napovedujejo dobro formo, rekordnih dosežkov pa tokrat ni bilo, saj je rekorde za Alenko Kejžar, velikim upom slovenskega plavanja, težko popravljati. V memorialni disciplini 100 prosto za dekleta sta zmagali Maša Ivanovič iz Krškega pri pionirkah in Petra Verhovčak iz Maribora. Mlajša Maša je dosegla boljši rezultat kot zmagovalka v starejši kategoriji. Seveda pa je potrebno povedati, da se na štartu niso pojavile naše najboljše kadetinje, ki so se prav v soboto vrnile z mladinskih evropskih iger naNizozemskem, med katerimi je bila tudi Alenka Ličar, članica Dadas Rudarja. Trboveljčani so se tokrat izkazali predvsem v kadetski konkurenci. Katja Jordan je na 100 delfin osvojila drugo mesto, tesno za Riječanko Barbaro Fatur, na 100 prosto pa je bila tretja. Druga mesta so si priplavali še Urška Zor na 100 prsno, Matjaž Jazbec na 100 hrbtno in Aleš Fabjan na 100 prosto. Svojo prvo posamično medaljo je tokrat osvojila tudi Tina Grobljar na 100 hrbtno. Na štartu je manjkala naša najboljša kadetinja Alenka Ličar, ki je utrujena po dolgi poti prišla le bodriti svoje klubske kolegice. Barbara Kus Rezultati: 100 delfin - pionirji: 1. Vaici (VV), 2,Resmau (LL), 3. Čepel ni k (FR), 9. Lušič, 2<).Onuthcn, 21.Kolar (vsi DRT); -kadeti: 1.Abraham (FR), 2. Škabar (LL), 3. Povhe (CK), 15.Ogrizek, IS.Pavelšek (oba DRT); - pionirke: 1.Dobaj (BM). 2.Ivanovič (CK), .(Pečar (NC), B.GregorČič (DRT); kadetinje: l.Fatur(PRB),2.Jordan(DRT),3.Š.mic(LU; 100 hrbtno-pionirji: 1 Vaici (VV), 2.Medvešek(BM), 3. Resman (LL), 7. Potrpin (DRT), 13.Vrtačnik, 20.(>mahen, 21 .Frelih (vsi DRT); kadeti: 1 .Stojanovič (NC), 2Jazbec (DRT), J*— ORIA in EE šele novembra Žreb štartnih številk so opravili tudi v drugi nogometni ligi. V prvem kolu 22. avgusta bodo igrali: SET Vevče-ETI Elektroelement, Oria Rudar-Domžale, Avtobum-Železničar, Gidos-Triglav, Era Šmartno-Dravinja, Korotan-Beltrans, Steklar-Nafta in Finali-Med-vode. Zasavski derbi med Orio Rudarjem in ETI Elektroelementom bo znova na spredu zelo pozno, v 13.kolu, 14.novembra. Sicer pa bodo v Trbovljah v prvem delu prvenstva poleg Domžal in Zagorjanov gostovali še Beltrans, Triglav. SET Vevče, Gidos, Korotan in Finali, v Zagorju paMedvode, Domžale, Nafta, Beltrans, Dravinja, Triglav in Železničar. Zasavska drugoligaša imata nasproten razpored. Ko prvi igra doma, drugi gostuje. Izjema sta le zadnji dve koli. S.F. v Z Medved na SP Hrastniški kajakaš Gorazd Medved se je udeležil svetovnega prvenstva v spustu v italijanskem Val di Soleju. Naš državni prvak je v posamični konkurenci osvojil 31. mesto in bil tretji najboljši Slovenec. Pred njimi sta bila Grobiša na 26. in Tuma na 2H. mestu, Skok pa je osvojil 37.mesto. Gorazd je za zmagovalcev zaostal 44 sekund in 59 stotink. Pred nastopom sta s trenerjem Robijem Haizerjem načrtovala uvrstitev okrog 20.mesta, tako da je bil po tekmi nezadovoljen, dejal je, da mu je zmanjkalo moči. Prvo mesto je osvojil 27-letni Nemec Markuš Gickler, ki je vozil s povprečno hitrostjo 20,S km na uro. Srebro in bron sta osvojila Italijana Pantaroilo in Maluzzi. V ekipni tekmi je Skivenija v postavi Medved, Grobiša in Tuma zasedla 7. mesto. Zlato so osvojili Francozi, srebro Italijani in bron Velika Britanija. Veliko bolj uspešni kot kajakaši so bili v Mezzani slovenski kanuisti. Sašo Fabjan S-------------------------------- Teniške zanimivosti iz Litije Tenis je šport za mlade in stare, za moške in ženske, toje verjetno znano vsem. Da pa so ženske zbrale pogum in pričele tekmovati tudi v občinski ženski ligi in to kar v treh ligah, so morali v Litiji čakati 3 