ISSN 0351-6407
llllllllllllllll
9 770351 640019
Če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad, dobro se pridela vino, polne žitarice z novino.
Murska Sobota, 4. maja 2000, leto Lil, št. 18, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT
i N E P R E S L I SANO
str. 21-28
Evropska priloga
Prof, dr. Bogomir Kovač Grajski gospodar bo napolnil grad
gean F. 6 Drisceoil Deja vu v Rakičanu
Marija Markeš
’ O Evropski uniji, kmetijski politiki in paradnih konjih
Volcker L6we
Ali Nemčija preveč prispeva v evropsko blagajno?
Janez Šušteršič
Pravica do odcepitve od EU
Jifi Dušik
Strateška presoja vplivov na okolje in regionalni razvoj: nauki iz Češke republike
Ludvik Kovač
Ob prodoru tujih zavarovalnic na slovenski trg tudi v Triglavu razmišljajo o tujih trgih
VESTNIK ZA ZVESTOBO
Vsak teden bomo objavili ime n^oc' nika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK!
DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN GASPARIČ AMALIJA VUČJA GOMILA 67 9208 FOKOVCI
REPORTAŽA, str. 16
GOSPODARSTVO, str. 4
Pri Sv. Juriju praznovali in se veselili nove lekarne
Gidgrad po pol leta v prisilni poravnavi
Svetovni rekord - 3075 metrov
Takole je v četrtek, 27. aprila, po rondoju v Radencih prijezdilo več deset jezdecev iz vse Slovenije na dvodnevnem pohodu, ki ga je organiziralo domače Društvo ljubiteljev konj Radenska konjenica, ki šteje nekaj več kot 30 članov. Štart je bil pri Vajsovih hlevih na Kapelski cesti, pot pa je konjenike vodila skozi občine Radenci, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer so si ogledali stare vile s starimi kletmi, stare stiskalnice in mlin na veter ter turistično kmetijo Firbas in Blaguško jezero. Društvo ljubiteljev konj je bilo ustanovljeno z namenom razširitve turistične ponudbe, že v sredo, 9. maja, pa pripravlja prvi tečaj jahanja. TK, foto : NATAŠA JUHNOV
Na prvem državnem prvenstvu motornih jadralnih padalcev, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Cankova organiziralo Društvo jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote pri Leda-vskem jezeru v Kraščih, se je izkazal domačin Vojko Prah, ki je poleg naslova državnega podprvaka postavil tudi svetovni rekord z višino 3075 metrov.
Fotografija: Nataša Juhnov
AKTUALNO DOMA
V spomin današnjim rodovom na škodljivost razdelitve str. 3
KULTURA
Razcvet ljubiteljske
kulture str. 6
INTERVJU
Lokalni sindikalni voditelj Danilo Šipoš o današnjem položaju delavca str. 10
KMETIJSTVO
Novi predsednik kmečkega sindikata str. 11
IZ NAŠIH KRAJEV
Voda bo spet pognala kolo ■ str. 14
Mokoš nekoč reka, danes prazna struga str. 15
NAROČNIK
2	AKTUALNO OKOLI NAS
4. maj 2000, WSWI
Pomfrit brez hamburgerjev
meriško pravosodno ministrstvo je skupaj s 17 pravosodnimi ministrstvi zveznih držav sodniku Thomasu Penfieldu Jacksonu, predlagalo, da največjega svetovnega pro-
Tretji krog
Tudi pralni stroj ima dober program
A
izvajalca računalniških operacijskih sistemov Microsoft razbije na dve podjetji. V primeru, da pravosodnemu ministrstvu uspe,
bo Microsoft tretje ameriško podjetje v 110 letih, ki se je moralo razdeliti na več delov po določilih Shermanovega protimonopol-nega zakona. Leta 1911 je bil tako razbit monopol Standarda Oil, leta 1984 pa telefonski orjak AT&T, kije moral izpustiti iz rok lokalne klice po Ameriki.
Odločanje o usodi
S tem pričakovanim predlogom se izteka prvo obdobje odločanja o usodi Microsofta, ki je pri svojem poslovanju uporabljal umazane prijeme proti konkurentom in poslovnim partnerjem zato, da bi si zagotovil vodstvo na svetovnem tržišču računalniške opreme. Tako trdi obtožnica, enakega mnenja so Microsoftovi konkurenti in tako ugotovitev je pred tedni že razglasil sodnik Jackson, kije začel voditi proces oktobra leta 1998 - po štirih letih intenzivne preiskave. Pravosodno ministrstvo ZDA in večina pravosodnih ministrstev od skupno 19 zveznih držav, ki sodelujejo v tožbi, so menili, da je najprimernejša ka-
zen, ki bo koristila potrošnikom, konkurentom in opozorila na spoštovanje protimonopolnih zakonov, razbitje Microsofta na dva dela, pri čemer bi se eden ukvarjal z izdelavo operacijskih sistemov Windows, drugi pa z vsemi drugimi aplikacijami, ki so bile doslej priključene Windowsom.
Pomfrit brez hamburgerjev
Vodilni možje Microsofta imajo o vsem skupaj seveda čisto drugačno mnenje. Trdijo, daje razbitje podjetja enako razbitju McDonald’sa, kateremu bi na primer prepovedali prodajati pomfrit skupaj s hamburgerji, ker s tem onemogoča konkurenco. Do naslednjega tedna morajo Microsoftovi odvetniki pripraviti nasprotno pravno mnenje predlogu tožilcev, to pa bo morda trajalo dlje časa, saj Microsoftu niti najmanj ne ustreza, da bi hitro prišlo do odločitve sodnika Jacksona. Sodnik naj bi po scenariju do konca maja podal svojo razsodbo, ki pa še zdaleč ne bo dokončna, saj se bo Microsoft lahko pritožil na »višjo instanco«. To možnost bo zagotovo izkoristil in po mnenju poznavalcev sodne postopke raztegnil najmanj za leto ali dve, dokler Vrhovno sodišče ZDA ne bo reklo zadnje besede. V primeru, da bo sodišče sprejelo predlog, bi Microsoftu oziroma obema naslednicama naložili, da v naslednjih treh letih spremenita poslovne metode. Če pa sodišče ne bi sprejelo predloga o razbitju, bi moral Microsoft vseeno najmanj deset let poslovati po določenih pravilih. Med temi so prepoved maščevanja vsem, ki so na sojenju pričali proti Microsoftu, prepoved maščevanja proizvajalcem računalnikov, ki uporabljajo še kakšen drug »software« od Microsoftovega. Poleg tega mora izdati enoten cenik za operacijski sistem Windows za vse proizvajalce računalnikov, ne pa kot doslej, daje nekomu za kazen zaračunaval višje cene. Prav tako pa ne bo smel vsiljevati aplikacij, kot je internet explorer skupaj z Windowsi.
Pravila lepega obnašanja
Predlogu za razbitje Mi-crosfta se nista pridružili zvezni državi Ohio in Illinois, katerih pravosodni ministrstvi menita, da bi bilo treba pred razbitjem, ki ima lahko nepredvidljive posledice, Microsoftu vsiliti pravila lepega obnašanja s pomočjo nadzornega organa in ga kaznovati sproti.
ROBI POREDOŠ, FOTO:REUTERS ■
IMIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 $60,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa. 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12, 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si WWW stran: http://www.p-inf.si.
Razpustitev parlamenta po 8. maju
lasova poslank Polonce Dobrajc in Ede Okretič Salmič sta omogočila včerajšnji tretji krog parlamentarnega glasovanja za mandatarja prehodne vlade. Med 90 poslanci je za tretji krog glasovalo še 44 poslancev pomladnih strank, medtem ko so bili poslanci LDS in ZLSD, DeSUS in SNS ter predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti proti temu, da izbirajo še tretjič. Za izvolitev mandatarja je v tretjem krogu potrebna le navadna večina vseh navzočih poslancev v parlamentu.
Brez predsednikovega predloga
Milan Kučan, ki mu ustava daje možnost, da kot predsednik republike v času do volitev predlaga kandidata za predsednika vlade, le-tega tudi v tretje hi storil. Parlament je obvestil, da ostaja pri svojem prepričanju, da država potrebuje vlado, ki ima v parlamentu prepričljivo večino ter da je za državo bolj koristno prepustiti državljankam in državljanom, da z volitvami izpovejo svojo voljo in porazdelijo zaupanje tistim, ki naj v njihovem imenu in v skupno dobro upravljajo državo, kot pa da bi oblikovali vla-
Balkan
Lahko bi bil srečen dan...
red prvomajskimi prazniki so ubili v središču Beograda generalnega direktorja JAT-a Žiko Petroviča. Čeprav gre že za sedmi letošnji umor pomembne osebnosti iz srbskega gospodarskega in političnega življenja, se zadnja žrtev razlikuje od vseh dosedanjih iz državno-gospodarske nomenklature. Pravzaprav gre za prvo žrtev med tistimi socialističnimi direktorji, ki se v javnosti niso ukvarjali s politiko, še manj pa z njenim podzemljem, kakšno je poosebljal januarja ubiti zloglasni novopečeni bogataš Željko Ražnjatovič Arkan. »Gre za teroristično dejanje, storjeno nad visokim gospodarskim funkcionarjem ZR Jugoslavije,« se je zapisalo v policijskem poročilu.
Za navadne smrtnike dokaj varno
Pristojni in manj pristojni funkcionarji so še dodali, da so zločin nad Petrovičem, ki je polnih osem let vodil Jugoslovanski aerotransport, naročili na tujem, »tako kot vse dosedanje«. To pa lahko pomeni, da bržkone pravega ozadja enega od zadnjih zločinov na beograjskih ulicah - dan pred Petrovičevim ubojem je močna eksplozija raznesla vhodna vrata v stanovanje Zorana Uskoviča Skoleta, ki ga v nekate
rih medijih povezujejo z Arkano-vim ubojem - ne bodo raziskali in da bo ostalo pri splošni oceni o »sovražnih tujih silah, ki lansko agresijo Nata nadaljujejo s terorizmom na ozemlju ZR Jugoslavije,« kot pravi podpredsednik srbske vlade dr. Vojislav Šešelj.
Zaradi skrhanih odnosov med Srbijo in Črno goro, ki so zelo podobni tistim ob koncu osemdesetih let med Beogradom in Ljubljano, ko je bilo tako rekoč vse blago, proizvedeno v Sloveniji, na srbskem trgu prekleto, pa tudi nejasnega razpleta kosovske krize so razmere v Sr-
do, ki bi imela v državnem zboru le manjšinsko podporo.
Ponoven poskus
Poslanci pomladnih strank (SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS) so se znova odločili, da kandidirajo Andreja Bajuka, čeprav ga v prvih dveh krogih ni podprla potrebna absolutna večina v državnem zboru. V prvem krogu je dobil od potrebnih 46 44 glasov, v drugem krogu pa podporo 43 glasov. Kljub temu so pomladne stranke prepričane o uspehu, predsednik združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka France Zagožen pa meni, da bo parlament razrešil nastalo vladno kri
biji bolj ali manj polvojne. Kljub temu je bilo do uboja generalnega direktorja JAT-a in seveda več kot petdeset zločinov s političnim ozadjem, ki niso raziskani, življenje v Beogradu in Srbiji za navadne smrtnike dokaj varno, nič manj kot v drugih evropskih prestolnicah oziroma državah.
Ritem zločina
Razlika je le v tem, da je za življenjski minimum nekdanjega pripadnika srednjega razreda tudi v Srbiji mesečno potrebnih najmanj 1000 nemških mark pri
hodkov, zaslužki pa se gibljejo okoli 80 mark! Zato je tudi težko približno ugotoviti, koliko ljudi se ukvarja s (pol)legalnim delom na črno, zlasti pa, kateri od njih so si rešitev poiskali v kriminalu, ki se na javnem prizorišču pojavlja s krvavimi obračuni med tolpami, z naročenimi uboji neznanih plačnikov - »v Srbiji je mogoče za nekaj sto mark naročiti uboj«, pravi sociolog dr. Vladimir Goati - itd. Skratka, gre za razmere, kakšne v svoji najnovejši knjigi To bi lahko bil vaš srečni dan opisuje srbski pisatelj Mile Prodanovič s predstavo življenja beograjskega razum-
zo, Slovenija pa bo dobila predsednika vlade in prehodno vlado. Podporo Bajuku je v tretjem krogu namenila tudi SDS.
Brez podpore
Čeprav ima skupina poslancev to možnost, stranka LDS ni predlagala svojega kandidata za mandatarja, že na pogovorih s predsednikom države pa so povedali, da ne bodo podprli nobenega kandidata, v poštev ne pride niti glasovanje o zaupnici Drnovškovi vladi. Ker se ZLSD zavzema za predčasne volitve, so prepričani, da bi bilo morebitno izglasovanje mandatarja s pičlo večino le nekaj mesecev pred volitvami nič drugega kot goli boj za oblast, zasedanje položajev, ne pa reševanje stvarnih težav. Njihovi poslanci ne podpirajo predlaganega mandatarja, enako pa naj bi storili tudi poslanci DeSUS in SNS. Prvak slednje stranke Zmago Jelinčič je v včerajšnji razpravi pred glasovanjem o mandatarju glasno povedal, da ima tudi Gorenjev pralni stroj dober program, pa ga
Petroviča so pokopali v Požarev nika, ki s svojo ženo in zvestim psom životari med Natovimi napadi, »človekoljubnimi izstrelki« in norim propagandnim čtivom Natovih zaveznikov ter »razgaljeno parapatriotično organizirano norostjo« na zemlji, ki je prav nič ne more ustaviti. Mali človek seje znašel v sendviču dveh moči, Natove in Miloševičeve, zato je videl v Natovih bombah le injekcije za podaljšanje agonije aktualnega srbskega režima na Dedinju ob koncu stoletja, v katerem so »tudi krave znorele«.
Žirija zagrebškega magazina
zato ne bo volil, kandidatu Bajuku pa zastavil vprašanje, ali je 30. marca oddal davčno napoved v Sloveniji. Predsednik De-SUSa Anton Delak je pomladno stran povprašal, ali nimajo nobenega »domačega kandidata«. Tudi poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec se je Andreju Bajuku zahvalila za predstavljeno »zelo pozitivno narodnostno politiko«, vendar ga prav tako ne bo podprla. Dejala je: »Če je ta državni zbor zrušil dosedanjo vlado, so sedaj na vrsti volivci, da ponovno premešajo karte.«
Predčasne volitve
Zanimivo je tudi, da je Polonca Dobrajc, ki je z Edo Okretič Salmič povzročila, da se je jeziček na tehtnici premaknil v prid tretjega kroga volitev, predvidevala predčasne volitve. Svoj glas za tretji krog je pojasnila tudi s tem, da pričakuje, da bodo imeli poslanci še enkrat možnost, da se brez nadzora, ki je potekal pri raznih tajnih glasovanjih, izjasnijo po svoji vesti.
Razpustitev parlamenta
Če tudi v tretjem krogu ni izvoljen predsednik vlade, potem mora predsednik države po 8. maju razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. Teoretično lahko razpis predčasnih volitev prepreči zahteva za ponovno glasovanje o zaupnici Janezu Drnovšku.
DEJAN FUJS ■
Arkzin je Prodanovičev roman pred dnevi razglasila za najboljši pisateljski izdelek po razpadu SFRJ, ki je napisan v enem od jezikov nekdanje skupne države. Predsednik žirije Igor Mandič je prvega dobitnika nagrade Bulga-rica počastil z besedami: »To je eden redkih pisateljskih izdelkov, ki človeku omogoča, da v norem svetu ostane povsem normalen!« Kaj več pa v tem trenutku tudi ni mogoče pričakovati. Zlasti v Beogradu.
PETER POTOČNIK FOTO:REUTERS ■
VESTNIK , 4. maj 2000 AKTUALNO DOMA 3
Praznik dneva upora v Ljutomeru
Dobro je vedeti
V spomin današnjim rodovom na škodljivost
razdelitve
Zaradi napak do nepotrebnih žrtev
raznik dneva upora proti okupatorju so v Ljutomeru proslavili že v sredo, 26. aprila, pred spomenikom Triglav. In čeprav je bila prireditev popestrena z bogatim kulturnim programom, besede govornikov niso
čevstvo ali upor, kar je dilema, zaradi katere so se nasprotja ohranila še do današnjega dne. Predvojne politične stranke so se odločile Za hlapčevstvo, komunistična stranka, krščanski socialisti in sokolsko gibanje pa za upor v
bile nič kaj slavnostno naravnane, ampak so izzvenele bolj kot opomin na storjene napake. Najprej je predsednik Območne organizacije združenja borcev Ljutomer Franjo Štebih spomnil na nasilno spremembo spomenika pred sedmimi leti in na nedavno razsodbo sodišča, kije razsodilo, da lahko na spomeniku sedaj piše: Padlim borcem NOB in žrtvam fašizma 1941-1945: »Borci ne zanikamo žrtev okupacije in povojnega obdobja, vendar ne bomo dovolili, da bi nekdo zbrisal spomin na borce proti fašističnemu okupatorju.«
Še ostrejši in natančnejši je bil v svojem dolgem govoru slavnostni govornik, predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev Slovenije, Bojan Škrk: »Ko so v Slovenijo prihrumele zavojevalke Nemčija, Italija in Madžarska ter si jo razdelile, je med Slovenci nastala samo ena dilema: ali hlap-
Prvi maj v Pomurju
X
Kresovi v pozdrav prazniku
N
a predvečer delavskega praznika so tudi letos v številnih, večinoma že
kar tradicionalnih krajih v Pomurju zagoreli kresovi. S tem so ohranili tradicijo praznovanja, ki se je navzlic političnim razmeram zakoreninila v srcih ljudi. Že tradicionalna prvomajska prireditev na predvečer mednarodnega delavskega praznika je bila na Trgu zmage v Murski Soboti, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Istočasno so zaznamovali
10. obletnico delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Slavnostni govornik, sekretar Območne organizacije sindikatov Pomurja Danilo Šipoš, se je med drugim zavzel za boljši položaj vseh delavcev. V njegovem nagovoru je bilo čutiti tudi precej nepraznične grenkobe. Opozoril je namreč na slabšanje gospodarskih razmer v primerjavi z drugimi deli Slovenije, nadaljevanje stečajev, odpuščanje delavcev ter marsikje na kratenje njihovih pravic.
Zanimivo je, da so vsi udeleženci proslave prejeli rdeče nageljne. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili pihalni orkester, recitatorji in pevci, so postavljali mlaj, za kar so poskrbeli komunalni delavci. Slavje seje nadaljevalo pred gradom, kjer je bilo kresovanje z družabnim srečanjem.
duhu besed akademika Josipa Vidmarja: Odločili smo se za pot časti, ker smo dodobra premislili pot sramote. Bojevala se ni samo Komunistična partija, ampak vsi borci, zato jim ne smemo delati krivice. Prišlo je tudi do nepotrebnih žrtev zaradi napak. Tudi razmere po vojni si je marsikdo drugače predstavljal. Toda bojevali srfio se na strani svobodoljubnih narodov sveta in tega nam ne more nihče odvzeti.«
Nato je spomnil na dva kontroverzna dogodka: najprej na
predlog v časopisu Demokracija, da naj borce in komunistične partizane pokopljejo pod spomenikom z zvezdo, druge pa pod tistim s križem, potem pa še na nedavni spor ob pokopu soborca, ko je duhovnik odslovil praporščaka, češ da na pogrebu ne sme sodelovati s petokrako zvezdo. Škrk je označil ta dogodka za »incidenta« in končal: »Toda slovenska javnost dobro ve, kdo je bil med okupacijo osvoboditelj in kdo okupator.«
TOMO KOLES ■
Malo pred 23. uro pa je množico zbranih, ki je uživala ob glasbi, pijači in jedači, pregnala nevihta. 1. maja zjutraj pa je pihalni orkester zaigral budnico po mestnih ulicah.
Žal pa je letos odpadlo prvomajsko slavje v Gornji Radgoni, čeprav se je zbralo lani na Grajskem hribu okrog 3.000 ljudi. Kljub prizadevanjem svobodnih sindikatov, Zvezi kulturnih društev in skupin ter prostovoljnega gasilskega društva jim ni uspelo pridobiti ustreznega dovoljenja. Slišati je bilo očitke na račun občinske birokracije, nekatere pa sta menda motila zbiranje in veselje ljudi. Namesto tega je radgonska pihalna godba 1. maja zjutraj zaigrala budnico, zvečer pa je bilo tradicionalno ribiško kresovanje v Podgradu.
Zanimive prireditve so pripravili v Apačah in v še nekaterih krajih širšega radgonskega območja. Ob tej priložnosti so v Ljutomeru pripravili promenadni koncert.
MILAN JERŠEi
V spomin na padle borce in žrtve fašizma so v Ljutomeru položili venec pred spomenik Triglav, katerega avtor dr. Janko Kristl se zaradi bolezni ni mogel udeležiti proslave. Prva uporniška akcija proti nacifaši-stom v Ljutomeru je bila 6. maja 1941. Foto: JURE ZAUNEKER	v
Državna pokojnina - komu in kdaj?
a državno pokojnino, ki jo je uzakonil nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je med ljudmi veliko zanimanje, ob tem pa se pojavljajo tudi številne nasprotujoče si informacije. Zato navedimo nekatera pojasnila.
* Letos - državna pokojnina za prejemnike denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje
Do državne pokojnine so že letos upravičeni tiste socialno šibke osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje ( po Zakonu o socialnem varstvu), ki so dopolnili najmanj 65 let in so v letih svojega življenja (od 15 do 65 let) najmanj 30 let prebivali na območju Republike Slovenije.
V to skupino sodijo tako prejemniki denarne pomoči kot drugi, ki to niso, vendar bi glede na materialne razmere lahko bili.
Pravico do denarne pomoči-kot edinega vira za preživljanje si lahko pridobijo osebe, trajno nezmožne za delo ali stare 60 let in več, če:
-	nimajo nobenih dohodkov in premoženja,
-	nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati,
-	živijo doma..
Prihodnje leto - državna pokojnina za upravičence, ki so dopolnili starost 70 let
S prihodnjim letom se bo začelo tako imenovano prehodno obdobje, to pomeni, da bo do državne pokojnine z vsakim letom upravičena mlajša generacija. V prihodnjem letu bodo torej do državne pokojnine upravičeni tiste osebe, ki so dopolnile 70 let, v letu 2002 starostniki pri 69 in tako do leta 2006, ko bo za državno pokojnino obveljal starostni pogoj 65 let.
In kdo bo sploh upravičen do državne pokojnine? Poleg starostnega pogoja, ki se bo zniževal postopoma - kot smo navedli -, bo potrebno izpolniti še naslednje zahteve:
-	stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-	v letih življenja (med 15 in 65 letom) mora oseba vsaj 30 let prebivati v Sloveniji,.
-	ni upravičena do domače ali tuje pokojnine,
-	lastni prihodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Pomembno - pri upravičenosti do državne pokojnine se ne upoštevajo dohodki (premoženje) upravičenčevih družinskih članov
Državno pokojnino torej lahko pridobijo tudi tiste upravičenke in upravičenci, katerih zakonec že uživa pokojnino (lahko tudi pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove), in osebe, katerih družinski člani so lastniki večjega premoženja.
Edini pogoj je torej, da prosilec za državno pokojnino nima lastnih prihodkov, ki bi presegali znesek osnove za odmero dodatnih pravic (trenutno je to 62.399,20 tolarjev).
In kaj se šteje med lastne prihodke? Med lastne prihodke se štejejo vsi dohodki, ki se'upoštevajo pri odmeri dohodnine, torej dohodki iz dela (na podlagi pogodbe o delu, delovr-šne pogodbe, avtorske pogodbe) ter dohodki iz premoženja (na primer dividenda, katastrski dohodek).
Denarna pomoč kot edini vir za preživljanje je ugodnejša od državne pomoči
Državna pokojnina znaša 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove, to je letos 24.445,80 tolarja. Državna pokojnina se bo usklajevala z uskladitvami najnižje pokojninske osnove, ta pa glede na gibanje plač.
Toda ta čas je denarna pomoč kot edini vir za preživljanje za dobrih sto tolarjev višja od državne pokojnine. Ob tem je pomembno vedeti še to, da so prejemniki denarnega dodatka upravičeni še do dodatka za tujo nego in pomoč ter do dodatka za najemnino v socialnem stanovanju, medtem ko prejemniki državne pokojnine do tega niso upravičeni.
MHI
Sporočite nam, kje nas čaka radar!
4 O TEM IN ONEM-	4. maj 2000, IBM
Beltinske dileme
Odprto srce mladih prostovoljcev
Odločiti morata glava in trebuh!
Neznanke glede plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča povzročajo glavobole
e dolgo kak dokument v beltinski občini ni povzročil toliko' razprav in dilem, kot se to dogaja z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta odlok namreč določa ob-
močja, kjer bi morali poslej plačevati tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, zavezance za plačilo, merila za določanje višine nadomestila ter za delno ali popolno oprostitev omenjenega nadomestila. S tem bi beltinska občina pridobila iz državne blagajne precejšnja finančna sredstva, zlasti za investicije v komunalne objekte.
Do tu vse prav! Toda dodatne obremenitve občanov, brez katerih ni pričakovati nadaljnjega razvoja posameznih krajev v beltinski občini, postavljajo pred svetnike razne neznanke, zaradi katerih so v resnih dvomih. Vedeti je treba, da je bil prvotno oblikovan osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na tapeti kar dobrega pol leta. Ker je po mnenju občinskih svetnikov vseboval preveč neznank, so prvo gradivo že takrat zavrnili. Zdaj je pred svetniki prečiščeno besedilo, ki sta ga dalj časa pripravljala odbora za urbanizem in urejanje prostora ter proračun in finance. In glej ga zlomka! Kljub njihovim utemeljitvam so se vnovič pojavili številni pomisleki, ki vsaj za zdaj onemogočajo sprejetje tega pomembnega dokumenta. V beltinski občini je trenutno okrog 2.000 stanovanjskih objektov, na novo pa bi obremenili tudi gospodarske objekte. Po izračunih bi gospodinjstvo, ki ima približno 130 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko hišo, plačevalo letno okrog 35.000 tolaijev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi vaščani, kjer imajo uveden krajevni samoprispevek, plačevali le 10 odstotkov vrednosti izračunanega nadomestila. Od tega, kako se bodo izrekli sveti krajevnih skupnosti v beltinski občini, pa bo predvsem odvisna nadaljnja usoda nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ob 67 milijonih zbranega samoprispevka je namreč vprašljiva dodatna obremenitev občanov. Bo degresivna lestvica, upoštevajoč opremljenost stavbnega zemljišča, njegovo lego in namen ter razvrstitev stanovanjskih objektov v pet razredov, pripomogla k dokončni odpravi dilem?
MILAN JERŠEi
Nekaj za potrošnike
Ni vsako »bučno«
olje - bučno
S kakšnim oljem zabeliti solato?
A
leksander Šaruga, prvi kvalificirani oljar v Sloveniji (končal je živilsko tehniško šolo v Mariboru), je poslal sredstvom obveščanja informacijo, ki jo je naslovil Bučno olje, kdo bo tebe
cenil?
Obiskal sem ga na domu, da bi tako neposredno pojasnil, za kaj pravzaprav gre.
»Pod imenom bučno olje in po ceni od 600 do 1.200 tolarjev prodajajo razne .pikole’. Recept zanje pa je: fino zmleta bučna prga (siri že stiskanih semen), rastlinsko olje in vse skupaj še enkrat praženo. Liter takega .bučnega’ olja stane oljarja okrog 320 tolarjev. Napis na steklenicah zavaja potrošnike. Pravo, čisto bučno olje, že ne more biti tako poceni, saj za liter potrebujemo 2,5 kilograma bučnega semena, kar stane 750 tolarjev; stroški oljarja znašajo najmanj 250 tolaijev, steklenica in etiketa pa staneta 100 tolarjev, kar je skupaj najmanj 1.100 tolarjev. Kje pa so potem zaslužek oljarja, dajatve ... Menim, daje skrajni čas, da oljarji, ki pridobivamo pravo bučno olje, sedemo skupaj, uskladimo kakovost in cene ter se pripravimo za nastop na velikem evropskem tržišču.«
Nisem ostal le pri Šarugovem pojasnilu, ampak sem v gomjerad-gonski diskontni prodajalni pogledal na police z oljem in si zapisal cene treh »bučnih« olj različnih proizvajalcev: 100-ods-totno rafinirano bučno olje (do-mnevno izdelano iz prge) 1.321 tolarjev; prleško bučno olje (50
rastlinskega olja) 1.287 tolarjev; solatno bučno olje (20 odstotkov bučnega in 80 odstotkov rastlinskega olja) 543 tolaijev...
»Povsod nad zemljo je nebo z istim soncem«
Gimnazija Murska Sobota ima največ mladih prostovoljcev v Sloveniji
č
eprav je dandanes zelo močno razširjeno mnenje, da mlade ne zanima ničesar drugega razen zabave, pa marsikje po šolah dokazujejo, da so mladi pravzaprav zelo kreativni in
razumevajoči, da imajo precej smisla za soljudi in da jim za človeško
stisko ni malo mar. Na Gimnaziji v Murski Soboti, kjer so uvedli kot
obliko obvezne izbirne vsebine prostovoljno delo, se vanjo vključuje vedno več dijakov, letos so po številu v Sloveniji že vodilni.
Prof, pedagogike in sociologije Katica Mladenovič vodi prostovoljno delo, odkar so ga na šoli uvedli, zdaj že šesto leto. Začela je z osmimi dijaki, zdaj jih ima 94. Pri izvajanju programa sodelujejo s Centrom za socialno delo in v začetku so dijaki pomagali predvsem osnovnošolcem. Kasneje so se vključili tudi v delo v vrtcu, nato v bolnišnici in v domu ostarelih. Dijaki se zelo radi odločajo za delo na šolah, ki sojo tudi sami obiskovali in ki jo tudi bolje poznajo. Delujejo na OŠ Gornji Petrovci, Beltinci, Puconci, Cankova, Mačkovci, Tišina, Kuzma -Grad ter na OŠ I., II., III. in IV. v Murski Soboti. Najpogostejša je pomoč pri učenju, kjer vsak dijak dobi enega učenca, s katerim se potem srečuje tedensko
po dve šolski uri.
Kot nam je povedala prof. Mladenovič, so glavni cilji prostovoljstva dijakov predvsem pomoč otroku pri učenju in premagovanju odpora do šole, zapolnitev čustvenega primanjkljaja, blažitev neprilagojenih vzorcev vedenja, razvijanje primernega odnosa do vrstnikov, odraslih, drugačnosti itd. Dijaki z učenci hitreje najdejo stik, saj gre za drugačen način dela, kot je v šolah, po vedenju so si namreč zelo podobni in zato učenci dijakom prej in več zaupajo. Dejavnosti prostovoljstva v murskosoboški gimnaziji so zelo aktivne, prof. Mladinevičeva je dijakom tako zelo približala tovrstno delo, da jim že dolgo ne gre več samo za obvezno nabiranje ur. V lanskem letu so organi-
Indip Lendava
Potrošniki, ki smo površni pri nakupovanju (gledamo nizko
ceno, ne pa tudi, kaj zanjo dobimo), bomo kupili najbrž najcenejše olje.*Podobno je tudi pri nakupu drugih artiklov. Včasih pa je tak nakup »dvorezen meč«. Pravo (prekmursko, prleško, štajersko ...) bučno olje stane pri oljarjih in pri drugih, ki ga pridelajo več kot potrebujejo doma, 1.500 tolarjev ali pa celo kak stotak več. Sicer pa nam pre-
ostane še možnost, da olje sami pridelamo.r Prav zdaj je čas za sajenje buč.
Š. S.i
Aleksander Šaruga: Pravega bučnega olja ni mogoče pridelati pod
Z novimi lastniki
V današnjem Uradnem listu je za šesti junij objavljen sklic skupščine družbe Indip Lendava, ki bo v stari sestavi lastnikov glasovala o spremembi lastniške strukture. Indip Lendava bo torej dobil nove lastnike, ki bodo po načrtu sanacije družbe kot upniki konvertirali terjatve v lastniške deleže. V sanaciji družbe sodeluje tudi večina zaposlenih. Sklepi skupščine o novem lastniškem razmerju bodo veljavni le v primeru izglasovanja prisilne poravnave. Murskosoboško okrožno sodišče je namreč januarja objavilo začetek postopka prisilne poravnave in te dni bo uprava Indipa upniškemu odbora in sodišču predala program prisilne poravnave. Narok za preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave bo mogoče opraviti šele po najavljeni skupščini.
MHi
Prof. Katica Mladenovič verjame v delo svojih dijakov.
zirali »bolšji trg« in ves izkupiček namenili otroškemu oddelku bolnišnice v Murski Soboti. Za novo leto so bolne otroke obdarovali s sladkarijami, z otroškimi slikanicami in radiokasetofonom. Ob novem letu so izdelali tudi precej novoletnih voščilnic in nekaj izdelkov iz gline, z denarjem od prodaje pa so kupili prenosni televizor za otroški oddelek bolnišnice. Za ves njihov trud in prizadevanja so do-
bili mladi prostovoljci že v lanskem letu od Centra za socialno delo za nagrado tridnevno letovanje v Baški.
»Resnično lahko rečem, da mladi s svojo energijo, toplino, domiselnostjo in odprtostjo zelo pomagajo ljudem, otrokom, ki so v stiski, bolni, nesrečni, saj je vključevanje mladih v prostovoljno delo učinkovita socializacija za odgovorno vedenje do
sočloveka. Vlaganje v sočloveka se zato večkratno obrestuje,« razmišlja prof. Mladenovičeva. Na žalost pa ugotavlja, da se v to obliko dela vključuje premalo fantov, kajti od 94 dijakov so samo štirje fantje. Mogoče je temu krivo napačno razmišljanje, da je tovrstno delo namenjeno samo puncam, kajti velikokrat najdejo prav fantje zelo učinkovit stik z učencem. Nasploh pa je prof. Katica Mlade-
novič nad svojimi dijaki navdušena, saj ugotavlja, daje njihovo delo zelo uspešno, po njenem mnenju so dijaki začutili pravi pomen prostovoljstva, ob tem pa poudarja, da kakor hitro začneš nekaj takega delati za denar, se delo razvrednoti, zato je pomembno, da prostovoljno delo še naprej ostane prostovoljno v vseh pogledih.
DARJA TIBAOTI
Radenska Radenci
Poslovna rast
S
trendi prodaje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač smo izjemno zadovoljni. Prodali smo za 23,8 odstotka več kot lani in za 10 odstotkov več, kot smo načrtovali,« je nekatere rezul-
tate iz trimesečnega poslovanja pokomentiral generalni direktor Radenske Alojz Behek. Mineralnih vod so prodali skoraj toliko kot v lanskem prvem trimesečju, prodajo brezalkoholnih pijač pa so podvojili. Ugodna gibanja pri prodaji brezalkoholnih pijač in mineralnih vod se nadaljujejo tudi aprila.
V zdraviliško-turistični dejavnosti Radenske so dosegli skoraj 15 odstotkov več prenočitev kot v lanskem prvem trimesečju in načrtovano presegli za 11 odstotkov. Število prenočitev se je najbolj povečalo v zdravilišču Radenci ter v hotelu Jeruzalem pa tudi v Banovcih in hotelu Diana. V Termah Lendava pa se upad števila prenočitev iz lanskega leta nadaljuje tudi v prvem trimesečju.
Upajoč na vroče dni in sonce pred oblaki, v Radenski že napovedujejo ugodno prodajo mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. Dobro turistično žetev pa napovedujejo tudi rezervacije za.prihodnje mesece.	MH ■
Gidgrad Lendava
Predlog prisilne poravnave
adzorni svet Gidgrada, ki je 58-odstotni lastnik hčerinske družbe na madžarskem Gidos H, je sprejel sklep, da pooblaščenec Gidgrada na skupščini Gidosa H lahko glasuje za prodajo premoženja družbe. Na ta način bo mogoče poravnati del njenih obveznosti. Največji upnik družbe na Madžarskem je zaradi spremenjenih predpisov pri pokojninskem zavarovanju tamkajšnji pokojninski zavod. So pa še drugi in eden od njih je izrekel pripravljenost, da premoženje družbe, ki predstavlja poslovne prostore in zemljišče, tudi odkupi.
Poročilo o stanju družbe in poslovnih možnostih je predstavil nadzornikom na zadnji seji fi-
nančni strokovnjak, ki gaje najela Pomurska investicijska družba, Andrej Kolarič. Ugotovil je,
da družba ima možnosti za obstoj, ob tem da se izpelje poravnava z upniki s prisilno poravnavo. Nadzorni svet je tako naložil upravi, ki je vložila že 23. marca letos na murskosoboškem sodišču predlog za uvedbo prisilne poravnave, da ta svoj predlog dopolni oziroma začne postopke in dogovore z upniki, še prej pa uredi izbris predhodnikov Gidgrada iz sodnega registra. MHi
USTNIK, 4. maj 2000	LOKALNA SCENA 5
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer si želi drugačne pozornosti v medijih
Proti nasilju z dejavnostmi za izživljanje učencev
Učenci morajo sedeti v klopeh, ki so stare okrog štirideset let
R
es se dogaja, da dobi kakšen neprijeten dogodek na tej ali oni šoli večjo medijsko pozornost kot določene dejavnosti, ki jih izvajajo, in uspehi, ki jih dosegajo. Razlogi za to so različni.
Naše načelo je, odzvati se na eno in drugo, še zlasti v primerih, ko poteka dvosmerna komunikacija. Tako smo se tudi z veseljem odzvali povabilu osnovne šole v Ljutomeru na dan odprtih vrat minuli četrtek.
Glavna pozornost je bila seveda namenjena prikazu dejavnosti, ki potekajo na šoli kot obšolske ali v okviru pouka. In videti je bilo res marsikaj zanimivega. Starši in gostje so (če so se ustavili ob preglednicah na oglasnih deskah) zvedeli marsikaj tudi o številnih uspehih, ki jih dosegajo učenci na različnih področjih. Ravnateljica Darja Kosič Auer je ob tem poudarila, da se strokovni delavci šole tru-
dijo za sodoben in privlačen pouk. V tem šolskem letu so pripravili tudi kakovostne kulturne dneve z Jerco Mrzel, plesni tečaj s predstavitvijo plesov, naravoslovni dan z izdelovanjem papirja idr. Njihovi modelarji so se predstavili na dnevih tehnične kulture v Ljubljani; veliko pozornost pa so namenili tudi temi Spolnost in aids, ki sojo obravnavali v okviru šolskega parlamenta.
Kot posebno priznanje si štejejo tudi nedavno odločitev šolskega ministra, da so jih uvrstili v drugi krog poskusnega uvajanja devetletnega programa osnovne šole, na kar se še posebej skrbno pripravljajo. Dvainštiridesetim »devetletkarjem«, kijih bodo jeseni sprejeli na šolo, želijo zagotoviti enak standard, kot so ga imeli doslej v vrtcu. »Prav tako morajo imeti tudi preostali
V Radencih so stopili še sedmi korak na poti v evropsko združenje ekošol
Izvirne in sporočilne točke
Državni poslanec
naši učenci enake možnosti, kot jih imajo učenci vseh drugih šol. Nikoli nismo in ne bomo zahtevali več. Žal pa v tem naša šola precej zaostaja. Naši učenci še sedijo v klopeh, ki so stare vsaj 40 let. Na table učitelji skorajda ne morejo več pisati, saj so zaradi dotrajanosti neuporabne. O novih, magnetnih tablah, ki so v drugih šolah običajna in samoumevna oprema, se pri nas lahko le pogovarjamo ... V naši
šoli nimamo avle in ne garderob, naša jedilnica je velika kot ena učilnica, naši hodniki so preozki, temni, natrpani z garderobo, streha na 120-letni zgradbi močno nateka, zidovi se krušijo, svetila so neprimerna, sanitarije so samo v stari zgrabi, v novem delu, kjer poteka pouk predmetne stopnje, jih sploh ni,« je prav tako povedala ravnateljica.
Ni mogla tudi mimo nedavnega nasilnega dogodka, ki se je zgodil na njihovi šoli (o njem smo pisali tudi v Vestniku, op. p.) in ki si po njenem mnenju ne bi zaslužil tolikšne medijske pozornosti, saj gre pravzaprav za problem celotne družbe, ne zan-
imajo pa nas tiste stvari, ki bi jih lahko ali morali početi, da bi bilo tega nasilja manj ali ga sploh ne bi bilo - ne razmišljamo dovolj, kaj vse bi lahko otroci počeli, da bi se sprostili, zabavah in izživeli svojo mladostno energijo. Na njihovi šolski skupnosti učenci med drugim že leta zaman naštevajo dejavnosti, ki bi jih radi imeli na šoli ali v domačem kraju, vendar za to ni prostora in ne dovolj denarja. Vzgoja osebnosti, osnovnih vedenjskih navad in moralnih vrednot pa se ne more uspešneje dogajati nikjer drugje kot v družini.
JOŽE GRAJ ■
Modelarstvo je zanimiva obšolska dejavnost. (Foto: JG)
Ljudska univerza v Lendavi
Za marsikoga je izobraževanje predrago
Feri Horvat je bil prijetno presenečen
o dveh letih aktivnega sodelovanja v mednarodnem projektu Ekošola kot način življenja, ki ga vodi Evropsko združenje za okoljsko vzgojo (FEEE), je OŠ Radenci uspelo storiti še sedmi predpisan korak na poti v to evropsko združenje - podpis ekolistine -, s čimer si je praktično zagotovila tudi najvišjo nagrado, in sicer evropsko ekozastavo.
Temu dogodku so namenih posebno pozornost minuli petek in ga povezali tudi s »praznovanjem« dneva Zemlje 22. aprila. Prireditev je potekala v športni dvorani, na njej pa se je zbralo tudi več uglednih gostov, med katerimi je bil tudi poslanec Državnega zbora R Slovenije Feri Horvat, kije ob koncu dejal, daje bil to zanj pravi balzam po poprejšnjem napornem zasedanju slovenskega parlamenta.
Slovesno podpisovanje ekolistine. (Foto: JG)
»Na šoli se zavedamo pomena okoljske vzgoje, zato smo se skupaj odločili, da bo ekošola postala sestavni del našega življenja in dela. Na osnovi pomembnosti za širšo skupnost pa smo se tudi vključili v evropski projekt ekošole,« je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejala ravnateljica radenske osemletke Danica Sepešy. Nekaj posebnega pa je bil sicer nastop učencev, kajti vse točke so bile tako rekoč vsebinsko povezane z ekologijo. Govorile so predvsem o zemeljski prsti, vodi, gozdu in zraku, v njih pa so bila sporočila ljudem, da ne onesnažujejo in čezmerno izkoriščajo narave. Program je bil zares dobro pripravljen in izveden. Pri izvedbi projekta pa je nosila glavno breme učiteljica Milena Menciger, za kar so ji ob koncu prireditve izrekli posebno zahvalo.Radenski šolarji so se torej pridružili tistim, ki so začeli upravičeno biti plat zvona zaradi ogroženosti narave. V svoji ekohimni se zavezujejo, da jim bosta prva skrb čistoča in čuvanje narave, strupene kemikalije in smeti pa radi bi s sveta pognali, da bi se lahko igrali.	JOŽE GRAJ ■
Lani so odprli tudi
Središče za samostojno učenje
udi v lendavski Ljudski univerzi se s svojimi programi izobraževala prilagajajo potrebam po izobraževalcu v tem okolju, H- e Jcrgospodarske razmere niso ravno rožnate. Lani pa so odprli U .5e. za samostojno učenje, kjer je na voljo referent, ki tiste, ki r v	tudi usmerja in jim svetuje. Po besedah direktorja
ju s e univerze v Lendavi Velimirja Horvatiča je opaziti, da se ljudje zave ajo, da je nujno dodatno izobraževanje in da se zanj tudi zanimajo, ven ar je za marsikoga težava, da si ga morajo večji del tudi sami mancirati, saj država in lokalna skupnost prispevata le manjši del.
Tako v Lendavi trenutno poteka izobraževanje v treh sklopih: za pridobitev izobrazbe, splošno izobraževanje in strokovno izobraževanje. Pri izobraževanju za pridobitev izobrazbe je opaziti v zadnjem obdobju povečanje zanimanja še posebej za poklic trgovca, ekonomskega tehnika pa tudi voznika. Je pa tudi dejstvo, da na območju lendavske upravne enote ni več velikih potreb po zaposlovanju v teh poklicih.
Pri splošnem izobraževanju ponujajo učenje angleškega, slovenskega, madžarskega in nemškega jezika. Pri slovenskem jeziku imajo med drugim tečaje za tujce, ki se preselijo na to območje, in izpite iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva. Za nemški jezik se zrna-
njšuje zanimanje, povečuje pa za angleški jezik. Za madžarski jezik je začetni tečaj tudi za tiste, ki so se preselili na to dvojezično območje in potrebujejo znanje jezika pri svojem delu. Jezikovne tečaje organizirajo tudi za otroke iz vrtca in osnovne šole. Tako so organizirali tečaj v lendavskem vrtcu, zanimanje pa je tudi na šolah, tako da so pripravili tečaje na šolah v Kobilju, Lendavi, Odrancih in Dobrovniku. Na vseh šolah so imeli po dve ah tri skupine. Lani so odprli Središče za samostojno izobraževanje, kjer imajo tudi referenta, ki interesentom pomaga, da pridejo do želene literature in jih usmerja. Mogoč je tudi brezplačen dostop do multimedijskih sredstev, računalnika, le za uporabo interneta je potrebno plačati.
V sklopu strokovnega izobra-ževnja organizirajo dvakrat mesečno tečaje varstva pri delu in požarne varnosti za podjetnike, obrtnike in podjetja. Odzivajo se na želje podjetij in organizirajo tečaje, denimo za tesarje, zidarje, polaganje keramičnih oblog, voznike viličarjev. Po besedah direktorja Horvatiča je opaziti, da se na tem območju, ki ga pokriva lendavska Ljudska univerza, potreba po izobraževanju veča, vendar je vedno večji problem pri financiranju izobraževanje. Le 12
odstotkov sredstev namreč dobijo od države, drugo morajo zagotoviti sami, tako da gre skorajda za ekonomske cene in marsikdo se zaradi tega ne more udeležiti izobraževanja. Sofinanciranje programov je prenizko. Cena za tiste, ki se izobražujejo, se zmanjša tudi ob sofinanciranju občin, vendar pa nekatere občine ne sofinancirajo Ljudske univerze, zato morajo občani iz tistih občin, ki ne sofinancirajo izobraževanja, sami plačati 15 odstotkov več.
