Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2018, {tevilka 1, letnik 7 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2018 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz pouka DPS 19 Literarni kuti~ek 20 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 MePZ: ponedeljek 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 ali po dogovoru Folklorna skupina: sreda 19.00 21.00 Planinska skupina: torek 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek ob 18.00 Glasbena skupina: torek 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek 17.00 20.00 Mladinska skupina: sobota popoldan, po dogovoru Likovna skupina: po dogovoru Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 M inulo leto je ve~ino dejavnosti v društvu zaznamovala sedemdesetletnica delovanja, ki ji pozornost namenjamo tudi v tej številki, s priznanji aktivnim ~lanom, podeljenimi na prednovoletni prireditvi. Prazni~ne decembrske dneve pa je popestrilo tudi miklavževanje za najmlajše, ki so s svojim živžavom ter starši, dedki in babicami znova napolnili dvorano Slovenskega doma. Mešani pevski zbor je nastopil na boži~nem koncertu v Klani in skupaj s folklorno skupino lepo popestril ve~ dogodkov v društvu, med dru­gim gostil pevce in glasbenike iz Male~nika ter nastopil na reviji Primorska poje. Planinska skupina je bila dejavna s predavanji in izleti, fotografska z razstavami – gostovala je v Knežaku in v društvu pripravila razstavo ob kulturnem prazniku –, svojo pot zunaj društva pa je s predstavitvijo v Kopru za~ela razstava o razvoju KPD Bazovica, pripravljena ob lanskem jubileju. V okviru sodelovanja s SKD Istra iz Pulja je v dru­štvu razstavljala zanimiva akademska slikarka Julijana Kocanovi} Grubi}, zbirka reških spominkov pa je postala bogatejša za dežnik mor~i~, ki ga je skupaj z razstavo na to temo prispevala Ljudmila Li~en Po~kar, znano ime med reškimi ljubiteljskimi slikarji, skupaj s sestro Vido Grbac, ki nas je žal nedavno zapustila in se je spominjamo v rubriki In memoriam. Literarni koti~ek izpolnjujeta pesmi neutrudne rojakinje Marije Šenk iz njene nove pesniške zbirke, tokrat v slovenš~ini, ki je tik pred izidom, in to po decembrski predsta­vitvi njene sedme zbirke. Posebej naj omenimo še izid zbornika o raziskavi mladih v zamejstvu, pri katerem je iz Hrvaške sodelovala vodja reške enote INV dr. Barbara Riman, ki je poleg Darka Šonca od lani tudi ~lanica Sveta vlade RS za zamejstvo in je na prvem sestanku navdušila navzo~e s svojimi stališ~i, sicer pa ji je lani uspelo tudi uresni~iti pobudo za uvedbo slovenš~ine na OŠ Kozala in v veliki meri tudi v vrtcu na Bulevardu. Zato je upravi~eno pri~akovati, da jo bomo v prihodnje videli tudi na katerem od položajev, klju~nih za razvoj slovenske skupnosti v prihodnje, ne nazadnje, ker je s svojim raziskovanjem spoznala in seznanila ve~ino slovenskih društev na Hrvaškem, v KPD Bazovica pa je bila tudi na nedavni volilni skupš~ini znova izvoljena v vodstvo. Ve~ o skupš~ini in novih ~lanih upravnega odbora društva pa v priho­dnji številki, ki bo izšla junija. Vse, ki pišete pesmi ali prozo, pa znova vabimo, da del svojega ustvarjanja predstavite tudi v Sopotjih – vašega sodelovanja bomo zelo veseli. y Uredništvo Uvodnik OBVESTILO Življenjske zgodbe, vabilo rojakom Reška enota ljubljanskega Inštituta za narodnostna vpraša­nja (INV), ki raziskuje rojake na Hrvaškem, bi želela predsta­viti tudi njihova osebna pri~evanja in tako iztrgati pozabi velik del te gotovo zanimive, a prezrte in še nepoznane zgo­dovine. Vodja enote dr. Barbara Riman zato k sodelovanju najlepše vabi vse rojake, predvsem starejše generacije z obmo~ja Reke in Kvarnerja, Gorskega kotarja in Istre, ki so ji pripravljeni zaupati svoje življenjske zgodbe, in to ne glede na delo, ki so ga opravljali, prav tako sploh ni pomembno, ali imajo slovensko državljanstvo ali ne. Enako dobrodošla in pomembna so vsa pri~evanja! V celoti je tudi zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Stik: e-pošta: Barbara.riman@gmail.com ali telefon: 091 5436 808. elek­tronski pošti ali v uradnih urah na tel. +385 (0)51 215 406. Vabilo mladim k sodelovanju v Mreži Alpe–Jadran Društvo EU korak vabi mlade rojake – študente, diplomirance, poslovneže, vodje organizacij idr. – na izobraževanje v prvi polovici letošnjega leta. Organizator je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami v zamejstvu. Potekalo bo v tri­dnevnih sklopih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrva­škem, sklepni del bo v Ljubljani. Namen izobraževanja je povezati mlade vodje, podjetnike in druge zainteresirane, ki bi spodbujali prednosti regionalnega razvoja v prihodnje in temu dali poudarek pri svojem vklju~evanju v procese globalizacije. V tem okviru bi slovenstvo ohranjali tudi z gospodarskim so­delovanjem in razvojem. Stroške udeležbe – izjema so potni stroški – krije organizator. Za podrobnejše informacije pišite na e-naslov natali.eukorak@mail.inet.hr ali pokli~ite telefonsko številko 091 22 33 421. Minority SafePack Državljanska pobuda Minority Safepack želi zbrati milijon podpisov evropskih državljanov, da bi Evrop­sko unijo spodbudili k ve~jemu varstvu narodnih in jezikovnih manjšin ter okrepitvi jezikovne in kulturne raznolikosti. Pobudnica je Federativna zveza evropskih narodnosti (FUEN), ki deluje od leta 1949, povezu­je 90 organizacij in predstavlja približno 400 narodnih in jezikovnih skupnosti. Zbiranje podpisov poteka do 3. aprila 2018, ve~: www.minoritiy-safepack.eu ali https://ec.europa.eu/citizens-initiative/32/public/#/. IZ DRU[TVA vah, od Reke, Zagreba, Opatije in Senja do Kopra in Postojne, kjer je bila posebej odmevna njena razstava o Majlontu, delu starega mestnega jedra, kot umetniško in dokumentarno pri~evanje o njegovi nekdanji podobi. Ludmila Po~kar Li~en pa se je ve~krat samostojno predstavila tudi v KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 5. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje D vorana Slovenskega doma je zaigra­la od otroškega smeha, ko se je zbra­lo kar 40 mal~kov v pri~akovanju Miklavža in njegovega zvestega spre­mljevalca parklja. Na za~etku ve~era so si otroci skupaj s svojimi starši in starimi starši pogledali kratko risanko, ki jih je uvedla v ta veseli zimski ve~er. Potem je na oder stopil parkelj, ki mu s svojim vi­dezom in verigami ni uspelo prestrašiti in odgnati otrok, ampak jih je še bolj za­grel za zvezdo ve~era, dobrega star~ka Miklavža. Po dolgem in glasnem klicanju Miklavža so otroci le do~akali njegov pri­hod v dvorano. Miklavž jim je namenil ve~ lepih besed in jim skupaj s svojimi pomo~nicami iz mladinske skupine po­delil sadje in sladkarije. Tudi parkelj je prispeval k darovanju otrok, seveda s šibami! Ko sta se Miklavž in parkelj odpravila naprej na pot, saj je bil pred njima še dolg ve~er, je bila za otroke pripravljena ustvar­jalna delavnica, na kateri so si za spomin izdelali angele in parklje. Miklavževanje je tudi letos organizirala mladinska skupina KPD Bazovica. y Natali Iskra 7. december, Predsedniška pala~a Ljubljana Svet vlade RS za Slovence v zamejstvu, seja S vet vlade RS za Slovence v zamejstvu, telo, vzpostavljeno leta 2006, se je se­šel na prvi seji v tretjem mandatu (2017– 2022), ki jo je vodil premier dr. Miro Cerar. Poleg podpredsednika, ministra, pristoj­nega za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca, so se je iz vlade udeleži­li še ~lani, ministri mag. Dejan Židan (kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana), Zdravko Po~ivalšek (gospodarski razvoj in tehnologija) in Anton Peršak (kultura). Seje so se udeležili tudi predstavniki slo­venskih organizacij iz sosednjih držav, ki jih v svetu predstavlja skupno 14 ~lanov (štirje iz Italije, šest iz Avstrije – štirje iz Koroške in dva iz Štajerske –, ter po dva iz Madžarske in Hrvaške). V sedanjem man­datu Hrvaško zastopata predsednik krov­ne organizacije Darko Šonc, tudi dosedanji ~lan, in dr. Barbara Riman iz KPD Bazovi­ca, pred njo sta bila druga ~lana Barbara Antoli~ iz SKD Nagelj iz Varaždina in v pr­vem mandatu Vitomir Vitaz iz KPD Bazo­vica. Ker RS slovensko skupnost na Hrvaškem obravnava dvojno – društva v obmejnih županijah kot "Slovence v za­mejstvu" in druge rojake kot "Slovence po svetu" –, ima Zveza slovenskih društev ~lana tudi v vladnem telesu, namenjenem Slovencem po svetu (mag. Cveta Šušmelja iz SKD Triglav v Splitu). Na seji je bilo med drugim re~eno, da slovenska narodna sku­pnost ne uživa vseh pravic, ki jih zagotavljajo mednarodni spo­razumi in zakonodaja sosednjih držav, da pa je kljub temu zaznati napredek na tem podro~ju. Med drugim je bilo sklenjeno, da si bo RS tudi v prihodnje prizadevala oblikovati skupni slo­venski kulturni in gospodarski prostor, sprejeta pa so bila tudi programska izhodiš~a za petletni mandat. Seji so sledile še izjave za javnost, spregovorili so predstavniki iz Italije, Avstrije in