leta. Ob že uveljavljenih treh moških ligah so dočakali letošnje leto tudi ženske. Kar nekaj časa od razpisa lig so čakali, da se je prijavila prva, potem pa se je vsul plaz prijav, ki seje ustavil najprej pri 32-ih prijavljenih tekmovalkah. Po odigranem 1. kolu seje postavil razpored na glavo, saj se je prijavilo še 13 igralk, takodasedaj tekmuje45 igralk, ki so razvrščene v tri lige po starosti in po kvaliteti. In da ne bo pomislekov, naj napišemo, da so dvoboji zelo zagrizeni, več jih odloča "tie break". Seveda tudi treme ni manjkalo. Navijačev tudi ne manjka, predvsem so možje in fantje, ki tudi naskrivaj stiskajo pesti "za svojo" in grizejo ustnice ob neuspeli potezi žene ali punce. Organizator lige Tenis park AS ne stoji križem rok in že pripravlja nove zanimivosti. Trenutno poteka teniški kamp, ki bo trajal julija iu avgusta. V njem je preko 50 otrok, ki pridno osvajajo prve teniške korake. Pravi užitek je videti mlade tenisače, ki se podijo za rumeno žogico. Ob koncu kampa bodo svoje znanje pokazali na turnirju. Mogoče lahko dobimo tudi nove Agasije, Samprase... Pa tudi, če bosta Čuk ali Gošte dobila naslednika, bodo zadovoljni! Stane Kokalj Tomo Klemen - olimpijec - Tomaž Klemen - Tomo z Dola je bil februarja letos v Portorožu izbran v ekipo petih kolesarjev, ki se bodo od 23. 7. do 4. 8. udeležili olimpi-adegluhonemih v Bolgariji. Želeli smo izvedeti kaj več o njem, pa ima do 18. julija priprave v Kranjski Gori. Zato nam je o uspehu svojega 26-let-nega sina pripovedovala njegova mama Marjana. "Tomo kolesari intenzivno približno 10 let, navdušen je tudi za nogomet. Odkar se pripravlja za olimpijado, ga ne sme igrati... Enkrat tedensko se dobijo kolesarji s trenerjem Tonetom Kunaverjem v Moravčah, kjer trenirajo, večkrat kolesari tudi s hrastniškimi kolesarji. Prevozi 60, 70 km dnevno - tudi štirikrat tedensko. Zadnje tedne je trening omejil, ker je imel poškodovano koleno, vendar je 3. julija na kolesarskem maratonu Pohorskega bataljona (150 km), ki ga organizira Branik Maribor, med gluhonemimi vseeno zmagal..." Meritve sluha so opravili avstrijski strokovnjaki že dvakrat, opravil je že zdravniški pregled. Cementarna Trbovlje (Tomo dela kot vzdrževalec v obratu Zidani Most) mu je omogočila brezplačen dopust za vse priprave in udeležbo na olimpiadi. Fanči Moljk Rekordnih 588 krogov Sašu Kurbur in Otu Slrakuštk sta sixtalavaki na SmMtem festu v nemškem Hannovru. Sašo se je uvrstil na .1., Oto pa na 4.mesto. Sašo je sodeloval tudi na turnirju olimpijskih upov v Plznu. Z novim državnim rekordom za mladince (588 krofov) je le za en krog zgrešil medaljo In ostal na nehvaležnem četrtem mestu. Seveda bo skušal to popraviti na mladinskem evropskem prvenstu, ki ho avgusta v Brnu. Sašo pričakuje medaljo, saj je to njegova zadnja priložnost med mladinci, kajti po MKP-u ho lahko tekmoval le še v članski konkurenci. B.K. ■.*.\\v.*.v. v. v.*. .•M*M*X*M*X*X*X*X*X*!*X*:«!*!*:*!*!*:*:*X* X* ■ .V.".v-X-.'.v.*.1.'.*.;.;.;.;.;.;.;.;-j.j|V.j.j Ob koncu sezone nogometašev Litije Nogometne žoge že kar nekaj časa mirujejo. Vendar ne bo odveč, če se povrnemo k nogometašem Lilije in njihovim igram v pomladanskem delu prvenstva. Pred tem so bile ambicije visoke, tudi prvo mesto je bilo še dosegljivo, vendar se je že pred prvo tekmo zataknilo, saj je eden ključnih igralcev Fele odpovedal in ni odšel na tekmo. Tudi kasneje ni našel skupnega jezika z upravo kluba, tako da Lilijani na njegovo pomoč niso mogli računati. Kmalu je upanje na višje mesto splahnelo, saj sla prva favorita lige, Piran in Tabor69 neutrudno nabirala