263332
33-34	udk31979
PRISPEVKI K MATERIALISTIČNI TEORIJI
MESTA IN URBANEGA
Castells: Mit urbane kulture
Rotar: O semiologiji sociologije urbanega
Zlodre: Zapiski o ideoloških oblikah arhitekturne
zavesti
Gantar: Zgodovinsko-materialistična analiza v
nemški urbani sociologiji
časopis za
kritiko in znanosti
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI	ŠTEVILKA 33-34
1979
VII. LETNIK
IZDAJA
Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije
Ljubljana in Maribor,
Revijo sofinancirata: Kulturna skupnost Slovenije in Raziskoval-
na skupnost Slovenije*
IZDAJATELJSKI SVET
FranČek Drenovec, Prane Kemperle, Davorin Kračun, Igor Pavlin,
Franci Pivec (predsednik), Mik Rebernik, dr, Janko Rupnik,
Marjan Veânar, Pavle Zgaga*
UREDNIŠTVO
Mladen Dolar, Pavel Gantar (odgovorni in glavni urednik), Srečo
Kirn, Tomaž Mastnak, Rado Riha, Leo^Šešerko, Nada Špolar-Kirn,
Darko Štrajn, Peter Wieser, Slavoj Žižek.
UREDNIŠTVO
Trg osvoboditve l/II, 61 ooo Ljubljana, tel. 21-280.
NAROČNINA
Cena enojne številke 20 din. cena dvojne številke 30 din.
Celoletna naročnina 70 din (za šole, knjižnice in posameznike),
I50 din (za institucije).
Številka žiro računa: 50I00-678-47303, za ČASOPIS
ZSMS, UK, predsedstvo,
Ljubljana, Trg osvoboditve 1.
Po mnenju sekretariata za informacije v IS skupščine SR Slovenije
je ČASOPIS po sklepu št. 421-1/72 oproščen temeljnega davka od
prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
TISK
DDU- Univerzum, Trg osvoboditve 1.
KAZALO
Prispevki k materialist jeni teoriji urbanizma in arhitolrtiiro
CASTELLS Manuel: URBANA IDEOLOGIJA ....................... 7
ROTAR Braco:	0 SEMIOLOGIJI SOCIOLOGIJE URBANEGA ...... 61
ZLODRE Janko:	ZAPISKI 0 IDEOLOŠKIH OBLIKAH
ARHITEKTURNE ZAVESTI ....................133
GANTAR Pavel:	NASTAVKI "KRITIČNE" IN ZGODOVINSKC-MA-
TERIALISTIČNE ANALIZE V ZAHODNONEMŠKI
URBANI SOCIOLOGIJI...................... 159
Prikazi, recenzije
JAKHEL Rudi:	ILUZIJA IN RESNIČNOST URBANIH SREDIŠČ ... 223
Članki in razprave
JEZERNIK Božidar: ZGODOVINA V ZGODBAH USTNE TRADICIJE ..... 239
Sinopsisi ..................................................279
PRISPEVKI K MATERIALISTIČNI TEORIJI
URBANIZMA IN ARHITEKTURE
7
Manuel CASTELLS
URBANA IDEOLOGIJA
Ali je mesto vir ustvarjanja ali propadanja? Ali je urbano živ-
ljenjski stil in izraz civilizacije? Ali je morda okvir okolja,
morda odločilen dejqpmik družbenih odnosov? Najbolj rasprostra-
njene formulacije vprašanj o mestu je moč zvesti na naslednje:
soseske odtujujejo, center raseveta, selene površine sproščajo,
veliko mesto je vladavina brezimnosti, četrt solidarizira, brlo-
gi kotijo kriminaliteto, nova mesta ustvarjajo družbeni mir
itd*
Pospešen razvoj urbane tematike je v veliki meri posledica nje-
ne neopredeljenosti« Pod svojim okriljem zbira kopico bolj obču-
tenih kot razumljenih vprašanj, ki zeradi istovetenja z "urba-
nimi" postanejo manj vznemirljiva« Vračamo se tedaj k naravnim
pogubnostim življenjskega okolja«•«
"Mesto" v govoru tehnokratov očevidno nadomešča razlago kultur-
nih pretvorb, ki jih sicer ne uspejo ali pa jih ne morejo doje-
ti in obvladovati« Prehod z "ruralne oivilizacije" na "urbano
civilizacijo" vključno z "modernostjo" in odporom do spreminja-
nja ustvarja ideološki okvir problemov prilagajanja na nove
družbene oblike« бе družbo pojmujemo kot enotnost, ki se razvi-
ja preko preoblikovanja vrednot, ki jo utemeljujejo, je potreb-
no tej evoluciji najti samo še quasi naraven vzrok, torej teh-
niko in mesto, da se umestimo v čisto upravnost brezrazredne
družbe, ali pa, kar privede do istega, v upravnost naravno in
nujno razredno razdeljene družbe, ujete v spopad premikov in za-
por, ki jih vsiljuje njen not ra-nji ritem razvoja«
Urbana ideologija je specifična ideologija, ki dojema načine in
oblike družbenega organiziranja kot značilnosti neke stopnje
družbene evolucije« Te pa tesno povezuje s tehnično-naravnimi
8
razmerami človeškega bivanja in končno z njegovim življenjskim
okvirom. Ta ideologija je v skrajni posledici na Široko utea*-
Ijila možnost "znanosti o urbanem". Razumeva jo kot teoretski
prostor, ki ga opredeljuje posebnost njegovega predmeta. Od ti-
stega hipe, ko nastopi mišljenje„ da ee nahajamo v prisotnosti
posebne oblike družbene organizacij* - urbane družbe - postan®
Studij njenih značilnosti in zakonitosti glavni zalogaj družbe-
nih ved. Njeno analiziranje končno zahteva Studiranje posebnih
področij stvarnosti, ki se nahaja znotraj specifične oblike ur-
banega. Zgodovina "urbane sociologije" kaže tesno povezanost
med razvojem "discipline" in kulturalistično perspektivo, ki je
v njej prisotna.
Posledica dvojnega statusa urbane ideologije je taka, da jo je
kot ideologijo mogoče analizirati in razlagati na podlagi učin-
kov, ki jih povzroča. Treba pa se je naučiti, da jo spoznamo
tudi kot teoretsko ideologijo, ki povzroča učinke ne le v druž-
benih odnosih, ampak tudi v teoretski praksi, v njenih različ-
nih inačicah, preko njenih najbolj rigoroznlh izrazov, ki ji po-
deljujejo "legitimnost". Pri tesa pa je treba vedeti, da to niso
njeni družbeni izvori* Da bi mogli opredeliti in obdelati bist-
vene teme urbane ideologije, moramo na kratko očrtati njeno zgo-
dovino - ima jo tako kot vsaka teoretska ideologija.
Nit urbane kulture
Pri govorici o "urbani kulturi" nikoli ne gre le za preprosto
ugotavljanje kake prostorske oblike* "Urbana družba" je oprede-
ljena predvsem z določeno kulturo v antropološkem smislu bese-
de, z urbano kulturo. Gre za določen sistem vrednot, norm in
družbenih razmerij, ki imajo zgodovinsko posebnost in lastno lo-
giko organiziranja in pretvarjanja. Oznaka "urbanega", prileplje-
na na tako opredeljeno kulturno obliko, ni nedolžna* Označuje
namreč hipotezo o naravni proizvodnji kulture oziroma o proiz-
vodnji specifičnega sistema družbenih razmerij urbane kulture
9
pc daasffi ekološka ekviru mesta» (1)
Tekšns konstrukciji* j s neposr edno na^eze-iia na evolut ivno-f mike io-
nal 1st 16no misel nemške sociološke šola od Tttaniesa preko Simmla
do Spanier ja* Dejstvo je, da jd bil teoretski mod*l "uzLane
družbe* mišljen predvsem v opoziciji do "ruralne družbe"* Anali-
ziral je prehod «t?uge v prvo z izrazi, kot jih je na primer upo-
rabljal TCnniesî evolucija skupnostne oblike v združevalnostno,
ki so sanjo značilne predvsem segmentacija vlog, številnost pri-
padnižt^v in prvenstvo drugotnih družbenih vezi preko posebnih
združenj nad primarnimi vezmi kot so neposredni osebni stiki,
osnovani na čustveni bližini* (2)
Simcael, katerega vpliv na ameriško sociologijo se nenehno pove-
čuje , je pri nadaljevanju takega razmišljanja prišel do predlo-
ga o pravem idealnem tipu urbane civilizacije* Opredeljuje jo
predvsem s psihoaoeiološkimi termini* Iz precej durkheimovske
ids je o krizi osebnosti, ki je zaradi гшшаегјепе kompleksnosti
velikih mest podvržena pretirani psihični stimulaciji, izvaja
Bissel aeobhodnost procesa fragmentacije aktivnosti in procesa
močnega omejevanja posameznikovega angažiranja v različnih vlo-
gah* To je edina obramba proti splošnemu neravnotežju, ki mu
je povod mnogoštevilnost protislovnih nagibov* Med posledicami,
ki jih tak proces izzove v socialni organizaciji, nakazuje Sim-
■el oblikovanje tržnega gospodarstva in razvoj velikih birokrat-
skih organizacij, ustreznih instrumentov torej za racionalizaci-
jo in rasosebljenje, ki ju zahteva urbana kompleksnost* S tem
se krog zapre* Mogoče je razumeti "metropolitanski" tip ljudi,
ki so osredotočeni na svojo individualnost in zmeraj svobodni
v odnosu do sebe* (3)
Toda če v Simmlovem delu še obstaja dvoumnost med metropolitan-
sko civilizacijo, ki jo pojmuje kot morebiten vir družbenega
neravnovesja, in med novim tipom osebnosti, ki se prilagaja s
stopnjevanjem svoje osebne svobode, pa prvi vidik odkrito pre-
10
vladu je pri Spengler jevih prerokovanjih« Urbano kulturo poveže
z zadnjo stopnjo ciklusa civilizacij, na kateri se mora družba
samopokončati z vojno, ker razpadejo solidarnostne vezi« Pri
Spengler ju je posebej zanimivo, da na eni strani neposredno po-
vezuje ekološke oblike ir "Auha" vsake stopnje civilizacije in
da na drugi strani povezuje "urbano kulturo" z " zahodno kol tiaro",
ki naj bi se bila pojavila ravno zaradi razvoja urbanizacije v
tem delu sveta« (4-) Vemo, da se je Toynbee naslanjal na te po-
stavke, ko je predlagal poistenje terminov "urbanizacija" in
"pozahodnjenje"« Spenglerjeva formulacija ima nedvomno prednost
večje jasnosti« Posledice kulturalistične perspektive potegne
do konca: zgodovinske stopnje utemeljuje z "duhom" in povezuje
njeno dinamiko z neke vrste naravno in nediferencirano evoluci-
jo. (5)
Vse te teme so z veliko moči povzeli kulturalisti čikaške šole«
Začetek je neposredni vpliv, ki mu je bil med svojim študijem
v Nemčiji izpostavljen utemeljitelj šole, Park« Preko tega ovin-
ka je bila urbana sociologija osnovana kot znanost o novih ob-
likah družbenega življenja v velikih metropolah« Parku je šlo
predvsem za to, da bi mesto, še posebej osupljivi Chicago dvaj-
setih let, izkoristil kot družbeni laboratorij, kot kraj, ki
služi bolj postavljanju vprašanj kot pa viru razlag za opazoval-
ne pojave« (6)
Nasprotno pa trditve njegovega najbolj briljantnoga učenca, Lo-
uisa Wirtha, resnično težijo k opredeljevanju značilnosti urba-
ne kulture in k razlaganju njene produkcije iz vsebine posebne
ekološke oblike mesta« Verjetno gre znotraj sociologije za do-
slej najbolj resen teoretski napor za vzpostavitev urbane socio-
logije in njenega raziskovanja laetnega predmeta« Po triintride-
setih letih njegovi odmevi Se vedno obvladujejo razpravo« To
nas zavezuje, da poskusimo jedrnato, a verno preleteti perspek-
tivo urbane sociologije, in da opredelimo teoretske teme "urba-
ne kulture" preko njenih najbolj resnih mislecev«
11
Po Virthu (7) je sa moderne Čase značilna koncentracija človešt-
va v gigantskih anglomeracijeh, od koder žarči civilizacija. Gle-
de na pomembnost pojava je nujno postaviti sociološko teorijo
mesta* Teorijo, ki presega preproste geografske kriterije, hkra-
ti pa jih ne poenostavlja le na izraz ekonomskega procesa, reci-
mo le na industrializacijo ali na kapitalizem* Izreči "sociolo-
gija" pomeni za Wirtha osredotočiti se na ljući in na značilno-
sti njihovih razmerij* Od tukaj se usmerja k opredeljevanju in
k vpraševanju* Sociološko opredeljevanje mesta je naslednje:
"Stalna relativno razsežna in gosta lokalizacija družbeno hete-
rogenih posameznikov*" In vpraševanje: "Katere so nove oblike
družbenega življenja, ki so posledica treh bistvenih karakteri-
stik - razsežnosti, gostote in heterogenosti človeških agglome-
raci j?"
Wirt h si prizadeva med urbanimi značilnostmi in kulturnimi obli-
kami uveljaviti vzročne odnose* Glede dimenzije mesta pravi: ve-
čje ko je, večja je pahljača individualnih odstopanj in večje
bo družbeno razlikovanje* Posledica - razrahljanje skupnostnih
vezi, ki jih nadomestijo mehanizmi formalne kontrole in družbe-
nega tekmovanja* Povečano število interakcij porodi segmentaci-
jo družbenih odnosov in spodbuja "shizoidnost" urbane osebnosti*
Značilne poteze takega sistema obnašanja so brezimnost, površin-
skost, minljivost urbanih družbenih odnosov, anomi ja, pomanjka-
nje participacije* Tak položaj ima posledice za ekonomski pro-
ces in za politični sistem* Segmentacija in utilltarizen urba-
nih odnosov uvajata funkcionalno specializacijo aktivnosti, de-
litev dela in tržno gospodarstvo* Interese posameznikov brani
le še zastopništvo, neposredna komunikacija pač več ni možna.
Gostota krepi notranje razlikovanje* Od trenutka, ko se je po-
trebno v vsaki svojih pripadnosti le še delno angažirati, fizič-
na bližina oddaljuje družbene stike* Različne družbene sredine
stoje ena ob drugi ne da bi se mešale* To ima za posledico re-
lativizem in sekularizacijo urbane družbe, torej ravnodušnost
12
do vsega, kar ni neposredno povezano z vsakemu posamezniku last-
nimi eil j i. ßonastanjenost brez realnih možnosti ekspanzije kon-
čno vodi k individualističnemu divjaštvu, izogibanju dmžbeni
kontroli in potemtakem k agresivnosti.
Družbena heterogenost povzroča fluidnost razrednega sistema® Po»
večana stopnja družbene gibljivosti razloži, da pripadnost sku-
pinam ni trajna, ampak odvisna od prehodnega položaja vsakega
posameznika. Ha racionalni bližini utemeljeno združenje, oprede-
ljeno s pripadnostjo nekemu razredu ali statusu, prevladuje nad
skupnostjo. Družbena heterogenost se ujema z diversifikacijo tr-
žnega gospodarstva in s političnim življenjem, zasnovanim na
množičnih gibanjih.