Madžarske, poro~ilo o seji, objavljeno na sple­tni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (www.uszs. gov.si), pa predstavnikov iz Hrvaške ne omenja. Kot je povedala dr. Barbara Riman, se je seje udeležila skupaj z Darkom Šoncem. Predstavila sta položaj rojakov na Hrvaškem in opozorila na ne­katere težave, s katerimi se sre~ujejo, med drugim na pomanjka­nje politi~ne volje za uresni~evanje pravic, zagotovljenih v zakonodaji, ter na samovoljo ustanov ali njihovih vodilnih pred­stavnikov, ne nazadnje pa tudi na slabe ~ezmejne prometne povezave. y Marjana Mirkovi} Mlade mo~i Ivona Novakovi}, Natali Iskra in Eva Ciglar s star{i in najmlajšimi. Arhiv KPD Bazovica. S seje. Foto: STA 9. december, Slovenski dom KPD Bazovica Prednovoletna prireditev P redprazni~no decembrsko ozra~je je tudi tokrat popestrila pri­reditev z bogatim programom, potekala pa je v znamenju ju­bileja, sedemdesetletnice delovanja. Društvo je ve~ ~estitk prejelo še decembra, velja omeniti in se zahvaliti za prijazno pismo slo­venske ljudske pesnice An~ke Šumenjak: s ~estitko nam je posla­la tudi dve svoji knjigi z naslovom S pesmijo v srcu skozi življenje … moje in tvoje, ki bogatita knjižne police KPD Bazovica in KPD Snežnik. Na prednovoletni prireditvi pa je društvo podelilo ve~ priznanj, dodeljenih ob jubileju. Kot so Sopotja že objavila de­cembra lani, so bila zlata priznanja podeljena na osrednji prire­ditvi 17. novembra, tokrat pa so prišli na vrsto še številni drugi aktivni ~lani društva, ki s svojim trudom in delom pripomorejo k njegovi ohranitvi in razvoju. Dvorana je bila znova premajhna za vse obiskovalce in nekateri so nastopu lahko zgolj prisluhnili na stopniš~u. V ve~er je s krajšim, predvsem boži~no obarvanim nastopom pope­ljal mešani pevski zbor KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk. Po nastopu so pevke in pevci prejeli priznanja: srebrno prizna­nje, do 25 let sodelovanja v zboru, so prejeli Ljudmila Barbali}, Frane Cvitan, Vladimir Gruden, Marija Marži} in Lucija Sin~i} – vsi pojejo že 24 let! Dragan Došen je ~lan zbora 21 let, Danica Rajh in Amalija Volk 18 let ter Mirjana Kasi}, Bosiljko Kasi} in Arsen Mara~i} 15 let. Bronasto priznanje, do 15 let sodelova­nja v zboru, so prejele Ljubica Pugelj, ki poje 14 let, ter Marta Šnajdar in Mira Srdo~ za 12 let. priznanje za do deset let sode­lovanja so prejeli: Marcella Vu~kovi} in Anita Hromin za devet let, Zvonimir Stipeti} in Vera Fatovi} za sedem let ter Nerina Bra­tovi}, Ljubica Praprotnik in zborovodja Zoran Badjuk za šest let ~lanstva. priznanja za do pet let delovanja v zboru pa so preje­li Eva Ciglar, ki poje štiri leta, Ana Uljani} in Eleonora Udovac pojeta tri leta, Dušan Ilijaši} in Jasna Krpan pa dve leti. Sledil je nastop folklorne skupine pod vodstvom Nataše Grlica, zavrtela se je s Ta potrkano, zatem pa so priznanja prejeli tudi njeni ~lani. Srebrno priznanje – do 25 let delovanja – so prejele Jasmina Dla~i} in Martina Grlica za 22 let ~lanstva in Jasna Tota za 15 let. Bronasto priznanje – do 15 let ~lanstva v skupini – sta prejeli Stella ^ernjar in Zinka Boži~ek za 11 let sodelovanja. priznanja za do deset let sodelovanja so prejeli Ivana Bakovi} in Nina Vu~kovi} Bastiancich za devet let, Zvjezdana Gregoran in Eliza- MePZ KPD Bazovica in beta Prelovac za osem let, Slavica Vukovi} Ba~i} in Ivan Simi} za Vitomir Vitaz. Foto: Marjana Mirkovi} sedem let ter Nenad Pani}, Diana Verši} in Milena Licul za šest let. priznanje za do pet let sodelovanja pa so prejeli Nevenka Mudrovi} Saltovi} za štiri leta, Ivica Kurjega in Leonida Kal~i} za tri leta ter Branko Arbanas in Marija Su~i} za dve leti. Program je zatem z izvedbo skladb klasi~ne glasbe popestrila dvanajstletna Tara Vidovi}, u~enka 7. razreda osnovne sole in obenem tudi 6. razreda glasbene šole Ivana Mateti}a Ronjgova na Reki, usmeritev klavir, njena ljubezen pa je tudi petje, pravi. Za seboj ima ve~ uspešnih nastopov na doma~ih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je ve~krat osvoji­la tudi prvo mesto. Za predstavitev na od­ru KPD Bazovica je pripravila Chopinov val~ek v cis-molu op. 64 in skladbo Otro­ški koti~ek op. 64 No. 2 Clauda Debussyja. Sledila je podelitev priznanj drugim aktiv­ nim ~lanom. Srebrno priznanje – do 25 let oziroma za 15 let delovanja – so prejeli Diana Ani~i}, Mario Ani~i}, Đilio Arbula, Milena Arbula, Mirjana Brumnjak, Darko Mohar, Damjan Pipan, Dragi} Rosi}, Maja Rosi} in Ivica Tota. Bronasto priznanje – do 15 let sodelo­vanja – so prejeli Ana ^ivi}, Ivona Nova­kovi} in Tea Tadej za 13 let, Ira Petris za 12 let ter Jadranka Bistri~i}, Zoran Bistri~i}, Bojan Cvetkovi}, Emilija Cvetko­vi}, Ivo Maruši}, Lidija Mohar Tuškan, Ja­sna Pipan, Vojko Pipan, Marija Rumac in Boris Rumac za 11 let ~lanstva. priznanja za do 10 let sodelovanja so prejeli: Istog Žorž in Luciano Verbanac za devet let, Ago Babahmetovi}, Silvina Ba­bahmetovi} in Marino Dubrovi} za osem let, Gloria Segnan, Lilijana ^argonja in Vlado Kobas za sedem let, Irena Valkai in Dušan Kos za šest ter Jasna Lin~i} Kostren~i} za pet let ~lanstva. priznanja za do 5 let sodelovanja pa so prejeli: Alemka Blaži}, Roberta Cetina, In­grid Grabovac, Mladen Grabovac, Branka Martinovi} in Gorana Pecirep za štiri leta, zatem Marina Bubni}, Jelena Cinotti, Mira Grži} in Suad Saltovi} za tri leta ter Mili­voj Filipovi}, Marina Petra Lon~ar, Ksenija Mrkela in ^edomir Vu~kovi} za dve leti. Ob koncu je program obogatila še glasbe­na skupina, ki jo vodi Andrej Mohar, mentor pa je Ivan Harej. IZ DRU[TVA Tudi njeni ~lani, ki hkrati delujejo v ve~ drugih skupinah, so prejeli zahvalo društva za sodelovanje. Bronasto priznanje – do 15 let sodelovanja – sta prejela Andrej Mohar za 11 let in Zdenka Kallan Verbanac za deset let. priznanje do 10 let ~lanstva sta prejela Dionis Juri} za devet let in Maja Žuvela Stipeti} za sedem let delovanja. priznanje za do pet let pa je prejel Predrag Smajla za tri leta ~lanstva. y Marjana Mirkovi} 11. december, Slovenski dom KPD Bazovica Skupš~ina KPD Bazovica R edno skupš~ino ob koncu leta je vodi-planinske skupine, predvidenimi gostovanji folklorne skupine ob la podpredsednica KPD Bazovica Ja-desetletnici delovanja in s teko~imi zadevami. Marjana Mirkovi} smina Dla~i}, na dnevnem redu pa je bil poleg delovnega in finan~nega na~rta za leto 2018 tudi rebalans prora~una za leto 2017. Vse je bilo soglasno sprejeto. Poro­~ila so pripravili vodje skupin, Jasmina Dla~i} jih je povzela in predstavila. Nav­zo~i so se med drugim seznanili s pestro vsebino na~rtovanega letnega programa 12. december, Slovenski dom KPD Bazovica Nada Tepši}: Anapurna Treak, predavanje P laninska skupina je pripravila novo, odru, stopnicah, stali pred pultom za tehniko ... in še so številni zanimivo predavanje. Pet ~lanic PD ostali zunaj dvorane. O~itno imajo Nada in njene prijateljice po Kamenjak z Reke se je podalo na drugi ko-eni strani širok krog prijateljev, po drugi pa kaže, da si ljudje vse nec sveta. Njihov cilj je bil Nepal. Spozna-bolj želijo potovati. Hvala Nadi za prelep planinski ve~er v Slo­vanje drugih civilizacij, na~ina življenja, venskem domu. y Darko Mohar prilagajanje, razširitev obzorij, lepote tega našega majhnega planeta, ki ga z veliko vnemo sami uni~ujemo – vse to je Nada Tepši} prikazala v predavanju o štirinajst­dnevnem peša~enju ob vznožju osemtiso­~aka Anapurna v Himalaji. V dvorani KPD Bazovica v zadnjih petnajstih letih še ni bilo toliko ob~instva. Sedeli so po tleh, na 16. december, Cerkev sv. Jeronima, Klana Nastop MePZ na pevskem ve~eru v Klani Z Lovskim pevskim zborom Matko La-tematiko. Ostanek ve~era je namenjen zborovski pesmi. Letos ginja iz Klane radi sodelujemo, saj v so nastopili Moški pevski zbor Dekani, MePZ KPD Bazovica z Reke in Lovski pevski zbor Matko Laginja iz Klane. Vsak zbor njem poje tudi nekaj naših pevcev. Zato je zapel po štiri pesmi, na koncu pa smo še vsi skupaj zapeli smo na njihovo povabilo že drugo leto za- Radujte se, narodi. povrstjo nastopili na predboži~nem pev-Po nastopu smo se zbrali v dvorani Doma kulture, kjer so nam skem ve~eru v cerkvi sv. Jeronima v Klani. doma~ini pripravili zakusko. Za zabavo je poskrbel harmonikar Prireditev je že tradicionalna, na njej pa Ivica Raspor, pevci pa smo vsi pomagali. V dobrem vzdušju je na za~etku nastopijo otroci in mladina s ~as hitro mineval in s ~estitkami za praznike in sre~no novo pesmijo, plesom in recitacijami z boži~no leto smo se razšli, veseli in zadovoljni. y Zvonimir Stipeti} 18. december, Mestna hiša, Reka Marija Šenk, Tavajo~a duša S predstavitve. Foto: Vedran Karuza, Novi list N eutrudna reška rojakinja Marija Šenk, ~lanica KPD Bazovica in tudi sodelavka Sopotij, je izdala novo, že sedmo pesniško zbirko z naslovom Tavajo~a duša (Lutaju}a duša). Predstavitev je znova potekala v polni dvorani mestne hiše, program je tudi tokrat povezovala Tajana Mavrinac, sicer strokovna sodelavka v protokolu