točke, medtem ko so Litijani s težavo lovili vodečo moštvo. Konec upanj na prvo mesto je pomenila tekma v Piranu, kjer so poleg rezultatskega neuspeha izgubili šeČarmana, ki si je poškodoval gleženj. Od tu naprej seje začel polom nogometašev Litije, ne samo porazi pač pa velik osip igralce v, saj je na zadnje tekme hodilo le 11 igralcev, da o treningu ne govorimo. Nekaj kol pred koncem je ekipo zapustil trener Franc Sivko, zakaj, v Litiji še danes ne vedo. Zaradi denarja zagotovo ne, saj uprava trdi, da so bile obveznosti s Sivkom poravnane vnaprej. Ekipo je potem do končnega 5. mesta vodil Janez Tišler, ki je poleg neutrudnega dela na igrišču, priskrbel tudi velik del finančnih sredstev. 5. mesto niti ni tako slaba uvrstitev, glede na razmere v klubu. Velja pa poudariti, da Litija in tudi kisovška Svoboda ob številnih primorskih ekipah v ligi kaj več nista zmogli doseči. Se posebej, če vemo, da so večino tekem sodili primorski sodniki in da je bilo na njihovo sojenje veliko pripomb. In koga od nogometašev Litije bi za igre v spomladanskem delu prvenstva lahko pohvalili? Prvi, ki to res zasluži, je Mele, kije hkrati tudi najboljši strelec kluba in je gol dosegel skoraj na vsaki tekmi. Omeniti velja še Gnjatiča in Ocepka, ki sta svoje naloge opravila v okviru svojih sposobnosti, preostali pa bi, če ne drugega, lahkopokazali malovečborbenosti. Pravkar končan prestopni rok je tudi v vrste Litije prinesel precej sprememb, o le-teh pa v eni izmed naslednjih številk. Za konec velja pohvaliti še delo v pionirskih in mladinskih vrstah Litije, kjer mladih, nadobudnih nogometašev kar mrgoli. Če bo trenerjem uspelo zadržati najboljše (nekaj jih že trka tudi na vrata reprezentance ali pa so člani Oblakove nogometne šole), se litijskemu nogometu obetajo lepši časi. Seveda je vse povezano z denarjem. In kje ni? Stane Kokalj Metka ne počiva Na kratko bomo pogledali kaj dela naj športnica Zasavja Metka Lukančič. Na tekmovanju za pokal Slovenije v Rušah je Metka z zmago znova dokazala, da je trenutno naša najboljša športna plazalka. Vili Guček je na istem tekmovanju osvojil 5., Miha Golob pa 12. mesto. Vili in Metka sta sodelovala tudi na mednarodnem tekmovanju Rock masters v Kranju, kjer so se na povabilo Toma Česna zbrali najboljši plezalci sveta. Metka je v tej elitni konkurenci dosegla 4. mesto, Vili pa je bil 10. Tudi sicer naša plezalca ne počivata. Pridno se vzpenjata po najtežjih smereh. Viliju so uspele kar tri smeri z oceno 8a in sicer "La belle femme”, "Pokrajculja" in "Brdavs". Metka pa je že drugič zmogla smer zoceno 8a, tokrat "La belle femme". Takšen podvig še ni uspel nobeni drugi plezalki pri nas. Tudi ti uspehi so najbrž pripomogli, daje Metka končno podpisala sponzorsko pogodbo. Podjetje IBT bo finančno podpiralo Metko do decembra. B.K. Prehodni pokal Mladosti Ob 25. letnici ustanovitve ekipe Udarnik je bil v Šentlambertu odigran drugi turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 11 povabljenih ekip. Največ uspeha je imela ekipa M ladost Podlipovica (Izlake), kije potrdila vlogo favorita. V finalni tekmi je z 2:1 ugnala borbene domačine iz Šcntlamberta, tretja je bila presenetljivo Tirna, četrti pa Zlatorog - Ultra. Najboljši strelec in vratar (Pišek in Kučevič) sta iz vrst zmagovalca. Sponzor turnirja je bil MBP d.o.o. Zagorje. I. G. 2. kolesarski vzpon na Prvine Dom na Prvinah organizira 17. julija 2. kolesarski vzpon na Prvine. Kolesarska pot bo vodila od plazu v Zagorju, skozi Kotredež in Čemšenik mimo lovske koče do Doma na Prvinah. Kolesarji bodo razvrščeni vštiri skupine: družine