Poitnfna pfaS&oa ? gotovfal Leto XX., št 36 Upravm&ivo -juDijamt Hoalijeva 6 — reJefon ät 8122 8123. 8124, 8125 i 126. Inseratni xidelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — TeL 3492 In 2492, Podružnica Marlbor Qrajskj trg 7, reiefoc ät 2455. Podružnica Celle Kocenova allea 2. - Telefon 9t 190 Računi on poäl Sek zavodih: LJubljana St 11.842. Praga fidalo 78 180 W1«1 « in.1241 Ljubljana, sobota 11 februarja 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak aan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica & telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje. Strossmayer|eva allea Stev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Dva bloka velesil Te dni se je v tisku velesil v zvezi z nekaterimi važnimi izjavami državnikov na široko razpravljalo o medsebojnih zvezah v primeru vojne. Najprej je bila predmet raznih tolmačenj znana Hitlerjeva izjava z dne 30. januarja o solidarnosti Nemčije z Italijo. Po Cham-berlainovi izjavi v angleški spodnji zbornici ta ponedeljek, pa je stopilo v ospredje tudi vprašanje angleško-fran-coske solidarnosti v primeru vojne. V tednu med obema izjavama se je vodila zanimiva polemika o pravi vsebini Roo-seveltove izjave, podane na tajni seji vojaške komisije ameriškega senata 1. t. m. Ozadje vseh teh tolmačenj in polemik pa ni bilo v tem, da bi se šele sedaj ugotovilo, v kakšne ideološke ali politične tabore so velesile razdeljene med seboj, temveč da bi se kolikor mogoče konkretno doznalo, ali in v koliko so velesile že v naprej povezane med seboj tudi za primer vojne. Polemike zadnjih dni so to vpraSanje precej razčistile, ker so se zasebnim tolmačenjem pridružila končno tudi poluradna in uradna, tako da so dosedanji dvomi glede odnošajev med velesilami v glavnem odstranjeni in fronte velesil tako rekoč že skoro za vsak primer jasno začrtane. Razčiščenje v tem pogledu pa ni povzročilo povečanja napetosti, kakor bi bilo pri površni presoji pričakovati, temveč je dosedanjo napetost celo precej omililo. To dokazuje, da je bilo to razčiščenje spričo neštetih nesoglasij, ki so se nakopičila med velesilami, že nujno potrebno, ker bi se sicer v nedogled nadaljevali poskusi krhanja obstoječih zvez, ki so bile doslej pretežno političnega značaja in brez potrebne jasnosti glede medsebojnih vojaških obveznosti Ako je bila ideološko, politično in tudi gospodarsko že doslej utemeljena delitev velesil v dva bloka, na os Rim - Berlin in na angleško-francosko »prisrčno antanto«, prehaja ta delitev po poslednjih izjavah državnikov med dejstva, ki bi jih mogel spremeniti samo i dosedanjega povsem spremenjeni tok ^godkov. Takoj po Hitlerjevi izjavi o nemško-italijanski solidarnosti v primeru, da bi bila Italija kakorkoli zapletena v vojno, je bila spričo italijansko-francoske napetosti na vrsti francoska zaveznica, da pojasni svoje stališče v primeru francoskega zapleta v vojno. V svojem govoru z dne 31. januarja se angleški premier Chamberlain tega vprašanja še ni dotaknil, dasi je opozicija v spodnji zbornici že tedaj zahtevala jasen odgovor nanje. Šele po znani .polemiki okoli Rooseveltove izjave o ameriških mejah v Franciji se je Chamberlain udal pritisku spodnje zbornice in brez izmikanj potrdil popolno solidarnost Anglije s Francijo v smislu Bonnetovih izjav z dne 26. januarja t. 1. Takrat je francoski zunanji minister izjavil v parlamentu dobesedno: »V teku naših razgovorov v Londonu in Parizu smo se dotaknili vseh vidikov francosko-angleške solidarnosti na moralnem, intelektualnem in gospodarskem področju. Dotakniti smo se morali teh vidikov tudi za primer, ki ga sicer ne želimo, za primer vojne, v katero bi bili potegnjeni naši dve državi. Vse sile Velike Britanije bi bile tedaj nam na razpolago, prav tako kakor bi bile tudi vse sile Francije na razpolago Veliki Britaniji. Zato je povsem naravno, ako želi Francija, da bi britanski narod do-tiral do viška svojo vojaško moč, kakor želi Velika Britanija, da bi dotirala do viška svojo vojaško moč Francija.« Na vprašanje poslanca Hendersona. ali deli to Bonnetovo mnenje tudi britanska vlada, je Chamberlain v ponedeljek odgovoril: »Kar je rekel g. Bonnet, je popolnoma v skladu s stališčem vlade Njegovega Veličanstva. Nemogoče bi bilo, proučiti v podrobnostih vse morebitne primere, ki bi mogli nastopiti. Toda čutim za svojo dolžnost pojasniti, da je interesna vzajemnost, s katero sta Francija in naša država povezani, taka, da bi sleherno ogražanje življenjskih interesov Francije, pa naj pride od katerekoli strani, izzvalo takojšnje sodelovanje naše države.« Tako je Chamberlain v ponedeljek povedal to, kar se je nekaj dni poprej na enako vprašanje poslanca Sinclaira še obotavljal izreči. Kaj je moglo povzročiti to spremembo v zadržanju Anglije, odnosno njenega premiera? Rimska »Tribuna« je naslednjega dne navedla kot glavne nagibe Chamberlaino-vih izjav: britansko željo po vzpostavitvi ravnovesja s Hitlerjevo izjavo o solidarnosti Nemčije z Italijo, Roosevel-tovo zadržanje, ki mu v Londonu očividno pripisujejo zelo velik pomen, italijansko ugotovitev po Francovem uspehu v Kataloniji, da bodo italijanski vojaki odpoklicani iz Španije šele po popolni Francovi zmagi, ter končno možnost strateških sprememb v zapadnem Sredozemlju po zavzetju Minorce in Francovi končni zmagi. Velik pomen Chamberlainove izjave z dne 6. t m je končno podčrtala rimska oficiozna »Informazione Diploma- Smrt papeža Pija XI. V visoki starost! 82 let je sv. oče včeraj ob pol šestih zjutraj podlegel večletni bolezni K izvolitvi novega poglavarja katoliške cerkve se bodo kardinali zbrali 28. t m. Vatikan, 10. febr. br. Davi ob 5.S1 je umrl papež Pij XI. V začetku tedna se je nekoliko prehladil ter Je na nasvet zdravnikov ostal v postelji, da bi se do nedelje odpočil, ker se je nameraval na ta dan udeležiti proslave ob desetletnici lateran-ske pogodbe, s katero je bila sklenjena sprava med Vatikanom in Italijo. Včeraj opoldne se Je papeževo zdravje nenadoma poslabšalo. Ob 16. Je dobil hud srčni krč, vendar je krizo že v eni uri premagal In so proti večeru lahko objavili, da se je njegovo zdravstveno stanje zbolj-šalo. Proti polnoči pa je začei vnovič slabeti in njejov zdravnik dr. Rocchi jo pozval na posvetovanje strokovnjaka za srčne bolezni prof. Bonamona. Okrog 4. zjutraj je sv. oče dobil nov napad, ki je bil tako hud, da so zdravniki izgubili vsako upanje. Res je poldrugo uro kasneje preminil. Ob papeževi zadnji uri so bili navzoči njegov nečak grof Ratti, guverner vatikanskega mesta, državni tajnik kardinal Pacelli in še nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki. Papež je bil do zadnjega trenutka pri zavesti. Nekoliko pred smrtjo je še dvignil desno roko in dal pr. šotnim zadnji blagoslov. Zakramente za umirajoče mu je podelil nisgr. Roman is. Po smrti Po papeževi smrti je nastal v Vatikanu popoln mir. Vsa vrata so zaprli ter so vse osebe, ki ne pripadajo Vatikanu, morale zapustiti njegova poslopja. Državni tajnik kardinal Pacelli je vest o papeževi smrti takoj sporočil italijanskemu kralju, min. predsedniku Mussoliniju, diplomatskemu zboru ter vsem kardinalom, ki se jih okoli 40 mudi v Rimu. Cerkvene zadeve bo do izvolitve novega papeža vodil državni tajnik kardinal Pacelli s posebno komisijo kardinalov in cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih je papež imenoval že pred svojo smrtjo. Takoj po papeževi smrti so pričeli brati v njegovi zasebni kapeli zadušnice. Nekoliko po 10. dopoldne je prispela v sobo, kjer je umrl, njegova sestra Carmela Ratti v spremstvu nečaka grofa Francesca Rattija, za njo pa so pričeli prihajati kardinali, nadškofi in drugi dostojanstveniki. Papeževo truplo so popoldne ob 16. prenesli iz zasebnega stanovanja v sikstinsko kapelo, kakor je to običaj že od 1. 1870 dalje. Po 17. uri se je pričel mimo mrtvaškega odra defile občinstva. Najprej so pripustili člane rimskega plemstva, zatem diplomate, akreditirane pri Vatikanu, nato pa ostalo občinstvo. »Osservatore Romano«, ki je izšel v posebni izdaji, objavlja na celi strani poročila o smrti pokojnega papeža razen tega pa tudi zadnja zdravniška poročila o njegovem zdravstvenem stanju. Na vseh poslopjih v Vatikanu so razobesili papeške zastave na pol droga. Na Beneški palači je razobešena italijanska zastava na pol droga, prav tako na Kapi-tolu in drugih javnih poslopjih v Rimu. Listi so izšli v posebnih izdajah. v katerih objavljajo dolga poročila o poslednjih trenutkih papeža Pija XI. ki je umrl 17 let in 4 dni po svojem ustoličen ju na papeški prestol. Prenos v sikstinsko kapelo Vatikan, 10. februarja. A A. Stefani: Truplo sv. očeta so danes popoldne slavnostno prenesli v sikstinsko kapelo. Na čelu »prevoda je stopala vatikanska garda s častniki. za njo pa šefi garde in plemiška garda. Truplo Pija XI je nosilo 12 članov plemiške garde v slavnostni uniformi Za truplom so stopali kardinal Pacelli, mnogoštevilni drugi kardinali, člani diplomatskega zbora in ostali veledostojanstveniki pape-škega dvora. Papeževa ga^da je izkazala čast. veliko število duhovnikov seminari-stov in državljanov vatikanske države je pa kleče tvorilo špalir. V sikstinskj kapeli so truplo položili na mrtvaški oder. Okoli odra gori 12 velikih »več. Na desni strani katatalka so zavzeli prostor škofje in nadškofje, nato člani di plomatskega zbora pred katafalkom so pa pokleknili kardinali. Po molitvi za mrtve so vsi prisotni zapustili kapelo, nakar je za čelo mimo pokojnega papeža defilirati ljudstvo. Poleg katafalka stojita dva plemiška gardista in več komomikov. Prvo sporočilo ljudstvu Vatikan, 10. februarja. AA. Danes na vse zgodaj zjutraj se je zbrala ogromna množica ljudstva pred vatucansko palačo. Ko »o ljudje zvedeli, da je umrl sv oče. so pokleknili in molili. Vatikansko mesto »e je v hipu zavilo v žalost Po rimskem običaju so bila vsa vrata takoj zaprta. Iz cer-Kve sv. Petra so odstranili rdeče zavese, ki so jih postavili zaradi svečanosti, ki bi morale biti v nedeljo. Vsi uradi v Vatikanskem mestu so zaprti. Vatikanski radio ponavlja od časa do časa v latinskem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku vesti o smrti sv. očeta. Triletna bolezen Vatikansko mesto, 10. februarja. AA Proti koncu pomladi l. 1936 je sv. oče začutil prve bolečine. Tedaj je bil star 80 let. Prej ni bil nikdar bolan in je tokrat prvič začutil utrujenost Bivanje v Castel Gan dolfu, mu je delo dobro in je že kazalo, da bo popolnoma ozdravel Hodil je na daljše sprehode ter opravljal po malem svoje posle. Potem se je ob koncu septembra vrnil v Rim. Tam se je njegovo stanje zopet poslabšalo Nekaj tednov po povratku ni mo gel več niti poklekniti, temveč je svoje molitve opravljal sede Kljub temu ie še sprejemal v avdijenci. Prve dni decembra 1. 1936 se je njegovo zdravje še pos'abšalo. Zatekla mu je leva noga ter je moral tedaj prvič ostati v postelji. Zdravniki so priporočali. da se ne sme dosti premikati, profesor Milani pa ga je pregledal po trikrat na dan. Sest tednov je bila skrb zaradi njegove bolezni velika, a počasi se je zdravje le nekoliko zboljšalo. da je mogel vsak dan vstati ter hoditi po nekaj ur. Pet mesecev bivamja v Castel Gandolfu je vplivalo zelo dobro; ozdravel je. v kolikor so mu to dovoljevala visoka leta starosti. Tako je mogel spet deliti avdience in imeti govore, težko duhovno delo pa je izčrpalo njegov organizem ter ga čimdalje bi/lj slabilo. 30. aprila je ponovno odšel v Castel Gandolfo. Dober zrak je sicer zelo dobro učinkoval nanj, vendar se ni mogel več prosto gibati. Njegova duhovna delavnost pa je astala še vedno po-polna. Ob koncu oktobra se je vrni! v Vatikan, in to je bilo njegovo zadnje potovanje. Vtis po svetu Rim, 10. febr. br. Z vsega sveta je že danes prispelo v Vatikan nešteto sožalnih brzojavk. Obenem prihajajo vesti o velikem vtisu, ki ga je vest o smrti velikega po-bornika in zagovornika vseh preganjanih izzvala po vsem civiliziranem svetu. V Varšavi je sejm baš proslavljal 20-letnico poljske ustave, ko je prispela vest o papeževi smrti V prisotnosti prezidenta Moscickega in drugih zastopnikov države je predsednik sejma imel komemorativni govor, nakar je bila seja prekinjena. tica«, ki poudarja, da rimskih uradnih , krogov ta izjava ni presenetila, ker jim | je bilo angleško stališče znano že izza . januarskega Chamberlainovega obiska v Rimu in so zato že doslej vedeli, da obstoja med Anglijo in Francijo prava vojaška zveza. Ta zveza je po mnenju rimskih krogov obrambnega značaja, toda »Informazione Diplomatica« pristavlja, da bi bilo kljub temu »tvegano prerokovati bodočnost«. Zato izvaja Italija iz Chamberlainove izjave samo ta zaključek, da bo »še bolj pospešila in izpopolnila vojaško pripravljenost naroda.« Da je Chamberlain tolmačil s svojo izjavo angleško javno mnenje, izpričuje uvodnik londonskih »Times« z dne 8. t. m. V njem stoji med rugim: »Odmevi premierove izjave v britanskem časopisju morajo prepričati vse inozemske opazovalce, da bi kakršnokoli ogražanje življenjskih interesov Francije izzvalo pri nas takojšen odgovor in pomoč, ki bi bila dana z navdušenjem.« Ta ugotovitev londonskega lista je tem bolj značilna, ker je navezana na konkretno razpravo o najuspešnejši angleški vojaški pomoči Franciji, ki jo v istem listu objavlja njegov vojaški strokovnjak. Po vseh teh ugotovitvah lahko brez pomislekov rečemo, da so po poslednjih izjavah državnikov evropske velesile zares že razdeljene v dva bloka za vsak primer. Kakor pa se to na prvi pogled zdi nevarno, je v resnici celo tehten argument za ohranitev miru in sporazumno rešitev nasprotij, ki mir ogražajo. V Londonu Je na sestanku zastopnikov anglikanske cerkve canterburyškl nadškof dejal, da Je umrl mož z najširšim kulturnim obzorjem, ki je pogumno deloval za mir in civilizacijo. 