Mesta Reka, ki je Marijo Šenk leta 2012 tudi spodbu­dila k objavljanju pesmi. O zbirki in avtorici je poleg Tajane Ma­vrinac spregovorila še avtorica predgovora Sandra Juki}, lektorica na oddelku za kroatistiko reške filozofske fakultete, navzo~e pa sta nagovorili še predsednica Kluba upokojencev reške podružni­ce Potok Tatjana Mladeni} in mag. Iva Josipovi}. V glasbenem programu je poleg tenorista Željka Baši}a nastopil Reški upokojenski zbor, ki ga vodi Vinko Badjuk, v njem pa že dolgo poje tudi Marija Šenk. Marija Šenk (81) na Reki živi ve~ kot šestdeset let, po kon~anem u~iteljiš~u v Ljubljani se je na Kvarner preselila zaradi družinskih razlogov, v svoji stroki pa ni nikoli delala, temve~ je ve~ino de­lovnega staža opravila kot finan~na uslužbenka nekdanjega re­škega podjetja Rikard Ben~i}. Vedno polna optimizma in energije je bila vsestransko dejavna, dolga leta tudi kot prostovoljka re­škega Rde~ega križa, aktivna krvodajalka, v zadnjih letih pa ji upokojenske dneve med drugim izpolnjuje pisanje pesmi. Te od­ 19. december, Slovenski dom KPD Bazovica Darko Mohar, Hribi 2016 D arko Mohar je obiskovalce popeljal v leto 2016. Na preda­vanju v dvorani KPD Bazovica se planinci ob koncu leta tradicionalno radi zberemo in spomnimo naših planinskih iz­letov v letu prej. Prav vodja planinske skupine Darko Mohar nam je tokrat s svojimi fotografijami in fotografijami drugih ~lanov oživil spomine na doživetja v letu 2016, ko smo kot vselej uživali v lepotah narave in našem na~inu življenja. Veliko veselih in smešnih zgodb je bilo. Tudi leto 2017 se je izteklo in ražajo njen odnos do življenja, vsega, kar jo obdaja, ljudi, s katerimi se druži, so pol-ne vere v dobro, a tudi kriti~nih osti. Piše sicer od šolskih let, posebej dejavno pa od leta 2010. Piše tudi v slovenš~ini, med drugim sodeluje v Sopotjih in nate~ajih manjšinske poezije, tik pred izidom pa je nova pesniška zbirka v slovenš~ini, katere del je predstavljen tudi v tokratnem Lite­rarnem koti~ku. Pesniške zbirke izdaja v samozaložbi, do­slej jih je izšlo šest: Mojih prvih sto pesmi (2012), Podari mi nasmeh (2013), Arcoba­leno (2013), Lanterna (2014), Zaljubljena v morje (2015) in Ljubezen za konec (2017). Sedma zbirka, Tavajo~e duše, se jezikovno in tematsko navezuje na prej­šnje, avtorica pa ostaja zvesta enostavne­mu, odprtemu in iskrenemu stilu, v predgovoru med drugim piše Sandra Ju­ki}. Poudarja avtori~ino sposobnost, da v pesniško besedo prenese vsakdanje in ustaljene motive ter z njimi piše o ljube­zni, prijateljstvu in osebnih izkušnjah. Gre za teme, o katerih je vselej lažje pisati kot govoriti. Tavajo~a duša tava po razli~nih krajih, morskih, bokeljskih, mo­slavskih, religijskih, kot najpomembnejši pa se kažejo kraji v srcu avtorice, še doda­ja Sandra Juki}. y Marjana Mirkovi} vidimo, da še naprej živimo v enakem rit­mu, uživamo v druženju, se sre~ujemo s prijatelji in obiskujemo naravo. Hvala Darku, da nas vsako leto spomni na najlepše trenutke naših planinskih izletov. y Lucijan Verbanac, prevod Darko Mohar Oživitev spominov na izlete. Foto: Andrej Mohar IZ DRU[TVA 22. december, FK Sušec, Knežak Tihožitje, razstava fotografske skupine KPD Bazovica F otografska skupina KPD Bazovica je znova gostovala pri fotografskem klu­bu (FK) Sušec na Knežaku in odprla sku­pno razstavo z naslovom Tihožitje. Tihožitje je moderna fotografska predsta­vitev motiva, znanega v likovni umetnosti že v anti~nih ~asih. Za ve~ino ~lanov foto­grafske skupine je bil to kar precejšen iz­ziv, saj so morali opustiti svoje priljubljene motive in prikazati nekaj novega. Na naši skupni razstavi je prvi~ sodelovala nova ~lanica, Marina Bubni~. Po~aš~eni smo, ker so naši prijatelji iz FK Sušec prepoznali naš trud in izrazili željo, da prav to razstavo postavimo na Kneža­ 26. december, Harije, Brkini ku. Gostitelji so tradicionalno sodelovanje popestrili z glasbenim programom. Predsednik FK Sušec Andrej Bergo~ in vodja foto­grafske skupine KPD Bazovica Andrej Hromin sta izrazila zado­voljstvo nad dosedanjim sodelovanjem in upanje, da se bo to ohranilo. y Andrej Hromin Štefanje in žegnanje konj v Harijah K ljub bolezni in prehladu smo se ~lanice skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI) pogumno od­pravile v Harije. Kje pa so Harije? To je vas ob cesti med Ilirsko Bistrico in Podgradom. Pot nas je tja pripeljala na dan sv. Štefana, zavetnika konjarjev, konj in živine nasploh ter med drugim tudi priprošnjika za sre~no zadnjo uro. Doma~ini v Harijah vsako leto na štefanovo, 26. decembra, pripravijo tra­dicionalni blagoslov (žegnanje) konj, o ~emer je nekdaj pisal že Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske. Star obi~aj žegnanja so tu združili s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti Republi­ke Slovenije (organizator dogodka pa je Kulturno-etnološko-turisti~no-športno dru­štvo Alojzij Mihel~i~ Harije, op. ur.). Po sho­dni maši na godovni dan župnijskega zavetnika sv. Štefana je duhovnik Stanko Fajdiga po starem obi~aju najprej blagoslo­vil vodo, kruh in sol, zatem pa podelil Šte­fanov blagoslov konjarjem, ki so pripeljali svoje štirinožce. Zbralo se jih je natanko enajst. Potem so se v špalirju ponosno sprehodili po Harijah in mimo cerkve sv. Štefana, ki je dale~ naokrog edina posve­~ena temu svetniku. Nestor, osemdesetle­tni konjar Joža Samsa, je svojega konja ljubeznivo prepustil gospe Karin, ki bo zanj vnaprej skrbela in ga jezdila. Naenkrat je med nas po zraku prifr~alo je~menovo zrnje (kot riž na poroki) – za zdravje, dobro letino in domovino! To ob­metavanje z zrnjem ali Štefanovo lu~anje simbolizira kamenjanje sv. Štefana in ta tradicija se je ohranila ravno v Harijah do današnjih dni. Ljudsko izro~ilo pripisuje sv. Štefanu ~udežno mo~, da je z zna­menjem križa ukrotil divjega konja, tako da je ta pokleknil pre­ denj. Da pa bi bil celoten dogodek zanimivejši, nam je o konjih in njihovih posebnostih veliko povedala gospa Nataša Frank. Ko so konji odhajali, nas je z odra vabila vesela glasba skupine Kettejevci, istega dne pa je izšla tudi 19. številka letnih Harij­ skih novic. Za~elo je deževati, pa smo se izpolnjene in navdušene odpravi­le proti domu. Vsem bralcem predlagamo, naj ob koncu leta obiš~ejo ta zani­mivi dogodek. y Za SRSKI Gloria Segnan V gosteh pri FK Sušec. Foto: Stojan Speti~ S praznovanja v Harijah. Arhiv SRSKI 19. januar 2018, Galerija Na Vidmu, Ilirska Bistrica Razstava Med morjem in gorami kon~ala svojo pot V galeriji Na Vidmu je bila odprta razstava Med morjem in gorami. Septembra leta 2015 je bila postavljena v Planin­skem muzeju Slovenije v Mojstrani, pripravil pa jo je Meddru­štveni odbor (MDO) planinskih društev (PD) Primorske. Dokumentarna razstava prikazuje zgodovino in današnje delo Planinske razstave vedno zanimive. Foto: Darko Mohar 20. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Julijana Kocanovi} – Grubi}: Ritem sprememb, razstava V okviru sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem se je v KPD Bazovica predstavila zanimiva umetnica, rojaki­nja Julijana Kocanovi} -Grubi} iz Pulja. Po diplomi reške likovne akademije se je za trideset let posvetila predani pedagoški dejav­nosti in pou~evala najprej na puljski srednji šoli za umetnostno oblikovanje in zatem ve~ino let na tamkajšnji gimnaziji. Ves ~as se je tudi ukvarjala s slikarstvom in oblikovanjem (dizajnom) ter poleg tega prirejala metodi~ne in didakti~ne razstave. Za seboj ima ve~ kot deset samostojnih in številne skupinske razstave, tudi v tujini. Za svojo ustvarjalnost na pedagoškem in umetni­škem podro~ju je prejela ve~ priznanj in nagrad. Ena izmed teh ji je v okviru projekta Artum lani omogo~ila samostojno predstavi­tev v mestnem muzeju v Umagu. Postavila je razstavo z naslo­vom Raziskave 1997–2017 in se kmalu zatem odlo~ila, da se bo v prihodnje posvetila samo umetnosti. V sodelovanju s SKD Istra v Pulju so bila v puljski galeriji Cvajner tako oktobra lani na ogled njena dela, nastala v letu 2017, ki je bilo zanjo življenjska prelomnica. To razstavo je naslovila Ritem sprememb in v sodelovanju s SKD Istra iz Pulja je gostovala tudi na Reki. Številne navzo~e je ob tej priložnosti pozdravila tajnica Julijana Kocanovi}­-Grubi}. Foto: Marjana Mirkovi} planincev Primorske. Razstavo so zatem gostila vsa planinska društva, ki spadajo v MDO, med drugim je – ob proslavi 15. obletnice delovanja planinske skupine KPD Bazovica – januarja 2017 gostovala tudi v Slovenskem domu na Reki. S po­stavitvijo v Ilirski Bistrici je razstava kon~ala svojo pot, obenem pa je tako sklenjena tudi proslava 110 let PD Sne­žnik iz Ilirske Bistrice. Panoji bodo odslej shranjeni v Planinskem muzeju v Moj­strani in bodo prihodnjim generacijam pri~ali o posebnostih razvoja planinstva na Primorskem. y Darko Mohar KPD Bazovica Eva Ciglar in predstavila gostjo, predsednica SKD Istra Danica Av­belj in predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} pa