J. GABOR ■
Izšel koledar prireditev PTZ!
omurska turistična zveza je izdelala za leto 2000 bogat koledar prireditev, ki ga je distribuirala že na sejmu Alpe -Adria v Ljubljani, poslali pa so ga že tudi na turistične agencije in turistično-informativne centre. Koledar zajema 198 prireditev, od tega je največ turistično-zabavnih, potem kulturnih, športno-rekreacijskih, kulinaričnih, tradicionalnih, izobraževalnih in humanitarno-dobrodelnih. Do konca aprila lahko tako obiščete boušji sejem ta petek v Bogojini, vehkonočno razstavo v nedeljo v Šalovcih in kresovanje 30. aprila v Moravskih Toplicah ali se udeležite odprtega prvenstva občine M. Tophce v krosu in pohoda pomladi od Bogojine do Pindže (oboje 22. aprila), kasaških dirk 24. aprila v Ljutomeru ter tedna ribolova, ribje kulinarike in vina, ki se bo začel 27. aprila na Moti, trajal pa bo do 2. maja.	TK ■
6	KULTURA
4. maj 2000, VBIMK
Mrtvaški ples Milana Vincetiča
Šift v idini/Parnik v ajdi
a svet je lep na zunaj, je bel, je rdeč, zelen, od znotraj črno barvan in kakor smrt temen - je zapisal srednjeveški pesnik Wal-ter von Vogelweide v svoji Žalostinki, in to nam dopoveduje tudi pesnik in pisatelj Milan Vincetič v tem našem, vesoljsko-ge-netskem stoletju, dokazujoč staro resnico, da na svetu ne more biti nič novega, obenem pa, da je vse, kar nastane, vedno novo.
V svoji peti samostojni prozni knjigi Parnik v ajdi pripoveduje sedem kratkih zgodb: Vodnjak, Srebrilo bogecmojstra Geze Konrada, Parnik v ajdi, Zlati krap, Smrt gospoda Havajskega, Veveričji rep, Materin angel. Ob tem in prejšnjih proznih delih se je že izkazalo, da gre za specifičen pripovedni svet, ki ga različni kritiki več ali manj enotno označujejo z izrazi magični realizem, grotesknost, absurd, postmoderna, goVorijo o obrobnosti in razpršenosti subjekta, o grozi niča, o strahu, da se z nami in svetom nič ne dogaja, kakor lahko preberemo v spremni besedi Francija Justa, dobrega poznavalca Vincetičevega tako pesniškega kot proznega dela.
A vrnimo se na začetek: na že izraženo, in očitno dvojnost tega sveta, na dvojnost svetlobe in teme, ki je že od zmeraj - a zdi se, daje šel pisatelj tokrat še dlje od običajnega prikazovanja nasprotij med dobrim in zlim, med videzom in resnico. Preprosto je obšel tisto tanko bleščečo lupino bivanja in kar stopil pred grozljivo, razpadajoče obličje smrti, ki se mu današnji, moderni, pametni, stuširani svet tako izogiba. Vendar ta naš novi svet pesnika sploh ne zanima, svet njegovih novel je srednjeveški, tudi njegovi »junaki« so takšni, zreducirani samo na svoje ubogo, iznakaženo, bolno, izparevajoče telo, grešni do konca. Razlika je le ta, da srednjeveški človek živi razpet med nebom in peklom; v strahu pred kaznijo in s trepetajočim upom v božje usmiljenje. Vincetičeve osebe pa kot da več nimajo ne tega ne onega. Kljub bogecmojstrom in restavratorjem so ostale popol
Koncert treh zborov
soboški grajski dvorani so na prireditvi, imenovani 80 pomladi narodne pesmi med Muro in Rabo, nastopili kar trije pevski zbori: Mešani pevski zbor Avgusta Pavla iz porabskega Gornjega Senika pod vodstvom dirigentke Marije Trifus, Moški pevski
zbor in Dekliški oktet Pevskega društva Odranci ter Mešani pevski zbor Vladimirja Močana, zbor Društva upokojencev Murska Sobota pod vodstvom dirigenta Franca Zvera.
Predsednik društva upokojencev Jože Vild je ob začetku koncerta dejal, da se morda komu zdi čudno, ker so zbori »privlečeni« z vseh vetrov, vendar gre za dejstvo, da imajo vsi v svojih repertoarjih pesmi iz pokrajine med Rabo in Muro, ki so nastale po drugi svetovni vojni, tudi v času, ko je bilo to marsikje prepovedano. Tako je vsak zbor zapel šest priredb ljudskih pesmi avtorjev Sama Vremska, Uroša Kreka, Radovana Gobca, Danijela Gruma, Vladimirja Močana, Gustava Gonze in Naceta Duha, na koncu pa še skupno tri skladbe Uroša Kreka, Jožeta Leskovarja in Jožeta Vukana. TOMO KOLES ■
Vse zbrane v grajski dvorani je pred nastopom pevskega zbora Avgusta Pavla na začetku koncerta pozdravil predsednik DU Murska Sobota Jože Vild.
V
noma brez povrhnjice, gledaš jim naravnost v drob, ki zaudarja, se zvija v bolečinah, sovraštvu; strasteh, celo morilski sli, ne da bi računal na odrešitev. Pa vendar nič ni naključno. Zakon je, ki pravi, kakšno smrt si povzročil, takšne boš umrl. Pisatelj išče in tudi najde vzorec nenehnega povračanja (Vodnjak). Vse se vrti v krogu, v grotesknem plesu, v katerem žrtve postajajo rablji, rablji pa žrtve. Tako vse do zadnje novele Materin angel - v katerem je za ta nori, sprevrženi svet hudih sanj prelita kri nedolžnega otroka, deklice, ki se je darovala, da bi odrešila mater, žrtvovanje torej, ki naj bi prekinilo začarani krog hudega, ki ga drug drugemu povzročamo ljudje.
Nedvomno branje takšne knjige zahteva napor od vsakogar, ki vstopa vanjo. V tem mrgolenju obrobnežev, čudakov, bolnikov, gnusob začutimo odpor in privlačnost hkrati, potruditi pa se moramo tudi, da razberemo osnovni vzorec tkanja. Slišano?, videno?, prebrano?, izmišljeno? je precejeno skozi pisateljev posebni ustvarjalni postopek, skozi sito samo njemu lastnega jezikovnega izraza; zadnje skrivnosti svojih magičnih podob pa kot da obdrži zase, jih ne pusti v preverljivi svet resničnosti (Parnik v ajdi). Arhaičnost pripovedi pa je prav tako ali mogoče še bolj zaznati v različici zgodb, kijih je Marjana Sukič prevedla v tudi nam, ki tu živimo, malo odmaknjeno pora-bsko narečje.
Knjiga je izšla v zbirki Med Rabo in Muro, založila stajo Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc in Zveza Sloven-
Spomin na dobo čitalnic
- ?
' 4^ •• -	’ a v .
cev na Madžarskem, spremno I ilustracije pa prispevala Ditka besedo je napisal Franci Just, I Petrovič. B. B. LOGAR ■
Literarni večer pri Sv. Juriju ob Ščavnici
e potekal v okviru prireditev kraja ob šestem občinskem prazniku, organiziralo pa ga je domače kulturno društvo. Prvi del večera je pripravila in vodila dijakinja ljutomerske gimnazije Alenka Kreft. S svojimi vrstniki Štefko Čuček, Melito Muhič in Boštjanom Petučnikom je predstavila različna, predvsem pesniška besedila - tuja in svoja. Očitno so mladi ljudje hoteli pokazati odraslim vse, kar se jih je dotaknilo, jim postalo všeč in obenem vsebuje tudi sporočilo mlade generacije svetu staršev. Premore sta zapolnili z glasbeno spremljavo flavtistki Irena Kurbos in Tanja Kreft.
V drugem delu pa je nastopil znani rojak Miroslav Slana -Miros. O tem in onem se je z njim pogovarjala Breda Žunič. Predstavila nam je njegovo zanimivo, uspešno pa tudi burno in s številnimi težavami prepredeno življenjsko pot, na kateri mu je grozila pogojna zaporna kazen zaradi aforizmov, nenavadno zgodbo pa je doživela tudi njegova knjiga Proletarec. V kratkem času ni bilo mogoče opisati njegove vsestranske ustvarjalnosti - je pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, časnikar, pisec aforizmov, besedil za popevke in najbrž še kaj. Sam je opozoril na pomembnost kraja, v katerem ali blizu katerega so bili rojeni znameniti Slovenci Bratko Kreft, Edvard Kocbek in Anton Korošec, in želeti je, da bi se nekdanja tradicija nadaljevala. Čitalniške večere pa so že davno zamenjali televizijski, pa vendarle bi kazalo obnoviti te nekdanje kulturne kali. Poslušalce so najbolj navdušile pesmi v prleščini, za katere sam pravi, da so se v njih najbrž pojavili prvi neposredni in najlepši vtisi iz otroštva.
Ogledali in kupili smo si lahko tudi literarno glasilo Prlek piše ..., prav tako delo mladih rok. Škoda, da se je zanimivega in zabavnega večera udeležilo le malo poslušalcev. A če hočemo, da bodo ljudje vsaj tu in tam kakšen televizijski večer zamenjati s »čitalniškim«, jih moramo vsaj malo »siliti« v to, povabiti, pripeljati s sabo, potem jim bo že postalo všeč. To seveda ne pomeni, da se moramo po vsej sili vrniti v 19. stoletje, ampak le, da tudi iz preteklosti lahko potegnemo in uporabimo to, kar je bilo v njej koristnega v prenovljeni obliki.
B.B.L. ■
ZKD Murska Sobota
Razcvet ljubiteljske kulture
sebno v mesecu aprilu so bila v Murski Soboti izvedena številna območna srečanja takšnih in drugačnih ljubiteljskih skupin. Ker se je vse zvrstilo v kratkem času in tako množično, ni bilo mogoče o vsem poročati v časopisu, zato se nam je zdelo prav, da o preteklih dogodkih in prihodnjih načrtih povprašamo Gezo Kišfalvija, vodjo območne izpostave sklada RS za ljubiteljsko kulturo v Murski Soboti.
O
Povedal nam je, da imajo registriranih 61 društev, redno pa da jih dela približno polovica. Pri tolikšnem številu uspešno delujočih društev je težko izpostavljati katerokoli, a vendar je treba omeniti vsaj tri zelo uspešne: Big Band, Godbo na pihala in Mešani pevski zbor Štefana Kovača. Pa tudi sicer, pravi, je v Murski Soboti veliko dobrih pevskih zborov, kot na primer zbor medicinskih sester, potem učiteljic na tretji osnovni šoli. Gledališko dejavnost »nosijo« skupina Torpedo, kulturna skupina Grajski strahci, folklora je močno zastopana v vaških okoljih: Beltinci, Šalovci, Gornji Petrovci, Dokležovje. Zelo dobro delajo tudi različne otroške skupine, veliko se jih uvršča na medob-močna pa tudi državna srečanja. Pomembno za delo je, daje po srečanjih vedno tudi strokovni razgovor za mentorje, tam dobijo napotke pa tudi informacije o možnostih dodatnega izobraževanja.
V Murski Soboti že dolgo deluje skupina Likos, ki vključuje ljubiteljske slikarje, tudi zanje so organizirani seminarji, a ker so večinoma v Ljubljani, se jih težko udeležijo. Zato bo letos organiziran seminar v Lendavi, naslednje leto pa v Ljutomeru, z mentorji, akademskimi slikarji in z razstavo, na kateri bo izbor najboljših del. Tako pri likovni kot pri drugih amaterskih dejavnostih je problem z mentorji, njihovo delo ni dovolj ovrednoteno, zato bi vsaj

Kak je negda fajn bilou
Gledališka skupina Dokližanci - Pismoznalci.ki jo vodi Marija Zver
tisti, ki so učitelji, pa naj vodijo otroke ali odrasle, morali dobiti točke za napredovanje, o čemer pa že tečejo dogovori z ministrstvom za šolo. Tudi kritiki se velikokrat nočejo ukvarjati z ljubiteljsko kulturo - ko so medobčinske razstave, je potrebna strokovna komisija za izbor del, saj je dobro imeti kriterije. Soboški likovniki imajo v gradu svoje prostore, ki so resda malo premajhni, pa vendar koristni. Slikarji ljubitelji le redko lahko razstavljajo v galerijah, zato pač dobijo prostor v gradu. A ob otvoritvi bi vsak moral imeti nekoga, ki bi ga predstavil.
Literarna dejavnost je bila na začetku zelo razvejana, zdaj pa je malo upadla. Upanje pa je spet vzbudilo letošnje leto, ko se je na razpis za mlade literate prijavilo zelo veliko število avtorjev, in gle
de na to so Murski Soboti ponudili organizacijo državnega srečanja. Revija Separacija več ne izhaja, izhajajo pa njene edicije in upati je, da bo z ustrezno finančno pomočjo in večjim posluhom
občin tudi ta. revija spet začela izhajati.
Nosilci gledališke dejavnosti so mladi ljudje, predvsem študentje, združeni v gledališki skupini Torpedo in upajo, da jih bo selektor izbral za državno srečanje mladinskih gledaliških skupin, ki bo meseca maja v Murski Soboti. Zelo dejavne so tudi kulturne skupine, zlasti pa je treba pohvaliti delo Milivoja Roša v Porabju; tam vodi kar dve skupini, lutkovno in gledališko. Na letošnjem območnem srečanju je bilo na primer 9 lutkovnih skupin in 5 se jih je uvrstilo v nadaljnja tekmovanja, prav tako uspešna je bila otroška folklora, od 11 skupin se jih je uvrstilo 6. Dobro pa je, če si vsa srečanja ogleda le en selektor, da ne odločajo vsak po svoje, saj ima vsak svoje kriterije.
Ob vsem pa je treba pohvaliti
mentorje in vodje kulturnih društev. Njihovo delo zahteva dosti odpovedovanja, zlasti v tem času, ko imajo ljudje čisto druge načine zabave. Pa vendar se pokaže, ko vidijo rezultate svojega dela, da so veseli in zadovoljni. Veliko društev, ki so že zamrla, je v zadnjem času spet pričelo delati, ljudi je spet začel veseliti takšen način druženja - skupno delo, pogovori, veselje nad uspehom.
V letošnjem letu jih čaka še veliko prireditev: medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov, medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin, državno srečanje mladinskih gledaliških skupin, jeseni pa likovne razstave, različni seminarji, državno srečanje tamburaških skupin, srečanje literatov.
Za konec pa še poglejmo, kdo vse je sodeloval na območnih srečanjih: osem otroških pevskih zborov (Bogojina, Murska Sobota - šole I, II, III, Tišina, Grad, Beltinci), osem mladinskih pevskih zborov (Puconci, Murska Sobota, Grad, Sveti Jurij, Bakovci, Beltinci), devet lutkovnih skupin (Murska Sobota W2 Ta-lanyjeva, OŠ IV, OŠ II, OŠ I, OŠ III, Gornji Senik, Beltinci), štiri otroške gledališke skupine (Murska Sobota, Gornji Petrovci, Bakovci, Kuzma), štiri odrasle gledališke skupine (Tromejnik, Nin-drik indrik, Romani Union, Dokližanci - Pismoznalci), enajst otroških folklornih skupin (Beltinci - 5 skupin, OŠ II Murska Sobota, Romani Union, Gornji Senik, Tišina, Prosenjakovci).
Vse navedeno, zlasti zadnje, je razveseljivo, pa vendar bi bilo dobro razmisliti, da bi tolikšen plaz prireditev malo razmaknili, potegnili na daljše časovno obdobje, najbrž bi bilo bolj pregledno in lažje tako za obiskovalce kot tiste, ki bi pisali o njih. BBL ■
VESTNIK , 4. maja 2000
AKCIJE 7

IZBERITE Sl DARILO
MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID
adidas
4.980
4.980
4. 5. 2000
11.5. 2000
18. 5. 2000
nikje ostal
NOGOMETNA ŽOGA EURO 2000
moč pri spravilu koruze in delanju silaže ter pri drugih večjih delih. Kovačevi imajo sicer 8,5 hektarja svoje in pet hektarjev najete zemlje. Pridelujejo koruzo, jesenski in pomladni ječmen, krompir, burgolo...
»Težko je življenje na kmetiji. Ve-
NOGOMETNA ŽOGA TRICOLORE CLUB PR • trpežna -
primerna za trening
NOGOMETNI COPATI
VIERA PU
Zakonca Kovač in njun sin
pumir
ŠPORTNI COPATI BERMUDA LIGMT *zračn'
in udobni ■ ; i\
Dobrovnik 6/c 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030
Faks: (069) 799 032
ellesse MOŠKA POLO MAJICA
• različne barve j
• 100%pia^M bo m bo/4®
Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo
Danes objavljamo imena nagrajencev tretjega kola akcije - Berite, da dobite!
Dobitnik gorskega kolesa je Miran Senčar, Žepovci 113, 9253 Apače
Iz tega kupčka pa smo izžrebali še dva dobitnika Vestniko-vih majic:
Denis Ivančič, Grljanska 12, 9241 Veržej, Julija Vogrinčič, Lemerje 80, pošta Puconci.
Dobitnik aparata gsm je Elemir Nemet, Čikečka vas 3a, 9207 Prosenjakovci.
Iz tega kupčka pa smo izžrebali še dva dobitnika Vestniko-vih majic:
Štefan Režonja, Dolga vas 100, 9220 Lendava, Marija Udavič, Dekani 12, 6271 Dekani.
Dobitnica nagrade - potovanje z Vestnikovim vlakom 3. junija 2000 v BOHINJ je Marjeta Kramberger, Kunova 42,9245 Spodnji Ivanjci Iz tega kupčka pa smo iz-žrebali še dva dobitnika	y	7™
Vestnikovih majic:	■■KgMMnMM
Alojz Ošlaj, Filovci 147, H f»I*M 9222 Bogojina, Regina Kranjec, Brzinš-ček 19, 9226 Moravske Toplice.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo o nagradi oz. majico po pošti. Tokrat	:
pa objavljamo tudi ku-pon s prvo četrtinko sli-ke za izbiranje darila v mesecu maju:	__
Objavljamo tudi prvo četrtinko treh slik - daril. Izberite darilo, izrežite ku- ■	?
pon in ... Mogoče sc vam	: ‘ b
junija, ko bomo objavili
imena nagrajencev tret- S P	■’
jega kroga akcije - Izberi-	ž, H______VrW~
te si darilo,'da na koncu
dobite ... FIAT PUNTO.	- 1J|
POHODNE HLA
Jože. Zlatko je bil zdoma. - Foto: S. S.
MESTNO KOLO 26 COL
• oprema: Shimano TY-22 in Grip Shift
• z vso ustrezno dodatno opremo 407
• 18 prestav V
Letno oddajo več kot 35.000 litrov mleka. Ukvarjajo se tudi s prašičerejo. Meso zimskih kolin predelajo v domačo goričko šunko. Seveda pa sami ne pojejo vseh sedem pitanih prašičev, ampak jim pri tem »pomagajo« delavci, ki jih pokličejo na po-
lito samo delamo, zaslužek pa je bolj skromen. Veliko smo vlagali v gospodarski del naše domačije, ________ zdaj pa je že čas, da obnovi- MB mo še stanovanjski del, toda ne vem, kje bomo vzeli de-nar,« je razmišljala Eva. Ta nam je v nadaljevanju povedala, da veliko dela pri živini, na polju in,tudi v gospodinjstvu. Vsak dan vstane že ob 4.30, ko sinu Jožetu, ki se izobražuje za avtokleparja, pripravi zajtrk, da ne bi odšel na tešče v M. Soboto. Sin
Zlatko pa se je vrnil pred kra- — tkim od vojakov, zdaj pa občasno dela pri tesarskem mojstru. Ko bosta imela sinova redne dohodke, bo na kmetiji lažje. Vsi Kovačevi radi prebirajo Vestnik. Nekoč so imeli pri hiši dva tednika. Zaradi finančnih težav je bilo treba enega odpovedati. Vest-
Vestnik že dolgo časa pošiljamo na naslov: Evita Kovač, Adrijanci 60, zato je v evidenci naročnikov, izmed katerih vsak teden izžrebamo dobitnika zlatnika zvestobe.
»Nisem Evita, ampak Eva! Res pa je, da je na časopisu ime Evita.«
»Naj ga spremenimo?«
»Naj kar ostane!«
Eva je povedala, da je naša dolgoletna naročnica. Vestnik je že prejemala, ko je bila še dekle in je živela v Čikeči vasi. Pred več kot 20 leti, ko se je poročila v Adrijance pri Gornjih Petrovcih in vzela za moža Jožeta, je »prišel Vestnik z njo«, saj si ga je naročila na novi naslov. Eva Kovač živi z možem in sinovoma, 20-letnim Zlatkom in 18-letnim Jožetom, na veliki kmetiji. Imajo 11 krav molznic, dve breji telici in osem govejih pitancev.
DA NA KONCU DOBITE .»AVTO.
VM900č
OPOMBA: vse navedene cene so v SIT
HERVIS d.o.o., Šport in moda, Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana
Vestnikov zlatnik za Evo Kovač
KUPON ZA 4. krog
NAGRADE ZA
4. krog
8	IZBRANO
4. maj 2000, ®Wil
HOROSKOP
OVEN
Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno tega goreče zatrjevala, da se tebi enostavno ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti precejšnje težave z denarjem. On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar pa ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo prej kot slej umirila. Povsem drugače pa bo na ljubezenskem področju, kjer se ti obeta prava pravcata avantura.
BIK
Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on sam. On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa.
DVOJČKA
Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, pa najsi to zadeva zasebno ali poslovno
Na koncertu skupine Siddharta
Dober nastop, slabo ozvočenje
Med 1100 obiskovalci največ srednješolk in srednješolcev
samo oceno, ker ni bil enosmerno začrtan. Zamegljen vtis pa gre pripisati tudi slabemu ozvočenju, ki ga je skupina sama pripeljala s seboj, na kar organizator v prihodnje ne bo več pristal. Člani skupine Siddharta delujejo v nekaterih komadih zares mednarodno, v nekaterih celo dolgočasno, v nekaterih pa presenetijo. Najboljša točka: prvi od dveh dodatkov, kjer so zaigrali svojo Indijo in priredbo skupine Radiohead Fake Plastic Trees. Za zdaj se fantje morajo
zadevo. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda pa brez manjših spodrsljajev enostavno ne bo moglo iti. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni? Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv.
RAK
Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo.
LEV
Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, kot pa si pomislila na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali ti je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali pa trenutna zabava. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar pa ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil.
DEVICA
Ona: Prepusti se svojim čustvom in si privošči prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe druge - mogoče ravno tiste prave. Za delo pa bo čas dr.ugič. On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na prijetno večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko ogromno.
TEHTNICA
Ona: Prav ti bodo prišli stari prijatelji, na katere si že skoraj pozabila. Prijetno presenečenje ti bo popestrilo običajen vsakdanjik, hkrati pa ti bo prineslo tudi obilo snovi za razmišljanje. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar pa se bo na koncu ujel prav on sam.
ŠKORPIJON
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prisluži. On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto kar si želiš ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev.
STRELEC
Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te presenečenje v zvezi z ljubeznijo.
KOZOROG
Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar pa boš konec tedna preživela na povsem drugačen način. On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so torej odprta, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
VODNAR
Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu poskusiš odpreti oči. In nikar se preveč ne obotavljaj, saj se ti izgubljena priložnost zlepa ne bo ponovila. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem primeru potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar pa se boš še vedno spraševal ali je to tisto ta pravo. Raje se kar prepusti občutku.
RIBI
Ona: Nad nekom boš presneto razočarana, vendar ne v takšni meri, da bi mu tega ne uspela pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno izpodnesel tla pod nogami... On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in sigurnost, pa čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se zabavaj.
Petkov koncert skupine Siddharta na grajskem dvorišču je bil nekaj posebnega. V Soboti se je zgodil prvič tako zgodaj (aprila) koncert pod milim nebom in prvič je mlada priljubljena ljubljanska skupina nastopila na open-airu. Organizator - MIKK - si ne bi mogel izbrati boljšega termina; ta petek je bil zares eden najtoplejših dni, nebo je bilo kristalno jasno pa še šolarji, ki sestavljajo največji del oboževalcev Siddharte, so začeli s počitnicami, zato ni čudno, da jih je bil soboški park poln ves dan, saj tisti, ki prihajajo od drugod, zaradi koncerta sploh niso odšli domov.
Prva je nastopila mariborska skupina Shit Happens, ki ima v svojem repertoarju predvsem priredbe znanih rockovskih viž. Sledila je najsvetlejša točka večera, ki se je pozornejšim poslušalcem najbolj vtisnila v spomin: nastop lendavske skupine Juff. Zmagovalci izbora za Rock Otočec v Čardi s svojim takratnim glasbeno popolnim/odrsko nepopolnim, a sedaj že kultnim koncertom so svoje izvajanje tokrat dvignili še na višji nivo. Odigrali so zelo dober koncert, pokazali korekten odnos do svojega dela, brez nepotrebnih frazarjenj in važenja, ter naredili najbolj premočrtno kompakten vtis. Seveda bi lahko bilo še bolje, ampak priložnost za to bo prišla, ko bodo na koncertih sami v vlogi zvezd. In čas je že, da fantje začnejo resno razmišljati o zaprtju v studio in snemanju prave CD-plošče, saj imajo v svojem melodičnem kitarskem rocku kar nekaj pesmi, ki gredo^ hitro v uho in bi lahko bile potencialni hit, še posebej, ker jim tudi angleščina ne »škripa«.
Ena najbolj obetavnih slovenskih skupin - čeprav so njeni člani že stari mački - Shyam iz
Peto regijsko geografsko tekmovanje
Zelo dobro pripravljene ekipe
edemnajstega aprila je bilo na OŠ Gornja Radgona 5. regijsko tekmovanje iz geografije. Na njem je sodelovalo petnajst osnovnih šol iz Pomurja.
Najprej so se učenci pomerili v pisnem testu na temo kartografija in astronomija. Temu je sledilo terensko delo v okolici šole, kjer so učenci merili temperaturo, opazovali vreme, merili naklone zemljišča na različnih lokacijah, opazovali pokrajino in se seveda pravilno orientirali s pomočjo karte. In rezultati? Vse osnovne šole so pokazale, da so na to tekmovanje prišle zelo dobro pripravljene, tako da je o zmagovalcu zaradi istega števila točk odločal čas oddaje pisnega testa. Zmagala je ekipa OŠ Gornja Radgona pred ekipo OŠ Odranci in OŠ Radenci. Na državno tekmovanje se je uvrstila samo prvouvrščena ekipa.
TL-JG«
Zmagovalci geografskega tekmovanja s svojo mentorico.
Pevec Tomi je avtor vseh skladb i
Krškega pri pretežno srednješolskem občinstvu ni naletela na ugoden odziv. Njihovo eksper-imentanje rocka je sicer inteli-. gentno in kakovostno, vendar ima večji učinek, če ga poslušamo zbrano v domačem naslonjaču. Pa tudi publika, ki je nestrpno čakala Siddharto, ni bila pravšnja za tovrstno zvrst glasbe. Mogoče bi skupina Shyam morala nastopiti prva, ko je bilo
besedil skupine Siddharta.
poslušalstvo še bolj zbrano, ne pa pred glavnimi zvezdami večera.
No, po pol enajsti zvečer so končno prišli - oni. Takšne evforije ter cviljenja in vreščanja najstnic, kije spominjalo na čase Beatlesov, slovenska rockovska skupina verjetno še ni doživela. Fantje so popularni tudi med našo mladino, kije prav nič ne moti ljubljansko narečje pevca. Sam nastop bi težko strnili v eno
pač zatekati-k priredbam Met-allice in Faith No More, saj z enim CD-jem še nimajo dovolj koncertnega materiala. Vendar bo tega kmalu več kot dovolj, saj se že pripravljajo na snemanje druge studijske plošče. Zares velika skupina pa bodo postali šele, ko se bodo otresli pretirane sproščenosti in pobranih vzorcev obnašanja od drugih mednarodnih skupin.
TOMO KOLES«
Z našega š t e d i I n i ka
Zelena juha
Piščančja bedra sladko kislega okusa
Koruzni narastek
Sveža solata
*
Jagode z vinom
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Zelena juha
150 g blitve, 150 g solate, 400 g krompirja, 1200 cl vode, 160 g navadnih klobas, 20 g česna, 2 cl olja, sol, poper
Krompir olupimo, narežemo na kocke, damo v lonec, solimo in zalijemo z vodo. Počasi kuhamo do mehkega. Med tem časom, ko se krompir kuha, blitvo in solato očistimo, operemo in narežemo na rezance. Kuhan krompir z vodo pretlačimo, ponovno pristavimo, dodamo na rezance narezano blitvo in solato. Počasi kuhamo 5 minut, nato dodamo na rezance narezano klobaso, katero smo s sesekljanim česnom na olju malo prepražili. Vse skupaj prevremo in po potrebi začinimo.
Piščančja bedra sladko kislega okusa
1600 g piščančjih beder, sol, 10 g mlete rdeče paprike, 10 g škrobne moke, 150 g čebule, 30 g česna, 8 cl olja, 20 cl rdečega vina, 10 cl smetane, 3 cl medu, 3 g chilija, 20 g suhih jurčkov, lovorjev list, bezgov kis
Piščančja bedra v hladni vodi operemo, s krpo osušimo, natremo s soljo in mleto papriko kateri smo primešali škrobno moko. Pustimo stati 30 minut. Olje v. kozici segrejemo, na njem z vseh strani popečemo bedra in jih vzamemo iz kozice. Na preostanku olja prepražimo sesekljano čebulo in česen. Dodamo bedra, lovorjev list in chili. Prilijemo vino in smetano, dodamo jurčke. Pokrijemo in dušimo pri zmerni temperaturi 20 minut. Bedra vzamemo iz
omake. Omako prepasiramo, ji primešamo med, jo na vročem ognju povremo, da postane kremasta. Okus popestrimo z bezgovim kisom. Vroča bedra prelijemo z omako in serviramo.
Koruzni narastek
50 g masla, 60 g čebule, 80 g mesnate slanine, 70 g ostre moke, 250 cl mleka, 250 g koruznega zrnja (zamrznjeno ali vloženo), 60 g koruznega zdroba, 2 jajci, sol, poper
Maslo v ponvi razpustimo, na njem prepražimo na kocke narezano čebulo in mesnato slanino. Ko postekleni, pomokamo, premešamo in zalijemo z mlekom. Mešamo, da prevre. Odstavimo, malo ohladimo, dodamo koruzo, koruzni zdrob, rumenjaka, sol in poper. Dobro premešamo. Dodamo še sneg beljakov in rahlo premešamo. Damo v pekač, katerega smo premazali z maslom in posipali s koruznim zdrobom. Pečemo v pečici 30 minut pri 170°C.
Sveža solata
300 g glavnate zelene solate, 300 g ohrovta, 20 cl pomarančnega soka, sol, poper, 200 g pomaranč, 3 cl olja
Solato in ohrovt v hladni vodi dobro operemo. Pomarančni sok, sol in beli poper dobro premešamo. Solatne liste naložimo v skledo in jih pomešamo s solatno omako.
Pomarančo olupimo, razrežemo na krhlje, razdelimo po solati in tik preden serviramo pokapamo z oljem.
jagode z vinom
600 g svežih jagod, 60 g sladkorja v prahu, 5 cl lir moninega soka, 20 cl sladkega vina, 20 cl sladke smetane
Jagode očistimo, v hladni vodi operemo ter odcedimo. Narežemo na lističe in damo v skledo. Potresemo s sladkorjem v prahu, pokapamo z limoninim sokom, prelijemo z vinom in pustimo stati (marinirati) na hladnem 20 minut. Nato jagode odcedimo in jih damo v steklene kozarce. Sladko smetano stepemo in ji dodamo marinado, tako da dobimo kremni preliv.
Jagode v kozarcu prelijemo s prelivom, dekoriramo z listom jagode in hladno serviramo.
Ulil , 4. maj 2000
IZBRANO
9
Po več letih pomursko gospodarstvo lani uspešnejše
Skoraj šestkrat večji dobiček
561 podjetij ustvarilo več kot 3 milijarde tolarjev in pol čistega dobička
eprav se je fizični obseg industrijske proizvodnje v pomurskih gospodarskih družbah lani zmanjšal za pol odstotka, je bilo poslovno leto 1999 eno uspešnejših v zadnjih letih. Še v letu 1997 je pomursko gospodarstvo kot celota poslovalo z izgubo, predlani je že ustvarilo 597 milijonov tolarjev čistega dobička, lani pa se je čisti dobiček povečal skoraj za šestkrat in je znašal 3,564 milijarde tolarjev.
Na podružnici agencije za plačilni promet v Murski Soboti so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali, daje prišlo do porasta čistega dobička predvsem zaradi povečanja dobička uspešnih gospodarskih
družb. Teh je bilo lani 561, poslovale pa so s 36,6-odstotka povprečnim večjim dobičkom, z izgubo je poslovalo 352 podjetij, ki so izgubo povečala za 14,4 odstotka, medtem ko je 107 pomurskih gospodarskih družb poslovalo brez izgube pa tudi brez dobička.
Spodbuden je podatek, da se je lani izboljšalo stanje glede plačilne sposobnosti in likvidnosti pravnih oseb. Blokiran žiroračun je lani sicer imelo več pravnih oseb, vendar je bil povprečni znesek blokad nižji kot v letu 1998.
LUDVIK KOVAČ ■
Anketa
»Prostovoljno delo me izpopolnjuje!«
Grenak priokus podpisa aneksa ZOTKS
Od vseh pomurskih županov prišel - le eden!
Rado Stojanovič doslej največji dedek Mraz
ravzaprav bi na mestu tega članka morala biti še fotografija županov, kako v Zavarovalnici Triglav podpisujejo aneks štev.
5 k dogovoru o oblikovanju in financiranju programa Regionalnega centra ZOTKS s sedežem v Murski Soboti, vendar je ne more biti, ker se je od vseh pomurskih županov slovesnega podpisa udeležil le eden, in sicer Danijel Kalamar, župan občine Grad, pa še ta je moral predčasno zapustiti sestanek.
Seveda je takšen odziv naletel na ustrezno reakcijo. Rudi Cipot je dejal, da se takšne stvari dogajajo že dalj časa: »Škoda pa je, ker gre za bazo potencialnih kadrov za razvoj podjetij in občin, in ravno oni bi morali to znanje maksimalno uporabiti. Da se to da, dokazuje naš Regionalni center, to pa pomeni, da ne deluje »brez veze«. Ni dovolj, da se podpiše neki aneks in se iz proračuna izloči del sredstev, treba je imeti ustrezen vsebinski vidik.
Še ostrejši je bil Geza Farkaš, po novem podpredsednik ZOTKS M. Sobota: »Cesta preteklosti je makadam, cesta sedanjosti asfalt, cesta prihodnosti pa znanje. Pri nas pa se preveč obremenjujemo s preteklostjo in sedanjostjo, na prihodnost pa nihče ne misli. Če že gradimo npr. domove za starejše, proti čemur nimam nič proti, moramo ustrezno poskrbeti tudi za mlade. Ko z ZOTK-e kličemo župane, nam vsi potrdijo, da bodo prišli.
Ob dnevu zemlje - 22, Aprilu
—.। em]ja je podlaga za življenje ljudi in biokemične procese, ki so Domembni tako za človeka kot delovanje in življenje zemlje p seveda v povezavi s celotno biosfero. Okolje in človek sta med seboj tesno in zapleteno povezani sestavini narave. Očitno je, da sta človekovo življenje in zdravje odvisna od okolja, vendar se tega ne
zavedamo dovolj.
Z
Narava je človeku ponudila zavetje, ga učila in vzgajala, mu dajala hrano za preživetje in ga oblačila. Človek je živel v njenem okrilju, dokler se ni postavil na vrh naravne piramide. Povzdignil seje nad naravo in se ovekovečil kot nezmotljiv, razumen in vseveden vladar. Kot pa vidimo danes, se je krepko zmotil. In kako se narava odziva na te spremembe?
Zdi se, da narava pošteno vrača udarce, kijih prejema od človeka. Človek ji prizadeva rane, ko jo v želji za čim večjim finančnim zaslužkom brezobzirno izkorišča. Na ta način si sam žaga vejo, na kateri sedi. Narava pa vrača udarce tako, da se je okrog našega planeta že ustvarila topla greda, stanjšala se je ozonska plast zraka. Človek samega sebe zastruplja s škodljivimi plini, s pesticidi zastruplja zemljo, ustvarja možnosti za njeno erozijo, nasilno posega v njeno ravnovesje, seka gozdove, povečuje količino odpadkov in ne ve, kam bi shranil škodljive snovi. Zaradi vseh teh dejavnikov nastajajo iz dneva v dan nove bolezni, zoper katere človek praktično nima nobene moči.
Zaradi vseh teh nevarnosti si ne upamo v gozd, na travnik ali polje, k reki ali jezeru, kjer bi se lahko sprostili in začutili har-
monijo z naravo. Zato raje sedimo doma, kjer se počutimo varne, ter večino časa preživimo pred televizorji in računalniki.
Narava pa se ne maščuje človeku le neposredno, ampak napada tudi sestavine, iz katerih človek s presnovo ustvarja energijo za življenje. Na udaru so torej hrana, voda in zrak, ki so osnova za ustvarjanje energije življenjskega pomena.
Človeštvo je od leta 1992 do 1997 poraslo za približno 450 milijonov, to pa presega število prebivalcev ZDA in Rusije skupaj. Rast prebivalstva je dejanski vzrok številnih okoljskih in socialnih problemov. Zmanjšati rast prebivalstva, ki danes rekordno narašča skoraj za 90 milijonov letno, je prednostna naloga sveta. Države v razvoju (afriške dežele, Kitajska in druge) imajo zelo veliko rast prebivalstva, največkrat tudi zaradi manjše splošne razgledanosti in socialnih razmer. V državah v razvoju so najpomembnejša vprašanja, kako prehraniti to prebivalstvo s hrano in vodo ter jim omogočiti bivanje in preživetje. Problemi prebivalstva v industrijskih državah pa so povsem drugačni, saj so dosegli stopnjo rodnosti pod ravnijo reprodukcije. Za to pa sta največkrat kriva hiter gospodarski razvoj in I
da bi se nas tako čimprej rešili. Pomurja ne bomo rešili niti s cesto niti z železnico, ampak z usposobljenostjo pravih mladih ljudi.«
Glavni tajnik ZOTKS Rado Stojanovič je potrdil, da se na državnem nivoju ubadajo s še hujšimi težavami glede odnosa ljudi in inštitucij, ki jih ne morejo pritegniti niti za 15 minut, kaj šele za eno uro: »Očitno so nekateri prišli do ugotovitve, da mladi niso ustrezna politična baza.« Nadaljeval pa je bolj optimistično z obljubo, da bosta iz ZOTKS za vsak vložen tolar prišla nazaj dva, v pomursko okolje pa trije ali štirje, kar je tako razveselilo Rudija Cipota, da je izjavil: »To je doslej najlepša izjava,
naraščajoče bolezni.
V današnjem hitrem tempu življenja se dogajajo različne spremembe v naravnih sistemih, ki vplivajo na ljudi, naravo, rastline, živali, materiale itd. Za veliko večino škodljivih snovi, ki krožijo v različnih življenjskih ciklusih, poskrbi narava sama, da krožijo v presnovnih ciklusih brez obremenitev za okolje.
Človek pa ustvarja s svojimi dejavnostmi, gospodarskim razvojem in industrializacijo dodatne dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na okolje in ljudi. Narava jih seveda zelo težko uniči ali presnovi, vse to pa poteka v zelo dolgem časovnem obdobju.
Kakšne spremembe lahko pričakujemo?
Saj veste - oceani bodo narasli in ogrozili obmorske kraje, nekateri otoki v morju bodo izginili (Deviški, Maldivi), vedno hujše bodo naravne katastrofe v obliki orkanov, tajfunov, poplav, suš, viharjev in drugih pojavov. Danes še vedno uporabljamo ogromne količine fosilnih goriv za avtomobile, za ogrevanje naših domov in v industriji. Pri rem pa bomo še dodatno onesnaževali ozračje. Zato bo morala biti uporaba fosilnih goriv pod nadzorom, pa čeprav so raziskave pokazale, da nafte in nekaterih surovin kljub vsemu ne bo tako hitro zmanjkalo, in ko vemo, da se lahko pridela dovolj hrane ob zmanjšani uporabi pesticidov in umetnih gnojil.
kar sem jih slišal, tudi če štejem obljube ministrov in druge. Rado, ti si do zdaj naš največji dedek Mraz.« Poudaril je, daje ZOTKS organizacija, ki ni državno predpisana in deluje na interesni ravni ter je mogoče edina, ki nekaj daje. Dodal je, da so tudi sami ustanovili izobraževalno raziskovalno fundacijo, iz katere bo šel kapital za vse tiste, ki se bodo po šolanju vrnili v domače okolje.
Pred tem je strokovni vodja, dr. Mitja Slavinec, predstavil delo in program Regionalnega centra in povedal, daje Zveza ob svoji 50-letnici podelila priznanje OŠ III M. Sobota kot najboljši šoli pri razvoju tehnične kulture v Sloveniji. V svojem govoru pa se je spomnil tudi vodje centra Ludvika Fila, ki je ravno v času sestanka moral iti pod kirurški nož. V odsotnosti županov so aneks tako podpisali le nekateri ravnatelji šol, tajnik mestne občine M. Sobota Tibi Ci-giit, podžupanja radenske občine ga. Safran in podžupan občine Gornja Radgona Janko Irgolič.
TOMO KOLES ■
etnajsti april je dan mladih prostovoljcev, ki se širom po Sloveniji vključujejo v najrazličnejše oblike prostovoljnega dela. Ob povečevanju socialnih stisk ljudi je takšno delo še kako dobrodošlo in družbeno pomembno. Na srečo lahko
ugotavljamo, da se nekateri mladi že dovolj zavedajo pomena prostovoljnega dela, še posebno naši anketiranci, ki smo jih obiskali na murskosoboški gimnaziji, delujejo pa pod okriljem prof, pedagogike in sociologije Katice Mladinovič. Prostovoljno delo imajo v sklopu obveznih izbirnih vsebin, ugotavljajo pa, da se v to obliko vsako leto vključuje več dijakov.
Simona Bohar, Murska Sobota (3. letnik):
»Vključena sem v prostovoljno delo na I. osnovni šoli v Murski Soboti, pri učenju pomagam tistim učencem, ki imajo kakršne koli težave. Tja grem tudi do trikrat na teden, kakor me pač potrebujejo. Učim osmi razred, v začetku sem imela dve učenki, zdaj imam eno, s katero sem skupaj že drugo leto. V tem času sva se zelo zbližali, več mi zaupa, učim pa jo tiste predmete, kjer
ima težave. Prostovoljnega dela bi vsekakor moralo biti še več, saj vidim, koliko to pomaga tistim, ki jih učim, na žalost pa marsikateri ne upa povedati, da ima težave, ki jih skupaj lahko zelo hitro rešimo.«
Petra Jauk, Rakičan (2. letnik):
»Obiskujem otroški oddelek v bolnišnici, kjer otrokom pravzaprav krajšamo čas. Z njimi se igramo, pogovarjamo, skupaj gledamo televizijo, počnemo pač vse, kar jih veseli. Tukaj je veliko težje kot v vrtcu, saj otroci odhajajo domov in spet prihajajo novi, tako da se ne morejo tako zelo navezati nate, čeprav se nekateri zelo hitro. Nasploh pa vedno bolj ugotavljam, da
je veliko ljudi, ki bi potrebovali pomoč, mladi pa se žal ne vključujejo preveč, saj si mislijo, da za to nimajo dovolj časa.« Ivo Kalazič, Černelovci (3. letnik);
»Letos sem se odločil, da bom obiskoval vrtec, in od začetka šolskega leta sem vključen v vrtec v ulici Štefana Kovača, kamor hodim vsako sredo po dve uri. Tam se z otroki igram in moram povedati, da mi je zelo všeč, potreben pa je pravi pristop, da se otroku lahko približaš. V začetku je bilo sicer nekoliko težje, saj me otroci niso takoj sprejeli, zdaj pa so se name že navadili in zato
Kaj sploh lahko naredimo in spremenimo?
Za začetek je dovolj, da v primerih, ko lahko določeno pot prehodimo ali se peljemo s kolesom, to res naredimo, ne da bi zapeljali avto iz garaže. Pri tem pa čimbolj izkoristimo javna prevozna sredstva (vlak, avtobus). Za začetek bi bilo dovolj doseči .vsaj to, da pločniki in kolesarske steze ne bi bili parkirišča. Namesto fosilnih goriv bi lahko uporabljali plin ali bi uporabljali obnovljive vire energije (biomasa) in tako močno zmanjšali onesnaževanje. V gospodarstvu pa bi morali uvajati v proizvodnjo ekološko prijazne tehnologije, ki ne bi proizvajale strupenih snovi. Prav tako velik napredek pa lahko dosežemo s tem, da omejimo uporabo umetnih ali kemičnih snovi do te mere, da se uporabljajo le tam, kjer je to potrebno.
Etika do narave se mora spremeniti. Ljudje ne smemo več živeti na račun narave, ne da bi z njo ravnali gospodarno in sonaravno. Ta globalni odnos do narave je potrebno s človeške strani kultivirati na primeren način ter povečati ekološko socialno kontrolo in začeti spremljati svoj odnos do narave. Ljudje se moramo osvestiti, da narava človeku ne pomeni zgolj množično gospodarsko dobrino in zbirko naravnih dobrot, temveč tudi habitat v širšem pomenu besede.
ŠTEFAN SMODIŠI
veliko lažje delamo. Nasploh lahko rečem, da mi prostovoljno delo zelo veliko pomeni, saj se dogaja vedno kaj novega, delo z drugimi ljudmi je zelo zanimivo, menim pa, da bi tega moralo biti še več, predvsem bi se lahko vključilo več fantov.«
Branka Toplak, Murska Sobota (2. letnik);
»Jaz pomagam učencem doma pri učenju, če imajo kakšne težave v šoli. Trenutno hodim k enemu učencu, ki ga učim slovenski jezik, kar traja dp dve uri, enkrat na teden. V začetku je bilo siper malo nezaupanja z njegove strani, zdaj pa že lepo sodelujeva, navadil seje name, zaupa mi in tako mu lahko tudi ustrezno pomagam, zdaj je že zelo napredoval. Glede prostovoljnega dela lahko rečem, daje zelo lep občutek, ko
lahko nekomu pomagaš, mu preneseš npr. svoje znanje. Čez čas postane to del tebe, delo te vedno bolj izpopolnjuje.«
Mojca Pirling, Lipovci (3. letnik):
»V sklopu prostovoljnega dela sem vključena v vrtec v Gregorčičevi ulici in zdaj hodim tja že drugo leto. Lani sem bila pri starejši skupini, letos pa sem v jaslicah, kjer mi je bolj všeč. Tukaj so otroci med prvim in drugim letom starosti, in ko se ukvarjam z njimi, zelo uživam. Mislim, da bi moralo biti še več mladih vključenih v prostovoljno delo, verjetno pa se ne vključujejo, ker tega sploh prav ne poznajo. Spoznati bi
morali to delo, potem bi tudi spremenili mnenje.«
Kornelija Flisar, Murska Sobota (2. letnik):
»Enkrat na teden hodim po dve šolski uri v bolnišnico na otroški oddelek, kjer mi je zelo všeč. To je pravzaprav sprostitev tudi zame, saj se ob igranju čisto prepustim preprostemu veselju in brezskrbnosti. V začetku sicer nisem vedela, kako naj se otrokom sploh približam, zdaj pa sem se na delo z njimi že zelo navadila, tako da hitro navežemo stike. Meni prostovoljno delo zelo veliko pomeni in mislim, da če v življenju delaš s srcem, potem ne delaš to zaradi denarja, pač pa je to v tebi.«
DARJA TIBAOT, FOTO: N. JUHNOV ■
1O
INTERVJU
4. maj 2000, wmi
D
elavski praznik je gotovo prava priložnost za pogovor o aktualnih zadevah, ki najbolj tarejo zaposlene v pomurskih podjetjih. Za sogovornika smo izbrali sekretarja Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Pomurje Danila Šipoša, ki je pred približno štirimi meseci prevzel to odgovorno funkcijo.