2e dopoldne je bil v westminsterski katedrali žalna služba božja V Parizu Je poslanska zbornica spričo vesti o smrti papeževi prekinila proračunsko razpravo Herriot in Daladier sta imela žalna govora. Zasedanje je bilo odgodeno do jutri popoldne Po vseh cerkvah so se že dopoldne pričele žalne svečanosti Kardinal Verdipr je že v Rimu New York, 10 febr. AA. Havas: Listi prinašajo pod velikimi naslovi vest o smrti sv. očeita in posvečajo cele strani njegovemu življenjepisu Posebno podčrta rajo prizadevanje pokojnega papeža za mir ln versko strpnost. Dvorno žalovanje v Italiji Rim, 10. februarja AA Stefani Apostolski nuncij Borgondini Duca je obiskal Kvi-rinal, kjer je osebno obvestil italijanskega kralja o smrti sv očeta. Dvor kralja Italije in cesarja Abesinije bo osem dni žaloval zaradi smrti sv očeta Pija XI Vojvoda Piemontslri se bo poklonil pred posmrtnimi o«tanki najvišjega cerkven 0a poglavarja Isto bo storil tudi zunanji minister grof Ciano v imenu italijanske vla^3 Izdan je ukaz. da se na vseh državnih poslopiih razobesilo zastave na pol droga in da vise vse do pogreba sv očeta. Sožalje Društva narodov ženeva, 10. februarja. AA. Generatal tajnik sveta Društva narodov Avanol in ravnatelj mednarodnega urada dela, ata poslala kardinalu Pacelliju brzoiavno izraze sožalja o priliki smrti sv. očeta. Nemški odmevi Berlin, 10 februarja AA. Večina nemških listov prinaša vest o smrti sv. očeta na prvi strani z obširnim popisom njegovega življenja in delovanja Listi izrekajo priznanje njegovim delom na področju cerkvene politike, njegov; osebni preprostosti in skromnosti, pri tem pa {»udarjajo, da se spričo visoke starosti ni več ukvarjal z važnimi problemi. »Lokal Anzeiger« ugotavlja. da sv oče na žalost n> imel razumevanja za življenjski boj nemškega naroda in da nikoli ni mogel zavzeti nepristranskega ali nevtralnega stališča do narodnega socializma. »Börsen-Zeitung« pravi, da je naravno da je kier. ki se udeležuje politike. v mnogih državah izrabljal nerazumevanje 6v. očeta za politične realnosti To da globoka pobožnost in čista življenjska pot poglavarja rimsko katoliške cerkve sta vsekakor vredni spoštovanja. Sklicanje kardinalov Vatikan, 10. febr. AA. Vsi kardinali iz inozemstva so bili brzojavno poklicani v Vatikan zaradi konklava. ki se bo sestal 28. februarja in na katerem bodo izvolili novega cerkvenega poglavarja. Italijanski kardinali so že prispeli v Rim. kjer se bodo jutri udeležili skupne konference italijanskega episkopata. Kardinalski kolegij, ki bo izvolil novega papeža, tvori se. daj 62 kardinalov, izmed katerih je 35 Italijanov, 27 pa drugih narodnosti. Rok za sklicanje konklava je 18 dni, da bl mogli prispeti v Vatikan tudi kardinali iz najoddaljenejših držav. Vatikan, 10. februarja. AA. Kardlnalskl kolegij, ki bo Izvolil novega papeža, zdaj šteje 62 članov, od katerih je 35 Italijanov. Med ostalimi kardinali je 6 Francozov, 4 Nemca, 3 iz Severne Amerike. 1 Ceh, 1 Poljak, 1 Belgijec, 1 Madžar, 1 Anglež, l z Daljnega vzhoda, 1 Braziljsu-nec. 1 Argentinec, 1 Portugalec, 1 Irec in 1 Kanadčan. Kardinalov, članov kurije, to Je tistih. Id se mude v Rimu je zdaj 28. Od njih je 1 Francoz (kardinal Tis verand) ostali pa so Italijani Od 62 seda~ njih kardinalov jih je 52 imenoval Pij XI, 9 Benedikt XV enega pa Pij X Vsi kardinali :majo pravico glasovanja, tudi oni, ki še nimajo kardinalskega klobuka. London, 10 februarja. AA Kardinal Kingsley bo odpotoval jutri iz Londona r Rim, kjer se bo udeležil pogreba sv očeta in volitev novega cerkvenega poglavarja. V westminstrski katedrali v Londonu je bila danes zjutraj žalna služba božja za papežem Pijem XI. Kdo bo novi papež Vatikan, 10. februarja. AA. (Havas) Od trenutka, ko je postalo zdravstveno stanje sv očeta brezupno, so se visoki cerkveni krogi začeli baviti z vprašanjem njegovega nasledstva Čeprav bo na vprašanje nasledstva možno konkretno odgovoriti šele po sestanku konklava, vendar je treba poudariti, da se že zdaj razširjajo glasovi o tem kdo bo bodoči poglavar rimske cerkve. Med drugimi omenjajo za naslednika Pija XI kardinala Paccellija Znano je, da je Pij XI večkrat kazal zanj posebno zanimanje tako. da bi se morda moglo reči, da ga je že s tem nekako priporočil za naslednika na prestolu sv Petra Med drugimi omenjajo kot naslednika kardinala Schusterja, turinškega nadškofa Masca-glia. škofa Rocca in nekatere druge. V nasprotju z dosedanjo prakso, bi mogel biti novi papež to pot izvoljen tudi iz vrst članov rimske kurije. Verjetno je, da bi v tem primeru veliko število glasov dobil kardinal Maglione, bivši papeški nuncij v Pariza Milan, 10. febr. w. O volitvi novega papeža piše dobro poučeni sotrudnik lista »Corriere della Sera«, da se more smatrati izvolitev kakega neitalijanskega papeža za povsem izključeno in prav tako tudi kakega starejšega kardinala. Največ upanja za izvolitev imajo dosedanji državni tajnik Pacelli, florentinskl nadškof Elias dela Costa in bivši varšavski nuncij mser. Marmaggi. Kardinal Pacelli, ki je pričel svojo kariero v diplomatski službi Vatikana ter je bil nuncij v Berlinu in Varšavi in je star 61 let, bi dobil po mnenju lista pri prvi volitvi v konklavu največ glasov. Panpževa zasebna dediščina Vatikan, 10. febr. AA. Kardinal Pacelli je sklical v veliki dvorani prvi sestanek z ožjimi sorodniki umrlega sv. očeta Pija XI. Na tem sestanku so reševali vprašanje papeževe osebne Imovine. Zatem Je kardinal Pacelli imel sestanek s kongre-gacijo in šefi raznih redov. Glej tudi 6. stran! Japonci na otoku Hainanu Včeraj so se japonske čete izkrcale na najjužnejšem kitajskem otoku, ki ga zasedajo brez večjega odpora T°kj0, io. febr. AA. Zastopnik zunanjega ministra je izjavil novinarjem, da so se japrnske čete izikrcale na otoku Hai-nan, ker je bilo to iz vojaških razlogov neobhodno potrehno. Pripomnil je, da še ne more reči, ali gre za trajno ali le začasno zasedbo. Priznal je tudi. da Francija o tem ni bila obveščena. Ko so ga vprašali, ali je Japonska o tem obvestila Nemčijo in Italijo, je odgovoril: »To se razume«. Prve vesti z otoka Hainana pravijo, da je izkrcanje Japoncev presenetilo Kitajce. Napad je bil izvršen s pomočjo malih oklopnih ladij, ki so ob 2.50 izkrcale čete na dveh krajih. Japonske čete prodirajo ob severni obali in niso doslej naletele na noben odpor. Kitajci se na vsej črti umikajo ter zapuščajo tudi glavno mesto Hainan, Kiungčov. Otok Hainan leži na skrajnem Jugu Kitajske, vzhodno od Tangfainškega zaliva, nasproti francoski Indokini. Nevarnost resnih zapletljajev London, 10. febr w. V angleških političnih krogih smatrajo zasedbo južno-kitajskega otoka Hainana po japonski vojski kot razlog za resne zapletljaje med Japonsko in Anglijo. Pri tem opozarjajo, da je državni tajnik za zunanje zadeve Buttler lani meseca jun-Ja izjavil v spodnji zbornici, da sta angleška in francoska vlada po svojih pos'aništvih sporočila japonski vladi v Tokiju, da bi zasedba otoka Hainana po Japoncih mora'* dovesti do nexaieljenih zapletljajev. Ce bi prišlo do takih zapletljajev, se bosta Anglija in Francija medsebojno podpirali kakor bo potrebno. Pariz, 10. febr. AA. Dopoldne niso ▼ Parizu dobili še nobenega obvestila iz japonskega ali francoskega diplomatskega vira o japonski zasedbi otoka Hainana. Zato so francoski diplomatski krogi še zelo oprezni pri presoji dogodkov tako z mednarodnega vidika, kakor s posebnega stališča Francije na Daljnem vzhodu, čeprav nI dejansko nobenega pravnega Instrumenta med Francijo ln Japonsko, ki bi definiral statut otoka Hainana v razmerju do teh dveh držav, je francoska vlada vendarle ponovno imela priložnost povedati v Tokiju svoje mnenje glede otoka Hainana. Francoska vlada je dobila kot odgovor razne izjave glede japonskih namenom s tem otokom. Vojaški ukrepi proti Rusiji Tokio, io. febr. AA. Dobro poučene osebnosti so zvedele, da je v začetku tega tedna odplulo v Rasin, pomorsko oporišče na Koreji nasproti Vladivostoka, več japonskih vojnih ladij. Tu bodo oßtale ves čase dokler bodo trajala pogajanja zastran ribolova z Rusijo. Japonski proračun Tokio, 10. febr. AA Proračunski odbor parlamenta je včeraj popoldne soglasno sprejel predlog proračuna, ki znaša 3.694 milijonov jenov. V ponedeljek bo predlog predložen poslanski zbornici v odobritev. Pogajanja o železnic! Džifeuti—Adls Abeba i Iskanje kompromisne rešitve, k! naj bi zadovoljila Francijo in Italijo Rim, 10. januarja b. Tu ae mudi generalni direktor francoske košinšinskt banke Baudouin katerega prihod v Rim je zbudi! veliko pozornost, ker »e spravlja v poučenih krogih v neposredno zvezo z iska njem kompromisne rešitve v italijansko-francoskem »poru zaradi železnice Džibuti-Adis Abeba V političnih krogih se >pra šujejo. ah nima Baudouin znabiti kake na pol uradne misije Baudouin se je že lansko jesen mudil da Ije časa v Rimu 'n je svoje tedanje bivanje izkoristil za sondiranje teren» glede kom promisne rešitve v zadevi džibutske želez niče Tedaj pa je odšel praznih rok Bau-douin doslej še ni stopil v neposredne »ti- J ke z italijansikimi uradnimi krogi, zdi se pa. da njegove ponudbe interesiranib itali janskih gospodarskih krogov ne zadovolju iejo popolnoma Italija se ne želi omejiti samo na pariteto v udeležbi pn ek*ploata-ciji džibutske železnice, temveč zahteva tu di priznanje svobodnega pasu v džibut.ski luiki in teritorialnih' lastninskih pravic V ostalem pa so tu prepričani, da bo italijanska vlada v svojih zahtevah glede džibutske železnice usipela To se zdi že zara di tega verjetno, ker ie po sodbi tukajšnjih poučenih krogov promet na džibut siki železnici zaradi konkurence avtomobilskega prometa na cesti Asniara-Adis Abeba zelo nazadoval. Centralna Španija ne misli kapitulirati General Mlaja postal republikanski generalislm — Ne-grinov in del Vayov prihod v Madrid in njun sestanek z Mlaj o Pariz, 10 febr. a Po infoonacijah iz Va-lencuje je imenovan geneiaJ Miaja za pred Stavnika republikanske vlade v španski re publikanski zoni in za namestnika vrhovne ga poveljnika saihozeinskih letaiskih in po morskih sil. General Manuel Matellana. šef generalnega štaba generala Miaje je imenovan za poveljnika na južnem boji šču. Madrid, 10 februarja AA Havas: Včeraj je imel general Miaja konleienco z vladnim komisarjem za osrednjo Španijo ter z generali Ma tel lanom, Aragunerom in Menedezom ter zastopniki vseh strank in sindikatov Generai Miaja je razložil vse ukrepe ki bi jih bilo treba podvzeti zaradi organizacije uspešnega odpora Vsi navzo-čni so mu obljubili, da bodo podpirali izvedbo njegovih ukrepov. Listi pozivajo na odpor t centralni zoni Posebno ognjevito pišejo organi anarhistov in sindikalistov »Infoimaziones« poziva na obrambo do zadnjega moža. V Madridu se je začela konterenca komuni stične stranke Zaradi težkega položaja se zdi, da je komunistična stranka pripravljena sodelovati z vlado. Negrin in del Vayo v Madridu Pariz, 10. febr br Snoči sta se republikanski ministrski predsednik Negrin in zunanji minister del Vayo pripeljala z avtomobilom v Toulouse Uro pozneje sta odletela z letalom v južni smeri in davi ob 11.30 pristala v Alicantu, eni izmed glavnih treh republikanskih luk v centralni Sp-.r'ji. V Alicantu sta se takoj sestala z zastopniki krajevnih oblasti ter imela z njimi daljši razgovor Novinarjem je del Vayo dal k .tko izjavo o uspešni evakuaciji vojske ln civilnega prebivalstva iz Katalonije V prvih popoldanskih urah sta se z letalom Negrin in del Vayo odpeljala v Madrid, kjer sta se zvečer sestala z generalom menov s tem otokom. Bombardiranje AHcanta in Valenclje Madrid, 10. febr br Nacionalistična letala so danes v prvih popoldanskih urah močno bombardirala Valencijo in Alicante Kakor zatrjujejo, se je to zgodilo zaradi prihoda Negrina in del Vaya v centralno Španijo V obeh lukah so napadalci povzročili veliko materialno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Operacije ob francoski meji končane Bitbao. 10. februarja. A A Na katalonskem bojišču je nadaljevala danes peta na-varsika divizija 9 svojimi operacijami ob obali ter dospela do trarcoske meje, to je do mesta Port Beni Istočasno so čete generala Majestra dospele do obmejnega mesta Puigcerda ter ga zavzele S tem so vsa najvažnejša mesta ob francoski meji, Puigcerda, Le Perthus in Port Bou v rokah nacionalistične Španije. Zasedba Minorce Bilbao. 10 febr. A A. O, zasedbi otoka Minore« so se zvedele naslednje podrobnosti. Francove čete so zasedle najprej Vilar Canos. kjer je arzenal. nato pa glavno mesto Mahon, odkoder so napredovale proti Ciudadeli. Prebivalstvo jih je povsod navdušeno pozdravljal o. Nacionalne čete so ugotovile, da so bili za časa republikanskega terorja ubiti vsi prebivalci otoka, ki so pokazali simpatije za nacionalno Španijo. Franco poroča o položaju Saragosa. 10 februarja AA DNB Preteklo noč je bila seja nacionalističnega mi nistr.->kega sveta ki ji je piedsedova) general Franco. Po seji objavljeno poročilo pravi, da je general Franco poročal o položaju na bojiščih in o zasedbi Minorce. Franccsko-anglsška posvetovanja Pariz, 10 febr. w. V krogih francoskega zunanjega ministrstva izjavljajo, da so bile v izmenjavi naziranj med francosko in angleško vlado postavljene za ureditev španskega problema naslednje štiri točke: 1. Ureditev vprašanja beguncev; 2. Za-ključitev premirja; 3. Vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev z vlado v Burgosu; 4 Jamstvo za nedotakljivost španskega ozemlja. Seja francoskega min strskega sveta, n? kateri se bodo bavili s španskim vpraša njem, Je določena za torek dopoldne. Seia His^nske vlade London, 10 febr. w. Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri so sklepali O priznanju vlade generala Franca in na- daljnjih korakih v španskem vprašanju. Načelno je vlada včei-aj skienila da bo v primernem trenutku priznala vlado generala Franca V dobro poučenih krogih iz-lavljajo. da je Cliamberlaui svojo anano .zj avo v spodnji zbornici o vojaškem sodelovanju Francije in Anglije podal iz razloga, da bi ojačU stališče ministrskega predsednika Daladiera v Franciji v toliki meri, da bi laiiko pričel izvajati politiko ki mu jo predlaga angleška vlada ter mogel vzpostaviti stike z generalom Fran-com. Nemci svare Franca Berlin, 10 febr Nemški listi obtožujejo iapadni velesiii, da skušata generalu Francu izviti zmago iz rok in v eni ali drugi obliki rešiti špansko republikansko vlado in vojsko Pri tem naglašajo. da mora Franco odbiti vsak tak poskus, ker se lahko popolnoma zanese na italijansko in nemško podporo Znatno povečanje pogojev, ki jih je Italija postavila v zadnjih dveh dneh za umik svojih prostovoljcev iz Španije in ki presegajo tudi Mussoli-nijeve obljube Chamberlainu. nemški tisk seveda odobrava Listi v svojih poročilih iz Španije naglašujo, da bi general Franco napravil veliko diplomatsko napako, ako bi kapituliral pred zapadnima velesilama Sedaj gre za kapitulacijo republikancev v Španiji in za ničesar drugega. Bogati prispevki za pomoč beguncem Pariz, 10 febr br Mednarodni odbor ca begunce je danes prejel od angleške vlade že drugo nakazilo 40.000 funtov šterlingov Angleška vlada se je zavezala, da bo v primeru potrebe v začetku marca nakazala še nadaljnjih 40.000 funtov Istočasno je odbor prejel od vlade Zedinjenih držav 37.000 funtov, okrog 100 000 funtov pa od švedske, belgijske in nizozemske vlade. Poleg tega je prispelo v Francijo mnogo denarja tudi od zasebnikov in nekaj ladij z žitom iz Amerike Odbor bo s temi sredstvi lahko dalje ča^a oskrboval nekaj sto tisoč beguncev iz Katalonije ln ostale Španije. Podpis trgovinske pogodbe s Francijo Pariz, 10. febr. AA. Havas. Danes so pomočnik jugoslovanskega zunanjega mi. nistra Pilja, naš pariški poslanik Purič, francoski zunanji minister Bonnct in trgovinski minister Jeandin podpisali novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. Konferenca Balkanske zveze odgodena Bukarešta 10 febr p. Zasedanje srtal-nega sveta Balkansae zveze je bilo odgo-deno od 16 na 20 februar Rumunski zunanji minister Gateneu je kot tokratni predsednik stalnega sveta Balkanske zveze določil, da se bo konferenca " vrši'a v Bukarešti od 20. do 23 februarja Konfe-renca je bila odgodena na željo jugoslo-venskega zunanjega ministrstva ker novi zunanji minister di Cincar Markovič še ni prispel v Beograd in ni mogel dovršiti vseh nujnih priprav za konferenco. B2lgif ska vladna kriza Bruselj, 10. febr. AA. Kralj Leopold z vso vnemo nadaljuje posvetovanja za sestavo nove vlade. V političnih krogih naglašajo, da bo sedanja kriza vlade dolga in težka. Ni Izključeno, da se bo kralj nazadnje odločil za sestavo navadne poslovne vlade, ki ji bo predsedovala kaka neodL visna osebnost. Ko je Spaak odhajal z dvora, )e izjavil, da je kralj zahteval od njega kakor tudi od drugih po'itičnih osebnosti, da se v zvezi z Imenovanjem dr. Martensa doseže solucija za pomirjenje duhov. Dokler se to ne bo zgodilo, je kralj prekinil konsul-tacije za razplet vladne krize. Dvajsetletnica poljskega parlamenta Varšava, 10 febr AA Ob 201etnici sejma je bila danes svečanost, ki so se je udeležili predsednik republike Moscicki. maršal Rydz-Smigly vsi ministri in mnogi zastopniki diplomatskega zbora Slavnostni govor je imel predsednik sejma Ma-kowski. D 2 ter dimgov pogreb Berlin, 10. febr A A Dahes so pokopali pokojnega petrolej=kega magnata Deter-dinga na njegovem posestvu pri Rostocku. Beležke „Opozicija vladi ne bo streljala v hrbet44 »Hrvatski dnevnik« nadaljuje v svojih uvodnikih z razpravljanjem o novi politični situaciji, ki je nastala po padcu Sto-jadinovičevega režima Glasilo dr. Mačka ugotavlja v četrtkovem uvodniku, da je biJa beograiska združena opozicija prva ki je pokazala za samostojnimi demokrati dobro voljo za rešitev hrvatskega vprašanja »Ob priliki zadnjih volitev je prišlo tudi do sodelovanja z Jugoslovensko nacionalno stranko Čeprav ni bil sklenjen s to stranko noben politični sporazum, vendar kaže vse večje veljo. da tudi s svoje strani pomaga pri reševanju hrvatskega vprašanja Na osnovi Izjav njenih prvakov je mogoče že sedaj reči. da ne bo delala nobenih ovir pri tem poslu Njeni prvaki so že tudi ponovno javno izjavili da ustava ne sme Diti zapreka za rešitev hrvat skega vpraSanja in da se Je treba lotiti tudi revizije ustave, če to zahteva državna potreba Spričt tega se vladi gospoda Cvetkoviča ni treba bati. da bi ji opozicija streljala v hrbet z nasprotovanjem proti tudi najbolj radikalnim meram, ki bi zadovoljile Hrvate Kar se tiče državljanskih svoboščin je tud) lahko prepričana, da ji ne bo delala opozicija nobenih težav ker zahtevajo prav tako Srbi kakoT Slovenci m Hrvati kar največje politične svoboščine.« „Politika" o zagrebških pričakovanjih Zagrebški dopisnik beograjske »Politike« poroča. Ja spremljajo tamošnji politični krogi z veliknr zanimanjem razvoj političnega položaja »V zagretók.h političnih krogih se v prvi vrsti naglaša potreba čini prejšnjega sprejetja političn h zakonov posebno novega zakona o volitvah narodnih poslancev. V Zagrebu so doslej z veiikrn nezadovolj-rtvom sprejemali neprestano odlaganje ooiit čnih zakonov za časa reži ma dr. Stojadinoviča ker so smatrali t«-zakone za prvi korak k reševanju hrvat skega vprašanja Zaradi tega je razumljiv« veliko zagreijško zanimanje za prve pote ze, ki jih bo storila nova vlada Dragišt Cvetkoviča Zagrebški krog mislijo da morejo pričakovati od nove vlade resnih korakov ki bodo ugodno vplivali na oa daljnji razvoj dogodkov.« Sklepi Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije V četrtek je bila v Beogradu seja vod stva državne gasilske zvez. Za novega starešino gasilske zveze je bil izvo Ijen minister brez portfelja Franc Snoj ker so Izjavili zastopniki hrvatskih gasilcev, da nihče med njimi ne želi kandidirati za starešino. Za podstarešino Je bi) izvoljen zastopnik zagrebške gasilske zveze Branko Svoboda. Na njegov predlog je bil soglasno sprejet sklep o temeljit.) reviziji gasilskega zakona m z njim zvezanih pravilnikov. Izvoljen je bil posebeD odbor, ki bo izdelal osnutek novega gasilskega zakona v duhu čim širše avtonomije posameznih gasilskih zvez. Od boi mora svoj predlog izdelati v teku enega meseca in ga potem pred ožili vodstvu gasilske zveze v odobritev Končno je bilo še sk enjeno. da bo letos državni kongres gasilske zveze v Ljubljani od 13. do 15 avgusta. Možnost spremen? b e režima v Grčiji Glavni hitlerjevski dnevnik »Volk'scher Beobachter« poroča iz Londona, da bo po mnenju tamošnjih političnih krogov pršlo v doglednem času do velikih sprememb tudi v gTški notranji politiki. Odstopil bo dosedanji predsednik vlade general Meta-xas in naredil prostor docela novi vladi V Grčiji so notranjepolitične razmere zelo napete ln se vladi ni posreč lo doseči notranjega pomirjenja. kakor je obljubljal predsedn'k Metaxas v vladni deklaraciji »Völkischer Beobachter« pripominja da ni izključena tudi sprememba kurza grške zunanje poetike, ki se bo pod novim režimom zopet močneje naslonila na Ansflilo. kar odgovarja že pre>kušenim tradicijam atenske zunanje polit ke. Razširjenje zaccìuih z2&3nov na Avstrijo S posebnim odlokom nemške vlade j« raz; ii jen zakon o pobijanju zahrbtnih napadov pioti državi in narodno socia istič-ni stranki tudi na ozemlje bivše Avstrije. Zakon odreja ostre kazni za vse, ki »ve-doma širijo neresnične vesti o državi ali vesti, škodljive ugledu narodno socialistične stranke in njenih institucij.« Kaznivi so tudi tisti, ki pripovedujejo sicer resnične dogodke vendar pa na način, ki lahko škoduje državi ali stranki Posebno stro ge kazni so določene za one, ki psujejo ali grdijo vodilne osebnosti v državi in stranki ter razširjajc o njih razne neresnične govorice. Kazni znašajo zapor do dveh let, po odsluženi kazni pa še v internacijsko taborišče. »Voelkischer Beobachter« utemeljuje razširjenje tega zakona na ozemlje bivše Avstrije s tem, da mora režim v bodoče ostro stopiti na prste »raznim kritika-strom in nergačem ki zastrupljajo razpoloženje ljudstva.« Obenem z zakonom o pobijanju zahrbtnih napadov na državo, narodno socialistično stranko m nje funkcionarje je uveljavljen v bivši Avstriji tudi zakon o zaščiti nandnosocialističnih uniform, znakov in zastav. Zakon predvideva dosmrtno ječo ln celo smrtno kazen za zlorabljanje strankinih uniform pri izvrševanju kakega zločina. Posveti v Zagr:bu Zagreb, 10. febr o. Stalni delikat II SS v delovnem odboru Bh.ka narodnega sporazuma dr. Juraj Sutej se je v pretekli noči vrnil v Zagreb. Davi se je že ob 7 zglasl pri predsedniku stranke dr. Mač-ku Kmalu za niim Je prišel na posvet še inž. Košutič. Njihov razgovor o položaju je trajal vse do 11 ure. Dr Sutej je dr. Mačka podrobno obvestil o svojih razgovorih z zastopniki združen^ opo^'eije in z generalnim ta+nikom JNS dr. Albertom Kramerjem v Beogradu. Po tej konferenci se Je dr Sutej Ob 11 30 1 odpravil k podpredsedniku -SPS Večeslavu Vilderju. Popoldne sta se pkupno podala spet k dr. Mačku. Nocol Je dr. šutej odpotoval nazaj v Sara j avo, Gospodarsko zbližanje Rusije in Italije Podpis novih trgovinskih pogodb — Milijardna izmenjava blaga na* podlagi klirinškega obračunavanja Elm, 10. febr. b. Italijanski listi pripisujejo zelo velik pomen podpisu raznih protokolov tn gospodarskih dogovorov, ki so bili v zadnjem času sklenjeni med Italijo in Rusijo. V imenu italijanske vlade je nove konvencije podpisal zunanji minister grof Ciano, v imenu sovjetske vlade pa rimski sovjetski veleposlanik Stein Kakor poudarja uradno poročilo, so bila s temi dodatnimi dogovori in novimi sporazumi urejena vsa sporna vprašanja in na novo urejen ves trgovinski promet med obema državama. Podpis teh protokolov in dogovorov je zbudil ne le v tukajšnjih gospodarskih, temveč tudi v rimskih političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. to tem bolj. ker Je bil dan podpisa določen na 15. obletnico podpira osnovne italijansko-ruske trgovinske pogodbe iz 1. 1924. Novi sporazumi urejajo zlasti dobavo ruskih surovin Italiji, tako petroleja, premoga ln tudi žita. in sicer na osnovi klirinškega obračuna za itall-'anske industrijske dobave Rusiji Oficiozni or?an italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d' Italia« poudarja v svojem poročilu da so novi trgovinski »loffnvoH m»»d Ttallio In Rn«Mo ponr»nih-nejSf fn varnelši od v«eh rtos^danllh Po sodbi lista bo izmenjava blaga na ' odlagl novih sporazumov dosegla po vrednosti letno nad eno milijardo lir. Milanski »Corriere della Sera« posveča dogodku daljši komentar, ki pravi med drugim: Italijansko-ruska trgovnska izmenjava je dosegla leta 1934, ki se lahko smatra za poslednje normalno leto v tem pogledu okoli 300 milijonov lir v uvozu in ckoli 100 milijonov lir v Lzvoau. Podatki za leto 1935 Ln naslednje leto niso bili objavljeni verjetno pa je, da so se zaradi izvajanja sankcij močno zn žali. Leta 1937 je uvoz le malo presegel 100 milijonov lir, izvoz pa niti 10 milijonov lir. Leto 1938 pomeni že pravo likvidacijo trgovinske izmenjave ki po vrednosti ni dosegla niti 8 milijonov lir. Ta zastoj Je pr pisati doloma posledicam sankcij, deloma pa zamrznjen ju kreditov v obeh državah. Novi sporazum predstavlja izhod lz tega zastoja Odnošaji se sexlaj sp^t obnove na osnovi kompenzacijskih obrt' inov, toda z zviša-n.j«'m kontingentov tako za ruski kakor za italijanski Izvoz. Z nadzorstvom nad kli-ringom bo že v naprej Izločena sleherna možnost računskih razlik, ki bi povzroč le nenormalne pasive Italiji se odpre t novL. mi dogovori ruski trg za njene Industrijske proizvode, Rusiji pa italijanski trg zlasti za žito, les, mangan, petrolej Itd. Drugo »Pismo iz Belgrads« »Domoljub« Je objavil drugo poslansko pismo iz Beograda Pisec se najprej malo jezi ker --mo seznanili i njegovimi mislimi našo javnost in pravi da je bilo »pismo napisano za »Domoljubove« bralce da bi ar gledali na razmere v Beogradu ln prav razumevali delo poslancev • Nate pre •naja na druge bolno točko slovenskih po kancev >oleg neštetih prošenj za službe ta »podponre« Sai je tudi tp?ava ? njimi • Poslanec naj bi posamezn'rr ljudem in n lulijske Alpe Karavanke ter za Pohorje, Zasavje in Dolenjski kras. V posebno poglavje le urednik zbral doslej malo znane podatke o Zvezi Jugoslovenskih planinskih društev, dalje o Aso-cijaclji slovanskih planinskih združenj in slednjič o mednarodni uniji planinskih združenj s sedežem v ženevi, v kateri so včlanjena skoraj vsa evropska plan nska in turistična društva (razen nemških). Neobhodno potrebni sestavni deli takega planinskega priročnika so še navodla za prvo pomoč in reševanje (po knjigi dr. B. Breclja) kater.m je priključen tudi pregled o organizaciji reševalnih oddelkov in postajah SPD Posebej je obravnavano poglavje vodništva s tarifami ln poimenskim seznanom vodnikov SPD. Knjižci so dodana še nekatera neopustijiva navodila za planinca, tako o opreml markaciji v terenu, vremenskih elementih, orientaciji, varstvu pr rode in podobnem. Člani SPD planinci, segajte po svojem priročn ku! Da boste vedeli kakšna je vaša tisočglava družina in imeli v ceneni knjižici zbrano vse kar mora o gori tn življenju z njo najmanj vedeti vsak, ki jo dbtakujel * ttazpis £Uittviut>He ttiuZbe. V »Službenih novinah« štev. 27 od 6. L m. je objavljen razpis mesta zdravnik a- pri pra v ni-ka v umobolnici na Studencu. Prošnje je predložiti neposredno ministrstvu socialne politike m .judskega zdravja v Beogradu. * Velikodušen dur v znesku ó000 dinarjev je poklonila Podpornemu društvu za gluhonemo mladino dobrci.nica, kl v wo. ja skromnosti ne želi biti imenovana. Pač pa žek, da bi tako priskočili na poenoč našim gluhonemim sii o tam, ki niso nič manj uesiečne od slepcev in torej vredne največjega sočutja, še mnogi, ki so premožnejši od nje in bi se jim nič ne poznalo, oe bi opravili tako dobro delo usmdje. nja. Društvo se tej plemeniti ženi iskreno zahvaljuje in želi, da bi njen zgled ne ostai osamljen. Sokolsko društvo ponovi v nedeljo 12. t m. ob 15. uri popoldne zadnjikrat OPERETO „ERIK O" Pridite! — železniške zveze ugodne. * Ugledni organizator ga ilcev je umrl. V Samoboru je umrl znam gasilski organizator Marijan Heržič, ki Je bil dolga leta upravit-lj šk fi jskega posestva v D ja-kovu V gasilskih organizacijah se je pokojni Heržič od mladosti udejstvoval in ni bil samo predsednik raznih krajevnih organizacij, temveč ntkaj časa tudi predsednik gasilske zveze Pridobil si Je mnoga odlikovanja in priznanja naših in tujih gasilskih organizacij Ko je bil upokojen, se je naselil pred nekaj leti v Samoboru in je tudi tam vodil gas 1 ko organizacijo. Zaslužnega gasilskega prvaka bodo pokopali v Zagrebu, kjei živi več njegovih sorodnikov ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Jakob Letskovic, pekovski mojster in posestnik Pokojnika botto spremili jutri ob 14 Izpred hiše žalosti. Opekarska cesfa 8 na pokopališče k Sv Križu. - Po kratki, mučni boiezni je preminil g. Franc Sevnik» šolski upravitelj ir rez. kapetan I. ki. Pogreb bo jutri >b 15 iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k. Sv Križu. — V Cel ju je 9. t. m je za vedno zatisnil svo. je oči g Fran Batič, posestnik. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti, Krekova cesta 14 na okoliško pokopališče v Celju. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! Danes v soboto ELITNI HRVATSKI PLES v Kazini. Vstopnina 2J,- * Strašna smrt treh malih ctrok. V Ba- tajmei pri Beogradu so zgoreli trije otroci delavca Vicijana Oče je šel zgodaj zjutraj na delo, a ko je tudi mati po opravkih zapustila stanovanje so se trije otroci v kuhinji igrala z vžigalicami V kuhinji je bila postelj ki se je vnela, in, ko se je mati vrnila, so že vsi trije otroci — dva sinčka, stara 4 ln 6 let, ter poldrugo leto stara hčerka — podlegli opeklinam • 20 let češkoslovaških vrtnic. Letopis obsegajoč 208 strani. 8 bai-votiskov, pošilja zastonj J. Böhm, Blatna, Češkoslovaška republika. • Lepi beli zobje Imajo močno privlačnost To je najlepši naravni nakit. Lahko imate lepe bele zobe, Ce vporabljate zjutraj in zvečer znano kvalitetno Chloro-dontovo pasto za zobe. • Kdo ve, kaj prinaša bodočnost f Prerokov ni, bodočnost je uganka, samo to je gotovo, da zmaguje v borbi ta, ki je odpornejši in Ima boljše živce. Današnja doba nestalnosti in naglice zahteva od človeka krepko zdravje, fizično odpornost ln dobre živce. Kdor vsega tega nima, podleže v življenjski borbi. Ena ali dve skodelice Ovomaitine za zajuterk ln malico dajo človeškemu telesu najvažnejše sestavine in mnogo vitami nov, torej vse, kar je za razvoj neobhodno potrebno. e Kino-amaterji: 9.5 m.m klnofilme razvijamo zelo skrbno, cena 16 din. Drogeri-ja »Adrija«, Ljubljana, Selenburgova ulica. Iz Lfiihlpne n— Koncert Pevskega društva »Save«. Kakor smo že poročali, bo koncert marljivega Pevskega društva »Save« jutri 12. t. m. ob 16 v dvorani Soko skega doma v Stepanji vasi. Prepričani smo, da bo koncert nudil obiskovalcem lep umetniški užitek, lepo vreme pa nudi priliko za krasen izprehod Za one pa ki kljub solncu nočejo Iti peš. je preskrb'jeno za avtobus ne zveze Avtobus proti Stepanji vasi bo odpeljal Izpred Mestnega doma malo pred 16. tako da bodo udeleženci koncerta lahko pravočasno v Sokolskem domu. u— Razstava bolgarskega fotografa Spasa Toteva Je odprta v Jakopičevem paviljonu 19 t. m vsak dan od 9. do 18 Vredna Je. da si jo ogleda vsak naš ljubitelj lepe slike že zavoljo tega. ker daje vpogled v nam malo znano bolgarsko umetniško fotografijo, a tudi v živ'jenje bratske države. Vstopnina je malenkostna. BALETNA SKUPINA DEVI DJA" BO PONOVILA DREVI SVOJ VEČER V O! ERI. Deloma nov spored — e e n e znižane ! Kiparka Karla Bulovčeva je zaradi današnje predstave tragedije »Grohar« Razstavila v izložbi tvrdke »Elita« v Prešernovi ulici mojstrsko risbo, portret Iva na Mraka. Opozarjamo na prodajo vstopnic pri blagajni pred frančiškansko dvorano od 10. do 13. in od 15. do 17. ter eno uro pred pričetkom predstave, ki bo točno ob 20. Ta večer bo gotovo eden izmed najzanimivejših v razvoju naše mlade dramatike in je deio vsepovsod, kjer je bilo uprizorjeno doslej, vzbujalo veliko pozornost. Zanimivost Je predvsem v tem, da je Mrak med našimi dramatiki edini, ki se je posvetil uprizarjanju svojih del sam in v njih tudi nastopal. Klasična doba evropske dramatika jt polna takšnih primerov, v novejšem času pa so potisnili dramatika za pisalno mizo. V najnovejšem času pa prihajajo dramatiki spet na oder i med lgiaic«. o— Pevski zbor Ljubljanskega Zvona bo «topil zopet na koncertni oder v petek 17. t m. Na tem svojem koncertu bo počastil spomin dveh izredno popularnih slovenskih skladateljev, bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca Na koncertnem sporedu so dela obeh skladateljev za moški in mešani zbor, samospeve bo pa pela gdč. Valerija Heybalova. Na koncertni nastop Ljubljanskega Zvona opozarjamo vse prijatelje zborovega petja. Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu Koncert bo v veliki filhar-monični dvorani u— Šentjakobsko gledališče ponovi v soboto zvečer ln v nedeljo popoldne nad vse uspelo Haškovo satiro »Dobri vojak Svejk« Rekorden pos^t trinajstih predstav dovolj zgovorno priča o vrednosti in uspehu, ki ga Je imelo to delo na šentjakobskem odru. V soboto zvečer bo nastopil v naslovni vlogi g. Ambrož, ki bo Svejka podajal v dolenjskem dialektu. V nedeljo popoldan bo Svejka Igral g. Lavrič s češkim naglasom. Ker sta to predvidoma poslednji uprizoritvi tega dela, opozarjamo vse one, ki si predstave še niso ogledali, naj ne zamude zadnje priložnosti. Prodaja vstopnic bo danes od 10. do 12. In od 15 do 17. ter eno uro pred predstavo. čaSa vinca rufnega lz Bouvierovih kleti razveseli vsakega gosta Vse Bouvierove special itete ter raznovrstni fini prigrizki se dobe v DELIKATESNI TRGOVINI V. A. JANES na Aleksandrovi cesti 12 — tel. štev. 3455. Izkoristite našo zaključno zimsko prodajo perila in pletenin ! Velika Izbira po Izredno nizkih cenah! Taka prilika se Vam ne nudi nikdar več! A. ŠINKOVEC nasL K. SOSS MESTNI TRG. u— Teden roditeljskih večerov za Bežigradom. Drevi bo piedaval dr Vladimir Schmidt »O poklicni vzgoji« Vse. ki se zanimajo za aktualno preuavanje, vljudno vab mo Vstop prost. u— Mestno zdravniško d žurno službo bo opravljala od sobote od 8 zvcč-i do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jož. 2itko, Pleteršnikova 13/1, telefon št 47-64. u— Himen. Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g Inž Jože Berkopec, profesor na mlekarski so h v Skofji Loki. In gdč. Vida Kozinova mr. ph., hčerka sodnega nadsvetnika g. Kozine lz stare ugledne novomeške druži ne. Kot priči sta bila gg. dr Milan Bano. sekretar banske uprave, in Milan Ska berne, vele trgovec lz Ljubljane. Bilo srečno! u— Ob grobu pok. Marice dr. Debela-kove se zberemo danes ob pol 4. uri pop. Vabljene so prijateljice ln znanke. u— Lutkarski oilsek C<'8K<>s|o\e,)SKe Obce v Ljubljani priiedi jutri >b 15 v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča Igrala se bo veseloigra »Vrag m Katra«, ki je prirejena po istoimenski ^e-škl pravljici. Najbolj zanimivo 2 dejanje je polno humoija ln se odigrava v peklu, kjer Gašperček išče Katro, da jo privede nazaj obupani materi. Vabljeni! Maturanti arh.-gradb. ods. Tehn. sred. šole prlrede v NEDELJO 12 t. m. v dvorani Trgovskega doma KOTILJONSKO ČETVORKO IN SRČKOV VALČEK Vabljeni. Vodi: mojster Jenko. Jazz: Adamič. ————mat——a—i ---------- - U— CetniUi! Jutri v nedeljo 12. t. m ob 10. bo redni občni zbor v prostorih združenja na Masarykovi cesti 14/11. V primeru da ob določenem času obCni zbor ne bi bil sklepčen se vrši poi ure Kasneje ob vsakem številu navzočih Ob tej pnliki vabimo vse člane ki so dobili osebno poziv, pa tudi one ki morda posebuega va bila niso ' dobili — Uprava. ......................................................................unmtmMtmmtmmmmmimmmmmmm- Danes Sokolska maskarada v Mengru! Odlična dekoracija! "u- Uprava policije opozarja vse delavce ln namešcence, ki imajo delavske oziroma poselskt knjiž ce, izdane do vključno 27. septemora 1938., da iste v smislu uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev m nameščencev zamenjajo. V to svrho naj se zglase vsi na področju uprave policije v Ljubljani stanujoči delavci ln nameščenci na upravi, Bledweisova cesta 22 pritličje soba 2a, kjer dobe vsa potrebna pojasnila in Izpolnijo tozadevno tiskovino. S seboj naj pri-neso staro poslovno knjižico ter 2 istovetni fotografiji v velikosti 4.50 x 6 cm. Nadalje opozarja uprava policije na člen praviln:ka, po katerem se mora izvršiti zamenjava dosedanjih poslovnih knjižic nadalje do 31 XII 1938 1. Po preteku tega roka izgube vse poslovne ln delavske knjižice, legitimacije ln slične Izkaznice značaj poslovnih knjižic. Zato se vabijo val lastniki delavskih knjižic, da Iste čimpreje predlože upravi policije v sv ho zamenjave, zlasti zaradi tega da ne bi bilo ob koncu leta nepotrebnega navala ^UH^rrnniitiinimmiiiiuiiimitHmiiiiiiitiJür-r1! r^ !:i:ii:r!tmHM(Hiit*:'!H:(ii''!ii:Ti(t'ii.ft>triHfi!rKNfj:i!!;:i:uMmtfrfT»» Dmss vsi na TiVSIR! ŽELEZI TČAR5K1 PLES »SLOGE« Nettreča kovaškega vajenca. Včeraj so na kirurški oddelek splošne bolnišnice pnpelja i 18ietnega Ivana Medveščka, kovaškega vajenca iz Jarš pri Kamniku. V delavnici svo.ega mojstra je monti: al jermen na transmisijo, pa ga je potegnilo s seboj in mu zlomilo obe nogi v stegnu. u— Svengali pride v Ljubljano. Naš znameniti telepat, grafolog in mojster okultnih ved pride po daljšem odmoru v Ljubljano ter bo priredil v prostorih kina Uniona 16. ln 17. L m. dva eksperimentalna večera s svojim najnovejšim spore dom. Svengali je danes na vlfku svoje slave, kar bodo dokazale vse točke njegovega izbranega, zanimivega ln obsežnega sporeda. Celo na polju fakirstva ima pomembne uspehe, kar bodo pokazali njegovi poizkusi z medijem Mme E is. Cene vstopnicam, ki se bodo dobile pri blagajni k.na Uniona že od ponedeljka 13. t m. dalje znašajo od 6 do 20 din. Začetek sporeda odnosno predstav bo vsakokrat ob 21. uri. u— Višek vsakoletnega pustnega rajanja je v Ljubljani na pustno soboto na Taboru. To rajanje je postalo že tradicionalno ker je vsako leto pod drugo devizo in v novih dekoi-acijah Le zadnje dve leti je ostalo pri stalni ievizl ki nudi vsakemu obiskovalcu prosto izbiro maskiranja Seveda pa morajo niti maske dostojne Za ta dan se preoblečejo veliki taborski prostori tako. da jih <«- Komaj spoznati S tem je ustvarjeno tudi popolnoma drugo raz-položene. kajti Kurentu je treba pripraviti razpoloženje z dekoracijo Zato bo letos poskrb jeno v polni men Pridite 18 t m. vsi na Taoor m prepričali se boste sami. OiCDBCDICDaCDICDlOBOlCDiC AVTOBUS Ljubljana — Mengeš — Kamnik — Gornji grad — Ljubno od ponedeljka, dur 13 februarja dalje zopet redno ouialuje, ker je cesta že popravljena -»»<——t m >—t m l_t m m C-i * CD » C- u- Sukopiio dru&tvo LJubljana U priredi na pustno soboto 18. t. m. v Kazini tradiciouaiui »Pubtni pn:s« Preskrbljeno je za prijetno za.ba.vo, ceneno postrežbo ui zabavni program Sodeluje izustni orkester vojaške godbt. Luevi ob 20 ima društvo v teio.admci 1 drž realne glnuiazije v Vegovi j lici telovadno akademijo, ua kateri uaiTopijt v^i ouv.eiki Vabljeni vsi! U— IV. b°ti<-m»kl vjperni blagajni Prireditev je aami-r.jena bolniškemu fondu ZJiuženja ln .arodno obrambni organizaciji. u— Akadenit»ka Jalran*ka strafca vabi vse cenjene plesalke ln pieaatce ua jvojo zadnje plesno vajo, ki bo drevi ob 20. v vseh prostorib Trgovskega doma Za prijetno razp loženje jamčita priznani Ada-mičev-jazz in plesni mojstei Jenko Lačnih ln žejnih nismo pozabili tudi za lz-birčneže do kaj Pridite vsi s prija/elj carni in prijatelji ne bo Vam žal veselih uric. ki jih boste preživeli pri nas. u— Atra'ri ja letošnjega predpusta bo prav gotovo planinski ples ki bo na pustno soboto 18 t m. v vseh prostorih Trgovskega doma Akademska skupina SPD ki letos pripravlja ta ples je pripravila za ta večer obLkovalcem dobro zabavo po zmernih cenah in kup presenečenj po vrhu. Za to prireditev ni razposlanih no-benh vabil, kajti vabljeni so vsi od prvega do zadnjega Tudi za obleko ni treba skrbeti, ker bomo ta večer čisto po domače zaplesali v dečvah, narodnih nošah in planinskih oblekah. Univ. prof. dr. Francè STELE govori drevi ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (Selenburgova 4, vhod z dvorišča) o delu MONUMENTA ART1S SLOVENJ-CAE. — Vstop prost. Iz Ce'ia prijava biciklov v letu 1939. Uprava policije opozarja lastnike biciklov, da je rok prijave že pri koncu ln poziva lastnike, ki doslej bicikla lz kateiegakoli razloga letos Se niso prijavili, da to takoj store ln izkoristijo ugodnost, ki jim Jo nudi prijavljanje biciklov na policijskih stražnicah, kajti od 1. marca dalje bodo morati zamudniki prinesti prijavo za bt-clkel na upravo policije v Subičevo ulico štev. 5 (dvorišče) ln plačati poleg rednih tudi kazensko takso. u— Zamdi ustavljanja tramvaja na postajališčih so se pojavile pr. tožbe, Ja vozovi sem in tja ne obstanejo na postajališču ln vozijo dalje tudi tedaj, če je kak potnik v vozu, ki bi rad izstopil, ali pa če j na pe« ajalsšču l:do čaka, da bi vstopil. Voe ; no osobje ima strogo navodilo, da ustavi na vsaki postaji ne glede na to. ali Je kakšen potnik, ki namerava izstopiti ali vstopiti na postaji. Zato uprava električne cestne železnice naproša vse p-tnike naj Ji vsak primer take nerednostl tako-' javijo ter navedejo ^as hi številko voz" zaradi preiskave. T. s m vaj se mora usta i viti brez izjem»! e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 13. t. m. ob 20 univ. prof. dr. Boris Zarnik o temi: »Ali so potrebni za naš narod evgenskl ukrepi?