sta v svojih nagovorih tudi to­krat med drugim znova poudarila pomen dobrega sodelovanja med društvi. Na Reki je bilo na ogled šest del s puljske razstave Ritem sprememb, v tehniki akril na platnu. Kot je dejala avtorica, gre za strnjen prikaz doživetega v letu, ki ji je prineslo veliko življenjsko spremembo, za katero se ni zlahka odlo~ila, saj je bila pe­dagoškemu delu trideset let iskreno in od­govorno predana. Na slikah izraža vse doživeto, zanima jo odnos med ~lovekom in naravo, kamor rada in pogosto zahaja, ter ~lovekom in urbanim okoljem, ki utri­pa v pospešenem in divjem ritmu, temu pa na slikah sledi bogata dinamika barv. V katalogu za razstavo Ritem sprememb je umetnostna zgodovinarka Borka Ostoji}-Cvajner med drugim zapisala, da se dela Julijane Kocanovi} -Grubi} uvrš~ajo v ekspresivno abstrakcijo. Na razstavljenih slikah prikriva srž svojega umetniškega in ~loveškega pogleda. Ta po­gled, zrel in mladosten obenem, utripa v notranjem uporu, ki poziva k redu v kaoti~nosti, tišini v hrupu, ko ta preseže strpno mejo; postavi pa se tudi aktivisti~no in z rde~im krogom opozarja na pasivnost družbe, zahteva delovanje v imenu spre­memb in razuma. V globoki modrini nje­nih Globin pa vendar še ostaja poseben prostor, oaza samote in umika, ki slikarki ponuja nemoteno bivanje v varnosti tišine in harmonije. y Marjana Mirkovi} 21. januar, Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski, Zagreb 100 ~elistov ob stoletnici rojstva maestra Antonia Janigra IZ DRU[TVA S slavnostnim koncertom so se v Za­grebu spomnili stoletnice rojstva znanega violon~elista, dirigenta in peda­goga Antonia Janigra. Rodil se je v Italiji, po šolanju v Milanu in Parizu se je prese­lil v Zagreb in tam ostal trideset let. Med bivanjem v hrvaški prestolnici se je uve­ljavil kot pedagog, zelo hitro pa je za~el uresni~evati tudi svoje druge ambicije, kot solist na violon~elu, dirigent in vodja razli~nih komornih skupin, med katerimi 25. januar, Prva gimnazija, Varaždin so najbolj znani Zagrebški solisti. Poleg številnih nastopov na Hrvaškem in v tujini je veliko snemal tudi za radijski program in ve~je diskografske hiše. Na koncertu v po~astitev obletnice rojstva je sodelovalo 158 violon~elistov, med njimi tudi u~enci Antonia Janigra, danes znani svetovni umetniki, kot so Julius Berger (Nem~ija), Thomas Demenga (Švica) in Monika Leskovar. Na koncertu so sodelovali tudi Zagrebški solisti in Mednarodni ansambel violon~elistov. Kot zadnja to~ka bogatega in raznovrstnega programa je nasto­pil orkester 100 ~elistov za 100. rojstni dan, ki ga je sestavljalo 158 violon~elistov iz tujine in Hrvaške. Zaigrali so Variacije na sre~ni rojstni dan Petra Heidricha. Program je povezovala Anja Šovagovi} Despot, dirigiral je Marko Magdaleni}. Koncert je organiziralo zagrebško društvo Antonio Janigro, nje­gova predsednica Dobrila Berkovi} - Magdaleni} pa je dogodek komentirala z besedami: "Veselje violon~elistov, starih od 6 do 80 let, je bilo vredno vsega truda …" Zadovoljni z nastopom na koncertu so bili tudi reški violon~elisti Miron Lon~ari}, Monika Žerovnik, Karlo Musinov, Alida Cossetto, Nieve Trifunac in Glo­ria Radojkovi}, u~enci Glasbene šole Ivana Mateti}a Ronjgova, ki so v orkestru igrali skupaj s svojim profesorjem Maurom Še­stanom. y Kristina Riman Delovanje slovenskih profesorjev v Varaždinu do druge svetovne vojne V odja reške enote Inštituta za narodno­stna vprašanja (INV) iz Ljubljane dr. Barbara Riman je gostovala v Varaždinu na pobudo tamkajšnje podružnice Hrva­ško-slovenskega društva prijateljstva ozi­roma njegove predsednice Barbare Antoli} Vupora. V sodelovanju s slovenskim kul­turnim društvom Nagelj in Prvo gimnazijo je v knjižnici te ustanove predstavila pre­davanje z naslovom Delovanje slovenskih profesorjev v Varaždinu do za~etka druge svetovne vojne. Podlaga za gradivo je bila raziskava z naslovom Slovenci v gimnazi­jah v Varaždinu, Zagrebu, Karlovcu in na Reki v ~asu avstro-ogrske monarhije. Na­men predavanja je bil seznaniti mlade z delom teh, manj znanih zgodovinskih procesov na podro~ju izobraževanja, ki pa so pomembni v povezovanju Hrvaške s sosedami in širše. Stoletja tkane vezi med prebivalstvom slovenskih in hrvaških krajev so potekale tudi na podro~ju šol­stva, predvsem od konca 19. stoletja do za~etka druge svetovne vojne. Pomembno vlogo je imela pri tem varaždinska gimna­zija, ki sicer velja za naslednico jezuitske gimnazije, v tem mestu ustanovljene leta 1636. V njej so od 18. stoletja pou~evali u~itelji iz slovenskih krajev, pozneje, od druge polovice 19. stoletja do druge sve­tovne vojne, so bili posebej znani Janez Trdina, Matija Valjavec, Sebastijan Žepi~ in Josip Križan. Kot je med drugim poudarila dr. Barbara Riman, so slovenski profesorji vplivali tudi na druge gi­mnazije, ki so danes na obmejnem obmo~ju. Nekateri izmed teh profesorjev so na Hrvaško prihajali, ker so imeli možnost izraža­ti se v slovenš~ini oziroma govoriti in pisati v ilirskem jeziku ter so bili spona med hrvaško in slovensko kulturo. V Sloveniji so bile namre~ takrat le italijanske in nemške gimnazije. Hrvaške gimnazije pa niso vplivale samo na profesorje, temve~ tudi na številne dijake iz slovenskih krajev, ki so se v njih izobraževali, je še poudarila dr. Barbara Riman in dodala, da je danes druga~e in mladi iz Hrvaške prihajajo na šolanje v Slovenijo. Predavanje dr. Barbare Riman je s svojim prispevkom zanimivo obogatila tudi študentka reške filozofske fakultete Julija Jan~ec, ki na oddelku za zgodovino ter hrvaški jezik in književnost pri­pravlja diplomsko delo z naslovom Slovenci v Varaždinski, Med­žimurski in Krapinsko-zagorski županiji v 20. stoletju. Zelo dober odziv je pokazal zanimanje za te manj znane teme in tako tudi dogovore o sodelovanju v prihodnje. y Povzeto po zapisu dr. Barbare Riman, www.varazdinske-vijesti.hr in www.varazdinski.rtl.hr Dr. Barbara Riman z gimnazijci. Osebni arhiv. 31. januar, Slovenska matica, Ljubljana Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu, predstavitev zbornika Dr. Vera Kržišnik Buki}. Foto: Marjana Mirkovi} V polni dvorani Slovenske matice je bil na podlagi triletnega raziskovalnega projekta (2013–2016) z naslovom Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter so­dobni izzivi predstavljen prvi izmed predvidenih štirih zvezkov o tej aktualni temi. Projekt so izvedli sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI), Slo­venskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik (SNIUJ) v Celov­cu in Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu. Publikacijo je uredila in jo najprej predstavila vodja projekta, znanstvena svetnica INV dr. Vera Kržišnik - Buki}. O raziskavi v Avstriji in Italiji sta spregovorila mag. Milan Obid (SZI) in dr. Maja Mezgec (SLORI), na problematiko pa se je ozrl tudi dr. Dejan Valentin~i~ z novogoriške fakultete za uporabne družbe­ne študije. Prvi zvezek prinaša splošno primerjavo položaja mladih v slo­venskem zamejstvu – v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem –, naslednji trije pa bodo obravnavali identifikacij­ske procese, jezikovni profil in participacijo mladih v sloven­skem zamejstvu. Kot je med drugim povedala dr. Vera Kržišnik -Buki}, so v vsaki državi naredili 60 anket in šest intervjujev med mladimi, starimi od 15 do 29 let. Pri splošnem družbenem položaju med mladimi v zamejstvu, njihovimi vrstniki iz ve­~inskega naroda in mladimi v Sloveniji v glavnem ni pomemb­nih razlik. V pogledu religioznosti spadajo v okvir krš~anske katoliške tradicije, povsod pa so, tako kot tudi v Sloveniji, manj zainteresirani za politiko. Prednost dajejo družini, ljubezni, pri­jateljstvu ter osebni rasti, samostojnosti in odgovornosti, precej razli~no pa doživljajo vrednoto ve~jezi~nosti: med najpomemb­nejše spada v zamejstvu v Italiji, nekoliko manj v Avstriji, še v sredinsko povpre~je na Madžarskem, med najmanj pomembne pa na Hrvaškem. V razmerju do te vrednote nizko cenijo vre­dnoti narodne pripadnosti in razvoja slovenske manjšine, ki sta povsod razvrš~eni med najnižjimi, na Hrvaškem pa celo najnižje. O splošnem položaju mladih zamejcev na Hrvaškem v publikaciji pišeta sode­lavki INV, vodja reške enote dr. Barbara Riman in dr. Mojca Medvešek. V skle­pnem razmišljanju med drugim ugota­vljata, da vzorec mladih potrjuje ugoto­vitve o visoki izobrazbeni strukturi slovenske skupnosti v primerjavi z dru­gim prebivalstvom. Mladi imajo podobno hierarhijo vrednot kot njihovi vrstniki iz ve~inskega naroda, a v primerjavi z njimi so manj religiozni in imajo levosredinska politi~na izhodiš~a, medtem ko se mladi na Hrvaškem v podobnih raziskavah v ve~jem deležu odlo~ajo za desnosredin­ska. Precej ve~je pa so razlike v stališ~ih do mobilnosti, ki so ji mladi zamejci veli­ko bolj naklonjeni, morda tudi zato, ker živijo v obmejnem pasu. Avtorici ob kon­cu poudarjata, da je na Hrvaškem – kljub zagotovljenemu ustavnopravnemu