Kakšno popotnico ste dobili od dotedanjega prvega moža pomurskih sindikatov Janeza Kovača?
Danilo Šipoš: Ker smo že doslej delali timsko, poleg Janeza Kovača še štirje sekretarji v posameznih upravnih enotah, izraz popotnica ne bi bil najustreznejši. Tako seje z upokojitvijo prejšnjega sekretarja območnega sindikata nadaljevalo že prej skupaj začeto delo, ki izhaja iz naših aktov, splošnih ciljev in nalog Zveze svobodnih sindikatov. Če bi primerjal situacijo, ki se je pojavila ob koncu 1999. in v začetku 2000. leta, s prejšnjimi leti, bi moral povedati, da le-ta za sindikate ni preveč rožnata. Zlasti mislim na naše članstvo v podjetjih, družbah in ustanovah, kajti njihovo število se zmanjšuje, plače pa marsikje zaostajajo, čeprav uradni podatki kažejo drugače. To se navsezadnje kaže tudi v skupnem finančnem rezultatu območne organizacije pomurskih sindikatov. Istočasno smo imeli ob prehodu v novo leto 2000 odprto vprašanje reorganizacije, ko naj bi se pomurska območna organizacija pridružila mariborski. To je povzročilo dodatne skrbi in aktivnosti, zato je bilo v začetku mojega mandata precej nepredvidenih nalog. Tako smo morali poskrbeti tudi za zagotavljanje denarja za nemoteno delovanje območne organizacije ZSSS.
Zelo omejena vloga sindikatov
Kakšen je nasploh odnos sindikatov do aktualnih družbenih razmer? V mislih imam predvsem skrb zbujajoče gospodarske razmere v Pomurju.
Danilo Šipoš: Odnos sindikatov se kaže na več načinov. V naši pristojnosti je sklepanje kolektivnih pogodb, s pomočjo katerih naj bi naše članstvo pridobilo določene ugodnosti. Na žalost moram povedati, da največjo bitko vodimo za to, da sploh ohranimo doslej pridobljene pravice delavcev; tako v normativnem kot tarifnem delu kolektivnih pogodb. Prišlo je le do zelo majhnih popravkov pri prejemkih zaposlenih, upoštevajoč eskalacijsko klavzulo in inflacijo. Zaskrbljeni pa smo nad gospodarskim stanjem v Pomurju, ki je bilo že od nekdaj na prvem mestu po številu stečajev v Sloveniji. Marsikdo še danes čuti posledice izgube delovnega mesta. Pri tem pa je vloga sindikatov zelo omejena. Če gre za stečaj, nam ne preostane nič drugega kot to, da poskušamo prek naše pravne službe izterjati neizplačane terjatve delavcu, ki so nastale pred uvedbo stečaja. Žal je praksa takšna, da se stečajni postopki vlečejo nekaj let in nam v zelo redkih primerih uspe iztržiti minimalni znesek, zato bi morali zakonodajo bistveno spremeniti, če bi hoteli ohraniti premoženje, ki ostane v stečajni masi.
Ob tem se postavlja vprašanje, kako preseči prevelik razkorak med težavami podjetij in interesi članstva?
Danilo Šipoš: Zame je odgovor teoretično zelo enostaven, realizacija pa je bistveno drugačna. Gospodarstvo je treba dvigniti na tako raven, da do teh razkorakov ne bo prihajalo, na kar pa sindikati ne moremo veliko vplivati. Če bi šli v izenačevanje teh razkorakov, bi morali pristajati na zmanjševanje pravic delavcev. Tega pa seveda ne moremo podpreti.
Ob krčenju proizvodnih programov se stalno zmanjšuje število zaposlenih. Kaj konkretnega lahko za zmanjšanje brezposelnosti storite v sindikatih?
Danilo Šipoš: Če gre za ugotavljanje trajnih ali začasnih presežkov v posameznih družbah, je osnovna naloga sindikata, da skrbi za to, da delodajalec dosledno spoštuje delovnopravno zakonodajo. Tako sindikat ocenjuje pravilnost izvajanja postopkov. Na število presežnih delavcev pa imamo žal zelo majhen vpliv. Teoretično je mogoče izpodbijati odločitev delodajalca, delno prek sindikalnih akcij in v okviru pristojnosti svetov delavcev, s katerimi v takih primerih sodelujemo, vendar mu je težko dokazati, da so njegove strokovne službe napačno ocenile situacijo. Ostane nam le skrb, da med presežne delavce ne pridejo delavci, ki so na kakršenkoli način v zaščiteni kategoriji. To so invalidi, mladi delavci, delavci pred upokojitvijo, matere samohranilke in podobno. Pri tem je pomembno, da sindikat znotraj podjetja poskuša zagotoviti izplačilo odpravnin, ki pripada tem delavcem. Tudi to je velik problem, ker presežne delavce ugotavljajo take firme, ki imajo že ob dosedanjem poslovanju določene težave. Tako moramo največkrat tudi za odpravnine, ki delavcem pripadajo po zakonu, delodajalca tožiti.
»Problemi zgorijo na ramenih sindikalistov«
Najtežje je očitno delo sindikalnih zaupnikov in poverjenikov v podjetjih! Na eni strani je delavstvo, ki od njih pričakuje hitro reševanje problemov, na drugi strani pa jih kritizirajo uprave firm. Kako to premostiti?
Danilo Šipoš: To je pravilna ugotovitev, zato bi to priložnost rad izkoristil in se zahvalil vsem tistim sindikalistom, ki delujejo v družbah, zavodih in ustanovah, ker prevzemajo največji del odgovornosti. Pomoč območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov jim je vedno zagotovljena. Na ramenih teh sindikalnih aktivistov mnogokrat »zgorijo« marsikateri problemi, ki se rešujejo znotraj firm. Sindikalno članstvo pa od njih upravičeno pričakuje hitrejše reševanje odprtih vprašanj, vendar premalo vedo, kakšne so dejanske možnosti sindikata. Ta lahko kadarkoli sproži pobude in jih naslovi na vodstvo podjetja, ki jih je I
Pogovor s prvim možem pomurskih sindikatov Danilom Šipošem »Popotnica delavcem ni rožnata!«
dolžno obravnavati, nikjer pa ne piše, da mora predlogu ustreči. V tem je največji problem. Zato skušamo pristojnosti sindikata čimbolj približati članstvu. Temu je namenjeno tudi izobraževanje sindikalistov in članstva.
Velikega pomena je nedvomno panožna organiziranost. Kako ste zadovoljni s tem?
Danilo Šipoš: Na republiški ravni obstaja dvajset sindikatov dejavnosti, ki naj bi strokovno pokrivali vsak svoje področje. V Pomurju deluje enajst strokovnih sindikatov dejavnosti, ki so praktično ustanovili pomursko območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov. Poleg tega imamo vključene tudi nekatere sindikate, ki jih po številu čla
Danilo Šipoš, prvi mož pomurskih sindikatov. Foto: M. J.
nstva ni toliko, da bi lahko organizirali območni odbor dejavnosti. Njihova prvenstvena naloga je sklepanje panožnih kolektivnih pogodb za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter seveda bdenje nad njihovim uresničevanjem. V Pomurju pa deluje še 128 sindikatov v podjetjih, zavodih in ustanovah.
»Premajhna korist regije od zbranega denarja«
V zadnjem obdobju se je zaostril odnos z republiškim vodstvom Svobodnih sindikatov glede organiziranosti. S prihodnjo organiziranostjo so namreč želeli ukiniti pomursko območno organizacijo in jo priključiti Podravju. Se je glede tega kaj spremenilo?
Danilo Šipoš: Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije si je pač zadalo nalogo, reorganizirati območne organizacije, ki so nekakšen servis sindikatom dejavnosti in članstvu, I
na katerega se lahko neposredno sklicuje. V pomurskih sindikatih smo bili odločeni, da sprožimo določene akcije. To se je pokazalo že pri nastajanju delovnega gradiva, saj smo uspeli z zahtevo, da vse območne organizacije, ki jih iz kakršnega koli razloga nova organiziranost izključuje, pritegnejo k obravnavi te problematike. S pomočjo marsikaterega sindikalnega aktivista iz podjetij nam je uspelo že v delovno gradivo uvrstiti spremembo, s katero bi pomurska območna organizacija ostala še naprej.
Koliko sindikalne članarine se prelije za financiranje sindikatov dejavnosti, Zveze svobodnih sindikatov ter stavk
ovnih in solidarnostnih skladov iz Pomurja na sedeže centrale v Ljubljani?
Danilo Šipoš: Številke so iz meseca v mesec drugačne, ker je članarina odvisna od plač naših članov. Ker doslej še nimamo enotnega pravilnika Zveze svobodnih sindikatov, je večina panožnih odborov sindikatov dejavnosti sprejela svoje pravilnike o financiranju in materialnem poslovanju, ki v primerjavi s prej bistveno drugače opredeljujejo
»Včasih imam občutek, da smo že preveč neobčutljivi do vseh nepravilnosti, ki se na žalost še zmeraj dogajajo. In to kljub temu, da pravimo, kako razvito demokracijo imamo.«
zbiranje in delitev članarine. V večini primerov plačuje članstvo en odstotek od bruto plač (prej 0,6 odstotka). Ta članarina se deli tako, da ostane od 30 do 40 odstotkov zbranega denarja sindikatu podjetja, zavoda ali ustanove, preostalih 60 oz. 70 ods
totkov pa se deli na višje ravni organiziranosti. Tako dobijo po novem območne organizacije približno enak znesek denarja kot prej, to velja tudi za republ-
»Na število presežnih delavcev imamo žal zelo majhen vpliv. Teoretično je mogoče izpodbijati odločitev delodajalca, delno prek sindikalnih akcij in v okviru sveta delavcev, s katerimi v takšnih primerih sodelujemo, vendar mu je težko dokazati, da so njegove strokovne službe razmere napačno ocenile.«
iško zvezo, bistveno več pa dobijo republiški odbori sindikatov dejavnosti, zato finančno stanje pomurske območne organizacije ZSSS Pomurja ob koncu leta 1999 ni bilo rožnato.
Za večji vpliv pri
odločanju
Da bi se zoperstavili centra
lizmu, se zavzemate za večji
vpliv nepoklicnih aktivistov?
Danilo Šipoš: Najbrž izhaja to moje zavzemanje iz tega, ker sem delal tudi sam skoraj dvajset let v proizvodnji in tudi tam opravljal funkcijo predsednika sindikata. V praksi se je marsikje dogajalo, da so bili proti tvojim predlogom že v lastnem delov
nem okolju. Zato se zavzemam, da bi imeli neposredni sindikalni aktivisti iz družb in zavodov večji vpliv na odločanje v vseh organih Zveze svobodnih sindikatov. Po prejšnji organiziranosti je svet ZSSS sestavljalo okrog 80 funkcionarjev, od katerih jih je bila polovica poklicno zaposlenih in je bil pri odločanju bistveno večji vpliv nepoklicnih aktivistov, kot je sedaj.
Ali ne bo treba precej več pozornosti nameniti usposabljanju in izobraževanju sindikalistov?
Danilo Šipoš: Zagotovo. V vseh sferah gospodarstva in ne
gospodarstva je izobraževanje in usposabljanje zelo pomemben dejavnik ne le napredka, ampak sploh možnosti delovanja.
Enako velja tudi za vse oblike sindikalne organiziranosti.
Na zadnji konferenci pomurske območne organizacije smo si zadali nalogo, da temu vprašanju namenimo še večjo pozornost kot doslej. Načrtujemo seminarje z različno stopnjo zahtevnosti, saj nekateri potrebujejo več osnovnega predznanja, drugi pa bolj poglobljene oblike izobraževanja.
Tako bo mogoče znanje sproti izpopolnjevati.
Načrtujemo tudi izobraževanje članstva, ki mora dobro poznati pristojnosti sindikata in do katerih oblik pomoči je upravičeno.
Zoper parcialno reševanje panog
Kako pa gledate na najnovejše zahteve šolnikov in zdravnikov po višjih plačah?
Danilo Šipoš: Kot sindikalist te zahteve načelno vsekakor podpiram. Sicer pa menim, da ni rešitev v parcialnem reševanju posameznih panog. Mislim, da je dolgoročna rešitev lahko samo v celotnem obravnavanju problematike gospodarstva in negospodarstva. Bojim se, da gre v tem primeru za obliko mešetarjenja. Kdo je pač v tem uspešnejši in hitrejši, tisti potegne nekaj več, drugi pa se morajo zadovoljiti z ostankom. Prepričan sem, da se gospodarska in družbena politika ne moreta voditi na tak način.
Kakšno popotnico bi namenili pomurskim delavcem ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku?
Danilo Šipoš: Vsem pomurskim delavcem želim, da bi bili zadovoljni na svojem delovnem mestu in da bi zaslužili vsaj toliko, da bi lahko normalno živeli. Istočasno bi želel, da bi zbrali toliko poguma, da bi se znali malo bolj zavzemati tudi sami in z našo pomočjo za svoje pravice. Včasih imam občutek, da smo že preveč neobčutljivi do vseh nepravilnosti, ki se na žalost še zmeraj dogajajo. In to kljub temu, da pravimo, kako razvito demokracijo imamo.
MILAN JERŠEi
W11 , 4. maj 2000 KMETIJSTVO 11
Društvena ocenjevanja vin v letu 2000 za območje Prekmurja
Cene sredstev za varstvo rastlin
Glede na vzorce vin na društvenih ocenjevanjih, ki so potekala od 10. marca do 11. aprila, kažejo rezultati razveseljivo podobo kakovosti vin z območja Prekmurja.											
											
omisije so na 8 društvenih ocenjevanjih ocenile 930 vzor-	iNajooijse zvrsn so pnaeiaii vi- 1 cev vin’ največ, in to kar 256 vzorcev, je bilo na že 15. nogradniki društva v Turnišču, LU ocenjevanju Društva vinogradnikov Goričko v Ivanovcih, Dobrovniku in Veliki Polani. Sorta								iasKi rizling vinograaniKi arustva v Kobilju, V. Polani in Čentibi. Sorta chardonnay je kraljevala na			
najmanj, 62 vzorcev, pa na 3. ocenjevanju v okviru Društva vino- laški rizling je pokazala svojo gradnikov Beltinci. Povprečna ocena vseh vzorcev je 17,70 stalno hvaležnost prekmurski ze-točke. Najvišje povprečje med posameznimi ocenjevanji so do- mlji in vinogradnikom, tako so segli vinogradniki Goričkega s povprečno oceno 17,90 točke. pridelali v povprečju najboljši Preglednica: društvo vinogradnikov, število vzorcev, odstotek in p								Goričkem, saj je povprečna ocena med 31 vzorci kar 18,28 točke. Najboljši renski rizling so pridelali vinogradniki društva iz Len- tovprečna ocena			
Sorta	[ Beltinci	Goričko	| Kobilje	Turnišče	| Lendava	Dobrovnik	V. Polana	Čentiba	skupno	%	
zvrst	18-7,6	45-19,2	20-8,5	37-15,8	16-6,8	37-1 5,8	36-15,4	25-10,7	234	25,0	
	17,20	16,89	17,45	17,49	17,30	17,48	17,46	17,35	*		
šipon	4-12,1	3-11,0	3-11,0	4-12,1	4-12,1	3-11,0	3-11,0	5-15,2	33	3,5	
	17,90	17,75	17,66	17,19	17,62	17,29	17,40	17,58			
laški rizling	13-7,3	31-17,4	7-3,9	29-16,3	17-9,5	27-15,2	16-9,0	18-10,1	178	19,0	
	17,43	17,51	17,86	17,47	17,64	17,57	17,76	17,68			
rizvanec					1-50,0	1-50,0			2	0,2	
					17,92	17,02					
beli pinot	2-3,7	13-24,1	6-11,1	5-9,3	7-13,0	12-22,2	6-11,1	3-5,6	54	5,8	
	17,85	17,53	17,96	18,24	17,92	17,72	18,1	17,89			
chardonnay	6-5,3	31-27,4	7-6,2	15-13,3	11-9,7	17-15,0	15-13,3	11-9,7	113	8,3	
	17,92	18,28	17,88	17,78	17,95	17,98	17,97	17,85			
sivi pinot	1-3,8	4-15,4		1.-3,8	9-34,6	2-7,7	2-7,7	7-26,9	26	2,8	
	15,38	18,15		18,44	17,78	17,48	18,10	17,41			
kerner	1-4,2	7-29,2	1-4,2	6-25,0	3-12,5	5-20,8	1-4,2	24	2,6		
	18,42	17,57	18,12	17,85	17,98	18,00	18,04				
renski	6-5,8	30-28,8	3-2,9	16-15,4	10-9,6	19-18,3	13-12,5	. 7-6,7	104	11,1	
	17,72	17,54	18,08	17,33	17,82	17,79	17,44	17,58			
sauvignon	3-6,8	17-38,6	3-6,8	3-6,8	6-13,6	4-9,1	5-11,4	3-6,8	44	4,7	
	18,24	17,96	17,85	17,63	18,04	17,94	18,13	17,75			
traminec	2-16,7	4-33,3		4-33,3	1-8,3	1 -8,3			12	1,3	
	17,88	17,80		18,02	18,20	18,48					
m. otonel	3-21,4	5-35,7		2-14,3	1-7,1	2-14,3		1-7,1	14	1,5	
	17,85	17,66		17,98	17,60	18,08		18,08			
r. muškat	1-20,0	2-40,0		2-40,0					5	0,5	
	18,22	16,66		18,04							
poseb. kakov.		40-62,5	5-7,8	1-1,6	9-14,0	5-7,8	1-1,6	2-3,1	64	6,8	
		19,13	18,38	18,48	18,37	19,26	17,14	18,30			
drugo	2-11,8	4-23,5		2-1 1,8	1-5,9	6-35,3		2-11,8	17		
	16,32	16,99		16,38	16,86	16,23		17,12			
skupai	62 -6,6	256-27,4	55-5,9	126-13,5	97-10,4	146-15,6	108-11,5	85-9,1	935	100	
	17,61	17,90	17,77	17,57	17,77	17,69	17,70	17,58	17,70		
dave in Dobrovnika. Največ sau-vignonov, kar 17, je bilo ocenjenih na Goričkem. Vina trgatev posebnih kakovosti (pozna trgatev, izbor, jagodni izbor in ledeno vino) je bilo 64 vzorcev, od tega kar 40 z Goričkega, ki postaja tudi v slovenskem merilu pojem za vina posebnih kakovosti.
Vzorci dajejo tudi realne podatke o posameznih sortah v vinogradih na območju Prekmurja. Ugotavljamo, da je osnovna sorta laški rizling, ki gaje 40 odstotkov, sle-, dijo sorta chardonnay z 20 odstotki, renski rizling z 12 odstotki, sau-vignon in beli pinot s po 7 odstotki, šipon s 4 odstotki in druge sorte (sivi pinot, kerner, traminec, muškat otonel...) z 9 odstotki. Žal se vinogradniki premalo odločajo za zasaditev rdečih sort, predvsem modre frankinje in modrega pinota.
Na 6. finalno regijsko ocenjevanje vin, ki je bilo letos v organizaciji Društva vinogradnikov Velika Polana, se je po pravilniku uvrstilo 235 vzorcev vin, vendar so jih prinesli vinogradniki na ocenjevanje 140. Vzrok, da niso vsi vinogradniki izkoristili možnosti sodelovanja, lahko iščemo v tem, da smo ob dostavi vzorcev zahtevali uradno letno prijavo pridelka za posamezni vzorec vina. Vina, ki so se uvrstila na finalno ocenjevanje, so morala doseči, odvisno od števila vzorcev posamezne sorte na društvenih ocenjevanjih, oceno vsaj 17,90 točke, pri pozni trgatvi vsaj 18,30 pri izboru 18,50, jagodnem izboru 18,80 in pri ledenem vinu vsaj 19,10 točke. Povprečna ocena 140 vzorcev je bila 18,38 točke, to je glede na lansko ocenjevanje za 0,03 točke višje povprečje. Letošnja ocenjevanja lahko strnemo z ugotovitvijo, da pijemo v Prekmurju zelo dobra vina letnika 1999.
ERNEST NOVAK, univ. dipl, inž. kmet., KSS za Pomurje ■
^0Vj predsednik kmečkega sindikata
Vinogradniško društvo Velika Polana
Dolenjec nasledil Prekmurca
— a občnem zboru slovenskega kmečkega sindikata na Trojanah so namesto dosedanjega predsednika Evgena Sapača iz Prekmurja, ki je na funkciji zamenjal predsednika kmečkega sindikata Cirila Smrkolja, ker je slednji postal minister za kmetijstvo, izvolili Marjana Gorenca iz Dolenjske. Izvolili pa so tudi tri podpredsednike Sonjo Škof, Franca Zalokarja in Jožefa Štefka. V nadzorni odbor so izvolili Evgena Sapača, Antona Šinigoja, Iztoka Gramca, Viktorja Marolta in Jožeta Pršina. Na naslednji seji SKS bodo člani izmed zadnje naštetih izvolili predsednika nadzornega odbora slovenskega kmečkega
sindikata.
Zbrani na občnem zboru kmečkega sindikata pa so sprejeli še več sklepov. Med drugimi, da se vzpostavi tesnejše sodelovanje SKS z Zvezo kmetic, s podeželsko mladino Slovenije, s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in še posebej s krovnimi organizacijami kmetov v EU. V SKS bi bilo smiselno združiti vsa branžna združenja pridelovalcev poljščin in rejcev živali. Na zboru so predlagali tudi odpravo davka na dodano vrednost v kmetijstvu, uvedbo zelene nafte za kmete, maksimalno racionalizacijo zaposlitev v administraciji kmetijskega ministrstva in da bi odkupne cene sto odstotno pokrivale stroške pridelave. Zavzeli so se še za čimprejšnjo rešitev težav z veliko divjadjo (posebej z medvedi) in/a čimprejšnjo uskladitev kmetijske zakonodaje tako, da bo ustrezala tudi kmetom.
Na občnem zboru pa so kmeč-
ki sindikalisti posebej opozorili na potrebo ureditve obremenitev zakupnikov državnih kmetijskih zemljišč. Opozorili so, da je treba preveriti statut, ali so funkcionarji lahko člani SKS. Zavzeli so se, da tisti, ki opravljajo državne funkcije, ne bi smeli imeti vodilnih vlog v kmečkem sindikatu. Seveda so se, kot vsi kmetijci, tudi člani kmečkega sindikata zavzemali, da bi krediti za naložbe v kmetijstvo bili brez TOM-a in za reševanje vseh, že stokrat omenjenih problemov,
ki težijo kmete.	.
BORIS HEGEDUŠ ■
za kmetovalce
Pri ocenjevanju vin lani med najboljšimi
Izobraževanje članov in izposoja vinske opreme
inogradniki iz velikopolanskega vinogradniškega društva so se organizirali pred štirimi leti. Sedaj je v društvu 156 članov iz Velike Polane, Male Polane, Brezovice, Hotize, Žižkov, Črenšovcev in drugih okoliških krajev. Čeprav gre dejansko za člane iz nižinskih vasi, pa je za te kraje značilno, da ima skorajda vsaka hiša vinsko klet in gorice v Lendavskih ali katerih drugih goricah.
V
Predsednik društva Alojz Jerebic je povedal, da so v prejšnjih letih skrbeli za izobraževanje članov na področju vinogradništva in sadjarstva, organizirali ocenjevanje vin in sodelovali na njih v drugih krajih, članom društva so omogočili tudi izposojanje vinske opreme, organizirali pa so tudi družabne prireditve, ki so bile povezane z vinogradništvom in vinom, ter sodelovali na vinogradniških prireditvah v drugih krajih.
Tako so lani organizirali izobraževanje za obrezovanje vinske trte in sadnega drevje, v okviru društva pa so pripravili tudi poskušanje mladega vina in ugotavljanje napak. Pri tem so kot svetovalce povabili tudi vinogradniške in vinske strokovnjake. Organizirali so ocenjevanje vin v okviru društva, v katerem je bilo ocenjenih 78 vzor-
cev. S povprečno oceno pri tem ocenjevanju vin sO bili zadovoljni, saj je med najvišjimi med prekmurskimi vinogradniškimi društvi. Med najboljšimi so bili tudi pri ocenjevanju vin v Prekmurju. S štirimi vzorci so sodelovali na vinskem ocenjevanju na sejmu v Gornji Radgoni, kjer je dobil Milan Jaklin iz velikopolanskega društva zlato medaljo kot leto pred njim Janez Kovač. Na rezultate so ponosni, saj dokazujejo znanje članov društva pri pridelavi vina.
Lani so organizirali izlet po pomurskih vinogradniških krajih. Prejšnja leta so obiskali še Bizeljsko, avstrijski Kloch in Blatno jezero na Madžarskem. S svojo vinsko ponudbo so sodelovali tudi pri organizaciji prireditve ob razglasitvi Velike in Male Polane za evropsko vas štorkelj, na Polanskih dnevih,
na Festivalu vina v okviru Lendavske trgatve, novembra pa so njihovi člani sodelovali na martinovanju, ki ga je organiziralo domače turistično društvo. Sodelovali so tudi na mednarodnih vinogradniških igrah v Dobrovniku in zasedli drugo mesto.
V preteklih letih so kupili tudi nekaj opreme, ki si jo člani lahko izposojajo, in sicer polnilno linijo, tri filtre za vino, reflektometre, bakreno lakovnico in grelec za mošt. Člani si najbolj izposojajo filtre za vino, potrebovali pa bi še pripravo za lepljenje etiket.
Program dela, ki so si ga zadali za letos, je podoben lanskemu. Ob tem pa je letos velikopolansko vinogradniško društvo prevzelo koordinacijo prekmurskih vinogradniških društev, kar je bila lani naloga lendavskih vinogradnikov. To pa vključuje tudi organizacijo ocenjevanja vina prekmurskih društev, ki so ga pripravili pred kratkim. Za letos načrtujejo izlet po Ijutomer-sko-ormoških goricah, v naslednjem letu pa bi radi spoznali še primorska vinorodna območja.
J. GABOR!
Kmetijska zadruga Radgona, prodajalna G. Radgona ime pripravka pakiranje cene v sit belo olje 1/1 646,11
chorus	15 g	868,85
rubigan	50 ml	1.230,00
delan	0,1	1.613,17
karathane wp	1/1	2.296,00
bayleton sp.	1/1	2.051,00
euparen	1/1	3.511,00
pinuron	0,1	1.681,85
orthus 5sc	0,1	1.179,00
thiodan	1/1	2.478,00
lebaycid	0,2	980,81
zolone	1/1	2.862,00
basudin	1/1	2.564,00
diptereks	1/1	2.892,00
dithane m 45	1/1	1.100,00
captan	1/1	1.192,00
pepelin	1/1	384,72
kupropin	1/1	673,00
cuprablau	1/1	705,60
karate	0,2	2.015,00
pirimor	0,1	1.849,00
antracol	1/1	1.304,00
dicuran torte	1/1	5.620,00
goltix	1/1	5.500,00
dual gold	1/1	4.167,00
betanal tandem	1/1	4.911,90
betanal progres OF	1/1	7.097,00
betanal am	1/1	4.550,00
piramin turbo	1/1	4.029,00
promepin ks 50	1/1	1.482,00
treflan	1/1	2.460,00
archer	1/1	7.366,20
pinovit k	1/1	1.116,20
pinovit n.	1/1	1.357,00
sencor	1/1	12.000,00
sencor	100 g	2.024,49
boom efekt	1/1	2.111,00
cidokor	0,1	760,00
primextra gold	1/1	2.505,00
voiaton ec 500	1/1	3.224,00
mesurol fs 500	1/1	9.405,00
stomp	1/1	1.650,00
starane	0,2	2.708,00
f usilade super	1/1	6.168,00
agil	0,1	1.150,00
primextra tz	1/1	1.615,00
prohelan t	1/1	1.500,00
merlin pak	0,5 ha	4.555,00
perfection	1/1	1.702,00
perfection	0,1	400,00
basamid	1/1	1.750,00
ridomil gold	1/1	3.345,00
ridomil gold	250 g	359,00
antracol combi	1/1	3.169,00
acrobat mz	1/1	4.100,00
switch	100 g	3.159,00
mikal	1/1	3.200,00
Champion	1/1	1.050,00
baycor	1/1	6.000,00
Članom zadruge pripada 2odstotni članski popust.		
Kmetijska zadruga Martjanci, prodajalna Martjanci ime pripravka pakiranje cene v sit		
belo olje	1/1	616,00
folidol	1/1	1.183,00
pinuron	0,2	1.586,20
zolone	0,125	701,30
basudin	0,1	411,80
dithane m 45	1/1	1.168,90
captan	1/1	1.252,60
cuprablau	1/1	753,20
karate	0,2	6.309,90
antracol	1/1	1.274,10
dicuran torte	1/1	5.430,00
goltix	1/1	5.155,80
dual gold	1/1	3.878,00
betanal progres OF	1/1	4.840,80
piramin turbo	1/1	3.767,50
archer	1/1	6.985,20
pinovit n	1/1	1.314,50
sencor	0,1	1.889,50
boom efekt	1/1	2.021,30
primextra gold	1/1	2.368,90
mesurol fs 500	0,2	2.799,20
agil	0,1	1.200,80
agil	1/1	9.052,60
primextra gold	1/1	2.417,40
prohelan t	1/1	1.400,40
bancol	100 g	824.00
ridomil gold	1/1	3.025,30
herbocid	1/1	874,60
ŠPORT
4. maj 2000, VESTNIK
Razmišljanje
Na zadnjem derbiju le 600 gledalcev
V soboški Fazaneriji je bil odigran zadnji, šestindvajseti prekmurski prv-oligaški nogometni derbi med soboško Muro in beltinskim Potrošnikom. Belt-inčani se namreč po devetih letih po-slavljajo od prve državne lige in bodo v naslednji sezoni tekmovali v drugi. Derbi je potekal v senci dosedanjih srečanj Mure in Potrošnika, saj je na igrišče pritegni! borih 600 ljubiteljev nogometa, medtem ko se je na nekaterih prejšnjih derbijih zbralo tudi po 5000 gledalcev. To je rezultat trenutnega stanja prekmurskih prvoligašev, ki sta se znašla na dnu lestvice. Mura je tokrat povsem nadigrala Potrošnik in bi lahko zmagala s še višjim rezultatom. To pa je bila tudi prva zmaga Mure po šestih kolih, ko je nazadnje v Fazaneriji premagala Potrošnik z 1:0, Beltinčani pa so doživeli najhujši poraz doslej v medsebojnih srečanjih. Tako se končuje nogometno obdobje, ki je Beltince promoviralo v širši slovenski javnosti kot naj... slovensko nogometno vas. Ne obeta pa se jim tudi ničkaj lepa pr-ihodnost. V medsebojnih srečanjih so bi uspešnejši Sobočani z 12 zmagami, Beltinčani pa z 8 zmagami, medtem ko se je 6 tekem končalo neodločeno. Mura je dosegla 44, Potrošnik pa 31 golov. Med strelci je bil najuspešnejši Škaper, ki je dosegel 7 golov za ekipo Potrošnika in 5 za Muro. Dejan Baranja je dosegel 5 golov za Muro in 3 za Potrošnik, Ilič je bil 5-krat strelec za Muro in 1 -krat za Potrošnik, Gutalj je 4 gole dosegel za Muro in 2 za Potrošnik. Po 3 gole so dosegli Džafič in Kečan za Potrošnik ter Cifer in Vogrinčič za Muro, po 2 pa Vickovič, Šarkezi in Alihodžič za Muro ter Moro za Potrošnik.
V štiriindvajsetem krogu prvenstva v drugi državni nogometni ligi so prijetno presenetili Črenšovci, ki so premagali Elan iz Novega mesta, tretjeuvrščeno moštvo, in tako dosegli prvo spomladansko zmago na domačem igrišču. Črenšovčani so tokrat prikazali eno najboljših iger pred domačim občinstvom. Lendavska Nafta je gostovala pri Jadranu Šepiču in nepričakovano gladko izgubila.
V tretjeligaški konkurenci je bil v enaindvajsetem krogu v Renkovcih derbi kandidatov za prvo mesto med Renkovci in Odranci, ki je pritegnil rekordno število gledalcev, saj se jih je zbralo 650. Strelca golov sta bila S. Lebar in Kocet.
Renkovci so bili boljši in zasluženo zmagali ter so tako pet krogov pred koncem tekmovanja zelo blizu naslovu prvaka.
Prijetno so presenetili nogometaši Lesoplasta iz Križevec, ki so nepričakovano zmagali v Bakovcih. Preseneča tudi gladka zmaga Turnišča nad Čardo v Martjancih. Zelo razburljivo je bilo v Bratoncih, kjer si je Hotiza zmago zagotovila šele v zadnji minuti igre. Polana je doma premagala Kobilje in tako napovedala, da želi še naprej obdržati status tretjeligaša. Gorički derbi med Tromejnikom Sloveniko in Goričanko Big Fun seje na Kuzmi končal brez zmagovalca. Prav tako se je končala tudi tekma v Veržeju med Veržejem in Kemo iz Puconec.
V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota so zmagali favoriti in tako še naprej ostaja odprto vprašanje, katero od štirih moštev - Apače, Tišina, Rakičan in Upa - bo postalo prvak in se uvrstilo v tretjo državno ligo. V prvi medobčinski nogometni ligi Lendava je bilo odigrano prvo kolo končnice.
Bistrica je premagala Panonijo, Nedelica pa Čentibo. Zmagovalca imata tako največ možnosti za osvojitev prvega mesta.
Si. mobil liga
Rezultati - 29. krog
Mura : Potrošnik 6 : O
Publikum : Dravograd 2 : 2
Domžale : Pohorje 6 : 1
Maribor: Olimpija 2 : O
Rudar: Primorje 3 : O
Gorica :	Korotan	2	: 1	
Maribor	2922	5	2 80:26	71
Gorica	2917	5	7 47:28	56
Rudar	2916	7	6 46:28	55
Korotan	2913	7	9 52:37	46
Primorje	2912	9	8 47:41	45
Publikum	29 8 1 4		7 39:40	38
Olimpija	2911	4 14 53:54		37
Dravograd	29 9 1 01 0 38:48			37
Domžale	29 9	7 1 3 40:45		34
Mura'	29 9	6 14 43:42		33
Potrošnik	29 3	6 20 18:71		15
Pohorje	29 2	6 21 20:62		12
2.SNL
Rezultati - 23. krog Zagorje : Črenšovci 6 : 1 Nafta : Avtoplus 3 : O
Šmartno : Iv. Gorica 1 : 3
Tabor: Rogoza 7 : O
Koper: Drava 4 : 1
Aluminij: Jadran 4 : 2
Železničar: Šentjur 5 : 2
Elan : Triglav 1 : 1
Rezultati - 24. krog Črenšovci : Elan 2 : O Jadran : Nafta 3:0 Iv. Gorica : Zagorje 5 : 2 Triglav : Železničar 1 : O Šentjur: Aluminij 1 : 2 Drava : Tabor 1 : 1 Rogoza : Šmartno 3 : 4 Avtoplus : Koper 1 : 1
Koper	2418
Tabor	2417
Elan \	2414
Aluminij	2413
Železničar	2413
Šmartno	2413
Zagorje	2410
Triglav	2410
Iv. Gorica	24	9
Jadran	24	7
Šentjur	24	7
Nafta	24	6
Drava	24	5
Rogoza	24	5
Črenšovci	24	4
Avtoplus	24	1
4 2 66:16 58
4 3 54:12 55
4 6 40:26 46
4 7 49:27 43
4 7 35:21 43
4 7 46:37 43
5 9 41:32 35
4 10 34:31 34
3 12 38:38 30
9 8 27:30 30
7 1 0 27:42 28
6 1 2 21:39 24
7 1 2 21:35 22
5 1 4 20:49 20
4 16 19:63 16
51711:51 9
3.SNLvzhod
Rezultati - 20. krog
Kerna : Kobilje 0 : 1
Lesoplast: Polana 3 : 2
Turnišče : Bakovci 3 : 3
Goričanka : Čarda 3 : 1
Odranci: Tromejnik 5 : 2
Hotiza : Renkovci 0 : 1
Veržej : Bratonci 1 : 2
Rezultati - 21. krog
Veržej : Kerna 1 : 1
Bratonci: Hotiza 3 : 4
Renkovci : Odranci 2 : 0
Tromejnik : Goričanka 2 : 2
Čarda :'	Turnišče	0		3	
Bakovci	: Lesoplast .1			: 3	
Polana:	Kobilje 2 :		0		
Renkovci	2118	3	0	44:12	57
Odranci	2115	2	4	52:17	47
Goričanka	2110	6	5	36:21	36
Čarda	2110	2	9	35:26	32
Bakovci	21 9	3	9	35:27	30
Kobilje	21 8	5	8	35:41	29
Hotiza	21 8	3 10 42:40			27
Veržej	21 7	5	9 34:39		26
Lesoplast	21 7	5	9 35:41		26
V zadnjem srečanju prekmurskih prvoligašev je Mura premagala Potrošnik z najvišjim rezultatom doslej. Fotografija: Nataša Juhnov
Turnišče	21	7 4 1 0 30:40	25
Tromejnik	21	4 7 1 0 37:45	19
Polana	21	5 3 1 3 23:53	18
Bratonci	21	3 5 13 28:55	14
l.MNLMS
Rezultati - 17. krog
Pušča : Serdica 2 : 3
Prosenjakovci: Rakičan 1 : 7
Apače : Ljutomer 2 : 1
Tišina : Hodoš 5 : 1
Grad : Ižakovci 1 : 1
Lipa : Cankova 2:0
Rezultati - 15. krog (5. do 8. mesto)
Lakoš : Petišovci 11:0
Dobrovnik : Olimpija 2 : 2
Lakoš	1 5	7
Dobrovnik	15	4
Olimpija	15	2
Petišovci	15	2
3 5 32:24 24
5 6 21:30 17
3 1 0 20:34 9
112 16:61 7
2.MNLMS
Rezultati - 17. krog
Gančani : Šalovci 3 : 2
Roma : Rotunda 7 : 3
Dokležovje : Bogojina 6 : 3
Slatina : Makoter 2 : 0
Apače	1712 3	2 55:16	39
Tišina	1711 6	0 52:25	39
Rakičan	1711 5	1 50:17	38
Lipa	1712 2	3 41:21	38
Ižakovci	17 6 8	3 32:23	26
Cankova	17 7 3	7 39:32	24
Serdica	17 7 2	8 4«:28	23
Grad	17 6 4	7 29:26	22
Ljutomer	17 4 4	9 24:49	16
Hodoš	17 2 2 1 3 19:58		8
Pušča	17 1 3 13 20:59		6
Prosenjakovci! 7 2 0 1 5 16:63			6
Roma	1713
Dokležovje	1711
Slatina	1711
Makoter	17 9
Gančani	17 7
Šalovci .	17 4
Rotunda	17 2
Bogojina	17 1
2 2 61:20 41
3 3 62:20 36
3 3 42:16 36
2 6 47:23 29
4 6 41:40 25
3 10 30:47 1 5
114 16:64	7
2 1 4 31:100 5
l.MNL Lendava
Rezultati - 15. krog (1. do 4. mesto)
Bistrica:	Panonija 4 :	2
Nedelica	: Čentiba 4	: 3
Bistrica	1510 2 3	47:16 32
Nedelica	1510 1 4	38:25 31
Čentiba	15 8 16	36:27 25
Panonija	1 5 6 6 3	33:26 24
2.	MNL Lendava
Rezultati - 15. krog
Kapca : Žitkovci 2 : 1
Nafta vet. : Dolina 0 : 1
Graničar: Mostje 8 : 2
Nafta vet.	1 51	2	0	3	34:18	36
Kapca	1 5	8	4	3	36:23	28
Graničar	1 5	6	2	7	38:26	20
Žitkovci	1 5	6	1	8	34:30	19
Mostje	1 5	4	2	9	25:50	1 4
Dolina	1 5	3	3	9	17:37	12
Mali nogomet	__
Soboška tretja osnovna šola prva
V Cerknici je bilo finale državnega prvenstva osnovnih šol v malem nogometu za deklice. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa OŠ III iz Murske Sobote in postala državni prvak, kar je vsekakor lep uspeh. OŠ III iz Murske Sobote je premagala OŠ Šempas s 3:1, OŠ Voličina z 2:0, z OŠ Cerknica pa igrala 0: 0. Vrstni red: 1. OŠ III Murska Sobota, 7,2. OŠ Šempas, 4,3. OŠ Voličina, 4, in 4. OŠ Cerknica, 1 točka. Simona Kuzma je bila razglašena za najboljšo igralko na turnirju. Za osvojeni naslov državnih prvakinj zaslužijo dekleta vse čestitke, enako tudi njihov mentor Marjan Sukič. (FM)
Nogometašice OŠ lil iz Murske Sobote - državne prvakinje. Stojijo od leve: Nataša Nemec, Simona Kuzma, Daša Kardoš, Monika Herbaj, Marjan Sukič (mentor); čepijo: Alenka Miljkovič, Vanja Kozic, Tjaša Tibaut in Sanja
Nogometna liga Si. mobil
Mura: Potrošnik 6:0
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 600. Sodnik: Boroška (Maribor). Strelci: 1 : 0 Mesarič (6), 2 : 0 Dominko (30), 3 : 0 Vogrinčič (44), 5 : 0 Vogrinčič (64), 5 : 0 Vogrinčič (85), 6 : 0 Antolin (avtogol - 89).
Mura: Nemec, Bagola, Cifer, Fras (Novak), Mesarič (Gostan), Žilavec, Dvoršak, Vogrinčič, Ošlaj, Dominko, Risbe (Gabor).
Potrošnik: Zver, Zlatar (Kavaš), Ulen, Cener, Zorica (Horvat), Popescu (Mertuk), Tratnjek, Antolin, Bukovec, Adjei, Škafar.
2.SNL
Črenšovci: Elan 2:0
Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Brence (Maribor). Strelca: 1 :0 Godina (57), 2 : 0 De. Horvat (86).
Črenšovci: Karoli, Da. Horvat (De. Horvat), Hartman (Tratnjek), Br. Horvat, Pucko, Brunec, Plej, Gomboc, Kustec, Krapec (Kreslin), Godina.
Jadran: Nafta 3:0
Krvavi potok - Igrišče Jadrana, gledalcev 200. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Koradin (30), 2 : 0 Koradin (59), 3 : 0 Mamič (77).
Nafta: Starovasriik, Hozjan (Horvat), Kulčar, Škerbič, Tompa, Drvarič, Gerenčer, Novak (Tratnjek), Utroša, Šabjan, Zver(Gy6rkeš).
3.	SNLvzhod
Renkovci:Odranci 2:0
Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 650. Sodnik: Tratnjek (MS). Strelca: 1 :0S. Lebar (41), 2 : 0 Kocet (87).
Renkovci: A. Lebar, Felbar(Balažič), Kerman, Nežič, S. Bojnec, Litlop, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet (Graber), S. Lebar (Plej), D. Ritlop.
Odranci: Marič, Kreslin (Zakojč), Kerčmar, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Mertik, S. Virag (Golob), Sil. Hozjan (Zadravec), B. Berendijaš, Pozderec, Kavaš. Čarda: Turnišče 0:3
Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Benko (62), 0 : 2 Benko (70), 0 : 3Temar(79).
Čarda: Lepoša, Lipič, Čarni, Jaklin, Cigut, Antolin, Vogrinčič, Cmor(Emiša), Gjerek (Lang), Horvat, Titan (Matuš).
Turnišče: Kamnik, Lutar, Lacko (Haubar), D. Pucko, J. Pucko, Prendl, Temar (Škafar), Prša, Benko (Žižek), Emiša, Vegič.
Bratonci: Hotiza 3:4
Bratonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 100. Sodnik: Kmetec (Hotinja vas). Strelci: 1 : 0 Panker (8), 2 :0 Panker (41), 2 :1 Gybrk6š(48), 2 : 2 Petkovič (62), 2 : 3 Gy6rk6š (77), 3 : 3 Panker (82), 3 : 4 Ritlop (90).
Bratonci: Kuzma, Tkalec (Mertuk), Mlinarič, S. Koren, Fras (Markovič), Panker, Gy6rek, Forjan, Lopert, D. Koren, Ivančič.
Hotiza: Plej, Hozjan, Oletič (Gybrkdš), Kolar, Farkaš (Petkovič), Jakšič, Albert Lackovič, Kerek, Albin Lackovič, Ritlop, Voroš.
Veržej: Kerna 1:1
Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 100. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelca: 0 : 1 Kutoš(10), 1 :1 B. Osterc (13).
Veržej: Balažič, Kavaš, Kosi, Stajnko (Smodiš), Fras, Pučko, Sunčič, Cmrečnjak, Ropoša (Kolb), B. Osterc, Puhar.
Kerna: Sočič, D. Banfi, B. Banfi (Vlaj), Sočič, Maček, Ivančič (Gršič), Škedelj, Kuhar, Bočkorec (Gomboši), Kutoš, Vinčec.
Tromejnik Slovenica: Goričanka Big Fun 2:2
Kuzma - Igrišče TromejnikaSlovenice, gledalcev 450. Sodnik: Bukovec (Lendava). Strelci: 0:1 Poredoš (42), 1 :1 Šalamon (48), 1 : 2 Lapoša (59), 2 :2J. Horvat (76).
Tromejnik Slovenica: Husar, Bence, Hajdinjak, J. Horvat, Šinko, Cener, Turza (Kranjec), Kovač, B. Horvat, Šalamon, Kulcsar.
Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Kolar, F. Vogrinčič, Ficko, Poredoš (Gider), Kren, Turza (Lapoša), Kosednar, Šuša (Frčko), S. Vogrinčič.
Bakovci: Lesoplast 1:3
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Partlič (Pekre). Strelci: 1 : 0 Recek (17), 1 :1 Kerčmar (19), 1 :2 Šebok (46), 1 :3 Gjergek (47).
Bakovci: Gregorič, Grantaša, Živič, Donša, Buzeti, Fajdiga, Verban, Viher, Šadl (Hari), Krančič, Recek.
Lesoplast: Holcman, Kardoš, Šebok, Čahuk, Cor, Čerpnjak, Kerčmar, Škeriak, Gjergek, Lepoša (Veleberi), Malačič.
Polana: Kobilje 2:0
Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 150. Sodnik: Pintarič (Črenšovci).
Strelca: 1 :0 Biro (6), 2:0 Gabor (76).
Polana: R. Žižek, Z. Hozjan, Pal, Laki, K. Hozjan, Kranjec, Biro, Gabor, A.
Horvat (Zver), J. Hozjan (Prša), lmre(D. Horvat).
Kobilje: Zver, Gregorec, Ban, Horvat, J. Bukovec, Kocet, Laci, Turner, Šijanec, Trajber, Martišek(Nemet).
Košarka __________________________
V Soboti seminar za nove sodnike Fibe
V organizaciji KZ Slovenije in KK Radenska Creativ je bil v Murski Soboti seminar za nove sodnike evropske košarkarske federacije FIBA. Na seminarju, ki sta ga vodila priznana in že uveljavljena domača sodnika Fibe Iztok Rems (Ljubljana) in Stojan Fišer (Murska Sobota), predavali pa so predstavniki tehnične komisije Fibe Ljubomir Kotleba kot predsednik ter Valentin Lazarov in Alan Richardson kot člana, je sodelovalo 1.1 kandidatov (po 2 iz Rusije, Poljske in Jugoslavije ter po 1 iz Izraela, Cipra, Turčije, Italije in Slovenije). Po končanih predavanjih o novih pravilih igre 2000, filozofiji in psihologiji sojenja so kandidati opravljali teoretični (testi) in praktični del izpita (sojenje tekem). Med seminarjem Fibe je bil v Murski Soboti turnir kandidatov za sestavo slovenske reprezentance do 20 in 22 let. Udeleženci seminarja in slovenski sodniki Fibe so imeli skupno srečanje v Radenskinem vinskem hramu na Janževem Vrhu, na sklepni prireditvi v vinotoču Emiša pa jih je pozdravil župan občine Moravske Toplice Franc Cipot. Seminar Fibe v Murski Soboti je bil vzorno organiziran, kar je vsekakor lepo nriznanie za soboške in slovenske košarkarske delavce. (FM)
fifil , 4. maj 2000
ŠPORT
Zenski nogomet
Korpičeva tri gole
V desetem krogu prvenstva v ženski nogometni ligi je vodilna ekipa Škale-Pande premagala Pohorje s 3: 1. Vse tri gole za Škale-Pande je dosegla Anica Korpič. Prihodnjo nedeljo bodo nogometašice ŠkaleFande igrale prvenstveno tekmo kot predtekmo prvoligašev Mure in Primorja. (FB)
Kegljanje
Društvo jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote je organiziralo pod pokroviteljstvom Občine Cankova pri Ledavskem jezeru v Kraščih prvo državno prvenstvo motornih jadralnih padalcev. Sodelovalo je devet tekmo-
Rokomet
2. liga moški vzhod					2. liga moški vzhod				
Korotan	1817	0	1 1 12:3234		Pyramidia	1818		0	0 609:33636
Rudar II	18.12	1	5 88:56.	25	Ptuj	1814		2	2 569:34230
Sl. Gradec	1811	2	7 80:64	23	Arcont Radgona 1814			1	3 563:45029
Rolo Strnad	1810	0	8 75:69	20	Kras	1810		1	7 466:47821
Žalec	18 8	1	9 69:75	17	Ormož B	18	8	1	9 504:5371 7
Hrastnik	18 8	0 10 71:73		16	Duplje	18	6	2 1 0 416:4781 4	
Nafta	18 7	1 1 0 70:74		15	Jezersko	18	5	1 1 2 429:5301 1	
Radenska	18 6	0 1 2 54:90		12	Dom Zabnical 8		5	1 1 2 371:4951 1	
Fužinar	18 4	1 13 51:93		9	Maribor	18	2	3 1 3 422:5277	
Šoštanj	18 4	1 13 51:93		9	Razkrižje	18	1	2 1 5 412:5884	
Kegljanj^
m
* -kV	- JI

4
Kegljavke Nafte iz Lendave, članice druge državne lige vzhod. Stojijo od leve: Radikovič, Varga, Horvat, Ščap, Tišler; čepijo: Stanič, Sapač in Utroša. Fotografija: Jure Zauneker
Strelstvo - trap
Dvoboj Slovenija - Hrvaška
Na Strelišču v Rakičanu je bil mednarodni dvoboj v streljanju na umetne golobe med mladinskima m članskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške. V članski konkurenci A-reprezentanc je zmagala Hrvaška s321 ;318, v konkurenci B-reprezentanc pa je zmagala Slovenija s 320:313. V slovenski A-reprezentanci je nastopil Boštjan Maček (SD Štefan Kovač MS) in s 106 golobi pristal na osmem mestu. V mladinski' konkurenci A-reprezentanc je zmagala Slovenija s 313 : 298, v konkurenci B-reprezentanc pa je zmagala Slovenija s 309: 287. V slovenski B-reprezentanci je nastopil Miha Šafarič (SD Štefan Kovač MS) in dosegel 106 zadetkov. V tekmovanju za nagrade organizatorja je zasedel pri članih Oskar Šmid (GR) drugo mesto, med mladinci je bil Miha Šafarič (MS) tretji, med ženskami pa je zmagala Jasmina Maček (MS).
Namizni tenis
Najboljša Xu Jia in Horvat
Po končanem rednem delu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi so Moravske Toplice Sobota zasedle peto, Radgona pa sedmo mesto. Tako bosta igrali obe ekipi v končnici tekmovanja za peto mesto. Presenetili so Sobočani, saj so bili vse do zadnjega kroga v igri za najboljšo četverico, vendar jim v zadnjem kolu ni uspelo premagati Ere. To je vsekakor lep uspeh, zlasti še, ker igrajo samo z doma vzgojenimi igralci, brez tujcev. Najboljši igralec v ekipi je bil Horvat s 27 zmagami in 15 porazi. Unger je zabeležil 23 zmag in 21 porazov, Kocuvan pa je 18-krat zmagali in 21 -krat izgubil. Dvojica Unger - Horvat je dosegla 5 zmag in 8 porazov.
Radgona je verjetno pričakovala z okrepljenim Kitajcem Xu Jianom več kot sedmo mesto. Kitajec je bil sicer daleč najboljši igralec v ekipi, saj je dosegel 37 zmag in le 7-krat izgubil ter bil tretji najuspešnejši igralec v ligi. Rihtarič je 14-krat zmagal in 21 -krat izgubil ter ima po dolgih letih prvič negativen rezultat. Solar je dosegel 8 zmag in 26 porazov, Benkovič pa le 2 zmagi in 15 porazov. V dvojicah sta Rihtarič - Xu Jia dosegla le dve, Xu Jia - Benkovič pa le eno zmago. (M. U.)
Kovačev rezultat je 40:0
Namiznoteniški- igralci Kerne iz Puconec, ki so si že v prejšnji tekmovalni sezoni priigrali status prvoligaša, vendar so se tekmovanju odpovedali, so se tokrat sprehodili v drugi državni članski ligi, saj so brez poraza zasedli prvo mesto in drugič postali prvoligaši. Ekipa, ki je bila tokrat okrepljena z Benkom, je prepričljivo premagala vse nasprotnike in osvojila maksimalno število točk. Kovač je brez poraza dosegel 40 zmag. Benko je osvojil 30 zmag in doživel le 3 poraze. Smodiš je 20-krat zmagal in 13-krat izgubil, Sapač pa 7-krat zmagal in 3-krat izgubil. Kovač in Benko sta dosegla v dvojicah vseh možnih 8 zmag. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je zasedla četrto mesto, s čimer so v klubu zadovoljni. Najboljši igralec v ekipi je bil Koščak z 29 zmagami in 7 porazi. Puhan je dosegel 22, Zavec 11, Ropoša in Ocepek po 6, Šbul 4 in Horvat 1 zmago. V dvojicah so dosegli Koščak - Šbul in Ropoša -Ocepek po 3 zmage, Koščak - Puhan in Puhan
-Zavec pa po 2. (M. U.)
Slaba igra Slovenije
Na osmem mednarodnem kadetskem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu, ki je bilo v Radencih, je sodelovalo 80 igralcev in igralk iz 10 držav. Slovenska kadetska reprezentanca, za katero sta igrala tudi Sobočana Bojan Ropoša in Tomi Ocepek, v vodstvu pa je bil trener Sobočanov Mitja Županek, se ni proslavila. Slovenski igralci namreč niso dosegli vidnejše uvrstitve, kar kaže na slabo delo z mladimi. Tudi Sobočana sta ostala brez zmage. (M. U.)
Letenje z motornimi jadralnimi padali
Vojko Prah svetovni rekorder in državni podprvak
valcev, ki so se pomerili v štirih disciplinah (navigacija, spretnostna vožnja - nizko in počasno letenje, točnost vzleta in pristajanja ter racionalna uporaba goriva). Med njimi so bili trije domačini Vojko Prah, Roman Zelenko in Jože Kaučič, ki so se lepo odrezali, saj so ekipno zasedli prvo mesto. Zmagal je Željko Razum, član Aerotike iz Zagreba, s 1641,84 točke, ki je nastopil zunaj konkurence. Hrvaški tekmovalec pa se je med akrobatskim poletom ponesrečil, ko je padel v Kraško jezero, in so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Naslov državnega prvaka je osvojil Daniel Planec (Cirrus Ptuj) s 1325,24 točke. Drugi je bil Vojko Prah, ki je zbral 1294,92, tretji pa Roman Zelenko s 1183,65 točke (oba Štrk MS). Jože Kaučič je zasedel šesto mesto.
Poleg državnega prvenstva so na Kraščih izvedli tudi tekmovanje v slalomu za pokal pokrovitelja Občine Cankova. Med 12 tekmovalci je zmagal Jože Šamprl iz Lenarta pred Vojkom Prahom iz Murske Sobote. Roman Zelenko je bil peti. V imenu pokrovitelja je podelil najboljšim priznanja
župan občine Cankova Viktor Voršič. Poleg osvojitve naslova državnega podprvaka in drugega mesta v slalomu za pokal pokrovitelja je postavil 41-letni Vojko Prah, ki je tudipre-dsednik Društva jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote, nov svetovni rekord z motornim jadralnim padalom v kategoriji »trike«, saj se je dvignil na višino 3075 metrov, česar doslej ni uspelo še nobenemu tekmovalcu, čeprav je bilo tekmovanje za svetovni rekord razpisano že pred šestimi leti. Ta podvig mu je uspel s plovilom, ki je skupaj z opremo težko okrog 250 kg, da lahko odnese pilota v te višine. Plovilo je plod sodelovanja med Ivom Boscarolom iz Ajdovščine, Vojkom Bedičem in Vojkom Prahom iz Murske Sobote. Postavitev svetovnega rekorda so nadzorovali trije uradni sodniki z licenco in s posebno napravo LOGER. Podatke o postavitvi svetovnega rekorda morajo v treh dneh poslati v Švico, kjer jih bo pregledala še komisija za rekorde. Prvo državno prvenstvo z motornimi jadralnimi padali v Kraščih si je v dveh dneh ogledalo okrog 2.500 obisko-
valcev.
FERI MAUČECI
Šport od tod in tam
Rokoborba - V Kaposvaru na Madžarskem je bil mednarodni kadetski rokoborski turnir v grško-rimskem slogu. Med 112 tekmovalci iz 8 držav je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, ki jo je vodil Milan Nenadič, sodil pa mednarodni sodnik Stanko Šemek. V slovenski reprezentanci so bili trije Sobočani. Najbolje se je odrezal Aleš Krojs, ki je v kategoriji do 54 kg zasedel peto mesto, Roman Miholič (50 kg) in Jure Kuhar (63 kg) pa sta izpadla v predtekmovanju. (FM)
Rokoborba - V nemškem Unt-ergriesbachu je bilo mednarodno tekmovanje rokoborcev. Med 180 tekmovalci so sodelovali tudi člani Mleko-prometa iz Ljutomera in dosegli lep uspeh. Druga mesta med dečki so zasedli: Niko Horvat (41 kg), Sašo Hladen (45 kg) in Mitja Sedmak (81 kg). Tretja sta bila Sašo Mlinarič (33 kg) in Simon Novak (60 kg). Mihaela Čirič je bil četrta, Bibianko peti in Ka-vaš šesti. (NŠ)
Nogomet - Na prvem spominske-m turnirju Borčija Forjana, ki ga je pripravil NK Bratonci, so sodelovale štiri ekipe, medtem ko Potrošnik iz Beltinec kljub prijavi ni nastopil. Zmagala je Mura, ki je v finalu premagala Bratonce z 1 : 0. Tretje mesto pa je zasedel Hof iz Avstrije, ki je premagal ekipo Prijateljev Borčija. (FM)
Nogomet - Na tradicionalnem prvomajskem turnirju NK Veržej so sodelovala štiri moštva. Zmagal je Veržej, ki je v finalu premagal Makoter s Cve-na s 4:1. Za tretje mesto pa je Dok-ležovje premagalo Goričanko s 3:1. (NŠ)
Nogomet - V Mozirju je bilo državno prvenstvo v nogometu za dekleta (do 14 let). Sodelovali sta ekipi Odr-anec in dosegli lep uspeh. Prva ekipa Odranec je zasedla prvo mesto pred drugo ekipo Odranec, Skalami Velenje in Pohorjem. (FB)
Nogomet - Na velikonočnem nogometnem turnirju, ki ga je pripravil NK Bakovci za dečke (do 10 let), je med 11 moštvi zmagala Nafta iz Lendave pred Radgono in Potrošnikom iz Beltinec. Za najboljšega vratarja so razglasili Pleja (Bakovci), za najboljšega igralca Filipiča (Radgona) in za najboljšega strelca Vedrana (Nafta). (F H)
Kolesarstvo - Kolesarski klub Prekmurje iz Beltinec organizira rekreativno vožnjo s kolesom. Kolesarjenje bo v nedeljo, 7. maja 2000, ob 14. uri pred gostilno Zvezda v Beltincih. Kolesarili bodo na progi Bel-tinci-Rakičan-Noršinci-Mlajtinci-Tešanovci-Bogojina-Gančani-Beltinci v dolžini 27 km. Startnina je 500 SIT. Otroci, ki ne plačajo štartnine, lahko kolesarijo v spremstvu staršev. Prijave
bodo zbirali uro pred štartom. (FM)
Namizni tenis - V Betzingenu v Nemčiji je bil mednarodni kadetski turnir. Med 24 ekipami iz 9 držav je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije in se lepo odrezala, saj je zasedla drugo mesto. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi igralec Moravskih Toplic Sobote Bojan Ropoša. (MU)
Hitrostno rolanje - ŠD Do konca iz Lendave organizira v soboto (6. maja) in nedeljo (7. maja) tradicionalne}-mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju za pokal Upe, ki hkrati šteje za točkovanje za Donavski pokal. V soboto se bo tekmovanje začelo ob 15., v nedeljo pa ob 10. uri pri hotelu Upa. Pričakujejo okrog 120 tekmovalcev iz Avstrije, Slovaške, Madžarske in Slovenije. (FM)
Pikado - Na evropskem prvenstvu v pikadu v Barceloni je med 32 ekipami sodeloval tudi državni prvak Top Gun Grantaša iz Grlave (Feguš, Gorjak, Kunčič, Protega) in zasedel solidno peto mesto. Med posamezniki je bil Protega drugi. V igri dvojic sta Feguš in Kunčič osvojila bron, Kunčič in Protega pa srebro. Med ženskimi dvojicami je zasedla Copotova iz Ljutomera skupaj s Humarjevo iz NG drugo mesto. (NŠ)
Atletika - Na tekaški prireditvi v avstrijskem Feringu sta sodelovala tudi člana TS Radenske Martina Mauko in Zdravko Mauko. V teku na 1500 je Martina med deklicami zasedla prvo mesto, Zdravko pa je na 10 km v skupini nad 40 let zasedel drugo mesto. (OB)
Hitrostno rolanje - Rotarji ŠD Do konca iz Lendave in Roller kluba Murska Sobota so sodelovali nadveh mednarodnih tekmah v Avstriji in dosegli lep uspeh. Na tekmovanju za Donavski pokal so v svojih kategorijah zmagali: Doris Solarič, David Solarič,Tanja Koren, Miran Rožman (vsi Lendava) ter Jasna Šantavec, Davor Šijanec in Jernej Škrilec (vsi MS). Na tekmovanju za pokal Leopoldstadt pa so zasedli prva mesta: Doris Solarič, Manuela Bogdan, Tanja Koren in Miran Rožman (vsi Lendava) ter Jernej Škrilec, Jasna Šantavec in Davor Šijanec (vsi MS). (F. Bobovec)
Šah - Na marčevskem hitropoteznem šahovskem turnirju Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je pri mladincih zmagal Aleš Lazar z 8 točkami pred Mitjo Kovačem, 7,5, in NedoTompa, 6 točk. Na aprilskem turnirju pa je bil najboljši Denis Gjuran s 6,5 točke pred Alešem Lazarjem in Mitko Kovačem, po 6 točk. Med dečki je zmagal Jernej Buzeti s 5 točkami pred Rokom Muratom, 3, in Jankom Lapošijem, 2,5 točke. (FM)
j Kegljanje
Marika Kardinar najboljša s 463 keglji
V okviru priprav za sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo ta mesec na Poljskem, je bilo na prenovljenem kegljišču Vikenda v Radencih prijateljsko srečanje moških in ženskih kegljaških reprezentanc Slovenije in Češke. Prvi dan tekmovanja je pri ženskah zmagala Češka z 2718:2684 podrtih kegljev, drugi dan pa je bila boljša Slovenija, ki je zmagala z 2683: 2651 podrtih kegljev. Najuspešnejša v slovenski ženski reprezentanci je bila Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je prvi dan podrla 463 kegljev in se po operaciji kolena uspešno vrnila na kegljaško stezo. Pri moških je prvi dan zmagala Slovenija s 5855 : 5605, drugi dan pa.s 5775 : 5393 podrtimi keglji. Drugi dan je v slovenski reprezentanci nastopil tudi Hary Steržaj iz Ljutomera, ki je bil poškodovan, in je podrl 897 kegljev: Izvrsten pa je bil Kirbiš, ki je s 1033 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča. (FM)
Jubileja M. Steržaja in Čarde - Radenske
Kegljaški klub Radenska bo pripravil v okviru praznovanja 30-letnice predhodnika KK Čarde in 50-letnice aktivnega kegljanja našega najboljšega kegljača vseh časov Mira Steržaja v času od 2. do 6. maja 2000 ob slovesni otvoritvi prenovljenega kegljišča Vikenda v Radencih pester program tekmovanj z mednarodno udeležbo. V torek (2. maja) je bilo srečanje moških in ženskih ekip Maribora in Celja, v sredo (3. maja) pa so bile borbene igre pomurskih podjetjih. Danes, v četrtek (4. maja), bo dvoboj moških ekip Monoštra (Madžarska) in Furstenfelda iz Avstrije. V petek (5. maja) bo srečanje klubskih ekip Radenske in Carinika. V soboto (6. maja) pa bo mednarodni turnir, na katerem bodo sodelovale moške ekipe Somboteia in Zalaegerszega iz Madžarske, Radenske in Nafte ter ženskih ekip Pomurja in Nafte. Tekmovanje bodo sklenili s četverobojem Miro Steržaj - Dragaš - Urbanc - Hary Steržaj. Ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim podelili plakete. (FM)
Konjske dirke v Ljutomeru________________
Ljutomerčani zopet odlični
Tudi drugi tekmovalni dan letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu je minil v znamenju gostiteljev. Pred tisoč gledalci so Ljutomerčani v sedmih dirkah (sodelovalo je 54 kasačev) petkrat zmagali. Zapletlo se je v peti dirki, na kateri je zmagal Marko Slavič z Donom MS, ko so dirko s sodniškega stolpa prekinili (po nekaj metrih se je zgrudil Amigo - D. Heric Ljutomer), česar pa niso zaznali ne sodniki v avtomobilu ob stezi niti tekmovalci. Kasnejša odločitev je bila, da se dirka prizna, vendar sodniki niso merili časov. Vse dirke so bile na 2100 m. Uvrstitve Ljutomerčanov - 1. dirka triletnikov: 1. Aleksander (Jo. Sagaj) 1:24,2, 2. Abarto (Da. Jureš) 1:24,2,3. Faxa AS (S. Slavič) 1:24,6; 2. ditka (3- do 5-letniki): 1. Um Lobel (De. Jureš) 1:23,1,2. Lassaro (Ja. Sagaj) 1:23,5,3. Ua (B. Kukolj) 1:23,7; 3. dirka (3- do 6-letniki): 1. Paterson (Kristl) 1:21,1,2. Avena MS (M. Slavič) 1:21,3,3. Vitalis (D. Heric) 1:21,7; 4. dirka (3- do 12-letniki): 1. Savon (Tramšek) 1:20,7,2. Fux AS (S. Slavič) 1: 20,7,3. Crown (Antolin) 1:20,9; 6. dirka (3-letniki - pokal Mercedes Benza); 3. Ford Piko (Makovec) 1:23,1,4. Demos MS (M. Slavič) 1:23,5 (oba sta se uvrstila v polfinalni tek). 7. dirka (3- do 124etniki): 2. Dali (Jo. Sagaj) 1:18,8, 3. Apricot (M. Šonaja) 1:18,9. (NŠ)
Kolesarstvo__________________________________________
Červek in Gjuha na Češkem
Konec tega tedna bo sodelovala slovenska kombinirana kolesarska ekipa mlajših mladincev na mednarodnem tekmovanju na Češkem. Med izbranci sta tudi kolesarja Tropovec Tilen Červek in Blaž Gjuha.
V Šenčurju je bila kolesarska dirka za kriterij slovenskih mest. Med ml. mladinci sta tekmovala tudi Tilen Červek, ki je bil peti, in Blaž Gjuha, ki je zasedel petnajsto mesto.
Na mednarodni kolesarski dirki v avstrijskem Wolsbergu so sodelovali tudi mladi kolesarji iz Tropovec. Med dečki je zasedel Simon Špilak drugo in četrto mesto, pri ml. mladincih pa je bil Tilen Červek osmi, Blaž Gjuha pa petnajsti. (FM)
Rokomet'
Arcont poražen na Ptuju
V prvi polfinalni tekmi končnice državnega prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je ekipa Ptuja premagala Arcont iz Gornje Radgone z 31:17 (16: 10). Gostitelji so ves čas tekme vodili in zasluženo zmagali. Arcont Radgona: Roškar, L. Klun 2, Pintarič 1, Hojs, Smolko 7, Zorko 1, Vajngerl, Fartek, Šic, N. Klun. Kepe 4, Bogdanovič, Žnkovič 2, Mihalič. Povratna tekma bo v soboto v Radencih. (FM)
i Lokostrelstvo______________________________
V Radencih najboljši Sitar
Lokostrelski klub Kamnik je pripravil v sodelovanju z Radensko v Radencih 7. tradicionalno mednarodno tekmovanje lokostrelcev. Sodelovalo je 62 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Izkazal se je Dejan Sitar (Valvasor Zagorje), ki je zmagal v kategoriji compound s 1403 krogi in dosegel tretji najboljši rezultat vseh časov na svetu. V kategoriji 90 m pa je postavil nov svetovni rekord. Med ženskami je zmagala v kategoriji compound Bernarda Zemljak - Perhač (Mozirje). Med člani je zmagal v tekmovanju z olimpijskim lokom v kategoriji fiti Peter Koprivnikar (Maribor) s 1297, pri članicah pa Dolores Čekada (Postojna) s 1238 krogi. (FM)
Hokej na travi
Zmagi Leka in Sobote
V nadaljevanju prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Lek v Upovcih premagal vodečo Svobodo iz Ljubljane s 3 : 1 (D. Maučec, F. Maučec, S. Forjan). Murska Sobota pa je presenetljivo premagala Triglav iz Predanovec z 2:1 (Kuzmič, Banko za
Svoboda Lek Triglav M. Toplice M. Sobota
MS in Puhan za Triglav).
118 0 3
1 0 7 0 3
10 3 16
9 3 15
9 2 2 5
23:12 24
35:11 21
16:18 10
4:16 10
8:29	8
IZ NAŠIH KRAJEV
4. maj 2000,
Kostanjevica postaja čista
raznične dni so izkoristili tudi gasilci PGD Spodnji Kam-enščak in člani lovske družine Ljutomer, ki živijo v tem naselju, in se lotili čiščenja drugega dela potoka Kostanjevica.
Prvi del potoka so očistili že lani in takrat odpeljali šest traktorskih prikolic odvrženih odpadkov. Letos je bilo tega manj, kljub temu pa seje nabralo za štiri prikolice odpadkov. V Kostanjevici je bilo vse: stari hladilniki, štedilniki, kolesa in podobna šara. Vodja akcije, Miran Razlag, pa je z veseljem ugotovil, daje ostal del potoka, ki so ga očistili lani, nedotaknjen. Upa tudi, da bo enako s tem drugim odsekom, saj so člani obeh organizacij, ki so žrtvovali lepo nedeljo za to, da so pospravili ostanke nekulture drugih, odgovorni tudi, da pozorno spremljajo dogajanja ob potoku in naznanijo vsakega, ki ga bodo opazili, da bo vanj odvrgel kakšen predmet.
Za prihodnje leto pa načrtujejo, da bodo očistili še zadnji odsek potoka Kostanjevica.
(DL) ■
Kar štiri traktorske prikolice odvrženih predmetov so potegnili iz potoka Kostanjevica. Zaradi prizadevnosti gasilcev in lovcev s Spodnjega Kamenščaka pa postaja ta potok ponovno čist in lep.
Zanimivost iz zgodovine
Rojstna hiša Duše Počkaj v Lendavi
biografiji ena najboljših slovenskih gledaliških in filmskih igralk doslej Duše Počkaj je zapisano, daje bila rojena 16. novembra 1924 v Lendavi. Po mnenju mnogih poznavalcev filmske in gledališke umetnosti je ta igralka, ki je umrla na gledališkem odru leta
1982, celo najboljša, kar smo jih imeli doslej v Sloveniji.
V
V tej hiši v Lendavi je bila rojena igralka Duša Počkaj.
V lendavskih matičnih knjigah je zapisano, da je rojstna hiša Duše Počkaj v središču Lendave, ki seje leta 1924 imenovala še Dolnja Lendava. Gre za hišo, kije na fotografiji in v kateri sta danes med drugim bife in zlatarstvo. V zgodovinskih dokumentih je še mogoče prebrati, da se je bil igralkin oče imenoval Jakob Počkaj, po izobrazbi pravnik, materi pa je bilo ime Cecilija. Jakob Počkaj je bil državni uslužbenec, zato se je družina precej selila in tako med drugim tudi nekaj časa bivala v Lendavi, kjer se je Duša tudi rodila. J. GABOR I
Lenarčičev mlin v Markovcih
Voda bo spet pognala kolo
V »rezervi« je tudi motor na lesni plin
V
predniki.
letih 1946-1947 sta dala zakonca Ana in Janez Lenaršič iz Markovec sezidati večje mlinsko poslopje ob potoku Krka, s katerim sta nadomestila prejšnjo leseno, ki so ga dali postaviti
»Mlin je bil na vodni pogon. Poganjala ga je voda, ki se je potem, ko se je je pred zapornicami dovolj nabralo, stekala na leseno kolo,« je povedala Ana, ki pa je od 1985. leta vdova. Po moževi smrti pa je se je ustavilo tudi mlinsko kolesje.
»V mlinu sva imela kamen in valjčna mlinska stroja za mletje pšenice in rži. Nekoč smo veliko mleli, potem pa vedno manj. Nekaj zato, ker je bilo vse manj vode, precej manj pa tudi zato, ker so ljudje zrnje prodali in so začeli kruh kupovati v trgovinah.«
Ana je odklenila vrata mlina in bil sem presenečen, ko sem ugotovil, da je vse na svojem mestu. Pozoren pa sem tudi postal na nenavadno velik stroj.
»To je motor na lesni plin. Kupila sva ga potem, ko je začelo zmanjkovati vode, pa še ni bilo elektrike. Oh, to je bilo trpljenje: žaganje drv, cepanje, kurjenje, pa delo v mlinu ... Tudi mali električni generator sva kupila in tako smo imeli lastno (mlinsko) elektrarnico.«
K hiši se je priženil Jože Ži-
do, ki je sicer zaposlen na Avtobusnem prometu, toda veliko mu je do tega, da mlin ne bi propadel. Pred nekaj leti je dal narediti mlinskemu poslopju nove temelje in poskrbel, da so vsi mlinski stroji, tudi motor na lesni plin in elektrarnica, na svojem mestu. Mlin je sicer spomeniško zaščiten. Jožetu in njegovi družini je veliko do tega, da se mlin revitalizira. Pri tem pomaga tudi občina Šalovci. Pred kratkim so z betonsko steno utrdili opečni zid, ki je ob Krki. Zdaj so na potezi delavci vodnega gospodarstva, ki naj bi utrdili obrežje potoka. Potem bodo seveda zgradili in namestili mlinsko kolo, enako tistemu, kije bilo pred desetletji. Lenaršičev oziroma Židov mlin bo čez nekaj časa spet v svoji prvotni formi. Ali bo tudi mlel? Prav gotovo! Zagotovo pa ne v takem obsegu kot nekoč, ampak ga bodo uporabljali bolj v turistične namene. Tudi to je nekaj. Je dokaz, da vsega starega le ne odrivamo.
Š. S.l
Obisk pri vas doma
Poslopje Lenarčičevega mlina je utrjeno, zdaj so na potezi »vodarji«, ki naj bi utrdili obrežje in očistili strugo; potem pa bosta lastnik in občina poskrbela za mlinsko kolo. Ta čas še ni znano, kdaj bo to. -Foto: Š. S.
Od kur je ostalo le perje
Življenje ob »železni zavesi«
akonca Helena in Karel Ožvald sta se naredila v Čepincih in ves čas tam tudi živita. No, Helena je s spodnjega dela vasi, Karlova rojstna hiša pa je v gornjem delu, tik ob slovensko-
madžarski meji. Priženila se je v gornji del.
Z
Bilje resnično lep pomladni dan, ki je kar vabil v naravo. Tudi Helena ni mogla vzdržati v kuhinji, ampak je odšla na pobočje za gospodarskim delom kmetije, od koder je imela lep razgled po spodnjem delu Čepinec. Sedla je na stol in telefonirala z brezžičnim telefonom. Ko sem jo prvič ogovoril, me ni opazila. Oddaljil sem se in naredil nekaj posnetkov bližnje stražnice. Ko sem se vrnil, je še vedno telefonirala. Čez hip me je opazila in se odzvala na moje voščilo Dober dan ter priznala: Ko ženske telefoniramo, ne moremo hitro končati!
Mož Karel je bil v kuhinji. Žena ga je šla poklicat, da bi še on kaj povedal o življenju v tem delu Čepinec. To je tudi storil:
»Naša in še tri druge hiše so tik ob slovensko-madžarski
meji. Zdaj je skorajda ne čutimo, nekoč pa je bilo hudo. Mislim, da seje pisalo 1948. leto, ko so Madžari postavili mejno žično ograjo, znotraj nje pa je bil zoran mejni pas, na njem pa so bile položene mine. Te so velikokrat počile tudi zato, ker jih je sprožila kaka divjad ali perutnina. Na lastne oči se videl, da je nekoč stopila na sprožilec kura in od nje je ostalo - frfotalo - le perje...«
Karel mi je pokazal pročelje svoje hiše, na katerem je kar nekaj lukenj, ki so nastale zaradi eksplozije min.
»Leta 1956 so postopoma odstranili mejno žico. Negotovosti pa še ni bilo konec, kajti naša hiša je bila nekje vmes: na eni strani madžarski vojaki, potem naša domačija, nato graničarji JLA.«
- Kakšni so vaši spomini na
graničarje iz bližnje čepinske stražnice?
»Večinoma so bili dobri. Tod so bili na služenju vojaškega roka fantje iz različnih krajev oziroma republik nekdanje SFRJ, pa tudi Slovenci in Šiptarji. Včasih so prišli na našo kmetijo tudi kaj pomagat pri delu, na primer ob spravilu krme. Za nas je bila navzočnost vojske koristna tudi zato, ker zaradi nje niso
pridobila pomen.«
Od štirih čepinskih hiš, ki so v bližini meje in stražnice, so naseljene tri. Ožvaldova sta povedala, da pri hiši ne živita sama, ampak živita v njej tudi njuna otroka: 28-letni sin Andrej in 29-letna hčerka Suzana. Ob mojem obisku nista bila doma, ampak v službi.
»Če bodo odprli mejni prehod, bodo verjetno asfaltirali cesto,« je bil optimističen sogovornik Karel.
Da, cesta, ta črni trak, brez katerega tudi v naših krajih ne moremo več, je še potrebna, da bo na pomenu pridobil še gornji del Čepinec. Po drugi strani pa je tam kar prijetno. Počutil sem se, kot da bi bil »na vikendu« - pri počitniški
prihajali sem Cigani, ker so se bali graničarjev.«
- Pa med osamosvajanjem Sl-
Tam, kjer naj bi bil uradni mejni prehod med porabsko Verico in našimi Čepinci, je železna štanga, za njo (gledano z madžarske strani) pa križ - svojevrsten simbol tudi za križe in težave pri »odpiranju« prehoda.
Zakonca Ožvald iz Čepinec živita s svojo družino tik ob slovensko-madžarski meji in v neposredni bližini stražnice. Zavedata se idiličnosti točke, na kateri živita, in tudi težav na tem pobočju.
ovenije?
»Graničarji niso vedeli, za kaj gre. Še dobro, daje bil njihov poveljnik pameten in so se vdali. Potem so prišli sem gor slovenski rezervisti in ostali dva tedna. Pozneje, ko je izbruhnila vojna v BiH, so hoteli namestiti v čepinsko stražnico begunce, a smo se temu uprli.«
- V primerjavi z mnogimi drugimi je vaša stražnica v razmeroma dobrem stanju.
»Vaščani si prizadevamo, da bi taka ostala tudi vnaprej. V njej imamo razna srečanja, na primer ob dnevih odprte meje med Čepinci in Verico na madžarski strani. Če bodo odprli reden mejni promet, pa bo stražnica še
hišici. Idiličnost sta odkrivala tudi Ožvaldova, hkrati pa opozarjala na težko obdelovanje polj, slabo rodovitnost, izsušenost zemlje, divjad.... zato samo od kmetijstva tam sploh ni mogoče živeti. Helena je delala v Muri, zdaj pa je že upokojenka. Karel je po poklicu zidar, a je povedal, da je dejavnost v krizi:
»Tisti, ki so imeli denar, so hiše že pozidali; oni, ki bi zdaj radi zidali, pa nimajo dena-rja.«Svojčas se je ukvarjal z muziciranjem, saj je špilal na bobne, zdaj pa se je bolj močno navezal na zemljo in je postal, kot je sam dejal: »Kmet v narekovaju.«
BESEDILO IN FOTO:
Š. SOBOČAN ■
fBTIK , 4. maj 2000
IZ NAŠIH KRAJEV
Mokoš nekoč reka, danes prazna struga
Kriva naj bi bila poglobljena in drugam speljana Kučnica
Mrliška vežica v Neradnovcih
Vodna skupnost Mura naj bi problem rešila s pomočjo soboške in tišinske občine ter okoliškega prebivalstva še v tem desetletju
rebivalci vasi, zleknjenih ob potoku Mokoš, vedno bolj negodujejo. Predvsem od konca Gradišča, skozi Murske Črnce in Satahovce je struga brez vode. A voda lahko pride čez noč. Predvsem zdaj, ko se bo topil sneg na avstrijskih planinah. Struga mora biti torej čista, poglobljena, da ne pride do poplav. Lani je bila voda v Mokošu kar pogosto, ker je bila letina bolj deževna.
Po ugotovitvah Jožefa Smeja je Mokoš imenovan v listini z dne 29. julija 1347. leta kot reka in s slovenskim imenom Oto-čica. Voda v potoku je bila vedno tekoča, tudi poleti, ker ni bila sama. Po njej je včasih tekla tudi Kučnica in se v Bakovcih izlivala v Muro. Dolnji tok Kučnice je umeten prekop, ki so ga naredili Madžari za svojo mejno obrambo proti avstrijski Radgoni in ki se steka naravnost v Muro.
Leta 1988 je bil reguliran pc^ tok Mokoš na relaciji Gradišče-Murski Črnci-Satahovci. Pred leti je bila Kučnica znova poglobljena. In kot nam je povedala predsednica vaškega odbora Murski Črnci Marija Ribaš, je po regulacijah vode še manj, saj naj bi bila prekinjena ena od vodnih žil. Po pogovorih s predstavniki Vodne skupnosti Mura, naj bi bila struga spet regulirana in ob tej priložnosti naj bi bila v njo speljana stalno tekoča voda. To bi bila za Murske Črnce in druge kraje velika pridobitev. Prav Gr-nčani so polepšali okolje potoka, saj so posadili drevje. Že leta 1959 so čez potok zgradili tri
mostove, ki jih zdaj postopoma obnavljajo.
Podpredsednik Krajevne skupnosti Krog Marjan Ozvatič, ki je doma v Satahovcih, nam je povedal, da ni le Mokoš brez vode. Pogosto je suh tudi potok
Dobel, ki teče na drugi strani vasi. Delno je celo zasipan in ob nalivih voda zalije njive. Poudaril je, da je struge potrebno poglobiti in urediti nabrežine, čeravno so večinoma brez vode.
Ob neurjih, ob topljenju snega, mora voda nekam odtekati. Velika poplava je bila v tem delu Prekmurja 25. maja leta 1938. Razlila seje Mura in Kučnica. Podobna poplava je bila leta 1965. Veliko škode na
poljščinah pa je povzročilo razlitje vode tudi leta 1966 in 1972.
In kot pravita gospa Marija Ribaš in Marjan Ozvatič, bodo morali v prihodnjih letih problem skupno rešiti prebivalci vseh prizadetih vasi. Sodelovali pa naj bi Mestna občina Murska Sobota, Občina Tišina in Vodno gospodarstvo Mura. Potoki morajo namreč živeti vse leto.
FRANČEK ŠTEFANEC ■

prSčn^	" 9‘aVnem prazna' Z vodo bi vas sPet Prid°bila precej
Franc Časar iz Plitvice je star 91 let
Starosta čebelarjev Apaškega polja
Prodal biciklin, da je lahko kupil roje
»Tega se ni mogoče odvaditi,« je sklenil Franc Časar. Jaz pa sem imel občutek, da mu je zelo godilo, ker sem ga obiskal, da sva lahko po domače pokramljala.«
- Ko bo objavljeno, vam
pošljem Vestnik.
»Ne bo treba, saj ga imamo že leta naročenega.«
Starosta čebelarjev Apaškega polja je torej tudi naš zvesti bralec. Hvala za dolgo zaupanje!
Š. SOBOČAN ■
□ žepu na srajci je imel škatlico s cigaretami. »Kadite?« sem ga vprašal. »Samo takrat, ko sem pri čebelah,« mi je odvrnil.Franc Časar, rojen 1909. leta (!) v Dokležovju, je najstarejši čebelar na Apaškem polju in najstarejši član Čebelarske družine Gornja Radgona, kar mu nekako godi, saj me je opozoril na odličja, ki jih je dobil za svoje dolgoletno delo pri čebelarstvu.
»Ko sem bil še fant, sem imel kolege, ki so se ukvarjali s čebelarstvom. Še sam sem se navdušil zanj. Da sem lahko kupil roje (panje s čebelami), sem prodal biciklin, kar je bilo v tistem času velika žrtev, saj tedaj še ni bilo avtov, ampak smo se vozili le s kolesi. No, sčasoma sem kupil drugi biciklin, še naprej pa sem imel tudi čebele.
Franc Časarje kot mladenič hodil na sezonska kmetijska dela v Banat. Leta 1935 seje poročil s Terezijo iz domačega Dokle-žovja. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, za katere je bilo treba skrbeti. Ženi ni bilo do tega, da bi se zaposlil na posestvu v Ne-mščaku, zato jo je za nekaj let mahnih na delo v Ljubljano, kjer je delal v gradbeništvu. Pozneje je našel zaposlitev na Gorenjskem.
»Vleklo me je nazaj v domače kraje. 1949. leta sem se vključil v kmetijsko obdelovalno zadrugo Lutverci. Potem ko je propadla, sva dobila z ženo hišo in 4,8 hektarja zemlje v Plitvici. Tu se
je potem moja družina ustalila. Po malem smo kmetovali. Žena mi je umrla pred 16, leti, jaz<pa sem se učakal 91 let, čeprav se ne morem pohvaliti, da bi bil vseskozi zdrav.«
- Pa čebele?
»1957. leta se kupil na licitaciji leseni vinjak (čebelnjak) in nekaj panjev čebel. Ne morem se pohvaliti z množico čebeljih družin, saj sem imel največ 13 panjev. Tudi zdaj, ko sem v visoki starosti, še imam čebele, vendar le dva panja. Nekaj medu vendarle pridobim, in ko grem na Gorenjsko, kjer sta si ustvarila družini dva od mojih otrok, ponesem nekaj medu tja in ne morejo ga prehvaliti, tako dober je.«
- Ste vozili čebele kdaj na pašo kam drugam?
»Ne. Tu, v bližini, rastejo razne cvetlice, zato čebele nabirajo cvetlični med. Tu rasteta tudi kostanj in lipa pa tako nabirajo čebele kostanjev in lipov med...«
- Še vedno dobro gučite (govorite) po prekmursko. I
-d
a
Fran Časar iz Plitvice na Apaškem polju je čebelar že 70 let. Zdaj, ko je star 91, ima le še dva naseljena panja. Več kot dovolj za starosto. - Foto: Š. S.


Za gradnjo pokopališke vežice v goričkih Neradnovcih so porabili šest milijonov tolarjev. Kar velik izdatek za vas, ki ima sicer 66 hišnih številk, a je ta čas naseljenih le 44 hiš, saj so starejši ljudje z 22 domačij umrli, mladi pa so odšli z doma, tudi v Mursko Soboto. No, vsega denarja pa jim le ni bilo treba dati, ampak so gospodinjstva primaknila »le« po 35.000 tolarjev in darove namesto vencev pokojnikom; pri gradnji je pomagala občina Gornji Petrovci, 1.500.000 tolarjev pa je dodatno prispevala vas Neradnovci. Gre za izkupiček z vaških kmečkih iger, ki so jih imeli pred tremi leti. Predsednik vaškega odbora Jože Štefanicki nam je povedal, da po zgraditvi nove vežice umrli ležijo v njej in ne več na domovih. Vežica, ki je na pobočju, od koder je lep razgled po sicer »raztresenem« naselju, je seveda opremljena, napeljali pa so tudi vodovod. Še samo pokopališče bodo malo uredili. - Foto: Š. S.
Zanimivost iz Križevec
Človek, ta Veleum, nikakor nima najdaljšega življenja, saj ga prekašajo nekatere živali in predvsem drevesa! V Križevcih na Goričkem smo »odkrili« več kot sto let star kostanj. Raste na dvorišču Marije Horvat, družbo pa mu delata jablana (na desni) in češnja (na levi). Verjetno se v družbi dveh mlajših dreves ženskega spola počuti dobro (podobno kot starejši moški v mladi ženski družbi) in se zato še ne da. Je pa res, da je nenavadne oblike, kajti odrezali so mu »roke« (veje) in »glavo« (krošnjo). Ostal mu je le »spodnji« del, ki pa je očitno kar v redu. Morda ste opazili, da so na odžaganem steblu pognale mlade veje po naravni poti. Ko pa bi mu vcepili »podmladek«, bi ga prav gotovo sprejel. Očak hoče vzbrsteti! Pri tem pa ga podpira tudi Marijin sin Evgen, ki stanuje na drugi domačiji, a je na rojstno še vedno zelo navezan, zato ga tudi neguje. Ta kostanj je imel nekoč veliko krošnjo, zato je bila pod njo prijetna senca; dajal pa je tudi sadove in nasitil veliko ust. S kostanji seveda. Naj le raste! - Foto: Š. Sobočan
Podobe Stare Gore
uti



_____________
Od 1996. leta, ko je Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici zgradilo na Stari Gori mlin na veter, prihaja v ta kraj vedno več turistov. Doslej si je ogledalo mlin na veter 20.000 ljudi. Da bi bili obiskovalci čim bolj seznanjeni s turistično ponudbo, deluje v kraju tudi turistična pisarna pa tudi številni napisi in kažipoti opozarjajo na krajevne zanimivosti. Svojevrstna »zanimivost« je tudi kotanjasta makadamska cesta v središču Stare Gore. - Foto: F. KI.
REPORTAŽA
4. maj 2000, f Billi
Zgodilo seje...
V Črešnjevcih...
... se je v nedeljo, 30. aprila, ob 23.30 zgodila tragična prometna nesreča. Domnevni vzrok zanjo je neprilagojena hitrost osebnega avta glede na stanje vozišča. Stanko B., star 27 let, iz Gornje Radgone se je peljal iz smeri Orehovec proti Gornji Radgoni. Ko je pripeljal v bližino nekdanjega gostišča Roko v Črešnjevcih, ga je zaradi neustrezne hitrosti »potegnilo« z vozišča, nakar je trčil v betonsko ograjo, nato pa še v drevo. Med prevračanjem je padla iz avta sopotnica 21-| letna Andreja M. s Kapelskega Vrha, ki je sedela na zadnjem sedežu, in je na kraju nesreče umrla. Sopotnik Sebastjan Š. iz Gornje Radgone, ki je prav tako sedel na zadnjem sedežu, pa se je hudo poškodoval. Voznik Stanko B. pa se sploh ni poškodoval. Avto Renault laguna je povsem razbit in je za 1.500.000 tolarjev škode.
V	letošnjem letu je v prometnih nesrečah ugasnilo pet življenj Pomorcev (trije kolesarji, avtomobilist in sopotnica).
V	Lemerju...
... se je zgodila 29. aprila prometna nesreča. Voznik osebnega avta Mihael K., ki je menda peljal preblizu desnega roba vozišča, povrh pa naj ne bi bil trezen, je zapeljal v obcestni jarek, nato pa trčil v drog električne napeljave in obstal vkieščen v vozilu, a so ga uspeli izvleči že pred prihodom soboških gasilcev. Avtomobilist se je hudo poškodoval.