« Predavanje, ki ga bodo spremljale skioptične slike, je ze o aktualno in zanimivo, zato ga ne zamudite. BAJNA NOČ V NARODNEM DOMU V CELJU Ra?k^šna dekoracija, konkurenca mask, nagrade — bar — prijetna presenečenja NOCOJ! Celjani in zunanji na CELJSKI KARNEVAL! e— Dijaški kuhinji v Celju sta darovala namesto cvetja na krsto baronice Rechbach v Kamniku: Cinkarna d. d. v Celju 400 din, prokurist cinkarne g. Albin pečar v Ce'Ju pa 100 din. PRIPOROČA SE: Damskl ln brivski salon p ]g \ f^ Solidne cene, točna postrežba. TRNOVO — KOLEZ1J A. e— O zadnjem sestanku zgodovinarjev v Celju se čujejo pritožbe, da je bdi slabo organiziran, kajti po načrtu, ki ga je prejelo Muzejsko društvo v Celju, bi se ga-naj udelež-lo ie po troje delegatov vsakega društva. Zato nI čudno, da je prišla večina udeležencev lz Ljubljane, dočim se sestanka niso udeležili niti celjski zgo !o-vinarji, v kolikor niso bili de egatl Muzejskega društva Krivda je torej na organizaciji. a ne na celjskih članih. e— Umrl .je včeraj na Cesti na grad 17 v Celju po da jšem trpljeniu v starosti 48 let znani in p lljubljeni cel «ki trgovec g. Ar.ton Agrež Pokojni je bil odločno naroden mož. Z veliko vnemo se je udejstvoval tudi v Lovskem društvu v Celju. Zapušča ženo ter dva sinova in tri hčerke. Pogreb bo jutri ob 15 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokornemu bodi ohranjen ča^ sten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Namesto venca na krsto veletrgov- ca g. Valentina Hladina sta darovala ravnatelj meščanske šole g. Albin Zavrl v Senovem in krojač g. Anton Skobe'ne v Trbovljah po 100 din za reveže mestne občine celjske. Iskrena hvala! e— Narodna kreditna zadruga, reg. za dr z omejeno zavezo, ki bo imela svoj sedež v Celju je bila v četrtek ustanovljena v Ljubljani Ustanovitelji so vse sokolske župe dravske banovine, Družba sv. Cirila in Metoda ter sokolska društva matice Ljubljana Celie in Maribor. e— Arctacija odvetniškega pripravnika. Nedavno smo poročali, da se je pojavil v Celju neKi advokatski pripravnik, ki le ob skal več odvetnikov in jim pon-idil Advokatski almanah v nakup ter vze na račun po 100 din nato pa Izginil Cel-ska policija ie v četrtek zvečer v nekem celjskem hotelu aretira'a omen'enega moškega. Aretiranec je advokatski pripravn:k dr. G iz Banata PrepoHali so ga v Zagreb in ea izbočili policiji. e— Nesreča kolesarja. V tor*k pa-Vl lOletni Avguftin Be'e, sin posestnika in vojnega invalida na Cestah pri Rogaču, s kolesa in si z omil levo nogo v steenu. Dečka so prepepali v celjsko bolnišn'co. Ponesrečenec je brat M roslave ln Ljudmile Beletove. ki ju je, Inkor smo poročali 3 t m zvečer umoiü Anton Jutri*-a s Huma ob Sotli. Iz Mar'bra a— Sestanek gledaliških umetnikov VT;e-raj popoldne so prispeli v Maribor člani !i"Vinns.kega dramskega ansamb'a. Z igral-Xi m igralkami je prispel tudi dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani Vidmar, dočim je upravnik ljubljanskega gledališ a Oton Župančič brzojavno odpovedal svoj prihod zaradi Prešernovega večera v Ljubljani. Na peronu mariborskega glavnega kolodvu'a je bil polno-številno zbran mari-borsiki dramski, operni in opeietni ansambl z upravnikom dr. Radovanom BrenčiJem na čelu. K sprejemu so prihiteli med drugimi tudi številni drugi ljubit el ji gledališča. med njimi predsednik Umetn: Ikega kluba v Ma iboru, pisatelj dr. Maks S ruderi. V lepem številu zbrano občinstvo je toplo in prisrčno sprejelo ljubljanske igralce in igralke, ki so prejeli lepe šopke. Zvečer »o v nabito polnem gledališču, ki je bilo že dva dni prej popolnoma razprodano, z velikim uspehom uprizorili Cankarjeve »Hlapce«. Po predstavi je bil skupen prijateljski večer ljubljanskih in mariborskih igralcev v Grajski kleti. a— lz gledališča. Drevi bo ponovitev Stimčeve dramske reportaže »Au omelo-dy« za vrstni red A V nedeljo pop. letanji dramski Slager »Matura«, zvečer pa »Vse za šalo«. a— Abrahamovec. Danes slavi 501etnico rojstva koroški rojak g Stefan Job. Slav-Ijenec je blagega srca, kremenitega značaja, vnet narodnjak. Ni je nacionalne prireditve, na kateri bi ne bilo našaga slavljenca, ki ga je vodila življenjska pot iz Borovelj v Lj bljano, na Preval je, Ormož in končno v Maribor. Se pet »križev« v m'ad a?iral s tem lepoto naš;b viar^dnih vezen'n Blagajniško poročilo j° TO^a'a goc-pa Dojčinovič Pri volitvah so r^ile Irvol'ene or^d^odnlco »a dr T.'nol-lova odvor*M<-e A?ič Rri^n'k Bru« ^er.i? TVW«oHč H"ttar. Jnvart?'č. Levstik Pnhor. Pl«mnli, Pitanec .'ovh. Ft>oc R^not°c """man. 9°nVnv5č 5t"nra Tomismi podT^dsp^pJoo A"ko Mairnovo. ki je n^tan^v'tw s^d^lov3'^ nri dr"5tv°-oprn delu, so izvolile za častno predsednico. KARMAf|. eksperimentalni psihografo *og pisec epohalne Knjige »Nas život ln ukultne tajne« V Mariboru sprejema obiske v notelu »Zamorec« do 20 februarja 1939 Odgovarja oa došlo Korespondenco a— Socialna akcija Pivkove sokclske družine. Na nedavnem rednem občnem zboru spr< žena misel o potrebi primerne socialne akcije v pptem mestnem okraj n se je že uresničila Te dni je starosta Pivkove sckolske družine br Mohorko naslovil na sokolsko deco. ki je bila zbrana v telovadnici šole za rezervne častnike sp- dbudne bes-de Sledilo je obdarovanje 166 najrevneiših Sokd'òev in Sokolic. ki so prejeli celo zalogo nabranih oblek» perila in drugih potrebščin. Z lepim uspehom so uprizorili v gledališču predsnočnjim prvi« letos V. Wemerjevo pomembno komedijo »Na >e-denu plošči« v treh dejanjih. Predstava je v J Kovičevi režiji povsem uspela in ==0 sodelujoči svoječasne like primerno spopolili li in poglobili. a— Nabori tujcev. Mestno poglavarstvo razglaša: Vsi vojni obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, pa želijo priti na letošnjo rekrui acijo v Maribor, Se pozivajo, < a se nemudoma, a najkasneje do 1. marca prijavijo v mestneim vojaškem uradu ra I Slomškovem trgu št. 11, soba St. 2. S se-! boj naj prinesejo dconovnJco ali kako dru-! go listino, iz katere je razvidna pristojna j občina, razen tega potrebne kolke za j prošnje. a— Ljudje izginjajo. Trgovski potnik Stefan Horvat iz Pobrežja. Aleksandrov*. S cesta 12, je že januarja odootoval od do-: ma Odtlej ga ni bilo več na spregled Tudi Ivan Sitar, ki stanuje v Strmi ulici 3, je pred dnevi šel od d^ma in dejal, da gre na sprehod. Sitar se še ni vrnil Policija opizveduje. kaj je z njuno usodo a— Zmrznil je. Traubliana. 10 februarja Zabjak spada med naše nastarejše predmestne predele in razen tega med tiste, kamor ie le red.ko prodH duh moderne dobe. Tu so nanizane drusa ob drugi nizke hiši ce. polne temnih stanovanj, in v zdravstvenih prilikah, ki naravnost kriče po (boljšanju Hiša št 11 v Hrenovi ulici je la zgrajena pred približno 80^ leti. Služba je za sodne pisarne in v njenih sobah so se obravnavali prestopki, zaradi katerih se je moral marsikateri od starih ljubljanskih c. kr. delomrznežev pokoravati v bližnji jetnišnici na Zabjaku. V tem častitljivem poslopju št. 11 je bilo porotno sodišče, ki ga je ljudska govorica kratko imenovala »krvava rihta«. L. 1902 je bilo končno oddano poslopje v druge namene. že nekaj let pa je sedež uradov sreskega načelstva L juhi jane-okolice. Ta srez je z 72.000 prebivalci eden izmed največjih dravske banovine. Sedež »reškega načelstva je vse prej ko reprezentativen Mračni hodniki, kjer skoraj neprestano brle motne žarnice, vodijo v zatohle ozke sobe. v katerih se ginete UTadništvo. Na obrazu se tem ljudem pozna. da se ne vesele posebno dobrega zd "a v ja. Bil bi pa tudi čudež, če bi bili drugačni V prepereli stavbi se nabira po stenah soliter. vlaga uha.ja na vseh koncih in krajih in če močno dežuje, predpo-topna okna ne morejo preprečiti odtoka deževnice v notranjost sobe. V hiši so tudi »obe, kamor še nikdar ni posijalo soln-ce in kjer je mogoče le ob najsvetlejših dneh delati brez razsvetljave. In v takih sobah naj dobro poslujejo ljudje, ki morajo letno od premi ti okoli 120.000 aktov, sprejemati dnevno po 150 strank, ne vštev-ši vodenja evidence nad 20.000 lastnikov koles! Razumljivo je da so se pojavile pri nameščencih razne bolezni Tako je neki sluga načelstva. ki je tem stanoval, oslepel na obe očesi, »reški podnačelnik je dobil obolenje ž'ez in močan črevesni katar, tajnik neozdravljiv revmatizem. drugi spet razne živčne bolezni In tako je uradništvo izpostavljeno bolehanju in hiranju, ne da bi se našel kdo, ki bi sikušal popraviti to gorje. Odkod vse te neprilske. k5 tako kvarno vplivajo na zdravje? Stavba leži na vodnih izvirkih, p-epredenimi z vo^r.imi žilami, ki izvirajo pod Gradom Mlake se zbirajo pod poslopjem in vlaga pronica po zidovih navzgor tem lažje, ker so za gradbeni materi jal uporabili golovški porozni lapor. P^lopje ie za'ad' tega izpostavljeno sigurnemu oropadu in je ves denar, ki ga porabijo za popravila, zgubi'en. Ze pred leti si je ogledala stavbo posebna komisija banske uprave m magistrata in ugotovila, da se poslopje nik-akor ne da preurediti v stanje, ki ne bi ogrožalo zdravja nameščencev. Preiskava je dognala, da ni nobene izolacije proti vlag. in da ie uradovanje spričo takih razmer ner^ogoce ter da se mo ra zgraditi druga stavba. Komisija ie tudi ugotov. česča obolenja uradmštva zilasti revmatičn- vnetja, vnetie ok^tnice čelne dupline, išiq--» in jetiko. Zato s* zdela to morala mestna obilna misliti na zgraditev novega poslo-pja. ki »e ga državnemu j uradu ne bo treba sramovati. Govorilo se ' je sicer že o možnosti premestitve načelstva na Vrhniko, menimo pa, da je v interesu našega mesta, da ne pride do selitve, ne glede na to. da bi bilo prizadeto tudi uradništvo. ki že itak životari, čeprav je v prvi draginjski kategoriji, ker bi se prejemki a preselitvijo na Vrhniko znižali. Inž. in arh Emil Navinšek je že lani izdelal načrt in projekt za novo zgradbo na vogailu Tyrseve in Masarykove ceste, na Verliče-vem zemljišč. V tem poslopju bi bila nameščena tudi uprava pohciie in še nekateri uradi, vse pa kaže. da je ostalo samo pri projektu. Eno je gotovo: sedanje sre-sko načelstvo je s 6vojimi uradnimi prostori vse prej kakor reprezentativno, razen tega pa ne ustreza niti najprimitivnejšim zdravstvenim zahtevam. ,-voc- . J. namreč o čistoči uradov, ki naj bi bili sleherni stranki za vzot in sploh naj bi na^el stvo pazUo da bo v vseh sobah .višek hi giene. V sodobni zgradbi bi bilo lahko po stopati po prejetih na vod 1 h. toda za pre perelo in naglemu razpadu podviženo po d rti jo je bi! ta nasvet odveč. Kako torej pomagati? Po zakonu je ob *wa. k;er se nahaja sedež sreskega na*el »tva. dolžna skrbet* g'ede nastanitve urH lila prostorov Sedanji sreski načelrik dr. via Šič se že d >'go za" rn trudi, da bi od pravil ueiii.goče stanje. Slej ali piej bo za- SOKOL Sokol Brezovica pri Ljubljani. Naš drama tsiki odsek vprizori v nedeljo 12. t. m. ob 15. v Sokolskem domu znano burko v 3. dejanjih »Zadrega nad zadrego«. Predstava je polna zabave in smeha, zato vabimo, da si jo vsi ogledate in s posetom nagradite naše neumorne in dobre igralce. Po predstavi bo predpustna zabava z maškera-do. Za vse je dobro preskrbljeno. So^ol je preobrazil Studence. Poročila na predsnočnjem 20. rednem občnem zboru so pričala o velikem, pomembnem poslanstvu, ki ga je studenški Soos neposrednih davkov Je znašal v teh 9 mesecih 2125 mil'jonov in je bil pri tem za 33.9 nvTjona din višji nego v ustrezajočem razdobju prejšnjega leta. Od neposrednih davkov pa kažejo nasproti prejšnienvi Mu povečanje le splešni neposredni davki, medtem ko je znašal donos posebnih davkov (davek na poslovni promet le 637 milijonov din, to je za 26 milijonov manj nego v istem razdobju prejšnjega leta. Tio;arine so prinesle 781.1 milijona din (plus 88.6), takse 948.4 milijona din (plus 53.9), donos monopo'ov pa se je dvignil na 1670.1 milijona din (plus 79 0) Manjši pa je bil donos carin, ki je znašal le 764.2 milijona din. to je za 25 1 milijona din manj Donos državnih davkov se je v prvih 9 mesecih proračunskega leta 1938/39 v primeri z istim razdobjem prejšnjih treh let gibal takole (v milijonih din): april — december 1935 1936 1937 1938 neposr. davki 1653 1814 2091 2125 trošarine 609 638 693 781 takse 649 774 895 948 carine 554 602 789 764 monopoli 1247 1482 1591 1670 skupaj 4912 5310 6059 6288 Kje bomo gradili süsse Družba za silose d d. je izdelala načrt za gradnjo silosov v naši državi. Ta načrt je že odobril predsednik ministrskega sveta v sporazumu s kmetijskim, trgovinskim, prometnim in vojnim ministrom. Družba bo v najkrajšem času začela graditi silo6e, ker je vplačana že četrtina osnovne glavnice, to je 35 milijonov din. Načrt za gradnjo silosov je razdeljen v tri skupine. V prvi skupini (v podonavskem področju) bo zgrajenih 6 velikih silosov s kapaciteto 60 000 ton. Ti silow bodo zgraieni v Beogradu. Pančevu, Petrovgradu. Šabcu, Vukovarju in eden ob Tisi. To bodo v glavnem skladišča za naše žito, ki je namenjeno za izvoz. Druga skupina silosov bo zgrajena v ostalih krajih, kjer se prideluje žito. To bodo javna skladišča, ki bodo zgrajena v Mla-denovcu, Smederevu. Palanki, Kragujevcu. Kruševcu, Leskovcu, Zaječarju. v Rumano-vem. velika skladišča pa bodo zgrajena v P :štini, Prilepu. Niš«, Novi Gradiški. Dja-kovem. Našicah Slavonski Požegi, Vukovarju, B:elini, Bihaču in Bosanskem No vem. Njihova kapaciteta bo znašala 46.000 ton. Tretja skupina silosov, tako imenovanih potro'inih žitnih skladišč, bo zgrajena za prcsVrbova-nje pasivnih krajev Taksna skladišča bodo v Nikšiču, Podgorici, Mo-starju, Priboju, Gospiču, Prijedorju. Go-raždi, v Čaplini, Raški in Beranah. Njihova skupna kapaciteta bo znašala 44.600 ton. Poleg teh skladišč bodo zgladili tudi en pretovorni silos v Sisku, na skrajni točki vodnih poti proti severu. Ta skladišča ne bodo služila samo za spravljanje žita. temveč tudi za spravljanje in odpremo sadja. V načrtu je nadalje zgraditev osmih stalnih sadnih skladišč in pet kombiniranih z žitnimi skladišči. Samostojna sadna skladišča bodo v Brčkem, Skoplju, lT«žicah. Požegi. Novem Sadu, Valjevu, v Zag ebu, Mariboru in Ljubljani. Za sadna skladišča v Beogradu. Šabcu. Nišu, Priboju in Goraž-di ni določena kapaciteta. Skupna kanaci-teta vseh teh 6i!osov bo 155.000 ton. Gradbeni stroški pa so predvideni v višini 187 milijonov din in bo zgrajenih 45 objektov. Go^fto"°rtu po 'zvaiali po^eg dveh šker-jančevih skladb še Hrističa. Dobroniča, Bravnlčarja, Slavenskega. Koncert Je vodil Stevan Hristič, ki ga je za to zaprosilo Združenje sodobnih jugoslovenskih skladateljev kot svojega predsednika. Od Francozov imajo velike zasluge za prvi jugoslovenska simfonični koncert v Parizu gg. Emile Bremond, administrativni direktor francoskega državnega radia. In Elmmanuel Bondeville skladatelj in artistični direktor drž. radiofonske oddajne postaje. Od strani našega poslaništva se Je kakor vedno toplo zavzemal agilni univ. prof. dr. Milan Markovič, ravnatelj Office universi-taire-a. Koncert je izvajal Orchester national, ki šteje 120 glasbenikov, med katerimi je vsak zase virtuoz, pod taktirko slavnega Inghelbrechta. Obsežni program za bližnjo bodočnost V teku februarja, pred povratkom v Ljubljano. bo prof. škerjanc še enkrat nastopil s svojimi in drugimi jugoslovenskimi skladbami v radiu Paris PTT .Nadalje bodo lz-vajali 12 februarja kot koncert komorne glasbe v »American student's and artist's center« dva škerjančeva tria in jugoslovanske klavirske skladbe z francoskimi umetniki. To je središče ameriškega umetniškega življenja v Parizu ki prireja po-gostoma prominentna predavanja tn koncerte. 