var­stvu narodnih manjšin – še vedno navzo~a distanca ve~inskega prebival­stva v odnosu do drugih narodnih sku­pnosti, tudi slovenske, kar vpliva tudi na to, da se narodna pripadnost manjšini manj javno opredeljuje in izkazuje. Za vse zainteresirane je omenjena publi­kacija na ogled tudi v KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 10. februar, Slovenski dom KPD Bazovica IZ DRU[TVA Kulturni praznik KPD Bazovica že ve~ kot dve desetletji prireja prireditev ob kulturnem prazniku v sodelovanju s kulturniki z Bistriškega. Dvorana je bila znova polna, navzo~e pa je pozdravil koordinator kulturnih dejav­nosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, ~esti­tal za praznik in ob tej priložnosti znova poudaril pomen kulture, ki nas povezuje in plemeniti. V znamenju velikega Pre­šerna, s pesmima Luna sije in Soldaška, je program napovedal mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, v ven~ku belokranjskih plesov se je zatem na odru zavrtela in tudi zape­la folklorna skupina, ki jo vodi Nataša Grlica, glasbeno spremljavo pa so tokrat zagotovili Ivan Simi}, Ivan Fajta in Ivor Vasi}. Prvi del ve~era je kon~alo vabilo na razstavo Monokrom fotografske sku-pine KPD Bazovica, ki jo vodi Andrej Hro­min, na njej pa so sodelovali še Milena Arbula, Đilio Arbula, Milena Brumnjak, Dubravka Dijani}, Anita Hromin, Dionis Juri}, Darko Mohar, Robert Trmošljanin, Istog Žorž in prvi~ tudi nova mlada ~la­na, Marina Bubni} in Nikola Grlj. Povezovalno vlogo kulture je potrdil tudi nastop gostov, organiziran v sodelova­nju z bistriško podružnico Javnega skla­da Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Njen vodja Igor Štemberger je znova pripravil zanimiv izbor glasbene­ga programa in ga tudi povezoval. Poleg ženske vokalne skupine Kalina in diri­gentke Janje Konestabo, že znanih ob~in­stvu Slovenskega doma na Reki, je nastopil še, kot je poudaril napovedova­lec, najboljši mladinski pevski zbor (MPZ) iz Ilirske Bistrice, ki ga sestavljata dva zbora, MPZ Glasbene šole in MPZ OŠ Antona Žniderši~a, oba pod vodstvom Elene Sedmak. Zanimanje za zborovsko petje sicer naraš~a, mladi so zagnani in vsako leto predstavijo kaj novega. V okviru projekta Potujo~a muzika sta se tako oba zbora lani združila na prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je petsto mladih zapelo v po~astitev sve­tovnega dneva zborovske glasbe. Na re­škem odru so zapeli del tega repertoarja; s Kek~evo in Moj~ino pesmijo so se spo­mnili nedavne 110. obletnice rojstva vse­stranskega glasbenega ustvarjalca Mar­jana Kozine (1907–1966), s pesmijo Lipa zelenela pa po~astili spomin na pesnika Miroslava Vilharja (1818–1871), doma z gradu Kalc na Pivškem, ~igar 200. oble­tnico rojstva praznujemo letos. Nastop sta na kitari in violini spremljali pevki Ema Grilj in Ana Kompan, za klavirjem pa pia­nistka Nina Molina, profesorica, doma iz Ukrajine, ki že ve~ kot dvajset let dela in živi v Sloveniji, zadnja štiri leta v Ilirski Bi­strici. S krajšim samostojnim nastopom je posebej obogatila ve~er, ki mu je mednarodni pridih prinesel tudi del programa s tradicionalno afriško glasbo, v katerem sta na tolkalih zaigrala Anže Skok in Tim Grbec Gašperši~. Ženska pevska skupina Kalina se je v dvorani Slovenskega do-ma na Reki že predstavila: deluje v okviru Kulturno-športnega društva Koseze in ima za seboj že dvanajst let uspešnih nasto­pov, tudi zunaj slovenskih meja, med drugim v Madridu in Ber­linu ter pri rojakih v zamejstvu v Italiji in na Hrvaškem. Vodi jo zborovodkinja Janja Konestabo, akademska glasbenica, mezzo­sopranistka, profesorica petja na bistriški glasbeni šoli, ki na­stopa tudi v opernih zasedbah, na samostojnih koncertih in številnih drugih prireditvah. Repertoar skupine Kalina sestavljajo predvsem slovenske ljud­ske pesmi, Janja Konestabo pa je tudi tokrat dodala krajši sa­mostojni nastop ob klavirski spremljavi Nine Molina. Vse nastopajo~e je ob~instvo, hvaležno za lep ve~er, nagradilo s to­plim aplavzom in ~estitkami, druženje z bistriškimi kulturniki pa se je kon~alo z željo: "Na svidenje ~ez leto dni!" y Marjana Mirkovi} Folklore skupina obogatila program. ŽePZ Kalina in Janja Konestabo ter Vitomir Vitaz. Mladinski pevski zbor navdušil. Vse foto: Marjana Mirkovi} 14. februar, Osrednja knjižnica Sre~ka Vilharja, Koper Slovenski dom KPD Bazovica od 1947 do 2017, razstava Z razstave. Foto: Darko Mohar takrat niso imeli ~asa za ogled. Zato je bila razstava znova postavljena in odprta v Osrednji knjižnici Sre~ka Vil­harja v Kopru ter tam gostovala do 28. februarja. Odprla sta jo predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in koordina­torka prireditvenih dejavnosti koprske knjižnice Tanja Prevolšek Pajer. Odprtje je obogatil recitatorski nastop ~lanice glasbene skupine društva Zdenke Kallan Verbanac. Navezani stiki Slovencev na Reki s kulturno ustanovo v Kopru pa naj bi se nadaljevali tudi v prihodnje. Po Kopru bo razstava gostovala še v Ilir­ ski Bistrici in prostorih KPD Bazovica na Reki. y Darko Mohar 17. februar, Slovenski dom KPD Bazovica MePZ KPD Bazovica in MoPZ KUD France Marolt Male~nik Veselo druženje. Foto: Marjana Mirkovi} Slika za spomin na lep ve~er. Foto: Marjana Mirkovi} V društvu je v mesecu kulture potekal tudi dobro obiskan in lep koncertni ve~er z gosti iz Slovenije. Pevsko dobrodošlico je s krajšim nastopom zaželel MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk, solo sta zapeli Sonja Ogrinc in Jasna Krpan, na harmoniki pa je nastop spremljal Romano Bandera, tudi pevec v doma~em zboru. Navzo~im je lep ve~er zaželel koordinator kulturnih dejavnosti KPD Bazovica Vitomir Vitaz, Zoran Badjuk pa je med obiskovalci v polni dvorani po­sebej pozdravil ~lane in rojake pevskih zborov iz Kostrene in KUD Halubjan iz Viškova. Tokratni gostje so bili pevci moškega pevskega zbora (MoPZ) KUD France Marolt iz Male~nika pri Mariboru, ki so se po dveh neuspešnih dogovorih za nastop kon~no pojavili na odru KPD Bazovica in tako tudi vrnili tamkajšnji obisk dramske skupine s komedijo Niti tat ne more pošteno kra­sti. Širše zasnovan program je povezoval novinar Stane Kocutar in ob tej priložno­sti tudi na kratko predstavil Male~nik, mariborska vrata v Slovenske gorice in najboljše vinorodno obmo~je v okolici Maribora, del krajevne cerkvene dediš~ine in ve~ znamenitih imen iz njegove zgo­dovine, nekaterih povezanih tudi z Istro in Reko. S posebnim zadovoljstvom je predstavil mladega zborovodjo Aleksan­dra ^on~a, ki je tudi v njihov zbor, ~eprav vodi še štiri druge zasedbe, vnesel novo energijo in privabil mlade pevce kot obet za prihodnje. MoPZ je obiskovalce s pe­smijo popeljal od Bele krajine in Dolenj­ske do Gorenjske, Štajerske in Koroške, spored pa kon~al z ven~kom slovenskih ljudskih pesmi v njihovi priredbi. Zadovoljno ob~instvo je zatem z veseljem prisluhnilo še nastopu gostujo~e skupine Brass Band Slovenija, ki jo na trobilih in tolkalih sestavlja šest akademskih glas­benikov in študentov, in tudi oni so nav­dušili dvorano. MoPZ France Marolt in Brass Band Slovenija povezuje skupni zborovodja, ki je ta koncertni ve~er obo­gatil še s skupnim, prvim javnim nasto­pom obojih. Ta je bil, ~e sklepamo po odzivu, ve~ kot uspešen in je na najlepši na~in sklenil ve~er, ki bo še dolgo ostal v lepem spominu, tudi po poznejšem prije­tnem druženju ob pesmi in plesu. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 3. marec, Kulturni dom, Postojna Primorska poje R evija Primorska poje je eden izmed pomembnejših nastopov našega zbo­ra, tako da se nanjo na za~etku vsakega leta posebej vestno pripravljamo. Naš zbor se je udeležuje vse od leta 1973 in tudi letos smo komaj do~akali ta slavno­stni dan, ko je na sporedu naš nastop. ^eprav je bilo hladno in slabo vreme in nismo vedeli, kaj nas ~aka na poti, smo se vsi sre~ni zbrali pri avtobusu in se od­peljali proti Postojni. Na pevskem ve~eru v Kulturnem domu je nastopilo sedem zborov in pevskih sku-pin. Mi smo se predstavili s tremi pesmi­mi. Bazoviška (Mi smo ubežniki) Frana Venturinija in Alberta Široka je bila dolga leta naša himna in smo jo ob 70. obletnici društva obnovili. Druga na našem spore-du je bila Kraška jesen, prelepa pesem Sre~ka Kosovela, ki jo je uglasbil Alojz Srebotnjak. Ta miniatura, biser zborovske literature, nam je vsem mo~no prirasla k srcu in z ob~utkom smo jo zapeli. Za ko­nec smo zapeli Del tebe, pesem, ki opeva lepoto doma~ega kvarnerskega kraja in ljubezen do njega. Ob spremljavi harmonike Romana Bandere je solo zapela Sonja Ogrinc. Naš celoten nastop je ob~instvo zelo lepo sprejelo in ga nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Po nastopu so doma~ini v avli Kulturnega doma za pevce pri­pravili pogostitev. Prijetno druženje je hitro preraslo v veselo zabavo s pesmijo in plesom. Okoli našega Romana s harmoni­ko je bila velika gne~a, saj imajo tudi Primorci radi dalmatinske pesmi, ki jih je Romano stresal kot iz rokava. Nekaj