z najmanj tremi člani, do 25. let, do 40. let in nad 40. let. Kolesarji se lahko vzpona udeležijo s katerimkoli kolesom. Prvi trije v vsakikategoriji bodo prejeli priznaja in praktične nagrade. Po končanem vzponu bo družabno srečanje z duom Ping - Pong. J. B. Promet 5. julija zvečer nalokalni cesti Zagorje - Podkum je M.J. iz Šklendrovca z gramozom napravil več grbin različne višine v dvojnem nepreglednem ovinku. S tem je hotel zmanjšati hitrost vozil, katerih hitrost je povzročala dviganje prahu proti hiši. Zaradi tega je naslednje jutro več voznikov utrpelo škodo na svoj ih vozilih. Patrulja je opozorila MJ. naj odstrani ovire. Proti M.J. bodo ukrepali. 8. julija ob 23.05 uri je neznanec obvestil policijsko postajo, da po križišču Grčar v Zagorju divja bela zastava 101. Patrulja je ugotovila, da je voznik P.S. iz Hrastnika iz neznanega vzroka krožno vozil po križišču. 9. julija ob 17.15 uri se je voznik R. B. iz Župe na Cesti 20. julija v Zagorju zaletel v zadnji del Sveinega tovornega vozila, ki gaje vozil BJ. 9. julija ob 22.00 uri je M.J. vozil zastavo 126 p po lokalni cesti od Marnega proti Turju. Zaradi neprimerne hitrosti je v bližini stanovanjske hiše Turje 19 najprej zapeljal desno s ceste in nato na levo ter s sprednjim levim delom trčil v nasproti vozečega fička, ki gaje upravljal N.A. Voznik fička se je lažje telesno poškodoval, na vozilih pa je škode za 200 tisoč tolarjev. 12. julija ob 9.45 uri je voznica R.V. iz Kisovca z osebnim avtomobilom škoda favorit na magistralni cesti Zagorje - Litija na bankini zadela delavca CestnegapodjetjaLitija H.J., ki je odstranjeval kamenje. R.V. je zavrla, ker ji je iz nasprotne smeri zaprlo pot neznano poltovorno vozilo. HJ. je odbilo v obcestni jarek in zaradi tega je dobil hude telesne poškodbe. Kdor bi karkoli vedel o nezgodi, naj to sporoči na PP Litija. Kradejo kot srake V noči na 9. julij je neznani storilec vlomil v parkirano lado 1200 last K.D. Iz nje je vzel več predmetov in K.D. oškodoval za najmanj 4.000 SIT. Neznanega storilca policisti še iščejo. Laž ima kratke noge. Očitno tudi kraja. 9. julija ob 22.00 uri so pri redni kontroli prometa v Zagorju zaustavili voznika motornega kolesa R.G. Prav to kolo je ta dan zmanjkalo na parkirišču letnega bazena. Lastnik D.R. je bil seveda zadovoljen, da so ga tako hitro našli. Na nasipih v Trbovljah je 9. julija ponoči neznanec z golfa demontiral 4 lita platišča z gumami in povzročil za 100.000 SIT škode. Razbojniki na bazenu Zagorski bazen je bil 11. julija zjutraj razdejan. Ponoči so neznanci na terasi kopališča poškodovali cerado, s katero je pokrit gostinski del (vanjo so rezali luknje), v bazen so pometali fluorescentne svetilke, delovni pult in naprave pa so polili z barvo. Storilce še iščejo. Umrl po padcu Delo nastrehije stalo življenja C.A.,kije 12. julija vTrbovljah padel s strehe šest metrov v globino. Pri padcu se je tako močno poškodoval, da je umrl zaposledicami delovne nesreče. Pojasnilo V prejšnji številki Zasavca smo zapisali, da so brez marice, oz. policijskega avtomobila, ostali trboveljski policisti. Res je, da se je neljub incident dogodil v Trbovljah pred občino. Vendar so se na policijsko postajo z delno uničenim policijskim vozilom vrnili zagorski policisti, ne pa trboveljski. Uredništvo Aufbiks Jr Pretekli konec tedna so se odvijale veselice v 9 spremenljivem vremenu. Mi smo seveda bili na vseh. Za, na in pod mizo, kot se za redakcijo jetrnic spodobi. In iz ene smo prinesli katastrofalno sliko. Vrli možje in žejne žene so morali vsled hitro padajoče moče tako hitro zapustiti