V	Rogašovcih...
... se je v prometni nesreči, ki se je zgodila 30. aprila, hudo poškodovala voznica osebnega avta A. F. Le-ta je domnevno vozila prehitro, zato ni uspela speljati sicer blagega levega ovinka in je trčila v brežino obcestnega jarka. Škoda na vozilu znaša 200.000 tolarjev. Pri sanaciji nesreče so pomagali člani PGD Sveti Jurij.
V Kraščih...
... je bilo državno prvenstvo v letenju z motornimi jadralnimi padali. Kot gostje zunaj konkurence nastopil hrvaški državljan Željko R. Ko je nad jezerom izvajal ekshibicijski polet med katerim je zmanjšal število obratov motorja na minimum in se je v spirali spustil proti tlom, je prepozno dodal plin, da bi ustavil padanje oziroma bi se spet dvignil, zato je padel v vodo. Iz nje so ga potegnili potapljači potapljaškega društva iz Murske Sobote. Letalec se je hudo poškodoval in ga zdravijo v soboški bolnišnici.
V okolici Lendave...
... je 2. maja ob 23. uri neznanec streljal z neznanim orožjem na občana, ki se je, ne da bi slutil kaj hudega, vračal proti domu. Zadel ga je v nogo. Policisti in kriminalisti dogodek še raziskujejo.
Iz Radmožanec...
... je doma 31 -letni Štefan L, ki so ga ustavljali policisti, a se za njihove ukaze ni.menil in je peljal naprej. Še več: s svojim avtom se je namerno dvakrat zaletel v policijsko vozilo in ga seveda poškodoval. Končno so ga prejeli in alkotest je pokazal 2,28 promila alkohola. Spozabil se je (ali pa si dal duška), ko je bil na zaporniškem dopustu.
Lenarški policisti...
... so 30. aprila pridržali do iztreznitve 20-letnega O. R. iz Krembe-rka, ker je grozil materi in bratu in drugim, da jih bo pobil.
V treznilnico je moral tudi 60-letni Lenarčan M. L., ki je vozil osebni avto pod učinkom alkohola (1,45 promila).
V Ratkovcih...
... je nekdo vlomil v počitniško hišico, katere lastnik je A. R. iz Murske Sobote, in ukradel različna oblačila, obutev in hrano, s čimer jOe povzroči za 100.000 tolarjev škode.
Pri Svetem Juriju ob Ščavnici...
... je za 15.000 tolarjev oškodovana H. V'.- Toliko naj bi bilo vrednih 345 sadik solate, ki ji jih izruval (ne)znani objestnež.
V Petišovcih...
... na mejnem prehodu so razkrinkali hrvaškega državljana, ki je peljal keramične ploščice, a zanje ni imel računa. Med postopkom so ugotovili , da jih je ukradel na gradbišču termolanda v Moravskih Toplicah.
V Kraljevcih...
... je nekdo vlomil v počitniško hišico in razmetal opremo, kar kaže, daje iskal vrednejše predmete. Odnesel je zračno puško.
Šesti občinski praznik v Sv. Juriju ob Ščavnici
Sanje o lekarni so postale resničnost
0
Kljub otvoritvi, lekarna ne bo obratovala vsaj še en mesec
bčinska Komisija za družbene dejavnosti je že pred dvema mesece-
ma začela s pripravami na šesti občinski praznik v Sv. Juriju ob Ščavnici. Organizirali so številne prireditve, od razstav do koncertov in gledaliških predstav, ki so trajale od velikonočnega ponedeljka in ves teden do nedelje. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo končale z dnevom odprtih vrat v Sovjaku to soboto.
Konec minulega tedna so bili prebivalci občine Sv. Jurij ob Ščavnici še posebej deležni številnih prireditev in zabav. V petek so na svoj račun prišli mladi, ki so se udeležili rock koncerta z glavno točko večera skupino Demolition group. Komisija, ki je pripravljala prireditve, si je tudi prizadevala, da le-te ne bi bile, samo v Sv. Juriju, zato jih je bilo nekaj tudi v okoliških krajih po občini.
Težko pričakovana lekarna
Lekarna je vsekakor velika pridobitev za občino, saj so občani morali doslej po zdravila v dvajset kilometrov oddaljene lekarne v druge občine. Župan Slavko Mihalič, zavedajoč se upravičenosti gradnje, se je zato v svojem nagovoru toliko bolj čudil prepričanju
Lekarna v občini je bila doslej le dolgoletna želja, pridobitev je zato za večino občanov velikega pomena.
komisijo. Odgovorni predvidevajo, da bi lahko lekarna začela obratovati nekje v roku enega meseca.
Otvoritev lekarne, ki je prizidek zdravstvenega doma, je najprej pozdravila tamkajšnja godba na pihala z mažuretkami, sledil pa je pozdrav gostov - med drugim so prišli župani okoliških občin, prav tako tudi iz Rogaševec, direktor Pomurskih lekarn mag. Ivan Zajc, direktorica zdravstvenega doma Gornja Radgona dr. Marija Kuzma, predstavniki upravne enote Gornja Radgona ter direktor Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot. Pomurske lekarne, ki so priskrbele tudi za ustrezno notranjo opremo, so s tem dobile enajsto enoto. Rudi Cipot, ki je poudaril, da njim hi pomemben samo dobiček, pač
Množica ljudi je z zanimanjem spremljala mimohod
pa tudi razvoj naše dežele, je županu izročil prenosni aparat za kisikovo terapijo in s tem po županovih besedah prihranil občini dobrih tristo tisočakov. Čestitkam ob tako pomembnem dogodku se je pridružila tudi Julijana Kristl, dekanica fakultete za farmacijo, ter poslanec iz Lenarta Janez Kramberger. Sledil je blagoslov lekarne, ki gaje opravil domači župnik, celotno slovesnost pa so popestrile tudi tamkajšnje ljudske pevke in folklorna skupina iz Radencev.
Zaključna slovesnost s povorko
V nedeljo se je na glavni slovesnosti zbralo veliko več ljudi, ki so
se kljub občasnim dežnim kapljam veselili v prireditvenem šotoru ali pa se drenjali med stojnicami z najrazličnejšo ponudbo.
7V kratkem mimohodu so se z gorenjskimi narodnimi nošami predstavili gostje iz Komende, ki so bili tukaj tudi lani, pozornost občinstva si je prislužila tudi Radenska konjenica, občani iz okoliških vasi pa so predstavili nekaj starih opravil (npr. Stara Gora - ko-larija).
Praznovanje se je nadaljevalo v prireditvenem šotoru, kjer je župan najprej seznanil vse navzoče z investicijami občine, za katere bodo v letu 2000 namenili 130 milijonov SIT (od 306 milijonov SIT težkega občinskega proračuna) in župan je najbolj izpostavil dozida-
vo vrtca Sonček v vrednosti 24 milijonov SIT.
Za subvencije v kmetijstvu so letos namenili sedem milijonov SIT, župan pa je med drugim tudi ugotavljal pozitiven razcvet kulturnih dejavnosti in s tem vseh osmih društev v občini.
Zaključno slovesnost so končali s podelitvijo občinskih priznanj, in sicer je pokal za medobčinsko tekmovanje v kategoriji s-treljanja z zračno puško dobila Tišina, lovska družina iz Bučkovec pa je dobila prehodni pokal v kategoriji streljanja na glinaste golobe. S tekmovanjem v malem nogometu si je pokal za tretje mesto prislužila ekipa iz Slaptincev, za drugo mesto ekipa iz Kutincev in za prvo mesto ekipa Vinska trta.
DARJA TIBAOT FOTO:
DT, N. JUHNOV
PRAVA PRILOŽNOST ZA NOVE PARTNERJE PRIZNANE DRUŽBE.
V Prekmurju želimo odpreti franšizno prodajalno. Vabimo Vas, da ponudbe pošljete v 30 dneh na naslov: COLOR d.d.
Marketing
Cesta komandanta Staneta 4 1215 Medvode
Informacije: 041/270 275
nekaterih mladih, ki še ob otvoritvi pravijo, da lekarna tukaj sploh ni potrebna. Sam je poudaril, da je o lekarni razmišljal že kot mlad fant. Zdaj so jo končno dobili, čeprav je bilo očitno tudi nekaj nesoglasij. Občinski svetniki so namreč pobirali denar tudi po domovih, kar pa je eden od svetnikov zavrnil, tovrsten način zbiranja sredstev pa se ni zdel smiseln tudi nekaterim občanom. Kljub temu so skupaj zbrali 1,2 milijona SIT, ministrstvo za zdravstvo je prispevalo 23 milijonov, Pomurske lekarne 17,5 milijonov in občina 24 milijonov SIT. Otvoritev so sicer opravili, vendar pa lekarna še ne bo začela obratovati, saj še nima verifikacije s strani zdravstvenega inšpektorata, kar pa morajo pridobiti Pomurske lekarne. Še pred tem mora občina pridobiti uporabno dovoljenje na upravni enoti Gornja Radgona, nato pa bo za pridobitev verifika-ciie ooravlien ogled s tričlansko
Pri menjavi rabljeno za r
100.000
več za vsak
slika je simbolična

OAEMOBIL
.1070
rabljon korojoM O7iov
mnt,4.maj2000 MARATON TREH SRC 17
ednarodni maraton treh src v Radencih letos dva praznuje pomembna ju-
bileja - 20-letnico tekaškega maratona in 10-letnico planin-
skega pohoda. Ob tem se bodo zvrstile številne prireditve,
osrednja - jubilejna - pa bo
20. maja v Radencih.
Ob 20-letnici tekaškega maratona in 10-letnici pohoda
Radenski maraton treh src - praznik teka in rekreacije
M
Bilo je pred dvajsetimi leti, ko se je okrog 60 športnih in turističnih delavcev odločilo, da bodo pod okriljem radenskega Partizana in pod pokroviteljstvom Zdravilišča Radenska prvič organizirali tekaški maraton treh src. Poleg radenskega sta se takrat pojavila tudi tekaška maratona v Kranju in Bovcu. Gotovo pa med organizatorji ni bilo nikogar, ki bi lahko napovedal, da bo radenska športno-rekreativna prireditev postala to, kar je danes, saj sta kranjski in bovški maraton kmalu usahnila. Toda zgodilo se je ... Maraton treh src v Radencih je dobil velike mednarodne razsežnosti, prišel je v mednarodni koledar tekaških prireditev ter postal največja tekaška prireditev pri nas in v tem delu Evrope. Ob desetletnem jubileju so se tekaškemu maratonu priključili tudi planinci pohodniki. V dvajsetih letih se je od začetnih 1.100 tekačev število povečalo na 5.156 udeležencev maratona, število tistih, ki sodeluje pri organizaciji, pa se je od 60 povečalo na 1.000 športnih, turističnih in drugih delavcev.
Značilnosti dosedanjih maratonov treh src v Radencih:
Prvi maraton (1981) - Okrog 1.100 tekačev sta s pozdravi na pot pospremila predsednik organizacijskega odbora Martin Sreš in generalni direktor Radenske Feri Horvat, napovedovalec je bil Evgen Titan. Prvi tekaški maraton treh src je bil tako za organizatorje kot tekače, med katerimi jih je bilo veliko iz Pomurja, velika preizkušnja in svojevrstno doživetje. Po napornem teku so mnogi udeleženci prihajali na cilj utrujeni, vendar veseli in s prijetnim občutkom zadovoljstva, da so premagali sami sebe. Med njimi je bil najstarejši udeleženec 63-letni Branko Marinič iz Kutine. Na maratonu so se preizkusila tudi mnoga znana imena, med njimi predsednik poslovodnega organa ABC Pomurke Gusti Grof, humorist Tone Fornezzi Tof, družina Marič iz Radenec in drugi.
Drugi maraton (1982) - Število udeležencev maratona se je podvojilo, saj je sodelovalo že 2.200 tekačev, med njimi so bili tudi tekači iz tujine. Najstarejši udeleženec pa je bil 63-letni spo-meničar Konstantin iz Podlubnika pri Škofji Loki, ki je tekel na 42 km. Mali maraton, tek na 21 km je štel za prvenstvo Slovenije. Množico tekačev pa je spremljalo tudi veliko gledalcev ne samo v Radencih, temveč vzdolž celotne proge.
Tretji maraton (1983) - Organizatorji so izbrali novo tekaško progo, ki je imela manj vzponov in spustov. Med 2.200 udeleženci so se že uveljavili tudi nekateri pomurski tekači. Prijetno je presenetil veteran Milan Balek, član AK Pomurja iz Murske Sobote, ki je zmagal v teku na 21 km in postal prvak Slovenije. V pisanem kulturnozabav-nem programu je nastopil tudi Moped shou s Tofom, Riflejem in Majo, ki so najprej pretekli 10 km, nato pa povedali kakšno pikro.
Četrti maraton (1984) - Treh tekov na 10, 21 in 24 km so se med množico slovenskih tekačev udeležili tudi tekači iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Avstrije. Pred tekom sta za prijetno razpoloženje poskrbela napovedovalec Evgen Titan in radgonska godba na pihala, generalni direktor Radenske Feri Horvat pa je dal štartni znak s strelom iz lovske puške.
Peti maraton (1985) - Med udeleženci maratona je bilo vedno tekačev iz pokrajine ob reki Muri. Tekači pa so prišli iz celotne Jugoslavije, Avstrije in Nemčije. Rezul-
tate so spremljali z računalnikom Radenske, kije tekmovalce razvrščal po 22 starostnih kategorijah. Po »koristnih« navodilih Tota in Rifleja in odpeti maratonski himni je začetek štarta zopet označil Feri Horvat s strelom iz lovske puške.
Šesti maraton
(1986) - V hladnem vremenu je sodelovalo nekoliko manj tekačev kot prejšnje leto. V malem maratonu, teku na21 km, kije štel za državno prvenstvo, so nastopili vsi najboljši slovenski tekači, med njimi tudi zmagovalec Mirko Vindiš s Ptuja. Žal pa je prišlo do tragičnega dogodka. Franjo Kocijančič, 53-letni tekač iz Kamnika, je med šestim in sedmim kilometrom začutil slabost in bolečino v prsih in kljub takojšnji zdravniški pomoči zaradi akutnega srčnega infarkta umrl.
Sedmi maraton (1987)- Novost maratona je bil prvi nastop cicibanov, ki so tekli v dopoldanskem času. Organizatorji pa so poleg kulturnega in zabavnega programa v katerem so sodelovali pihalna godba iz Velenja, Moped shou, ma-žoretke Mure in satirik Marko Kočar, poskrbeli tudi, da so obrtniki na stojnicah ponujali izdelke domače obrti. Po že ustaljenem scenariju je dal štartni znak tekačem ge-neralni direktor Radenske Hrbet Šefer (prvič) s strelom iz lovske puške.
Osmi maraton (1988) - Značilnost osmega maratona je bil, da
Marin Sreš - predsednik organizacijskega odbora maratona treh src
Maraton ima lepo perspektivo
Z
dvajsetim jubilejem maratona treh src v Radencih sovpada tudi jubilej Martina Sreša, ki je ves čas predsednik or-ganizacijskega odbora te odmevne in edinstvene mednarodne športno-rekreativne prireditve ob meji dveh dežel - Slovenije in Avstrije - ter je še posebej v ponos pokrajini ob reki Muri. Kakšni so vtisi prehojene poti in kakšna je perspektiva mednarodnega maratona treh src v Radencih, o tem smo se pogovarjali z jubilantom Martinom Srešem.
- Kot stalni predsednik organizacijskega odbora maratona treh src ste gotovo veliko pripomogli, daje radenski maraton postal zaznavna evropska prireditev. Kakšni so vaši vtisi na minulih devetnajstih maratonih?
»Organizatorji radenskega maratona treh src smo veseli in ponosni na to, da je prireditev dobila take mednarodne razsežnosti, ki v naše kraje privabi več kot deset tisoč udeležencev in obiskovalcev. To je posledica načrtnega in ustvarjalnega dela vseh članov organizacijskega odbora in podpore Radenske. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo športni in turistični delavci iz celotnega Pomurja ter delavci Radenske, deluje vseh dvajset let skoraj v isti sestavi, je dobro uigran in tudi izkušen. Mladi sodelavci pa prinesejo nove poglede in ideje. Vedno znova me navdušuje pripravljenost naših ljudi, da sodelujejo in pomagajo. Na dan prireditve sodeluje več kot tisoč ljudi. Hvala vsem, ki sodelujejo, spodbujajo tekače in jih pozdravljajo. Maraton treh src je velika prireditev, ne samo športna, temveč tudi turistična. Mediji, katerih je vsako leto več, o njej obširno poročajo. Zato je tudi dobra promocija naše pokrajine, Radenec in Radenske, ter vseh tistih številnih podjetij, ki na njej sodelujejo. Življenje potrebuje zadostno mero gibanja in prijateljskega druženja. Maraton treh src to prinaša mnogim ljudem. Predvsem sem osebno zadovoljen, da sem zraven
od vsega začetka.«
- Mednarodni maraton treh src postaja privlačen tudi zaradi tega, ker vsako leto pripravite nekaj novosti. Kaj ste pripravili za jubilejni maraton?
se je število tekačev povečalo na 2.500, prvič pa so tekli tudi pionirji. Za humor je poskrbel Tone Fornezzi Tof, odmevna je bila tudi modna revija Bel-tinke in privlačni nastop mažoretk Mure.
Deveti maraton (1989) - Število tekačev na maratonu se je povečalo na 3.000. Prvič so organizirali pohod na Kapelo.
Deseti maraton (1990) - Na jubilejnem desetem maratonu so sodelovali tekači iz jugoslovanskih republik, Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije.
Pripravili so razstavo fotografij z devetih maratonov ter zaslužnim organizacijam, društvom in po--,sameznikom podelili priznanja. Maraton treh src v Radencih so vključili v pokal Alpe - Jadran: Program so popestrile ma-žoretke Mure, modna revija Beltinke in folklorna skupina s Kociprovo bando iz Beltinec.
Enajsti maraton (1991)- Število udeležencev maratona se je povečalo na 3.500, od tega je bilo 1.200 pohodnikov, ki so pešačili 6 km skozi vinorodno Kapelo in čez JanževVrh. Cicibani in pionirji pa so tekli na 500 in 800 metrov. V kultumo-zabavnem programu so sodelovali Moped shou, rudarski pihalni orkester iz Velenja, rogisti iz Gradca, folklorna skupina iz Beltinec in drugi. Pripravili so tudi razstavo fotografij in karikatur Rudija Stipkovi-ča.
»Program maratona treh src'je tak, da na njem lahko sodelujejo vsi - od najmlajših do najstarejših. Bogat je tudi spremljajoči program. Letošnje prireditve jubilejnega dvajsetega maratona treh src bodo trajale deset dni. Tako bomo 12. maja v hotelu Radin odprli razstavo o zgodovini maratonov treh src. Za 17. in 18. maj pripravljamo posvet o (anti)dopingu, na katerem bodo sodelovali tudi bivši uspešni slovenski športniki. Zelo živahna bo otvoritev dvajsetega maratona treh src, saj bo na prireditvenem prostoru na predvečer maratona pel Vlado Kreslin s pomurskimi muzikanti. Koncert je darilo-organizacijskega
odbora tako maratoncem kot Pomurcem. Presenečenje pripravljamo tudi v soboto na zaključku dvajsetega maratona treh src. To pa naj bo skrivnost in presenečenje za vse, ki bodo vztrajali do konca.«
- Kaj pa pričakujete od jubilejnega dvajsetega maratonskega teka?
»Glede na dosedanje prijave dobrih, predvsem afriških in vzhodnoevropskih maratoncev in maratonk pričakujemo zanimivo borbo za zmago in pa nove rekorde. Pričakujemo tudi novopečene prvake. Prepričan sem, da bo jubilejni dvajseti maraton razgibal tako Pomurje kot tudi Slovenijo.« - Kakšna pa je perspektiva radenskega maratona? , »Ko se en krog maratona konča, se začne novi. Prireditev s takšno tradicijo, udeležbo in medijsko odmevnostjo ima dobro perspektivo. Odločilni pa so seveda ljudje. Tako kot povsod. In ker je v Pomurju veliko dobrih, delovnih, ustvarjalnih in zagrizenih ljudi, se za prihodnost maratona treh src ne bojim.« (FM)
Maraton prvič po Sloveniji in Avstriji
Dvanajsti maraton (1992) -Radenski maraton je doživel pomembno prelomnico. Prvič je potekal na obeh straneh meje v Sloveniji in Avstriji. Prvič so nastopili tudi paraplegiki, ki so tekmovali na 21 km za državno prvenstvo. Nastopili pa so tudi paraplegiki iz Avstrije. Lep uspeh je dosegel pomurski atlet Geza Grabar, ki je zmagal v teku na 21 km.
Trinajsti maraton (1993) -Med udeleženci maratona se je povečalo število pohodnikov na 400. Tekači pa so prišli tudi Avstrije, Madžarske, Italije in Etiopije. Med tekačicami na 21 km je prvič zmagala Slavica Poznič iz Radgone, ki živi v Velenju. Maratona paraplegikov pa so se udeležili tudi tekmovalci iz Avstrije. Novost je bil tudi tek državnikov.
Štirinajsti maraton (1994) -Maraton je bil uvrščen v koledar atletskih prireditev Avstrije. Prvič je organizator za maratonski tek na 42 km, ki je štel za državno prvenstvo, razpisal denarne nagrade in s tem pritegnil tekače iz osmih držav. Zmagal je Mirko Vindiš s Ptuja z novim rekordom 2:21,08. V malem maratonu pa sta drugič zmagala Slavica Poznič in Geza Grabar. Prireditev je vodil Dušan Zagorc.
Petnajsti maraton (1995) -Na jubilejnem petnajstem maratonu je sodelovalo 3.280 udeležencev, med njimi je bilo 1.000 pohodnikov. Prvič pa so na 10 km za državno prvenstvo tekmovali policisti. Žal pa je prišlo do tragičnega dogodka, saj je eden od policajev (B. Dražnik) na cilju maratona umrl. Iz Ljubljane je v Radence pripeljal tudi poseben vlak s člani lutkovnega gledališča in Dejo Mušič. V teku na 21 km je tretjič zmagala Slavica Poznič.
Šestnajsti maraton (1996) -Radenski maraton je bil uvrščen v mednarodni koledar tekaških prireditev in pritegnil rekordno število udeležencev 3.780 iz štirinajstih držav. Pri organizaciji prireditve pa je sodelovalo okrog 600 športnih in drugih delavcev. Maratonska zmaga je prvič odšla na Madžarsko. V teku na 21 km je četrtič zmagala Slavica Poznič. Na prireditev je pripeljal posebni maratonski vlak iz Ljubljane. Prvič je štartni znak za tekače dal generalni direktor Radenske Alojz Behek s strelom iz pištole. Pred njim sta to nalogo opravila Feri Horvat sedemkrat in Herbert Šefer osemkrat.
Sedemnajsti maraton (1997) - Pripravili so okroglo mizo o pomenu teka v športu za vse oziroma zdrav način življenja ter solidarnostni tek - tek srca, v katerem je sodelovalo 51 znanih osebnosti, ki so štartnino prispevali za soboško bolnišnico. Uvedli so tudi veveričin in srčkov tek, na katerem je sodelovalo 470 najmlajših. Maratonski tek pa je popestril Kenijec Subano Charl-ton Newton, ki je tudi zmagal. V teku na 21 km pa je petič zmagala Slavica Poznič.
Osemnajsti maraton (1998) -Na predlanskem maratonu je sodelovalo 4.000 udeležencev. Prišli so tekači iz Madžarske, Avstrije, Italije, Švice, Češke, Slovaške, Kenije in Hrvaške. Bila sta postavljena nova rekorda v maratonskem teku na 42 km. Rekorderja sta bila Kenijec Subano Charlos Newton 2:20,38 in Celjanka Anica Živko 2:47,57. Drugič so organizirali tudi humanitarni tek v zdraviliškem parku, na katerem so sodelovale znane osebnosti.
Devetnajsti maraton (1999) -Na lanskem maratonu je sodelovalo rekordno število 5.156 udeležencev iz 16 držav. Postavljeni so bili trije novi rekordi. V teku na 42 km sta rekorda postavila Helena Javornik (2:39,50) ter Roman Kejžar (2:18,58). Med paraplegiki pa je na 21 km postavil novi rekord Marko Sever 44:09. Organizatorji\pa so tudi povečali nagradni sklad, ki je pri moških znašal 1,880.000, pri ženskah pa 1,030.000 tolarjev.
FERI MAUČECI
18	MULARIJA / NA SCENI
4. maj 2000, ■K
W te mamice-
Tteetaaacteei dav a Mi
Čeprav smo še zelo majhni, smo skupaj z mamicami uspeli uresničiti projekt Knjigabube. VRTEC PUCONCI
St rad
Bilo je mrzlo zimsko jutro. Ura je kazala pol sedmih. Marjana in Slava sta se odpravljali v šolo. Obe sta bili še nerazpoloženi zaradi zaspanosti. »Spet bo potrebno gaziti po tem visokem snegu,« je tarnala Slava.
Odšli sta na pot. Mraz, visok sneg in tema so ju prisilili, da sta šli po bližnjici. Prisopihali sta do potoka in oprezali za mostičkom, ki je nekam izginil.
Ker se jima je zelo mudilo, sta kar oddrsali na drugo stran. Šli sta zelo hitro, da bi jima bilo topleje. Čez čas sta prišli do pokopališča. Marjani tako in tako nikoli ni zmanjkalo zvijač, zato sta sklenili,
da bosta strašili mimoidoče.
Ko je pripeljal mimo prvi avto, sta zagledali za njim v soju slabih luči še pešca. Takoj sta se skrili za plot.
Nato sta počasi vstali in mu šli naproti. Ubožec se je tako prestrašil, da je namesto v šolo tekel domov.
Končno sta prišli v šolo. Bili sta zadnji. Manjkal je samo Drago. Ker je stanoval v isti vasi kot onidve in sta ga dobro poznali, sta ugotovili, da je bil on ravno tisti ubožec, ki sta ga tako zelo prestrašili.
JULIJA ŽELEZEN, 8. A OŠ CANKOVA
Vedno se veselim velike noči. Najbolj zaradi pirhov in drugega, kar je takrat na mizi.
Že od nekdaj je pri nas navada, ' da barvamo jajca z različnimi barvami ter jih nosimo v dar prijateljem in znancem. V košarico pa damo tudi čokoladice in bombone za otroke. Potem pa moramo vse to ohraniti do velike noči, ko se lahko naužijemo teh dobrot. Na mizi so poleg pirhov tudi šunka, kruh, hren, sol in druga hrana. Vsega je toliko, da lahko jemo še nekaj dni po veliki noči.
ANJA SELA, 6. A OŠ BAKOVCI
Nekega sončnega dne, ko je zunaj lilo kot iz škafa, sem se prebudila tako vesela, da sem se začela cmeriti. Z avtobusom sem odšla peš v šolo. Tam sem se spomnila, da sem lačna, zato sem sendvič vrgla v koš. Pri pouku sem bila vprašana, vedela sem vse in na moje veliko veselje sem dobila cvek. Učiteljica me je vprašala, ali imam probleme s sošolci. Vsi so mi na
it dan
Učenci Dvojezične OŠ Genterovci smo več dni pridno opravljali različne aktivnosti na temo Vsak dan naj bo dan Zemlje, ki je bila tudi osrednja tema naravoslovnega dneva. Prvošolci devetletnega programa so spoznavali vodo kot vir življenja. Izdelali so maketo voda v bližnji okolici in jo s pomočjo učiteljice tudi predstavili vsem drugim. Prvo- in drugošolci osemletke so poročali o tem, kaj so videli, zapisali in fotografirali v zvezi z urejenostjo kmečkih dvorišč v Genterovcih. O zdravi prehrani so nas poučili tretješolci. Učenci četrtega razreda so se zavzeto lotili urejanja šolske okolice, šestošolci so nam predstavili ugotovitve o sodobnem poljedelstvu na dveh kmečkih gospodarstvih v Genterovcih, učenci 6., 7. in 8. razreda pa so iskali in popisali divja odlagališča odpadkov v Genterovcih, Mostju, Banuti, Radmožancih in Kamovcih. S tem so seznanili tudi predstavnike krajevne skupnosti, da bi vsi skupaj povečali skrb za čisto okolje. Narava namreč ne bo pospravljala namesto nas. JASMINA KOROŠA, 8. RAZ. DOS GENTEROVCI
mreč na vso moč prišepetavali, mahali, povedali vse odgovore, in čeprav sem vedela tudi sama, je bilo vse zaman. Pri slovenščini smo obravnavali samostalnike Antona Aškerca. On je računal balade. Pri matematiki smo se ukvarjali z Julijem Cezarjem in njegovim periodnim sistemom. Izračunavali smo molske ulomke in molekulske veke. Ura je bila iz minute v uro zanimi
vejša, zato smo skoraj vsi zaspali. Zbudili smo se šele pri tehniki, kjer smo obdelovali kovine, iz katerih smo izdelovali papirnata letala.
Pouk se je bližal h koncu in vsi smo se žalostili, ker bi morali iti že domov.
MONIKA BOROVIČ IN
ANDREJA PETEK, 6. RAZ. OŠ MALA NEDELJA
Napovednik koncertov
Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja
Murska Sobota
5.	maja: Zoran Predin + Pero Lovšin + Vlado Kreslin; štadion NK Mura
10.	maja: Riki Zadravec, grajska dvorana
12.	maja: Bel Canto, galerija
18.	maja: Kristina Šuklar + Andreja Golež, evangeličanska cerkev
30.	maja: Slovvind, grajska dvorana
13.	julija: Bambix (Nizozemska) + KUD Idijoti (Pulj), grajsko dvorišče
14.	julija: Zaklonišče prepeva, grajsko dvorišče
Ljubljana
4.	maja: Pharcyde, Orto
5.	maja: Virginia Rodrigues, Cankarjev dom
6.	maja: Silence, K4
8.	maja: Hiram Bullock, studio 1 TV SLO
8.	maja: Pantera, dvorana Slovana
11.	maja: G.B.H., K4
11.	maja: Jethro Tuli, hala Tivoli
14.	maja: Sting, hala Tivoli
18.	maja: Andre Williams, KUD F. Prešeren
29.	maja: Jack DeJohnette, studio 1 TV SLO
29.	maja: Khaled, Križanke
30.	maja: Mihail Pletnev, Cankarjev dom
3.	junija: Alfred Brendel, Cankarjev dom
19.	junija: Pearl Jam, hala Tivoli; predskupina: Dismemberment Plan
23.	junija: KingsX, Orto
12.	julija: Jorgi Ben Jor, Križanke
18.	julija: Dream Theater, ?	*
19.	julija: Celia Cruz + Jose Alberto »El Canario«, Križanke
20.	julija: Tito Puente, Križanke
Zagreb
10.	maja: Jethro Tuli, dom športov
1.	julija: ZZ Top, dom športov
Budimpešta
19.	in 20. maja: Pat Metheny Trio, Congress Centre "
7.	junija: Iron Maiden, Petofi Csamok
12.	junija: Sting, Kisstadion
16.	junija: Pearl Jam, Petofi Csarnok
30.	junija: ZZ Top, Petofi Csamok
1.	julija: A - Teens, Petofi Csamok
19. julija: Dream Theater, Petofi Open Air
2.	avgusta: Chumbawamba, Sziget festival
3.	avgusta: Suzanne Vega, Sziget festival
Dunaj
9.	maja: Tom Jones?
26.	maja: Santana + Toure Kunda, Stadthalle
2.	junija: Oasis, Stadthalle
26.	junija: Live, Libro Musič Hall
Odšel si
Odšel si, odšel si drugam in vrnil se ne boš.
Nikoli tvoja ne bom, najine poti ne križajo se.
Odšel si, odšel si drugam in nikoli več te videla ne bom.
S seboj si vzel moje srce, pustil si mi le trpljenje.
Odšel si, odšel si drugam in nisi me vzel s sabo.
Ostaja mi le slika tvoja, ki spominja me nate in na lepe čase.
Ghost
Ljubim te!
Ko mimo mene greš, gledam te in vem, da ti to veš, stojiš, moje oči so obstale na tebi; ljubim ga, rečem sama sebi.
Ko opazujem te, tvoja lepota vse
bolj prevzema me, ne vem, kako, kdaj in zakaj, vem samo, da ljubim te sedaj. Veš, tako lep si, da samo k tebi mi miselše hiti
in ni me sram priznati, da ponoči zaradi tebe ne morem spati, ni me strah priznati, da bi se te rada dotaknila
in te vsaj enkrat poljubila, tako rada bi te objela, tako rada bi zraven tebe sedela.
V moje srce si prišel tako, da še sama ne vem kako,
v duši postalo mi je toplo in srce utripalo je bolj močno.
Priznati, da te ljubim, si nisem hotela,
Strogo zaupno
Za V.V.
Velikokrat-a zaman, velikokrat - a preveč. Da, tolikokrat sem rekla, da ljubim te.
Vendar ni pomenilo in še danes ne pomeni čisto nič in nič!!!
Obrazek moj le maska je, trpljenje za njo skriva se. Skeli, boli, moje srce neznansko trpi, saj tebe več ob meni ni!!!
Pika
Hudo mi je
Spomni se mojih oči, ko boš gledal njene, spomni se mojih ustnic, ko boš poljubljal njene, ko boš gledal njo, se spomni tudi mene in vedi, da mi je hudo, ker nisi zraven mene.
Nataša C.
Punk in rock zvoki so pred nedavnim odmevali iz kluba MIKK V Murski Soboti, ko so v okviru svoje kratke slovenske turneje (Ljubljana, Ilirska Bistrica, Črnomelj, MS) tam gostovali Nizozemci Toad. Nastali so leta 1994, prihajajo pa iz mesta Utrecht. Da bi nekoliko omilili ostri zvok, v svoj melodični punk vključujejo tudi primesi reggaeja in duba. Na koncertu se je zbralo okrog 70 obiskovalcev, kot predskupina pa so nastopili mladi In - Sane iz Gornje Radgone, katerih demo CD smo na Vestnikovih
toda druge rešitve nisem imela. Vedno iščem tvoj pogled, podari mi vsaj en nasmeh, ne veš kako trpim, ko tvojih poljubov si želim.
Upam, da te želje ne bodo ostale samo želje, ti jih lahko spremeniš v veselje; pa veš kako - čisto enostavno, , samo reci, da ljubiš me močno!
Andreja V.
Sanje
Želela kot ptica preleteti sem nebo, ujeti skrivnostno luno, jezditi čarobno mavrico, preplavati kot riba reke, morja, postati svetla zvezda.
Želela sem lenariti v oblakih in jadrati v vetru, želje, da malo takih, bila sem. kot v etru, sanje o magičnem efektu, ki roke ne dosežejo jih, sanje po katerih zaman hrepeniš.
Sonja
Pogrešam te
Tako močno te ljubim, a kaj mi pomeni to, da ljubim, a nisem ljubljena.
Vem, da sem se zaljubila napačno, a ni mi pomoči, srce je izbralo tebe!
Teja
Televizijski spored od 5. 5. do 11. 5. 2000
TV SLOVENIJA 1
9.40 lažnivi Kljukec, gledališka predstava
9.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.30 Svet čudes, avstralska serija
10.45 Oddaja o znanosti
11.10 Ljudje Evrope. Vzdržljivost
11.20 Slovenski magazin
11.50 Ubila te bom, nemška drama
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Osmi dan
14.10 Elektronska zavesa, nizozemska oddaja
15.00 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Potujoči škrat, poučno razv. oddaja
17.10 Vesela hišica, lutkovna nanizanka
17.45 Modro
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Petka
21.15 Deteljica
21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
POP TV
9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 TV Dober dan - 13.50_0dvetnikove karte, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Jesse, nan. - 15.45 Cosby, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mesto kriminala, am. film - 21.50 Komandosi, nan. - 22.50 Milenium, nan. - 23.50 Sinovi groma, nan.a - 0.50 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprati Show, pon. - 12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit’, nan. 14.00 Princ z Bei Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. - 15.30 Oprah Show. Gary Zukav o karmi -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nanizanka - 22.00 Prestopniki, ameriški film - 0.00 Svilene sence, nanizanka - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
11.30 SP v hokeju na ledu
13.30 Gore in ljudje: Velika planina
14.20 Trmasti Bockerer 2, avstrijski film
16.00 Šola za lumpe, angleški film (čb)
17.30 Po Sloveniji
18.05 Skrita področja znanosti, am. serija
19.00 Parada plesa
19.30 Videospotnice
20.05 Zlata mrzlica, katalonska nadaljevanka
21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka
21.20 SP v hokeju na ledu
23.20 Ulica upanja 413, ameriška nanizanka
0.00 Leteči odred, angleška nanizanka
0.50 Noč z Dickom, ameriška nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Mestni fantje, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaGuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Melrose Plače, nadaljevanka - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Živa, regionalni program - 23.00 Newyorška policija, ..nanizanka - 0,00 Glavni na vasi, risana serija - 0.30 Dragi John, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Viva turista, turistična oddaja, 10.45 - NK SCT Olimpija : NK Mura, posnetek, 12.35 - Videostrani, 15.30 - Gnes -informativna oddaja, 15.55 - Viva turista, turistična oddaja, 16.45 - NK Potrošnik : NK Domžale, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Vivat -hotel za starejše, predstavitev, 20.40 • Na domači grudi, vrt in okrasne rastline ■ ponovitev, 21.40 - Ekologija, ekološka oddaja, 22.05 - Moto šport, športna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - SO JAy, glasbena oddaja. 23.50 -Glasbeni spoti. 00.00 - Erotika, 01.10 - Videostrani
STUDIO BRULI
7.15 Dobro jutro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Ko mačke ni doma, igra TD Tromejnik, ponovitev - 10.00 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, ponovitev - 10.30 Videostrani in glasba - 16.00 Ko mačke ni doma, igra TD Tromejnik, ponovitev - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 I feel good, kontaktna oddaja o glasbi in filmu - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Ljudje iz sosedstva, ameriški film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dobitniki Porina - 21.00 Tornado, am. film - 23.35 Dnevnik - 23.55 Norma Jean in Marilyn, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
12.10 Kviz - 12.40 Odkrito - 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Alpe - Donava - Jadran - 14.45 Koledar - 14.55 Otroška oddaja - 15.25 Izobraževalna oddaja - 16.00 Dokumentarna serija - 16.55 Televizija o televiziji - 17.25 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Charlott Sophie Benetick, serija - 21.25 Pravica za vse, serija
TV HRVAŠKA 3
12.20 Gogo Loves English -12.30 Turbo Limač šov - 14.00 Tenis, prenos iz Bola - 18.40 V deželi velikih mačk - Levja zgodba, poljudnoznanstvena oddaja - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Ponovitve humorističnih nanizank - 22.10 Nad obročem - 22.40 Šport danes - 22.50 Stoletje filma - 23.35 Pregled programa za soboto
TV MADŽARSKA 1
16,55 Regionalni dnevniki - 17.05 Telešport, nogometno prvenstvo -19,30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpeštanska dvanajstica - 20.15 Hajduki, madž. film (čb) - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Mari Torocsik show - 23.00 eMeRton gala
TV MADŽARSKA 2
14.30 Puder - 15.00 Ni pravnomočno, show - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kultura - 18.00 Čar plesa -18.55 Aero-magazin - 19.25 Narodne vrednote - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Dragulji, amer, film, 2. del
TV AVSTRIJA 1
10.15 Alarm za Kobro 11-11.00 Na jug -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 12.45 Formula 1, prenos treninga - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18,05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 MA 2412 -21.35 llona in Kurti, filmska komedija - 23.10 Gospod Umor, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16,00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Domovina - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet
TV SLOVENIJA 1
9.00 Radovedni Taček: Spomin
9.15 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.50 Otroška oddaja
10.10 Lisjak zvitorepec, risani film
11.30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.50 Petka
15.00 Spomladanska spogledovanja, am. film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka
17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija
19.00 Danes
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Športni kviz
21,25 Zgodba o telesu, angleška serija
22.00 Poročila, šport, vreme
22.35 To čudovito življenje, nadaljevanka
23.05 Hrošči, angleška nanizanka
23.55 Kratka smrt, ameriški film
POP TV
8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka - 10.30 Šolski hodniki, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka -11.30 Knjiga o džungli - 12.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 12.30 Modna popotovanja - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Otroci ne lažejo - 14.30 Bes angelov 2, nadaljevanka, 4/4 -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop'n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka -18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Romeo in Julija, ameriški film - 22.10 Bonnie in Clyde, ameriški film - 23.50 Tramvaj Poželenje, ameriški film - 1,50 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka -10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Tomov show, nanizanka - 11.30 Mladoporočenci -12.00 Pri zlati opici, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Zlobne žene, ameriški film - 16.00 Živali v stiski - 16.20 Divja Amerika, serija - 17.20 Divji svet, serija - 18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev - 19.00 Dellaventura, nanizanka - 20.00 Padli angel, ameriški film - 21.45 Telesna strast, ameriški film - 0.00 Dvobojevalca, ameriški film -1.45 Atlantis
TV SLOVENIJA 2
9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka
9.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka
10.45 Svetnik, angleška nanizanka
11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
13.00 Šport
16.25 MM Ilirija - plavanje, prenos
17.55 DP v košarki, finale končnice
19.30 Videospotnice
20.05 Polž v solati - Lublanščina
20.35 Agnes, islandski film
22.20 Nič svetega, ameriška nanizanka
23.10 Svetnik, angleška nanizanka
23.50 Sobotna noč
1.50 Srečanje s tujcem, ameriška nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -15.00 Ugani, kdo pride na večerjo, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Vse v družini, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Skrivališče, ameriški film
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - infor. oddaja. 10.00 - NK Potrošnik : NK Domžale, posnetek nogometne tekme, 11.50 - Moto šport, športna oddaja, 12.00 - Videostrani, 15.30 -Gnes - infor. oddaja, 15.55 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 16.40 - NK SCT Olimpija: NK Mura, posnetek nogometne tekme, 18.30 ■ Gnes - informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Drugačne zvezde, Puščavski pastir - potopisna reportaža, 21.00 - Ginger v novem jutru, ameriški film, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRI LI
Videostrani in glasba. 
TV HRVAŠKA 1
12.35 Kapljica dobrote - 13.35 Risani film - 14.05 Hruške in jabolka -15.15 Beverly Hills - 16.00 Risani film - 16.30 Melrose Plače, nad -17.20 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik - 20.10 Eurosongu naproti - 21.00 Dnevi grmenja, ameriški film -22.35 Dnevnik - 23.05 Nočni filmski maraton: Pot na Mecco, ameriški film, Moje XX. stoletje, madžarski film, Navijte ušesa, angleški film
TV HRVAŠKA 2
8.50 Panorama turističnih središ Hrvaške - 9.00 Umazane laži, nad. - 12.30 Briljanteen -13.30 Zvezdne steze, nan. - 14.15 Zabavni program - 15.55 Črno belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita 2, nan. - 21.00 Frasier, humoristična serija - 22.40 Pravi čas -23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
12.10 3 plus - 13.45 Hišni ljubljenčki - 14.30 Peta brzina -15.00 Tenis, prenos polfinala iz Bola -18.35 Oprah šov - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Nogomet, posnetek tekme -21.00 Hrvaška nogometna liga - 22.15 Šport danes - 22.30 Nogomet: Arsenal - Chelsea, posnetek tekme - 0.15 Pregled programa za nedeljo
IV MADŽARSKA!
5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim - 8.00 Za evangeličane - 8.10 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV -12.55 Formula 1, trening - 14.10 Operetni festival - 14.40 Delta - 15.10 Naše stoletje -15.35 1100 let sredi Evrope - 16.05 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Napisne table - 16.50 Telešport, prvenstvena nogometna tekma - 19.00 Lotoshow - 19.20 Osnovni ton - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 Sanjalo se mi je o tebi, amer, film - 22.55 Črni površnik, kanadski film
TV MADŽARSKA 2
7.35 Vaška TV - 7.50 Družina z jasnega - 8.40 Za manjšine - vmes iz programa Circom Regional -12.00 Zvon - Cirkus Humberto, nan. - 13.00 Demjen, koncert -13.55 Zgodba z naslovne strani, amer, film (čb) -15.35 Letalska družba Modro nebo, nan. -1625 Tri želje - 16.55 Slej ko prej, show - 17.50 Šlagerteve -18.45 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logke - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Moja olimpiada, Mehika 1968 - 21.55 Madžari ob prelomu stoletja - 22,50 Klip plus -23.00 Dosjeji X - 23.45 Nočni program
TV AVSTRIJA!