Diversifikacija urbanih aktivnosti in okolij izzove močno dezor-
ganizacijo osebnosti, s čiaer razlagajo povečevanje kriminali-
tete, samomorilnosti, korupcije in norosti v velikih metropolah.
Izhajajoč iz tako orisanih vidikov zadobi mesto posebno kultur-
no vsebino in postane njena pojasnjevalna variabla, urbana kul-
tura pa se ponuja kot način življenja (urbanism as a way of li-
fe - mode de vie).
Bistveni del tez o urbani kulturi v ožjem pomenu besede se sesto-
ji iz variacij na Wirt h ove stavke. Preko Redfieldove teorije, o
folk-urban kontinuumu, imela je ogromen odziv v sociologiji raz-
voja, so bile zgornje postavke uporabljene kot orodje evolucio-
nističnega razlaganja človeške družbe« (8)
Hedf ield prevzema dvojnost ruralne ga in urbanega in jo v pers-
pektivi ekološko-kulturne evolucije nadomesti z dvojicama tradi-
cionalno/moderno in folk/urban. Izhajajoč iz antropološke tradi-
cije pri tem vnaša to razlikot da misli urbano družbo v odnosu
na folk družbo, ki je družba omo jenih razsežnosti, izolirana,
nepismena in homogena družba s skrajno močnim čutom skupinske
13
solidarnosti. Njene življenjske oblike so kodirane v koherent-
nem sistemu, ki ga imenujemo "kultura". Prevladuje tradicional-
no, spontano, nekritično in osebno obnašanje. Ni prava niti
eksperimentiranja in refleksije v intelektualne namene. Sorod-
stveni sistem, njegova razmerja in ustanove izvirajo nopcoreano
is izkustva. Akcijska enota je družinska skupina. Sveto vlada
posvetnemu. Ekonomija je veliko bolj statusni dejavnik kot pa
prvina tržnosti.
Urbani tip je opredeljen s simetričnim nasprotjem celoti našte-
tih dejavnikov. Osredotočen je na družbeno desorganisacijo, in-
dividualizacijo in sekularizacijo. Premikanje od enega pola k
ôrugemu poteka skoroda naravno, in sicer s povečevanjem družbe-
ne hetsrogenosti in povečevanjem možnosti za interakcije, pač
skladno & rest j o družbe«, Stiki z neko drugo družbo in/ali kul-
turo povsročajo zmanjševanje izoliranosti, kar tudi znatno po-
spešuje prej omenjene procese« Nobena dražba tej idealno-tipski
konstrukciji ne U3tresa v celoti, sapak se nahaja nekje vzdolž
kontinuuma teko, da se ожепјепе raznovrstnosti, glede na stop-
njo drusbene evolucije, nadsljujejo v mnogoterih razmerjih. Te
snaSilnosti opredeljujejo osrednjo os družbene problematike. Po-
stopno sgoščanje kolektivnosti skupaj s svojo posledico - druž-
beno kompleksnostjo - predstavlja naravno gibalo zgodovinske
evolucije. Materialno se izraža skozi oblike zasedbe prostora.
Y tei* e is lu so na nekoliko majavih tleh kritike, ki jih Oscar
Xie^ìs naslavlja na Eedfieldove teze, češ da je "folk" skupnost,
ki je Re&fieldu služila kot prvi opazovalni teren, raztrgana
s&mdi notranjih konfliktov in da prisoja pomembno mesto tržno-
sti. Teorija folk-urban kontinuuma želi namreč preje opredeliti
bistvene prvine problematike družbenega spreminjanja kot pa le
©pieov^ti realnoste (9)
Suprotno pa Dewejeva temeljna kritika - "rur alno-urbani konti-
nuum je sicer dejanskost, a brez večjega pomena" (10) - to per-
14
spektivo bolj postavlja pod vprašaj« Če Se obstajajo razlike
■ed mestom in deželo, opozarja, so le empirični izraz procesov,
ki hkrati povzročajo celo vrsto specifičnih posledic na dragih
ravneh družbene strukture. Z drugimi besedami, gre za sočasnost
sprememb / gibanju ekolc£kii, kulturnih in družbenih oblik, pri
čemer pa ni mogoče vztrajati na sistematičnosti kovariacij niti
ne pri trditvah, da so ene spremembe izključno posledica drugih.
Dokaz je dejstvo, da se lahko "urbana kultura" širi na deželo,
ne da bi se s tem zabrisale razlike med njunimi ekološkimi ob-
likami. Bolje je torej postavki "folk-urban kontinuuma" prizna-
ti opisujoči značaj kot pa iz nje delati splošno teorijo družbe-
nega razvoja.
V literaturi je Dewejeva kritika ena redkih, ki gre v jedro pro-
blema. Na splošno se je namreč razprava o urbani kulturi, kakor
sta jo formulirala Wirth in Redfield, vrtela okoli empiričnega
vprašanja zgodovinskega bivanja takega ali drugačnega kletema
in okoli vprašanja anti-urbanih predsodkov čikaške šole, ne da
bi presegla teren kulturalistične problematike, kjer je bila tu-
di definirana. Avtorji kot sta Scott Greer (11) in Dhoogihe (12),
opozarjajo na pomen novih oblik družbene solidarnosti v modemi
družbi in v velikih metropolah. Razkrivajo romantične predsodke
čikaške šole« ki si je zmožna predstavljati družbeno funkcioni-
ranje le v obliki skupnostne integracije, nečesa torej, kar vse-
kakor velja pripisati bolj primitivnim in malo d if ere nei aran im
družbam« Sporočilo Virthovih tez so poskušali obnoviti drugi
sociologi: Anderson (13) recimo na ravni teorije in Guterman
(14), če naj ostanemo pri snem najnovejših, že z n-to empirič-
no verifikacijo«
Bolj resni so ugovori proti morebitnim vzročnim zvezam med pro-
storskimi oblikami mesta in med za urbano kulturo značilno druž-
beno vsebino« Reise je že dolgo tega na primeru ameriških mest
na zelo empirični ravni dokazal statistično neodvisnost "urba-
ne kulture" od velikosti in gostote prebivalstva« (15) Duncan
15
niti z neko široko segajočo raziskavo ni našel korelacije med
številom prebivalstva na eni strani in dohodkom, starostnimi
razredi, mobilnostjo, šolanostjo, velikostjo družine, etnično
pripadnostjo in deležem aktivnega prebivalstva na drugi strani.
Pa vendar so to dejavniki, ki bi morali specificirati vsebino
"urbanega".. (16) Tudi Sjoberg (17) z obsežno zgodovinsko razis-
kavo o predindustrijskih družbah pokaže na popolno različnost
predindustrijskih mest in mest iz začetkov industrijske revolu-
cije v primeri s sedanjimi velikimi metropolami glede njihove
družbene in kulturne vsebine. Ledrut je podrobno prikazal samo-
svojost različnih zgodovinskih tipov urbanih oblik in opozoril
na skrajne razlike med njihovimi družbenimi in kulturnimi vsebi-
nami, ki se ne uvrščajo na noben kontinuum, ker gre preprosto
za povsem različne prostorske in družbene tvorbe. (18)
Ali je potemtakem treba skupaj z Marom Vebrom (19) in Leonardom
Riessmanom (20) termin mesto ohraniti za določene tipe prostor-
ske organizacije, opredeljene predvsem s kulturnimi termini, kot
so na primer renesančna mesta ali pa "moderna" mesta razvitega
kapitalizma? Bodi - toda tedaj zdrknemo k čisto kulturniški o-
predelitvi mesta brez vsake prostorske specifičnosti. In prav
spojitev/zamenjava med konotacijo dane ekološke oblike in dode-
litvijo posebne kulturne vsebine leži v osnovi vsake problemati-
ke urbane kulture. Že če opazujemo karakteristike, ki jih pred-
laga Wirth, doumemo, da to, kar se imenuje "urbana kultura", us-
treza dani zgodovinski realnosti, in sicer s kapitalistično in-
dustrializacijo povezanim družbenim organizacijskim načinom -
to velja še prav posebej za konkurenčno fazo kapitalizma. Urba-
ne kulture torej ne opredeljujemo le kot nasprotja moralnemu,
temveč z njej lastno vsebino, zlasti od trenutka, ko splošna uiv
banizacija in vzajemno prežemanje mesta in podeželja otežita
njuno empirično razlikovanje.
Podrobna analiza vsake njene značilnosti bi brez težav pokazala
stopnjevito vzročno zvezo med strukturalno matriko kapitalistič-
16
nega produkcijskega načina in njenim učinkovanjem na Лш ali o-
nem področju obnašanja. Status "svobodnega delavca", ki je zanj
Marx pokazal, kako nujno vzpostavlja maksimalno rentabilnost
uporabe delovne sile, na primer neposredno določa slavno "seg-
mentacijo vlog", ki јз osnova družbene "urban*" kompleksnosti,
(21) Prevlada sekundarnih razmerij nad primarnimi kot tudi po-
spešena individualizacija odnosov prav tako izražata ekonomsko
in politično nujo novega produkcijskega načina, da iz "svobod-
nih in enakih državljanov" naredi nosilce delovnih sredstev in
nosilce delovne sile. In tako nadalje - na tem mestu ne moremo
razviti celotnega sistema določanja kulturnih oblik v naših druž-
bahc Edini namen teh pripomb je družbeno vsebino obravnavati dru-
gače kot z analizo v terminih urbanega. Toda ali dejstvo, da v
sovjetskih mestih, torej v n©kapitalističnih mestih, opažamo a-
nal.ogne poteze, kot jih srečamo v mestih kapitalistične družbe,
ne navaja k temu, da se tip obnašanja veže na ekološka urbane
oblike? Odgovor je mogoče dati na dveh ravneh. Čs pod kapitali-
zmom razumemo privatnopravne lastništvo produkcijskih sredstev,
potem ta značilnost ne zadošča za utemeljitev posebnosti kultur*»
nega sistema. Dejansko pa uporabljamo isrftž "kapitalizem" v po-
menu, kot ga je uporabil Marx v Kapitalu: posebna rstrifes različ-
nih sistemov neke družbe (ekonomski, ideološki, politični). To-
da celo po tej vulgarni opredelitvi kapitalizma bi podobnost
kulturnih tipov ne izhajala iz bivanja iste ekološke oblike,
ampak iz družbene in tehnične kompleksnosti, ki je osnova hete-
rogenosti in koncentracije prebivalstva. T tem primeru bi šlo
preje za "industrijsko kulturo". Tehnološki fakt industrializa-
cije bi torej bil poglavitna prvina, ki določa evolucijo druš-
benih oblik. Približali bi se tezam o "industrijski družbi".».
Če pa nam je do znanstvene opredelitve kapitalizma, lahko trdi-
mo, da artikulacija vladajočega produkcijskega načina »kapitaliz-
ma, vsaj v zgodovinsko danih družbah, kjer so bile opravljeni»
raziskave o preobraćanju družbenih razmerij, daj® odgovor tako
na nastanek sistema razmerij kot na pojav ekoloških oblik.
17
Najdenje podobnega obnašanja y družbah, za katere je moč domne-
vati, da pri njih ne prevladuje kapitalistični proizvodni način,
ne razveljavlja prejSnjega odkritja. Grobo dihotomijo kapitali-
zem/socializem je treba zavreči kot teoretsko orodje. Lotiti se
je treba, prav na»protno, raziskcvcnj, ki bi morala imeti sle-
deče cilje:
1.	ugotoviti, ali je tudi vsebina in ne le z unan jakost opisanih
obnašanj enaka,
2.	videti, kakšna je konkretna artikulacija različnih produkcij-
skih načinov v Sovjetski zvezi - kajti tudi tam je nesporno
prisoten kapitalistični proizvodni način, četudi ni prevladu-
joč,
3« začrtati obrise novega pokapitalističnega proizvodnega nači-
na, kajti če je znanstvena teorija kapitalističnega proizvod-
nega načina v Kapitalu delno že izdelana, pa še nimamo ekvi-
valenta za socialistični proizvodni način,
4. izdelati teorijo prehodov med konkretno artikulacijo proizvod-
nih načinov v sovjetski družbi in med njenimi sistemi obnaša-
nja.
Jasno je, da v tistem trenutku problematika urbane kulture izgu-
bi svojo umestnost in kompetenco. V pričakovanju raziskav pa
vendarle lahko intuitivno domnevamo, da delujejo podobni tehno-
loški določevalci, ki privajajo k podobnostim v obnašanju; da
je to okrepljeno zaradi žive prisotnosti kapitalističnih struk-
turnih prvin; da imajo formalne vedenjske analogije smisel le
takrat, če se nanašajo na strukturo, ki ji pripadajo. Drugačno
sklepanje bi se končalo s trditvijo, da so družbe enake, ker
pač vsi bolj ali manj redno jemo in spimo«
Zak&j bi po vsem povedanem ne sprejeli naziva "urbana kultura"
sa sistem vedenja, značilen sa kapitalistično družbo? Zato, ker
tako poimenovanje, kot smo Sa naznačili, navaja k prepričanju,
da mesto kot posebna ekološka oblika proizvaja kulturne oblike.
18
Že kratek razmislek pa zadošča, da razkrijemo nesmiselnost teo-
rije družbenega spreminjanja, utemeljene z naraščajočo kompleks-
nostjo družbenih kolektivov, kompleksnostjo, ki ima vir v pre-
prosti demografski rasti. V družbenem razvoju ni nikoli bilo po-
javov, ki bi jih lahke razložili ssmo s fizičnimi termini, ket
je, na primer, "velisost"; takšnih pojavov trudi ne more biti.
Vsako spreminjanje razsežnosti in diferenciranosti neke družbe-
ne skupine je simo proizvod in odraz družbene strukture in nje-
nih zakonov preobražanja.
Preprost opis procesa nas zato ne pouči o tehnično-družbenem kom-
pleksu, recimo o proizvodnih silah in proizvodnih odnosih, kom-
pleksu, ki je na delu v preobražanju. Torej gre za proizvodnjo
sočasnih in spremljevalnih družbenih oblik v njihovih različnih
razsežjih, še posebej v njihovih prostorskih in kulturnih razsež-
nostih. Postaviti je moč problem njihove interakcije, ni pa mo-
goče začeti s trditvijo, da ena oblika proizvaja drugo. Postav-
ke o urbani kulturi so se razvile v empiristični perspektivi,
kjer so za izvor družbene proizvodnje vzeli tisto, kar je bil
njen okvir.
Naš problem pa je spoznati, katero je v celoti družbene struktu-
re mesto in kaj so zakoni artikulacije omenjenega "okvira", to-
rej prostorskih oblik« Da pa bi mogli obravnavati to vprašanje,
je najprej potrebno zlomiti globalnost urbane družbe, dojete kot
iztek zgodovine v modernost. Toda četudi je res, da nove pojave
identificiramo tako, da jih poimenujemo po njihovih rojstnih me-
stih, "urbana kultura", takšno kot jo prikazujejo, ni niti kon-
cept niti teorija. Strogo vzeto je pravzaprav mit, ker zgodovi-
no človeške vrste opisuje ideološko. Zato na tem mitu neposred-
no utemeljene teme o "urbani družbi" oblikujejo ključne postav-
ke družbenim oblikam liberalnega kapitalizma etnocentrično pri-
lagojene ideologije modernosti.
