Leto LXIX„ iL 3» L)«H]aaa, četrtek 6. februarja I936 Cena Din 1.* izhaja rak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserau do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst * Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratnt davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12», za Inozemstvo Dta 25- Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljevn »lica ttev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Knez namestnik Pavle v Parizu Vsi francoski listi pripisujejo njegovim razgovorom veliko važnost — V knezu namestniku vidijo dostojnega naslednika velikega apostola miru, kralja Uedinitelja Pariz, G. fcbr. AA. Med drugimi zelo laskavimi članki o bivanju kneza namestnika Pavla v Parizu moramo omeniti članek radikalno socialističnega glasila Ere Nouvelle« pod naslovom Habsburžani so knock outc. Govoreč o diplomatskih razgovorih Vsi navaja po vrsti vse vi3oke osebnosti, ki so prišle iz Londona v Pariz in pravi: Prišel jo tudi jugosiovenskl knez namestnik Pavle, ki je v Londonu oCividno igral odločilno vlogo, ko je obračal pozornost na nekatere; nevarne strani načrta o restavraciji Habsburžanov v sedanjem tre-notku. Ere nouvelle : nadaljuje, da je knez namoatnik končal svoje študije na angleških vseučiliščih, dolgo je živel v Parizu in pai'ške umetnostne in zgodovinske zakladnice nimajo zanj nobene tajno več. On ima nnizvestejšo prijatelje v najvišjih krogih angleške in francoske družbe, tem zvezam pa se še pridružujejo zelo ozke zvezo sorodstva z angVško kraljevsko družino. Ni nobena tajnost, piše dalje Ere pouvcUc- , da se moramo v gotovi meri zahvaliti knezu namestniku Pavlu, da je angleška polit:ka v Srednji Evropi postala aktivnejša. Njegovi včerajšnji razgovori s Flarujinom. Paulom Boncourom. Politisom in kraljem Karlom, gotovo niso bili nič manj važni od onih, ki jih je imel z Edvardom VIII in Edonom. Madžarski revizio-nisti in avstrijski legitimisti .so izgubili v Londonu vse. kar so si z dolgoletno pro- pagando pri-?obili med najuglednejšimi krogi londonske družbe. Tudi veliki gospodarski finančni dnevnik Information, je posvetil bivanj- kneza namestnika Pavla v Parizu, dolg članek. Pisec uvodoma navaja dosedanje udejstvo-vanje kneza namestnika pred smrtjo kralja Aleksandra in naglasa, da se je njegovo delo po tragični smrti kralja Aleksandra najsrečnejše izvajalo v državi sami. Izvedel je popuščanje napetosti, katerih blagodejni rezultati se vsak dan bolj kažejo. V inozemski politiki je jugoslovenska politika lojalnosti in zvestobe do vseh obvez ostala neizpremenjena. Kar se tiče francosko-jugoslovanskega prijateljstva, je danes močnejše nego kdaj-Etbli Zato se je treba zahvaliti samo kne-zu-namestniku Pavlu, ki zvesto nadaljuje delo Aleksandra I. in Petra T. Zedinleni v ljubezni sta Francija in Jugoslavija edini rudi v pogledu na mednarodno politiko. Obe želita ohranitev miru v spoštovanju mirovnih pogodb in obe želita obrambo svobode in miru na ta način, da nudita ženevski ustanovi potrebno siio in moč. Fakt prijateljstva, ki je bil podpisan 11. novembra 1927 in podaljšan leta 1932. konkretizira precizno francosko-jugoslovensko sodelovanju. Po razgovoru kneza-namestnika Pavla s Flandinom ni nobenega dvoma, da bodo ti diplomatski dogovori še naprej vršili svojo blagodejno službo v razčiščevanju evropskega položaja. V tem smislu piše tudi snočnji Intra-sigeant. v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu obstoja med Francijo in Jugoslavijo popolna soglasnost in to je eden najsoiidnejših činiteljev miru v Evropi. »Echo de Pariš- poroča, tla jo Flandin govoril nad eno uro s knezom-names^m-kom, visoko naobraženim prinoem. ki na vodstvu svojega velikega naroda nadaljuje iti utrjuje delo pokojnega, za vratno umorjenega kralja UedinSelja. Desničarski Ust Jour je poln najlepše hvale 7i*. kno^a-namostnika in za fra ne o-sko-jugoslovensko Prijateljstvo. Podobno niše tudi informativni list Potit Journal . ki pravi nted drugim: * Flandin je mogel men svojini razgovorom /. jugosloven&kna knezom-namestn i-koui 2 veseljem ugotovfti, kako živo je i .•' ncosko-jugoslovenskd prijateljsl vo Med Beogradom in Parizom ni sence nesoglasja in je Bploli ne more bitt Franciji) in -lu-gošHvvija so tega veselita, saj j«- to razmerje posledica nei/.Podbittiejra in tradicionalnega prijateljstva sled ' obema državama. Knez-namestnik. ki mora voditi usodo svoje države po zavra t nem umoru kralja Aleksandra, je s krepkim in modrim dostojanstven svojo politieme smeri to prijateljstvo se poglobil. Marsejski proces Pred apelacijskim sodiščem v Aixu se je včeraj drugič pričela obravnava proti marsejskim morilcem — Kralj se ničesar več ne spominja Ai.v en Provenee, 6. febr. r. Po dolgotrajnih in skrbnih pripravah se je pred apelacijskim sodiščem v Aixu v drugič pričel proces proti marsejskim morilcem Kralju. Rajiču in Pospišilju. Bivši zagovornik obtoženec Desbon je sicer obljubljal, da oosta na ta proces prišla osebno in prostovoljno tudi oba glavna krivca marsej-skega zločina. Pavelič in Kvatcrnik, ki se skrivata v Italiji, toda očividno sta si premislila < in ostala raje na varnem, ko sta videla, da so zaman vso intrige, ki so se jih posluževali teroristični zaplečmki. ho-teč se izogniti zasluženi kazni. Spričo ču-ječnosti francoskih pravosodnih oblasti se jun tudi ni posrečilo, da bi izkoristili ta proces za novo klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji, kakor so prvotno nameravali a pomočjo izobčenega odvetnika Des-bona. Sedaj zagovarjajo obtožence štirje odvetniki s sivolasim Saint Aubanom iz Pariza na čelu Razprava se je pričela včeraj dopoldne. Na dopoldansk: razpravi je bila piočitana obtožnica in izvršene vse potrebne formalnosti. Ker vsi obtoženci ne znajo francosko, sodelujejo na razpravi štirje tolmači. Na popoldanski razpravi se je začc-lo zasliševanje Mije Kralja, k; se sedaj poslužuje nove taktike. Vsega, kar ga obremenjuje ali kar bi i moglo pokopati njegovo sokrivce, se nič več ne spominja ali pa kratko malo zanika. Seveda mu tudi ta taktika.ne bo nič pomagala, ker je v preiskavi vse podrobno priznal. Tajiti je začel šele. ko je prišel v stike s prejšnjim zagovornikom Desbonom, ki je najbrže svetoval obtožencem, naj ničesar ne priznajo. Včeraj je trajala razprava vse do S. zvečer, danes pa se je nadaljevala ob 9. dopoldne. Zasliševanje Kralja bo trajalo danes najbrž--^ še ve.« dan. Nnfo v-rid ^ na vrsto Rajič. Krvavi boji na severu Abesinci kljub neugodnemu vremenu nadaljujejo jvoja ofenzivo in vedno bolj pritiskajo na Italijane Tudi Starace mora v Afriko Hude povodnji v Franci]! Pariz, 6- februarja, b Z vseh strani prihajajo poročila o velikih poplavah. V departementu Giron so velika ozemlja poplavijena- Pokrajina pri Marmon-tn sliči velikanskemu jezera, i* katerega štrlijo le strehe posameznih hiš. Beg zlata iz Amerike VVashiiigton, 6. februarja, o. Predsednik Roosevelt je imel včeraj važna posvetovanja s finančnim ministrom in nekaterimi finančnimi strokovnjaki. Razpravljali so predvsem o zlatu, ki je pričelo zaradi padca cen v zadnjem času spet bežati iz Amerike v Evropo. Finančni minister je po konferenci izjavil, da bo dal dovoljenje za izvoz zlata vsakomur, ki bi ga zahteval. Terorističen proces na Dunaju Dunaj, n. februarja, b. Pred tukajšnjim kazenjsfcim sodiščem se je pričela razprava proti bivšemu poJicijskemu komisarju dr. Spanfdefteerfn, ki je bil dodeljen urada /veznega kanceiarja in ki je osumljen, da je izroči! narodnim socialistom važne bračne spise. Razprava je tajna ter bo trajala dva t lir .Jem A beba, 6. tebr. z. DNB poroča: Po vesteh s severne fronte so v teku hude borhe v pokrajini okoli Hausijena in A golo Xa abesinski strani se trdi. da bo MaJcala vs&Š eas padla. Italijani že osem dni ialiko pos;:ja.'o živila v Makalo samo z leta K Sedaj pa niti tega ne morejo več, ker -majo Abcsdnci dobro obrambno letalstvo. Namesto tega italijanski letala sedaj nepreita no bombardirajo pokrajino Tembijen "n obsipavajo celo ozemlje z ognjem ;z strojnic škoda pa je zelo majhna v primer: z napOTt in stroški. Po nJhrrinOJiBi vesten uporabljajo Italijani v glavnem svoje o2*e za kidanje cest in poti v pokrajin1. DMo. k«:r .pričakujejo vsak trenotek protinapad Al tsmeev. Nova zmaga Abesincev A d i s A b e b d, 6. februarji, b. Raz-rirjenc 9rt vesti o novi porr.embni phe-sinski zmagi ra južni fronti V teh bojih so imeli Italijani 1900 mrtvih ter so izgubili mnogo vojnega materijalu. Zdravi