12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Kirk -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.05 Sabrina - 14.30 O 3 Austria Top 40 - 15.15 Beverly Hills 90210 - 16.00 Ally McBeal - 16.45 Jesse - 17.10 Srček -18,00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Apollo 13, pustolovski film - 22.30 Vzhajajoče sonce, srhljivka - 0.35 Candyman, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Lassie v težavah, film -10.45 Sladka Irma, filmska komedija -13.00 Čas v sliki -13.10 Tako je pač z ljubeznijo, filmska komedija - 14.45 Rdeči petelin, filmska komedija -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 A razumete humor?, prenos iz Innsbrucka - 22.20 - 23.55 Tretji človek, film
Četrtek, 11.5.2000
TV SLOVENIJA 1
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Pop'n'roll - 13.50 Odvetnikove karte, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.00 Bogovi so padli na glavo, ameriški film - 23.00 Prijatelji, nanizanka - 23.30 Družinski zgled, nanizanka - 0.00 M AS.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
8.30 Mostovi
9.00 Pod klobukom
9.50 Zgodbe iz školjke
10.20 Otroška oddaja
10.30 Živalski razum, angleška serija
11.30 Tehniška dediščina Slovenije
12.00 Dokumentarna oddaja
13.00 Poročila, šport, vreme
14.10 Portret
15.00 Zoom
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Na liniji, oddaja za mlade
17.20 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava
17.45 Oddaja o znanosti
18.10 Svet čudes, avstralska serija
18.30 Ljudje Evrope: Šport
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.05 Turistična oddaja
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Pisave
23.25 Zgodba o Kim, kanadska oddaja
0.10 Svet čudes, avstralska serija
0.35 Ljudje Evrope
TV SLOVENIJA 2
10.00 Nič svetega, ameriška nanizanka
11.20 Svet poroča
11.50 Liga prvakov v nogometu
14.50 49. vzporednik, angleški film (čb)
16.40 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka
17.30 Po Sloveniji
18.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
18.25 SP v hokeju na ledu
20.45 Predstavitev videospotov za Eurosong
2000
21.30 Krhkost, nizozemski film
22.45 Bistvo jazza, angleška serija
23.10 Videospotnice
KANALA
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show.- 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Nora hiša, nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: 6ary Zukav o zdravljenju odvisnosti - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nanizanka - 20.50 Ujetniki, ameriški film - 22.40 Maggie, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.15 Odklop, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 W1IHam Tell, nanizanka -20.10 Obraz, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 11.35 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 45.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.50 - Glasbena skrinja, 17.35 - Iz produkcije ZLTV, TV Ptuj, 18.05 - Risanke, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo, 21.20 - Iz produkcije ZLTV, TV Ptuj, 21.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.20 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRULi
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glaba - 9.00 Človek živali človek, ponovitev oddaje o živalih - 9.50 Videostrani in glasba - 16.00 Človek živali človek, ponovitev oddaje o živalih - 16.50 Videostrani in glasba - 20.00 Vzreja činčil, izobraževalna oddaja z Veterinario Murska Sobota d.o.o - 20.50 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 21.35 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
16.00 Planet živali - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Morje - 18.00 Kulturna in naravna dediščina - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Azbestoza, dokumentarna oddaja - 20.45 Ko mineva čas - 21.35 Odkrito - 22.20 Pol ure kulture - 22.56 Dnevnik - 23.25 Koncert klasične glasbe - 0.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.30 Potovanja, serija -13.30 Pray, nan. - 14.15 Newyorški policisti, nan. - 15.00 Charlotte Sophie Bentinck, nad. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program -17.30 Hugo - 18.00 Zgodovina vode, serija - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Urgenca nan. - 21.20 Seinfeld, nan. - 21.50 Izziv, kviz -22.20 Filmi režiserja Michaela Powella I Know Where Im Going, angleški film - 23.50 Najboljša dela svetovnih muzejev 
TV HRVAŠKA 3
12.00 Štirje bremenski glasbeniki - 12.25 Polcilinder in krompirjast nos - 13.15 Mojster Fantaz - 13.40 Monoplus -'14.25 Poslovni klub - 14.55 Poziv v gledališče - 17.15 Koraki -18.15 Ekran brez okvirja -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 21.50 šport danes - 22.00 Hišice v cvetju - 22.45 3 plus - 0.45 Pregled programa za petek
TV MADŽARSKA 1
16.00 Za otroke -16.30 Papirnati most - 17.00 Jani gre na dom - 17.30 Zagovornik -18.00 Dnevnik - 19.00 Smer Sydney, olimpijski kviz -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Nazaj, angl, film - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp - 23.00 Človeško telo, serija - 23.55 72 ur. kultura - 0.20 Deklamacija
TV MADŽARSKA 2
13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 V dvoje - 16.10 Šolska ulica - 17.30 Potepanje po mejah stvarnosti - 18.00 Telešport, rokomet -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Poklon znanosti in mecenom - 21.25 Z zavezanimi očmi, madž. film (čb) - 22.45 Zaključek - 23.45 Klip plus - 0.00 Nočni program
TV AVSTRIJA 1
15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Inšpektor Fowler - 22.25 Absolutno življenje - 23.00 Tohuwabohu - 23.25 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Mrtvo morje - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva
Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestita -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu-14.00 Poročila-14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč
SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila- 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop- 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce-13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -
10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 1O.Ob Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1 oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14,00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - L7.2O Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10,10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč
TV SLOVENIJA 1
7.40 Franček, risana nanizanka
8.00 Krtek, risana nanizanka
8.25 Babar, risana nanizanka
8.55 Zlata maša škofa V. Grmiča, pr. iz Žalca
10.00 Evan. bogoslužje, prenos iz Puconec
11.05 Svet morij, angleška serija
11.30 Obzorja duha
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Turistična oddaja
13.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
14.20 TV Poper
14.50 Športni kviz
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe-Donava-Jadran
18.15 Teniška dediščina Slovenije
18.50 Žrebanje lota
'19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Portret
22.35 Poročila, šport, vreme
TV SLOVENIJA 2
10.30 Zvezde Hollywooda: Laurence Olivier
11.00 Parada plesa
11.30 Oddaja o Slovenski vojski
12.00 Folk art, ljudska glasbila
13.00 Šport
16.25 Košarka NBA Action
16.55 Evrogol
17.55 DP v rokometu
19.30 Videospotnice
20.05 CIA: Ameriški skrivni bojevniki, serija
21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka
21.30 Trend, odd. o modi in viz. pop kulturi
22	.00 Šport v nedeljo
23	.00 Dekle z rdečimi lasmi, nizozemski film
POP TV
8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.30 Pop’n’roll - 11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka - 13.05 Otroci ne lažejo - 13.40 Formula 1 za VN Španije, prenos - 16.00 Mala Daniela, nad. - 17,00 Dvojčici, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Hitri in mrtvi, ameriški film - 22.00 Športna scena - 22.45 Fun Bali - 23.00 Šola golfa - 23.30 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Tomov show, nanizanka - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Pri zlati opici, nanizanka - 13.00 Kung Fu. nanizanka - 14.00 Črnobrada pošast, ameriški film - 15.50 Kliki - Vitezi za volanom -Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Duh bojevnika, nanizanka - 20.00 Kapitan Kljuka, ameriški film - 22.30 Stilski izziv: Klobuki - 23.10 Vampira, ameriški film
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Izberi mene, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Vse je relativno, ameriški film
TV AS - KANAL 54
09.30 - Teden ob Muri - infor. oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja -govedoreja, 12.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 12.40 - Videostrani, 17.40 -Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 18.30 - Gnes - infor. oddaja (pon. sobotne oddaje). 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Na domači grudi, govedoreja - ponovitev kmetijske oddaje, 21.00 - Vrva turistica, ponovitev turistične oddaje, 21.50 - Videostrani
STUDIO BRULI
9.00 Ponovitev tedenskega programa - 12.00 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
12.25 Kmetijska oddaja - 13.20 Po naši lepi - 14.40 Kuharski dvoboj -15.20 Poročila -15.30 Kapetan Rex, serija - 16.15 Risani film - 16.30 Pogovor« oddaja - 17.30 Felicity, mladinska nanizanka - 18.30 Opera Box - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska oddaja - 21.05 Tretja sreča - 23.45 Dnevnik - 0.20 Nočni program: I forroviere, italijanski film, 2.20 Črno-belo v barvi, 5.20 Hrvaški glasbeni program
TV HRVAŠKA 2
12.00 Praznično jutro - 12.30 Film - 14.00 Mir in dobrota - 14.30 Dnevi grmljenja, ameriški film - 16.15 Kapetan Hrabrost, ameriški film - 17.50 Risani film - 18.05 10. Maruličevi dnevi -19.00 Svet zabave - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Reckless, nad. - 22.00 Chocolat, francoski film - 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.30 Šport v nedeljo... - Tenis, prenos finala iz Bola... - Formula 1, prenos dirke iz Barcelone... - Košarka, prenos prve polfinalne tekme -19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan - 20.25 Nogomet, posnetek tekme italijanske lige - 22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag - 23.35 Oprati šov - 0.20 Pregled programa za ponedeljek
TV MADŽARSKA!
6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 9.00 Nedeljski otok - 10.35 Tri želje -11.05 Zlata vejica, za otroke - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Minute za srečo - 13.00 Tv-klinika -13.26 Svetovna dediščina na Madžarskem: Holloko - 13.50 Formula 1 za VN Španije, prenos - 16.05 Za baptiste - 16.30 Čarobna šestica -17.00 Poklon znanosti in mecenom - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Teden, vmes dnevnik - 20.00 Zlata vejica, gala
TV MADŽARSKA 2
7.40 Program za vernike - 9.50 Narodopisje -10.00 Madžarska hiša - 10.30 Pravi smeh, kabaret - 11.20 Glasbena veriga - 11.30 Otroški šport - 12.00 Zvon - Ekovizija - 12.30 Mali modrijan - 13.00 Pomagač - 13.30 O konjih - 14.00 Operetni festival -14.30 Aero-magazin - 15.00 Sporočilo svetih krajev -15.20 Musiča Historica - 15.30 Mreža - 16.00 Telešport - 17.35 Bruhaha, kabaret - 18.30 Rachid Taha, svetovna glasba - 19.00 Čarobna šestica - 19.25 Izgubljeni otrok, franc, film - 21.00 Teden, vmes dnevnik - 22.00 Telešport - 23.05 Ljubezen v podzemlju, franc, film - 0.25 Nočni program
TV AVSTRIJA!
6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.10 Risanke - 12.00 Šport - 12.30 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Španije iz Barcelone - 16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pujsek Babe - 21.45 Policaj.iz Tolza - 23.20 Kolumbo - 0.30 Igra s strahom, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum - 15.10 Heidi in Erni - 15.35 Jaz nisem noben Casanova, filmska komedija - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ljubezen na Mallorci, romanca - 21.40 Poročila - 21.50 Dunajski filharmoniki: Mauthausen 2000 - 23.20 Žarišče: Mauthausen
Ponedeljek, 8. 5. 2000
TV SLOVENIJA!
10.05 Dogodivščine iz živalskega vrta
10.50 Modro
11.25 Dosežki
11.45 Na vrtu
12.10 Novi raziskovalec, ameriška serija
12.35 Prvi in drugi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Gibljive slike
16	.00 Dober dan, Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Radovedni Taček
17	.00 Otroška nanizanka
17.45	Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
19.00 Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05 Klinika pod palmami, nanizanka
21.00 Zaklad dolenjske princese, dok.
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Gospodarska panorama
23.65 Volja najde pot
TV SLOVENIJA 2
10.50 Skrita področja znanosti, am. serija
13.10 Trend, odd. o modi in viz. pop kulturi
13.40 Sobotna noč
15.40 Domače obrti: Tkalci in predite
16.05 Oddaja o Slovenski vojski
16.35 Glasba odrašča, angleška serija
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
19	.00 Llngo
19.30 Videospotnice
20	.05 štafeta mladosti
21	.00 Studio City
23.00 SP v hokeju na ledu
1.00 Brane Rončel izza odra
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Športna scena - 13.60 Odvetnikove karte, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom -21.00 Tri skrivnosti, ameriški film - 22.46 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Družinski zgled, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Nora hiša, nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Pisma Garyju Zukavu - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 21.00 Moj ata, ameriški film - 22.40 Maggie, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev region. programa -16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nan. - 17.00 SeaGuest, nanizanka -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Klub Paradiž, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka
TV AS - KANAL 54
9.30 - Drugačne zvezde, Puščavski pastir - potopisna reportaža, 10.00 - Ginger v novem jutru, film, 11.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 12.00 • Videostrani, 16.00 - Drugačne zvezde, Puščavski pastir - potopisna reportaža, 16.35 - NK Dravograd : NK Potrošnik, posnetek, 18.25 - Glasbeni spot. 18.30 - Gnes -informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 • Gnes -informativna oddaja, 20.30 - NK Mura: NK Primorje, posnetek nogometne tekme, 22.20 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRULI
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 I feel go od, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -10.00 Videostrani in glasba - 16.00 I feel geod, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Ciste rasle, športna oddaja - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21,45 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -14.00 Poročila -14.10 Max je izginil, ameriški film - 15.45 Risanke - 16.00 Izobraževalna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Svet podjetništva - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18,35 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.25 Pustolovščine po Hrvaški - 21.55 Misli 21. stoletja - 23.00 Dnevnik - 23.35 V imenu časti, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
12.30 Poljudnoznanstveni film - 13.30 Rdeče in črno, nadaljevanka, 1/2 - 15.00 Svet zabave - 15.40 Carstvo divjine - 16.05 Za otroke - 17.00 Prijatelji, nan. -17.30 Hugo -18.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Dvojni zapeljivec, ameriški film - 22.45 Prey, nan. -23.30 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.40 Športni program - 15.00 Če bi imel pet minut, talk-show - 16.00 Tretja sreča -17.30 Hrvaški šport - 18.30 Animavizija -19.00 Odločilna orožja, dok. serija - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Petica - 21.10 Šport danes - 21.20 Scena - V-efekt - 22.05 Mesečina - 22.50 Nikita II - 23.35 Pregled programa za torek
TV MADŽARSKA 1
15.05 Liga prvakov, magazin -15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Romar v sveti deželi - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Pregled - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 18.00 Dnevnik - 19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Ura sprejema - 23.10 Leto Mirnega sonca, koprodukcijski film
TV MADŽARSKA 2
12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan, - 12,50 Trije erdeljski plesi - 13.00 Dnevnik -14.00 Skupščinski dnevnik - 14.55 Koncert Zsuzse Koncz, 1997 - 16.00 Šolska ulica -17.30 Mari Tordcsik show - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Človeško telo, serija - 21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.35 Sablje v maneži, angl, film - 23.10 Klub znanstvenikov - 0.10 Nočni program 
TV AVSTRIJA!
14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj in pol, akcijski film - 21.45 Zasledovalec sonca, srhljivka -23.45 Smrtonosna bitka_
TV AVSTRIJA 2
13.40 Hagenbeckovi - 14.26 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 2&.15 Julia - Nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi 0.00 Čas v sliki - 0.30 Navaja Perreira, film
MSB
Torek, 9. 5. 2000
TV SLOVENIJA!
9.30 Otroška nanizanka
10.00 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja
10.25 Otroška oddaja
10.50 Volja najde pot
11.40 Zgodba o telesu, angleška serija
12.05 Klinika pod palmami, nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Aliča, evropski kulturni magazin
14.10 Zaklad dolenjske princese, dok.
15.00 Gospodarska panorama
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo
17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka
17.15	Moja žival in jaz, nanizanka
17.45	Besede
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Fridin prvikrat, danska drama
23.30 Skrivnosti, danska drama
0.15 Besede, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
10.50 Štafeta mladosti
13.10 CIA: Ameriški skrivni bojevniki, serija
14.00 Spomladanska spogledovanja, am. film
15.30 Studio City
17.30 Po Sloveniji
18.05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka
19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
19.30 Videospotnice
20.05 Šport
20.35 Liga prvakov v nogometu'
22.35 Svet poroča
23.05 Minuta za umor, slovenski film
0.20 Brahms in pojoče deklice, glasbeno-biografski film
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 13.60 Odvetnikove karte, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Najmočnejša ljubezen, ameriški film - 21.45 Urgenca, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Družinski zgled, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Atlantis - 13.30 Nora hiša, nanizanka -14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o odločitvah - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Puščavski vitezi, ameriški film - 21.30 Nizki udarci, nadaljevanka - 22.30 Maggie, nanizanka - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.00 Odklop, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaOuest. nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 William Tell, nanizanka - 20.10 Videnje, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Dravograd: NK Potrošnik, posnetek. 11.50 - Glasbeni spot, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes- informativna oddaja. 16.00 -Iz produkcije ZLTV, TV Ptuj, 16.35 - NK Muta: NK Primorje, posnetek, 18.25 - Glasbeni spot, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Ekologija, ekološka oddaja, 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRUU
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Ciste rasle, ponovitev športne oddaje -10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Čiste rasle. ponovitev športne oddaje -17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Danes za jutri, oddaja o možnostih dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj - 20.45 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje v živo -21.30 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
13.20 Trenutek za domači kotiček -14.00 Poročila - 14.10 Denar s strani, ameriški film - 16.00 Prizma - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.00 Poročila iz znanosti - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica -
21.20 V ospredju - 22.05 Skrinja - 22.55 Dnevnik - 23.25 Evromagazin
TV HRVAŠKA 2
12.30 Poljudnoznanstveni film - 13.30 Rdeče in črno, nadaljevanka - 15.00 Dokumentarna serija - 15.30 Risana nanizanka - 16.00 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program - 17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Hladna vojna, serija - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.10 Noči begunca, ameriški film
TV HRVAŠKA 3
12.00 Štirje bremenski glasbeniki - 12.35 Polcilinder in krompirjast nos, serija - 13.15 Mojster Fantaz - 13.40 Parlarnica - 14.25 Mesečina - 15.10 Scena - V-efekt - 15.55 Hrvaški šport - 16.55 Petica - 17.55 Športni program -19.30 Glasbeni program -20.00 Dok. film - 20.30 Nogomet: Liga prvakov, prenos polfinalne tekme Barcelona -Valencia - 22.40 Šport danes - 22.50 Ritem - 23.45 Pregled programa za sredo (op.: možen prenos nogometne tekme hrvaškega prvenstva)
TV MADŽARSKA 1
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Plamen baklje, tv-igra -15.30 Prihodnost naše zemeljske oaze - 15.50 Energetska abeceda - 15.58 Poročila -16.00 Za otroke - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika -18.00 Dnevnik - 19.00 Razvijajoče se gospodarstvo - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Panorama - 20.30 Liga prvakov, prenos - 22.40 Dnevnik, aktualno - 23.15 Potepanje po mejah stvarnosti - 23.45 Liga prvakov, pregled - 0.35 Deklamacija
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Uglasbena poezija - 9.00 Iz tv-arhiva - 11.05 Szabolcs Fenyes, in memoriam - 11.45 Narodne vrednote - 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 12.50 Odprti studio - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence - 14.30 Okno - 15.25 Skladbe Petra Wolfa - 16.30 Šolska ulica -17.30 Ura sprejema - 18.00 Telešport, angleški nofomet - 19:40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Pogovor o psihoanalizi - 21.25 Ne spodobi se za gospoda, angl, film - 0.25 Nočni program
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 10.10 Policaj izTolza- 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 Moški so kot čokolada, filmska komedija - 22.40 Nogomet: Liga prvakov, posnetek polfinalne tekme Barcelona - Valencia - 23.30 Cleo/Leo, filmska komedija
TV AVSTRIJA 2
12.05 Euro Austria - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi - 14,25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.00 Nočna straža: Najlepša dekleta daleč naokoli
f Sreda, 10.5. 2000
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Sprehodi, v naravo
9.15 Kako rada imam šolo, nanizanka
9.30 Moja žival in jaz, nanizanka
9.45 Babar, risana nanizanka
10.10 Mozartova druščina
10.30 Besede
11.30 Obzorja duha
12	.05 Razkošje, francoska nadaljevanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.50 Lisjak zvitorepec, risani film
15.05 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Živalski razum, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Živeti v pozabljenju, ameriški film
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin
23.15 Mednarodno baletno tekmovanje
0.50 Živalski razum, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Gimnazija strtih src. nadaljevanka
10.50 Minuta za umor, slovenski film
13.15 Alpski večer'99
14.55 Bebes boom, francoski film
16.25 Nogomet za slovenski pokal, 1. tekma
18.25 DP v košarki
20.00 Liga prvakov v nogometu
23.00 V Frostovem slogu, angleška nanizanka
0.40 Videospotnice
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Odvetnikove karte, nanizanka-14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Jesse, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Popolna mati, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Družinski zgled, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda^ nad. - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13,30 Nora hiša - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o odvisnosti - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka - 22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 Maggie, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Mestni fantje, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaOuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 VVilliam Tell, nanizanka - 20.10 Ne meč'te se stran, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30- Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Ekologija, ekološka oddaja, 10.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.56 - Glasbeni spot, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 Teden ob Muri - informativna oddaja, 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja, 18.30 -Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.06 -Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Ptuj, 22.30 -Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani
STUDIO BRUU
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Danes za jutri, ponovitev oddaje o možnostih dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj - 10.45 Videostrani in glasba -16.00 Danes za julrl, ponovitev oddaje o možnostih dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj -16.45 Videostrani in glasba - 20.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 20.50 Dobro jutra, Prekmurja, ponovitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
12.36 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -14.00 Poročila - 14.10 Nepremišljeno srce, ameriški film - 15.45 Risanke - 16.00 Izobraževalna oddaja -16.30 Dom in svet -17.00 Hrvaška danes -17.30 Zdravnik v hiši -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 M magazin - 22.00 Zvezdni prah - 22.35 Dnevnik - 23.05 Vabilo v gledališče - 1.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
15.00 Veliki Azerac, nad. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program - 17.30 Hugo -18.00 Dokumentarna serija -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.00 Pacific Palisades, nad. - 21.45 Normalno življenje, ameriški film - 23.30 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
16.16 Dok. serija - 15.55 Zlata ribica - 16.55 Športni program - 19.25 Glasbeni program - 20.00 Amerika - življenje narave - 20.30 Nogomet: Liga prvakov, prenos polfinalne tekme Bayern - Real Madrid - 22.30 Šport danes - 22.40 Monoplus - 23.25 Koraki - 0.25 Pregled programa za četrtek (op.a.: možen prenos košarkarskega polfinala Hrvaške)
JV MADŽARSKA 1
13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Piri vse ve, madž. film (čb) - 15.10 Filmske novosti iz leta 1932 - 15.35 Budimpeštanska simfonija - 15.50 Poročila - 16.00 Tečaj nemščine - 16.30 Smernica - 17.00 Moja olimpiada, Munchen 1972 - 18.00 Dnevnik - 19.00 Šik, modni magazin -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno. show -20.30 Liga prvakov, prenos - 22.40 Dnevnik, aktualno - 23.15 Madžarski salon, kultura - 23.45 Liga prvakov, pregled - 0.35 Deklamacija
TV MADŽARSKA 2
11.45 Narodopisje -12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.50 Odprti studio -13.00 Dnevnik -14.00 Zlati dim, magazin -15.45 Pop glasba -16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport, vaterpolo - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Nemočno, dokumentarni Ulm - 22,15 Osupljivo območje - 0.00 Nočni program
TV AVSTRIJA1
12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos polfinalne tekme Bayern - Real Madrid - 22.50 Divje gosi, film_
TV AVSTRIJA 2
13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Modre pištole, filmska komedija -22.00 Čas v sliki 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki.
Evropska priloga
Andrej Horvat, Amna Potočnik
Regionalizem je prednost
Ko smo pred štirimi leti natisnili prvo Evropsko prilogo, le-ta, kljub svoji radikalnosti, v slovenskem prostoru ni povzročila kakšnega posebnega vznemirjenja. Takrat je bila Evropa v Sloveniji še manj aktualna tema, kot je danes, in tudi regionalizmu se danes godi zgolj za spoznanje bolje, kot se mu je takrat, pa še to samo na formalni ravni.
Na formalni ravni danes naša politika pridno povzema evropsko zakonodajo in »Evropa« se je izkazala kot uspešna grožnja na poti do hitrejšega sprejemanja marsikaterega določila, ki bi ga potrebovali tudi brez nje. A zaradi »Evrope« seje država vsaj dosti bolj prisiljena ukvarjati tudi z regijami. Kot priprava na evropsko strukturno politiko postajajo regije in regionalne ustanove poglavitno orodje regionalnega razvoja tudi na nacionalni ravni.
Profesor Roland Vaubel, človek, ki verjame v decentralizirano Evropsko zvezo, nas je nekatere »vernike regionalizma« na omizju v Ljubljani iskreno vprašal, ali resnično verjamemo v možnost uspeha regionalne politike.
V iskanju odgovora na to vprašanje moramo najprej vedeti, kako želimo meriti njeno uspešnost. Če merimo uspešnost zgolj z ekonomskimi kazalci, potem vemo, da bodo
finančni transferji iz ekonomsko bolj v ekonomsko manj razvite predele še dolgo časa večji od ekonomske uspešnosti teh manj razvitih predelov. Skratka, zelo redko bodo stroški večji od koristi. Trdimo torej, da je govoriti o ekonomski uspešnosti perifernih regij kratkoročno - ne samo v Sloveniji - neoliberalističen cinizem. Če pa te stroške preslikamo v recimo večjo poseljenost Goričkega ali Slovenskih goric z mladimi družinami, ki vidijo svojo ekonomsko prihodnost in prihodnost bivanja svojih otrok v teh delih Šlovenije, potem je podoba seveda takoj drugačna.
Da bi zagotovili ekonomsko uspešnost manj razvitih vsaj dolgoročno, je potrebna strnjena in dolgoročno strateško domišljena politika finančnega spodbujanja. To je Evropa s svojo regionalno strukturno politiko v glavnem že ugotovila. Slovenija s svojo razdrobljeno regionalno
politiko, ko po določenem razrezu vsaka občina dobi nekaj, je še daleč od tega. Zanimivo, da je ravno sedanji slovenski minister za razvoj kritično pripomnil, še ko je bil profesor ekonomije, da zaradi svoje razdrobljenosti »predstavlja naša regionalna politika v obliki podpiranja demografsko ogroženih območij zgolj ohranjanje revščine«.
Vsaka družba ima možnost, da določi kriterije, s katerimi bo merila »stroške« in »koristi« svoje regionalne politike. Tokratna Evropska priloga predstavlja - med drugim - nekaj teh »stroškov«, ki sta si jih Evropa in Slovenija nakopali v Pomurju. Ali bo od njih tudi kaj koristi, pa je odvisno predvsem od tistih, ki iskreno želimo, da nam bo šlo v tem delu skupne Evrope relativno bolje. Danes namreč predstavlja regionalizem prednost, samo izkoristiti ga je treba. In to že kmalu.
22
EVROPSKA PRILOGA
4. maj 2000, liilK
Dr. Bogomir Kovač*
Grajski gospodar bo napolnil grad
Kulturna dediščina, ki tiči za skrivnostnimi zidovi slovenskih gradov, je običajno nadloga, za katero ne vemo prav dobro, kaj bi z njo počeli. Aristokracije, ki bi vanje samoumevno sodila, že zdavnaj ni več. Ostale so zgolj sledi tisočere zgodovinske jeze, s katero so se ljudje znesli nad zidovi, ker so morda želeli prizadeti nekdanje lastnike in popravljati številne krivice preteklosti. Tako ostaja na koncu vse skupaj nekakšno prikrito ogledalo naše lastne zgodovinske nečimrnosti, ki dokazuje, kako nesmiselna je lahko naša prihodnost, če ne zmoremo pravega odnosa do preteklosti. Grajski kompleks gradu Grad na Goričkem ima navidezno stereotipno zgodbo z znanim koncem. Grad izvira iz XIII. stoletja in v sedanji baročni podobi, ki je nastala dobrih Štiristo let kasneje, je največja slovenska grajska celota. Vendar je bila njegova uporaba že v II. svetovni vojni in tudi po njej povsem naključna in občasna ter praviloma destruktivna in uničujoča. Po petih desetletjih smo tako dobili klasično podobo slovenskega odnosa do grajske kulturne dediščine. Razpadajoče stavbe so postale ogledalo brezbrižnosti države, nemočno okoliško prebivalstvo pa ni premoglo potrebnih sredstev za začetek želene obnove. In ko se je vse skupaj zlilo v znano reko spoznanj o propadanju grajske dediščine na Slovenskem, se je vendarle dogodil nepričakovan čudež njene revitalizacije.
Poslovne vsebine pritegnejo ljudi
Temeljna ideja obnove gradu pri Gradu sega v drugo polovico devetdesetih let. V okviru evropskega programa Phare je bilo mogoče gradu zagotoviti izhodiščna sredstva za uresničitev ideje o mednarodnem naravnem parku in medregionalnem sodelovanju treh mejnih držav Slovenije, Avstrije in Madžarske. Izhodiščna evropska sredstva (765 000 ECU v proračunskem obdobju 1995-1996) so dobila oprijemljivo nadgradnjo v vladnem projektu o sanaciji gradu na Goričkem kot delu mednarodnega in hkrati republiškega krajinskega parka. Toda velika rekonstrukcijska investicijska sredstva' in želene mehke kulturnovarstvene vsebine revitalizacije gradu so kmalu opozorile na temeljno protislovje takšne revitalizacije. Na eni strani so bili, kot običajno, omejeni viri financiranja, ki jih imajo lokalna, republiška in mednarodna skupnost in ki v temelju onemogočajo dokončanje obnove. Na drugi strani pa tičijo poslovne vsebine, ki bi pritegnile možne investitorje in kasnejše vzdrževalce. Prostorska, kulturna in regionalna revitalizacija namreč še ne pomenijo, da smo grad napolnili s potrebnimi ljudmi in dejavnostmi, ki omogočajo življenje gradu. Gradovi so namreč tudi na robu XXI. stoletja srednjeveške institucije, ki zahtevajo jasnega gospodarja in prepoznavno gospodarsko dejavnost, ki gradu daje vsebino, namen in možnost preživetja. Vse drugo je sejanje iluzij, ki dolgoročno vedno znova dokazujejo, kako zgodovinska neminljivost dediščine propade zaradi naše vsakokratne človeške neumnosti in omejenosti.
Iskanje drugega čudeža
Izhodiščna ideja revitalizacije je preprosta, toda zato nič manj težavna, in meji na drugi čudež, ki ga moramo doživeti na Goričkem. Če se je prvi čudež dogodil z veščo izrabo evrop-
skih sredstev in začetkom obnove, ki se bo konec leta 2000 končala pri slabi tretjini osrednje grajske stavbe, potrebujemo sedaj tudi drugi čudež. Zanj so potrebni trije temeljni koraki, brez katerih ne bo uspešne obnove gradu. Prvi korak so dovolj bogate in raznovrstne vsebine, ki morajo zapolniti grad, da bi ga lahko napolnili z vsakdanjim življenjskim utripom. Drugi korak zahteva pomembno razmerje med neprofitnimi in profitnimi dejavnostmi, ki bodo omogočile trdno poslovno dejavnost in vire financiranja. Tretji korak je namenjen določanju temeljnega organizacijskega nosilca grajskih dejavnosti, ki postaja pravi »gospodar« gradu. Tretji čudež pa bo, če bomo uspeli povezati prvega
in drugega. Za dokončanje tako velikega projekta obnove potrebujemo sredstva, ki jih lahko zagotovi samo tisti nosilec, ki bo v gradu opravljal določeno dejavnost in ki bo v obnovi videl določen namen in smiselnost revitalizacije grajskega kompleksa.
Turistični in poslovni razvoj gradu je torej izhodišče njegove revitalizacije in tudi dokončanja njegove gradbene obnove. Logika obnove je s tem dejansko postavljena na glavo. Izhodiščna obnova zahteve revitaliza-cijske vsebine, ki bodo privabile investitorje, od mednarodne skupnosti do države in lokalne skupnosti, od javnih do zasebnih sredstev. Grad išče gospodarja in grajske dejavnosti, še preden je končana njegova obnova, in prav v tem je bistvena prevratnost njegove podjetniške revitalizacije, ki jo morajo dojeti na najbolj tradicionalnem kulturnem področju tudi državne Gavne) institucije. Podjetniška revitalizacija pomeni, da moramo vsako dejavnost v gradu oblikovati kot poslovno dejavnost s podjetniškimi nosilci in avtonomno ekonomijo. To velja tako za neprofitne kot tudi klasične poslovne dejavnosti, ki temeljijo na profitnih načelih. In šele dejavnosti revitalizacije postanejo na določeni.ravni dejanski nosilci in spodbujevalci investicijske dejavnosti in končne obnove gradu. Obnova ni hiša, ki jo moramo najprej dokončati z gradbene plati in potem napolniti z vsebinami. Nasprotno, že ruševine so včasih dovolj za revitalizacijo vsebin, ki privabijo ljudi, dejavnosti in investitorje, in šele potem se začenja fizična obnova. Kulturna obnova je torej pogoj fizične obnove in ne nasprotno in prav v tem je skrivnost tudi finančnega preživetja takšnih
tveganih in zahtevnih investicijskih podvigov.
Vsebine, ki smo jih v okviru poslovnega načrta oživljanja gradu predlagali investitorjem, niso niti edino mogoče niti dokončne. Pomenijo zgolj preizkus najverjetnejše alternative izrabe grajskega prostora, ki bi hkrati spodbudila interes investitorjev in mu zagotovila normalno poslovno dejavnost. Del grajskega prostora je tako namenjen administrativni dejavnosti mednarodnega krajinskega parka in administraciji lokalnih skupnosti. Podobne površine bi lahko zasedel raziskovalno-znanstveni turizem, ki bi bil povezan z gostinsko ponudbo polzaprtega hotelskega tipa. Muzealna dejavnost,
ki po naravi stvari sodi v gradove, bi v tem primeru prikazovala zgolj zgodovino Gradu in etnografsko dediščino goričkega zaledja in bi bila praviloma relativno omejena. S tem bi povezali tudi kulturni turistični center, ki bi skrbel za turistično ponudbo gradu in širšega okolja. Nanj bi vezali tudi etnološke delavnice, kjer bi izdelovali kakovostne etnološke lokalne izdelke in jih prodajali v grajski trgovini. Gostinska ponudba vsebuje klet z vinoteko in dnevno restavracijo, ki oskrbuje vsakodnevne goste in tiste, ki bi grad izbrali za krajše bivanje ali delovanje. Pomemben del gradu bi namenili prehodnemu in stacionarnemu šolskemu in izobraževalnemu turizmu, saj je grad v tej obliki in dostopnosti nenavadno zanimiv za šolsko izobraževanje v okviru obšolskih dejavnosti na državni in tudi meddržavni regionalni ravni.
Ezoterika in sonaravni turizem
Vse te dejavnosti se lahko medsebojno prepletajo, dopolnjujejo ali tudi povsem prekrivajo in združujejo. Temeljno načelo revitalizacije je namreč decentralizacija dejavnosti, njihova poslovna avtonomija in hkrati prepletanja, ki dajejo življenju v gradu potreben vsakodnevni utrip in poslovno dinamiko. Skoraj 6000 kvadratnih metrov prostorov v dinamični členitvi kleti, pritličja, visokega pritličja in nadstropja omogoča raznovrstne dejavnosti, od izobraževalnega, raziskovalnega, kulturnega, ezoteričnega do klasičnega gostinsko-hotelskega turizma. Vse skupaj predstavlja zaokrožen turistični
sklop storitev, ki nagovarja raznovrstno strukturo gostov. Marketinška in tržna analiza je pokazala, da lahko na tem področju razvijemo tržno dovolj razpoznavne oblike sonaravnega turizma. Turistično zaledje Slovenije, Avstrije in Madžarske v območju sedemdesetih kilometrov zagotavlja dovolj velik potencialni trg, ki mora dobiti v grajski ponudbi dovolj prepričljive in atraktivne programe.
Vrednotenje kulturne dediščine s finančnega vidika je eno najzapletenejših področij finančne analize. Vrednost je namreč odvisna od gospodarske vrednosti dejavnosti v gradu, kulturne vrednosti gradu, ki jo lahko izrazimo v denarnih enotah, in subjektivne vrednosti, ki jo opre
deljujejo kulturna identiteta kraja in estetska doživetja kulturnih dobrin. V najbolj poenostavljeni obliki lahko zadnji dve dimenziji vrednotenja nadomestimo z gospodarsko vrednostjo poslovnih dejavnosti v gradu. Grad naj bi zaposloval pri polni zapolnjenosti do dvajset ljudi, posamezne poslovne dejavnosti pa so različno ekonomsko uspešne, čeprav lahko dokažemo, da lahko dosežejo ob primernem gospodarjenju vse dejavnosti v gradu skupen pozitiven poslovni rezultat. Nekaj več kot sedem milijonov evrov potrebujemo za dokončanje celotne obnove v naslednjih šestih letih (2006), petina sredstev je zagotovljena, za drugo bodo potrebne nove investicije na temelju poslovnih programov.
Vse skupaj zahteva predvsem jasen projektni pristop in čimprejšnjo izbiro »grajskega skrbnika« obnove. Izkušnje nas učijo, daje do petnajst odstotkov denarja pri takšnih investicijah izgubljenih, ker ni pravega nadzora in skrbnega gospodarjenja. »Grajski gospodar« je zato lahko predvsem krovna organizacija, ki bi skrbela za dokončanje obnove in gospodarjenje z investicijskimi sredstvi. To je lahko neprofitna organizacija (zavod) ali kapitalska družba, in čeprav bo večji del dejavnosti neprofitnega značaja, je zaradi raznovrstnosti poslovnih dejavnosti v gradu najboljša druga izbira. Obstaja tudi nekaj vmesnih in nadomestnih korakov. Tako bi lahko Občina Grad in sosednje občine najprej ustanovile skupno interesno združenje in imenovale upravni odbor projekta, ki bi vodil in koordiniral delo pri obnovi in ustanovitvi kapitalske družbe. Ta bi bila nosilec investicijskega projekta in poslovnih dejavnosti. Deležniki pri ustanovitvi bi bili Občina Grad, drugi javni deležniki (država, druge lokalne skupnosti) in morebitni strateški investitorji.
Krovna družba pa bi potem ustanavljala poslovne enote, ki bi pokrivale posamezne revitalizacijske dejavnosti.
Če je bil začetek obnove svojevrsten podjetniški podvig ljudi, ki so znali pridobiti začetna evropska sredstva, potem zahteva nadaljevanje obnove gradu enake ali še večje podjetniške spretnosti. Ključno vprašanje pa niso niti revitalizacijske vsebine niti potrebna finančna sredstva, temveč intelektulani kapital, ki bo znal oboje povezati v trdno celoto. »Grajski gospodar« ni zgolj metafora za določeno organizacijsko strukturo, temveč pomeni dejanske podjetnike. To so ljudje, ki so sposobni ponuditi ideje, poslovni pogum in menedžerske sposobnosti, da bi vodili tako zahteven projekt obnove. Od njih je odvisno, ali bo projekt revitalizacije gradu pri Gradu dokaz čudežne spreobrnitve pri obnovi slovenske grajske kulturne dediščine ali pa bomo čez leta iz tega skopali legendo o zakletem gradu in skritih upanjih, ki jih lahko odreši samo nikoli uresničeno pravljično dejanje. Da bi pravljice postale resničnost, so potrebni čudeži, in da bi čudeži postali del vsakdanjega življenja, morajo prestopiti tanek prag med domišljijskim in resničnim svetom. To kar otroci storijo z lahkoto, v poslovnem svetit z veliko večjim trudom in tveganjem počenjajo podjetniki in prav kulturni podjetniški menedžerji so ključ za revitalizacijski čudež na Goričkem. Od čudežnosti in pravljičnosti pa ostane na koncu samo še globoko prepričanje o uspešnosti projekta, do ko‘der pa vodi trdo tlakovana pot dela, znanja in veščin, kako voditi, izpeljati in vzdrževati proces grajske revitalizacije. Izziv, vreden našega skupnega napora in ustvarjalnega delovanja!
* Dr. Bogomir Kovač je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
MIK , 4. maj 2000	EVROPSKA PRILOGA
23
Sean F. 6 Drisceoir
Deja vu v Rakičanu
Prav neverjeten občutek me je prežel, ko sem štirinajstega februarja zlezel iz avta Amne Potočnik. Pripeljala sva se do gradu v Rakičanu in stopila na notranje dvorišče, ko me je prevzel ta nenavadni občutek - občutek, da sem tukaj že bil. Dvorišče gradu v Rakičanu je nekoliko večje kot tisto, kjer sem bil doma, vendar je bil občutek enak - natanko tak kot davnega marca 1983, ko sem prvič stopil na dvorišče Sabhal Mor Ostaiga na Škotskem. Ne le dvorišče, ampak tudi stolp in živahna obnovitvena dela vsenaokrog. Ta občutek ni veljal le fizični podobi novega okolja, ampak tudi abstraktni plati projekta - filozofija, ki stoji za projektom rakičanskega gradu, težave, ki jih je potrebno rešiti v pokrajini, zamisel o visoki šoli, cilji in strategija so me le še bolj spomnili na tiste na Visoki šoli Škotskega otočja, ki sem ji leta 1983 pomagal v življenje in je zdaj zrasla na otoku Skye v oddelek Univerze Škotskega višavja in otočja. Ta dva vidika sta se združila v dvojni vrtinec čustvenih in telesnih odzivov, ki jih lahko opišemo le kot »deja vu« - tukaj sem že bil.
Sabhal Mor Ostaig
Sabhal Mor Ostaig pomeni v škotski galščini Veliki skedenj Ostaiga. To je velika štirikotna stavba, katere edini stolp se dviga nad gozdnimi pobočji zaliva Ostaig blizu najjužnejše točke škotskega otoka Skye. To je odročen podeželski kraj, vendar je ob obali dokaj gosto poseljen. Jezik in kultura prebivalcev sta bogata in trdna, čeprav pod ostrim pritiskom izseljevanja, šibkosti podeželskega duha in umikanja v notranjost. Prav zaradi tega ostrega pritiska, ki še posebej ogroža jezik, se je v zgodnjih osemdesetih letih zbrala skupina aktivistov in sklenila, daje nekaj potrebno storiti za ustavitev kulturnega in gospodarskega propadanja, ki je tedaj dobivalo zagon. Spoznali so, kje je jedro problema: zaradi strukture visokega šolstva na Škotskem in v Britaniji nasploh je območje izgubljalo svojo naravno vodilno vlogo v pokrajini. Poročilo o izvedljivosti projekta je vedelo povedati tole:
»Ljudje s tega območja, ki so želeli doseči izobrazbo tretje stopnje, so morali oditi v mesta, a izobrazba, ki sojo tam prejeli, je bila namenjena zaposlitvi v mestu in ni posvečala kaj dosti pozornosti posebnim gospodarskim problemom, kulturi in načinu življenja v njihovem rodnem kraju.
Mnogi so zato ostali v mestih in s tem prikrajšali zahodno višavje in zahodne otoke za njihovo naravno vodilno vlogo ter prispevali k nadaljevanju gospodarskega zatona in slabitvi samozavesti tega območja.«
Poročilo o priznavanju škotske višje državne diplome je ugotavljalo podobno:
»Upravniki... so prišli do prepričanja, da bi Visoka šola morala in zmogla neposredno in pozitivno prispevati k izobraževanju po obveznem šolanju na območju, kjer se nahaja, se pravi na Škotskem višavju in otočju. Po njihovem premišljenem stališču je sedanji izobraževalni sistem zasnovan tako, da svoje najboljše in najbistrejše učence uči, da višavje zapustijo. Menijo, daje takšnim učencem s tem odvzeta priložnost, da bi se urili in izobraževali za življenje v podeželski skupnosti in ne v urbanem okolju. Zdi se, daje to še posebej pereče pri razvoju sposobnosti za samopomoč in podjetništvo oziroma poslovno upravljanje pa tudi za spoštovanje in ohranjanje nematerialne kulture. Menili so tudi, daje bila s tem
skupnost prikrajšana za vodilni položaj ter da prebivalstvo hitro izgublja pridobljena znanja in izkušnje.«
Pa tudi:
»Namen upraviteljev je, da visoka šola ponudi programe, ki bodo zadovoljili potrebo po spoznavanju študentov z glavnimi dogodki, ki so oblikovali njihovo skupnost, ter jih hkrati oborožili s poslovnimi veščinami, ki jim bodo omogočile spodbuditi in prispevati k oživitvi gospodarske dejavnosti v njej.«
Ker na tem obrobnem območju delovnih mest ni bilo na pretek in tudi ne večjih naložb, so bili trendi, h katerim so pripomogle nove tehnologije, kakor denimo, »outsourcing« (pogodbena oddaja dela svoje dejavnosti drugim izvajalcem) in samozaposlovanje, razumljeni kot življenjsko pomembni vzvodi gospodarske strategije preživetja za pokrajino. Skladno s tem je bilo odločeno, da bodo prvi programi oblikovani za poslovanje podjetij in medijev ter da bodo praktično
usmerjeni, denimo z ustanovitvijo resničnih podjetij v okviru visoke šole, da bi se kar največ naučili.
Uspeh Sabhal Mor Ostaiga
Visoka šola je v prvih treh letih prebolela otroške bolezni skromnih finančnih sredstev, privabljanja zadostnega števila študentov in vzpostavljanja ugleda. To je dosegla s podporo lokalnih ljudi in predanostjo osebja, z dejavnimi in premišljenimi odnosi z javnostjo in s svojo taktiko povezovanja starodavne kulture z najnovejšimi dosežki informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Predvsem zaradi slednjega so jo pokrajinske oblasti izbrale za središče razvoja IKT na otoku Skye pa tudi za državni učni center za pripravo oddaj v galskem jeziku. Ta razvoj je potekal vzporedno z zavestno strateško odločitvijo regionalnih gospodarskih oblasti, da bodo v pokrajini zagotovile široko razprostranjeno mrežo ISDN (Integrated Services Digital Network - digitalno omrežje z
integriranimi rešitvami), s čimer naj bi dosegli, da pokrajina ne bi le stopala vzporedno s preostankom Britanije, ampak kot pionirka obdržala prednost pri telepodjetni-štvu in delu na daljavo.
Učenje na daljavo z veliko žlico
Vzpostavitev takšne digitalne infrastrukture je ljudi znotraj in zunaj pokrajine neizogibno spodbudila k spraševanju, čemu bo pravzaprav rabila. Zaradi nizke ravni gospodarske dejavnosti v obrobnejših območjih je tudi uporaba mreže v poslovne namene napredovala počasi in z majhnimi koraki, zaradi česar so jo nepoznavalci radi navajali kot zgled zgrešene naložbe. Nenadoma pa se je številnim majhnim visokim šolam, tudi Sabhal Mor Ostaig, posvetilo, daje prav to mreža, na katero so čakale ob svojih prizadevanjih za ustanovitev visokošolske ustanove za Škotsko višavje in otočje, zato so združile sile in lobirale. To prizadevanje je pripeljalo do »mile-nijske« subvencije vlade za vzpostavitev Univerze Škotskega višavja in otočja - široko razpršene mreže majhnih visokih šol, ki so že takrat podeljevale zunanje priznane diplome. Ta široko sprejeti model, ki uporablja IKT kot cement ali vez med posameznimi ustanovami, bo dobil v letu 2001 vsa pooblastila univerze.
Nauki za grad Rakičan
Težave, kijih je potrebno rešiti v Pomurju, so zelo podobne tistim, s katerimi so se srečevali na Škotskem višavju in otočju. Gre za probleme obrobnosti, gospodarskega prilagajanja čisto drugačnim okoliščinam in za potrebo po izenačitvi razmer za tekmovanje v novi globalni ekonomiji, kjer igra tehnika glavno vlogo. Osrednji problemi, za katere je rešitev le izobraževanje in usposabljanje, so usklajevanje ponudbe znanja in veščin s povpraševanjem po njih, pridobivanje znanja prav v regiji (tako da imajo ljudje možnost ostati doma) ter spremljanje hitro spreminjajočih se razmer, da bi ostali izobraževalni programi sodobni in koristni. Uporaba sodobnih in inovativnih metod je sine qua non iz stroškovnih in moralnih razlogov, zato bodo IKT in drugi digitalni mediji široko uporabljeni. Dober
zgled, kako lahko danes poceni presežemo praktične težave, povezane s trgovanjem med državami, je uporaba strojnega prevajanja (SP). Sodobni programi za SP so dokaj natančni ter v primerjavi z običajnimi stroški prevajanja in tolmačenja zelo poceni. Čeprav se ti programi omejujejo na največje jezike, bo ljudi, ki iz Pomurja iščejo globalne trge, morda zanimalo, da je danes na voljo prevajanje iz nemščine v angleščino, francoščino in italijanščino ter da lahko program s »prevajalskim spominom« obvlada posebnosti prevoda iz slovenščine v nemščino. Glede na izjemno povezanost treh neodvisnih držav ob meji Pomurja (Slovenije, Madžarske in Avstrije), se gotovo pojavlja velika priložnost, da osvojimo novo jezikovno tehnologijo kot inovativni element v splošni osrednji strategiji. Kombinacija starega in novega je lahko sestavina, ki privablja pomembno dodatno podporo iz tujine in tako zagotavlja uspeh projekta.