■Vulgarizirane", če se smemo tako izraziti, so te teme imele in
19
še isa j o ogromen vpliv na ideologijo razvoja in na "spontano
sociologijo" tehnokratov. Problematiko "folk-urban kontinuuma"
prestavljajo v analizo notranjih razmerij imperialističnega si-
stema, in sicer s termini prehajanja od "tradicionalne" družbe
k "sodorni"*. (22)
Po drugi strani pa je "urbana kultura" osnova celega niza govo-
rov, ki v misli vladajočih zahodnih elit nadomeščajo analizo
družbene evolucije in ki na široko širijo mass media. Predsta-
vljajo del vsakodnevnega ideološkega okolja. Tako je, na primer,
Generalni komisariat za plan v pripravah na šesti francoski plan
posvetil leta 1970 v seriji študij o mestu majhen zvezek tudi
"urbani kulturi". (23) Knjižica je pravi cvetnik obravnavane
problematike.
Dokument začenja s trditvijo, da je "vsako mesto prostor kultu-
re", in poskuša, upoštevajoč ekonomske omejitve, določiti pogo-
je za uresničitev idealnih modelov ter zamisli mesta-družbe. Zna»
čilnosti tega tehnokratskega humanizma so naslednje: mesto, nič
drugega kot družba, se oblikuje na podlagi svobodnih pobud po-
sameznikov in skupin. Problem sredstev jih ne opredeljuje, tem-
več le omejuje. Urbanizem tedaj postane racionalnost možnega in
poskuša najti zvezo med sredstvi, ki so na razpolago, in med ci-
lji, ki si jih postavlja.
Urbani pojav je "izraz zatečenega vrednostnega sistema v kultu-
ri, lastni nekemu prostoru in neki dobi". Od tod razlaga, da
"bolj ko se družba zaveda ciljev, ki jim sledi, bolj so njena
mesta tipizirana". Ha osnovi takšne družbene organizacije je
mogoče priti do ekoloških faktorjev, ki jih klasiki urbanega
kulturalizma že dolgo postavljajo v ospredje: "Osnova urbane
družbe je v re grup ir an j u po številu in po gostoti pomembne ko»
lektivnosti, ki vsebuje bolj ali manj strogo delitev dejavnos-
ti in funkcij in terja menjavo med skupinami, katerih statusna
lastnost je, da se diferencirajo in povezujejo." Razgrnjena je
20
cela teorija proizvodnje družbenih, prostorskih in kulturnih ot>-
lik z izhodiščem v preprostem organskem pojavu rasti - kakor da
bi šlo za nekakšno vzpenjajoče se in premočrtno gibanje materi-
je proti duhu •••
Če je jasno, da imajo različna družbena okolja kulturne posebno-
sti, je prav teko očitno, da razkol ne poteka več preko ločeva-
nja mesta in vasi. Razlaga vsakega načina življenja terja, da
ga včlenimo v celoto družbene strukture in da ne upoštevamo pred-
vsem empirične korelacije med kulturno vsebino in njeno prostor-
sko utemeljitvijo« V resnici gre namreč za analizo procesov druž-
bene proizvodnje sistemov zastopanja in komuniciranja oziroma,
če tako želimo, ideološke nadgradnje«
Teze o "urbani družbi" so toliko razširjene zato, ker omogočajo
ekonomizirati študij pojavljanja ideoloških oblik iz družbenih
protislovij in razredne razdeljenosti« Družba je s tem zedinje-
na, razvija se na organski način, iz sebe izceja globalne tipe,
ki si nasprotujejo v terminih različnosti, nikoli pa ne, znotraj
iste družbene strukture, s termini protislovnosti« To seveda ne
prepreči ganjenosti mi odtujitvijo "združenega Človeka", izpo-
stavljenega naravnia in tehničnia prisilam, ki motijo razcvet
njegove ustvarjalnosti« Mesto, hkrati obravnavano kot kompleksen
odraz svoje družbene organizacije in kot okolje, ki ga določajo
tehnično precej toge prisile, postane na eni strani ustvarjalno
žarišče in na drugi strani kraj zatiranja, oboje zaradi prebu-
jenih tehnično-naravnih sil. Družbena učinkovino«,, te ideologi-
je izhaja iz opisovanja vsakodnevnih problemov ljudi. Pri tem
ponuja interpretacije v izrazih naravne evolucije, kjer je deli-
tev na antagonistične razrede seveda odsotna. Ima moč konkretno-
sti« Daje pomirljiv vtis Integrirane družbe, kjer se z roko v
roki lotevamo "skupnih problemov".«.
21
OD URBANE DRUŽBE K URBANI REVOLUCIJI
"Meščanski zgodovinarji so Se zdavnaj pred me-
noj prikazali zgodovinski razvoj boja med raz-
redi, meščanski ekonomisti pa njihovo ekonom-
sko anatomijo» Ear sem jaz novega prispeval,
je bilo to, da sem dokazal:
1« da je obstoj razredov povezan samo na dolo-
čene zgodovinske razvojne faze proizvodnje;
2.	da vodi razredni boj nujno k diktaturi pro-
letariate;
3.	da je ta diktatura samo prehod k odpravi
vseh razredov in k brezrazredni družbi."
(Karl Marx, Pismo Kugelmannu, 1852)
Urbana ideologija ima globoke družbene korenine. Ni omejena le
na akademsko tradicijo ali na uradni urbanizem. Predvsem tiči
v glavah ljudi. Še več, prisotna je lahko celo v misli tistih,
ki kritično razmišljajo o družbenih oblikah urbanizacije. Tu pov-
zroča najhujše opustošenje. Opušča integrativno, skupnostno in
pomirljivo izražanje ter postaja diskurz o urbanih protislovjih.
Premestitev pušča teoretične probleme, ki smo nanje pravkar opo-
zorili, nedotaknjene in jim dodaja nove, občutno težje politič-
ne probleme. Takšna priročnost dodobra izkazuje ideološki zna-
čaj teme o "urbani družbi": lahko je "leva ali desna", po željah
pač. S tem spreminajmo le naziranje o temi - pozitivno ali nega-
tivno, urbana družba pa v vsakem primeru ostaja priznana za po-
seben zgodovinski tip dobro opredeljenih potez in celo za sklep-
no točko človeške evolucije.
Največjo pozornost "levičarske inačice" ideoloških tez o urbani
družbi nedvomno zbuja urbanistična misel H. Lefebvra, ki je bil
eden največjih teoretikov sodobnega marksizma. Njegova intelek-
tualna moč, uporabljana pri urbanistični problematiki, je na
tem področju morala nujno povzročiti odločilne posledice. Ne le
kar se tiče vpliva, temveč tudi glede krčenja novih poti, odkri-
vanja problemov, predlaganja podmen. Toda na koncu je problema-
22
tika pogoltnila misleca» Začel je z marksistično analizo urbane-
ga, nato pa je s precej čudno intelektualno evolucijo zašel v
urbanistično teoretizacijo marksistične problematike« V tem smi-
slu, na primer, po opredelitvi družbe kot urbane, izjavlja, da
je logično tudi nova revolucija urbare,
V	kakšnem smislu? Poskušajmo ga natančneje določiti» Nahajamo
se namreč pred kompleksno mislijo, polno odtenkov in teoretično-
političnih modulacij, ki jih ni mogoče jemati kot skladne celo-
te« Pazljiv pogled najde v tej misli kljub njenemu odprtemu in
nesistematičnemu značaju določeno jedro postavk, okrog katerih
se razporejajo osrednje osi analize« Jedro bomo povzeli na krat-
ko in kolikor je moč zvesto« Pod tem pogojem bomo mogli konkret-
no razpravljati o poglavitnih implikacijah za študij urbanizaci-
je in posredno tudi za študij marksizma.
V	začetku leta 1971 razpolagamo s tremi teksti, s katerimi lah-
ko, kljub raznovrstnosti in obsežnosti, zagrabimo Lefebvrovo mi-
sel, ki nedvomno predstavlja najgloblji doslej storjen napor za
razumevanje aktualnih urbanih problemov. Ti teksti so: zbirka
spisov, ki zajemajo njegove najbolj važne tekste o urbanem do
leta 1969« z naslovom "Od ruralnoga k urbanemu" (označevali ga
bomo s kratico OEU) (24), drobna polemična knjiga "Pravica do
mesta", (1968, kratica PM) (25), prva celovita obravnava urbane-
ga vprašanja v "Urbani revoluciji" (1970, kratica UR) (26), kon-
čno kratek neobjavljen tekst "Mesto in urbano" (1971t kratica
MU), ki na zelo jasen način povzema glavne teze. (27)
Lefebvre gradi svoje urbanistično sporočilo na "predpostavki,
da je kriza urbane realnosti najbolj pomembna in bolj osrednja
kot katerakoli druga" (MU, str. 3).
Vedno je obstajala v latentnem stanju, toda druge nuje so jo za-
krivale oziroma, če kdo tako želi, zavirale. У obdoDju industri-
alizacije je to vlogo odigravalo na eni strani "stanovanjsko
23
vprašanje" in na drugi industrijska organizacija ter globalno
planiranje« Končno pa se ta tematika vse bolj uveljavlja -
"družbeni razvoj si je moč zemišljati le v urbanem življenju,
le preko uresničevanja urbane družbe" (PM, str« 158)«
Kaj je pravzaprav "urbana družba"? Termin *pomeni bolj težnjo,
usmeritev, možnost kot pa dovršeno dejstvo« Izvor ima tako v ce-
loviti urbanizaciji družbe kot v dovršitvi industrializacije«
Lahko bi jo celo poimenovali "post-industrijska družba" " (UR,
str« 8,9)«
To je centralna točka analise« Urbana družba, katere družbena
vsebina preje opredeljuje urbanizacijski proces kot pa obratno,
je proizvod zgodovinskega razvijanja, ki ga Lefebvre pojmuje
kot model dialektičnih sekvenc« Človeško zgodovino opredeljuje
zamotano zapovrstjo treh dob, polj ali celin: agrarno, industrij-
sko, urbano. Politično mesto prve faze prepusti prostor trgov-
skemu mestu, ki ga pomete gibanje industrializacije, ki zanika
mesto« Toda industrija na koncu spodbudi splošno industrializa-
cijo, ki ponovno vzpostavi mesto na višji ravni« Na ta način je
urbano več kot mesto, čeprav ga to že vsebuje v kali, vendar
brez moči razcveta« Vladavina urbanega mestu omogoča postati
vzrok in induktur« (UR, str« 25)
Pri tej evoluciji sta kritični dve fazi« Prva je podreditev kme-
tijstva industriji, druga, v kateri živimo danes, pa je podre ja-
nje industrije urbanizaciji« Take razmere dajejo smisel izrazu
"urbana revolucija" - kadar jo pojmujemo kot "skupek pretvorb,
ki se dogajajo v sodobni družbi in s katerimi prehajamo iz ob-
dobja, ko prevladujejo vprašanja rasti in industrializacije, k
obdobju odločilne zmage problematike urbanega, ko bo stopilo v
ospredje iskanje urbani družbi lastnih rešitev in modalitet "
(UR, str« 13)«
Pri tem je pomembno, da polja, oz« etape v človeški zgodovini,
24
marksisti bi jih imenovali proizvodni načini, niso opredeljena
s prostorskimi oblikami ali s kmetijskimi oz. industrijskimi
tehnikami, temveč so predvsem "načini mišljenja, dejavnosti,
življenja" (Ш, str. 47). Evolucija postane bolj jasna, če k
vsaki dobi pripojimo pravo družbeno veebino:
potreba - ruralno
delo	- industrijsko
užitek - urbano	(UR, str. 47).
Urbano kot nova doba človeštva (UR, str. 52) bi predstavljalo
razrešitev od determinizmov in prisil prejšnjih faz (UR, str.
43). To je zares dovršitev zgodovine, pravzaprav že pozgodovina.
Po marksistični tradiciji bi rekli: "Komunizem ..." Kot resnič-
na epistema končnega obdobja, katerega sedanja leta bi se ume-
ščala na mejo med dvema dobama, se urbano uresničuje in izraža
predvsem skozi nov konkretni humanizem. Opredeljen je v tipu
urbanega človeka, "za katerega in po katerem postaneta mesto
in vsakdanje življenje v mestu njegova ustvaritev, prilastitev
in uporabna vrednost" (PM, str. 163) 0 razvoju celotne proble-
matike kot izraza zgodovinskih preobrazb glej UR, str. 13, 25,
43 , 47 , 52 , 58 , 62 , 80 , 99, 100 itd).
Analiza navaja k zgodovinskemu tipu družbe, to je k urbani druž-
bi, ki jo opredeljuje določena kulturna vsebina ("življenjski
način, akcijski način"). To se dogaja pri postavkah o urbani
kulturi in pri postavkah o urbano-moderai družbi, čeprav se vse-
bina razlikuje. V obeh primerih je bistveno istovetenje oblike,
torej urbanega, z vsebino, ki je za nekatere konkurenčna kapita-
listična družba, za druge "moderna tehnokratska družba", za Le-
febvra pa vladavina svobode in novega humanizma.
Na prvi ravni kritike bi lahko razpravljali o Lefebvrovem вdo-
voljnom (v originalu "libertaire", op. pr©v.) in abstraktnem
pojmovanju vladavine pozgodovinske ali komunistične družbe. 0-
paziti ni nikakih konkretnih procesov graditve novih družbenih
25
odnosov preko revolucionarnega ekonomskega, političnega in ideo-
loškega preobražanja različnih instanc, torej preko preobraženja
s pomočjo razrednega boja in diktature proletariate, TakSna raz-
prava bi v glavnem le povzemala teoretske argumente, ki jih mar-
ksizem že stoletje postavlja proti anarhizmu. Zgodovina delav-
skega gibanja je že povedala svoje z veliko večjo prepričeval-
nostjo kot pa bi to storili z neizpodbitnim dokazovanjem. Nima-
mo namenov, da bi na novo dodajali kakšno stvar k polemiki, ki
jo je politična praksa že zdavnaj prešla. Spontanizem se je zag-
radi svoje teoretske nezmožnosti, da bi usmerjal realne procese,
zmeraj samouničeval. Nič nimamo pripomniti k obnovitvi tisočlet-
niških utopij v Lefebvrovi misli« Pravico ima, da poimenuje u-
topično družbo, kjer ne bi bilo zatiranja svobodnih nagibov že-
lje (UR, str. 235)» z imenom "urbana družba", če mu je toliko
do tega. Prav tako je njegova stvar, če slabo identificirane
kulturne preobrazbe, ki vznikajo v imperialističnih metropolah,
označuje kot urbane.