korakov naprej je drugi harmonikar igral slovenske skladbe, ki jih je zbrana družba ravno tako veselo sprejemala. Druženje je traja­lo dolgo v no~ in prehitro je prišel ~as slovesa. Veseli in zadovoljni ter polni lepih vtisov smo se v poznih urah sre~no pripeljali domov, z upanjem, da se taki lepi dogodki še velikokrat ponovijo. y Dragica Rizman IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 26. november, Vlasinj in Viso~e, izlet na manj znane steze na pobo~jih U~ke V soboto je vso no~ mo~no deževalo. Kraška U~ka toliko vode naenkrat ni mogla sprejeti in njeni slapovi so izbruh­nili s polno mo~jo. Za name~ek še prekra­sne jesenske barve na pobo~jih med Medvejo in Lovransko Drago. Popoln uži­tek za devet ~lanov PS, ki jih ni mogla pre­strašiti slaba napoved za nedeljsko jutro. Steza za Lovransko Drago se za kampom v Medveji za~ne strmo vzpenjati. V za~et­ku tudi razgledov ni veliko, saj stezo obje­ma sredozemska makija. Potem pa se po malem razgled le odpre, najprej na jame v skalovju nad Medvejo, potem pa tudi na nasprotno stran kanjona potoka Potok. Kmalu smo zagledali tenak, a zelo visok slap (~ez 50 m) v strminah na nasprotni strani kanjona. Slap tukaj po navadi prite~e na plan samo pri velikih nalivih in potem hitro ponikne v kras U~ke. Ob potoku smo po kratki uri prispeli v Lovransko Drago, idili~no vasico na tera­sah nad Medvejo. Voda in dobra zemlja sta bili razlog nastanka te vasice, katere zaš~itnik je sveti Mihael, ki mu je posve­~ena baro~na cerkvica. Nad vasico s slikovite spodmolne skale pada skoraj dvajset metrov visok Draški slap, ob toliko vode prava atrakcija. ^eprav prvotno izlet do tam ni bil v programu, smo ob spoznanju o veliki koli~ini vode hitro dodali še obisk slapu. Zatem smo po robu kanjona prispeli do opuš~enega na­selja Vlasinj. Sledi nekdanjega življenja so še vidne, je pa življe­nje že zdavnaj odšlo od tod. Dostopa z vozilom ni, vse stvari so morali nositi na ple~ih, po neštetih strmih kamnitih stopnicah iz Medveje. Nova elektri~na napeljava sicer kaže, da tudi na tem kraju obstajajo nekateri, verjetno turisti~ni na~rti. Naselje stoji na razgledni rami nad Medvejo, s krasnimi razgledi tako proti U~ki kot tudi proti morju. Izlet se je kon~al ob morju v Iki, z analizo prehojene poti. In spoznanjem, da je lepota tukaj, blizu, samo skloniti se je treba in jo prevzeti v svojo dušo. y Darko Mohar Pred Draškim slapom. Foto: Marino Dubrovi} 16. december, Idili~na Medvednica in advent v Zagrebu P o lanskoletnem obisku adventne Ljubljane in vzponu na Šmarno goro smo se planinci KPD Bazovica letos odlo~ili za podobno dogodivš~ino in obiskali boži~no okrašeni Zagreb, tre­tje leto zapored mesto z najboljšim adventnim programom v Evropi, in dodali vzpon na Sljeme, najvišji vrh 1033 metrov visoke Medvednice. V Zagrebu nas je pri~akal znani zagrebški in hrvaški planinec Roland Schreiner in nam na kratko pokazal Zagreb ter nas po­peljal na Medvednico in skozi najprivla~nejše predele te lepe hrvaške gore. Novih 10 centimetrov snega jo je obleklo v idili~no belo odejo in še dodatno izboljšalo vzdušje. Odprl se je tudi lep razgled na bližnji Ivanš~ico in Strahinjš~ico ter Kamni­ške Alpe v daljavi. Planinci se Rolandu najlepše zahvaljujemo za gostoljubje v upanju, da se bomo kmalu spet sre~ali – na Reki, v Zagrebu ali, najraje, nekje v gorah. Po vrnitvi z Medvednice v Zagreb smo bili prosti, tako da smo si sami izbrali na~in za ogled boži~nega Zagreba. Lepo okrašen, z veliko možnosti zabave na eni strani in tiso~i ljudi na drugi. T radicijo je treba spoštovati, predvsem ~e prinese tako dober in lep nov za~etek. Prvojanuarski vzpon na Vojak pomeni sre~anje z dragimi planinskimi prijatelji v vzdušju novega za~etka, ko so še vedno vsi polni prelepih želja in novih na~rtov. Pomeni tudi razstrupitev od obilne prazni~ne prehrane, nov vzgon za od praznikov izmu~en organizem. Zato slaba vremen­ 7. januar, Tradicionalni izlet v neznano – tokrat Ro~ in Buzet Pred Malimi vrati v Buzetu. Foto: Darko Mohar Že štirinajst let je prva nedelja v letu namenjena izletu v Istro. Organizirajo ga ~lani skupine iz Pazina, Silvin, Mira in Ago ob obilni pomo~i Diane in Maria. Udeleženci šele blizu cilja izvedo, kam gredo. Toda konec izleta je že znan vnaprej: kme~ki turizem v bližini Pazina. Letos je Mario pobrskal po zapisih in ugotovil, da bo na letošnjem izletu navzo~ 700. udeleženec, ki dobi 5,00 kn popusta pri pla~ilu izleta in simboli~no darilce. Nagrado je osvojil ~lan folklorne skupine KPD Bazovica Nenad Pani}. Na Medvednico. Arhiv KPD Bazovica. Nemogo~a gne~a, na katero planinci ni­smo navajeni in v kateri ve~inoma ne uživamo. Vsekakor pa je bil tako za nami še zadnji lep izlet v jubilejnem letu 2017. y Darko Mohar ska napoved ni prepre~ila ve~ kot sto pla­nincem, da se tudi letos ne bi našli v planinski ko~i na Poklonu in si zaželeli vse najboljše. Nekaj ve~ kot trideset pa jih je kljub vetru in dežju krenilo peš proti vr­hu. Doma~ini so pohod organizirali odli~no, v zavetju nekaj metrov pod vr­hom so pohodnike pri~akali z vro~im ~ajem, kuhanim vinom in jabol~nim za­vitkom, pa tudi za prevoz nazaj na Poklon najbolj premo~enih je bilo poskrbljeno. Pe­nina se je potem odprla v domu, a sponta­no dobro vzdušje je dodatno pripomoglo k lepemu za~etku leta. y Darko Mohar Prva postaja je bil Ro~, kjer so si udeležen­ci ogledali zasebni muzej~ek z zanimivo železniško in etnološko zbirko izredno go­stoljubnih Ede in Pina Krul~i}a. V Ro~u so si v dvoranici v obzidju mesteca ogledali repliko tiskarne, v kakršni je bil natisnjen zapis diakona Jurija Žakana (v Izoli leta 1482 na Misalu kneza Novaka iz 1368., op. ur.). Tam jih je v zgodovino popeljala Mirjana Pavleti}, predsednica Katedre ~akavskega sabora v Ro~u. V cerkvi svete­ga Bartola so poslušali petje doma~ega zbora KUD Renato Perni} in njihovih go­stov ter uživali v detajlih stare istrske ar­hitekture. Iz Ro~a so se zapeljali do Buzeta, se povzpeli v stari del mesta na bregu in izlet tradicionalno sklenili v vasi­ci Bani, s plesom in petjem. Lepšega za~etka planinskega novega leta res ne bi moglo biti. y Darko Mohar 13. januar, Osp: Koliko pomeni prijateljstvo – izlet v slovensko zaledje Trsta IZ DRU[TVA P opoldanski jesenski izlet v Hrastovje, ^rni Kal in Osp je vodjo planinske skupine prepri~al, da je treba v tem kraju organizirati izlet za vse ~lane skupine. Veli~astni Mišja pe~ in Osapska stena, bližina morja, prelepi razgledi in del Slo­venske planinske poti so razlog obiska teh prelepih krajev. Pred odhodom je sle­dilo še vabilo ~lanom Obalnega PD in SPD Trst, da nam se priklju~ijo – in na­stala je prava fešta. Vsi skupaj so po okrep~ilu in uvodnih bese­dah predsednice Medob~inskega odbora planinskih društev Primorske Maruške Lenar~i~ obiskali jamo Grad pod Osapsko steno, v kateri je zaradi obilice dežja trenutno zeleno jezero, a voda v številnih slapovih te~e proti dolini in naprej do Milj, kjer se izliva v Jadransko morje. Sledil je vzpon do vasice Kastelec in zanimivo sre~anje ob ponujenem kozarcu vina za vso skupi­no. Po krajšem vzponu na kraško ravan nad vasico sta se sku­pini priklju~ila Franci Male~kar in ponovno Maruška Lenar~i~ in skupaj so krenili proti Sveti jami pri Socerbu, edini cerkvi na Slovenskem v podzemnem speleološkem objektu. Jamar in na­ravoslovec Franci je pokazal jamo, v kateri naj bi neko~ živel sveti Socerb, in povedal veliko o njeni zgodovini. Po po~itku v vrta~i, v kateri je jama, je udeležence popeljal tudi do Kraškega roba, povedal ve~ zanimivosti o tamkajšnji naravi in njeni zaš~iti. S Kraškega roba je vse navdušil krasen razgled, ki je segal od dvorca Miramar pa vse tam do Kopra. Druženje v malce vetrovnem, a prelepem dnevu je hitro minilo. Ostalo je upanje, da se bomo hitro spet sre~ali – na~rti za to že obstajajo. Seveda bo treba tudi obisk teh krajev ponoviti, saj je v okolici še veliko planinskih poti in zgodovinskih, kulturnih ter naravnih znamenitosti, zanimivih za ogled. y Darko Mohar 28. januar, Sviš~aki: Znanje ni nikoli odve~ – te~aj hoje v timskih razmerah J utranji oblaki in megle niso napovedo­vali lepe nedelje. Kljub vsemu je na Sviš~ake prišlo dvajset ~lanov PD Opatija in PS Bazovica, ki so želeli obnoviti zna­nje o varnem gibanju po zasneženih go­rah. Doma~ini, ~lani Gorske reševalne službe iz Ilirske Bistrice, so jih sprejeli pred domom na Sviš~akih. Žal se je mo­ku, na primernem mestu spregovori nekaj o hoji z derezami, zaustavljanju padca s cepinom in metodah ugotavljanja nevar­nosti plazu, medtem ko naj bi med vrnitvijo proti planinskemu domu pokrili še teme lavinski troj~ek, uporabo plazovne žolne in iskanje zasute osebe. Kmalu se je pojavilo sonce in dan se je prelevil v pravo rapsodijo modrega neba in belega Snežnika. Vse delovne naloge so bile opravljene uspešno, te~ajniki in nji­hovi voditelji pa so se povzpeli tudi na skoraj 1800 metrov vi­ Na vrhu Svetega Lovrenca. Foto: Zoran Popovski S kupne