v Afriko, bolni in ranjeni nazaj Port Safd. 6. februarja, b. V *m«ri proti (vbodni Afr'k: je danes pasirat soški kanal »talijanski parnvk s 3000 vojaki. V obratni *meri je rtalijandka bornima ladja peljala *00 bolnikov in ra**rencev v domovino. Rim fc februar j .i. AA. Mu-solini je za namestnika tajnika .SraTacea imenoval dosedanjega pomočnika pr: tajništvu Sere«O. Starace odpotuje pejutršnjim v Vzhodno Afriko, kjer bo prevzel poveljstvo rurd ■er>o d i vrzi jo. Italijanska vlada kupila 13 petrolejskih parnikov New Yorh " februarja. A A. Današnji cXewyork Times« poroča da je italijanska vlada za varstvo pred morebitno prepovedjo izvoza petroleja nakupila v skandinavskih državah 13 parnikov. ki bodo odšli takoj v ameriška pristanišča, da natovorijo in prepeljejo v Italijo čini večjo količino petroleja. Ras Mulugeta ni bil ranjen London. februarju AA. Reuterjev urad poroča i/. Desija: EJtadoo zantkujejo vest. da je l• i 1 r?s Mtduireta ranjen v boju pri Mukali. Prav tako zavračajo -:]--:\- n smrti sina rasa Mutagefe. -2 C. Vremenska porodila z dne 6. februarja Bistrica — Boh. jezero jxi sianju tlanes: —2 C jasno, vetrovno, o cm snejra. Bled — jezero }V) stanju danes: brez oblakov, vetrovno, snega ni. Pokljuka po stanju .">. febr.: —b* C, jasno, severni veter, snega 1 m. pršic na trdi podlagi, smuka idealna. Kranjska gora — Rateče jm> stanju danes: —10 C. barometer se dviga, jasno. mirno. 40 ein pršiča. Dom Ilirije v Planici po stanju danes: —5 C. na 50 cm podlagi 30 cm pršiea. smuka prav dobra. Vršič, Krnica. Tamar po stanju 1 ni pršiea. Kofce po stanju danes febr.: na 70 em ]X^dlaj;i 40 cm pršita, smuka prav dobra. Koča na Veliki planini r«) stanju 5. febr.: sneži. oMaeno. nad po! metra novega sne-.Lra. Sne« se prične nad s Smuka prav dobra. danes: —S C. j-isno. Pi 'možem. Italija bo mobilizirala se 10 letnikov! Pariz, 6. febvuarjn. r. »Matin« poroča iz Rima, da je vrhovni obrambni »vet na svoji včerajšnji seji razpravljal o novem mobilizacijskem načrtu-Sklenjeno je bilo. da s? v primeru potrebe takoj mobilizira 10 letnikov- Če se bo splošni politični položaj poostril, bo MuSsolini pozval iz A belini je mnrSa-la Bado^iia in mu poveril organizacijo nacionalne obrambe v Italiji. Za vrhovnega, poveljnika italiv»an»*e voj»ke v Abesiniji br> v t;*kem primeru imenovan general Ago- Podružnice: MARIBOR Stroaamayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko asedniatvo: Strossmayerjeva uUca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. > Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Svečana otvoritev umske olimpijade Vsi tekmovalci M defUiratt mimo eastne tribune, na kateri je Ml tudi Hitler Garmisch - Partenkircben, 6. februarja b. Danes točno ob 11. so bile na svečan način otvorjene IV. zimske olimpijske igTe v Garmisch . Partenkirchnu. Olimpijski st.idion je bil do zadnjega kotička zaseden, kaltor so oddana tudi vsa razpoložljiva sta.novanja v Garmischu in okolici. Prostor za parkiranje avtomobilov je natlačeno poln. Točno ob 11. 90 zadonele v olimpijskem stadionu fanfare, ki so naznanile prihod Hitlerja. Godba je zaigrala nemško himno, nato pa še Horst-Wesellovo skladbo. Hitlerja so sprejeli zastopniki olimpijskega odbora in ga spremili v častno ložo. kjer so zasedli mesta zastopniki mednarodnega in nemškega olimpijskega odbora. Takoj nato se je začel sprevod udeležencev. Na čelu sprevoda so korakali organizatorji zimske olimpijade, med njimi so je pa razvrstila moštva sodelujočih držav po nemškem r-ibecednem redu. Pred Tiafro nacijo je korakal bakljonosec. nato pa zastavonoša z zastavo dotične države. Po stari olimpijski tradiciji je na čelu povorke korakala Grčija, poslednji pa So bili tudi po stari tradiciji. Nemci kot pri- | reditelji. Tekmovalci so bili oblečeni ▼ smučarskih dresih. N;< čelu sprevoda je bila Avstralija, ki so ji sledile Bolgarija. Estonska, številno moštvo Finske, daljo Francija. Anglija, Holaudska, Italija, Japonska, nato pa 20 mož broječo ekipa Jugoslavije. Povsod so bili filmski ororater-ji, ki so jih poslale' vse pomembnejše filmske družbe sveta, Jugoslaviji je sledila Kanada in je občinstvo zlasti pozdravljalo igralce hokeja na ledu, ki so favoriii za naslov svetovnega prvaka Sledile so Lichtensteinska. Luksemburška, Norveška, nato 130 moT močno zastopstvo Avstrije, ki je poleg Nemčije poslala največ tekmovalcev, za njo Poljaka, Rumumja, Španija, Švedaka, Švica ter zelo močna ekipa Češkoslovaške. Tekmovalci se razvrstili za svojimi bakljonosci in zastavonoši pred častno tribuno in čakali, da se razvrste še ostali narodi. Vseh tekir >-valcev je bilo skupno 1500. Ad Olimpijada. Za Cehoslovaki sta sledili skupina Madžarske in olimpijska reprezentau OJ USA. Američani tekmujejo skoraj v vseh disciplinah in zato so poslali močno skupino tekmovalcev. Impozantno povorko so zaključili Nemci, ki so za tekmovanja poleg Avstrije in češkoslovaška prijavili največ tekmovalcev. Zaključek so tvoriie vojaške patrulje posameznih držav. Bil je krasen pogled na to pestro živobarvno povorko. Ko so bili vsi zbrani, je stopil na gov>>:-niški oder predsednik zimskih olimpijskih iger vitez pl. dr. Halt in v za nosne m ^,o\ .-ru pozdravil zbrane olimpijske tekmovalce, želeč jim iskreno dobrodošlico v najvi « -jem zimskem stadionu sveta. Podrobno Ji označd pomen teh tekmovanj in se zatem zahvalil vsem sodelavcem ter naznanil, da. so olimpijske igre otvorjene. Ko je zaključil svoj govor je po stadionu zaoril pozdrav tisočer.h tekmovalcev, godba pa je zai.^ia-la olimpijsko himno. Pred častno tribuno so nato stopili praporščaki vseh držav na čelu pra,por&zn.k nemSke ekipe WiUy Bogner. ki se je nato podal na slavnostni odesr, a ostal, praporščaki so v polkrogu obstali spodaj. Willy Bogner je dvignil desnico, v levici jc držal prapor in nato izrekel olimp:j«k. pn-s^gof Prisegamo, da b>mo pri olimpijskih igrah pošteni borci, da se bomo borili v viteškem duhu v čast domovine in sl»vo športa! Po prisfgi je bil razhod. Popoldne ob 14.15 se že začno prrc tekme v hockevv na ledu Spreobrnjenje Avstrije? Zanimiva izjava kneza Starhei»iberga — Zbližan|e z Malo antanto je postalo naenkrat ideal avstrijskih mogotcev Budimpešta, 6. februarja, r. »Pe^tv Naplc« objavlja razgovor svojega poročevalca s knezom Starhembergom. Na vprašanje o rest«? v raciji m°narhij*» v Avstriji je Starhembers; poudaril, da ta problem ni aktualen, ktr posveča sedaj Avstrija največjo pozornost svoji zunanje politični aktivnosti. Veliku Doilfussova ideja je tik pred izvedbo. Želimo si čim tesnejših stikov z državami Male antante, kakor je to napovedoval tudi že pokojni kancelar dr. Doll-fuss. Xa vprašanje o narodnem socializmu v Avstriji je Starhemberg izjavil, da avstrijska vlada nima nikakega rizloga bati se narodnega socializma, ker je avtoriteta patriotske fronte močna in predstavila ta fronta kompaktno silo napram narodnemu socializmu. V danem trenutku se avstrijska viada ne bo plašila izvesti plebiscit. Ta trenutek bo nastopil šele 'edaj, ko ho pr»nehal neni-ški teror proti Av-itrjji. Londfnt 6- februar ja. b Velik- an^h škL ii.-ii kc-rnentii a j ohšim^j z-iJnj;- diplomatske r.izgovr.rc v Parizu ter izj«v ljajo, d.r bi mog-li ti razgovori glini I oj.ičiti DN. Korsei ";»tivni Diilv Tr g/a.pb« pripominja, da .ce zdi. dt ai A\*9trija odreka svoji dosed.mjj revi/.i-Jonisti6iu zahtevi, in d.i je pi prt\! pridružki se cinim državam, ki žrlijo ohraniti status quo- Po mnenru Hrta bi s tem lahko odnosi ji me i Avr4ri% » i':i državami M:\le avtaata zelo mgošoo razvijali. r Obrambni direktorij angleškega imperija I»ndon, 6. febr. AA. I>anes je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval Baldwin. Ministrski svet je v načelu sprejel predlog obrambnega sveta o ustanovitvi avtonomnega direktorija za obrambo an-glPškesra imperija. V tem direktorija bi bi- li predstavniki domin • jo no v in vseh obrambnih ustanov Velike Britanije. Ta sklep vlade bo predložen obema zbornicama, da ga odobrita. Odobriti g-a bo i o tudi parlamenti domin i jo nov. Velik stavkovni pokret v Ameriki S'ewyork, 6. fe->ruar>-a. r. Južni :n srednji Ameriki grozi velikanska stavka. Stavka železničarjev v Grtu se je v zadnjih 24 urah razširila tudi na crruga ozemlja. Položaj se je zelo poostri!, ker.so se tudi tekstilni delavci in druge organizacije pridružile železničarjem. Obstoji nevarnost da sc bodo ponovili, dot>odlk: i/ leta 1952, ko je pri«io do velikega upora. Že!e»m->ki promet je kljub nasprotnim zagotovilom vlade skoraj popolnoma ustavljen. Davi je bil v blizini San J ago de Ohile izvršen bombiv atentat na neko železniško napravo. Človeških žrtev ni bilo. Vlada je ta-držala v Va^paraisu vojno brodovje. ki ti mcra'o včeraj odpluti na manevre. Tudi v Paragvaju obstoja nevarnost splošne stav- Ruenos Aires. 