Toda problem je v tem, da izraz urbano, rabljen kot na primer v
sestavljanki "urbana kultura", ni nedolžen. Navaja k hipotezi,
da transhistorična oblika - mesto - proizvaja družbeno vsebino
- urbano. Poleg tega izraža celotno splošno pojmovanje proizveo
janja družbenih odnosov. Končno pomeni tudi teorijo družbenega
spreminjanja, torej teorijo revolucije. "Urbano" ni le anarhi-
stična utopija. V Lefebvrovi misli ima relativno natančno vsebi-
no: gre za osrednjost, ali še bolje za sočasnost, za zbirnost
(UR, str. 159, 164, 174, MU, str. 5). Za urbani prostor je zna-
čilno, da se v njem "vedno nekaj dogaja" (UR, str. 17*0« To je
prostor zunaj represije, v njem prevladuje minljivo. "Urbano",
ki ni nič drugega kot osvobojena ustvarjalna spontanost, je pro-
izvedeno. Ne proizvajata ga niti prostor niti čas, ampak oblika,
ki ni ne objekt ne subjekt in je opredeljena predvsem z dialek-
tike osrednjosti oziroma njenega negiranja: z ločevanjem, razpr-
šitvijo in obrobnostjo. (UR, str. 164)
26
Znajdemo se pred postavkami, ki so glede mehanizmov proizvajanja
družbenih odnosov zelo blizu Wirthu, Gostota in toplina združe-
vanja (rassemblement) povečujeta interaktivnost in komuniciranje
in tako hkrati pospešujeta svoboden razcvet nepredvideno uživa-
njö, družbijivost in željo* Pa bi .uefebvre mogel upravičiti me-
hanizem proizvodnje družbenosti, ki se navezuje neposredno na
organicizem, se mora opreti na neupravičljivo mehanicistično hi-
potezo, po kateri "se družbeni odnosi pokažejo v negiranju raz-
dalje" (UR, 159). To je torej bistvo urbanega. Mesto ne ustvar-
ja ničesar, toda s centraliziranjem stvaritev jim omogoča izbruh,
Lefebvre pa se vendarle zaveda pretirane poenostavljenosti trdit-
ve, da preprosto prostorsko zbiranje omogoča razvoj novih odno-
sov, kakor da bi ne bilo nobene druge družbene in institucional-
ne organizacije razen razporejanja prostora. Zavoljo tega pose-
že po pogoju, da je zbiranje prosto vsake prisile. Pravzaprav
to poimenuje pravica do mesta. Uvedba popravka pa uniči vsak
vzročni odnos med obliko - mestom in človeško stvaritvij » - ur-
banim, Če imamo lahko represivna mesta in brezprostorske, u-to-
pične svoboščine, potem to pomeni, da družbeno določanje neaktiv-
nosti in proizvodnja razmer, v katerih vznika spontanost, pote-
kata drugje in ne skozi omenjene oblike - na primer preko poli-
tične prakse. Kakšen smisel ima lahko odtlej formuliranje prob-
lema svobode v terminih urbanega? •••
Veliko bi lahko še pripomnili k teoretski in zgodovinski zmotno-
sti predpostavke, da oblika določa vsebino, kar je menda struk-
turalist ična hipoteza. Najprej bi ugotovili, da gre kvečjemu za
korelacijo, pa še to je treba teoretično osmisliti s tem, da jo
uvedemo v analizo družbene strukture v njeni celoti. Dogodi se,
da se korelacija izkaže za empirično napačno. Ko Lefebvre govo-
ri o splošni urbanizaciji vključno na Kubi in na Kitajskem, eno-
stavno ne pozna statističnih in zgodovinskih podatkov o procesih,
ki jih opisuje. To velja še posebej za primer Kitajske, kjer je
urbana rast omejena na prirodno rast mest brez kmečke imigracije
in kjer smo, nasprotno, priča stalnemu in množičnemu premeščanju
27
na deželo« S tem se krepijo ljudske komune kot oblike integraci-
je mest in podeželja. Če pomanjkanje informacij o kitajskih, k\>-
banskih in vietnamskih izkušnjah ne dovoljuje preveč trdnih skle-
pov, pa v vsakem primeru že sedaj omogoča zavreči prelepo pre-
pričanost, ki nam oznanja posplošitev urbanega na enotno, tako
za kapitalizem kot za socializem značilno obliko.•• Urbano je
Lefebvru "proizvajalna sila", zato se usmeri k preseganju teori-
je proizvodnih načinov, odrine jo na raven "marksističnega dog-
matizma" (UR, 220) in jo nadomesti z dialektiko oblik kot razian
go za zgodovinski proces.
Na ta način je še zmeraj videti, kot da ima razredni boj za gi-
balo zgodovine. Toda kateri razredni boj? Zdelo bi se, da je za
Lefebvra v družbenih protislovjih vključno z delavskimi boji od-
ločujočo vlogo odigral urbani boj, zapopaden hkrati kot nekaj,
kar se nanaša na prostor in kot nekaj, kar je nosilec načrta
svobode. Komuna postane "revolucionarna urbana praksa", v kate-
ri so "iz centra na obrobje pregnani delavci spet krenili na pot
k centru, ki ga je zasedla buržoazija"... Lefebvre pa se sprašu-
je, kako in zakaj niso komune pojmovali kot urbane revolucije,
temveč kot revolucijo industrijskega proletariate, usmerjenega
k industrializaciji, kar pa ne ustreza zgodovinski resnici."
(UR, 148/9) Nasprotje »ed oblikami brez jasne strukturalne vse-
bine (industrija, urbano) omogoča preko igre besed trditi, da
mora proletarske revolucija stremeti k industrializaciji, med-
tem ko se urbana revolucija osredotoča na mesto. Zmoto omogoča
dejstvo, da je po Lefebvru tudi država vedno in ne glede na svo-
jo razredno vsebino nasilna oblika. Politična oblast je osrednje
vprašanje vsakega revolucionarnega procesa. Ogibanje temu vodi
k brezkončnemu nasprotovanju med vsemi mogočimi oblikami razred-
nega boja (industrijski boj, urbani, agrarni, kulturni itd.) in
nas oprošča analize družbenih protislovij, ki so mu osnova.
Bo konca izpeljan vidik vodi do politično nevarnih posledic, na
videz tujih Lefebvrovi misli, a precej blizkih njegovim besedam.
28
Na primer takrat, ko mu analiza procesa urbanizacije omogoči tra-
diti, "da se zdi, da je vizija oz, zamisel razrednega boja v
svetovnem okviru danes že presežena, Revolucionarna zmožnost
kmetov ne narašča, raje upada, čeprav neenakomerno" (UR, 152),
ali pa takrat, ko o tej temi postavlja nasproti zaslepljenosti
delavskega gibanja jasnovidnost science-fiction romanov (UR,
153),,, Ali pa tedaj, ko predlaga, da bi sedaj dopolnjeni indu-
strijski praksis izpodrinili z urbanim praxisom, kar je le ele-
ganten način govorjenja o koncu proletariate (UR, 184) in se
konča s poskusom, da bi vzpostavili resnično novo politično stra^-
tegijo, temelječo na odtujitvi vsakdanjega življenja in ne na
strukturah gospodovanja.
Navaja celo k temu, da delavski razred nima politične teže, ker
na področju urbanizma ne ponuja ničesar (UR, 245). Kljub temu
pa delavski razred ostaja bistven dejavnik, le da mora prejeti
smisel svoje dejavnosti od zunaj, Povratek k leninizmu? Nikoli!
Dobro je znano, da bi mogli filozofija in umetnost osvetliti op-
cije delavskega razreda, (PM, 163), Urbanistična misel igra to»
rej na stičišču obeh strateško vlogo in jo je mogoče imeti za
avantgardo, sposobno v novih družbenih razmerah usmerjati revo-
lucijo - urbano revolucijo! (UR, 215)
Če se takšne izjave dvigajo k metafilozofskim območjem, oddalje-
nim od skromnega avtorjevega dometa ali pa preprosto od ljudi,
ki se ubadajo z "urbanimi problemi", pa bi se bilo mogoče tudi
povprašati, kaj nas naučijo novega in izvirnega o urbanem vpra-
šanju v ožjem pomenu - torej o prostoru in/ali o tem, kar insti-
tucionalno nazivamo z urbanim. Tu se popolnoma zavemo globoko
ideološkega značaja Lefebvrovih tez, torej njihovega bolj druž-
benega kot teoretskega dosega.
Dejansko zavzema prostor v celi anal izi relativno skromno in
podrejeno mesto. Po znani in v glavnem točni formuli mesto pro-
jicira ne teren celotno družbo z njeno nadgradnjo, ekonomsko ba-
29
zo in njenimi družbenimi odnosi (OKU, 147). Kadar pa je treba
odnose opisati nadrobneje ali pa prikazati artikulacijo med
družbeno in prostorsko problematiko, je slednja največkrat do-
jeta kot čisti slučaj razvitja prve. Prostor je namreč "rezul-
tat zgodovine, ki jo je treba pojmovati kot delo družbenih agen-
tov ali akterjev in kolektivnih subjektov, delovanje, ki ga iz-
vajajo v zaporedju posegov... Iz njihovih interakcij, strategij,
uspehov in porazov izhajajo kakovosti in lastnosti urbanega pro-
stora" (UR, 171)* če trditev pomeni, da družba izdeluje prostor,
pa jo je vendarle potrebno še bolj jasno formulirati z opisom
posebnosti determinacijskega načina, A teza gre še dlje: nazna-
čuje, da je prostor tako kot sicer cela družba vedno znova de-
lo svobodne ustvarjalnosti, ki je človekova posebnost in spon-
tani izraz njegove Želje. V tem smislu bi bilo mogoče peljati
analizo samo, če bi pristali na filozofskost ali religioznost
zadeve in na spojitev z absolutom lefebvrovskega humanizma. Ana-
liza tako postane vselej odvisna od svoje metafizične utemeljit-
ve...
Spontanizem družbene akcije in od njega odvisen prostor postane-
ta še bolj jasna, če se sklicujemo na Lefebvrovo sinhronično a-
nalizo urbanega prostora (UR, 129). Njeno bistveno točko pred-
stavlja razlikovanje treh ravni: globalne ali državne, mešane
ali "urbano-organizacijske" ter privatne ali "prebivanske". To-
da za urbanizacijo v drugi kritični fazi zgodovine je značilno,
da je globalno odvisno od mešanega ali da slednje postaja vse
bolj odvisno od nastanitvenega. To konkretno pomeni, da nastani-
tev, da vsakdanje življenje proizvaja prostor. Toda takšna odvis-
nost od vsakodnevnega pomeni, da se odrekamo temu, da bi ga do-
jemali kot čisti izraz splošnih družbenih določenosti. Vsakodnev-
no je izraz človekove pobude in subjektivni načrti so potemta-
kem proizvajalni izvor prostora in urbane organizacije. Tako pri-
demo do naslednjega paradoksa: urbano prakso imamo za središče
družbenih preobražanj, prostor in urbana struktura pa sta le pro-
zorna odraza poseganj družbenih akterjev. Dokaz več, kako je
30
termin urbano rabljen predvsem za izražanje kulturne vsebine -
glej svobodna ustvaritev ipd. Hkrati pa pri tej zadevi pridemo
do dosti hujšega sklepa: celoten sklop perspektive ne more dati
specifičnega odgovora na teoretske probleme, ki jih zastavlja
družbeno določevanje prostora nrb&n* organizacije,
To pomeni, da "urbana praksa", razumevana kot praksa preobraža-
nja vsakdanjega, trči ob številne "ovire" institucionalizirane
razredne vladavine« Na ta način pride Lefebvre do tega, da po-
stavi problem urbanizma kot ideološko koherenco in kot represiv-
no-regulativen poseg državnega aparata« Tu je kritična, upravi-
čena in blesteča stran Lefebvrove misli, ki zna razkriti nove
vrste protislovij« Velik del družbenega odmeva na Lefebvrovo ur-
banistično ustvarjanje izvira iz politične vloge, ki jo odigra-
va njegova neizprosna kritika uradnega urbanističnega sistema«
Moremo ji samo pritrjevati in slediti poti, ki jo je Lefebvre
tako pogumno odprl«
Toda celo ta kritika je doživeta kot problematika odtujitve, kot
nasprotovanje urbane spontanosti urbanističnemu redu, kot boj
vsakdanjega proti državi. Dvignjena je nad razredno vsebino, ne-
odvisna od nje in od specifičnih razmer družbenih odnosov« Nih-
če ne dvomi, da je lahko "vsakdanjost", torej družbeno življenje
ki ga uravnavajo predvsem ritmi ideologije, izraz novih oblik
protislovja v družbeni praksi« Toda trditev, da je vsakdanjost
prej izvor kot pa izraz zapletenih, v zadnji instanci ekonomsko
določenih razrednih odnosov, preobrača materialistično problema-
tiko na glavo in izhaja raje od "ljudi" kot pa iz njihovih druž-
benih odnosov, proizvodnih tehnik in vladavinskih tehnik«
Preostane ugotovitev, da je Lefebvre po eni strani znal videti
nastop novih protislovij na kulturnem in ideološkem področju,
po drugi strani pa znal povezati urbano vprašanje s procesom
razširjene reprodukcije delovne sile« S tem je odprl morda odlo-
čilno pot pri študiju "urbanega", a takoj nato jo je zaprl, ko
31
se je ujel v pest, ne katero je sam opozarjal. Družbene procese,
ki jih urbanistična misel ideološko konotira, obravnava kot ur-
bane, torej v navezavi na teorijo družbenih oblik. Da bi lahko
presegli ideološko obravnavanje problema, bi bilo potrebno:
1.	ločeno obravnavali prostor in urbano oziroma obravnavati pro-
ces kolektivne potrošnje na njegovih različnih ravneh;
2.	preiti na analizo družbene določenosti pro^etov in še posebej
razložiti nove oblike poseganja državnih aparatov na to pod-
ročje;
3.	proučevati organizacijo prostora v okviru poglavja o družbe-
ni morfologiji - tako kot predlaga Lefebvre, toda pri oprede-
ljevanju specifičnosti te oblike nas ne sme aanesti, da bi
jo naredili za gibalo zgodovine;
razložiti vse družbene osnove ideološke povezanosti med pro-
blematiko prostora in problematiko reprodukcije delovne sile
oziroma "vsakdanjosti" po Lefebvru.
Lefebvre je v okviru nove teorije družbene utopije oziroma kon-
ca zgodovine našel v urbani formi "materialno" oporo, mesto
(lieu), kamor je vsidral proces proizvodnje novih družbenih od-
nosov - urbanega torej. Proces poteka preko interakcije ustvar-
jalnih zmogljivosti. Njegovi razrezi in vidiki, ki so odprli po-
ta,pa se izgubljajo v valu metafilozofije zgodovine. Ta nadome-
šča teoretski diskurz in skuša izražati politični spontaneizem
in kulturni upor, ki nastopata v imperialističnih metropol oh.
Nova urbanistična ideologija lahko služi kot belles causes, pri
čemer ni vedno zelo gotovo, da bi bil spontaneizem ena od njih,
hkrati pa zastira temeljne pojave, ki se jih teoretska praksa,
še vedno le s težavo polašča.
Skupina za urbanistično refleksijo "Utopija", navdihuje jo Hu-
bert Tonka, je skrajno pertinentno povzela teoretsko pot, ki jo
je odprl/z apri Lefebvre. Tonka je opredelil urbano problematiko
kot "problematiko reprodukcijskega načina produkcijskega načina"
52
(28), Za razliko od Lefebvra pa ti raziskovalci iz "urbanega",
pojmovanega kot vsakdanjosti, ne naredijo osi družbenega razvo-
ja niti ne kulturnega izteka zgodovine. Nasprotno - svojo anali-
zo osredotočajo na kapitalistično družbo in začenjajo s študijem
proizvajanj«, ter realiziranja presečne vreinooti, ko hočejo ra-
zumeti prodor njsne logike v svet potrošnje. Prodor sam pa iz-
haja iz razvoja proizvajalnih ail in razrednega boja.