izlete smo planinci PD Opatija in PS KPD Bazovica dogovorili že ob koncu preteklega leta. Prvi naj bi bil febru­arski vzpon na 1019 m visok vrh Sveti Lovrenc nad Predjamo pri Postojni, naslednji pa zgodaj jeseni na Hahli}e. Na~rtu se je priklju~il tudi HPD Platak z Reke. Glavni organizator izleta na Sveti Lovrenc naj bi bil PS KPD Bazovica. Ve~ kot petdeset prijavljenih, rezerviran avtobus – in izleta kljub zelo slabi vremenski napovedi s snežnimi padavinami in mo~no burjo ni bilo mogo~e odpovedati. Na koncu je bilo tudi prav, da je bilo tako, saj so prave zimske razmere z obilico starega snega, snežnimi padavinami in mo~no burjo navdušili udeležence. Ko­n~no izlet, na katerem je vsakdo izmed nas lahko ugotovil svoje fizi~ne zmogljivosti in se po~util kot pravi planinec. Strmi vzpon se je za~el v vasici Studeno in v dobri uri smo se povzpeli do cerkvice Svetega Lovrenca ter po krajšem po~itku še na vrh. Spust na Gorenje je bil v za~etku zelo strm, potem pa se je teren umiril in vse se je sre~no izteklo. Žal je odpadel turisti~ni del izleta v Predjamski grad zaradi velike gne~e na parkiriš~u pred gradom, zaradi katere se avtobus ne bi mogel obrniti. Ve~ine udeležencev to ni zmotilo, saj nas je ~akalo še kosilo v resta­vraciji blizu Postojne. Velika zahvala za uspešno izpeljan izlet gre predsednici in ~lanom PD Postojna, ki so pripravili in zgazili pot, vodili, spre­mljali in pomagali reškim planincem. Ne­va, Valentina in Miran – velika hvala! Planinci PD Opatija in PS KPD Bazovica upamo, da se bomo kmalu spet videli na hribih v okolici Reke ali kje drugje. y Darko Mohar Izleti in druge dejavnosti v letu 2018: Datum Izlet ali druga dejavnost Prevoz/organizacija APRIL 7. 4. Vojsko – Hudournik (pri Idriji) 22. 4. Sre~anje, Ilirska Bistrica avtobus/PD Snežnik MAJ 5. – 6. 5. Kobarid 12. 5. Velebit 28. 5. – 3. 6. Dubrovnik – otok Šipan avtobus JUNIJ 16. 6. Dan slovenskih planincev skupaj z MDO Primorske 23. 6. Ivanjš~ica, dan hrvaških planincev JULIJ 7.–8. 7. Alpe – Jezersko/Obir lastni prevoz AVGUST 31. 8. – 2. 9. Bavšica lastni prevoz SEPTEMBER 9. 9. Bazoviški pohod avtobus/lastni prevoz 10. – 16. 9. Slavonija avtobus 23. 9. Hahli}i skupaj s PD Opatija, lastni prevoz OKTOBER 7. 10. Slavnik OPD Koper 21. 10. Dan istrskih planincev lastni prevoz 27. 10. Loški Potok lastni prevoz/avtobus NOVEMBER 4. 11. Klek Ogulinski lastni prevoz/avtobus 24. 11. U~ka/^i~arija Boris Rumac, lastni prevoz DECEMBER 15. – 16.12. Advent Dunaj avtobus/agencija Sestanki planinske skupine: vsak torek od 20. do 22. ure. Stik: tajništvo KPD Bazovica v uradnih urah in Darko Mohar (GSM: +385 91 5730362) 8. december, Narodna knjižnica Ivan Žagar, ^abar Prazni~no v ^abru N arodna knjižnica Ivan Žagar v ^abru že ve~ let uspešno sodeluje s tam­kajšnjim dopolnilnim poukom sloven-š~ine (DPS), ki ga je po u~iteljici Dragici Motik v tem šolskem letu prevzela Mirja­na Žagar. Med drugim so skupno izvedli ~ezmejni projekt z naslovom Spoznati se moramo, da bi se spoštovali. Kot nam je prijazno sporo~ila ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovi}, so 8. decembra tako odprli razstavo Sožitje ljudi ob meji in na njej predstavili programe, ures­ni~ene v okviru projekta v minulih treh letih, kot denimo dobro obiskane bralne delavnice za najmlajše udeležence pouka ter program medkulturnih dialogov pred­vsem za dijake, Živimo raznolikost – z obravnavo slovenskih in hrvaških avtor­jev – in Skupaj v vzgoji in izobraževanju, z informacijami o študiju. Kot je na spletni strani www.slovenci.si zapisala Mirjana Žagar, so bili vsi dogodki odprti tudi za vse druge zainteresirane, ki pouka sicer ne obiskujejo, in odziv je bil zelo dober. V drugem delu prireditve 8. decembra pa je najmlajše udeležence pouka obiskal Miklavž. 16. december Zbrali so se u~enci iz Prezida, ^abra in Trstja, vseh treh krajev, kjer poteka DPS v Gorskem kotarju. Po nastopu najmlajših, ki so s pesmicami mo~no razveselili navzo~e, so osnovnošolci in srednješolci uprizorili igro, ki so jo posebej za to priložnost sa­mi napisali na temo Miklavža in Boži~ka ter dileme, kdo od njiju je boljši. Otrokom je uspelo priklicati oba, spregovorila sta jim o smislu obdarovanju v prazni~nih decembrskih dneh. Mi­klavž je mednje razdelil štirideset daril, druženje pa se je zatem še nadaljevalo ob pogovoru in prigrizku. S prisr~nega nastopa. y Povzeto po zapisu Mirjane Žagar in Sintije Žurga Paripovi} Arhiv Mirjane Žagar. IZ POUKA DPS Predboži~na prireditev in ohranjanje dediš~ine v Prezidu D ruštvo za zdravo življenje in naravo Trbuhovica iz Prezida je pripravilo zanimiv kulinari~ni dogodek, peko boži~nega kruha, imenovanega župnek oziroma poprtnik. Dogodek je potekal v okviru projekta Uživam tradicijo, ki ga sofinancira evropski program INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška, v katerem je vo­dilni partner Biotehniški izobraževalni center iz Ljubljane, sodelujejo po štirje partnerji iz obeh držav, med drugim Za­vod za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Laš~ in Trbuhovica iz Prezida. Na dopoldanski delavnici peke so kruh, ki so ga na ^abranskem in bližnjih slovenskih krajih ljudje pekli na boži~ni ve~er in ga blagoslovili na vse tri svete ve~ere, doma~inke že zjutraj nosile na razstavo z mednarodno udeležbo gospodinj iz Loške doline in Babnega Polja, Loškega Potoka, Cerknice in Sodražice. Svoje še tople izdelke so na ogled postavile tudi udeleženke kulinari~ne delavnice, ki jo je vodila Dragica Ožbolt iz Prezida. Obiskovalci so si obenem lahko ogledali tudi film Poprtnik iz velikolaških krajev in Dobrepolja ter potujo~o razstavo Popr­tnik ali župnek ter pano Poprtnik v Velikih Laš~ah in Dobrepo­lju. V kulturnem programu so nastopile nosilke dediš~ine iz Loškega Potoka, skupina Povasjenke, o krajevni tradiciji žu­pneka pa so spregovorile Ana Zakrajšek iz Loške doline, Anica Car iz Loškega Potoka in Milka Ožbolt iz Prezida. Organizirane so bile še ustvarjalne delavnice za otroke, ki so pod vodstvom u~iteljice DPS Mirjane Žagar izdelovali razli~ne boži~ne okraske za jelko. Delavnice se je udeležilo ve~ kot dvaj­set otrok, program pa je kon~al nastop u~encev DPS s predstavo in petjem boži~nih pesmi ter na koncu še prihod Boži~ka, ki je prinesel tudi darila. y Vir: www.slovenci.si, www.zavod-parnas.org, www.si-hr.eu Povzeto po zapisu Mirjane Žagar VESELIM SE Ves dan se veselim, prihaja tisti, ki ga želim. Obljubil je, da bo prišel in prisr~no me objel. Štejem ure, komaj ~akam, sem pa tja po hiš’ korakam. Veselim se, ker prihaja, Naj se ni~ ve~ ne odvaja. Obljubil je, in prišel bo, vem, da nama bo lepo. Šla bova na sprehod, uživala bova povsod. Cvetlice bova nabirala, spotom se poljubovala. Že naprej se veselim, prišel bo, to si želim. VRTNICA Vrgla sem cvetje, da ga ne gledam, pospravila sem blazino, da nanjo ne sedam. ^e bi še spomine vtaknila v kot, bi spet imela normalno življenjsko pot. Cvetje je lepo, ljubezen še lepša, ~e cvetje ovene, ljubezen bila naj bi ve~na. Zelo je važno živeti pošteno, ljubiti cvetje, rde~e al' pa rumeno. Rožice lahko kupiš in jih gledaš, ljubezen je, ~esar vsakemu ne daš. Cvetje nas v~asih v spomine vra~a, pa naj tudi vsak svoje grehe pla~a. Lepo rde~o vrtnico gledam, omamlja me, rada jo imam. Diši po ljubezni, po dobroti, v družbi z njo ni~ me ne moti. y Marija [enk, jesen 2017 11. december, Svet za narodne manjšine RH: 15 let UZpNM S vet za narodne manjšine (SNM) RH in vladni Urad za ~lovekove pravice in pravice narodnih manjšin sta v saboru praznovala 15. obletnico sprejetja Ustav­nega zakona o pravicah narodnih manj­šin, ki je pomenil prelomnico na tem podro~ju na Hrvaškem, a žal predvsem na normativni ravni. Število manjšinskih poslancev se je sicer pove~alo na osem od dotedanjih pet, zagotovljena je bila pravica do manjšinske samouprave oz. svetov in predstavnikov ter med drugim vzpostavljen SNM kot krovno telo, v njem je ~lan tudi predstavnik slovenske skupnosti. Lepo se berejo tudi pravice, zagotovljene na podro~ju izobraževanja, zaposlovanja, medijev, vendar je položaj pri tem še vedno dale~ od pravic, zagoto­vljenih na papirju. To velja tudi za slo­vensko manjšino, nezadovoljno denimo z zastopanjem v saboru ali pomanjka­njem politi~ne in druge volje pri uresni~evanju pravic na podro~ju izobra­ževanja, da ne govorimo o splošnem ozra~ju, vse bolj polnem sovražnega go­vora proti manjšinam … Še dolga je pot do sprejemanja manjšin kot enakoprav­nih partnerjev v javnem in politi~nem ži­vljenju Hrvaške, ~e sploh. y Marjana Mirkovi} 18. december, Letno sre~anje v KpD Snežnik v Lovranu N a rednem letnem sre~anju so v dru­štvu tudi tokrat odprli razstavo ustvarjalne delavnice, ki jo vodi Branka Širola, navzo~e je pozdravil predsednik Vasja Simoni~, v gosteh pa so tokrat ime­li dramsko skupino SKD Istra iz Pulja. Uprizorila je ske~ Zakaj je kranjska klo­basa?, v glasbenem delu so nastopili mladi ~lani Orkestra Nika Polesa, ki je