mize, da se je zgodila velika nesreča. Na mizah so ostali polni kozarci in odprte steklenice piva. Živa katastrofa. Pivu se je primešala padajoča voda in je bilo seveda ob uporabi primemo razredčeno. Kdo nam bo napisal točno število polnih steklenic, ki so ostale na mizah v grozni nesreči, ki je prizadela veselični narod, bo seveda nagrajen. Lahko bo spil toliko piva, kolikor gaje ostalo na mizah. Da vas vidimo, junaki. Jr Sicer pa je bilo pretekli teden kar zanimivo na V zasavskih aufbiksarskih prizoriščih. Tako so 9. julija možje v plavem popoldan našli v parkiranem avtomobilu na Zupančičevi v Zagorju v rožicah počivajočega G.G. iz Zagorja. Možakar je v svoji pivski navdušenosti očitno zgrešil domačo zofo in jo zamenjal za avtomobilski sedež. Vse bi še šlo, če bi bil avto njegov. Tako pa so ga morali pri počivanju zmotiti... Jr Na letnem kopališču v Zagorju sta se mladoletna 9 H. J. in B.l. za osvajanje nasprotnega spola poslužila taktike na nož. Deklico sta enostavno kar oblečeno zabrisala v bazen. Verjetno sta jo poskušala spremeniti v morsko vilo. Ali je deklica izkazano pozornost sprejela kot prijazno priznanje ljubezni, ne vemo. Vemo pa, da so se z zadevo morali pozabavati organi reda. Jr V bližini zagorske gostilne Ašič so 11. julija • malo pred peto zjutraj namesto petelinov peli in razgrajali mladoletniki K.D., M.G., K.M. in Š.B. Fantje bi pri svoji starosti že lahko vedeli, da petelini pojejo na gnoju. Predlagamo jim torej, da v prihodnje za svoje petelinje vedenje poiščejo primeren prostor. Tudi na obrobju Zagorja bodo lahko mirno zabredli v lepljivo maso smrdečega značaja. Pa bo. Jr Gornji nasvet velja tudi mladoletnikom S.M., B.S. # in H.R., ki so se 9. julija proti večeru na zagorskem bazenu spoprijeli s steklenino. * EMME AVTOSERVIS SPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje - prodaja vozil CITROEN-FIAT • pooblaščeni servis - originalni rezervni deli Na zalogi vsi modeli FIAT, ter CITROEN ZX in XM. - MOŽNOST STARO ZA NOVO - KREDIT ALI LEASING tel.:, fax. (0601)24 295 DELOVNI ČAS: 7h - 15h, sobota 8h - 12h. mladinska knjiga trgovina d.d. Ijubljana, titova 3 knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel. 0601/61 061. 62 318 fax 0601/64 039 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! ------\ TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 427 tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega metrskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina Kisovec. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Telefon: 0601/71 827 KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/nfca Af£Z?£A V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. - all star od 1.100 SIT naprej - otr. natikači od 601 SIT naprej - žen. sandali od 2.614 SIT naprej - žen. mokasini od 1.559 SIT naprej NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. jj^ TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI' VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. I! lili IZREDNA UGODNOST GOLF VENTO PASAT I il k \ I >4 I " :T:T:T:T:-.'s AUDI 80 f* %: ir"' \ V 80 NA ZALOGI VEUKA KOLIČINA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL! 2300 DEM CENEJE ™ <— — 0601/21^25, 1 UltEDNlSTVO ZASAVCA, Costa zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek....................................... mesto...................... poštna St,............... ulica...................... telefon.................. datum...................... lastnoročiri podpis...... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži) NAGRADNA IGRA VmmifflS) inmisGa