6. febr. AA. Po splošnem nanenju so vsi včerajšnji nemiri v Chile in Paraguaju delo ekstremistov. Podčrtava se, da ao ekatremisti vrgli med delavce letake, s katerimi jih pozivajo k neredom. LJUBLJANSKA BORZA Amsterdam 2961.57 — 2*>7.-> 07 u ., r1 1754.30—1768.08, Bruselj imM-T9BM Ca-rih 1424.22 -1431.29. London »1599 do 217.G9, New York 4272.34—430R>'J Par« 288.18—289962, Praga 1 «0.01 — 182.02. A\ sirijski 5f1ing v privatnem kHffem 9 >č ,| , 9.38. ffffOZEM9KC BORZE Curih. 8. februaria Ro<>grH(1 7.-20.2^5. Jiondon 15.1725 \ew V0rk Hru^lj 51j57o Milan 24.30 Madri.l Amsterdam 207.9B5 Berlin 123..v, m Tt. Virfrri 37.8Go Pa r i / n •? -m. 11/-- r, f>im:».i Stran 2 ■■i ni mm Po potresu je divjal vihar Najhujše je bilo ¥ okolici Ccrkelj in v Cerkljah samih Ljubljana, 6. februarja. O potresu prihajajo šele sedaj toenejša poročila. Po potresni jc namreč skoraj povsod divjal močan vihar, ki je pretrgal domala vso telefonske zveze in sd jih popravili šele včeraj. Vse kaže, da so petres občutili najhujše v Srp. Bern:ku, ki leži 2 m pol km južno od Cerkelj v smeri proti LJubljani. Potres je porušil 10 dimnikov, v hiš« Manje Stern pa so nastale na dveh zunanj ii stenah velike razpoke. Ivjrničani trdijo, da [t prvemu sledi 1 čez eno uro še idrugi manjši sunek. k; je porušil od prvega sunka razpok in i atoni S te m o ve hiše. Iz Šmarma pri Cerkljah poročajo, da PO tudi čutili drugi sunek in sicer okoliiŽ3 l>jrge škode ni povzročil kakor razpoke v zidovi t Po potresu jc v vseh krajah prihrarncl vihar, ki je divjal ivjivavadio močno. V Cerkljah jc inv.! nosestirk Miir-nik eb cesti naložen okoli 4 ni vi,- r-]. ':• p desk, ki jih je vihar zagraivl s tako |gtoi da so kakor vžigalice frčalo 30 m viedko po zraku. Vihar je povzročil precejšnjo škodo, vnodar na hišah ni ^pustil taRo Aidnih sledov kakor prejiivji potres, ko jc razpok aio prav vse • :d<:vje hiš v Cerkljah. Zelo močan vihar jc di\ ial tudi po bližnjih iirihih. Neki Miiucar. ki se Jc vračil s Krvavca, je-pri povedma i. da j j -poti zajel .*.;.ralu;vit snežni mete/, da .♦•c jo komaj držal na nogah. čudno pr t trn ;c da je bi! vihar usmerjen pr.-.ti dol: nam ui da ga na vrhu niso t< liko občutili. Divjal ;e vso noč. okoli 1. /iurr.ir pa jc dosegel * :-šok. Severno od Cci''••-! j je letovišča:a 7-2radba >»San i^ri-d- ima pločevinasto streho. Nanjo sc je spravil vihar, jo odtrgal kakor da bi hib i/ lepenke in io kakor r.ip;r nc<-i1 po fers&u. Mnogo jc trrpfel Uozd »Vastac senatorja Hribarja pri Cerkljah. Gozd je bil še miad in je vihar poloinM večje smreke, veliko število manJB'ii jc pa izruval. Enako opostošenje je povzročil vihar tudi v gozdu šolskega upravitelja Lapaineta Zanimivo je, da potresa niso povsod čutili, lako nam poročajo iz Kranja, Šenčurja in še iz drugih gorenjskih vasi da tam sploh ni brlo potresa, pač pa, da je povsod divjal hud vihar Meteorološka postaja v Ljubljani marlj.vo zbira podatke ;n je že sedaj razvidno, da se jc držal 'e got^pJi črt in da se jc celo pri mer'1 o. da jc bil v enem kraju /a/nsni o van prilkvio iiu.vvii) sunek, v ic nekoliko kilometrov cd-dnljncm kraju pa potresa nihče m čutil. Potres so zaznamovale domala vse srednjeevropske meteorološke postaje, vendar £e ni točno ugotovljeno, kje je hi! epicenter. Pr' večini prevladuje mnenje. <\a je mora! biti v Rukovir.i blizu f'ernovic. kjer je baje po potresu divjal tako močan vihar, tla so bile prekinjene prav vse telefonske zveze, ki so v teh kraiih že talen silno redke. To je tud: glavni vzrok, da ^c do danes ni bilo mooočc dobiti točnejših podatkov. KINO UNION Telefon 2 2- 21 BRIGITA H£LM ». \ likejn družal nem filnin po igrokaz j Oskarja Wilđe>a IHEALNI SOPROG Kol dopolnilo >Cariuen z baritoni-stoni Domgratom Passbauverjem in nov zvočni tednik' ilb i«. 19.15 in '2!.ir» uri Velik stva Poročilo o anketi v Beograda — Položi slovenskega rudarstva ve-elsso «lafe$i Irbc.lje, 5. jebr. Danes popokLae ob 16. uri se je \ ršii v tuka.iinjtm Delavskem domu velik shod rudarskega delavstva, ki ga je sklicala tukajšnja Zveza rudarjev Jugoslavije. Shod, ki se £a je udeiežiio natd 1500 rudarjev^ jc vcdšl pokr.'ju^ki načei-r-k 11. skupine £. PUberšek. ki jc po kratkih uvodnih besedah pddttl besedo glavnemu tajniku g. Arhu i/. Zagorja. Govornik je v obširnih l/vaiaii jih DO r> Cal o ankete dne 25. junuaija v Beogradu, ki jo ie sklicalo centralno tajništvo delavskih, /bornic na inicijativu 2yeze rudarjev .1 iig'-Javi jc. IŠIaineč te ankete je biJ, da ;aupni'ka n: govora, saj sc vsak zaupnik takoi izpostavi nevamooti odpusta, čim bi le / besedo nastopil v obrambo svojih sodelavcev, katere bi po zakonu moral zagovarjati. Vsaka intervencija je docela brezuspe.na. pa tud: vsa prizadevanja delavskih zbornic, da bi te kričeče razmere se odpravile, so bile doslej zaman. Rudarska podjetja tam dob se ne menijo ;;c sta predpise in ne za zakone in nihče si ne sme drzniti le pomoliti na ustanovitev kake rudarske strokovne organizacije, takoj je proglašen za upornika in hujskača in brezobzirno odpuščen. Zanimivo je, kako izvajajo nekateri rudniki na jugu naše države socijalno zakonodajo, zlastf, kako imajo zavarovano svoje delavstvo pri bratovskih skladnicah. Neki rudnik, ki ima zaposlenih okrog 180 rudar-, jev, plača prispevke samo za okroglo 40 rudarjev, za ostale pa ne: drugi rudnik je uredil /.'.varovanje svoji« delavcev pri bra-tovski skladnic: zopet perijodično. tako da ima nokaj časa zavarovan en del. nekaj časa pa zopet drugi de! svojega delavstva, prispevkov pa vseeno ne plačuje. In potem se spričo takih razmer še čudimo, da so rudniki na jiK»u države napram naš-fm rudnikom konkurenčni. Pred 10 leti je znašali povprečna mezda rudarja na jugu še okroglo 40 Din. danes pa je že skoro polovico zreduo;rana, pri tem pa ne smemo prezreti tudi neznosnih socijalnih in delovnih raz-mer, ki so zavladale v zadnjrh letih v nekaterih rudnikih, tako da mimo lahko zahtevamo, da se najmanj j0% tvflh rud- rr'kov % državi z <-z:-om na neupoštevanje ludar-.ko-policijskih in ostalih socijalnih zakonoN /apre. Zveza rudarjev Jugoslavije je na tej anketi med drugim tudi zahtevali, da sc takoj uzakoni nov rudarski /a.kon za vso državo, dalje novi rudarsko policijski pčodjpisi, ki bodo urejali var-tno sktžbo v vseh rudnikih v državi in s tem tudi /maniševali nesreče. LiMarc Barve? igra vlogo plesalke Marine Fedorovna v velefilmu I'.HIDK: KINO UNION! Nato je poročal lokalni načelnik 11. skupine g. Murn, ki se jc prav tako udelezii ankete v Beogradu. Govorii je o sanaciji bratovske sddadtnroe, ki doslej ni dosegla predvidenega uspeha, ker i>c podjetniki na jugu prorivijo plačevati produkcijski prispevek v sanacijski iond. Ukinitev IVki'a-jinekega pokojninskega sklada za rudarje, k: je bila boslediea te sanacije, je težko zadelo okrog ioQ novovpokojencev brat. tklad rifice, ki so doslej prejemali d okla de k svoji s-kromni pokojnini, sedaj pa jim je ta do-kiada ukinjena Jreba bo novih akcij, da yj sanacija ogroženega rudarskega zavarovanja ros koristno izvede, ne pa da se s sanacijo zadene najrevnejše. k beseda se je oglasil narodni poslanec g. Plcrkovič. ki j e nav/očiin predočil ves problem državnih dobav premoga, ki se mora končno pravično rešiti. Ko se jc z delavsko deputacijo zglasil pn prometnemu ministru Spahu, mu je svetoval, da se i^aj slovenski rudar j.- preselijo % južne rudnike. Covornik je ministru dejal, da aaftj rudar>i težkih, in neznosnih razmer v južnih rudnikih nisu vajeni In da bi se moralo najprej te strašne razmere, ki jim je zlasti živo razgalila beograjska anketa, urediti, p redno se sili naše rudarje na jug. Govornik ;ma zbran iz te ankete obsežen m dobro dokumentiran materijal, ki ga bo skušal pri pravi prili predložit^ na mero-dajnem mestu. Končno je govoril še pokrajinski načelnik g. PUberšek o vedno težjem položaju v slcvenskem rudarstvu. Govornik je mnenja, da se iic najdejo le na jugu rudniki, kjer vladajo vprav nečloveške razmere, marveč najdemo take rudnike tudi pri nas v Sloveniji. Treba je pogleda/ti kar v nase manjše rudnike, n. pr. Stanovsko itd., kjer ni nič boljše kot v rudnikm na jugu, zato je treba tudi v naših manjših rudnikih napraviti red. Govornik je govoril še o vzrokih poslabšanja položaja v revirjih že sedaj v z;oznal vreče. Plačal mu jih je, potem ga je pa naznanil policiji. Viktorja so prijeli Pri njem so našli večjo vsoto denarja in zato domnevajo, da je na slicen način že večkrat ukanil trgovca. Požar uničil domačijo Radeče, 5. februarja Te dni je izbruhnil zvečer nenadoma požar pri FJajsu na Močilnem. Goreti je začelo najprej v kozolcu, potem se je pa vnel še pod in hlev, slednjič pa tudi hiša. Očividno gre za požar, ki gra je podtaknila zločinska roka. Tako je ugotovila tndi Preiskava. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje do tal. Ostali so samo še nezgorljivi predmeti. Kdo je skrivnostni požigalec? Znano je, da ima posestnik Flajs hudega psa. privezanega pred hišo. Pes pa ni zalajal, kakor običajno, kadar se bliža neznanec. To je bilo neposredno pred požarom. Tako zatrjuje prevzitkar, stari oče Martin Simončič. ki je stanoval v pogoreli hiši. Preiskava je nadalje ugotovila, da je bil požar podtaknjen v vseh objektih znotraj. Zunaj bi sploh ne moglo goreti, ker je bilo vse premočeno od dežja. Ako bi požar ne bil podtaknjen, bi ne pričelo goreti v treh različnih objektih hkrati, ki so med seboj oddaljeni najmanj po 10 metrov. Vas Močilno ima zelo raztresene hiše. toda ljudje so prihiteli kljub temu gasit od blizu in daleč. V veliki nevarnosti je bil stari prevzitkar Simončič Martin, ki je klical pri oknu na pomoč. »Pomagajte Pomagajte. . .! Jezus Marija!« Saj bom zgorel pri živem telesa!« Njegove klice so slišali reševalci, ki so ga rešili v zadnjem trenutku. Pri tem se je posebno odlikoval sosed Peter Rosi. Xe strašeč se nevarnosti za lastno življenje, je skočil v sobo ter potegnil starega Simončiča iz* dima in plamo nov. Bil pa je že skrajni čas, kajti sla- botni in šepavi stari oče je bil že pri km j u s svojimi močmi. Ustali reševalci pa so pristavili lestvo k oknu ter razbili šipo. da so prišli v sobo. Tu so rešili hišno upravo, obleko, obutev i. dr. Na podstrešju je bila shranjena mast. ki se je popolnoma raztopila od silne vročine ter razlila. Gospodar Adolf Flaj^ zatrjuje, da mu je zgorelo celo okoli 80 kg suhega svinjskega mesa. škoda se coni na približuo 15—18.000 Din, dočim je dal posestnik zavarovati lansko jesen za So.OOO Din! Varnostne oblasti v Radečah imajo po-žigaica že na sumu. Zato so ga prijavili tukajšnjemu sodišču in je upati, da bo v kratkem priznal svoje brezvestno dejanje. Morilcev ne morejo izslediti Ljubljana. G. februarja Preiskava v zadevi krvavega zločina v Metliki, katerega žrtev je postal zidar Jakob Pečar, ne more z mrtve točke. Metliški orožniki so vse te dni pridno na delu in so zaslišali že mnogo ljudi, ki bi morda mogli povedati kaj več o umoru in morilcih. Tudi so bile obveščene vse druge orožniške Postaje v Beli Krajini iu pa v Žumberku ua hrvatski strani. Ker so kazali vsi sledovi, da so zločinci po posrečenem vlomu in krvavem zločinu v Golobičevi zidanici pobegnili v Gorjance so orožniki preiskali vsa skrivališča in vasi, izpraševali ljudi, če so opazili kake sumljive tipe, toda brez uspeha. Bili so tudi vrh Gorjancev v Radatoviču. Ker so imeli zločinci v okrilju noči dovolj časa za beg. so najbrže odnesli pete, ne da bi jih kdo videl in srečal, čez Radatoviee v Sošice in dalje kam na Hrvatsko, kjer bodo skušali spraviti ukradeno robo v denar. Nase gledališče DRAMA Četrtek 6.: Moliere. Red Četrtek. Petek 7.: Zaprto Sobota 8.: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene. Nedelja 9.: Ob 15. Vesela božja pot. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Trije vaški svetniki Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 10.: Zaprto. Torek 11.: Kako zabogatiš. Gostovanje v Celju. OPERA Četrtek 6 : Ples v Savoju. Red A. Petek 7.: Koncert Glasbene Matice. Izven. Sobota 8.: Madame Butterfly. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Willy Birgel igra vlogo ruskega guvernerja, kneza Abarova v velefilmu ČRNE ROŽE PRIDE! KINO UNION! Nedelja 9.: Ob 15. Boccaocio Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol Ob 20. Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 10.: Zaprto. Odlična zagrebška pie»alka Mercedes Gorttz Pavebč priredi v petek 14. t. m. v opernem gledališču samostojni plesni večer z zelo pestrim in zanimivim sporedom. Natančen spored objavimo, danes pa že opozarjamo na ta baletni večer. Tajni kurir Ljubljana, 6. februarja Pravijo, da je Haus Albers poleg Emila .lanningsa najboljše plačani f i lanski igratec. Zanfmrva je njegova življenska kariera: začel je kakor večin* ^ftkih zvezdnikov, v majhnem predmestnem gledališču. Njegov oče je bil lastnik klavnice v Hamburgu in ni imel nobenega smisla /a umetnost in gledališče, ki ga je njegov s**n oboževal. Zato sta si bila vedno v laseh. C*e je le mogel, jo je Hans popihal z domic v gledališče. Oče ga je dal učit. a zvečer je Hans skrivaj posečal igralsko šolo, poleg tega je pa gojil vse vrste sporta, jahanje, plavanje, tek, boks in nogomet. V prednestnem gledališču je Albers nastopal kot akrobat, a pomagal je tudi pre-naša-tr. kulise. Kmaki so pa opazili njego- vo nadarjenost in AIKcrs jc prišel k bam-burškemu «*lcdaJi^ču. Med \ojn<» jc moral na fronto, po vojni se jc pa iiuseU] v Berlinu. Spet mu je naključje pomagalo na noge: pri gTcđaTUcU jc zbolel znan igr.nec in njc«2n\o vtqgo je prevzel .\lhcr>. Nastopil jc s polnim uspehom in postal ljubljenec BerlinOanoN. Potem sc jc začela njegova kariera. Nastopal je v raznih gledališčih in poverili &<> mu vedno ve.'jc in težje vloge, a naposled so ga odkrili za film. Uveljavil se jc že v nemem fdmu. sc bolj pa v zvočnem. S fiiniom »»Bombe na Monte Carlo«.* ki je šel po vsem svetu, jc Albens zask>\el in vsi njegovi nadaljni ftirni »o bili senzacije. Elitni k;no Matica nam jc pokazal celo vnst<> niegovh del. tako »FPI ne odgovarja«. .-Zlato«. >d*ccr Gvnt«, ki ga prištevajo med umetnine tilinske produkcije, drevi bo pa premiera "Tajnega kurirja« — t;lma, v katerem \*ra Albers dvojno vlogo. Kritika pravi, da jc to eno najbolj dramatičnih in napetih filmskih del po vojni. Ker je film iz-redno d«>!^, bodo predstave ob 16. JO in 2!.m\ KOLEDAR Danes: Četrtek, 6. februarja katoličani: Doroteja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajni kurir. Kino Ideal: Pustolovščina grofice Dtne-ski. Kino Sloga: ćrme oči. Kino Union: Idealni soprog. Kino Šiška: Dolarski princ. Društvo Pravnik«: predavanje dr. Mateja Pretnerja *0 urejevanju naših kartel ov< ob 18. v justični palači, dvorana st. 79. Dravska »ekeija Jugoslovansko žnrtnkn zveze: zborovanje radi zgraditve nove bolnišnice ob 18.30 v mestni dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes-: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste — Zaloška cesta. SPORT Tekme za prvenstvo GZPS v alpski kombinaciji V nedeljo dne 9. %. m. se bodo v irvedbi jeseniškega »Bratstva« vršile tekme za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji csm«k in amuški liki) na Pustem rovtu nad Jesenicami. To bodo Prve pomembnejše tekme v naših krajih v tej muhasti zimi, ki je postavila res ves program zimsko športnih prireditev na giavo. Teh tekem bc bo udeležila bržkone vsa naša smučarska slit* v alpskih disciplinah v kolikor ni šla na zimsko olimpijado v Garaibch-Partenkir-chen. Snežne razmere so v Karavankah te dni idealne, snega je nad 1 m in to najboljšega pršiea. Nastop je točno ob 9 za smuk nad Lepim Vrh'om in prvim ciljem na Markerlj-novi planini. 