Namesto da bi "industrijsko" problematiko nadomeščali z "urbano"
raje sledijo nasprotnemu toku in postavljajo mesta v celovito
odvisnost od oblik in ritmov razrednih odnosov ter prav posebej
še političnega boja. "Tako imenovani problemi mesta so le naj-
bolj prefinjen izraz razrednih nasprotij in razredne vladavine,
ki je proizvedla zgodovinski razvoj civilizacij". "Urbanizacija"
kot politika oblasti je zapopadena v smislu "civilnosti". To po-
meni, da je njen osnovni cilj razreševanje razrednih protislo-
vij. Vendarle pa se nam zdi, da se takšna analiza po eni stra-
ni v celoti izogne določeni specifičnosti artikulacije med pro-
storom in družbo in po drugi strani podcenjuje posege, ki se na-
našajo še na druga področja, ki ležijo zunaj le razredno-poli-
tičnih odnosov: recimo poskuse integracijskih reform, poskuse
reguliranja ekonomskega itd. Vsekakor pa je res, da v zadnji a-
nalizi vsak družbeni poseg ostane zaznamovan s svojo razredno
vsebino, Čeprav je seveda potrebno pojasniti njeno posredovanost.
Analize, ki jih je izdelala skupina Utopija, so pri konkretnem
raziskovanju ostale brez nadaljevanja. Skupina si je namreč
zadala v bistvu kritično in politično-kulturniško perspektivo,
glede česar zasluži vsako podporo in vzpodbudo s strani tistih,
ki so na en ali drug način proti vzpostavljenemu "urbanemu redu".
Četudi analize ne stopajo po dolgi poti teoretskih posredovanj,
pa vendarle z vrzelmi naznačujejo bistvene probleme, ki jih gre
obdelati. Če odpirajo plodne vidike, jih predvsem v smislu opo-
zicije kulturalietičnim in spontanističnim tezam« Lotevajo se
analize novih področij kapitalističnega proizvodnega načina,
33
kar dosegajo z izdelavo novih primernih teoretskih orodij, s ka-
terimi specificirajo temeljne prvine zgodovinskega materializma,
ne da bi jih hkrati spodbijali.
Urbana ideologija je s com presežena, T^c&tiko urbane kulture
v njenih različnih inačicah je treba obravnavati bolj kot mit
in ne predvsem kot posebnega družbenega procesa* Četudi Rmesto"
ali "urbano" ne moreta biti družbeni izvor vrednostnih sistemov
v njihovi vseobsežnosti, pa je mogoče postaviti vprašanje, ali
določene vrste organiziranja prostora oz, določene "urbane eno-
te" ne bi imele specifičnega vpliva na družbeno prakso? Ali bi
ga imele "urbane subkulture"? In kakšen bi bil njihov odnos do
družbene strukture?
DRUŽBENA URBANA OKOLJA
Klasična tema urbane sociologije je razmerje med določenim tipom
habitata in specifičnimi načini obnašanja. Na tej ravni skušajo
"gradbeniki" najti koristnost sociološkega razmišljanja. Iščejo
namreč obrazce, ki bi omogočali prevajati arhitekturne količine
ali urbanistične prostore v jezik družbenosti. Manipuliranje
družbenega življenja z urejanjem okolja so utopistom in tehno-
kratom zadosti blizke sanje, da rojevajo nenehno naraščanje mno-
žice raziskav, katerih cilj je preverjati v drugem kontekstu e&»
pirično ugotovljene hipoteze.
Vzpostavljanje odnosa med okoljem (okvirom - cadre) in stilom
življenja nastaja tudi spontano - v predstavah posameznikov in
skupin. Vsakdanje reakcije so polne iz določenih izkušenj izvi-
rajočih asociacij. Po njih neka četrt ustreza ljudskemu načinu
življenja, neka druga je "buržoazna"; medtem ko je naselje X
"brez duše", pa trg Z ohranja svoj šarm ,,, Onkraj družbenih
predstav, ki jih vzbujajo urbane zone in katerih analiza pred-
stavlja del ideološke reprezentacije v odnosu do življenjskega
okolja, se znajdemo pri sledečem praktičnem in teoretičnem vpra-
Sanju: ali obstaja odnos med ekološkim okvirom in kulturnim si-
stemom, in kakšen odnos?
Analiza družbenih urbanih okolij se je običajno spotaknila ob
neurejenem amalgwau raziskovalne večciljn^sti« Raziskovalci so
nihali med kulturniškimi monografijami bivalnih skupnosti, kjer
so v glavnem želeli "testirati1' pojavitev sistema rurbanih vred-
not" , in med poskusom povezovanja določenih obnašanj in zadržanj
z danim ekološkim kontekstom.
Iz tega razloga terja razprava o celotni problematiki poprejšnjo
razločitev med sabo pomešanih vprašanj, na katera so odgovori
teoretsko in empirično zelo različni« Na srečo na tem področju
razpolagamo z izredno analizo, ki najprej prikaže bistveno iz
anglosaške literature od leta 1968, nato pa razčisti teren in
odkrije nekaj temeljnih teoretskih razkolov (29). Keller čisto
upravičeno opozarja, da gre za dva niza neenakih vprašanj:
1« Gre za obstoj sistema posebnega obnašanja glede na lokalno
družbeno življenje, še posebej v odnosu do sosedov« Sistem
sosedstva zajema najmanj dve razločljivi razsežnosti: aktiv-
nosti, ki se nanašajo na sosedstvo (medsebojna pomoč, vzajem-
no izposojanje, obiski, svetovanja opd«), in družbene odnose
v pravem pomenu, namreč razmerje med prijateljskimi, družin-
skimi in sosedskimi odnosi, participacijo v združenjih in
interesnih centrih itd« Celota teh obnašanj izraža kulturno
opredelitev vloge soseda« Vloga se spreminja po jakosti in
zaupnosti, in sicer glede na dimenzije in glede na ponotra-
njene kulturne norme različnih družbenih skupin«
2« Gre za obstajanje posebne ekološke enote, recimo četrti, so-
seske in podobno, z zadosti specifičnimi mejami, da je iz
nje mogoče narediti družbeno pomenljiv izsek« Že samo dejst-
vo obstajanja takih enot znotraj anglomeracij nas usmerja h
kriterijem delitve prostora« Ti so ekonomski, geografski, da-
lje kriteriji zaznavanja, kriteriji "občutka pripadnosti",
35
funkcionalni kriteriji itd,
K tema vprašanjima bi bilo potrebno dodati čisto sociološki pro-
blem odnosa med vsakim tipom po določenih kriterijih opredelje-
ne ekološke enote in vôckia načinom kulturnega obnašanja. Teo-
retsko vzeto je navedeni odnos mogoče motriti v obeh smislih:
določenost nekega obnašanja z okoljem se lahko preobrne zaradi
vpliva, ki ga družbene prakse morajo imeti na ustroj prostora.
Problematika družbenih urbanih okolij zastavlja tako vsaj nasled-
nje štiri nize vprašanj, ki jih bomo skušali obravnavati začen-
ši z velikimi, ne zmeraj vsklajenimi tendencami v raziskovanju.
Po tej zapovrstni teoretski razpravi bomo lahko gmoti empiričnih
podatkov pripisali začasni pomen tako, da bomo sintetizirali oz,
povzeli formuliranje problema,
1, Ali obstaja "urbano" obnašanje, ki bi označevalo družbeno
življenje v stanovanjskih enotah?
Gre pravzaprav za povzemanje teze o urbani kulturi na posebni
ravni stanovanjske enote, Mesta kot celote ne moremo povzeti z
eno samo kulturno značilnostjo, če pa že obstaja vrsta "urbane-
ga" obnašanja, potem bi zanj bila značilna površnost stikov med
ljudmi in pomembnost drugotnih razmerij. To skuša izpeljati Gu-
terman v nedavni študiji iz negativne korelacije, ki jo odkrije
med velikostjo anglomeracije in zapaženo stopnjo prijateljstva
v družbenih razmerjih (30). Dejansko pa gre za nekaj bolj ten-
kočutnega. Urbane kulture ne gre neposredno transkribirati na
stanovanjske enote tako, da bi na najnižji ravni reproducirali
splošni urbani tip, ampak gre za nove obrazce družbenih razme-
rij. Prilagojeni so stanovanjskim okoljem v velikih anglomera-
cijah. Od trenutka, ko je bilo moč ugotoviti, da "mesto" ni ek-
vivalent "družbeni integraciji", je bilo potrebno najti nove ob-
like razvoja družbenih razmerij v razmerah vsesplošne urbaniza-
cije.
36
Kulturna tipologija, ki jo ponuja funkcionalistična sociologija,
se umešča ob dve osi: na eni strani se skozi opozicijo med "lo-
kalnim" in "kozmopolitskim" kaše obče gibanje segmentacije vlog
in prevladovanja sekundarnih odnosov (31), na drugi strani pa
se pol "lokalnega" podva.j* na tip "modernega" ohne£anjc in na
tip "tradicionalnega" obnašanja. Za prvo je značilna odprta
družbijivost omejonega angažmana zaradi številnosti odnosov zu-
naj stanovanjske skupnosti. Drugo pa se sestoji iz umika stano-
vanjske skupnosti vase, iz razvitega notranjega konsensusa in
preloma do zunanjega»
Villmott in Young iz Institute of Community Studies, London,
sta v svojih raziskavah verjetno najbolje zajela oba tipa kul-
turnega obnašanja» Zapored sta analizirala staro delavsko četrt
v vzhodnem Londonu in novo predmeetje srednjega razreda» Življe-
nje je v njem osredotočeno na dom, žena ostaja doma, mož pa svoj
čas, ko ni v službi, prebije z domačimi opravili: ukvarja se z
vrtičkarstvom, opravlja vsakovrstna dela, pomaga pri gospodinj-
skih opravilih itd» Družina ni vse. Razvijajo se nove oblike
družabnosti - preko lokalnih organizacij, z obiskovanjem "pu-
bov", preko družabnih srečanj itd., vse to v dobro določenem
ritmu. Nasprotno pa družabnosti v stari delavski četrti ni po-
trebno institucionalizirati» Mreže medsebojne pomoči so popolno-
ma odprte, razširjena družina, osišče razmerij zaupljivosti,
vzpostavlja komunikacijo med pripadniki različnih generacij»
Oba načina obnašanja sta se ujemala z novim predmestnim bivališ-
čem oziroma s staro delavsko četrtjo mestnega centra, ter z živ-
ljenjskim načinom srednjega razreda oziroma delavskega razreda»
Y vsakem primeru pa se pojavljata kot sekvenca postopnega preha-
janja enega v drugega» Toliko prej, ker predmestna stanovanjska
skupnost ne nasprotuje prevladi drugotnih odnosov in drugotnih
pripadnosti na ravni globalne družbe - nasprotno, saj se krepi-
jo» Tako je na primer klasična Azelrodova študija o Detroitu
pokazala tako na vztrajanje primarnih odnosov družbenosti in na
37
istočasnost sprememb participiranja v družbenih odnosih in pri
organiziranih združenjih. (33)
Ta tip obnašanja je, kolikor je njegovo "odkritje" vezano na
študije novih «t an or an j sk ih okolij v airìriokih priuiest jih, omo-
gočil postavljanje novih tez o nastopu kulturne oblike, ki bi
na določen način presegala urbani tip obnašanj*. Gre za subur-
ban way of life (JA), za katerega je značilen j>*avcati vrednost-
ni sistem, še posebej pa prvenstvo družinskih v.?ednot v smislu
nuklearne družine, določena intenzivnost sosedskih odnosov, o-
mejenih na prierčno, a določeno razdaljo ohranjujočo vljudnost,
stalno potrjevanje družbenega statusa in pa globoko konformistič-
no obnašanje. Potem ko so s konkurenčno fazo kapitalizma poveza-
ne razločljive poteze obnašanja poimenovali "urbana kultura",
bodo sedaj z imenom "suburbana kultura" označili norme indivi-
dualizirane in k svojemu stratificiranemu komfortu zatekajoče
se "potrošniške družbe", povezane z monopolistično fazo in s
standardizirano organizacijo družbenega življenja.
Najpoprej pa bi bilo treba preveriti domnevno splošnost novega
načina družbenega življenja, ki podaljšuje in obnavlja urbano
zunaj mestnih okvirov ... Enako kot so mesta zgodovinsko pred-
stavljala zelo različne kulturne vsebine, tudi "primestja" in
stanovanjske enote skladno s svojo družbeno strukturo razgrin-
jajo osupljivo raznolikost načinov obnašanja. Za primer navajam
le nekaj izmed mnogih študij, ki lahko služijo kot oporne toč-
ke: Greer in Orléans sta v svoji raziskavi St. 7 misa prikazala
zelo visoko stopnjo lokalne in politične partie pacije in ugo-
tovila pomembne razoepitve stališč me¿stenovan¿skimi enotami.
Izvajala sta jih iz diferencialne strukture možnosti, ki jih da-
jejo te enote. (35)
Bennett M. Berger pa si v posebej blesteči študiji o delavskem
predmestju v Kaliforniji prizadeva podreti mit o "suburban! kul-
turi". Njegova osnovna empirična odkritja so naslednja: zaradi
38
ekonomske prisile nizka stanovanjska mobilnost; stanovitnost
interesa za državno politiko; nasprotno pa nizka participa©ija
v sdruženjih; revnost neformalnih družbenih odnosov5 prevladu-
joča vloga televizije, umik v družino, zapečkarstvo itd. Taks-
na podoba, nasprotna modelu aktivne lokalne participacije, je
avtorja privedla k sklepu, da je življenjski način, ki ga ozna-
čujejo za suburbanskega, dejansko le model obnašanja ameriškega
srednjega razreda, Primestje nima družbene specifičnosti, tem-
več samo ekološko, (36) Tudi Wendell Bell skozi pregled litera-
ture prikazuje različnost kulturnih odnosov glede na družbene
značilnosti stanovanjskih okolij, (37)
Stvari postanejo še bolj očitne, če zapustimo ameriški kontekst,
kjer je bil mit skovan. Pomembna Ferrarottijeva študija o rim-
skih borgatah predstavi popolnoma različno panoramo življenja
v primestjih. Borgata Alessandrina kljub ruralnemu izvoru prebi-
valstva praktično nima družbenih razmerij na lokalni ravni, S
svojim zagrizenim nasprotovanjem vsaki grožnji promiskuitete po-
staja družina edina oporna točka in prihaja v popoln razdor z
obkrožajočim okoljem (38), Nasprotno pa so zadeve preobrnjene
v sistemu družbenih razmerij, ki jih je na obrobju Kampale v
Ugandi opazoval Gutkind: v smislu vsakdanjega življenja močna
lokalna skupnost obstaja kljub njeni integriranosti v urbano živ-
ljenje* Družinska, prijateljska ter sosedska omrežja se globoko
prqletajo* (39)
V Franciji se opazovanja kljub siceršnjim razhajanjem ujemajo
pri potrjevanju teze, da poleg "mestnega", na četrt osredotoče-
nega modela obnašanja, ne obstaja še poseben "primestni" model
obnašanja*
Zanimiva raziskava, ki jo je o novi Četrti Pontoise v pariški
regiji opravila Gabrielle Sauter, opisuje lokalno malomeščansko
družbljivost, blizko ameriškemu "suburbu" (40); Retel pa sklene
svojo raziskavo družbenih razmerij v pariškem primestju z ozirom
39
na revnost družbenih razmsrii na lokalni ravni s trditvijo, da
"be urbano družbsno življenje, potem Izo bo prešlo fc:¿o teritori-
alnega strukturiranja, našlo nove sapt* v čisto sociološkem
struktur-î-ranju urbanih skupin med ¿abo" (41), medtein ko Ledi ut
v svoji rfti.ieks.vi sosesk v Toulousu odkriva "precej ugodne druž
beno ozračje", pogostna sosedska rasmsrja in nasploh lahko doce-
^Iqìtq, čeprav površinske odnose» Sicer pa dokazuje, da takšen
položaj ni slučajan ter da izhaja iz neizoliranosti in družbene
heterogenosti okolja. Po njegovi hipotezi je "izolacija zgošče-
ne in malo diferencirane kolektivitete habitata odločilen pogoj
za najmočnejše družbene pritiske in najbolj žive napetosti" (42).
