List 33.
Slavnim županstvom na Kranjskem v pre-
vdarek.
Veleslavni deželni odbor kranjski razposlal je z dnevom 22. julija t. 1. štev. 4255 vsem županstvom na Kranjskem okrožnico s sedmimi vprašanji gledč preskr-bovanja domačih ubogih, na katera je do dne 20. t. m. odgovoriti. Da bodo tudi dragi čitatelji „Novic" vedeli, kakova so ta vprašanja, jim jih tukaj podajam :
1.     Kako je vredjeno preskrbijevanje ubozih v občini in po katerem načinu se ubogi preskrbujejo in podpirajo?
2.    Ali je v občini katera bolnišnica, hiša za uboge, ustanove ali druge naprave za preskrbovaaje ubozih?
3.     Koliko ubozih preskrbuje zdaj občina in po katerem načinu?
4.     Koliko izdd občina vsako leto za preskrbovanje ubozih ?
5.     V katerih obzirih se kaže sedanje preskrbovanje ubozih znamenito pomanjkljivo?
6.    Kje so iskati vzroki te pomanjkljivosti?
7.    S katerimi sredstvi bi se dalo pomagati oziroma zadostiti tirjatvam preskrbovanja ubozih?
Se ve, da zna biti po razmerah posameznih občin potrebno, da občinski odbor pri posvetovanji glede preskrbovanja ubozih tudi še druga vprašanja v pretres vzame in deželnemu odboru o njih poroča.
Toliko iz dotične okrožnice.
Ker se uže pripravlja načrt postave glede* preskrbovanja ubozih, potrebno je, da se kaj praktičnega in poštenega s postavo doseže in dožene. Da bi se pa to doseglo, potreba je deželnemu odboru prav dobro pokazati tisti vir, iz katerega občinam in deželi reveži v preobilnem številu in veliki množici prihajajo. Ker se ta vir menda nikoli prav Čisto zamašiti mogel ne bode, naj bi se vsaj s postavo toliko načinilo, da bi iz njega z reveži vred tudi za-nje potrebni materijal prihajal. Ta vir, kateri občinam in deželi toliko nepotrebnih re-vežev rodi in daje, je postava, katera daje vsakemu pravico ženiti se.*) Pisal sem uže enkrat na tem mestu več o tem; danes na kratko le to-le:
*) Ne prezirajte tudi nasledkov sedanje domovinske postave. Kmetiški občan moškega in ženskega spola svoje moči najboljših let pušča v mestih; bolnega in onemoglega pa vržejo nazaj v zdavnej pozabljeni rojstni  kraj !
Vred.
258
Koliko je v deželi takih ljudi moškega in ženskega spola, kateri nimajo ne zemljišča, ne hiše, ne dote in prav nikakoršnega premoženja, toraj nič. Taki ljudje potem navadno kot posli služijo ali pa dninarijo, večkrat so pa tudi pravi pohajači. Kar pride neki čas, gre in se tak „nimanič" z „nimaničevko" seznani in zaljubi ter ž njo navadno ob nedeljah vse, kar je med tednom si prislužil, po krčmah zapije in zapravi. Ko zopet to nekoliko časa trpi, pride obema na misel: „alo, dajva se poročit, da ravno vse za nama uže s prstom kazalo ne bode", ker je morebiti tudi tretji „nimaniček" na — poti za njima. In rea, delata par tednov nekoliko pridneje in sta malo bolj varčna, da spravita kakih pet goldinarjev ^a oklice in poroko skupaj , pa so vse druge skrbi pri kraji! Tak ženin javi se pri županstvu za dovoljenje (ženitovansko oglasnico); to se mu upre in oglasnico odreče, in za to — navadno pozneje primorano oglasnico izdati — dobi še kako pošteno pod-nosnico, a zakon se vsejedno izvede — občini in deželi na kvar.
Taki zakoni in ženitve na „gole roke" dajo zopet brez broja enacih ženinov in nevest, ko enkrat dora-stejo , s čemer se blagostan posameznih občin in vse dežele gromadno spodkopuje, a splošno uboštvo in siromaštvo pa šiloma širi. Dokler so taki ljudje še zdravi in če poleg tega tudi kako rokodelstvo umejo ter so zraven tudi pridni in varčni, je uže še; ko pa onemo-rejo ali pa tudi kaka bolezen čez-nje pride, so pa prec občini in deželi na ramah. Takih tužnih zgledov se menda nikjer ne manjka.
Ker se pa uže postava o preskrbovanji revežev snuje, naj bi se s to postavo tudi za to skrbelo, da bi se takim nepotrebnim zakonom nekak j6z napravil; to more se pa edino le zgoditi in doseči s tem, da se za take ženine vpeljejo primerno visoke ženitovanske takse, katere bi za vsakega spod 100 gold. biti ne smele. Iz teh taks napravila naj bi se posebna blagajnica, še boljše poseben oddelek k deželni splošni blagajnici, od kodar naj bi ob času „potrebe in pomanjkanja" taki ljudje primernih podpor za starost, bolezen in odškodnino bolnišnicam prejemali, s čemer bil bi zdaten del davka obČincem in deželanom (davkoplačevalcem) prizanešen in odbrisan. Naj se le pomisli, koliko vsako leto našo deželo taki boloiki po bolnišnicah v mestih stanejo; to je najbolje županstvom, c. kr. okrajnim glavarstvom in pa deželnemu odboru znano. — In kaj je temu največi povod in vzrok?    Postava o prosti ženitvi.
Slavna županstva po vsej domovini naj bi pa hotela vso to reč nekoliko temeljiteje na vse strani premišljevati, nego sem jo ravno tukaj naslikal, ter tudi v tem obziru deželnemu odboru kranjskemu v odgovorih na omenjeno „okrožnico" krepkih in temeljitih nasvetov staviti, na podlagi katerih naj bi se potem praktična postava za preskrbovanje revežev izvela in napravila.
Tukaj naj le še omenim, da naj bi se tudi še za to skrbelo, če kdo po svojem lastnem zadolženji ali pa po nesreči in nezgodah ob premoženje pride, naj bi se pri prodaji nekoliko, premoženju primerno število odstotkov za gori imenovano „podporno blagajoico" oziroma „izdrževalnico revežev" v dotične prodajne pogoje jemalo in taki blagajnici odrajtovalo, iz katere bi potem takem tudi ti „prisiljeni** reveži pomoč izdrževanja prejemali.
M. Rant, narodni učitelj.