15. t. m. bo ura škerjančevih kompozicij v radiu Paris 37 ki je najmlajša ln najmodernejša francoska radijska postaja. Tudi ta koncert bodo Izvajali francoski umetniki, prijatelji našega skladatelja. V drugi polovici tega meseca bo izvajal naš skladatelj v študiju Milana jugoslovenske klavirske skladbe s približno istim sporedom kakor 9 ian. v radiu Paris, za vse severne italijanske radio postaje: Milano Torino. Genova, Firenze. Trst Za junij Ima prof. Škerjanc zopet povabilo poštnega ministrstva v Parizu, da priredi dva koncerta jugoslovanske klavirske glasbe za pariški radio Ob tej priliki bo organiziralo društvo »Les Amitiés internationales« posebni sprejem za našega skladatelja, ki bo tedaj izvajal lastne in druge jugoslovenske skladbe. Društvo Ima za cilj navezati kulturne stike med narodi ne glede na politično opredeljenost. Društvo Je po svetu zelo razširjeno in se v njegovem okrilju prirejajo velike kulturne manifestacije francoske prestolnice. Na čelu društva sta znani pisatelj Charles Braibant ln kipar Paul Landowski, ravnatelj Visoke umetniške šole. Bržkone se bo tedaj vršil tudi drugi koncert jugoslovenske simfonične glasbe pod taktirko našega skladatelja. Sploh je v načrtu stalna izmenjava simfoničnih koncertov med Jugoslavijo ln Francijo kateri se bosta po vsej verjetnosti pridružili Nemčija in Italija. V juniju bo priredilo društvo »Association d" Expansion et d' Echanges artistiques« koncert jugoslovenske glasbe, na katerem bo naš skladatelj sodeloval kot pianist Izven omenjenega javnega delovanja Je nastopil prof. škerianc pogosto tudi kot tolmač in zagovornik jugoslovenske glasbe v privatnih glasbenih krožkih in salonih tako na pr. ori prireditvah Revue musicale Le cerei e de Diogènes, v Schöll cantorum itd. S tem svoj:m mnogovrstnim delovanjem 1e pridobil že doslej naš skladatelj nevenljivih zaslue za propagando jugoslovanske glasbe v Parizu in francoske glasbe v Jusroslaviji. kar mu tudi najbolj ugledni pariški glasbeni krogi v polni meri priznavajo Nekatere knjižne novosti Skrite tragedije Pr. Ivo Sorti, Večne vezi. Izdala Vodnikova družba, str. 119). Znani pripovednik razgrinja pred nami dogodke iz polpreteklega časa; snov njegove knjige je zajeta iz prvih let po vojni. Pokazal je narodnostne in socia ne probleme ki so jih prinesla ta leta zlasti obmejnemu prebivalstvu. Zgodba se suče okoli mladega zdravnika Primorca, ki mora zaradi svoje globoke narodne zavesti kmalu po zasedbi z mnogimi drugimi bežati, da se izogne preganjanju, ženo in hčerko pusti v Trstu, sam pa srečno prispe v Ljubljano, kjer si je namerava: poiskati službo Kakor mnogi pred njim, doživi tudi Kocjančič žalostno usodo beguncev vse službe v Ljubljani so že zasedene in prijatelji mu svetujejo, naj se cdpe ie v Maribor V Mariboru mu pa naštejejo nekaj majhnih podeželskih trgov, kjer bi morebiti še lahko dobil kakšno' prosto službo. — Kmalu ga doleti nov udarec — nezvestoba žene. ki se ne more ločiti od sončnega Trsta in morja. Edina tolažba mu je poslej hčerka, ki pa se IX) končani gimnaziji poroči z mladim Nemcem naseljenim blizu Maribora. S posredovanjem hčerke in njenega moža se po dolgih letih Kocjančič ln njegova žena zopet pomirita. Knjigo bodo radi prebirali zlasti oni, ki že se sami dooio spominjajo težkh povojnih tet ko se je iz ruševin Avstrije porodila mlada Jugoslavija. Minilo je precej časa preden se je stavba nove države utrdila in se prenehala majati. Neštevilne pa so bile majhne, skrite tragedije, ki so jih poedinci doživljali in preživljali v sebi ter podlegali — če so bili slabiči ali pa zmrgova'i če so bili dovolj močni, kakršen je tudi šorlijev junak Kocjančič. (š.) Dvajset let življenja (ILojze Zupane, Tretji rod. Izdala Vodnik iva družba \ Ljubljani, 128 str.) V povesti »Tretji rod« je skušal Lojze Zupane orisati tipično usodo onih naših kmečkih ljudi, ki so v letih pred svetovno vojno s skrbnim gospodarstvom in žilavo podjetnostjo povečali svoje imetje, postali vaški veljaki, vzgojili otroke v gospodo ali napol gospodo in so morali po valovanju koniunkturnih in kritičnih let povojnega gospodarstva kakor tudi po neuspehih svoje dece doživljati polom. Njihovo imetje se je razbilo, na njegovih razvalinah in na razvalinah svojih sanj se bližajo smrti, medtem ko vnuki iščejo poti nazaj h koreninam svojega rodu. k zemlji in kmečkemu delu Vsekakó zanimiv značilen in socialno pomemben pojav, ki tudi v drugih literaturah mika pripovednike k epični obdelavi. Lojze Zupane se ga je lotil v obliki ljudske povesti in Čeprav ga ni Izvedel z vsemi miselnimi konsekvenca- mi ln dozoril do umetniške klenosti, je ta razvoj mnogih rodbin slovenskega podeželja vsaj nakazal in odprl nekoliko pogledov v življenje tistega sloja našega podeželskega ljudstva, ki se skuša povzpeti — kakor bi rekli sociologi — od kmetstva k malomeščanskemu sloju. V povesti »Tretji rod« je Zupane osredotočil dogajanje okrog rodbine Greben-čevih, živeče v dolenjskem Jelovcu. £e stari Grebene, ki ga požanje španska v letu osemnajstem, je ustvaril blagostanje in njegov "nič manj podjetni sin Gregor ga je samo povečal in utrdil, k čemur so pripomogla še konjunkturna leta po vojni. Med tem mu žt doraščajo otroci in povest prav za prav prikazuje usodo teh otrok in kaže v nji vse posledice prehoda kmetov v podeželsko napo gospodo, vse konflikte med lahkomiselno naravo bolj ali manj že razvajenih otrok tn med trdimi dejstvi in neizprosnimi konsekvencami Btvarno-sti. Dvajset let življenja se odigrava pred nami: dovolj časa, da doživi Grebene vsa razočaranja z otroci in propad svoje ponosne domačije. ki bl mogla samo ob strožjem gospodarskem in etičnem redu ohraniti trudoma ustvarjeno trdnost in blagostanje, šele ko se pod pritiskom go-podarskih in moralnih dejstev, zlasti po letih težke krize, razpihnejo vse iluzije, doživi Gregor Grebene malo pred smrtjo tolažilno nadejo, da se bo njegov »gosposki« vnuk Andrejček vrnil k zemlji, tja, odkoder so rasli predniki. Lojze Zupane je, kakor rečeno, problematiko tega procesa, ki ga opažamo v mnogih stanicah našega narodnega telesa, samo nakazal, ni pa obdelal ne z zadostno sociološko globino in ne s prodor-nejšo razčlembo etičnih in psiholoških vzrokov krize tako zvanih boljših rodbin. Ostal je pri običajnem formatu ljudske povesti, ki se dokaj gladko «ta ln v kateri najde pozornejši čitatelj nekoliko dokumentarnih potez o navedenih pojavih. Glede zgradbe, sloga ln jezika bi lahko imeli nekatere pomisleke, vendar za našo registracijo te povesti zadostuje označba, da se uvršča med zanimivejše ljudske knji ge. Pisatelj pojde nedvomno še naprej po ooti osamosvojevanja, poglabljanja ln dozorevanja — k resničnejšim in trajnejšim stvaritvam. t Pisateljeva pot po Bolgariji (France Bevk, Deset dni v Bolgariji.— potopisne črtice Knjižna zbirka »Luč«, Trst — Gorica, 96 str.) Pisatelja Fr. Bevka poznamo kot poto-pisca že po njegovi reportaži lz Španije. S kakšnimi čuvstvl listamo danes po tej knjižici, ki Je danes bridko aktualna, čeprav so mnoge njene strani in podobe iz življenja postale v teh nekaj letih zgodo- vina. Manj originalno, zato pa aorodnejta, našemu občutju bliže je življenje Bolgarije, zajeto v njen pestri krajinski mozaik, ki nam ga France Bevk opisuje s peresom veščega ln razgledanega potopisca. Pod njegovim vodstvom p re romamo v desetih dneh do malega vsa važnejša mesta te prijateljske dežele, od njene ponosne prestolnice Sofije do obale Črnega morja, od starega Trnova do Plovdiva. Deset dni ni mnogo za spoznavanje dežel in naroda, ki ima na znotraj razgibanejše ln zanimivejše življenje, kakor bl kazal površen pogled na zunaj, vendar izkušen popotnik in dober opazovalec, kakor je Bevk, opazi marsikaj, kar bi ušlo pozornosti človeka, ki se cel mesec mudi med Bolgari. Knjigo bodo z užitkom prečitall vsi, ki že poznajo Bolgarijo, tistim pa, ki bi Jo hoteli vsaj po tej poti spoznati, bo dober uvod. Opremljena Je s Številnimi Ilustracijami in z zemljevidom, A. Č. pa ji je dal dekorativni, folklorno značilni ovitek, ki Je neu tisnjen v barvah. (—o). Izpovedi veselega planinca Janko Mlakar. Izbrani planinski spisi, izdalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. 288 str.). Planinski spisi Janka Mlakarja so svojevrsten pojav v naši planinski literaturi, ki že tako ni preveč bogata. Marsikakega Mlakarjevega potopisa bl res bilo Skoda, če bi ostal izgubljen po številkah »Planinskega vestnika« kjer jih Je po večini priobčeval Janko Mlakar Je eden izmed pionirjev našega planinstva, vnet obiskovalec naših ln tujih gora. Z izrazito humo-ristično žilico Je opisoval svoje »ture« ln si pridobil lep krog čilateljev. Uvodoma pravi avtor, da Je spise Izbral sam in jih razporedil po gorovjih, ki jih opisuje Zato je nekaterim spremenil ime in jdh tudi po potrebi nekoliko predelal, dodal nekaj novih, tako da »Izbrani spisi« niso le gol ponatis člankov iz glasila SPD. Zelo dovtipno kramlja v knjigi o svojem življenju, o svojih prvih nedolžnih plezanjih ter o ljubezni do planin, ki so ga vedno lznova vabile na svoje bolj ali manj težko dostopne vrhove. V prvih član. kih popisuje svoja romanja na Triglav, Mangart Jalovec in druge naše vrhove, v drugem delu pa »ture« po Visokih Turah, in Zillerta'skih Alpah. Izbrane spise Janka Mlakarja, ki se bodo še nadaljevali prav toplo priporočamo planincem in tudi drugim prijateljem zabavnega čtiva o planinstvu. Pozdravljamo sklep Slovenskega planinskega društva ki namerava izdati izbrana dela še nekaterih drugih sotrudnlkov Planinskega vest- I nlka«. (š)) Zapiski Milana Begovlča drama »Brez tretjega« znana tudi izza ljubljanske vprizoritve, jt imela 7. L m. češko premlero v Mestnen komornem gledališču v Pragi. Predstave je priredilo Jugoslovensko kolo. Glavne vlogo Gige je uspešno igrala Jola GJuri 6eva, vlogo Marka pa Karel Jelinek. Naj-odličnejši češki gledališki kritik J. Vodàl se v »Ceskem slovu« 9. t. m. pohvalne izreka o Begovičevi drami in o nje češk vprizoritvi. Prevajalec ni označen. Ob devetdesetletnici Prešerna je priobčila praška »Narodni politika« v številki z dne 9. t m. krajši Informativni članek lz peresa univ prof. dr. Josefa Pate. Pisec omenja, da bi bilo treba literarno-zgodo-vinsko raziskati češke odmeve v Prešernovem delu in odmeve Prešerna med Ce hi. Prešeren se je v Ljubljani osebno seznanil s pesnikom Macho, poznal se je tudi z dr. Amerlingom ln zlasti s Cela-kovskym, s katerim si Je dopdsoval. Prešernove pesmi Je izdal v češkem prevodu Jos. Penižek l 1882 ln v L 1900-1901 Je objavil nove prevode v »Slov. Pfehledu« Jaromir Boreck^. V »Slov. Pfehledu« je tudi izšla L 1901 temeljita Hudčeva Študija o Prešernu, ki bi bila vredna samostojne izdaje Ljubljanskega odkritja Prešernovega spomenika sta se udeležila za Umetnostno besedo Gabriela Preisova ln za Češko akademijo Jaroslav Vrchlicky, ki je posvetil Prešernu ganljivo pesem. Prof Päta tudi omenja, da je reprodukcijo Goldensteinovega portreta Prešerna Izvr šila pred petdesetimi leti praška heliogra-fija Unie-Vrlim. Jugoslavija v holand*Kem tisku. Posebna priloga »Algemeen Handetsblada« z naslovom »Zaterdagavond« je priobčila 4. t. m članek prof W. V a I k a »Smidswerk en smidskunst ln Joegoslavie« Pisec razpravlja v tem časopisu. Id prinaša razne zanimivosti in turistično propagandne članue, o filigramski umetnosti v Jugoslaviji. Pripoveduje o Izdelovanju srebrnih okrasov ln drugih podobnih predmetov. ki že od pamtiveka rv^é na Balkanu in posebej opisuje sarajevski bazar kot eno najznačilnejših tržišč takega blaga. Pri tem zlasti omenla udeležbo ciganov v filigramskl umetni obrti Prof W Valk Je spisa) o Jueoslavijl v holandskih časopisih in dnevnikih že toliko člankov, da bl dali debelo kn'igo. Posebno ga zanimajo narodopisne in prirodne posebnosti naših krajev. »POK T Drsalce bomo gledali Drevl ln jutri dopoldne v tekmah za drž. prvenstvo s Palmetovo in dr. Schwabom na čelu Zaradi toplejšega vremena, ki nastopa od včeraj, je SK Ilirija pohitela s pričet-kom prireditev, ld spadajo v okvir prvenstva in izvedla že snoči propagandno produkcijo v prostem drsanju. Spričo negotovega vremenskega položaja so bili prireditelji do večerne produkcije e vedno v dvomu, ali bo mogoče Izvesti prvenstveno tekmovanje v LJubljani ali se bo treba preseliti v Planico. Razmeroma dobro stanje ledu pa jih je ohrabrilo. da so ostali pri nameri za izvedbo v Ljubljani. Za to govori tudi oko ln ost, da Je bilo te dni v višjih legah, torej tudi v Planici, toplejše vreme ko v Ljubljani. Ako ne nastopi občutno poslabšanje vremena, osta ne torej pri določenem sporedu ln bodo juniorji ln Juniorke prčeli drevi ob 18. 8 tekmovanjem v obveznih likJi. Jutri ob 8. zjutraj bodo absolviraH obvezne like seniorji in seniorke nato pa sledi ob 9.30 za publiko toliko privlačne tekmovanje v prostem drsanju v vrstnem redu: seniorke, juniorji seniorke, seniorji. dvojica Palmetova-dr Schwab. Tekmovalci so temeljite pripravljeni. Razen treninga v Ljubljani pod vodstvom ing Bloudka so deloma trenirali na Dunaju in nekoliko v Planici. Mnogoštevilni drsalni ekipi SK Ilirije se pridružita letos Skrtič in Gomboševa lz Zagreba. Lansko prvenstvo seniorjev si je priboril dr. Schwab Juniors ko Biber, damsko Palmetova. Prvenstvo parov doslej nI bilo razpisano Po vsej verjetnosti si bodo tudi letošnje naslove priborili Ilirijani med seboj. Bilanca po petih tekmah (Pismo našega poročevalca s hokejskih tekem za svetovno prvenstvo) Cur Ji, 9. februarja Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu smo igrali vsega pet teKem. Docela nepripravljeni smo naleteli v prvi tekmi na Cehoslovake, ne da bl prej vsaj videli, kako Izgleda prava hokejska tekma. V tej prvi tekmi smo občutili svojo slabost, med tem pa smo pred drugim nastopom gledali dve dobri tekmi ln smo nasproti Švicarjem nastopili vsaj obrambno pripravljeni. V tretji tekmi smo nudili letos zelo dobrim Latvijcem, ki so se plasirali v finale to-lažilnega kola že hud odpor in Jim bili na momente celo enakovredni V tej tekmi smo beležili tudi že poizkuse urejenega napadanja. V prvi tekmi tolažllnega kola smo zadeli na bivše evropske prvake Belgijce. V presenečenje vseh smo dali zelo dobro partijo, tako v obrambnem kakor tudi v napadalnem pogledu. S to tekmo, ki se je končala za nas tako rekoč nesrečno, smo si osvojili simpatije občinstva in strokovnih krogov. Do zadnje tekme je bflo moštvo v trajnem in sunkovitem napredovanju. Neizmerna škoda je. da v zadnji tekmi — spet proti Latviji — v moštvu ni bilo vse v redu. Zaradi popolne lndispozlcije Pavleti.