* Sean F. 6 Drisceoil je mednarodni svetovalec podjetja WMEB pri vzpostavitvi izobraževalnega središča v gradu Rakičan.
24
EVROPSKA PRILOGA
4. maj 2000,
Dr. Marija Markeš*
O Evropski uniji, kmetijski politiki in paradnih konjih
Glede na gospodarski razvoj je Slovenija ena vodilnih držav osrednje in vzhodne Evrope, po obsegu in produkciji pa je ena manjših. Slovenski BDP pomeni 0,2 % skupnega BDP v Evropski uniji (EU), po drugi strani pa je dosegla Slovenija z 9864 USD BDP na prebivalca leta 1998 68 % povprečja EU. Gledano z nacionalnega vidika je Slovenija torej uspešna država. Vendar ob tem ne moremo mimo dejstva, da je eden pomembnih problemov Slovenije velika medre-gionalna dispariteta - tako najslabše razviti del države, Pomurje, ne dosega niti 80 % povprečnega slovenskega BDP na prebivalca, najbolj razviti osrednjeslovenski del pa ga presega za 30 %.
V Sloveniji lahko ob upoštevanju indikatorjev, ki jih uporablja OECD, za podeželje označimo 89,1 % površine Slovenije, kjer živi 57,3 % prebivalstva. Kmetijstvo zagotavlja skupaj z gozdarstvom in ribištvom 120.000 delovnih mest, to je 6,6-odstotni delež med zaposlenimi v letu 1997. Kmetijstvo ima v BDP sicer le 4,6-odstotni delež, vendar lahko brez oklevanja trdimo, da igra pomembno vlogo pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, saj je kljub neugodnim strukturam pomembno socialno blažilo.
Republika Slovenija do osamosvojitve leta 1991 ni imela svoje lastne kmetijske politike, po osamosvojitvi pa so njen razvoj predvsem opredeljevali zgledi skupne kmetijske politike Evropske unije, in to v ciljih in vsebini ukrepov. Manj podobnosti kot v ciljih najdemo v mehanizmih in • načinu izvajanja kmetijske politike.
Temelje kmetijske politike in politike do razvoja podeželja je položila Strategija razvoja kmetijstva v Sloveniji (1992), kije predvidela razvoj eko-socialnega tipa kmetijstva. To je bil prvi dokument, kije priznal kmetijstvu poleg proizvodne funkcije tudi pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti podeželja ter vlogo, ki jo ima kmetijstvo pri varovanju okolja.
Da bi okrepili vlogo podeželja, je bil v tem času vpeljan tudi program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki je bistveno prispeval k sistematskemu pristopu pri razvojnih vprašanjih na podeželju.
Naslednji pomemben dokument je Program reforme slovenskega kmetijstva (1998), ki temelji na štirih t. i. stebrih: tržno-cenovni politiki, slovenskem okoljevarstvenem programu kmetijstva, programu prestrukturiranja kmetijstva in živilstva ter programu razvoja podeželja.
. Omenimo še nove predloge za zavarovana območja, ki jih je sprejelo Ministrstvo za okolje in prostor in predvidevajo, da se bo v Sloveniji v prihodnosti delež zavarovanih območij (narodni park, regijski parki, krajinski parki...) s sedanjih 8 % površine Slovenije v prihodnosti
razširil na nadaljnjih 22 %, kar bo še povečalo potrebo po sistematičnem pristopu reševanja razvojnih vprašanj v kmetijstvu ter razvoju podeželja z vključevanjem okoljskih programov.
Za izvedbo reforme kmetijske politike ter prilagajanja kmetijske politike Republike Slovenije evropski kmetijski politiki je bil sprejet jeseni 1999 Program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000-2002, ki predvideva, da bo izvajala Republika Slovenija prilagajanje kmetijske politike na področju skupnih tržnih ureditev na vseh trgih tako, kot predvidevajo programske smernice Evropske unije. Sestavni del tega dokumenta je opredelitev ciljev, ukrepov in finančnih okvirov kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja. Program predvideva tudi ustanovitev Agencije Repu-
blike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Kot eden izvedbenih aktov reforme je v pripravi nova razdelitev območij, manj primernih za kmetijstvo. Ta dokument je trenutno v fazi dokončnega usklajevanja obsega območij.
Omenimo še priprave na izvedbo programa SAPARD (Special Action for Pre-Accession Measures for Agriculture and Rural Development). To je program, s katerim naj bi EU finančno podprla prilagajanje držav kandidatk za vstop v EU - Slovenija je dobila za obdobje 2000-2006 6,445 mio EURO na leto, kar je relativno malo in precej pod pričakovanji, posebno še, če vemo, daje slovenski kmetijski proračun za leto 2000 težak 43 mrd SIT (okoli 217 mio EURO). Glavna področja, ki naj bi se financirala iz denarja SAPARD (pogoj za pridobitev evropskega denarja je seveda tudi slovensko sofinanciranje teh programov), lahko združimo v tri velike skupine:
•	40 % denarja naj bi se porabilo za investicije na kmetijah;
•	40 % v živilskopredelovalni industriji
•	ter 20-% za razvoj podeželja -zlasti za urejanje infrastrukture ter manjši del za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
Zadnji pomembnejši akt, ki je pred novim letom odpotoval v Bruselj, pa so bila pogajalska izhodišča za področje 7 - kmetijstvo, v katerih vlada napoveduje prehodna obdobja (mleko, reprodukcijski material...) in
izjeme (cviček, kranjska čebela, označevanje vin ...), kijih bo zahtevala za kmetijstvo v pogajanjih za polnopravno članstvo.
Po zgoraj povedanem ter ob dejstvu, da seje proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2000 povečal kar za 50 % (43 mrd SIT), lahko rečemo, da seje država dobro oborožila z dokumenti in denarjem, in lahko bi si mislili, da smo torej pripravljeni na vstop v Evropsko unijo.
Če ...
Kmetijski politiki je treba priznati, da je pripravila in sprejela globalne dokumente, ki so evropske pristope formalno priznali kot pristope, ki jih sprejema tudi slovenska kmetijska politika.
Vendar je resnica tudi dejstvo, da ostaja v realnem svetu kmetijskega vsakdana mnogo nedorečenega.
Jasno je namreč treba povedati, da prihodnost slovenskega kmetijstva (v Evropski uniji) ni odvisna, če malo poenostavimo, od doseženih mlečnih kvot ali priznanja cvička ali lipicanca kot slovenske kulturne dediščine, temveč od pripravljenosti slovenskega kmetijstva, sodelovati v tekmi za denar iz evropskih fondov.
V tem trenutku lahko trdimo, da so ostali ob strani - ob vsem velikem načrtovanju - v prakso usmerjeni razvojni in izvedbeni programi. Naštejmo nekaj najbolj značilnih primerov:
■ Problem integriranega pristopa k reševanju razvojnih vprašanj. Pred vstopom v Evropsko unijo bi bilo za Slovenijo predvsem pomembno, da izoblikuje cilje kmetijske in okoljske politike ter regionalnega razvoja v danih evropskih okvirih na vseh ravneh, od državne do lokalne. Slovenija ima na tem področju nedvomno primerjalno prednost z drugimi državami kandidatkami za pristop, saj je nastalo prek programov razvoja demografsko ogroženih območij in programov v okviru CRPOV na podeželju pomembno gibanje, ki skuša gospodarske, socialne, naravovarstvene, kulturne, izobraževalne in druge komponente povezati za razvoj. Še naprej pa ostajajo pereč problem kratkoročnost državne politike do podeželskega prostora in nerazčiščene medsektor-ske pristojnosti ter financiranje
projektov na podeželju. Tako ostaja vloga države kot ključne nosilke odgovornosti za dolgoročnost politike do podeželskega prostora pomanjkljiva, to pa zagotovo ni v prid dolgoročnim razvojnim odločitvam na regionalnih in lokalnih ravneh.
■	Kmetijsko-okoljski programi. Vsi dokumenti kmetijske politike poudarjajo ekološko ohranjenost slovenskega podeželja, razvoj ekološko primernega kmetijstva uvrščajo prav v vrh razvojnih prizadevanj, zaraščanje imenujejo enega ključnih problemov podeželja ... Pri tem bi bila prav uresničitev ideje kmetijsko-okoljskih programov, iz katerih so na eni strani jasno razvidne in izražene naravovarstvene prioritete, na drugi pa je dan poseben poudarek različnosti okoljskih in prostorskih danosti
ter naravnih razmer ob upoštevanju kmetijske strukture in načina kmetijske pridelave, ustrezna oblika za usmerjanje kmetijstva ter tudi za doseganje dohodkovno ugodnejšega položaja kmetijstva;
■	Program razvoja dopolnilnih dejavnosti. Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu so nedvomno mogoče le, če nam bo uspelo povezati kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti ter na ta način izboljšati dohodek kmetij. Majhna posestna struktura, slab dohodkovni položaj kmetov in s tem majhen potencial za investicije pa zahtevajo tudi povezovanje kmetov predvsem pri načrtovanju predelave in prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov ter jasen načrt razvoja dopolnilnih dejavnosti - kje, kaj, koliko, na kakšen način. Namreč, če si za cilj postavljamo strukturne spremembe, s tem zagotovo ne more biti mišljeno predvsem in samo večanje posesti in čred. Govoriti o konkurenčnosti slovenskega kmetijstva v primerjavi z evropskim (in kaj šele ameriškim) je seveda pravljica, ki ne bo pomagala zaspati, temveč obratno, povzročala bo noči brez spanja. Slovensko kmetijstvo ima nedvomno prihodnost predvsem v pametnem načrtovanju in združevanju moči pri razvoju dopolnilnih dejavnosti ter v povezovanju z ■ drugimi gospodarskimi sektorji -predvsem turizmom.
To so po mojem mnenju tri ključna področja, na katerih bo padlo ali obstalo ne le slovensko kmetijstvo, temveč slovensko podeželje.
Vendar pa ostaja odprtih nekaj vprašanj. Se pomena kmetijstva za Slovenijo in njen razvoj tudi v resnici zavedamo? Je res tako jasno, da sta ohranjanje kmetijstva in njegov razvoj osnovna elementa in prvi pogoj razvoja podeželja? Ali se zavedamo dejstva, daje kmetijstvo ključni dejavnik tudi pri ekoloških vprašanjih, posebno še v segmentu ohranjanja in vzdrževanja kulturne krajine, in daje kmetijstvo varuh enega najpomembnejših slovenskih naravnih virov - plodne zemlje?
Da bomo dali kmetijstvu v Sloveniji res pravo mesto med gospodarskimi panogami ter mu hkrati priznali naravovarstveno, kulturno in socialno funkcijo, bo verjetno potrebno še nekaj časa, dela, razočaranj...
Na bolje bo šlo, ko bomo kmetijstvo končno razumeli kot izziv in enega od stebrov (ekološke) podobe Slovenije, ko bomo kmetijstvo razumeli kot enega od konjev v paradni vpregi na poti v Evropsko unijo.
In bistvo paradne vprege ni v vozu ali perjanicah na konjski glavi, bistvo je v gracioznosti konj, ki voz vlečejo. In vsi, ki poznamo kmetijstvo, vemo, da je za to potrebno dobro selekcijsko delo, ogromno resne vaje, primerne nege in predvsem mnogo najboljšega ovsa.
* Dr. Marija Markeš je zaposlena v Triglavskem narodnem parku
VESTNIK , 4. maj 2000 EVROPSKA PRILOGA 2S
Dr. Volcker L6we*
Ali Nemčija preveč prispeva v evropsko blagajno?
(Stroški in koristi nemškega članstva v EU)
so porazdeljeni glede na določena stvarna razmerja. Višine povratnega toka sredstev torej ni mogoče izračunati po kakem enotnem merilu blaginje.
Iz tega sledi, daje tudi neto plačilna pozicija rezultat političnih odločitev in ne zneskov, ki bi jih lahko izračunali po določenih merilih. Vsekakor so pri odobritvi popusta za prispevke Veliki Britaniji upoštevali neto plačilno pozicijo. Dokler ta popust obstaja, ne bo mogoče preprečiti, da v nekaterih državah ne bi razpravljali o pravičnosti lastne neto plačilne pozicije.
Rezultati berlinskega vrha
Evropski svet, kije zasedal pod nemškim predsedstvom marca 1999 v Berlinu, je kljub vsem zlim napovedim razrešil kvadraturo kroga in pod pritiskom prihajajoče širitve z nič manj kot dvanajstimi državami iz srednje in vzhodne Evrope in z območja Sredozemlja dosegel za vse sodelujoče sprejemljivo soglasje. Sklepi vsebujejo trden finančni okvir
■	Pravičnejša porazdelitev bremen. Neto prenos sredstev iz Nemčije se bo znižal z 0,55% BDP v letu 1999 na 0,43% BDP v letu 2006. S tem se bo tudi nemški delež v celotnih neto transferjih v EU znižal s približno 60 % v zadnjem finančnem obdobju na približno 50 % leta 2006. Razbremenitev Nemčije pri prispevkih bo tako od leta 2002 naprej predvidoma 500 milijonov evrov, od leta 2004 dalje pa celo približno 700 milijonov. K temu bo prispevalo znižanje prihodkov od davka na dodano vrednost v dveh korakih (leta 2002 in 2004) na približno 50 % njihovega sedanjega deleža. Razbremenitev Nemčije bo dosežena tudi s spremembo udeležbe držav članic pri financiranju popusta za Veliko Britanijo. Poleg tega se pri izračunavanju popusta ne bodo upoštevali stroški širitve EU in tako bo Velika Britanija ustrezno sodelovala pri njihovem pokrivanju.
Izboljšanje nemškega plačilnega salda za približno 700 milijonov evrov v letu 2006 glede na leto 1999 je sicer manj in kasneje, kot je upala nemška stran na začetku pogajanj. Toda potrebno se je zavedati, da je
o neto plačništvu je pokazala, kako pomembno bi bilo, če javnost EU ne bi več dojemala kot abonentke držav članic.
Treba bi bilo predvsem preudariti, ali v prihodnje ne bi prispevkov držav članic postopno nadomestili z lastnimi prihodki EU, podobnimi tradicionalnim lastnim prihodkom. Ce bi Svet na primer dosegel soglasje o uvedbi vseevropskega davka na emisije CO2, bi ga lahko oblikovali kot neposredni vir prejemkov EU. Enako bi lahko oblikovali tudi kak posredni davek, katerega višino bi potem določali evropski organi.
Res ni potrebno biti prerok: države članice se bodo dolgoročno srečevale z vedno večjimi izdatki in ne bodo si mogle kaj, da ne bi čedalje globlji in širši EU napisale finančne ustave, s katero bo ta prenehala biti odvisna od prispevkov držav članic in si bo lahko sama poiskala lastne finančne vire. To ne bi bil le korak k večji finančni samostojnosti skupnosti, ampak tudi prispevek k večji preglednosti in razumljivosti finančnega sistema EU za javnost. Takšno spremembo bi morali pozdraviti tudi s stališča kandidatk za vstop.
V zadnjih letih se krepi med nemalo politiki in tudi med velikim delom nemškega prebivalstva nejevolja zaradi prispevka Nemčije v blagajno EU. Zahteva po precejšnjem zmanjšanju nemških prispevkov se je zaostrila ob pogajanjih o Agendi 2000, to je velikem paketu reform, s katerimi naj bi se skupnost pripravila na širitev. Razširjeno je prepričanje, da Nemčija v primerjavi z drugimi članicami skupnosti plačuje preveč (občasno skoraj 30 % vseh prispevkov držav članic) in hkrati prejme premalo.
Geslo o Nemčiji kot »blagajniku EU« je povzročilo, da zadovoljstvo Nemcev z EU stagnira. V nadaljevanju bom zato poskusil zaokrožiti razpravo o tako imenovanih »neto plačnikih«, in sicer glede na lani končane pogovore o Agendi 2000.
Prednosti članstva v EU
Malo je že pozabljeno, da se bilance članstva v EU ne da sestaviti zgolj jz finančnih bremen in dobroime-
Upoštevati je namreč potrebno tudi tiste prednosti članstva, ki se državam članicam ne pokažejo kot neposredni finančni učinek. Omeniti je treba zlasti naslednje koristi:
■ Vojna med državami članicami je postala nemogoča. Evropska unija, ki ji na izjemen način uspeva preusmerjati nacionalne interese v proces evropskega povezovanja, je najboljše zagotovilo za mir v Evropi.
■ Na določenih področjih omogoča šele raven EU učinkovito politično ukrepanje. To velja tako za politiko varstva okolja, kadar se sooči z onesnaženjem, ki prehaja državne meje, kot vedno bolj tudi za notranjo in zunanjo politiko, za varnostno politiko in zaščito pravic, zato je prenos pristojnosti na evropsko raven za državo članico le navidezno izguba, v resnici pa vsem članicam prinaša korist s povečanjem varnosti in boljšimi možnostmi gospodarskega razvoja.
■ Evropska raven omogoča boljše uresničevanje temeljnih političnih vrednot. Skupni trg je povečal svobodo in razširil krog delovanja vsakega državljana EU. S strukturnimi skladi je postala medčloveška solidarnost v Evropi resničnost. Pogosto neupravičeno grajani nadzor nad državnimi pomočmi prispeva k enakosti možnosti gospodarskih
* igralcev ne glede na to, kako bogata je njihova regija.
Nemčiji je prinesla integracija v EU posebne prednosti in jih še prinaša:
■ Prva evropska pogodba -Evropska skupnost za premog in jeklo - je utrla Nemčiji leta 1951 pot
do enakopravnega članstva v evropski družini narodov.
■	Ponovna združitev Nemčije leta 1990 verjetno ne bi tako zlahka pridobila soglasja, če ne bi bila Nemčija sama vključena v evropsko združevanje. Območje nekdanje NDR je postalo na dan združitve država EU brez kakršnih koli pridru-žitvenih pogajanj in zdaj imajo tudi vzhodne dežele in Berlin korist od evropske solidarnostne podpore pri prestrukturiranju gospodarstva.
■	Blaginja in delovna mesta v Nemčiji so predvsem rezultat evropskega združevanja. Približno 60 odstotkov nemškega izvoza je namenjenega državam članicam EU. Carinska unija, skupni trg in denarna unija so bili in so ukrepi, od katerih imajo korist predvsem izvozno usmerjene države, kakršna je tudi Nemčija.
Različno obravnavanje prilivov in odlivov
Potemtakem je koristi, ki jih Nemčiji prinaša evropsko združevanje, komaj mogoče materialno izraziti. Po drugi strani pa seveda tudi drži, da morajo biti finančna bremena v EU pravično razdeljena med države članice. Odgovor na vprašanje o pravičnem merilu pa lahko najdemo le, če različne oblike prihodkov EU obravnavamo ločeno drugo od druge.
■	Tradicionalni lastni prihodki (carine, kmetijske dajatve) so evropski denar. Države članice jih t zgolj pobirajo za Evropsko unijo. Pri njih se vprašanje pravičnosti zastavlja le toliko, daje potrebno določiti, kolikšen odstotek lahko članice zadržijo kot nadomestilo za stroške zbiranja.
■	Višina prispevkov držav članic se oblikuje po eni strani glede na višino davčne osnove za davek na dodano vrednost in po drugi strani glede na bruto domači proizvod. Vendar je le slednji kazalec gospodarske moči države.
Izdatki EU so posledica evropskih uredb in smernic. Med države članice
do leta 2006, reforme skupne kmetijske in strukturne politike ter tudi spremembe sklepov o lastnih prihodkih, ki za Nemčijo pomenijo razbremenitev prispevkov. Z nemškega stališča lahko kot najpomembnejše dosežke berlinskega vrha naštejemo:
■	Umiritev izdatkov. Zgornja meja izdatkov EU ostaja pri 1,27 % bruto domačega produkta EU. Meja ne bo dosežena, tako kot že nekaj let, izdatki bodo leta 2006 verjetno dosegli 1,13 % BDP, ki ustreza vrednosti v letu 1999. Izdatke za kmetijstvo so omejili na realno 40,5 milijarde evrov povprečno na leto. To pomeni umiritev na ravni iz leta 1999.
■	Povišana povratna plačila iz strukturnih skladov. Tudi v okviru realno enakega zneska izdatkov je večja vloga pripisana solidarnosti z regijami, ki so v slabšem položaju. Sredstva strukturnih skladov se bodo tako osredotočila na področja, ki jih res najbolj potrebujejo, kar bo koristilo zlasti vzhodnonemškim deželam, ki so-dijo v okvir Cilja 1, in vzhodnemu Ber-linu, ki se v ta okvir uvršča s posebno prehodno ureditvijo (phasing out). Skupno se bodo letni povratni tokovi povečali za dobrih 500 milijonov evrov, s čimer se bo stopnja vračanja sredstev povečala z 12,8 na 14 odstotkov.
sklepe o finančnih odnosih med EU in državami članicami mogoče sprejemati le soglasno. Na berlin-• skem vrhu je bila torej zelo očitna nujnost prilagajanja za doseganje soglasja.
Umiritev izdatkov, večji povratni tok iz strukturnih skladov in razbremenitev pri lastnih prihodkih bodo sčasoma pripeljali do znižanja nemškega plačilnega salda, znižanja obremenitve bruto domačega proizvoda in nižjega deleža pri celotnih neto transferjih. S prihajajočo širitvijo, ki jo je Nemčija zahtevala in spodbujala, se bo nemško neto plačilo spet povečalo, vendar se teh stroškov zaradi nejasnega časa in pogojev širitve še ne da izraziti s številkami. Za primerjavo neto obremenitve je vsekakor pomembno le nemško neto plačilo v okviru sedanje skupnosti petnajstih držav. S sklepi berlinskega' vrha je zagotovljena pravičnejša porazdelitev bremen med premožnimi državami članicami EU.
Pogled v prihodnost
Novi sklepi o lastnih prihodkih veljajo do leta 2006. Razmišljanja o prihodnjem financiranju EU pa po uspešno končanem berlinskem vrhu vendarle ne smejo za sedem let obležati v predalu. Nemška razprava
* Dr. Volcker L6we
je zaposlen pri berlinskem senatu
26
EVROPSKA PRILOGA
4. maj 2000, VESTNIK
Dr. Janez Šušteršič*
Pravica do odcepitve od EU
Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki ji je uspela uspešna odcepitev - brez velikega nasilja in brez dolgoročnih negativnih posledic za gospodarski razvoj. Naša izkušnja je naravnost zgledna, saj smo ravnali zelo razumno: dokler nam je skupno življenje koristilo, smo v njem potrpežljivo vztrajali, ko pa so stroški presegli koristi, smo se spretno rešili jarma skupne zveze. Zato bi se tudi zdaj, ko vstopamo v novo skupnost, od katere si veliko obetamo, morali zavedati, da bo postala nekoč morda tudi evropska zveza preveč utesnjena za naše ambicije in potrebe. Še več, minljivost zvez med ljudmi in državami bi morali predočiti tudi našim prihodnjim partnerjem in jih prepričati, da mora evropska zakonodaja predvideti in urediti možnost mirne prekinitve zveze, če bi se kateri od partnerjev za kaj takšnega odločil. Urejena ločitev je vedno boljša in povzroči manj škode za vse vpletene kot neurejen spopad za skupno premoženje in čast.
Nemški profesor Roland Vaubel, ki je aprila predaval v državnem svetu, je bil nad takšno zamislijo navdušen. Hitro je bil pripravljen sprejeti trditev, da bi‘ureditev postopkov morebitnega izstopa članic pomembno vplivala na demokratičnost delovanja evropskih ustanov. Tudi sam je namreč zaskrbljen nad nepotrebno centralizacijo. Skupaj s številnimi drugimi ekonomisti .opozarja, da bi bila za EU koristna večja decentralizacija odločanja. To utemeljuje med drugim tudi tako, da naj bi prenašanje pristojnosti in financiranja na države članice oziroma regije učinkovito omejilo samovoljnost in razraščanje birokracije na najvišji, to je bruseljski ravni. Strinjal pa se je, da je lahko učinkovit način omejevanja centralne oblasti tudi pravica do odcepitve oziroma izstopa države članice iz unije.
Ameriška odcepitvena vojna
Današnje razprave o decentralizaciji praviloma sicer vprašanja odcepitve ne vidijo oziroma se jim ne zdi omembe vredno. A vselej ni bilo tako. ’ V gorečih politično-pravnih razpravah pred ameriško državljansko vojno -pravilno imenovano secesijska oziroma odcepitvena vojna - je bilo vprašanje pravice do odcepitve tesno povezano z vprašanjem večje ali manjše centralizacije ZDA. Južne države so trdile, da so ZDA nastale z dogovorom med neodvisnimi državami, ki so tudi po podpisu pogodbe (zajete najprej v Določbah o konfederaciji) ohranile suverenost. Ker je tako, naj bi imele posamezne države še vedno pravico enostransko prekiniti pogodbo, če bi ugotovile, da iz nje ne dobijo pričakovane koristi oziroma da so se spremenile razmere, ki so narekovale njeno sklenitev.
Nasprotno so severne države trdile, da posamezne države velik del svojega razvoja in gospodarske moči dolgujejo prav vključenosti v enotno zvezo, zato naj ne bi imele pravice iz nje izstopiti in si s tem prisvojiti skupno ustvarjenega bogastva. Prav takšno sklepanje - in ne morda skrb za usodo sužnjev - je bil pravni temelj, s katerim je predsednik Lincoln upravičil uporabo vojaške sile za ohranitev enotnosti države. Po zmagi-Severa je stekel postopen proces prenosa oblastnih pristojnosti in javnega financiranja na zvezno raven. Z vojaško silo podkrepljeno stališče, da pravica do odcepitve ne obstaja, je bilo torej vzvod vedno večje centralizacije.
Primerjava z načinom oblikovanja EU je gotovo poučna. Čeprav je od njenega nastanka preteklo že nekaj časa, je še vedno jasno, da je EU nastala s pogodbo med suverenimi državami, in čeprav se pogosto govori o delnem »prenosu suverenosti« na raven EU, igrajo tudi v Bruslju ključno vlogo pri sprejemanju političnih odločitev politiki posameznih držav. Ti svojo suverenost dokazujejo tudi s konflikti, kadar se jim zdi potrebno -na primer z nespoštovanjem odločitev zveze o odpravi prepovedi uvoza mesa iz Velike Britanije. Po drugi strani pa je proces evropskega povezovanja že zdavnaj presegel izvirno in tudi danes smiselno idejo o oblikovanju velikega, prostega in predvsem visoko konkurenčnega tržišča. S številnimi odvečnimi regulacijami in harmonizacijami postaja trg vedno manj prost in konkurenčen, politiki evropskih držav pa s skupnimi predpisi skušajo zaščititi predvsem sami sebe pred za njih nezaželenimi učinki povezovanja trgov - na primer pred nevarnostjo selitve kapitala iz držav s primerjalno previsokimi davčnimi stopnjami. Uresničitev sedanjih zamisli o krepitvi vloge neposredno voljenega evropskega parlamenta in o pogostejši uporabi večinskega pravila odločanja namesto soglasja bi gotovo povečala demokratičnost in učinkovitost odločanja v Bruslju oziroma Strasbourgu, vendar bi bila tudi pomemben korak naprej v procesu prenašanja suverenosti z držav na njihovo zvezo. Tudi širitev, ki bo povečala obseg finančnega pre-razdeljevanja prek centralne ravni, bo še povečala ekonomski in politični pomen unije. Enako velja za zamisli o novih neposrednih (lastnih) davčnih virih Evropske unije.
Čeprav si danes še ne znamo predstavljati, da bi lahko Prodi po Lincolnovem zgledu napovedal vojno kaki neposlušni državi članici - na primer zaradi zapiranja trga za evropsko, to je angleško meso -, se zdi zaradi opisanih procesov neizogibno, da se bo krepitev evropske ravni odločanja na račun suverenosti članic le še nadaljevala. Zato je še toliko bolj pomembno, da ob natančni regulirano-sti procesa sprejemanja novih članic ne obstajajo zadovoljivi predpisi, ki bi urejali postopek, po katerem bi lahko država članica iz unije tudi izstopila, če bi se ji zdelo potrebno. Gre za zanimivo enostranskost: pri razpravah o potrebnih spremembah pravil odločanja ob širitvi EU se veliko govori o teži glasu posamezne države
- o možnosti kolektivnega ugovora na evropski ravni -, prav nič pa o možnosti kolektivnega izstopa iz evropske zveze. In to kljub temu, da je prav možnost izstopa ena ključnih utemeljitev koristnosti decentralizacije, ki jo prek načela subsidiarnosti vsaj formalno sprejema tudi EU.
Izstop in ugovor
Po zdaj že ponarodeli Hirschman-novi opredelitvi naj bi imeli člani organizacij dve možnosti za vplivanje na ravnanje njihovega vodstva: izstop in ugovor. Ugovor pomeni javno izražanje nezadovoljstva s politiko vodstva. Tako lahko na primer izrazijo državljani svoje nasprotovanje kakemu zakonu z demostracijami, s pisanjem peticij ali zbiranjem podpisov za referendum. Ravno tako pomembna je tudi pravica izstopa. Ljudje, ki ne zaupajo politiki vlade, bodo v tujino preselili svoje prihranke ali pa kar sami sebe in svojo družino. Čeprav en sam izstop ne pomeni veliko, pa večje število izselitev oslabi davčno osnovo države in, kar je pomembnejše, oslabi njen človeški kapital. Včasih ima izstop tudi bolj neposredno pogubne posledice. Množično vkrcanje vzhodnih Nemcev na vlake, ki so prek Češke in Madžarske vozili v obljubljene dežele Zahoda, je v nekaj dneh prisililo tedanjo komunistično vlado k odprtju meja in k zgodovinskemu padcu berlinskega zidu.
Povedano še bolj velja na ravni lokalnih in regionalnih oblasti. Bližje, kot je oblast ljudem, natančneje poznajo njeno delovanje in lažje ugovarjajo, če z njo niso zadovoljni. Tudi izstop je močnejše orožje, saj je selitev iz občine v občino ali iz pokrajine v pokrajino znotraj ene države bistveno enostavnejša kot med državami. Decentralizacija, ki pokrajinam in lokalnim skupnostim omogoči večjo samostojnost pri zbiranju in razpolaganju z viri, spodbudi posameznike in podjetja k'zbiranju informacij ter primerjanju kakovosti življenja in pogojet poslovanja v svoji in drugih občinah ali pokrajinah. Visoka informiranost, velika možnost selitve in enostavno ugovarjanje so konkurenčni pritffiki, ki silijo lokalne in regionalne oblasti veliko bolj kot v centraliziranem sistemu k resnemu in odgovornemu ravnanju.
Nobenega razloga ni, da bi priznali pravico do izstopa posameznikom, odrekli pa jo njihovim političnim skupnostim. Seveda so pri procesu
kolektivnega izstopa - na primer države iz federacije - v igri mnogo večji vložki kot pri izselitvi posameznika. Proces je zato zapleten in pogosto destruktiven, saj se često razplete šele z vojaškim spopadom, tako kot v večjem delu nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ali ob ameriški odcepitveni vojni. Toda po drugi strani se ravno zaradi svoje zapletenosti odcepitev nikoli ne zgodi čez noč in včasih že prepričljiva grožnja, da bo do nje prišlo, spodbudi napore za iskanje obojestransko koristnih dogovorov. Tako so mnogi prepričani, daje ostala Kanada prav zaradi nenehne grožnje Quebeca z odcepitvijo sorazmerno visoko decentralizirana, vsaj v primerjavi z drugimi velikimi federacijami. Tudi slovenski, slovaški ali norveški zgledi kažejo, da ni nujno, da bi se grožnje z odcepitvijo in njihova uresničitev končale s prelivanjem krvi in veliko gospodarsko škodo.
Zapisati v ustavo ali ne?
Praktiki bodo rekli, da je razpravljanje o pravici do odcepitve brez pomena, saj bo prišlo tam, kjer centralna oblast neupravičeno zatira posamezne predele ali skupine v državi, ne glede na predpise prej ali slej do konfliktov, in če bo potrebno, tudi do vojaškega merjenja razmerij. Vendar pa ima razglabljanje o smiselnosti pravice do odcepitve dolgo zgodovino. Zaposlovalo je najodličnejše mislece ameriškega Severa in Juga, z njo so se podrobno ukvarjali ob valu osvobajanja kolonij izpod imperialne oblasti (takrat so ji rekli pravica do samoodločbe narodov) in še celo v Jugoslaviji, ki ni ravno slovela po spoštovanju lastnih zakonov, je potekala ena ključnih polemik pred njenim razpadom o vprašanju, ali je njerta ustava pogodba med suverenimi državami, ki imajo zato tudi pravico do odcepitve, ali pa je suverena le federacija, ki lahko zato svojo celovitost zaščiti z vojaško silo skupne armade. Vprašanja in odgovori so si skozi zgodovino dokaj podobni in zato tudi kdo, ki bi vlekel primerjave med Miloševičem in Lincolnom, vsaj v južnih ameriških državah ne bi nujno končal v norišnici.
Razprava o smiselnosti ustavne opredelitve pravice do odcepitve se je ponovno razživela spričo izkušenj z razpadom nekdanjih socialističnih imperijev oziroma federacij. Del
sodelujočih v razpravi meni, da bi s formalno podelitvijo takšne pravice po nepotrebnem le podžigali odcepitvene težnje, saj bi olajšali njihovo uresničevanje. Bolj realistični pa odgovarjajo, da odcepitve, če zanjo obstajajo realni gospodarski ali kulturni razlogi, dolgoročno ni mogoče zadržati, njena pravna regulacija pa lahko prepreči ali vsaj omili najhujše posledice (vojaški spopad) ter olajša reševanje nasledstvenih razmerij. Formalno zagotovljena pravica do odcepitve lahko tudi bistveno spremeni vloge igralcev v politični igri. Nekatere od držav, ki zdaj cincajo na pragu EU, bi se verjetno lažje odločile za vstop, če bi vedele, da to ni nujno odločitev za vedno - po drugi strani pa bi se tudi EU potrudila biti boljša skupna hiša vsem stanovalcem, če bi se zavedala, da se najemniki lahko tudi izselijo in jo pustijo brez varnih rentnih dohodkov.
Za prihodnost Evrope in njeno konkurenčno sposobnost bi bilo torej koristno, če bi poleg postopkov širitve njeni predpisi - pa čeprav le »za vsak primer« - uredili tudi možnost izstopa iz skupne zveze. Prav Slovenija in nekatere njene sokandidatke, ki imajo z utiranjem poti iz okostenelih federacij bogate izkušnje, bi morale kot svoj izvirni prispevek k acquis communautaire s pogovori doseči njegovo dopolnitev z ustreznimi »odcepitvenimi členi«. S tem bi gotovo prispevale pomembno inštitucionalno inovacijo h gradnji uspešne »nove Evrope«.
* Dr. Janez Šušteršič je
namestnik direktirja na Zavodu za makroekonomske analize in razvoj RS.
W»I , 4. maj 2000
EVROPSKA PRILOGA
Jiri Dušik*
Strateška presoja vplivov
2006 (41. člen uredbe zahteva od držav kandidatk, da zagotovijo exanteevalva-cijo DRP, ki presodi tudi njihove vplive na okolje),
•	SPVO je pomembno orodje za ustrezno vključevanje okolja v regionalne razvojne strategije - optimizira razvojno strategijo s stališča okolja, • SPVO je zelo učinkovito sredstvo sodelovanja javnosti - zagotavlja mnogo priložnosti za pridobivanje pripomb lokalnih skupnosti, državnih agencij, nevladnih organizacij in gospodarstva.
na okolje in regionalni razvoj: Nauki iz Češke republike
Okoljska presoja programskih dokumentov
Poskusno SPVO regionalne razvojne strategije so organizirali konec leta 1998 v plzenski pokrajini. Potrdila je, daje mogoče presojati vplive obsežnih regionalnih razvojnih strategij na okolje, in spodbudila še druge SPVO. Do januarja 2000 so bile dokončane naslednje:
•	SPVO razvojne strategije pokrajine Plzen (prva poskusna neformalna SPVO, ki jo je pripravila skupina osmih strokovnjakov z različnih zainteresiranih organizacij od septembra do decembra 1998),
•	SPVO razvojne strategije pokrajine Češke Budejovice (druga poskusna neformalna SPVO, ki jo je pripravila skupina sedmih strokovnjakov iz različnih zainteresiranih organizacij od januarja do marca 1999),
Planska agencija je najela za izvedbo SPVO neodvisno inštitucijo (nevladno organizacijo ali svetovalno podjetje). Ta neodvisna inštitucija je morala oblikovati raznorodno sestavljeno ekipo za presojo. Primerna sestava je bila zelo pomembna, da bi pridobili uravnoteženo strokovno mnenje. Običajno so jo sestavljali naslednji zainteresirani člani: • strokovnjaki za planiranje politike okolja,
•	strokovnjaki za presojo vplivov na okolje,
•	akademiki,
•	nevladne okoljske organizacije.
c)	Ekipa za SPVO je svojo presojo oprla na metodologijo, predstavljeno v Priročniku EU za SPVO regionalnih razvojnih načrtov (DG XVI/XI, 1998), ki predlaga deset kazalcev vzdržnosti. Ti so bili uporabljeni za merjenje vplivov na okolje za vsako dejanje, predvideno s strategijo.
d)	Rezultati presoje so se takoj prenesli v plansko strategijo. Planska agencija je bila odgovorna za tehnično proučitev predlogov iz SPVO in za njihovo vključevanje v strategijo. Ekipa za SPVO je morala biti zato neprestano v stiku z ekipo za planiranje. Takšen zgodnji dialog med »planerji« in »ekologi« se je izkazal kot skrajno učinkovit in pomemben.
e)	Sodelovanje javnosti je bilo pomembna sestavina procesa SPVO. Predvsem internet se je izkazal kot kar najbolj učinkovito sredstvo za širjenje informacij in pridobivanje pripomb. Vse ekipe za presojo so oblikovale
sodelovanja pri oblikovanju DRP, pravica dajanja pripomb in moč, da zahteva okoljsko optimizacijo DRP. • Potrebno je opredeliti ustrezno postopke, če se zgodi, da ekipa za planiranje ne upošteva priporočil ekipe za presojo.
C)	Sestava ekipe za presojo mora biti dogovorjena med organoma, pristojnima za DRP oziroma za okolje.
• SPVO v glavnem temelji na kvalificirani skupni presoji strokovnjakov, zato igra sestava ekipe ključno vlogo. Vanjo morajo biti vključeni predstavniki vseh ključnih sektorjev. Njena pooblastila in sestava morajo biti zato usklajeni z inštitucijami, pristojnimi za okolje.
D)	Ekipa za SPVO mora intenzivno komunicirati z javnimi oblastmi, podjetniki, splošno javnostjo in drugimi prizadetimi stranmi, kot so poklicna združenja in sindikati.
•	Pravočasna razprava s prizadetimi stranmi omogoča zgodnje zaznavanje konfliktov in prinaša koristne predloge za presojo kakovosti SPVO.
•	Internet je najučinkovitejše sredstvo razširjanja informacij in zbiranja pripomb - ekipa za presojo mora oblikovati lastno spletno stran in na njej objavljati vse ključne informacije (tako iz SPVO kot tudi osnutek DRP). Dajanje pripomb prek interneta je kot dopolnilni način potrebno omogočiti vselej, tudi če je uporaba interneta otežena z njegovo slabšo dostopnostjo javni upravi in splošni javnosti.
•	Postopek sodelovanja javnosti morata skupaj zasnovati ekipi za plan
Programski dokumenti
Češka vladaje sprožila marca 1998 pripravo prve celostne strategije regionalnega razvoja. Danes se v državi končuje priprava za nadaljevanje navedenih medsebojno dopolnjujočih se strategij.
Državna strategija regionalnega razvoja (DSRR)
DSRR je celostna strategija razvoja štirinajstih pokrajin Češke republike, ki se bodo oblikovale v skladu s češko ustavo. Je notranji dokument države, ki določa splošna načela prihodnjega regionalnega razvoja ČR za obdobje 10-15 let. Zasnovana je na regionalnih Vsebinah sektorskih strategij (to je strategij ministrstev) in tudi na novih, samoniklih regionalnih razvojnih strategijah, pripravljenih v štirinajstih Pokrajinah.
Državni (regionalni) razvojni plan (DRP)
DRP je celosten načrt uporabe finančne predpristopne pomoči EU in kasneje njenih strukturnih skladov. Ko ga bo potrdila Evropska komisija, bo postal DRP glavni usmerjevalni dokument za uporabo pomoči v programih PHARE, SAPARD in ISPA (četudi se pripravljajo za bližajočo " uporabo programov SAPARD in ISPA posebni dokumenti, bodo tudi ti vključeni v DRP)1. Priprava DRP se šteje za pomemben preizkus pripravljenosti države za izvajanje politike EU glede gospodarskih in socialnih povezav in se obravnava kot ena glavnih prednostnih nalog češke vlade. DRP opredeljuje glavna prednostna področja razvoja Češke republike in utemeljuje upravičenost do pomoči EU za gospodarstvo in socialo. DRP je torej celostna strategija, ki določa prednosti in programe, predvidene za sofinanciranje EU.
DRP delno temelji na DSRR, vendar so njegovo pripravo zaznamovale mnogo podrobnejša finančna razčlenitev in razprave, o razdelitvi pristojnosti nadzora nad izvajanjem programov EU med pokrajinske in državne oblasti. Pri oblikovanju DRP je sodelovalo v letu 1999 približno 600 ljudi iz osmih pokrajin na ravni NUTS-2 in državnih ministrstev. Priprava DRP je bila odprt proces s pomembnim sodelovanjem javnosti prek interneta in vključevanjem nevladnih organizacij. Internet seje potrdil kot
najučinkovitejše sredstvo izražanja stališč javnosti: med julijem 1999 in januarjem 2000 je obiskalo spletno stran DRP več kot 10.000 ljudi.
Druge regionalne razvojne strategije
Poleg zgoraj navedenega obstajajo še različne druge regionalne strategije. Vseh štirinajst čeških pokrajin je bilo leta 1998 zaprošenih, da pripravijo lastne razvojne strategije, v letu 2000 pa bodo izdelale posodobljene razvojne programe, da bi zagotovile učinkovito uporabo državnih subvencij za regionalni razvoj. “
Poleg tega so tri regije na ravni NUTS-2, ki so predvidene kot preizkusne za strukturne sklade EU v ČR, že pripravile svoje regionalne izvedbene programe, preostalih pet pa jih je dokončalo decembra 1999.
Potreba po izvajanju strateške presoje vplivov na okolje
Prva razprava o nujnosti presoje vplivov regionalnih razvojnih strategij seje v ČR začela septembra 1998, ko je postal predvideni obseg regionalnega razvojnega planiranja očiten. Strokovna razprava o koristnostih strateške presoje vplivov na okolje (SPVO) oziroma razvojnih strategij je izoblikovala naslednje sklepe:
•	čeprav češka zakonodaja ne zahteva izrecno SPVO, bi jo morali izvajati že zaradi zahtev po SPVO, ki jih vsebuje uredba EU št. 1260/1999, s katero so določena splošna pravila o uporabi strukturnih skladov od leta 2000 do
• SPVO češkega državnega (regionalnega) razvojnega plana (velika formalna SPVO, sestavljena iz štirinajstih SPVO - osmih za regionalne razvojne dokumente regij na ravni NUTS-2 in šestih za razvojne dokumente šestih sektorjev - in zbirke njihovih glavnih ugotovitev, začela se je julija 1999 in bila končana decembra 1999, celoten proces okoljske presoje pa naj bi bil povsem dokončan februarja 2000, pri celotni presoji je sodelovalo približno 21 strokovnjakov),
•	SPVO Državne strategije regionalnega razvoja Češke republike (formalna SPVO je bila opravljena od septembra do decembra 1999, celotni proces presoje bo predvidoma končan marca 2000, pri celotni presoji je sodelovalo približno 15 strokovnjakov),
•	SPVO regionalnega izvedbenega programa za NUTS-2 jugozahod (formalna SPVO, opravljena od septembra do decembra 1999 s sodelovanjem devetih strokovnjakov, celotni proces presoje bo uradno končan aprila 2000).
Koraki pri praktični izvedbi SPVO
a)	SPVO se je začela z odločitvijo planske agencije, pristojne za oblikovanje strategije, da je takšna presoja potrebna.
b)	SPVO seje izvajala vzporedno s potekom planiranja. To je kar najbolj zmanjšalo potrebni čas za SPVO in omogočilo uporabo spoznanj, pridobljenih s SPVO, za nenehno izboljševanje DRP.
lastno spletno stran in na njej objavljale vse pomembne informacije (tako osnutke politik kot tudi Informacije iz SPVO). Več kot 10.000 ljudi je med julijem 1999 in januarjem 2000 obiskalo spletne strani z DRP. Obravnave, kakršne so običajne pri standardnih presojah vplivov na okolje, se pri SPVO DRP niso izkazale za uporabne 'in bi jih bilo bolje nadomestiti z delavnicami o posameznih zadevah ali konferencami o glavnih vprašanjih.
Zaključna priporočila
A) SPVO bi se morala začeti kar se da zgodaj v procesu oblikovanja DRP in bi morala potekati vzporedno z njegovo pripravo.
• To načelo se lahko najbolje izrazi takole: »Rezultat dobro opravljene SPVO je optimizacija politike in ne stostranski dokument o njenih vplivih na okolje.«
• Idealno bi bilo, če bi vse predloge iz procesa SPVO vključili že v osnutek DRP (ekipa za SPVO mora dajati zato pri vseh korakih oblikovanja DRP priporočila ekipi za planiranje - s tem se omogoča najboljša izraba pripomb ekipe za presojo).
• Pravočasen začetek presoje omogoča ekipi za SPVO, da razčisti metodološka vprašanja in pridobi ustrezne osnovne informacije.
B) Dispozicija SPVO mora biti dogovorjena med organoma, pristojnima za načrtovanje DRP oziroma za okolje. • Ekipa za presojo mora biti v stalnem stiku z ekipo za planiranje -njena pooblastila morajo biti zato jasno določena, še posebno možnost
in presojo in ga uskladiti z ministrstvom za okolje.
E) SPVO mora presoditi, kako politika spoštuje načela vzdržnega razvoja.
•	SPVO politik, ki nimajo jasno opredeljenih planskih projekcij uporabe zemljišča, ne more biti narejpna na enak način kot običajna presoja vplivov na okolje na ravni projekta.
•	SPVO mora zato predvsem presoditi, ali DRP spoštuje načela vzdržnega razvoja (bodisi določenih v državi ali opredeljenih v Priročniku EU za SPVO DRP).