25 najboljših tekmovalcev v smuku se bo uvrstilo za nadaljno tekmovanje v smuskih likih. Smuk se bo ocenil posebej ravno tako tudi smuški liki, Poleg tega pa obe disciplini skopaj v sestavljeno tekmo. Tekmuje se po pravilih JZSP. Za tekmovalce GZSP pa veija £e sklep podsavezne uprave, da &majo tekmovati samo člani onih klubov. ki so izpolnili vse obvere napram podsavezu. Žrebanje nastopnih Ste vilk bo v petek 7. t. m. v lokala >TK Skala«, hotel >Pošta- na Jesenicah. Vsi tekmovalci morajo biti na Pustem rovtn najkasneje v nedeljo 9. t. m. ob 7 zjutraj. Vsi pravočasno prijavljeni tekmovalci bodo nastanjeni v planinskem domu »SK Bratstva« na Pustem rovtu. Objava rezultatov bo ob 17 v gostilni >Pri Jerei« na Prihodih. — GZ&P (službeno). Za naše prvenstveno tekmovanje v alpski kombinaciji, Id ae bo vršilo 9. t. m. na Pustem rovtu nad Jesenicami, je določen sledeči sodniški sodniški zbor: vrhovni sodnik Drago Korenini, term. vodja Matevž Frelih. starter Tone Ručigoj, C »some rilca Miha Oop t« Antoci Langus, sodnika na cilju Stane Jagodic in Jakob čop ml., zapisnikar Viktor Brun, nadzorniki proge: čeme Miha Ravnikar Ludvik, Krzišnik Vinko. Bencina Alojz, Pogačnik Miha, Mlakar Janko. Butenko Gregor. Struvs Vinko, Zveada Karol, Bevc Ludvik in G-rossmajer Anton Razsodišče: dr. Miha Potočnik in Rabič Maks. Vsi navedeni naj bodo v s moškem domu SK Bratstva na Pustem rovu v nedeljo 9. t. m. najkasneje ob 7. zjutraj Lilian Harvey in Willy Fritsch najboljši filmski ljubavni par zopet združen v prekrasnem Ufinem velefilmu ČRNE ROŽE PRIDE! Drama usode dveh ljubečih sc src KINO UNION DNEVNE VESTI V PETEK OB 9.30 POSLOVILNI VEČER SLAVNEGA TELEPATA IN JASNOVIDCA S V E N G A L I ■ i Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje ! ! ELITNI KINO MATICA — Ing. Lojze Pikel žrtev vinarja. Hud vihar je divjal v torek v Hrvatskem Zagorju, kjer je postal njegova žrtev simpatični, splošno priljubljeni uradnik TPD ing. Lojze Pikel. Služba pri generalnem ravnateljstvu TPD ga je klicala v Krajino v elektrarno. Z delovodjo Križnikom in obra-tovodjo Radosevičem se je mudil v bližini še nedograjenega hladilnega stolpa elektrarne, ko je vihar omajal stolp in je težak tram padel inženjerju Piklu na glavo, dočim sta njegova spremljevalca srečno odskočila. Zdravnik je ponesrečenca takoj obvezal in poslal v zagrebški sanatorij k prof. dr. Gottbliebu, ki mu pa ni mogel več pomagati. Ponesrečenec je včeraj kmalu po polnoči izdihnil. Star je bil 48 let, doma iz Postojne in vsi ki so ga poznali, so ga imeli radi. Zapušča žalujočo soprogo Ljubico iz znane Zoretove družine iz Kamnika in dve leti starega sinčka Jer-nejčka. Njegove zemske ostanke prepeljejo jutri iz Zagreba v Ljubljano in jih polože na mrtvaški oder na Vidovdanski cesti št. 9, odkoder bo ob 15.30 pogreb. Bodi plemenitemu možu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! KINO SLOGA (Telefon 27-30) Oh 10.. 19.15 in '21.15 uri film preti"-sljive vsebine po slavni ruski romanci. OČI GJORNIJA Harry Rauer največji francoski igralec v glavni vloszi. — Seja centralnega predstavništva in Zveze trgovskih združenj. Centralno predstavništvo in Zve/a trgovskih udružen] kraljevine Jugoslavije bo imelo 29. t. m. sejo v Splitu. Na dnevnem redu so važna našo trgovino m trgovski stan zadevajoča vprašanja. — Spomladau>ki in je^en-ki vple*ejem v Ljubljani oficijelni priredili. Trgovinski minister je odredil, da se smatrata pomladanski velasejem v LJubljani od **0. maja do 11. junija in jesenski od 29. avgusta do t*, septembra zn oficijelni prireditvi. — Zagreb proti navijanju cen. Tržno nadzorstvo v Zagrebu je odločno nastopilo proti pekom, ki so podražili kruh. Ovadenih jc 50 pekov in jutri bo obravnava proti njim. Kaznovanih je bilo tudi več kmetov, ki so povišali cene mleka od 2 do 3 Din. — Tablice za dimenzijpniranje armiranega betona po novih predpisih. Izšle so priročne tablice /.a dimenzijoniranjt' armiranega betona po novih prepisih' ki jih je izdelal inir. Klopcar* Tablicam je Priključen izvleček dopustnih napetosti betona in železa in sestavek vporaboih enačb« l/.daj.-t je zelo pregledna in priročna, ker &6 vsi podatki za vse potrebne napetosti betona in železa zbrani na eni sami tablici. Nabavna (•ona je nizka. Kom. založba pri NOVI ZALOŽBI* v Ljubljani. — Planinci, smučarji! Na Krvavcu in na Veliki Planini so izborne snežne prilike ter smuka prvovrstna« Planincu hitite na planine, ne oklevajte! L'ritelj^ka zborovanja Sreske društvo -I L"U v Ljutomeru bo zborovalo v soboto S. l. ju. v Gornji Radgoni, z začetkom ob 10. uri. Ker je poleg običajnih dnevnih Un"k tudi predavanje -j. V ranca E mest a. učitelja iz Studencev pri Mariboru, bo zborovanje trajalo vos dan. (i. Vrane bo predaval o teoriji in praksi strnjenega pouka. Svoja izvajanja :>o očitava) / ilustriranimi stenskimi lednivaini. Svojo prakso pa bo predo'Il š svojimi podrobnimi učnimi načrti.— Sresko društvo .11 "L* v Ormožu bo zborovalo v soboto 8. ■.. m. ob it uri na Ormožu, poleg običajnih lofk je na sporedu predavanje g Kotnika >Ob 15 letnici koroškega plebiscita in o nči-leljskib gospodarskih organizacijah.— Sre-sko društvo .J U U v Kozjem bo zborovalo dne 8. t. m. v Kozjem ob 10 uri dot). Dnevni red'-1.) Keferat g. A. Podiavorška študij naje var i .. 2.) Dopisi, 3.) Poročila gospodarskega odseka (V. Čermeli).— Sresko društvo Ljubljana vzhodni del bo zborovalo S. t. m. ob it. uri v dvorani mastnega magistrala v Ljubljani. Dnevni red- t.) Otvoritev. 2.) Novi urni načrt* (predava ii. Alojzij lireščak). Stanovski« zadeve a) (»oročilo pedagoškega odseka, b) poročilo stanovsko političnega odseka t » Volitev članov sreskega stanovskega razsodišča 5.) Raznoterosti. Pol tire pred p rt četko m zborovanja zborujejo odseki Istolam Z. K. D. .hitri ob 14.15 uri Angela Zal oka r • Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost Carlo Cavelli-ja Vstopnina za vse prostore Din 3.50 — Mizarski dopolnilni tečaj za ri*»nje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani poseben tečaj za mizarsko risanje. Ta tečaj je namenjen onim mojstrom in pomočnikom, ki so že z uspehom dovršili mizarsko delo-vodsko solo aH kak mizarski risarski tečaj Predmeti pouka bodo: porazdelitev opreme za družinska stanovanja, ortogo-nalni in perspektivni pogledi posameznih kosov in celotne opreme, plastika v različnih tehnikah, konstrukcije oken. vrat, izložb, stopnic itd., po želji tudi še slogov-no pohištvo. Pouk se bo vršil ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. v prostorih Tehnične srednje šole v času počenši od 16. februarja do 21 junija 1936. Poučevalo se bo na popolnoma individualni podlagi, oziraje se na sposobnost vsakega posameznega udeleženca posebej in njegove specialne želje glede poedinih predmetov. Sprejme se v tečaj vsaj 15 udeležencev. Pristojbina za mojstre I>in 150. za pomočnike I>in 50 za cel tečaj V posebneg;i ozira vrednih primerih se bo dovolila delna ali celotna oprostitev učnine. Prijave je poslati z navedbo točnega naslova najkasneje do 15 februarja m* Zavod P.O. Zbornice za TOI v Ljubljani. Ustna prijava se bo le izjemoma sprejela tudi na dan pri-četka tečaja. — Brezposelno«* v Zagrebu. Pri javni borzi dela v Zagrebu je bilo v januarju registriranih 9.706 delavcev, iz decembra jih je ostalo 3313, na novo se jih je pa prijavilo 6886. Ob koncu januarja jtti je bilo v evidenci se 3517. — Zagrebško gledališče rabi 1-600.000 Din posojila. Tudi zagrebško gledališče se mora boriti s pomanjkanjem denarja. Položaj je postal zelo težak, da so v nevarnosti plače gledaliških igralcev, če hoče gledališče poravnati svoje dolgove in zagotoviti igralcem plače do aprila, rabi 1,600.000 Din. Intendent dr. Branko Šenoa je zaprosil državno hipotekamo banko, da bi mu dovolila to posojilo iz fonda gledališkega dinarja. Banka je že pristala na to, zidaj je potreben še pristanek prosvetnega in finančnega ministra, pa bo posojilo izplačano. — Zanimivo radijsko predavanje za učitelje. V soboto 8. m 15. t. m. vsakokrat ob 18 40 bo predaval o strnjenem pouku g. Bratok Rudolf, učitelj iz Radeč pri Zid. mostu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej stalno, hladneje, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini. Beogradu in Skopi ju, v Sarajevu je pa snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 13. v Skoplju in Splitu 8, v Ljubljani 6.4. v Rogaški Slatini 5, iz drugih krajev ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 703.8. temperatura je znašala 0.0. — Stoletne hraste je podiralo. Tudi nad Zagrebom in po drugih krajih savske banovine je divjal v torek silen vihar, odnašal je strehe, a v Maksimiru je podrl mnogo drevja, med njimi celo do 20O let stare hraste. Liska proga je tako zatrpana s snegom, da je bil ves promet na nji ustavljen 15 ur in šele včeraj popoldne so jo očistili. V Gorskem Kotoru je v torek ves dan snežilo in zapadlo je pol metra snega. Na liški progi sta skočila dva vagona iz tira. Vihar je divjal s hitrostjo 96 km na uro. Orkan je divjal tudi v Primorju in nad Hrvatskim Zagorjem. Vse telefonske in brzojavne proge so bile pokvarjene. — škorca z obročkom aa nori so ujeli le dni na otoku Manon-i v Španiji, škorcu je lani nataknil obnvček na nogo čevljarski mojster Oblak na Viču sotrndnUc našega OV- nitoložkega zavoda v Ljubljani — Borba za milijone. Ekaterina Kardi- ni Momolo iz Rume je pred mnogimi leti umrb< in zapustila ogromna premoženje, za katero se bije hud boj že 40 let. Eden glavnih dedičev, kmet Vaša Gj<*rgjevič iz sosedne vasi Veliki Radenci je prišel te dni v Rumo ter pokazal pismo odvetnika dr. Georgra Ackera iz Bukarešte, ki hoče ta proces privesti do kraja. Odločitev bo padla 22. aprila pred sodiščem v Bukarešti.. Gjorgjevič je *e toliko zapravdal. da nima niti denarja za pot do Bukarešte. Iz Ljubljane — IjVsa Ljubljana govori o veliki reviji naših narodnih noš. o zanimivi prireditvi Jadranske straža, ki bo v soboto zvečer na Taboru. Prireditelji nam pripravljajo celo vrsto prijet niti presenečenj, sicer pa prirditvj Jadranske straže že poznamo in vemo, da bo tudi letošnja znova potrdila njihov sloves. V soboto zvt\er bo na Taboru Iako imenitno in fletpo, da bo prostora še premalo. Zato se je pa treba |M»2uriti, da iv ostanemo bre/. vstopnic, —lj l panje, da bodo začeli delati. Po dolgih deževnih mesecih odkar delo počiva v Ljubljanici, se je zdaj vreme vendar toliko zboij.