-ča je ohromel ves prvi napad in smo vse štiri gole dobili v času ko je bil ta napad v igri. Da se je končala tudi ta zadnja tekma zadovoljivo, se moramo zahvaliti le strumni obrambi, v kateri sta blestela 2itnik in Rihar. Končna bilanca naših nastopov Je ta. da je moštvo pridobilo v petih tekmah toliko, da smo se iz pravih začetnikov razvili v ekipo, ki nudi tudi najbolj razvajenemu očesu živo. borbeno in hitro hokejsko Igro. V tem kratkem razdobju smo pridobili več kakor bi bili dama morda v petih letih. S tem je dosežen namen našega potovanja v večji meri kakor smo sploh pričakovali. Plasirali smo se na predzadnje mesto, ob nekaj večji sreči v tekmi z Belgijci pa bi se bill povzpeli Se za mesto višje. Tukaj ostanemo do konca prvenstvenega turnirja in bomo videli še vse semifinale ln finalne tekme. Kakor smo že pisali, nas z vseh strani Švice vabijo na gostovanja toda zaradi prekratkih dopustov bomo IgTali v Švici le še dve prijateljski tetani pod firmo Ilirije. Prva nas čaka v soboto v Schaffhausenu druga pa v nedeljo v letovišču Winterthuru. Curih bomo zapustili v ponedeljek dopoldne ter še Iffti dan — spet pod firmo Ilirije I _igrali v Inomoetu, dan pozneje pa Se v Beljaku. Morda bomo utegnili skočiti Se v Kitzbllhel, vabilu v Celovec pa se lz prej omenjenega razloga ne bomo mogli odzvati. E. * V zadnjih semiflnalnlh tekmah, ki jih v našem listu še nismo zabeležili, so Kanadčani visoko premagali Nemce z 9 :0. Švica pa Je zmagala nad Madžarsko s 5 : 2. Po končanih semifinalnih tekmah je bilo stanje točk v cur ški skupini: Kanada 6. Češkoslovaška 3 (4:3). Nemčija 3 (2:10), Anglija 0, v baselski pa Švica 6, Amerika 4, Poljska 2 in Madžarska 0. V finalnem turnirju bodo Igrale torej reprezentance Kanade, Češkoslovaške. Švice ln Amerike V tolažilnem finalu je zmagala Italija nad Latvijo z 2 :1 ln je potemtakem Italija postala zmagovalec med šestimi premaganci iz izločilnega kola. Prijateljski nogomet Mars—Hermes Jutri bo edina večja nogometna prireditev. srečanje dveh starih nasprotnikov na" zelenem polju — Marsa s Herrnesom. Marsovci so letos že zgodaj pričeli s pridnim delom. Vreme je lepo in fantje znajo izkoristiti ugodno priliko. Pomladi Jih čaka še trdo delo, oeter boj za točke in dobro mesto v tabeli. Tekme med Hermesom ln Marsom so bile vedno zanimive borbe ln so vabile občinstvo. da sd jih je z zanimanjem ogledalo. Pri nedeljski "tekmi sicer ne bo pravega prvenstvenega razpoloženja ln navijanja gledalcev ln simpatizerjev. toda tekma bo kljub temu napeta in zanimiva. Pričetek bo ob 15. in sicer na igrišču Ilirije za Koldnsko tovarno. Celjski spored Jutri ob 13.30 se bo pričela na Ollmpo-, vem Igrišču v Gaberju pri. Celju prijatelj-! ska nogometna tekma med SK Olimpom in SK Laškim. Ob 15. pa se bo pričela na igrišču pil »Skalni kleti« v Celju prijateljska tekma med SK Jugoslavijo in Atletiki. Jugoslavija bo nastopilà pojačena z žagerjem, ki že dobri dve leti nI nastopil, pa tudi Atletiki bodo nastopili v močni postavi. Uspehi table-tenistov v Rumunlji Pred dnevi je priredil rumunski tablete-nlškl savez mednarodne tekme za prvenstvo Rumunije v Bukarešti, na katere je povabil tudi 2 Jugoslovena, in sicer Hex-nerja iz Sombora in Hermežana Marinka iz Ljubljane. Turnirja se je udeležilo nad 120 domačih igralcev, razen njih pa ao sodelovali Se > Madžari, Oehi Poljaki ln oba Jugoslovena. V singlu gospodov sta se Hexner in Marinko plasirala na 5. ta 8. mesto, kar je pri aki konkurenci dovolj dober uspeh. Zma-;ovalec je bil Madžar Soos. Ta je v pol-Inalu zmagal nad Cehom Hamrom, v če-rtfinalu pa nad Marinkom 21 :17, 22 : 20, 21:19. Krasen uspeh sta dosegla naSa Igralca v doublu kjer sta zasedla drugo mesto za Madžari, toda pred Cehi. Poljaki In Rumini. Hexner in Marinko sta zmagala nad tumunoma Popovici-Spitz 3 :2, nad Po-jakoma Grünwald-Glancz 3 :1 ln nad Celoma Hamr-Vladone 3 :2. V finalu sta morala prepustiti zmago Madžaroma Soos-Hel z rezultatom 21:18. 20 : 22, 18 : 21, 17 :21. Tudi v ostalih disciplinah ni Slo brez senzacij. Tako Je v singlu dam zmagala Rumunka Adelsteta nad bivšo svetovno prvakinjo Ceh njo Kettnerjevo, v mešanem doublu pa so tudi zmagali Rumunl nad odličnim češkim parom Hamr-Kettnerjeva. Naša Igralca sta z Izidom tega turnirja zelo zadovoljna. Gotovo je, da bo izid tega turnirja vplival tudi na sestavo naše državne reprezentance za svetovno prvenstvo. ki bo letos v Kairu. Verjetno je da bodo potovali tjakaj Hexner (Sombor), Marinko (Hermes, Ljubljana), Harangozo (Subotlca) Stein (Pančevo). Konc (Subo-tica) ter Herškovič. Ratkovič, Dolinar ln Merksamer (vsi Zagreb). M. Razpis OroŽnovega smuka po Poborjn Orožnov smuk po Pohorju je po turističnih načelih zamišljeno krmarenje pret ko vsega Pohorskega grebena, od vzhoda do zahoda Udeleženci se zberejo dne 1L t m. »večer pri Mariborski koči in se prijavijo vodjema zleta gg. Korenu Evaldu in Hribarju B«-:utu. Prijavnina znaša din 10.— za osebo ln jo je plačati pred startom. Start je ob 6. prt Mariborski koči. Proga vodi mimo Ruške koče. Beigotta, Koče na Klopnem vrbu, kjer je prvi počitek. Nato mimo koče na Pesku čez šintlerico ln Jezerski vrh do Senjorjevega doma, kjer Je glavni počitek. Od tod čez Črni vrh, Malo in Veliko Kopo mimo Teisla v Vuzenico Dolgost proge je cca 52 km, posa m» 7.ni vzponi merijo 1.800 m, smuka pa je 2 600 m Pred startom se bodo zjutraj razdeljevali kontrolni listki in Jih bo vsak dobil osebno. Kdor se pri startu ne javi in ne dobi kontrolnega listka, se bo smatralo, da nI pravilno starta! Progo je prevozil le oni vozač, ki se najkasneje pred odhodom Mariborskega vlaka ob 19 21 ur) javi v čakalnici kolodvora v Vu-zenlci vodji Orožnovega smuka. Glavno kontrolo ima g. Senica Drago pri Senjorjevem domu. Zadnji čas za odhod od Senjorjevega doma je ob 15. Kot zadnja vozača vozita gg. Lautner in Fur-tan. Na predvečer se bo pri Mariborski koči raztolmaä! tudi pravilnik o tej kr-marski vožnji. Onim vozačem, ld z uspehom prevozijo pot podeli prireditelj poseben častni znak. ki ga nI mogoče kupiti. Kdor z uspehom prevezi Orožnov smuk 5 krat, ni treba zaporedoma, dobi okrog znaka srebrn venček, oni pa, ki prevozi 10 krat, pa dobi zlati venček. Razpis sankaških tekem z vrha Ljubelja Zmskosportni klub Sv. Ana nad Trži-čem bo priredil v nedeljo 12. t m. s priče tkom ob 14. uri sankaško tekmo na progi z vrha Ljubelja ob drž. meji do cestarske hiše oz. carinarnice pri cerkvi sv. Ane. Prijave se bodo sprejemale na startu pred gostilno »Ljubelj« od 13. dalje. Startalo se bo v treh skupinah. L kategorija dame, H. moški solo. HI. dvojniki. Najboljši tekmovalci dobijo lepo darilo in diplomo. Dar rila so razstavljena v Tržiču v Izložbi kavarne J a vorn :k. Razdelitev nagrad bo po tekmi v Ankeletovi gost Ini pri Sv. AnL Vožnja je brez vsake nevarnosti, ker ščitijo tekmovalce po meter visoke stene snega ob straneh. Ob zadostnem Številu udeležencev lz Tržiča in drugih krajev bo peljal Goričanov avtobus ob 12.30 izpred trg. Engelsberger -v Trž ču, do Sv. Ane. Vsak udeleženec tekme ki se hoče peljati, naj se prijavi v nedeljo do 12. pri avtopodjetniku Goričanu v Tržiču. Odbor bo tucE poskrbel, da se bo dotilo zadostno število sank na posodo v gostilni »Ljubelj« pri startu. Udeležite se v öim večjem Številu te naše tekme, ker boste s tem pripomogli našemu mlademu društvu do boljšega in večjega razmaha, saj bo to najbrže zadnja sankaška tekma v letošnji sezoni. Iz SK LJubljane. Obveščamo vse članstvo da bo v smislu svoječasne objave izredni občni zbor kluba v četrtek dne 16. februarja ob 20. v salonu restavracije pol »šestici«, Tyrševa cesta, s temle dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti. Ob tej priliki se lahko prijavijo v članstvo prijatelji in simpati-zerji kluba. Vodstvo. SK Ljubljana. Danes ob 18. obvezen sestanek moštev, ki potujejo v Maribor ln Litijo. Postave na običajnem mestu. 2SK Hermes, nogometna sekcija (službeno). Jutri igramo ob 15. prijateljsko tekmo z Marsom na igrišču za Kolinsko tovarno. Postava moštva na običajn h mest h. Udeležba za vse strogo obvezna. Načelnik. SK Reka. Jutri ob pol 15. igra I. moštvo z Grafiko na našem igrišču. Vsi igralci I. moštva naj bodo ob 14. v garderobi. STK Moste. V nedeljo ob 10. sestanek vseh nogometašev v gostilni gosp. Bajca. Na setanek, ki je zelo važen, naj pridejo prav vsi in s seboj naj prinesejo vso opremo, ki jo imajo, zaradi pregleda. Skakalna tekma v Celju preložena. Za Jutri napovedana skakalna tekma v Ld-scah pri Celju za prvenstvo MZSP Je zaradi pomanjkanja snega preložena na nedeljo 26. t m. Sprememba razpisa za prvenstvo Zasavja na Mrzlici 12. t. m. Zaradi slabih snežnih razmer se spremeni tekmovanje v slaloma tako, da sé bo tekma aačela ob pol 10. na Mrzlici. Prijave din 10, na dan tekme din 15. Tekmuje se po pravilih JZSS. Po tekmi bo skupen odhod v Dom na Mrzlici. Razdelitev nagrad ta objava rezultatov bo ob 18. v posebni sobi zajtrkovalnice Berger. Prenočišče za tekmovalce na skupnem ležišču v Domu br ; z plačno. Smuški odsek SPD Trbovlje, i. a 56 Strel u gralskl Knjižnici Roman Cez Četrt ure je zmagoslavno ogledoval, kar je bil izvedenec napisal. Na listu uradnega papirja z na tiskom »Scotland Yard, glavno policijsko ravnateljstvo, preverjevalnica za listine« so zdaj stale besede: » Ce bi me potreboval, sem v vrtni hišici. Pamela.« , »Nič drugega?« je vprašal Meredith. »Kaj pa še?« i »Nobenih številk?« I »Ali nikjer ne vidite številke 4 pa 1 in 5?« »Kako prihajate na to misel?« »Torej se zanesljivo ne bere ,Ce bi me potreboval, sem v vrtni hišici, 4h 15', Pamela'?« »4h 15' zanesljivo ne!« »Samo to sem hotel vedeti!« je rekel John Meredith. 5 Blizu in daleč V torek zjutraj je stopil ravnatelj jetnišnice major Downey na svojem obhodu tudi v obsojenčevo celico, ki jo je moral po predpisih dvakrat na dan obiskati. »Vam ničesar ne manjka, Fawcett?« »Ne, hvala, sir.« »Sicer pa«, Je rekel ravnatelj, preden je zapustil snažno celico, »nekaj vam imam sporočiti. Višji nadzornik Meredith mi je danes telefoniral iz Croydona.« »Iz — Croydona?« »Da, pravkar se je bil pripeljal k pariškemu letalu. Prosil me je, naj vam povem, da je zadeva z listkom v redu, dr. gre vobče vse kakor po nitki in da se vam ni bati ničesar več. Hej, počasi! Thompson, Parker!« Z združenimi močmi ao vzdignili mladega človeka na posteljo. Odprl je oči in se v zadregi nasmehnil. »Ne zamerite! Zelo bedasto je bilo od mene. Kar živim, še nisem omedlel. Vaša dobra novica je bila tako nepričakovana!« John Meredith se je v Le Bourgetu presedel iz letala London - Pariz v drugo letalo, ki ga je bil nalašč najel za polet v Biarritz. Ob istem času je odletel iz Ajaccia enokrovnik družbe Air de France, pustil sinje Sredozemsko morje za seboj in odletel čez krasne provansalske livade proti severu. V tem letalu je sedel -lord Col-chester. Meredith je imej z ravnateljem in sprejemnim vodjo nekega biarriškega hotela jako zanimiv razgovor, na kar je takoj spet odletel proti domu. V sredo zjutraj je Hobbs naznanil, da želi lord Colchester po telefonu govoriti z višjim nadzornikom. Meredith se je spustil v naslanjač zraven aparata in nastavil slušalo na uho. »Halo? Tukaj Meredith... O, dobro jutro, lord Colchester... Kako, prosim?... Da, usodil sem se... Da, res maram proalti oproščen j a, a druge možnosti, da bi vas po kar najkrajši poti priklical nazaj, bogme nisem imel... Ne, seveda ne, lady Colchestrska ni ničesar vedela o moji brzojavki... Da, stvar je silno važna za vas, drugače mi nikoli ne bi bilo prišlo na misel, da bi vas vznemirjal zaradi zdravja vaše soproge... Ne, stvar je namreč tale: v zadevi tistega nesrečnega dogodka v vaši hiši je nastopil kaj nepričakovan preobrat.. Kako, prosim? Da, res zelo presenetljivo. Mislim, da smo prijeli nepravega... Ne, to seveda ne, a na dan so prišle razne stvari, tako da ima zadeva povsem drugačno lice, in menil sem, da morate to takoj zvedeti... Da, zelo bi mi bilo po godu... Prosim, popoldne pridem do vas... Da, kakopak. Lord Colchester, še enkrat se moram opravičiti, da sem vas prevaril z brzojavko, pod katero sem podpisal vašo ženo, a ko vam vse pojasnim, boste gotovo razumeli, zakaj je bilo potrebno. Nastopil je povsem nepričakovan obrat, ki vas bo zanimal... Da. Do svidenja popoldne!« Meredith je odložil slušalo, skočil v spalnico in se hitro oblekel. »Kaj se ti tako mudi?« je vprašala Juanita. »Saj si se napovedal šele za popoldne.« Čudno se ji je nasmehnil. Zdaj moram poiskati starega znanca. Finger-Fuller mu je ime.« »Čudno ime.« »Tudi mož je čuden.« »S čim se preživlja?« »Z vlomi v železne blagajne. Finger-Fuller je v vsej Angliji tisti, ki zna najbolj mojstrsko ravnati s takšnimi shrambami.« »In kaj hočeš od njega?« »Neko blagajno mi bo odprl, dušica.« Ob dveh popoldne je zbrzel voz višjega nadzornika proti Mardleighu. Zraven Mereditha je sedel narednik Beef, v ozadju voza pa je slonela na moč elegantna prikazen v žaketu in cilindru. Ko je bil Finger-Fuller slišal, da žele njegove navzočnosti v neki hiši visokega plemstva, je po vsej sili hotel zameniti svojo cestno obleko s to krasoto. Beef je užaljeno godrnjal, da niti on, ki je pošten kriminalni uradnik, ne premore tako elegantne obleke. »Veseli bodite!« je menil Finger-Fuller, ki ga je delala zavest, da se to pot izjemoma bori na strani pravice, še predrzne j šega. »Imeli bi vas kvečjemu za pogrebca.« Ob treh so se ustavili pred Mardleigh Abbeyem. Füller je vešče spustil oči po oknih in vprašal narednika, ali je ta earl močno »petičen«. »Čujte, samo čajne žličke naj zmanjka tu v prihodnjem poldrugem letu, pa vas primem kot vlomilca!« je obljubil debeli narednik. »Varčujte s takšnimi opombami!