•	Podrobnejše informacije o obliki presoje, ki je bila uporabljena v ČR, podaja dodatek k temu prispevku. F) Uradno sprejete državne/regionalne politike okolja ponujajo pomembno osnovo primerjave za SPVO.
•	Te politike ponujajo pomemben vir informacij o želenih lastnostih okolja v določenem časovnem obdobju določene regije. Njihova uporaba pri SPVO zmanjša potrebo po iskanju ad hoc primerjav za presojo obsega oziroma pomena vsakega posameznega vpliva.
* Jifi Dušik je vodja projekta Sofijska pobuda za presojo vplivov na okolje, Regionalni okoljski center za srednjo in vzhodno Evropo (domača stran http:// www.rec.org/, e-mail jiri.dusik@telekom.cz).
28
EVROPSKA PRILOGA
4. maj 2000, liSTHI
Ludvik Kovač
Stavijo na zaupanje strank
Zavarovalnica Triglav je s 54-odstotnim tržnim deležem največja slovenska zavarovalnica in uspešno nadaljuje tradicijo prve vzajemne zavarovalnice, ki je v tem prostoru nastala že pred sto leti. Je zavarovalnica univerzalnega tipa s kompletnim spektrom zavarovalne ponudbe, kije usklajena z evropskimi standardi. Od leta 1990 je Zavarovalnica Triglav delniška družba, ki je nastala s preoblikovanjem Zavarovalne skupnosti Triglav. Je enovita družba z dvanajstimi območnimi enotami in ena od teh je tudi pomurska, ki ima v skupnem portfelju Triglava 8-odstotni delež. O vlogi zavarovalništva
in njegovem vključevanju v evropske povezovalne procese smo se pogovarjali z Rudijem Cipotom, direktorjem območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti.
RUDI CIPOT: Pomurska območna enota pokriva 90 odstotkov celotnega zavarovalniškega trga na tem območju, posebej je usmerjena v zasebni sektor, s 105 tisoč tolarji letne premije na gospodinjstvo in 32 tisoč tolarji na prebivalca pa smo daleč pred drugimi zavarovalnicami, ki iščejo svoj trg tudi v Pomurju. Smo vodilna zavarovalnica pri kmetijskih zavarovanjih, zato pogosto pravimo, da smo kmetijska zavarovalnica. Prizadevanja Zavarovalnice Triglav so usmerjena k temu, da postane sodobna evropska zavarovalnica, po mojem pa bo sodobna evropska zavarovalnica tista, ki ne bo gledala izključno na kapitalsko komponento, torej na dobiček, pač pa se bo morala odpirati tudi v okolje, v katerem deluje. Pomembni bodo njena družbena funkcija, povezovanje z okoljem
in skrb za njegov razvoj. V območni enoti te cilje že uresničujemo, saj imamo dobro partnersko sodelovanje z novimi občinami in prek njih prihaja tudi do kakovostnih načinov komuniciranja z občani. Naš cilj je, da ob skrbi za dobiček skrbimo tudi za razvoj okolja in za razvoj celotne regije.
Se v Zavarovalnici Triglav lahko primerjate s sodobnimi evropskimi zavarovalnicami?
RUDI CIPOT: Tako po kakovosti dela kot po strukturi garancijskih sredstev smo se v Triglavu povsem prilagodili evropskim normativom, na
zavarovalnica triglavd.d.
Območna enota Murska Sobota
nekaterih področjih pa smo celo pred njimi in to nam priznavajo tudi tuji poznavalci. Še pred desetimi leti smo imeli v primerjavi z evropskimi zavarovalnicami le 20 odstotkov garancijskih sredstev, danes pa smo jim povsem enaki, pri informacijski podpori zavarovalnim procesompa smo v nekaterih segmentih celo pred njimi. Trdim lahko, da v Zavarovalnici Triglav po kakovosti produktov in obsegu kritja prav nič ne zaostajamo za evropskimi zavarovalnicami.
Ste torej pripravljeni na odpiranje in vključevanje v evropske povezovalce procese?
RUDI CIPOT: Slovensko zavarovalništvo se je že pred preoblikovanjem v delniško družbo močno vpelo v evropski zavarovalniški
prostor. Pri premoženjskih zavarovanjih je Zavarovalnica Triglav tesno povezana z MiinchenRe, pri kapitalskih zavarovanjih s SwissRe, sodelujemo pa tudi z drugimi največjimi evropskimi zavarovalnicami. Stiki, ki jih imamo z Alianso, Victorio, Generali ter nekaterimi francoskimi in angleškimi zavarovalnicami, že presegajo normalno sodelovanje in so prerasli v kakovostne partnerske odnose. Prav zaradi tega in zato, ker smo suvereni pri zavarovalniški ponudbi, doslej nismo čutili potrebe po kapitalskem povezovanju.
Nekatere tuje zavarovalnice so na slovenskem trgu že navzoče in v prihodnje jih bo vedno več. Ste na to dovolj dobro pripravljeni?
RUDI CIPOT: Prepričani smo, da bodo tuje zavarovalnice vedno bolj navzoče tudi na našem trgu, s tem smo se sprijaznili in na to smo pripravljeni. Na domačem trgu imamo določene prednosti, predvsem gosto in kakovo
stno prodajno mrežo in odzivni čas. To pomeni, da znamo ponudbo hitro pripraviti in jo hitro realizirati, hkrati pa smo zelo učinkoviti pri reševanju posameznih primerov, to pa bo za tuje zavarovalnice zlasti v začetku težavna naloga. Najbolj kritična točka bo seveda cena, še posebno, če trg zavarovalniških storitev ne bo ustrezno zavarovan in ne bo preprečeval nelojalne konkurence. Slovenski trg je za velike tuje zavarovalnice razmeroma majhen, njihov finančni potencial in rezerve so velike, zato lahko ponudijo dampinške cene, vendar bi bila posledica tega tudi razveljavitev stroke, zato upam, da se kaj takšnega ne bo zgodilo. Mi stavimo na zaupanje strank, predvsem tistih, ki so imele z nami dolgoletne dobre izkušnje, saj vemo, da se zaupanja strank ne da kupiti čez noč.
Razmišljate morda tudi o prodoru slovenskih zavarovalnic na tuje trge?
RUDI CIPOT: Slovensko zavarovalništvo išče svoje interese tudi na tujih trgih in Zavarovalnica Triglav nanje že prodira. Na Češkem bomo odprli še letos v sodelovanju z eno od tamkajšnjih zavarovalnic svojo zavarovalnico, intenzivni pogovori potekajo s črnogorsko zavarovalnico Lovčen, z nekaterimi bosanskimi zavarovalnicami, Zavarovalnica Triglav pa je tudi več kot 90-odstotni lastnik Save, kije druga najmočnejša hrvaška zavarovalnica. V pomurski območni enoti se še posebej pripravljamo za nastop na madžarskem trgu, od koder že imamo ponudbo za nakup dveh manjših zavarovalnic. Pri prodorih na tuje trge pa nas nekoliko ovirajo procesi lastninjenja, ki tečejo prepočasi.
Prilogo smo pripravili:
Urejanje: Janez Votek, Andrej Horvat, Amna Potočnik, likovna oprema: Anton Buzeti, Nataša Juhnov, lektura: Nevenka Emri, oblikovanje in tehnično urejanje: Ksenija Šomen.
Prof. Bogomir Kovač
Return of »Sleeping Beauty«?
Settlement of the castle Grad (“Cast-le”) in Goričko appears to be a stereotypic story of the trouble that no one knows what to do about - castle from the XIII Century used to be a reflection of State carelessness, and powerless people from the area had no means to start reconstruc-tion they longed for. But unexpected miracle of revitalisation happened in the . second half of the nineties when European Phare program provided funds. Very soon the basic contradiction showed up: on one hand ftnancial sources were scarce and they did not provide for reconstruction to come to an end, and on the other hand business activity on the premises was already needed to attract potential investors. Now a second miracle is hoped for. The logic of revitalisation is namely turned upside-down: the Castle looks for a master and castle activities that would attract investors even before the revitalisation is complete. Almost 6000 square meters of space provide a possibility for diverse activities, ranging from educatio-nal, cultural and esoteric tourism to the one of a classical catering-and-accommoda-tion type. The third miracle will be, if we succeed in linking the first two into a solid unity. Therefore we need intellectual Capital. It depends on the »master of the Castle«, whether the Grad project will become a prove of a miraculous conver-sion in revitalisation of the Slovene castellany cultural heritage, or whether after several years only a legend will be told about the secret hopes for the enchanted castle, with a speli upon it that only a fabulous deed, hardly ever accom-plished, could break. It takes a miracle for a fairy-tale to become true, and for miracles to become a part of the every day life, they must step over the thin line between the world of fantasy and reality. What children do easily, is done in business world with much more effort and risk by entrepreneurs. This challenge deserves our common effort and Creative
Sean F. O Drisceoil
Rakičan dej a vu
The article describes the experience of Sabhal Mor Ostaig, a college on the Scotish Isle of Skye. A group of activists came together in the early 80’s and recognised the core of the problem - the region’s natural leadership was being lost to the area because of the existing structure of Higher Education. People from the area wishing to pursue tertiary ' education have had to go the cities, and the education they have received there has been oriented towards city employment with little regard for the distinctive economic problems, culture and way of life in their native area. Many small colleges then united in a great lobbying effort which resulted in a grant from the Government towards the establishment of the University of the Highlands and Islands - a widely distributed network of many small colleges already granting externally validated degrees. The problems which need solving in Pomurje are very similar: peripherality, economic adjušt-ment to radically different circumstances and the need to cbmpete on a level playing pitch in the technically driven new global economy. Also the solution, if one compares the Rakičan Castle with Sabhal Mor Ostaig, may be found in a similar way.
Marija Markeš, Ph. D.
On European union, agricultural policy and locomotives of development
The countryside in Slovenia extends over 89,1% of its territory, inhabited by 57,3% of its population. Agriculture, together with forestry and fisheries, provides 120.000 jobs (a good 6% of ali employment). Before independence in 1991 Slovenia had no own agricultural policy. The Strategy for Development of
the development of environmental-social type of agriculture, and the Program for Comprehensive Development of Country-side and Revitalisation of Villages was introduced. In the framework of this program and of the programs for development of demographically challenged areas, an important movement emerged that tries to integrate the economic, social, environ-mental, cultural, educational and other components for the sake of development. The 1998 Program for Reform of Slove-nian Agriculture is based on market and priče policy, on environmental-agricultural programs, on a program for restructuring of agriculture and food Processing, and on a program for development of the countryside. The budget of the Ministry for Agriculture, Forestry and Food increased by 50% (43 billion SIT) in 2000. However, short-sightedness of government policy and uncleat sector competencies remain pressing problems. Neglected are practically oriented development and executive programs that would boost the ability of agriculture to compete for European funds. An appropriate form could be designed through realisation of the envisaged environmental-agricultural programs. The future of Slovenian agriculture undoubtedly lies in careful planning, in pooling the capacities for development of auxiliary activities, and in co-operation with other sectors of the economy, above ali with tourism.
Volcker Lowe, Ph. D.
Is Germany paying too much to the common EU purse?
Dissatisfaction with Germany’s contribution to the common EU purse has grown stronger during last years among wide parts of German population and quite a nutnber of politicians as well. It has somewhat elapsed from our minds that the balance of EU membership cannot be made up from financial items only. One has to take into account also the benefits that do not find immediate financial
for more efficient poljcy measures, better accomplishment of fundamental political values. Integration has brought special benefits to Germany by opening it a way into the family of European nations and by supporting its re-unification. When considering revenues of the EU, one has to distinguish between own revenues and contributions from member States according to their economic ability. The distribution of outlays, on the other hand, results from EU regulations and directives. Therefore, the net payer position of a country is a result of political decisions. In this perspective, it is important that the conclusions ofthe 1999 Berlin Summit include a solid financial framework until 2006, reforms of common agricultural and structural policies, and changes regarding own revenues. Ali of this provides for a more equitable distribution of burdens among the wealthy member States and for a disburdening of Germany. In future, one can expect that the member States will agree on a fiscal constitution for the deepening and enlarging Union. Such constitution should relieve the EU from dependence on contributions from member States and enable the Union to establish own sources of revenue. This would not only be a step towards a greater financial independence of the union, but would also contribute to transparency and intelligibility of the EU financial system for the general public.
Janez Šušteršič. Ph. D.
The right to secede from the EU
The political process of European integration has surpassed the original idea of integration of markets, which are rendered less competitive by increasing regulation and harmonisation. Many economists agree that EU would benefit ‘ from decentralisation of decision making. Transfer of competence to member States and regions would give individuals and enterprises better chances to influence political decisions, both by voicing their opinions and.by exiting to a more efficient *——LJzAi«zm/n»- mok aronmontc
focus on individuals and neglect the importance of collective exit. Also the current political debate on reforms of decision-making in the enlarged Union concentrates on the power of countries’ votes and avoids completely the question of countries’ exit from the EU. The article therefore reminds the reader of the debates on the right to secede that took plače prior to American Secession War and also prior to the dissolution of Yugoslavia. The author is of opinion that secession cannot be prevented in the long run, if there are real cultural or economic reasons in its favour. However, legal regulation ofthe right to secede can alleviate the most horrific consequences and help solve the matters of succession. Moreover, the hesitating countries would probably find it easier to decide to join the EU, if they knew that the decision may not be for good. On the other hand, the EU would also try to be a better common home for its nations, if it knew that the tenants can move out at any time and leave it without the secure rent income.
Jifi Dušik
Strategic Environmetal Assessment and Regional Development; Čase of Czech Republic
The article gives practical guidance on environmental assessment of regional development plans that are being prepared in PHARE countries in order to obtain financial assistance from EU Pre-accession Funds. Article briefly analyses EU requirements for strategic environmental assessment under EU Structural and Pre-accession Funds and provides a practical illustration of such assessment within preparation of National Development Plan of the Czech Republic. It concludes by summarizing key lessons for strategic environmental assessment of regional/ national development strategies that can hp dir^rtlv annlied in Slovenia.
fBIil , 4. maja 2000
OGLASI
29
motorna vozila
DEIWOO RACCER. letnik 1994, prodam. Tel.: 041 505 182. m3357
OPEL ASCONO, letnik 1980, dobro ohranjeno, registrirano do februarja 2001, prodam. Tel.. 46 058. m3362
MERCEDES 190 D, letnik 1986, prodam. Tel.: 21 040. m3386
živali
NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in graha-ste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2978
ODKUPUJEMO TELETA, težka do 120 kg. Renkovci 143, tel.: 72 669. m3234
NESNICE pred nesnostjo prodajamo vsak dan. Babinci 49, tel.: 582 1 401. Možnost dostave. m3381
NESNICE, stare 12 tednov, 390 tolarjev/kos, z dostavo na dom, prodajamo. Tel.: 031 303 644. m3390
posesti
LJUTOMER - dvosobno komfortno stanovanje, 56 m2, Fulneška ulica, prodam za 5.200. 000 SIT. Tel.: 041 394 888. m3354
PARCELO, 5000 m2, z gradbenim dovoljenjem
za gradnjo gostinskega objekta v Puconcih -Čarda, poleg gostinskega objekta je mogoča gradnja bencinskega servisa ali drugih poslovnih objektov, prodam. Tel.: 041 646 570, m3363 PARCELO^l l-arsko, vTešanovcih 7 prodam. Tel.: 48 974. m3373
GOSTILNO, kompletno opremljeno, prodamo. Tel.: 040 26 44 14, po 16. uri. m3383
V CENTRU MURSKE SOBOTE vzamem v najem poslovni prostor ■ do 30 m2. Tel.: 041 845 373. m3384
HIŠO v Tomšičevi 48 v Murski Soboti prodam. Informacije Elek Fujs, Dom starejših Rakičan. m3388
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 031 502 242. m3395
kmetijska mehanizacija
DVOBRAZDNI 12-colni plug, visok klirens, kupim. Tel.! 32 587. m3331
OKOPALN1K za sladkorno peso, 6-vrstni, prodam. Tel.: 76 212. m3356
TRAKTOR IMT 533 prodam. Strukovci 44, p. Bodonci. m3367
kmetijski pridelki
VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. m3391 BALIRANO SENO prodam. Tel.: 23 204 m3397
razno
Preklicujem veljavnost HK št. 46849-6, izdane pri HKS Panonka na ime Emil Šiftar, Strukovci 50. m3358
Preklicujem veljavnost HK št. 09663-6, izdane pri HKS Panonka na ime Albert Elek, Ivanjše-vci 9, Prosenjakovci. m3366
ŽAGO, na kardan, zelo ugodno prodam. Tel.: 549 I4 31.m3375
DESKE, borove, od 6 do 8 kubikov, prodam. Tel.. 551 13 40 ali 041 543 242. m3376
DELNICE MURE odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146,m3392
AGREGAT, 1,9 kW. MIO HONDA, ugodno prodam. Tel.: 21 932. m3392
delo
KUHARJA IN NATAKARICO, starost do 25 let, zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m3349
VOZNIKA kategorije C in E zaposlimo. Mesečna redna plača 250.000 SIT. Pogoji: Najmanj 5 let izkušenj v mednarodnem prometu ter govorno znanje nemškega jezika. Petty, d. o. o., tel.: 041 646 535. m3361
ZAHVALA
Tiho in mirno je v 94. letu zaspal naš dragi oče, dedek in pradedek
Štefan Kumin iz Kupšinec 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence, sveče in prostovoljne prispevke za mrliško vežico.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev in vsem, ki ste nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra
Emilija Obal
roj. Kumin
iz Rankovec
IŠČEM VARUHINJO za dveinpolletno pun-čko na vašem domu. Tel.: 74 943. m3369
storitve
GRETJE IN VODOMONTAŽA, Ivan Šarkezi,
s. p. Ogled in predračun brezplačno. Tel.: 76 376,031 582 865.m3302
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, tende, skrin - montiramo po ugodnih cenah. Tel.: 069 71 410 ali 041 340 572. m3374
Ko v tihi, temni noči gledam zvezdnato nebo, le zvezde so mi priča, kako srce je moje skrivnostno ranjeno.
SPOMIN
Ljubomir Kralj
iz Ljutomera
Boleč je spomin na 5. 5. 1999, ko si se, dragi vnuk, brez slovesa podal na svojo skrivnostno pot.
Rožice, ki krasijo tvoj mnogo prerani grob, še niso ovenele, ko meje 29. februarja zapustil še moj sin, tvoj oče.
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete grob Kraljevih, prižigate sveče ali v spomin poklonite cvet.
Neutolažljiva babica ■ mama in drugo sorodstvo
Bolečina da se skriti pa tudi solza zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti.
V SPOMIN
4. maja minevata dve leti, odkar te ni več med nami
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 7. maj, ko mineva sedmo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna
Marija Korpič
iz Murske Sobote
Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru. Hvaležni smo trza vse, kar je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo med boleznijo obiskali in ji pomagali. Posebej hvala internemu in pljučnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter prispevali v dobrodelne in druge namene in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Vodnega gospodarstva Mura, Pomurskih lekarn in tovarni Mura - ženska oblačila - prikrojevalnica in 363. brigadi.
Hvala g. duhovniku Leonu Novaku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku vasi za govor in pogrebništvu Banfi.
Viktor Recek
iz Dolnjih Slaveč
V srcih vseh, ki smo te imeli radi, boš živel večno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Vsi njeni
Žalujoči vsi njeni
Beli cvetovi na gomili, drobne sveče tam gore, a pod to gomilo naš dragi Miran spi.
V SPOMIN
8. maja je minilo pet let, odkar nas je v cvetju mladosti za vedno zapustil naš dragi
Miran Pasičnjek
iz Šulinec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec
Geza Grah
voznik avtobusa
iz Vidonec
Dolgoletnega in vestnega sodelavca ter dobrega prijatelja bomo ohranili v lepem spominu.
Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota, d. d.

OBROKOV BREZ OBRESTI.
PAMIR BANFFVEŠČICA 17,
r,| im «>1100 MURSKA SOBOTA
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil
Ludvik Lainščak
iz Šalovec 80
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene.
Posebna hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi za storitve in godbeniku za odigrano Tišino.
V
Žalujoča žena Irena in vsi njeni
S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. Ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Maučec
iz Filovec 98
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem tovarne Mura, kolektiva KG Rakičan in govorniku Ignacu za besede slovesa.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Naš dom že dve. leti polni le praznina, odkar odšla si ti od nas, na grobu tvojem svečka se prižiga, za lep spomin, spomin na te.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 8. maj, ko nas je pred dvema letoma zapustila naša najdražja
Ana Ščančar
iz Bratonec
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Že štiri leta v grobu spiš, a v naši srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože Ji krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
6. maja minevajo štiri leta, ko nas je mnogo prezgodaj in brez slovesa zapustil naš dragi
Janez Groza
iz Kukeča 39
Hvala vsem, ki se ga s srcem še vedno spominjate, vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči-, mama, oče, stara mama in brat Jože z družino
Pomlad seje vrnila na tvoja tla, samo ti se nisi vrnila.
Ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
Zdaj na grobu rožice cvetijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
6. maja minevajo tri leta, ko nas je zapustila draga mama
Avguština Kol man ko
iz Veščice 4c
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in prinesete cvet.
Sin Darko z družino
30
OGLASI
4. maj 2000, fBHI
ekološko
kurilno
olje premog
plačilo na 6 jekov
Horizont
vedno dovolj toplo
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sobota, tel.: 36 580
3 x 500I
stihi:
^JPOHIŠTVOZAVAS
Zatrium
Ljutomer, tel.: (069184 90 90, od 8.00 do 18.00
Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00
vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo...
Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid.

•	garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni
•	ograje kovane ograje
•	zapornice
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
•	police
• žaluzije
tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
vsi dodatni elementi za strehe
TRGOVIZVA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
E-rnail: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE IGRE
d.d. VAŠA DOMAČA TRGOVINA
V sredo, 26. aprila, je bilo pred blagovno hišo Šoping v Murski Soboti ob prisotnosti Murskega vala in številnih obiskovalcev žrebanje kuponov nagradne igre Potrošnik d.d. Vaša domača trgovina.
Izžrebane so bile naslednje številke:
1.	nagrada - osebni avto Clio - številka 295601
2.	nagrada - skuter -številka 250094
3.	nagrada - TV sprejemnik - številka 099333
4.	nagrada - pralni stroj Gorenje -številka 002003
5.	nagrada - kolo
Rog - številka 279038
Vsem nagrajencem čestitamo!
(069) 545 92 80
Od 3.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NA VOLOU!
Vsak mesec žrebanje: 3 x 1OOO I kurilnega olja.
AU ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE?
Zidarstvo-Fasaderstvo in izolaclle zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p.
Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300
BI BILI RADI UREJENI, LEPI, ELEGANTNI! OBIŠČITE FRIZERSKI SALON MARIJE HOZJAN V MALI POLANI 114.
* VSE VRSTE ŽENSKIH PRIČESK
• MODNO OBLIKOVAJE FRIZUR
POKLIČITE: (069) 70 672, 041 881 556
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200
LUMIHU4STIH ROLET • IZOLACIJA
ITIHRUPNOST 1 VARNOST
1703 60 43, lah.:IO62) 703 60 44

HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426. 041 733 948
mednarodni
SEJEM
MARIBOR
2000
ENERGETIKA
&
NAŠ DOM
Generalni sponzor

Glavni sponzor
gradnja hiše
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
na sejmu
www.step-sejmi.si
MURSKA SOBOTA, Slovenska 42
069/ 32 - 945
NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ?
NEPREMIČNINSKA
HIŠA
Slovenska 43, Murska Sobota 069/304-123
SKUPAJ PROTI
| KRI | Ml |NALU|
©080-1200	|
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545. ZA DAROVANA SREDSTVA SE
ZAHVALJUJEMO!
od 4. do 11. 5. 2000
Senčnik
Podstavek
Gril, art. 5346
nemogoče je mogoče
Prodajni center
v Murski Soboti, Plese 1
Kozarci + vrč v grt. 6/1
RP posoda s steklenimi pokrovkami 12/1
15 delni komplet nožev
899
ima'
KOVINOTEHNA
S Kartico Kovinotehna | za gotovino ® do 5 % ceneje


Življenje gre skozi kuhinjo
Pristan sanj.
Središče pomenkovanj.
Začetek skupnosti.
Kuhinje Marles Gorenje so prave kuhinje.
Takšne, v katerih se takoj počutiš prijetno domače. Opremljene tako, da v njih lahko kar prvi dan pripraviš nepozabno kosilo. Z že vgrajenimi aparati Gorenje in dobavljive v res kratkih rokih!
V vašo novo kuhinjo Marles Gorenje se lahko zaljubite v vseh pravih trgovinah s pohištvom.
Marles Gorenje - kuhinje, pripravljene na vse ...
Kuhinja Dafre
marles®
| gorenje
Hitreje, ceneje, enostavneje do vaše nove kuhinje!
Za dodatna informacije in naročilo brezplačnega kataloga kuhinj Marles Gorenje pokličite na brezplačni telefon 080 1311 med 8.00 in 16.00 uro.
VESTNIK , 4. maja 2000
NAPOVEDNIK
31
kulturni koledar
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V petek, 5. maja, ob 20. uri se bo na glavnem štadionu NK Mura v Fazaneriji začel rock koncert Slovenija gre naprej, na katerem bodo nastopili izvajalci: Pero Lovšin s svojimi Križarji, Vlado Kreslin in Mali bogovi ter Zoran Predin s svojo skupino, na koncu pa še vsi trije skupaj. Koncert naj bi trajal štiri ure in je prvi od turneje, ki jih bo vodila tudi v Amsterdam.
- V petek, 5. maja, bo od 22. do 6. ure v disku Čarda tehno-house večer Club Bing, kjer bodo nastopili didžeji Elabjer iz Celja, Damir in Chipo iz Murske Sobote ter kot specialni gost DJ Alek-sij (Taotech), stalni rezident klubov K4 v Ljubljani in Ambasada Gavioli v Izoli.
- V sredo, 10. maja, ob 20.uri bo v grajski dvorani na preddiplomskem koncertu s harmoniko nastopil študent graške Akademije za glasbo Rihard - Riki Zadravec. Na sporedu bodo dela Piazzolle, Lorentzona, Mozarta in drugih.
LJUTOMER
- V petek, 5. maja, ob 20. uri bo v domu kulture koncert Mešanega pevskega zbora Orfej ob njihovi 10. obletnici.
- V soboto, 6. maja, dopoldne se bo v domu kulture začelo obmursko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz območij občin Gornja Radgona, Lendava, Murska Sobota in Ljutomer. Ob 9. uri bodo nastopili otroški, ob 11.15 pa mladinski pevski zbori.
ŠALOVCI
- V nedeljo, 7. maja, ob 14. uri se bo začelo območno srečanje odraslih folklornih skupin kul-turno-umetniških društev: Pušča, Bogojina, Beltinci, Gornji Petrovci, Dokležovje, Romani Union, Šalovci in Tamburaška skupina KUD Beltinci.
DOGODEK
KOBILJE, DOBROVNIK
- V petek, 5. maja, ob 11. uri (Kobilje) oz. v nedeljo, 7. maja, ob 14. uri (Dobrovnik) bodo slovesno odprli telehišo, ki v sebi združuje funkcije šole, kluba, pošte, zbornice, trgovine, kulturnega doma, knjižnice, telekomunikacijskega centra in še marsikaj. Obenem se bo v četrtek, 4. maja, v Kobilju začel tudi Teden vseživljenjskega učenja, kjer bodo do 10. maja izvedli 15 prireditev.
MURSKA SOBOTA
-	V petek, 5. maja, ob 17. uri bo v prostorih MIKK-a bo informativni sestanek o maturi, popravnih izpitih in inštrukcijah.
RADENCI
-	V sredo, 9. maja, se bo v prostorih Društva ljubiteljev konj na Kapelski cesti 24 začel tečaj jahanja, ki ga bo vodil inštruktor Branko Cigale iz Ljubljane. Prijave na tel.: 041 212 360.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
-	V ponedeljek, 8. maja, ob 17. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Ciciban teče v zeleni dan v izvedbi lutkovne skupine Grajski strahci iz Murske Sobote in priredbi Jožice Roš.
- V sredo, 10. maja, ob 8.30 in 11. uri bo v grajski dvorani »tragikomični monolog za silovito žensko« Gospa Margareta avtorja Roberta Al-thaydeja v izvedbi Burgerteatra in Mestnega gledališča ljubljanskega ter režiji Janeza Burgerja. Igra: Nataša Burger. Predstavi bosta odigrani za dijake Srednje zdravstvene šole Rakičan in Srednje kmetijske šole Rakičan.
LJUTOMER
-	V petek, 5. maja, ob 15. uri bo na Glavnem trgu predstava Pogreb v izvedbi Gledališkega društva Torpedo iz Murske Sobote in v režiji
tke
18. rojstni dan praznuje Melita Gomboc s Cankove. Obilo sreče v ljubezni in nadaljnjem življenju ter lep današnji dan želita - orna in stric Vili z Zvonko.
Dragi hčerki Kseniji Striga iz Murske Sobote: bliža se tvoj osmi rojstni dan; naj bo s soncem obsijan. Tudi midva se ga veseliva, srečo in zdravje ti želiva - mamica in ati.
Naši ljubi babici in prababici Mariji Černi iz Renkovec ob praznovanju 89. rojstnega dne vse najboljše, največ pa zdravja, in hvala za vse -devetnajst vnukov in petnajst pravnukov.
Priljubljenemu vnuku Tomažu Golobu iz Nasove, ki praznuje drugi rojstni dan, vse najboljše - obe babici, oba dedka in obe prababici. Željam se pridružujejo: stric, teta in ata in mama.
Dragi mami in tašči Mariji Černi iz
Renkovec 85 vse najboljše za rojstni dan - hčerki Marija in Anika z družinama, sinova Alojz in Anton z družinama ter snahe Cecilija, Anika in Micka z družinami.
Delo in skrbi naj odloži draga Katica Faršang iz Črenšovec, ki te dni praznuje rojstni dan. Še naprej veliko srečnih let - sodelavci iz Srednje Bistrice.
Enajsti rojstni dan praznuje Zoran K. iz Gornjih Petrovec. Vse najbolj-
Boštjana Lačna.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
- V petek, 5. maja, ob 19. uri bo v kulturnem domu predstava Karči avtorja Slavomira Mro-žeka v izvedbi gledališke družine Nindrik Indrik iz Monoštra pod režisersko taktirko Milivoja -Mikija Roša.
VERŽEJ
- V petek, 5. maja, ob 20.30 bo v domu kulture predstava gledališke skupine KD Cezanjevci Jezični dohtar Petelin avtorja Frana Žižka.
FILM
- V sredo, 10. maja, ob 19. uri bodo v MIKK-u predvajali dokumentarni film Ulice ljudem (Recla-im the Street) o vse bolj mogočnih in množičnih uličnih zabavah širom sveta. Po filmu bo pogovor s Tom d’Elfom.
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
- V petek, 5. maja, ob 19. uri bo v galeriji otvoritev razstave del primorskih likovnih umetnikov Zvesta Apollonia, Erika Lovka in Klavdija Tutte. - V ponedeljek, 8. maja, se bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav odprla razstava Gasilstvo in zgodovina gasilstva v Pomurju, ki bo na ogled do 12. maja.
LJUTOMER
- V sredo, 26. aprila, ob 18. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave del akademskega slikarja Ganija Llaloshija (iz cikla History).
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma.
- V galeriji so na ogled dela učitpljev likovnih predmetov ter akademskih slikarjev in kiparjev - nekdanjih dijakov Gimnazije Murska Sobota. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij soboškega fotokluba na prosto temo.
- V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija.
- V Art Caffeju so na ogled fotografije na temo Absolut wodka.
- V MIKK-u so na ogled dela študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana.
- V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433.
LJUTOMER
- V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V malem razstavišč-nem prostoru knjižnice je na ogled razstava likovnih del Maje Janežič, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše.
- V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del akademskega slikarja Ganija Llaloshija iz Ljubljane iz cikla History ter priložnostna razstava Nikoli več vojne.
PUCONCI
-	V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme
Premrl.
LAAFELD/POTRNA, GORNJA RADGONA
-	V Pavlovi hiši oz. Špitalu je na ogled razstava o izumitelju Johannu Janezu Puchu.
MORAVSKE TOPLICE
-	V zdravilišču do 12. maja razstavlja slikar in grafik Ervin Kralj.
še in da bi bil še naprej tako priden kot doslej - mamica in očka ter brata Zdenko in Zlatko.
Sedmega maja bo praznoval 20. rojstni dan dragi vnuk Goran Logar. Želim mu veliko zdravja, ljubezni in osebne sreče - orna.
Dragemu Branku Gergarju iskrene čestitke za rojstni dan z željo, da bi ostal še naprej tako ljubezniv in bi znal prisluhniti mojim težavam -njegova Tončka s Petro.
KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku
Besedilo: ...........................
Naslov pošiljatelja:
Delimo vstopnice za kino
Murska Sobota
Četrtek, 4. maja: ob 18.00 ameriška srhljivka Pravica do umora, ob 20.00 švedska romantična drama Pokaži mi ljubezen
Petek, 5. maja: ob 18.00 Pravica do umora, ob
20.00 Pokaži mi ljubezen
Sobota, 6. maja: ob 18.00.in 20.00 Pravica do umora
Nedelja, 7. maja: ob 18.00 in 20.00 Pravica do umora
Sreda, 10. maja: ob 18.00 in 20.15 ameriška drama Fantje ne jočejo
Ljutomer
Sobota, 6. maja: ob 18.00 in 20.00 kanadska znanstvenofantastična srhljivka Kocka
Nedelja, 7. maja: ob 18.00 in 20.00 Kocka
Zgodba filma Nadarjeni gospod Ripley se dogaja v Italiji, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Robert Kovač, Zvezna ulica 12b, 2000 Maribor. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi:
Iz katere države prihaja film Pokaži mi ljubezen?
Odgovor:___________________________________________
Odgovore pošljite do 9. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Kupon št. 18
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1. JA SAMO PJEVAM - Severina
2. SEX BOMB - Tom Jones & Mousse T.
3. BE WITH YOU - Enrique Iglesias
4. CAMBIO DOLOR - Natalia Oreiro
5. DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi
6. DON'T WANNA LETYOU GO - Five
7. FROM THE BOTTOM OF MY HEART - Britney Spears
PREDLOGI:
SHA LA LA LA LA - Vengaboys
GLORIOUS - Andreas Johnson
SHE’S GOT ALL THE FRIENDS - Chumbawamba
Opusti kajenje in zmagaj
vetovna zdravstvena organizacija (WH0) in Finski nacionalni inštitut za zdravje KTL letos ponovno organizirata mednarodno kampanjo Quit and Win, ki so jo pri nas poimenovali Opusti kajenje in zmagaj. Slovenija je pri projektu sodelovala že v prejšnjih letih in se mu bo pridružila tudi letos, če bo zbrala dovolj kadilcev, vsaj 300, ki se bodo odločili za opustitev te razvade. Zainteresirani lahko dobijo prijavnice v zdravstvenih ustanovah, na fakultetah, spletnih straneh Ministrstva za zdravstvo in v časopisih. Nagrada je zmaga nad cigareto ter morebiti denarna nagrada. Glavna nagrada akcije, v kateri sodeluje sto držav s približno milijon kadilci, je deset tisoč dolarjev, regionalna denarna nagrada znaša dva tisoč petsto dolarjev in nacionalna nagrada tedensko bivanje na Rogli.
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	RECI, DA Sl NORA NAME - Califomia
2.	AMORE MIO - Jan Plestenjak
3.	MOJE IME - Regina
4.	POJDI Z MENOJ V TOPLICE - MI2
5.	KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik
6.	ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore
7.	NA LUNO - Power Dancers
PREDLOGI:
DVA PINGVINA - Bonton
NEKOGA MORAŠ IMETI RAD - Babilon
NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	MOJA DOLINA - Podkrajški fantje
2.	ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke
3.	VALENTINA - Braco Koren & Kraški kvintet
4.	HVALA Tl, MAMA - Petovio
5.	IZPIJ DO DNA - Ans. Štrk
6.	MOJE DREVO - Dan in noč
7.	POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik
PREDLOGI:
NA ZDRAVJE PRVIH ŠESTDESET - Fantje izpod Rogle KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki
STARI PANJ - Bratje iz Oplotnice
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 11. maja 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon Št. 1 8 - GLASUJEM ZA SKLADBO
I NSTSNMV: _____________________ j 7 VELIČASTNIH: ________________
I GLASBA
| NAŠEGA SRCA:___________________
| Ime in priimek ter naslov:_____
I —______________________________
L—_________________
SKUPAJ PROTI
| KRI f Ml |NALU|
©080-1200
Cene (SIT) na tržnicah				
Sadje in zelenjava	Murska Sobota	Gornja Radgona	Ljutomer	Maribor s
Jabolka			 150			 200			 170			200
Hruške 		.. 350-450			 400			 400			 450 |
Pomaranče		.. 150-240			 200		.. 150-200			250
Limone			 280			 250			 280			 260 I
Banane			 200			210			 200			220
Kivi			 300			 250			 300			350
Suhe slive		-		 700			 700 			800
Orehi, jedrca			 1.000		.... 1.000			 850 			 1.000
Solata, puterica..		 400			 400			 400 			400
Solata, kristalka..		 400			 400			 500			500
Cvetača			 350			 320			 350 			390
Zeleno zelje			 120			 100			 120			 150
Kumare 			 350			 300			 360			390
Rdeče zelje			 150			 150			 250 		
Korenček			 250			 250			 240 			250
Paradižnik		. 500-580			 450		. 400-500			500
Paprika			 700			 650			 690 			700
Stara čebula			 100			 100				100
Mlada čebula			 400			 300			 350 			 390'
Mladi krompir			 250			 250		. 150-220			250
Stari krompir			 100				98			 100
Fižol				 350			 350		. 400-500
Peteršilj			 500			 400			 590 			900
Hren			 400			 400			 400 			 500 1
Dateljni					 880			1.000
				
Rdeče grozdje....		 690			 700			 750			 650
Ananas	1...			 400			 450			450
Por				 280			 380		380	:
Klementine 			 200				 150			 180
Kitajsko zelje			 200			 200			ROD 1
Zelena				 250 			 350 		400 |
Špinača		- •			 300			 450 | 300 1
Ohrovt				 200			
Lubenice			 400			 400			 380		400 1
Mandarine	 Bučke 			 250			 380			 240	 	 490			 200 1 	 500 I
Grenivke			 300			 250			 290 		300 |
Suhe fige	 Ohrovt				 700	 	 200 			 799 			 800 1 300 ।
Suhe marelice ....				
		... 1.000			 1.200			1.400
Koleraba	 česen	:				 250			 200			250
		 400			 400			 400			400
Jagode 			 1.000			 800			 1.000			 1.000 I
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
VESTNIK NA I
WWW.P-INF.-SI
ZADNJA STRAN
Menjalniški teča
1
Pomurske banke 3. 5. 2000
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. 4. 2000 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	14,7490	14,7395	14,8816
Francija	1	30,9396	30,9197	31,2178
Nemčija	1	103,7669	103,7000	104,7000
Italija	100	10,4815	10,4747	10,5758
Švica	1	129,1938	127,8194	130,3555
ZDA	1	223,9083	223,7639	225,9217
3. projektni teden OŠ Gornji Petrovci
Od zrna do kruha
Tudi pohod, kolesarjenje in družabne igre
Spletna poslovalnica
(klik?
ki je odprta 24 ur na dan.
vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali na potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve:
-	vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, za katere ste pooblaščeni,
-	plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana,
-	prenose sredstev med računi v banki,
-	prenose sredstev na račune v drugih bankah, - pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in - pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Že kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo. Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB potrebujete osebni računalnik z dostopom do interneta.
Zadnji dan so urejali in čistili tudi okolico šole. (Foto: JG)
Informacije dobite v svoji enoti Pomurske banke ali na spletnem naslovu: http://klik.n-lb.si
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
VESTNIKOV KOLEDAR
4.	maj, četrtek, FLORJAN
5.	maj, petek,GOTARD
6.	maj, sobota,____DOMINIK
7.	maj, nedelja,GIZELA
8.	maj, ponedeljek,IDA
9.	maj, torek,_____PAHOMIJ
10.	maj, sreda,_______JOB
Lunine mene: 6. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 41 minut, zašlo pa ob 20. uri in 17 minut. Dan bo tako dolg 14 ur in 36, kar je za petnajst minut dlje kot pred petimi dnevi. 10. maja ob 22. uri in 2 minutah bo na nebu nastopil prvi krajec.
li ni lepo priti v šolo, ne da bi se bal, da boš vprašan za oceno, pisal kontrolno nalogo, reševal teste ...? Seveda je, četudi moraš delati v kakšni projektni skupini, kot je bilo to od 17. do 21. aprila na OŠ Gornji Petrovci.
V tem času so imeli učenci predmetne stopnje petrovske šole tretji projektni teden, ki si ga je zamislila in ga tudi koordinirala učiteljica Danica Rems, in sicer na temo Od zrna do kruha. Zadali so si več ciljev, na primer spoznati pomen kruha v prehrani naših prednikov, raziskati razširjenost žit ter ugotoviti njihov zgodovinski razvoj, pomen v slovenskem kmetijstvu in biološko vrednost, raziskati mlinarsko dejavnost v domačem okolju, dokazati, da je mogoče iz žit pripraviti okusne jedi,
kreativno, ustvarjati na literarnem, likovnem, glasbenem in plesnem področju (povezano z raziskovalno temo), ohranjati kulturno dediščino in tradicije domače obrti idr. Med izvajanjem projekta pa so našli tudi čas za pohod, kolesarjenje, družabne igre in urejanje okolice šole. Posebej zanimivo je bilo, ko so obiskali domačiji Ba-lekovih in Štefanickijevih ter si ogledali Lenarčičev potočni mlin v Neradnovcih. Zelo jih je navdušila tudi gostja Marija Rituper. Zadnji dan - pretekli petek - so vse skupine predstavile, kaj so zvedele, videle in ugotovile, pripravljena pa je bila tudi razstava mlevskih, pekovskih in slaščičarskih izdelkov Mli-nopeka iz M. Sobote. Marsikdo je z očmi kar požiral razne dobrote.
Tako je spet za njimi zanimiva in koristna projektna tema.
JGI
Društvi GESTA Črenšovci in DUM Lendava sta začeli organizirati ko-nectedenske delavnice v nekdanji gozdarski hiši na Gornji Bistrici. Predvidene so različne teme, najprej, minuli konec tedna, je bilo na vrsti medgeneracijsko srečanje za izmenjavo mnenj o Evropski uniji,
ekologiji, regionalnem razvoju ter mladinskih in nevladnih organizacijah. Zgodilo pa se je le delno tako, kot je bilo predvideno -vabilu se je odzvalo samo okrog petnajst mlajših udeležencev (večinoma dijaki in študenti), tako da ni moglo priti do medgeneracijske izmenjave mnenj. Navzoči pa so največ govorili o Sloveniji in Evropski uniji, s poudarkom na kmetijstvu. Večina jih je menila, da ni realnih možnosti, da bi slovensko kmetijstvo lahko tekmovalo z razvitim evropskim. Nekateri so zagovarjali tezo, da niti ni smiselno zaokroževati zemljišč (komasacija), ampak pustiti njihovo razdrobljenost, računajoč predvsem na samooskrbo. Besedilo in foto: JG
VESTNIKOV VLAK
Romarska cerkev v Brezjah
3. junija 2000
•	Bohinj,
•	Brezje,
•	Vintgar,
•	Vrba,
•	slap Savica
zanimivi ogledi
kosilo
vesela zabava
Cena izleta 6.800 sit
Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
Pokrovitelj Vestnikovega vlaka >MERKUR
Slap Savica
Jeno Sapač - Brzi je dobil ponudbo. Če s svojo frakcijo ostane v SLS + SKD, bo nadomestil državnega sekretarja Francija Buta v kmetijskem ministrstvu. Drugo ponujeno mesto pa je mesto tehničnega direktorja na Agenciji za kmetijske trge, kjer je But v. d. direktorja. Marjan Maučec - Maki na uresničitev omenjenih ponudb ne bo imel vpliva.
kkk
Na osrednjem nacionalnem radiu so se v komentarju pakta Drnovšek - Slavic temu paktu močno uprli in dokazovali, da je Murska Sobota prometno vsaj desetkrat manj obremenjena od Domžal, zato se je komentator tudi odločno izrekel proti obvoznici in železniškim podvozom. Kako seje na ta komentar odzval soboški župan, še ni znano.
kkk
Marjan Maučec - Maki se je po končnem nakupu nekdanjega Mizarstva Ljutomer že sestal z Jožekom Špindlerjem. Pretresala sta poslovni načrt Ljutomer v letu 2001 v prvi nogometni ligi. Sredstva za razsvetljavo na ljutomerskem stadionu Maučec že ima zagotovljena.
kkk'
Lokalni minister Štefan Prša - Pr-šek je obljubil, da bo imelo ministrstvo za lokalno samoupravo sedež v Copekovem mlinu.
kkk
Častni gost na letošnji razstavi cvetja v Volčjem potoku je bil tudi lendavski župan Jože Ko-con - Arboretum. Te časti je bil deležen zaradi specialnih izkušenj z eksotičnimi hrasti.
kkk
Nogometaši Mure so se pobrali. Ali je ta njihova visoka učinkovitost, ki so jo pokazali na tekmi s sosedom na lestvici, že posledica angleškega svetovanja, Murina press služba še ni potrdila.
kkk
V času praznikov se je menda veliko domačih izletnikov namesto ponujenih dveh cvetličnih razstav podalo v radgon-sko-kapelski konec, kjer so si želeli ogledati arhitekturo počitniških hišic, še posebno.tiste v lasti enega od veljakov soboškega biznisa.
kkk
Graškemu županu Danilo Kala-marju se je počutje po kristalni terapiji izredno popravilo, tako se je že odločil, da bo začel rolati.
kkk
Danila Šipoša najbolj skrbi, da ima v medobčinski blagajni sindikata vse manj denarja, pa ne zaradi katastrofalnega položaja delavcev, ampak zato, ker se s tem tanjšajo kuverte sindikalne gosposke.
kkk
Anju Mariška je Lendavčanom predlagala, da se ob upokojitvi madžarskega predsednika Goncza dolgovaška ulica preimenuje v Ulico Arpada Goncza.
kkk
Puconska razvojna agencija Tri, sedaj Štiri lilije išče čisto sorto štiriperesne deteljice. Pri iskanju jim pomaga tudi Jože Časar. .
kkk
Šalovski župan Abraham išče primerno zemljo, ki jo bo pre-knjižil v občinsko last, tako kot naj bi to storil z zemljiščem, na katerem je bilo nogometno igrišče. Ali bo novopridobljeno zemljo prodal železnici, še ni znano.
BESEDAH mu