ša.o da delavci zopet upajo na delo. Ko se je začeJa zadnja etapa regulacijskih del. so upali, da bodo dejali skozi vso zimo ter da se bo zaradi tega nezaposlenost zelo omilila. Zdaj pa vidimo, da nezaposleni nii^o imeli nobene koristi od regrula-cije baš v dobi, ko so bili najbolj potrebni zaslužka. Voda je zdaj odprta, da bi hitreje odtekla. Zadnje dni je zelo upad_ la. Tudi Gradaseica n: več visoka, će bo mrzlejse vreme trajalo vsaj teden dni, bo-do lahko začeli delati v polnem obsegu. —lj Vremenska politika. Letos upravičeno govorimo največ o vrsmenu. ki Je poč najbolj zanimivo, čeprav je tako nezanesljivo, kakor vse drugo. Vsakega novega pojava smo zelo veseli, ker si pač vedno obetamo sneg. S n oči je pihala močna burja, kar so mnogi prištevali med pravi vremenski prevrat in niso mogli verjeti lastnim očem, da kljub vsemu ni začelo snežiti. Danes je seip. Po kmevkih izkustvih je ob seipu vselej nekoliko bolj hladno in jasneje vreme, kar se je izkazalo tudi ob tej priliki. Vendar pa ni bilo niti poštene slane. Ljudje več ne vedo ali si bolj žele zimo ali pomlad. —lj Zadnji nastop Svengalija. Za. okultno vedo imajo ljudje vedno veliko zanimanje. To so pokazali nastopi slovitega tele-pata in jasnovidca Svengalija, ki so tri dni polnili dvorano Elitnega kina Matice. Na splošno željo priredi Svengali še eno predstavo. Jutri ob 21.15 nastopi s popolnoma novim projrramom s svojim medijem v Elitnem kinu Matica. Vstopnice, po katerih so ljudje že segali, so v Pred proda ji pri blagajni. Poslovilni večer velikega mojstra na polju telepatije, sugestije in fakirskih eksperimentov, bo za Ljubljano nova senzacija in privlačnost. —lj Predavanje SPD bo v torek 11. t. m. ob 20. uri v dvoiani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Znani planinec g. ing. Popović Jovo iz Sarajeva bu podal pregled o znamenitostih bosanskih planin. Predavanje bo spremljalo okrog 100 diapozativov, ki bodo pokazali med drugim Treskavieo, Prenj Planino. \ tašič Planino, divno t'vr-snieo. znan** bogomilske grobove itd. Večer bo Prav zanimiv, ker so nam )*>>;«nske planine še precej neznane. —li Razvoj »blatilne mode tekom dveh tisočletij, predavanje s skioptičnimi slikami jutri ob JO- v posvetovalnici Radiona Mestni ti%*. Najnovejše modne kreacije. Dobrodošli! —li Podporno društvu na 1. drž. real. siiima-xiti v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 13, febr. t. 1. 0t> 17. url v zbornici zavoda z običajnim dnevnim redom. —lj »Morala srospe DuUket komedija v treh dejanjih se ponovi v soboto 8. in v nedeljo V*, t. m. v šentjakobskem gledališču. Pri so-bouii predstavi slavi gdč. Gromova svoj stoti nastop. Posetile to predstavo in dokažite, da znate ceniti požrtvovalno delo naših amaterjev. Režija je v rokah Bučarjeve. Predstava ^e prične vsakokrat ob 20.1-1 uri. — lj .-*i5ka.riji l Sadjarska in vrtnarska podrui- niea za Šiško priredi strokovno predavanje v četrtek 6. febr. ob pol 8. uri /večer v soli. Govori g. KaTol o vzgoji špalirnega drevja. Pridite in privedite tudi druge, ki se zanimajo za umno sadjarstvo. Iz Celja —c »Kako /:iln>e;aiiš<. Ljubljanska drama l»o uprizorila v torek 11. t. iil ob 20. v Mestnem gledališču v Celju igro Bernarda Sha-va Kako zabogatiš.; v režiji inž. arh. Stupice. V jK>saiiieznih vlogah bodo nastopili dami Sever jeva in Slavčeva ter £g. Cesar. Jan, Danes, Sanciu in Pianecki. Predstava je za abonma. Neabonentom svetujemo, da ?i takoj nabavijo vstopnic? v predprodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. —c Sestanek upokojenega učiteljska iz lja in okolice 1m> v soboto 8. t. m. ob V*>. v prostorih Nabavljalne zadruge državnih as- liiešrencev v Celju. —t* Oljsko <.resko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto S. t. in. s pnčetkom ob 9. dopoldne v mestni narodni šoli. Obravnavale se boročal v pripravah za mednarodni pedološki kongres v Beogradu 1. 1937. —c Vremensko poročilo z dn • 5. februar-,:*: Mozirska koča na Golteh: —10 C, polagoma se jasni, na podlago je zapadlo 2T> cin suhega snega, smuka prav dotra. —c Umrla je v torek zvečer v Celju v t-7 letu starosti ga. Fanica Stermetki, roj. Vabi-čeva? soproga znanega veletrgovca in celjskega podžupana g. Rudolfa Stermeckega. Pokojnica je bila vzorna žena i>n srčno dobra mati. Kot dobrotnira revežev se je z veliko vnemo udejstvovala zlasti v kolu ju-goslovenskih se-ster v Celju, v katerem je prevzemala mesto jnve podpredsednice. Pogreli to v petek ob 15. iz hUe žalosti v tlre-gorcičevi ulici na m *stno pokopališče .Plemeniti pokojnici bodi ohranjen blag sjh>-min, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje - —e v poročilo o «kttp*čini Združenja klo- bačarjev sta se včeraj vrinili dve napaki. Za predsednika je bil izvotjap g. Sribar, za podpredsednika pa g. Chiba. —e Plaaiiifil Planinke! Udeležile se občnega zbora Savinjske podružnice SPI)^ ki 1h> danes v četrtek v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju. Dnevni red: Poročilo o delovanju, volitev novega odbora za tri leta in slučajnosti Iz Maribora — Premiera »Ples v Savoju« odgođena. Kadi bolezni v operetnem ansamblu se ino ra premiera operete »Ples v Savo j u <. ki bi morala biti to soboto, odgodili m prihodnji teden. — Prvo kolo šahovskega turnirja. V torek zvečer se je v kavarni »Cestral« po otvoritvenem govoru ravnatelja Rudolfa Golouha odigralo Prvo kolo turnirja za šahovsko prvenstvo mesta Maribora, Rezultati so naslednji: išuštar 1. Bien 1. Konic l. Kukovee 1. dr. I.ippai 1. Lešnik 1'j. Strniša J/.. Mešiček D, Lobkov 0. Pergler 0. Do!>ril:t 0 ter prof. Stapan 0 točk. Drngo kolo se bo OdigialO v petek zvečer. Zanimivo je. da so pri prvem kolu zmagali samo *črni-. — Velik požar v Bresternici. Prt-iekii torek zvečer je siteu požar unit-H .-stanovanjsko hišo in gospodar>ko postopjo, ki je bilo Pod istim ktovom. posestnik;« Franca Kajrcrja v Rresternici pri MaribOPt Ker je divjala silna burja, je bilo gašenju zelo otežkočeno., Na pomoč so prihiteli mariborski in kaauiiSki ga^ib-i. Piku je povzročil ±r».000 dinarjev škode, ki pa je krita z zavarovalnino. — Pobegnil je neznano kam 18 letni na-takartčin sin Oton Plošnik. mehanikarski vajenec pri tvrdki Divjak. Odpotoval je v Ribnico na Pohorju, kjer je dvignil svoj domovinski list. sedaj pa manjka su po-DCgrlina vsaka Bled. — Ponovni uspeh Šusteršičevih malih harmonikarjev. Preteklo nedeljo popoldne so se mali mariborski harmokarji g. Vilka šušteršiča odzvali povabilu Narodne odbrane v Studencih ter nastopili v tamkajšnji Grmekovi dvorani, ki je bila do zadnjega kotička zasedena. Nastopili so z isTim >po-redom. kakor nedavno na fnrnejski pori Astrologi so ugotovili, da je brez pom-oa. pod katerim nebesnim znamenjem ste rojeni, kar j« sedaj mogoče z lahkoto doseči, da postane) Vaša pojava očarljiva in privlačljiva m sicer enostavno z dnevno nego Vaše polti kar doma. En sam poizkus nove metode, ki jo v naslednjem objasnjujemo, bo Vas prepričal. Hitro lahko podvojite lepoto svoje kože in tvoje polti z novo krenuo Tokaloo bete barve (ki ai mastna). Ta krema vsebuje sedaj pre- v tujini in i kaierim so v/.gali tudi nicer kritične Mariborčane, zlasti so ugajali na-rodui Ple.M. ki *o jih morali mali harmonikarji ponavljati. Dodati so morali tudi nekaj narodnih pesmic. Vse kaže, da so sti-steršičevj mali patiborski harmonikarji vedno I »o l j priljubljeni. — V soboto premijera »Trafike«. To j*-izredno mnogo igrana veseloigra, ki jo jo napisal znani dramatik Ladislav Bus Feke-te in ki tako vsebin>ko. kot tudi po efektni odrski obdelavi doseza povsod uspeh. Letos jo ponove, ker so jo lani ob zaključku sezone igrali b* nekajkrat in to za pen-zij>ki sklad gledaliških igralcev ter je ob lej priliki splošno ugajala. V režiji J. Kovica nastopi vse dramsko osobje. uiO£o jMu-ralice pa igra letos M. Zakrajekova. Iz Radeč — Odprta nor in dan >» groba >raia. Bolečino je odjeknilo v srcih številnih prija-1 djev m zaiam-ev, ko so oni dan zvedeli, da je nenadoma preminul po kratki, a zavratns bolezni splošno znani in priljubljeni pekovski mojster jj. Miha Zalokar iz Radeč. Pokojni j e bil doma iz Planine pri Sevnici. Stanoval je na Itoteinežn. Iladeče IkkIo ohranile prerano umrl *t*a I lagega moža v naj-lerseni >|X)minu. Naj počiva v miru žalujočim iskreno sožalje' — Silen vihar je divjal v torek pojioblii" U-r razkril več streti Vihar i** divjat vso n»W*. Zjutraj je ležalo mnogo opeke na cesti. Vihar pa j1 napravi! tudi dobro delo; ponoči je osušil vse cesle. — Našel se je sveženj ključev. dni je, na>el na Njivieuh sveženj ključev, kdor jih je izsiubil. naj se tglatfl t trgovini Valerij. Haller Radeee tT. —Beda in pomanjkanje. Po nekaterih hi i-Itovskih naseljih vlada silna l>eda. Kmetj« nimajo denarja niti za vžigalice in *n|. Podaja se. da bodijo ebožne irospodioj«* k oddaljeni .