zaradi velikega zanimanja šolo harmoni­ke odprl tudi v obmejni vasi Permani. Obiskovalce SKD Snežnik so tako znova razveselili devetletni Dorijan Rubeša in njegova dvanajstletna sestra Glorija ter njena vrstnica Ema Sušanj. Za pogosti­tev so z bogatim prigrizkom in sladicami poskrbele pridne ~lanice društva, druže­nje pa se je ob glasbi mladih harmonikar­jev še dolgo v ve~er nadaljevalo v veselem razpoloženju in druženju Vir: Liburnijska priloga. Dvajset~lanska skupina KPD Snežnik pa je skupaj s ~lani lovranskega pustnega društva Toronjera 11. februarja obiskala Ptuj in si ogledala tamkajšnji karneval ter tako vrnila ve~kratne lovranske obi­ske ptujskih kurentov. y Marjana Mirkovi} 24. december, Zgubljeno otroštvo Slavka Malnarja v slovenš~ini V prazni~nem predboži~nem ~asu je v založbi grosupeljskega zavoda Leo v Sloveniji izšla knjiga Zgubljeno otroštvo avtorja Slavka Malnarja iz Ravnic. Izvir­nik je leta 2011 založila ~abranska po­družnica Matice hrvaške, knjigo je v slovenš~ino prevedel jezikoslovec Jakob Müller, oblikoval pa likovni umetnik An­drej Zbašnik iz ^abra. Roman je pretresljivo osebno pri~evanje avtorja o obdobju od leta 1939 do 1955, ~asu druge svetovne vojne, trpljenju v IN MEMORIAM Alenka Weber, Slavko Malnar in Ivan Janeš. Osebni arkiv. fašisti~nih taboriš~ih, ki ga je prestal kot otrok, in vrnitvi leta 1943 na pogoriš~e doma~ije, boju za preživetje v ~asu pomanj­kanja in povojne obnove, šolanju in takratnem na~inu življenja nasploh. Prevajalec uvodoma predstavlja zanimivo življenjsko in delovno pot Slavka Malnarja, od enajstletnika, ki se je preži­vljal z razbijanjem kamenja na cestah, do direktorja tovarne, kar je postal z velikim trudom in dodatnim izobraževanjem, pa vse do plodovitega književnika in predanega raziskovalca kra­jevne zgodovine in jezika, z bogatim petnajstletnim opusom kar šestnajstih knjig. Knjiga je na ogled tudi v KPD Bazovica. y Povzeto po zapisu urednika MH Ivana Janeša Vida Grbac Na Reki je 24. januarja letos v 83. letu starosti umrla rojakinja Vida Grbac, dolgo­ letna ~lanica društva Bazovica in priznana reška ljubiteljska slikarka. Vida Grbac je ustvarila bogat opus, imela je ve~ kot sedemdeset skupinskih in štiri­deset samostojnih razstav, njena dela pa krasijo tudi krajevno cerkev sv. Kozma in Damijana v Sv. Kuzmu, kjer je živela. Znana je bila tudi po vrsti dobrodelnih akcij. Sodelovala je na številnih likovnih kolonijah, ve~krat tudi v okviru slovenskih or­ganizacij, kot sta Slovenska izseljenska matica in SKD Lipa Zadar v Turnju. Razsta­vljala je na Reki in drugod po Hrvaškem, nazadnje verjetno 7. decembra lani na razstavi Društva slikarjev železni~arjev Plavo svjetlo v galeriji Sunce v zagrebški Ustanovi za profesionalno rehabilitacijo in zaposlovanje oseb z invalidnostjo (URI­HO). Vida Grbac se je ve~krat predstavila tudi v KPD Bazovica, njene slike so bile na naslovnici glasila Kažipot, nekdanjega reškega mese~nika v slovenš~ini, bogatijo pa tudi prostore Slovenskega doma na Reki. Kot je zapisala umetnostna zgodovi­narka dr. Vanda Ekl, je bilo slikanje za Vido Grbac na~in življenja. y Marjana Mirkovi} Ko je tudi sre~a stvar politike N ikogar ne sovražim. Z ljudmi, za katere osebno ocenim, da jim ni pomo~i, ne trošim energije. "Blagor bolnim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo," si mislim in grem mimo. A ko kdo v javnosti govori ali po~ne neumnosti, in to s pozicije mo~i in na ra~un davkopla~evalcev, ni pametno biti vselej tiho. ^edalje pametneje je ne biti tiho. Želela bi, da bi razumeli zgodbo, zgod­bico, ki je njena protagonistka ni. ^e razumete kratek dialog, ki sva ga imeli, razumete, kam se ta svet vrti. In kam se bo vrtel, ~e bomo še naprej vsi samo tiho. Na Facebook sem se prijavila, potem ko sem še v koži novinarke opazila, da druge izbire nimam. Tam so se nekatere "novice" pa~ vrtele hitreje kot drugje. Na to, da bi se pustila prehitevati drugim novinarjem oziroma novinarskim hišam pri plasiranju novic, in- trig, zgodb, je bil moj urednik namre~ aler­gi~en, jaz pa sem privolila v njegovo igro. Nisem si dovolila biti druga. Odšla sem torej na Facebook, da bi bila "na teko~em". Sicer sem na FB zelo neaktivna. Resno sem se vklju~ila samo enkrat. Tokrat. "Sre~e ~lo­veku ne more dati niti država niti sistem ni­ti politi~na stranka. Sre~o si lahko ~lovek ustvari samo sam. Toda ne sam kot posame­znik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. (Edvard Kardelj)." Tale ci-tat iz Kardeljeve študije Smeri razvoja socialisti~nega samoupravljanja iz leta 1977 na svojem FB "zidu" ni objavil kdor koli, pa~ pa poslanka državnega zbora iz stranke SMC, to je Stranke modernega centra, ki jo vodi predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar. Ko sem opazila to objavo, se mi je "oko" zataknilo na njej. Halo? Kaj je zdaj to? Opazila sem, da jo je že nekdo komentiral. Novinar­ka, ki jo cenim in rada berem. Napisala je: "Hm, glede na funkcijo, ki jo opravljate, ter glede na zgodovinsko obdobje in funkcije, ki jih je opravljal avtor citata, se to lahko bere kot cinizem. Gotovo lahko država sistem in stranke posameznikovo pot do sre~e naredijo še kako ovinkasto." Bravo, Jana! Vsi drugi komentarji so samo hvali­ li nenavadni recept za sre~o v današnjem svetu enakopravnih od­nosov med ljudmi naše državnozborske poslanke. Oklevajo~ sem prvi~ v življenju napisala en FB-komentar, podpr­ la Jano in dodala še nekaj olja na ogenj. Napisala sem, da je citi­rati ta citat še kar velik cinizem. Še posebej ~e to citira nekdo iz stranke na oblasti v državi, kjer dve tretjini državljanov z delom osem ur na mesec komaj prileze do povpre~ne ali nižje pla~e. Bila sem kratka, da ne bi postala "žleht". Poslanki Državnega zbora Republike Slovenije nisem hotela soliti pameti z ve~ števil­kami. Na primer, da ve~ kot tretjina ljudi "živi" s pla~o, ki je pod pragom tveganja revš~ine, ki je lani znašal 616 evrov, minimal­na pla~a pa 613,66 evra. Da ima tretjina ljudi v Sloveniji dohod­ke, ki so nižji od 7000 evrov bruto na leto, kar je manj od minimalne pla~e. "Tri ~etrtine slovenskih dohodninskih zavezan­cev ima na leto manj kot 16.300 evrov, kar bi bilo blizu letnega zaslužka nekoga, ki ima povpre~no pla~o," je poro~al Dnevnik v dneh, ko ministrica za delo nikakor ni mogla prepri~ati Cerarje­vih, da bi minimalno pla~o dvignili za cele 4,7 odstotka. To je toliko, da bi na primer kak mlad ~lovek, ki dela v deljenem urni­ku, kar pomeni ves dan in tudi ob sobotah, in ki bi si rad priskr-bel stanovanje in ustvaril družino, zaslužil 638,42 evra. Ali kak starejši, ki ima enega ali ve~ otrok v šolah. Ne. Se je pa "moja" poslanka nekaj dni za tem pohvalila, da bodo upokojenci dobili 2,2 odstotka višje pokojnine. Penzionist s 600 evri pokojni­ne bo prejel 13 evrov ve~. Vsaka ~ast! Bila sem milostna. Nisem napisala na pri­mer: "Jožica, ko bi jaz imela takšno pla~o kot ti ali ~e bi za svoje delo dobila le do­stojno pla~o, bi tudi jaz na FB in povsod širila pozitivne misli o tem, kako mi sre~e ne morejo dati ne bog, ne država, ne par­tija. Kako sem sre~na, da živim v državi, ki ~loveku zagotavlja dostojno pla~o. V dr­žavi, kjer za osemurno delo ~lovek dobi takšno pla~o, da mora po kruh v Karitas ali na Rde~i križ, pa bi bila raje zelo previ­dna s svojo pozitivnostjo oziroma bi bila zelo tiho. Kajti v taki državi, kjer rast bru­to družbenega proizvoda (o kateri se hva­lijo vladajo~i) temelji na slabo pla~anem delu, je ljudem za kozlat, ne pa za lajkat pozitivne preroške misli z denarjem davkopla~evalcev dobro pla~anega ~love­ka vladajo~e stranke." Upala sem, da me bo poslanka kljub malo besedam razumela. A poslanka me je, glej ga šmenta, hip za tem še podu~ila, da ima pa~ vsak ~lovek druga~na merila za sre~o. Njo, mi je povedala, osre~ujejo otroci, par­tner, širša družina, prijatelji ... In pri tem politika nima ~isto ni~! je pribila. Odneha­la sem. Mar naj ji res napišem tudi to, da ~e bi dobila 843 evrov bruto pla~e (614 evrov neto), bi bil njen otrok verjetno nje­na edina sre~a. In da ni dvomiti, da uživa v družinski sre~i s svojimi štirimi bruto jurji, ki so še kako politi~na zadeva. Pravzaprav se najin "dialog" in drugi ko­mentarji niso razplamteli v ogenj. Bila je le iskra, ki je hitro ugasnila. Ljudje pa~ ne ma­rajo neprijetnih tem. Še zlasti, ~e so sre~ni. Gotovo ste razumeli zgodbo. ^e je ~lovek ves dan na FB in prebira samo limonade; ~e vsak ve~er na TV gleda turško Moja boš in na leto ne prebere niti ene knjige, ki ni žajfnica; ~e ga ne zanima, kako na ta svet gleda kak filozof, znanstvenik, zgodovi­nar, novinar; ~e ne poskuša nikoli pogle­dati onkraj plota svoje lastne zasebne sre~e, potem volitve niso praznik izbire. Potem so volitve dan žalosti, dan, ko ovce izvolijo svoje trumpe. In državljani Slove­nije bomo julija spet volili. y Dragica Jakseti~ dragica.jaksetic@gmail.com Foto: Andrej Hromin Foto: Marina Bubni} Foto: Anita Hromin Foto: Dionis Juri}