Seveda pa takšen vidik prestopa preprosto ugotavljanje obstoja
ali neobstoja s stanovanjskim okoljem opredeljenega modela obne*»
šanja in se usmerja k raziskovanju diferencialnih pogojev odno-
sa med obema členoma,
Chombart de Lauwe prav tako povezuje kulturno problematiko če-
trti, nekateri jo tematizirajo kot specifične življenjske skup-
nosti, z urbano celoto. Četrt z ekonomskimi in geografskimi me-
jami in z določenimi urbanimi ter družbenimi funkcijami je zanj
"prvinska enota" take celote (43), To pomeni, da tako "kultura
četrti" kot "primestna kultura", ki ju večkrat ponujajo kot po-
sebna kulturna modela, izražata določeno pojmovanje odnosa pro-
stor/kultura in da brez poprejšnje preiskave ekoloških osnov
obnašanja urbana kulturna problematika ni možna.
2. Ali obstajajo specifične urbane enote?
Če je očitno, da obstaja z delitvijo dela povezano frakcionalno
razlikovanje urbanega prostora, pa je veliko manj jasno, da so
stanovanjske enote ekološko tako razmejene, da je anglomeracijo
moč razstaviti na podcelote, ki imajo vsaka svojo specifiko. Ob-
stoj takih ekoloških enot se zdi namreč pogoj za vprašanje, če
določeni prostori navajajo k določenemu vedenju. Kako bi sicer
mogli postaviti problem, če ne bi bilo diferenciacije stanovanj-
40
skega prostora?
Tradicija urbane ekologije je skušala opredeliti pogoje za ob-
stoj "naravnih con" znotraj mesta. Po Paulu Hattu so se sestoja-
le iz dveh prvin: 1, iz prostorske enote, ki jo omejujejo narav-
ne meje, znotraj katerih se nahaja homogeno prebivalstvo s svo-
jim sistemom posebnih vrednot; 2, iz prostorske enote, neuselje-
ne s prebivalstvom, ki ga strukturirajo notranji simbolični od-
nosi (44), Ekološke omejitve in družbene značilnosti so torej
povezane na ravni same opredelitve urbane enote.
Podobno povezavo proatorskega okvira in družbene prakse najdemo
tudi v osnovi zgodovinske tipologije, ki jo je postavil Ledrut,
da bi lahko razločeval različne oblike teritorialnih kolektivi-
tet, (45) Ledrut glede na naraščajočo zapletenost družbe obli-
kuje neko vrsto kontinuuma in nato razlikuje med:
-	vasjo, ki je precej homogena, z nizko notranjo diferenciacijo,
kjer so bistvena prostorska razmerja kroženja okoli središč
dejavnosti;
-	sosedstvom /unité de voisinage/, opredeljeno predvsem na osno-
vi nastajajenosti in omrežja vzajemne pomoči ter osebnih sti-
kov, ki se tu spletajo;
-	trgom, skupino nastanitev oz, prebivališč, povezanih z neko
dejavnostjo, kar v pravem pomenu besede tvori skupnost. To
je "konkretno prostorsko področje, ki predstavlja živo živ-
ljenjsko sfero za vsakogar". Prostor je urezan po meri pešca,
v njem najdemo sredstva kolektivne opremljenosti skupnosti
/équipements collectifs communs/;
-	četrtjo, ki je dvakratno razmejena: tudi četrt je prostorsko
opremljena in dostopna pešcem, pri tem pa se konstituira na
subkulturi in predstavlja značilen izsek v družbeni strukturi,
izsek, ki lahko seže celo do določene institucionaliziranosti
v smislu lokalne avtonomije;
-	mestom, ki se postavlja kot združitev posameznikov in skupin
zia višji ravni, medtem ko pa megalcpola predpostavlja razgrni-
41
tev prvotnih enot in s tem morda naznanja strukturiranje lokal-
nega življenja na drugih osnovah.
Toda celo pri tako razdelani kategorizaciji kot je Ledrutova mo-
ti stalno izrekanje рот-fezanobti med določenim prostorom in dolo-
čeno kulturo, povezanosti, ki naj bi jo razodeval tip empirično
ugotovljive teritorialne kolektivitete, Vendar pa sam Ledrut,
potem ko je opredelil pogoje vznika teh četrti (46), ugotavlja,
da v toulouški anglomeraciji (47) skoraj ne obstajajo, in v ne-
kem drugem delu sklepa na polarizacijo družbenega življenja oko-
li dveh skrajnosti: mesta in stanovanjskega prostora, "Vmesne
skupine" v moderni družbi nimajo možnosti preživetja (48),
Pionirska raziskava, ki jo je izvedla Ruth Glass (49), predvsem
skuša razdvojiti ekološke meje od sosedskih enot in postavi
šestintrideset ekonomsko-socio-demografskih enot za slučaj preu?-
čevanega mesta. Vendar se zanje izkaže, da se razen petih ne u-
jemajo z družbeno rabo prostora. Dejansko je s pomočjo cele ba-
terije kriterijev mogoče razdeliti prostor v toliko enot, kot
si kdo želi. Vsak razrez pa že vsebuje neko propozicijo in se
potemtakem družbena specifika takih podenot ne daje sama po se-
bi. V primeru omenjene raziskave je zelo zanimivo ugotoviti zna-
čilnosti petih sektorjev, v katerih se prekrivata ekološka in
družbena specifika: gre za revne, izolirane in družbeno zelo ho-
mogene cone. Od takrat si Suzanne Keller prizadeva dokazati nad-
vse važno hipotezo o obratni korelaciji med lokalno družabnost-
jo, ki predstavlja del splošnega sistema interakcije, in obsto-
jem močne kulturne specifičnosti neke ekološke cone. Videti je
namreč, da se stanovanjska skupnost krepi ravno zaradi svoje
šibke zmožnosti za splošno družbeno pobudo. Prav tako je videti,
da občutek navezanosti na četrt odseva preje obče stališče v od-
nosu do življenjskih razmer kot pa do značilnosti obkrožajočega
okolja. (50)
Do podobnih rezultatov pridemo, če motrimo ponovno oživitev po-
42
lemike o čisti ekološki specìfiki novih predmestnih stanovanj-
skih celot. Tako na primer Walterja T. Martina študija o ekolo-
giji "suburbov" v ZDA razločuje med potezami, ki so lastne sta-
novanjskim conam, in med onimi, ki so izpeljane iz njih (51)*
Vse, ki pripadajo nrvi sk^ini, sc navadne očitne ekološke res-
nice: lokacija zunaj mestnega osredja, pomembuost izmeničnih mi-
gracij, manjša velikost, nižja zgoščenost. Še več - izpeljani
dejavniki kot so prevladovanje mladih družin z otroki, raven
"srednjerazrednosti", določena družbena homogenost, izvirajo
predvsem iz selektivne migracije, ki je osnova oblikovanja teh
con. Gre torej bolj za "pomaknjene odseke" družbene strukture
kot pa za lokalne kolektivitete, ki bi se strukturirale glede
na določeno rabo prostora.
Enaka odkritja najdemo tudi v obilni literaturi o ameriških
■suburbih", še posebej v klasičnih študijah Dobrinerja (52) in
Taueberja (53)« Vendar bomo bralcu prizanesli z njimi.
V Franciji je raziskava Paula Clerca v blokovnih soseskah poka-
zala glede na podobe, ki jih o njih v glavnem imamo, osupljiv
rezultat: majhno razliko med družbeno-ekonomsko sestavo sosesk
in urbanih anglomeracij, na katere mejijo - razen glede deleža
"malih podjetnikov" /patrons/, ki jih je v blokovnih soseskah
veliko manj, in glede deleža srednjih kadrov, ki jih je več (54).
Ali je treba sklepati na družbeno nepomenljivost sosesk? To bi
bilo prehitro. Že dejstvo, da se na omejenem prostoru koncentri-
ra poprečni presek neke anglomeracije - v resnici se razgrinja
preko široke diferenciacije - je samo po sebi pomenljivo. Po dru-
gi strani pa bi bilo treba skladno z opozorilom, ki sta ga dala
Chsmboredon in Lemaire (55)» razločiti višji sloj prebivalstva,
ki se obnavlja in mu je blokovna soseska le etapa pri družbenem
napredovanju, od tistega prebivalstva, ki tam stalno ostaja in
tvori družbeno osnovo okolje razmerij (milieu de relation). S
tes pa že presožemo ekološko specifiko sosesk - uvedemo jih v
določen družbeni proces, ki pa ga je treba šele opredeliti«
43
Iz tega razloga ohranjamo dvom ob Chombart de Lauwovem opredel-
jevanju četrti kot prvinskih enot družbenega življenja, enot,
ki "se prikažejo pazljivemu opazovalcu" in o katerih "pričajo
obnašanja prebivalstva in njegovo jezikovno izražanje" (56).
Četrti, za katere je po Ch. de Lauwu videti, kot da se struktu-
rirajo hkrati okoli družbeno-ekonomske prostorske opremljenosti
in krajev srečevanja, zlasti kavarnic, niso ekološke danosti
niti ne na anglomeraciji utemeljene urbanistične cone, ki bi
jih zlagali ene k drugim kot dele sestavljanke. "V resnici ob-
stajajo samo na sektorjih, kjer je življenjska raven precej niz-
ka", pravi isti avtor (57). Pravzaprav jüi proizvede določena
situacija in četrtna skupnost je videti kot posledek neke kombi-
nacije družbenega življenja, delovnega življenja in položaja v
proizvodnih odnosih ter v potrošniških odnosih. Oboji odnosi so
povezani skozi določen prostor - na nekako tak način, kot ga
razvije Henri Coing pri opisu podobe neke pariške četrti, ruše-
ne zaradi obnove (58).
Empiristična razprava o obstoju ali neobstoju četrti v moderni
družbi ali pa razprava o morebitni pojavitvi novih družbenih ve-
zi v predmestnih stanovanjskih soseskah preprosto nimata nobene-
ga smisla, če ju zastavimo v zgoraj omenjenih izrazih. "Četrti"
ne odkrivamo, kakor da bi zagledali reko. Gradimo jih, zabeleži-
mo procese, ki vodijo do strukturiranja ali de strukturiranja
družbenih skupin v njihovi nastanitvi. To pomeni, da vlogo, ki
jo igra "prostorski okvir", integriramo v te procese in s tem
zanikamo prostor kot okvir ter ga vključujemo le kot prvino do-
ločene družbene prakse.
Tako dela Henri Lefebvre, ko po analizi skupnostne ideologije,
ki leži v osnovi "četrti, naravne enote družbenega življenja",
predlaga preučevati težnje urbanih enot, njih vztrajnost, nji-
hov razlet, njihovo reorganiziranje, ne pa otrdelih družbeno-e-
koloških oblik, ki jih že po opredelitvi ni mogoče zagrabiti.
Z eno besedo - bolj je preučevati prakso nastanitve kot pa eko-
44
logijo nastanišč (la pratique de l'habiter plutôt que l'écolo-
gie de l'habitat) (59)• Ideologija četrti se sestoji namreč na-
tanko iz tega, da oblike družbenega življenja obravnava kot z
nekim okvirom povezane naravne danostih
Enako kot se "urbana" ali "suburbana" kultura nenehno sklicuje
na neimenovano prostorsko specifičnost, je tudi tema o stanovanj-
skih enotah, na primer četrteh, predmestjih ipd., smiselna le
preko implicitnega povezovanja ekološkega konteksta s kulturno
vsebino. Zdi se torej, da je neposredna povezanost med družbeni-
mi in prostorskimi variablami v središču vsake problematike ur-
banih Subkultur.
4	v
3. Ali je družbeno proizvod specifičnega prostorskega okolja?
i
Teze o urbani kulturi postajajo vse bolj operativne, ko se spu-
ščamo od filozofije zgodovine k družbenemu raziskovanju. Pokaza»
ti skušajo povezanost določenih načinov obnašanja z ekološkim
kontekstom, ki jim je po kulturalističnih hipotezah osnova. Ta
vrsta raziskovanja ima dolgo zgodovino in še naprej ostaja pri-
vilegirano orodje "razlage s kovarianco", tega varuha mirne ve-
sti "empiričnega sociologa".
S tega vidika je analizo še toliko bolj zanimivo očrtati, ker
po eni strani v vsej jasnosti izraža načelo vzročnega odnosa
med prostorom in kulturo in po drugi strani služi znanstvenemu
utemeljevanju bolj splošnih teoretskih konstrukcij (znanstvene-
mu, ker gre pač za opazovanje).
Farrie in Dunham sta na primer v svoji klasični raziskavi o eko-
logiji deviantnosti v Chicagu poskušala preveriti Virthove teze
o neuravnovešajoči naravi urbane sredine. Pokazala sta, da se
stopnja duševnih bolezni postopoma znižuje s oddaljevanjem od
središča anglomeraoije. (60) Toda ta znana študija, ki so jo
kasneje povzemale in razširjale na druga področja desetine raz-
iskovalcev, recimo Marshall Clinard na področje analize krimina-
litete (61), je hi)* zasnovana na statistikah, ki so se nanaša-
le na javne bolnišnice. To je seveda takoj popačilo opazovanja,
kajti če v mestnem središču družbeno-ekonomska raven usmerja
prebivalstvo v javne bolnišnice, pa prihaja v predmestjih sred-
njega razreda do diversifikacije zaradi močnega deleža bolnikov
v privatnih klinikah, s čimer se seveda zniža stopnja obolevno-
sti na tem sektorju. Še več - v pogledu "kriminalitete" so raz-
iskave na osnovi ekoloških kovariacij, za primer vzemimo Boggso-
vo, pokazale tesen odnos med stališčem do vladajočih norm in
družbenimi kategorijami (62),
Če ae spustimo na stanovanjsko raven, je določenost obnašanja
po stanovanjskih razmerah še bolj negotova. Udobnost stanovan-
ja in prenapolnjenost, ki jo treba prenašati, sta seveda družbe-
no pomenjljivi, toda tudi to pot ne gre za družbeni odnos. Po
sintetičnem opazovanju, ki ga je izvedel Ch, de Lauwe v razis-
kavi, ki je glede tega vprašanja že postala klasična (63), "je
očitno, da je kritično stališče do stanovanja bolj odvisno od
načina dodeljevanja stanovanj kot pa od arhitekturnega oprede-
ljevanja" (str, 77)•
Po drugi strani pa je v vsaki novih stanovanjskih enot, ki jih
je proučeval Ch, de Lauwe s svojo ekipo, način nastanjenosti
- sklop obnašanj torej, ki bi normalno morala kar najbolj nepo-
sredno utrpeti vpliv habitata - za različne družbene skupine
močno različen. Ali to pomeni, da nima razmestitev stanovanjske-
ga prostora nikakega vpliva na način življenja? Nikakor ne! Od-
nos med habitatom in nastanitvijo poteka preko zapletene pove-
zave med posebnimi družbenimi značilnostmi prebivalca in simbol-
no ter funkcionalno vsebino stanovanja, kar nas oddaljuje od
vsakega poskusa, da bi subkulturo razlagali z obliko habitata.