-osedi po o*renj. ali pa :ra v jutranjem <*a *n r:irn:i« pri va+.i mo-^ki hišr' do hi-^e. Iz Krškega — Ki-aj4'vni odbor Jadranske strt&e v Krškem priredi v nedeljo 9. t. m. ob 11. v sokolski dvorani predavanje .s .f-nimi slikami Predaval bo odpoalane* O.O J.S. g, Viktor Pirn«t iz Ljubljane. Tema predavanja: Trgovka in vojna marna rioa Občni zibor krajevnega odbora Je -dranake straže v Krnskem bo late^ra dne v istem prrost»>ru ob IO. dopolOne. TJ-dde*-ba na&e člane obveznu, delano mlečno smetano in oljčno olje. Njen učinek pa je v tem, da hrani ui beli kožo, zožuje raziirjene znojnice. odstranjuje taje-dalce in gube, ki so posledica otnijeno&li ter beli tudi najtemnejšo in najodpoenejšo kozo. Vase lice doseže v treh dneh nepo-pislpvo novo lepoto. Poizkusite se danes to novo kremo Tokalon. Bodisi plavolaska ali Črnolaika, vsaka žena lahko sedaj zbudi globoko, strastno in trajno ljubezen v srcu moža, po katerem hrepeni. RAzno Beseda 50 par. davek S.- Oln Najmanjši znesek 8 Din VSEGA V izobilju za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj. oblek, lluberlu-?ov, puniparic itd. pri Presker-ju Sv Petra c?sta 14. PREKLIC Podpisani rivastja Kram- prekli-eujem vse, kar sen; neresnične-£ja govoril o gospe Štefki Kline, ter se zahvaljujem, da odstopa od zasebne obtožbe. 3. fabroar-ja 193b\ 570 PDIJK briv.ski !*omo<"Mki pristopajte- v teeaj za vodno in ž?lezno ondulaejjo. Informacije v 1orek in četrtek v gostilni Tsenik, Borštnikov ir^ 1. 571. DOPISI _ ZNANJA ŽELI ^taiejši. sinipatieen dobro situiran gospod z značajno, inteligentno damo lene zuna-'i josti. Obširne dopise na upravo >Slov. Naroda pod znamko Strogo diskretno. r>7s. Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, Kakor m časopisnim oglasom, Čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisocem čitatelje v. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu In kupeu. V katerem mesecu ste rojeni ? O hranitev mladostno lepe polti je odvisna od te SKRIVNOSTI 26 Brezobziren in neizprosen, zagoneten in strahoten drži ▼ nevidnih rokah vse niti svoje gosto razpredene mreže zločinov v strah in trepet ljudem KDO?3 1* To boste zvedeli iz našega novega romana Seržant Flips" 33 Greta Garbo se hoče omožiti Vzela bo najbogatejšega moža na Gumpela Maxa M-ed prorokovanjd za leto 1936 je bilo nekje tudi omenjeno, da se bo slavna filmska igralka Greta Garbo v kratkem omožila. In ta napoved se izpolnjuje, kajt; Greta Garbo daje slovo filmu, da se omoži. Od njenega zadnjega potovanja na Švedsko se je mnogo govorilo o nji, ljudje so .10 nazivali »najnesrečnejša žena na svetu«. Ta čas ic na Greta Garbo končno našla svojo arečo in drugo ljubezen svojega življenja. Njena prva ljubezen je bil Maurice Sti!-ler, slavni filmski režiser, ki jo jc odkril. Crreta Garbo jc že tri leta zaročena z "najbogatejšim možem na .švedskem Maxom Gumpelom. Tri leta je že zaročena, a svet kj se zanima za vsak njen korak, ni vedel tega. Pomislite! Greta Garbo hoče dati filmu slovo v polni ^ 1 a v i mi noče zapustiti svojih čestice v iz filma v zadnjem času, ki so bili po njenem mnenju samo povrečni ljude. Do- ločila si je namreč dobo dveh let, da ustva ri veliko delo filmske umetnosti. Ko bo pa odpeta labodja pesem, dovoli Maxu Gum-pelu, da jo odvede pred oltar m s tem tudi v mrak pozabe. Čim je prišla ta vest v jasnost, je postal seveda Max Grumpel mož, o katerem se največ govori in piše v Londonu in Parizu, kajti ljudje bi radi zvedeli vse podrobnosti možu. ki hoče kar tebi n c meni nič milijonom ljubiteljev filma ugrabiti njihovo Garbo. Max Gumpel je sin siromašnih staršev in za svoje ogromno premoženje se mora zahvaiitri edino svojemu geniju v mehaniki. Zdaj je f;nančni svetovalec švedske krone in ravnatelj mnogih krasno procvita-jočih podjetij. Star je 40 let in velja za trgovskega genija. Švedske. Greta Garbo se je seznanila z njim potom svoje prija-teljiice grofice \Vachtmeister, ko se je leta 1930 mudrla na Švedskem. Čeprav izvira Kumpelova ljubezen že iz onih časov, vendar je šele dve leti pozneje po ožil svojo kandidaturo na roke slavne rojakinje. Toda Greta Garbo ga je odklonila, češ, oa ima z ameriško filmsko industrijo s-klenjene pogodbe, ki jih ne more kar tako kršiti Max Grumpel ji je obljubil da- bo čakal, dokler se sama ne odloči dati filmu slovo. Da nima toliko trgovskih in drugih poslovnih opravkov doma, bi se bil gotovo takoj preselil v Ameriko, da bi bM bližje svojemu id-ealu. Tako j-e pa mora! ost .ti na Švedskem in potrpežljivo čakati. Max Gumpel mora sproti zavračati govorice in race o svoji nevesti, o kateri se govor in piše. da se je skrivaj poročala z Mamoulinom. da ima ljubavno razmerje z Brentom itd. Vsem zagotavlja da je že blizu dan, ko popelje Greto Garbo pred oltar, potem pa v grad pravljičnega razkošja cb morju, ki je bilo priča njenega rojstva. In tako je ostala čestilcom slavne filmske igralke samo sebična nada, da bi njen bodoči in zadnji film nc bil obenem njen triumf. Benetke se vračajo h gondolam Zgodovinsko mesto na lagunah je imelu še prod 30 leti do 3.000 gondol, ki so opravlijale siužbo sedanjih velikome** triih taksijev. Poleg tega je bilo v Benetkab nad 500 elegantnih gondol patricijsk;h rodbin. Razmah in napredek tehnike gondol ni kar čez noč odpravil, pač se je pa močno znižalo njih število. Majhni paroiki na kanalu Grande in motorni Čoln«1 ©o nadomestili slikovite gondole, od katerih je ostalo samo 500 čolnov, ki so jih radi najemali romantično razpoloženi tujci, navdu šeni za lokalnr kolorit bene^kib lagun ter nekaj starokopitnežev iz konservativnih patricijskih rodbin. Strah pred sankcijami je pa legel tudi na moderna prometna sredstva v Benetkah. Moda je namreč zelo omejila količino bei»-c:na za motorne ladje na kanalu Grande in za motorne čolne po drugih beneških ulicah. Zapuščene in pozabljene gondole pri hajajo znova do veljave in Benetkam se vrača slikovito lice prvih let 30. stoletja. Tradicijonalne gondole plovejo tiho po gladini benešk;h kanalov, le tu pa tam moti njihov mir brnenje motornih čo4nov. To gre na račun hitrosti. Zato jc bil pa /a nekaj let podaljšan življenjski rok razkošju doževih in patricijskih palač. k: so jih v -temeljih ogražali valovi izpod ladjic in motornih čolnov na lagunah. Kaktusi namestu bodeče žice Ameriški tovarnarji bodeče žice i*o baje odklonili naročila za vzhodno Afriko. Abe-sincem torej Američani nočejo prodajati bodeče žice. da bi se z njo zavarovali pred italijanski bajdOati In vendar je Amerika dobavila Abesincem zelo učinkovito todečo žico že davno prej. pred no io počila prva puška na bojišču med Italijani in Abesinci. Na slikah z afrišk? bili tudi oni pred Kolumbovimi vožnjami v starem sv^tu neznani. Cim so jih pa prenesli Kv-ropci iz Mehike in Južne Amerike v ?vojo domovino so se hitro razširili okrog Sredozemskega morja ter prodrli tudi v severovzhodno Afriko in lužno Azijo. Tam *o se po\sod lako razi.oholili in udomačili, da -i člevek teiko misli to kraie brez kaktu»o plotov. Zlata trdnjava Amerike Najtrdnejšo blagajno t veta Ki*?aditi za ameriški zlati u klad ■marifcka rinanena u-prava. V pustih granitnih rova* v državi Kentuck.v so i/kopali in BgradHi silno tflnjii-vo, kjer bo zlati zaklad itmcriških bank ren pred vlomilci. Oklopu.