« je odvrnil malopridnež, ošaben kakor zmerom, kadar je imel cilinder na glavi. »Pri prijateljih nikoli ne vlo-mim« Dušeč se od togote, je krenil narednik Beef za njim v grajsko vežo. 6 Resnica Narednika Beefa in elegantnega vlomilca so posadili v dva velika gobelinasta naslanjača v galeriji slik, med tem ko so earlu v knjižnici naznanili višjega nadzornika. MALI OGLASI Kam pa,kam ? Beseda 1 din, davek 3 din, za &Uro all dajanje naslova 5 din Naj manj -il znesek 17 din. Gostilna Putrich priredi danes in jutri domačo zabavo s plesom. Iz-borna vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni. 2735-18 --1 Najboljši rizling mozler, viški dingaČ, cviček din 10.-, dalmatinsko belo, črno din 10. toči gostilna Tomšič, Bleiweisova 15. — Sprejmem takoj tudi natakarico. 2701-18 Mladenič vojaščine prost, zmožen slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče zaposlitve za takoj kot sluga ali kaj slič-nega Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mladenič«. 27J2-2 Sef kuhinje strokovno kvalificiran, išče stalno mesto. Reference na razpolago. — Sprejme tudi mesto vodje hotela ali restavracije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«. 2679-2 Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Mlajšo pisarniško moč smoino slovensk in nem- ikega jezika, pisarniških del, z nekoliko prakse iz kniigo-vodstva, strojepisja in stenografije, išče večje industrijsko podjetje. Nastop čimprej. Plača po dogovoru. Ponudbi naj se prilože prepisi šolskih in nameščenskih spričeval. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost in zmotnost«. 2704-1 Pekovskega pomočnika mladega, sprejmem takoj, ki bi raznašal tudi kruh. Pekarn* Stuklek, Zreče. 2655-1 Uradnika(co) Terriranega v vseh pisarni-licih poslih, išče tvornica. Potrebna kavcija din 40.000 Ponudbe na ogl. idd. Jutra pod »Dobro mesto«. 2689-1 Postrežnico ed pol. 10. ure naprej dopoldne, iščem. Gledališka ul. 12, prva vrata pred hišnikom. 2737-1 Akviziterje marljive, iščemo za mesto Ljubljana. Vprašati pri zavarovalnici Sava, Sv. Petra cesta 2-1. 2530-1 Spretno modistko Sprejmem takoj. Plača po ogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izurjena«. 2568-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Absolventka državne trgovske šole, išče primerno pisarniško službo. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod Pridna in poštena«. 2617-2 Dve sestri želita službo Natakarica, zmožna kavcije, druga k mali družini, vajena samostojne kuhe. Kregar, Maribor, Zrinjskega trg 9. 2747-2 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece ; oddelki od ^7. do 8. in od y28. do 9. ure. — Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Moderna in največja stroje-pisnica. 2729-4 Siromašen petošolec bi inštruiral nižiešolca III. drž. real, gimnazije proti stanovanju in zajtrku. Pošten in vesten. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2523-4 Vajenci (ke) «iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMriiiiiiini Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din Učenec s primerno šolsko izobrazbo dobi takoj mesto. Vsa oskrba v hiši. Trgovina z mešanim blagom Rižnik, Ko-šaki pri Mariboru. 2640-44 Krojaškega vajenca sprejme pod domačo oskrbo Spendal, Kolodvorska 26. 2696-44 Brivskega vajenca sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2698-44 PÌMdàm Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Drva in premog kupite najceneje pri tvrdki Emil More, SmartinsJca cesto 11. Telefon 34-52. 2671-6 G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Nato je kapitan nabasal puško ter je] streljati, kakor da bi se sam vojskoval s celo armado. Nosoroga sta v smrtnem strahu planila iz vode in naravnost po griču navkreber. Seveda sta vlekla za seboj tudi voz — in prav to je bilo na-jnen zvijačnega Kozlostrelca. Stroj za munganje perila in več starega pohištva, prodam. Aljaževa ul. 15. Ljubljana VII. 2678« Bukovega pregelna suhega, prodam en vagon po nizki ceni Germovšek, Ponikve, Trebnje. 2614-6 lj Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim za pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 2646-7 Dve cisterni od 4000—5000 litrov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisterna«. 2613-7 Risalno mizo Z »Isis« p'solno pripravo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnika«. 2694-7 Vrtalni stroj in primež (Schraubstock) boljše vrst« kupim. Ponudbe na naslov : Savinšek Franc, Nova Štifta Gornjigrad. 2656-7 Privesek (pseudonim) za drogerijo, če mogoče slovanskega izvora, takoj odku'-7— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo in smiselno«. 2577-7 mmnm Beseda 1 din. davek s din, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj šl znesek 17 din Saksofon Es alt nov, posrebren, šivalni stroj 800, blagajno National 800 prodam. Ostrožnik, trgovina, pasaža Nebotičnik 2759-26 Oblačila Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Lepe maske posodim. Prodam nekaj dobro ohranjenih oblek in plaščev. Beethovnova 15, — visoko pritličje, levo. 2760-13 Smoking nov poceni naprodaj. — Adrijan Pahor, Hotel Slon II. nadstropje. 2576-1 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Delnice Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, v polnem znesku takoj vnovčujem, 5% obveznice in hranilne vloge raznih zavodov vnovčujem proti takojšnjemu izplačilu v gotovini. Alojzij Planin-šek, trgovska agentura za bančne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova 14. elefon 35-10. 2715-16 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din Restavracijo v centru mesta Ljubljane, prodam z vsem inventarjem. Naslov v vseh poslovalnica Jutra. 2681-19 Lep, velik trgovski lokal v Celju na Glavnem trgu, oddam v najem 1. aprila. Vprašati. Faninger, Glavni trg 8, Celje, 2542-19 NSERIRAJ V „JUTRU" ! Posest Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din Štiristanovanjsko vilo z lepim vrtom in dvoriščem prodam. Rožna dolina, — Pred jamska ul. št. 43. 2716-20 Dobičkanosna hiša s trgovskim, lokali, » sredini mesta Maribora, naprodaj. Nasio* v vseh poslovalnicah Jutra. 2755-20 Hiša v Mariboru večstanovanjska, dobičkanosna, Koroška cesta 50, naprodaj. 2754-2C Hiše trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele, nudi v ugoden nakup Priita/ec Franjo, real, pisarna, Ljubljana. Erjavčeva c. 4a. 96-70 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din 2 lepi solnčni sobi z vsem komfortom, s posebnim vhodom, domačnost, event. z dobro domačo hrano, oddam le gospodom. — Istotam spreimem sostanovalko v lepo veliko sobo 2 istimi udobnostmi. P. M. Kumanovska ul. 21 (nasproti Streliške ul. št. 30). 2719-23 Opremljeno sobo (sobico) malo, oddam z vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2677-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, lepo, solnčno in zračno, v novi hiši v centru mesta, s souporabo kopalnice, event. tudi kuhinje, oddam solidni uradnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2770-23 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Garsoniero prazno, čisto in zračno, išče trgovec v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V centrumu«. 2578-23a Opremljeno sobo strogo separirano. v centru išče boljši gospod. Ponudbe pod »Uradnik - stalen« na ogl. odd. Jutra. 2766-23a ŠSOt t IMO—p jMntj fc^v. BwwmmwwJÌ Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje nasiova 5 din. najmanj SI znesek 20 din Siromašen akademik želi poznanstvo s premožno damo, ki bi mu omogočila dovršitev študija v inozemstvu. Zaupne dopise na ogl odd. Jutra pod šifro »Skupna bodočnost«. 26S8-24 Temperamentnega partnerja iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vesela«. 2769-24 POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-tuse, perilo itd. Presker, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 Od prvega koraka do poslednjega za masažo 1FRÀN(0SK02GAN]E AMERIKA Jugoslov. tvorničar, ki potuje poslovno po severni Ameriki, prevzame seriozna zastopstva, patente, opravila Itd. — Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Prvorazredne reference«. KREPITE ORGANIZEM, tn VI ooste ponovno postali energični in dela-sposobnl »KA LE-FLU1 D« regulira lziočevainc delovanje reeh žlez. krep) ves organizem in pa uravnoveša živčni sistem tako. da postane človek zopet aktiven v življenju ln delasposoben Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd. Masarykova 9. Miloš Markovi č »KA-LE-FLUID« se dobiva v lekaman. S. br. 10.537-33 Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh! ab ÉÉtH B— Prvovrstni trboveljski j H IS brez prahu, koks, suha drva nudi 1 BOHORIČEVA 5. Telef. 20 59. CONTINENTAL mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. * MARIBOR, Vetrinjska 30 CVETLIČARNA F. HERZMANSKY nasi. I. SKALF vljudno javlja cenj občinstvu, da Je ukinila svojo podružnico na Starem trgu št. 3. Zahvaljuje se vsem odjemalcem za Izkazano naklonjenost z prošnjo, da se blagovolijo v naprej p o s 1 u ž i t i cvetličarne v pasaži palače Viktorije, tei. 23-97 Vrtnarstvo na Večni poti Ima s«daj tel. 31-70. Mestni pogrebni zavod Občina Liubliana f Umrl Je po kratki, mučni bolezni naš srčnoljubljeni soprog, predobri očka, sin, brat, stric in svak, gospod FRANC SEVNIK ŠOLSKI UPRAVITELJ LN REZ. KAPETAN I. KL. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Fara pri Kočevju, dne 10. februarja 1939. Globoko žalujoči: KAROLINA, soproga; MAJDA, DRAGICA, hčerki in ostalo sorodstvo. rr-~—-r t * • '. • - - - MiBt!WtfWW m f Sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga poznali naznanjamo, da je v petek 10. februarja, umrl po kratki mučni bolezni naš dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod Jakob Leskovic PEKOVSKI MOJSTER IN HIŠNI POSESTNIK Pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 12. februaris t.i toma žalosti, Ope- karska cesta 8, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice bodo brane v farni cerkvi v Trnovem. ljubljana, 10. februarja 1939. ADOLF, IVAN, JOŽE — sinovi in ostalo sorodstvo Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šUro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din POT DO SREČE Knjigo m ostale ìnfor-nacije dobite zastonj, iko se obrnete na poznanega grafologa Karmaha, Žalec. 81-37 ISagSFSZ Naš neizmerno ljubljeni soprog, skrbni oče in brat, gospod ANTON AGREŽ TRGOVEC nam je danes v 49. letu starosti umrL Ljubega očeta bomo spremili iz hiše žalosti Cesta na Grad št. 17, v nedeljo 12. februarja ob 15. uri na mestno pokopališče v Celju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 13. februarja ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Danijela v Celju. V CELJU, dne 10. februarja 1939. IVANA, soproga; ANTON in ED VIN, sinova; SLAVKA, IVANKA in DANICA, hčerke — ter ostalo sorodstvo. Naše gledališče DRAMA Sobota, 11.: Upniki, na plan! Izven. Nedelja, 12 ob 15.: Snegulčica. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri Trideset sekund ljubezni Izven Znižane cene. Ponedeljek, 13.: Hlapci. Red A. Torek, 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Potovanje v Benetke, premiera. Premierski abonma. Premiera francoske komedije »Potovanje v Benetke« bo v sredo, dne 15. t. m. Premiero pripravlja režiser C. Debevec. Češka veseloigra Upniki, na plan« ža-nje s svojo aktualno vsebino izreden uspeh. Enoglasna sodba kritike in občinstva je priznala delu nenavadno privlačnost in pozitivno vrednost. Kdor si želi vrednega razvedrila, naj ne zamudi te predstave. OPERA Sobota, 11.: Balet Devi Dja. Deloma nov spored. Cene znižane. Nedelja, 12 ob 15. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Tosca. Gostovanje Vere Majdičeve in Josipa Gostiča. Izven. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Lohengrin. Red B. Svetovnoznameniti balet Devi Dja bo gostoval še drevi v opernem gledališču. Snoči je imel ogromen uspeh. Za nocojšnje gostovanje je določen deloma nov spored, od včerajšnjega sporeda so sprejete samo najznamenitejše točke. Vse ostalo je novo. Za nocojšnje gostovanje bodo znižane tudi cene in sicer bodo sedeži od 50 din aavzdol. Prodaja pri dnevni blagajni v operi. Začetek bo točno ob 20. Predstava Lohengrin, ki je bila določena za drevi bo v torek 14. t. m. za red B Red A ima v ponedeljek predstavo v drami. Tenorist Josip Gostič ln dramatična pevka gdč. Vera Majdičeva bosta gostovala v Puccinijevi »Tosci«. Barona Scarpio bo pel g. Primožič, predstava bo izredno zanimiva, veljajo običajne operne cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 11. ob 2015.: Dobri vojak švejk. (Gostovanje g. Ambroža z Viča). Nedelja, 12. ob 15.15.: Dobri vojak Svejk. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 11. ob 20.: Avtomelody. B. Nedelja, 12. ob 15.: Matura. Ob 20. Vse za šalo. R D I O Sobota, 11. februarja Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. —■ 14: Napovedi — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in nastop otrok pod vodstvom gdč. Slavice Vencajžove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Ukrajinska vstaja (prof. Etbin Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finž-gar). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: O žabah, klobasah in drugih rečeh — pisan kmečki večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober ko. nec igra Radijski orkester. Z Jesenic B— Zvočni kino Radio predvaja danes in v nedeljo ob 8. zvečer, v nedeljo tudi ob 3. url pop. velefilm »Nezaželjeni sin«. Med dodatki tudi kulturni film ln Para-mountov zvočni tednik. — Sledi »Beg s Hudičevih otokov«. Iz Ljutomera lj_ Zvočni ldno Sokolski dom predvaja Ji evi ob 20. in jutri v nedeljo 12. t m. ob 4. popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Samostanski lovec« po glasovi tem Gang-hoferjevem romanu. Dodatek Foxov zvočni tednik. Naslednji film dne 25. in 26. t. m. • . ' r-'T -r ' V.' , i- *'< f Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, skrbni oče in stari oče, gospod FRAN BATIČ POSESTNIK Pogreb našega dragega očeta bo v soboto, dne 11. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti Krekova cesta št. 14, na okoliško pokopališče v Celju. V Celju, 9. februarja 1939. ŽALUJOČA RODBINA Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — £a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — ga inseratni del ie odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,