četudi je ekološki determinizem v svojih najbolj prvinskih ob-
likah že krepko presežen, pa se je urbani kulturalizem okrepil
46
s pomočjo vrste študij, ki so postavljale določeno prostorsko
okolje kot pojasnilno za specifično življenjsko okolje, najsi
bo to v proizvodnji "tradicionalne" skupnosti v četrteh nekda-
njih urbanih jeder ali pa v proizvodnji novega načina življenja
v velikih primestnih stanovanjskih celotah - z novim načinom živ-
ljenja gre razumeti sloviti anglosaksonski "suburbanizem"•
Eno najboljših pričevanj tega vidika je, na primer, tehnično
brezhibna raziskava, ki jo je izvedla Sylvia F. Fsya o sistemu
sosedskih razmerij v treh različnih kontekstih - v neki središč-
ni newyorški četrti, v mestnem obrobju in v primestju (64). Opa-
zovala je sedem variabel, ki bi mogle razložiti razlike v obna-
šanju: spol, starost, stan, izobrazba, čas bivanja v četrti,
izvor in velikost izvorne skupnosti (respondentov)• Opazovanje
prikazuje, da skladno s klasičnim modelom "srednjega razreda"
pomembnost sosedskih odnosov narašča, ko se prostorski kontekst
približuje primestju. Od tod sledi izpeljava nasprotja med "ur-
banim" in "suburbanim" kulturnim modelom.
Seveda pa bi mogli navesti dosti drugih opazovanj, ki vodijo do
prav nasprotnih rezultatov. Na primer Rossovo študijo dveh sta-
novanjskih predelov v taistem New Torku - enega v mestnem osred-
ju in drugega na obrobju. Avtor ugotavlja, da so razlike v živ-
ljenjskem stilu povezane predvsem z notranjimi razlikami v vsa-
kem predelu, odvisnimi od družbenih značilnosti in starostnih
razredov (65)•
Problem ni v tem, da bi se odločali v enem ali v drugem smislu.
Raznovrstnost položajev prav lepo ustreza celoti potekajočih
družbenih procesov, katerih konkretni spleti vodijo k različnim
načinom obnašanja. To igro sta skušala zajeti Villmott in Young
v svojih primerjalnih raziskavah med neko delavsko četrtjo in
nekim primestjem srednjega razreda v Londonu. Končala sta pri
kontinuumu, ki sega od modela skupnostnih odnosov do vljudne in
površinske družabnosti. Eno skrajnost predstavljajo delavci, ki
47
prebivajo v delavski četrti, drugo skrajnost pa srednji razred,
ki prebiva v primestju. Med obema se nahajajo delavci, ki biva-
jo v tem istem primestju. (66)
Interakcije med dvema vrstama determinant pa ne pomeni, da pri-
poznavamo specifičnost prostorskega okvira kot takega. Sociolo-
ško je mogoče dojeti dejstvo, da nekdo prebije v stanovanjski
enoti, kjer je določena družbena skupina večinska, kot obstoj
družbene subkulture, povezane z vladajočo skupino, ne pa s pro-
storskim okvirom; ta skupina, ki se postavlja za referenčni kul-
turni sistem zadeva na obnašanje manjšinske skupine (67)* Konč-
no se zdi, da imajo odločilen vpliv variable družbene pripadno-
sti in k njim sodeči pojavi kondenzacije, distribucije in inter-
akcije. Že citirana Ledrujeva raziskava velikih sosesk v Toulou-
su in Whytova opažanja v stanovanjskem predelu Park Foresta v
čikaški regiji (68) kažeta pri razvoju določene vrste neposred-
no z družbenimi značilnostmi prebivalstva povezanega obnašanja
na bistveno vlogo družbene homogenosti. Ko se takšno obnašanje
enkrat izoblikuje, začne odigravati svojo vlogo prostorska kon-
centracija, ki krepi vzpostavljen sistem razmerij.
Ion Dragan v nekem drugem kontekstu v zanimivi študiji nove če-
trti "Orisana" v romunskem mestu Slatina razkriva globoko di-
ferenciacijo sistema obnašanja različnih družbenih skupin zno-
traj iste (stanovanjske) celote. Ugotavlja odvisnost med pomemb-
nostjo sosedskih odnosov in neposrednim ruralnim izvorom migran-
tov, kar ponovno podpira trditev o kulturni specifičnosti druž-
benih skupin in nasprotuje zvezi med sosedskimi odnosi in urba-
nim načinom življenja. Primestno prebivalstvo mestnega porekla
namreč dosti manj živi sosedska razmerja. (69)
Številne raziskave "življenja v četrti" v Evropi in v ZDA prika-
zujejo to družbenoskupinsko preddoločenost obnašanja, pri tem
pa so družbena skupine funkcije mesta, ki ga zasedajo v družbe-
ni strukturi (70). Med primeri omenimo osupljivo sliko diferen-
48
ciacije družbenega življenja znotraj istega urbanega okolja:
Ch« L* Mayerson je naredil posnetek vsakdanjega življenja dveh
mladeničev, ki sta v centru New Yorka prebivala nekaj metrov na-
razen, vendar pa je bil eden Portoričan, drugi pa sin premožne
družin* iz srednjega razredac (71)
Tudi kadar je stanovanjski predel z ekološkega vidika strogo op-
redeljen, kot v primeru "marginalnih" skupnosti na obrobju ve-
likih latinsko-ameriških mest (včasih tudi v centru, recimo v
Riu), družbeno razlikovanje razbije kulturne norme na toliko
segmentov, kot jih razvije razlikovanje« Le primer: raziskava,
ki jo je o ogromnem marginalnom predelu 'Manuel Rodrigez' v San-
tiagu izvedel CIDÜ pokaže, da "vsaka od subpopulacij, ki se med
sabo razlikujejo po svojih virih sredstev in po zaposlitvi, iz-
raža različne življenjske standarde, različne vrednostne usmerit-
ve in razne stopnje družbene participacije" (str« 31)* Še več -
najbolj ljudski sloji izkazujejo, v nasprotju s takoimenovanim
zakonom povezanosti lokalne participacije z modelom obnašanja
"srednjega razreda", večjo medsebojno kohezijo in višjo raven
družbene in politične mobilizacije kot pa srednji razred« (72)
To ne pomeni, da je zgostitev določenih družbenih značinosti na
nekem prostoru brez vpliva in da ne more biti sovisnosti med ne-
ko ekološko osnovo in kulturno specifiko« Severnoameriški "slu-
mi" in "geta" so konkreten dokaz pomembnosti organizacije pro-
stora pri krepitvi sistema obnašanja (73)« Da bi se takšni učin-
ki lahko manifestirali, je najprej potrebna družbena proizvod-
nja določene kulturne avtonomije« Proizvodnja pa je odvisna od
mesta, ki ga ima v proizvodnih odnosih, v institucionalnem si-
stemu in v sistemu družbenega razslojevanja« Razen tega je tudi
način sam, s katerim ekologija poudarja proizvedene kulturne po-
sledice, korenito določen« 7 primeru ameriških slumov je rasna
diskriminacija dvojna« Po eni strani se izraža preko porazdelit-
ve "subjektov" v družbeni strukturi, po drugi strani pa preko
razdeljevanja stanovanj in opreme v prostoru« Kulturna spec if i-
49
ka slumov torej i?vira iz opisane korespondence in iz pomena,
ki ga skozi posebne organizacijske razmere razrednega boja v
ZDA prevzema na področju družbenih odnosov,
Епако so tudi klasične raziskave, ki so pos&uš&le dokazati zve»
zo med stanovanjsko bližino in izbiro partnerja, privedle do u-
gotovitve, da obstaja določen vpliv prostorske bližine, kolikor
namreč ta povečuje verjetnost interakcije, toda znotraj kultur-
ne opredelitve parov« Opredelitev sama pa je določena s pripad-
nostjo različnim družbenim miljejem« (74) Haurice Imbert pride
do podobnih sklepov (75)* Pokaže, kako prostorska oddaljenost
od kulturnih središč krepi s socioprofesionalno pripadnostjo,
izobrazbo in družinskim položajem determinirano družbeno razli-
kovanje«
Četudi lahko prostorske oblike preko interakcije družbenih kom-
ponent, ki se spajajo v njih, poudarjajo ali preusmerjajo neka-
tere sistema obnašanja, pa njihovi učinki niso neodvisni in po-
temtakem ni sistematične vezi med različnimi urbanimi konteksti
in načinom življenja« Kadarkoli ugotovimo neko vez takega tipa,
gre prej za začetno točko raziskovanja kot pa za pojasnjevalni
dokaz« Specifične urbane miljeje je treba v nasprotju s staro
tradicijo urbane sociologije razumeti kot družbene produkte in
zvezo prostor-družba je treba postaviti kot problematično, raje
kot predmet raziskovanja kakor pa kot osišče razlage raznovrst-
nosti družbenega življenja« (76)
4« Ali družbene vrednote proizvajajo specifična stanovanjska
okolja?
V istem razmerju kot so raziskovanja pokazala, da ima ekološki
kontekst pri določanju kulturnih sistemov drugotno vlogo, je
prihajalo do preobrata pri postavljanju problema« Močan intelek-
tualni tok se je usmeril k pojmovanju bivanjskih okolij kot spe-
cifikacije norm in vrednost, ki jih uveljavlja v vsakem konteka-
50
tu prevladujoča družbena skupina. Tako bi ponovni imeli "urbane
subkulture", le da bi to pot njihova specifičnost izhajala iz
dejstva, da vsaka rasna skupina izbere in proizvede nek prostor
v skladu s svojo vrsto obnašanja.
Gist in Fava v svojem sklopu o znani problematiki nove ameriške
"suburbane" kulture sodita, da ta resnično obstaja in da izraža
globoko reorganizacijo sistema vrednot ameriške družbe. Protes-
tantska individualistična in puritanska etika evoluira k globo-
ko hedonistični "družbeni" etiki, osredotočeni na družabnost.
Novi sloji srednjega razreda - nosilci vrednot "potrošniške druž-
be" - poseljujejo predmestja in zato naj bi ta bila najbolj pri-
meren kraj izražanja za tak stil življenja. (77)
Vendell Bell gre še naprej: po njem je ekološka oblika predmest-
ja neposredno odvisna od novih vrednot srednjih slojev. Te med-
sebojno odvisne vrednote bi bile treh vrst: pomembnost družin-
skega življenja, profesionalna kariera, ki jo narekuje urejena
navzgor usmerjena mobilnost, zanimanje za potrošnjo. Predmestja
naj bi tako na ravni simbolnega kot na ravni instrumentalnega
ponujala ustrezne razmere za uresničevanje teh načinov obnaša-
nja. Nič čudnega, če je odtlej nova kultura "suburbana". (78)
Ta vidik sta z veliko večjo močjo razvila Melvin in Carolyn Web-
ber. Analizirala sta diferencialni odnos do prostora, odnos, ki
ga na eni strani vsebujejo vrednote intelektualne elite in na
drugi strani vrednote delavskega razreda. (79) Elit ina odprtost
v svet podpira "kozmopolitsko" vrsto razmerja do časa in prosto-
ra, to determinira močno stanovanjsko mobilnost in k množici raz-
merij odprt habitat. Nasprotno pa nemoŽnost predvidevanja prihod-
nosti in nuja opredeljevanja po obrazcu tukaj in sedaj zavezuje-
ta delavski razred k določenemu "lokalizmu" in h krepitvi stano-
vanjske skupnosti okrog izjemno čvrstih primarnih vezi. Različ-
ne vrste stanovanjskih okolij so torej neposreden ekološki izraz
vsaki skupini posebnih orientacij.
51
Mario Gaviria in njegovi sodelavci uspejo z odlično raziskavo
o obrobni četrti Gran San Blas v Madridu (80) v povsem drugač-
nem kontekstu pokazati, kako v realizaciji 52 000 prebivalcev
velikega naselja skrito prisotna zamisel družbenih odnosov (v
tem primeru gx-e ¿a urbanski paternal i* cm falangi stičnih sindi-
katov) neposredno določa strukturo in delovanje naselja. Kot
poudarja raziskovalno poročilo, gre za "zamisel v celoti delav-
ske četrti, družbeno diferencirane s prostorcm, postavljene v
bližini industrijskih predelov, četrti, v kateri vse ulice nosi-
jo imena poklicev in delovnih opravil, četrti z delavsko večino,
•kjer so vse javne zgradbe narejene po načrtih sindikatov*^ in
v kateri so opravili arhitektonski razpis za postavitev spomeni-
ka v čast "med vojno padlemu proizvajalcu"*3^ - takšna zamisel
je nabita sociološkega pomena.
Zamisel je terenski odraz razredno razdeljene družbe, ki je pro-
storsko diferencirana na planski način: tu industrijske cone,
tam sindikalna stanovanja, delavsko prebivalstvo, "spomenik pro-
izvajalcu". Pri tej obliki urbanističnega razvoja prihaja do tve-
ganja, da se izkaže kot presenečenj polna" (str. 104).
Gran San Blas očitno predstavlja mejni primer, in sicer toliko,
kolikor neko družbeno pojmovanje celote le redko na tako nepos-
reden način oblikuje stanovanjski prostor. Še več - mogli bi re-
či, da izraža specifičen družbeni odnos neposredne prevlade bi-
rokratske institucije, ki razpolaga z vsemi sredstvi glede habi-
tata, nad prebivanjem (delavcev). To stanovanjsko okolje pravza-
prav izvira iz ne zmeraj harmoničnega stika med okvirom, pred-
videnim z določeno politiko habitata, in družbeno prakso prebi-
valcev.
V resnici pa neizogiben razpon med sistemom proizvodnje prosto-
ra, sistemom proizvodnje vrednot in povezavo obojih v družbeni
Spomnimo se, da gre za fašistične sindikate, edine legalne v
Španiji (pred padcem Franka).
■V španski državljanski vojni: gre za še eno fašistično insti-
tucijo.