- reHeA so snu- ili globoko med skale in te dni spra Vrla v nj ♦ prve transporte zlata iz Torka, '«lo- boko v skalah in v močnih joklriuh tresorlu bo zlato varno tudi pred naidrzneišinn Ho- milei. Hiti najveeje 1 stafeke bombe n.1 hod » mogle tej trdnjavi do živega, potsg tega bo to trdnjavo stražil cel polk z oMopnimi avtomobili in težkimi to}*>vi. Tudi za prevoz zlata so dol ro poskrbeli V Kentuckv prepeljejo za tri mil jar de d si •<•-jev zlata in v ta namen so zgradili posebno ž^lezni^ko pro^o.* f'eprav bodo Blata prevažali z oklopnim vlakom pod EaSHto stroj« nie. ostane vozni red teli vlakov nai-!ro>- ja tajna. Prvi transport odpelje v skahtl Ito. sor /a ~A) milijonov dolarjev k lata. To bo največja zakladnica zlata, kar iih i*« bilo i-edaj na svetu. Fant in dekle — Ali sem prvi. ki vas jo poljubil? — Zakaj ? Kaj sem tako nerodna ? Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prija* tel j em in znancem pretresljivo vest, da \e v sanatoriju Srebrnjak v Zagrebu dne 5« februarja 1936 preminul naš preljubljenl soprog, očka, sin in svah, gospod inž. ALOJZIJ PIKEL uradlnik Trboveljske premogokopne družhe rez« kapetan II. kl« Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano v Ljub* l\ano in bo pogreb v petek, dne 7« februarja ob pol 4* popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdan zk a cesta št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. februarja 1936. ŽALUJOČA ŽENA, SINČEK IN MATI. TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA naznanja žalostno vest« da se je pri opravljanju svoje službe zaradi elementarne nezgode smrtno ponesrečil in dne 5. februarja v sanatoriju Srebrnjak v Zagrebu preminul njen mnogoletni zaslužni in čislani uradnikf gospod 4&i tn$enjer LION FEUCHTVVANGER: Zemeljski ostanki preminulega gospoda inženjerja se prepeljejo iz Zagreba v Ljubljano in bo pogreb v petek« dne 7. februarja »b P*l i tirih popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9« na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. Ljubljano, dne 5. februarja 1936. Generalno ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe 148 2tJ SSss Roman Naglo plezata krvnikova pomočnika po lestvicah gori. Kletka se odpre, zanika zategne. Spodaj preklinja mestni vikar umirajočega: Pojdi v pekel zakrknjeni lopov in žid! Mogočni »Adonau zidov .'e v zraku in v ušesih vseh ljudi. Iz kletke odmevu ro nazaj, dokler zanika ne zaduši glasu. Cisto spredaj na iribuni se je dvignil taing svetnik doni Bartelemi Pancorbo. Suhe, koščene roke so se oprijele ograje, pomolil je modrikasto hrrjo glavo iz za visokega čipkastega ovratnika. Njegove oči zro izpod zgubanih vek lačno na kletko, kako se dviga in v m mož v škrlatnem, slavnostnem plašču, a na moževem • prsnu demaiTt, lesketajoč se v tisočerih barvah v fasneni zimskem zraku. Ko se je umaknil vojaški kordon, si je množica pozorno ogledala vešala. nekaj fantičev je zlezlo po lestvicah do polovice, ljudje 90 otipavali ogrodje, na žele zrri h palicah kletke so sedele v gostih jatah črne ptice.^ Množica se je počasi vračala v mesto. Liudje so smastrali ta dan za praznik. Pili so dobro, jedli dobro, plesali in se pretepali po krčmah. Mladi meščan Lan-i^-fass je pobral iz blata pohojeni Židov baret. To je bil veseljak in znan hudo-mušnež. Nacakn:,l si je baret na glavo, natikal ga je tudi deklinam in služkinjam, ki so prestrašeno ječale pod baretom obešenega Žida. Navzlic temu pa ni bilo nikjer pravega veselja. Vedeli niso zakaj, toda mislih so si ta dan drugače, pričakovali so, da jim bo lažje in vessta&c. Prepevali so: »Žid mora viseti!« Prepevali so, toda major Roder je zaklical: »Stoj, sicer te pošljem k vragu!« Toda židovski »Adonai« jim je neprestano zvenel v ušesih. Fantiči so se šli obešanje in sicer tako, da je stal eden zgoraj in kričal »Adonai«, drugi so pa stali spodaj in kričali, tulili, iečali »Adonai«. 18. V noči po usmrtitvi, okrog treh zjutraj je prišel na Tunzenhofski hrib v vešalom koščen mož visoke postave. Pot je b^la neprijetna zmes blata in kopnečega sne-. ga, m hoja je bila težavna. Koščeni mož se je tresel od mraza in tesno se je zavijal v širok plašč staromodnega, zastarelega kroja. Seboj je imel dva razcapana meščanska fantiča, znana v Stuttgartu po drznosti in pripravljenosti k vsakemu poslu, samo če se je obetal zaslužek. Fantiča sta zlezla brez oklevanja po lestvicah na vešala. To tte bik) naporna. Že- lezne palice so bile spolzke in fantiča sta tiho klela. Okrog njih so letale ptice, ki so sedele mi vesalih ponoči in podnevi v gostih jiaitah. Fanta sta ostala na veša-\\h dolgo. Koščeni gospod, 'k» je čaka! spodaj,' je nervozno skomigoval z rameni, prestopal z noge na nogo in zamolklo godrnjal. Ga imaći? je zamrmral, ko sta se končno spustila na tla. Ni ga tam, sta za-jecljala prestrašena fantiča. Ukradla, sta ukradla dragulj! — |e zarohnel Portugalec -s hropečifh. težko zadrževanim glasom. Pred sodišče vaju postavim. Na kolesu vaju dam mu črt i. Fantiča sta ga zagotavljala prestrašeno. Žida tam res ni. V kletki visi nekdo drug1*. Hudič ga je odnesel. Dom Bartelemi dolgo ni hotel verjeti tega, končno ;e pa dal še iste noči uradno pregledati kletko. Da. truplo je bilo ukradeno, zamenjano. Že zgodaj zjutraj je bil besneči, pretentani mož pri vojvod:. To |e posledica dobrote Njegove Visokosti! Žfd"« so ukra-dfc demant. Demant? Karel Rudolf sc je spomnil na kup zlata in ni verjel. Truplo, da. Truplo so morda ukradli. Razmišljal je, obraz se mu je zoasnll in kmalu se je nasmehnil. To so vražji dečki, ti žrrJHe. Ukradejo fii tebi nič nieni nič tuplo z vešal vpričo vseh ljudi. Kristjani in vojaki bi tega ne storiti bolje. Rad jim je privošči1! demant kot nagrado in ni jih dal zasledoval. Koščeni Portugalec v zasta- I ,reli dvorni obleki je odšel z modrikastem, razjarjenim obrazom in spotoma Je s svojim votlim glasom grdo preklinjal. Ta čas so pa peljali v naglici v cunje m v kup blaga skrito truplo na vozičku v Fiirth. Spremljal; so ga potujoči židovski kramarji, menjavali so se od mesta do mesta. Demant je bil na prstu trupla. Noben spremljevalec se ni bal, da bi ga njegov naslednik ukradel. V Fiirrhu so truplo umili, zavrli v dolge bele rjuhe in položili v krsto. Kazalec, sredinec in prstanec mrtvega so tvorili šin, začetno črko božjega imena Šaddai. Pod glavo je imel prgišče prsti, črne, drobne prsti, sionske prsti. Oblastem .te bilo sporočeno, da bo pokopan neznan žnd iz Frankfurtha. ki ie umrl na cesti. Ni'.!*! članom verske občine niso ničesar sporočili. Toda šepetalo se je to od ust do ust. Tako je ležal neznanec in njegov temno modri, zadavljeni obraz se je čudno odražal v okviru umazano bele nrade. Kalnih, sivih oči ni bito mogoče zatismti, silile so yl duplin, toda med mirni so bile zarezane nad nosom globoko v čelo tri brazgoćine šina. Izpod belega, priprostoga mrtvaškega prta se je lesketal velik, blesteč demant. Deset najuglednejših mož verske občine je sedelo med velikimi svečami in zastrtimi okni na straži. | Med rcjc je stopil neznanec. Ril je de- beluhasr, gladko obrit, širokega iibraza in sivfh orožnih oči. na sebi de imel s .ur > iransko obleko. Iz! I si je za hrbet vodo. ko fe vstopil v sobo. izlil ?o ic neka: kapl>:c mrl'ču na glavo in noge. Možje so spoznali kabahsta, zašeoctah so si neka' in se mu umaknili. Rubbi Gabriel .ie stopil h krst; in zacepetal s svojim trdim glasom blagoslov: rlvaljen bodi Jahve, bog, pravičn' sodu : Z mesnatimi prsti se je previdno dotaknil rnrl'čevih vek in veke so se zaprle. Po-tem .ie sedel na tla in si pohžil glavo med kolena. Deset mož se jc umakni k) do zidu. Navzlic njihovi na\/< čno-v r bil zelo osamljen in čepel le ob truplu-sključen kakor majhna, izgubljena cutica. ^Vsi židie iz Fiirtha so bili na pokopal -scu, ko so pokopava!: tuica. Krsto so spu-scili v grob. Na mrličevcm prsiti .ie bil Jemant, pod njegovo glavo prgišče skw ske prsti. Tistemu, ki ie molil napre:. 1 odgovarjali v zboru: Prazen in vifirav je svet in minljiv lukur veter. Toda vc-eni in edini .je bog Izraela, resnično, nad-resnično Jahve. Potem so trgali travo |p si jo metali za hrbet. In govorili so: Uve-nemo in usahnemo kakor trava.<■ In |e so govorili: 'Pomnimo, da smo prah. Potem.so si umili roke v tekači v di. ki nrpganja hudobne duhove in zapustili so pokopal'šče. K O N F C. Orajoje Josip Zupančič. — Za ^Narodno osKaroo« Fran Jazeraea — za upravo ib ud del liata Oton Chriatož. — Vet t CJuMJaaL