52
praksi onemogoča umestnost hipotezam, ki obravnavajo stanovanj-
ska okolja kot preprosto projekcijo vrednot vsake skupine. Druž-
ba dejansko ni čisti izraz kultur po sebi, temveč bolj ali manj
protislovna artikulacija interesov in potemtakem družbenih agen-
sov, ki nikoli ne nastopijo sami po pebi, ampak vedno in tkrali
v odnosu na kakšno drugo stvar. Prav tako pa stanovanjski pro-
stor tudi ni list, na tafcerega bi preprosto odtisnili vzorec druž-
benih vrednot. Po eni strani je zgodovinsko konstituiran, po
drugi pa včlanjen v celoto družbene strukture in ne samo v ideo-
loško instanco.
Kadar torej obataja precizna korespondenca med vrednotami skupi-
ne in stanovanjsko skupnostjo kot družbeno in ekološko enoto,
gre še enkrat za poseben družbeni odnos, ki ni podan le s pre-
prostimi notranjimi značilnostmi skupine, ampak izraža nek druž-
beni proces - tega je tedaj pač treba ugotoviti.
Tako tudi "družbenih urbanih okolij" ne moremo imeti za ekološ-
ko-družbeni okvir, ki bi ga proizvajale neki družbeni skupini,
frakciji ali razredu lastne kulturne vrednote. Kadar pa obstaja-
jo, v svoji specifičnosti predstavljajo določen položaj, katere-
ga pomen je zmeraj potrebno odkriti z analizo.
Še več - pred odkrivanjem obstoja ali dokazovanjem neobstoja lo-
kaliziranih vrst družbenih razmerij bi bilo potrebno razkriti
procese artikulacije med "urbanimi enotami" in sistemom proiz-
vodnje družbenih predstav in praks. Zdi se, da je to teoretski
prostor, ki ga konotira problematika stanovanjskih okolij,
XXX
Jfarsikatero v tem poglavju predstavljeno opažanje in dokazovanje
je bilo lahko videti prvinsko in zdravorazumsko. Ali je bilo po-
trebno s toliko trdovratnoatjo spominjati na to, da
1. ni z dano obliko organizacije prostora povezanega kulturnega
53
sistema, da
2. tip razvoja teritorialne kolektivitete ne določa družbene
zgodovine človeštva in da
3« prostorsko okolje ni osnova posebnostim obnašanja in zastopan
nja'f
Z vdanim molčanjem o teh digresijah bi podcenjevali moč in vpliv
urbane ideologije, njeno moč sklicevanja na vsakdanje življenje,
njeno zmožnost poimenovanja pojavov s termini izkustev vsakogar,
njeno zmožnost nadomeščanja razlage. Na teh temah se je utemel-
jila urbana sociologija, nanje se opirajo kulturniške analize
razvoja, v njih si iščejo navdiha govori moralistov in politi-
kov „ uporabljajoč Široko lestvico registrov. Teoretiki "kultur-
ne revolucije" zahodnega malomeščanstva krpucajo (ta) mit, da
bi svojim tezam o mutaciji naših družb dali "materialni temelj"»
In na koncu poglavitno: obdelava problema odnosa "urbanega" do
ideološkega sistema je terjala predhodno teoretsko razmejevanje
tako nejasnega terena.
S tem, ko smo identificirali teoretsko vprašanje, h kateremu nas
navaja problematika "družbenih urbanih okolij", še nismo prav
nič napredovali pri njegovi obdelavi. Proučevanje včlenjanja
ideološke instance v specifičnost urbanih enot pušča bistvo te-
žave v nejasnosti. Kajti četudi ideološko raven kljub vsem nje-
nim težavnostim teoretsko relativno lahko spoznamo in opredeli-
mo, pa se vprašamo, o čem pravzaprav govorimo, ko gre za "urba-
ne enote"? Odnos med "ideologijo" in "urbanim" in preko tega
med 'Ideologijo" in "prostorom" ne moremo proučevati, ne da bi
predhodno poglobili družbeno vsebino "urbanega", torej ne brez
analize urbane strukture.
Prevedel: C.B.
prevedeno po: Manuel Caetells, La Question urbaine, Maspero,
Paris, 1977, str. 101-149.
54
OPOMBE
M« Castells, "Théorie et ideologie en sociologie urbaine",
Sociologie et Société, t. 1, no 2, 1969, str. 171-191.
2.	r.H.Mann, An Approach to Urban Sociology, Hcutledge and Ke-
gan, London, 1965.
3.	G. Simmel, "The Metropolis and Mental life", v K.Wolff,
The Sociology of Georg Simmel, The Free Pres of Glencoe,
1950.
4.	0. Spengler, The Decline of the West, del II, G. Allen and
Unwin, London, 1928.
5.	Tekst M. Webra Mesto, prvič objavljen 1905, v resnici pa
sestavni del Wirtschaft und Gesellschaft, je bil večkrat
interpretiran kot ena prvih formulacij teze o urbani kultu-
ri. Tekst močno specificira ekonomske in politične pogoje
upravne avtonomije, kar je po Webru značilnost mest, in me-
nimo, da gre za zgodovinsko lokaliziranje urbanega v nasprot-
ju z evolucionističnimi tezami kulturaiističnega toka, po
katerih sta urbanizacija in modernizacija ekvivalentna poja-
va.
6.	B.E.Park, "The City: Suggestions for the Investigation of
Human Behavior in the Urban Environment", R.E.Park, E.W.Bur-
gess, R.D.Mc Kenzie, The City, The University of Chicago
Press, 1925.
7.	L. Wirth, "Urbanism as a Way of Life", American Journal of
Sociology, XLIV, julij 1938, str. 1-24. Izbor Wirthovih del
v zbirki tekstov: On Cities and Social Life, The University
of Chicago Press, Chicago, 1964.
8.	R. Redfield, "The Folk Society", American Journal of Socio-
logy, januar 1947, etr. 294. R. Redfield in M. Singer, "The
Cultural Role of Cities", Economic Development and Cultural
Change, p. IV, 195** Predvsem pa R. Redfield, The Folk Cul-
ture of Tucatan, University of Chicago Press, 1941. H. Mi-
ner, "The Folk-Urban Continuum", American Sociological Re-
view, zvezek 17, oktober 1952, str. 529-537.
9.	0. Lewis, "Tepoztlan Restudied. A Critique of The Folk-Urban
Conceptualization of Social Changes", Rural Sociology, zve-
zek 18, 1953, etr. 121-134.
10. R. Dewey, "The Rural-Urban Continuum: Real but Relatively
Unimportant", Amer loan Journal of Sociology, zvezek LXVI 1,
julij I960, str. GO-67.
55
11.	S. Greer, The Emerging City, The Free Press of Glencoe, 1962.
12.	J. Dhooge, "Tendances actuelles en sociologie urbaine", So-
cial Compas, zvezek 8, št. 3, 1961, str. 199-209.
13.	N. Anderson, "The Urban Wey of Life", International Journal
of Compilative Sociology, zvezek 3» sc. 2, 1932, str. 1?>-
-183.
14.	Stanley S. Guterman, "In Defense of Wirth's Urbanism as a
way of Life", American Journal of Sociology, zvezek 74, ma-
rec 1969, str. 492-499.
15.	O.D.Duncan, A.J.Reise, Social Cheracteristics of Urban and
Rural Communities, New Tork, J. Wiley, 1956.
16.	O.D.Duncan, Reiss, ibid.
17.	G. Sjoberg, "Cities in Developing and in Industrial Societies:
A cross-cultural Analysis", v Ph.Hauser in Leo F. Schnore,
ibid., 1965, str. 213-265.
18.	R. Ledrut, Sociologie Urbaine, PUF, Paris, 1968.
19.	M. Weber, ibid., 1905.
20.	L. Riesman, The Urban Process, Free Preess, New York, 1964.
21.	Po analizah N. Pouiantzasa o družbeni določenosti pravnega
in ideološkega statusa državljana, v Pouvoir politique et
classes sociales de l'Etat capitaliste, Maspero, Paris, 1968
str. 299 in naprej.
22.	D. Lerner, The Passing of Traditional Society, Free Press,
New York, 1958.
23.	Commisariat Général au Plan, Les villes: la société urbaine,
A. Colin, Paris, 1970.
24.	H. Lefebvre, Du rural à l'urbain, Anthropos, Paris, 1970.
25.	H. Lefebvre, Le droit Д la ville, Anthropos, Paris, 1968.
26.	H. Lefebvre, La révolution urbaine, Gallimard, Paris, 197o.
27.	H. Lefebvre, "La ville et l'urbain", (izšlo bo v reviji
Espaces et Sociétés).
28.	UTOPIE, Urbaniser la lutte de classes, Paris, 1970.
29.	S. Keller, The Urban Neighborhood, A Sociological Perspecti-
ve, Random House, New York, 1968; koristen razrez problema-
56
tike glej tudi v: D. Popenoe, "On the Meaning of Urban in
Urban studies", Urban Affairs, Quarterly, VI, februar 1963.
30.	Guterman, navedeno, 1969.
31.	W.H.Dobriner, "Local and Cosmopolitan aa Contemporary Sub-
urban Character Types"; W.H.Dobriner (založnik), The Subur-
ban Community, Putnom'з hew York, 1958.
32.	P. Willmott, M. Young, Family and Kinship in East London,
Routledge and Kegan P., London, I960; predvsem pa: Family
and Class in a London Suburb, Boutledge and Kegan P., Lon-
don, I960.
33.	M. Axelrod, "Urban Structure and Social Participation", Ame-
rican Sociological Review, februar 1956, str. 13-18.
34.	S.F. Eava, "Suburbanism as a Way of Life"? American Sociolo-
gical Review, XXI, februar 1956, str. 34-36.
35.	S. Greer in P.Orleans, "The Mass Society and the Parapoli-
tical Structure", American Sociological Review, 27, 1962,
str. 634-646.
36.	B.Berger, Working-Class Suburb, University of California
Press, I960.
37.	W. Bell, "Urban Neighborhoods and Individual Behavior", v
P. Meadow in Ephraim H. Mizburchi, Orbanism, Urbanization
and Change, Addison-Wesley Publiching Co., Reading Mass.,
1969, str. 120-146.
38.	F. Ferrarotti, Roma da capitale a periferia, Laterza, Rim,
WO.
39.	P.C.W.Gutkind, "African Urban Family Life and the Urban Sys-
tem" , Journal of Asian and African Studies, I, januar 1969,
str. 35-42.
40.	Sautter Gabrielle, Naissance de la vie sociale dans un nou-
veau quartier (Pontoise), Paris, 1963, str. 200.
41.	J.O.Retel, "Quelques aspects des relations sociales dans 1'
aglomération parisienne", Centre d'étude des groupes sociaux
L attraction de Paris sur sa banlieue, Les Editions ouvriè-
res, Paris, 1965*
42.	R. Ledrut, L'espace social de la ville, Anthropos, Paris,
1968, str. 137.
43.	P .H. Chambart de Lauwe, Paris, Essais, de sociologie, 1952-
1964, Les Editions Ouvrières, Paris, 1965, etr. 67.
»
57
P. Hatt, "The Concept of natural Area", American sociologi-
cal Review, XI, avgust 1946, str.423-427.
45* Re Ledrut, Sociologie urbaine, 1968; podobno tipologijo ur-
banih skupnosti v drugem kontekstu glej v R. Prankenberg,
Communities in Britain, Penguin Books, London, 1966.
46.	Ledrut, L'Espace social de la ville, str. 148.
47.	Ledrut, ibid., str. 275.
48.	Ledrut, Sociologie urbaine, 1968.
49.	R. Glass (založnik), The Social Background of a Plan: A
Study of Middlesborough, Routledge and Kegan P., London 1948.
50.	S. Keller, 1968.
51.	W.T.Martin, "The structuring of social relationships engen^
dered by suburban residence", W. Dobringer, The Suburban Com-
munity, New York, Putnam's, 1958.
52.	Glej celoto osnovne izdaja, ki jo je urejal Dobriner, 1958.
53.	K.E.Taueber in A.F.Taueber, "White Migration and Socioecono-
mic Differences Between Cities and. Suburbs", American Socio-
logical Review, V, str. 718 -729, 1964.
54.	P. Clerc, Grands ensembles, banlieues nouvelles, PUF, Paris,
1967.
55« J.C.Chamborodon in M. Lemaire, "Proximité spatiale et dis-
tance sociale dans les grand emsembles", Revue française de
sociologie, jmnuar 1970, str. 3-33.
56. Chombart de Lauwe, 1965.
57* Chombart de Lauwe, Des hommes et des villes, Payot, Paris,
1963, str. 33.
58.	H. Coing, Rénovation urbaine et changement social, Les Edi-
tions ouvrières, Paris, 1966.
59.	H. Lefebvre, "Quartier et vie de quartier", Cshiers de l'IAURP,
VII, Paris, marec 1967.
60.	R.E.L.Faris, H.W.Dunham, Mental Disorders in Urban Areas,
University of Chicago Press, 1939.
61.	M.B.Clinard, "A Cross-cultural replication of the relations
of urbanism to criminal Behaviro", American Sociological Re-
view, 25. april I960, str. 253-257.
58
62.	S.L.Boggs, "Urban Crime Patterns", American Sociological Re-
view, 1964, str. 522-529, 4.
63.	P.H.Chombart de Lauwe, Famille et Habitation, zv. II, CNRS,
Paris, I960.
64.	D.F. Fava, "Contrast in Neighbouring , New York city and a
Suburban Community", v W. Dobriner (zal.), 1958
65.	H.L.Ross, "Uptown and downtown: a study of middle class re-
sidential areas", ASR, 30, 2, 1965.
66.	Villmott in Young, I960.
67.	W. Bell in M.T.Force, "Urban neighbourhood types and parti-
cipation in formal associations", American Sociological Re-
view, XXI, 25-34.
68.	H.W. White, The Organization Man, Simon and Schuster, New
York, 1956.
69.	I. Dragan, Rythme de l'urbanisation et intégration urbaine
des migrateurs d'origine rurale, Communication au VII Con-
grès mondial de sociologie, Varna, 1970.
70.	Observadje glede Amerike v Beshers, Urban Social structure,
Free Press of Glencoe, 1962; za Anglijo v R.E.Pähl, Patterns
of Urban Life, Longmans, IO7O; za Francijo v Castels, "Ali
obstaja urbana sociologija?", Sociologie du travail, I, 1968.
71.	C .L. Mayerson, Two Blocks Apart, Holt, Rinehart in Winston,
New York, 196$.
72.	G. Munizaga in C. Bourdon, Sector Manuel Rodriguez: Estudio
de un sector habitacional popular en Santiago de Chile, CIDU,
Santiago, 1970.
73.	G.D. Suttles, The Social Order of the Slum, The University
of Chicago Press, 1968.
74.	Katz in Hill, "Residential Propinquity and Marital selection",
Marriage and family living, XX, februar 1958, str. 27-35.
75« M. Imbert, "Aspects comparés de la vie de loisir & Paris et
en banlieue", v CEGS, 1965*
76.	Glej zbirko del chocaške šole. objavljeno pod vodstvom E.W.
Bürgessa in D.J.Boguea, Contributions to Urban Sociology,
University of Chicago Press, 1964.
77.	N.P. Gist, S.F.Fava, Urban Society, Thomas Y. Crowell, New
York, 1964, str. 183-207.
59
78.	W. Bell. "Social Choice, Life Styles and Suburban Residence",
W. Dobriner, 1958.
79.	M.C.Webber in C.C. Weber, "Culture, Territorality and the
Elastic Middle", H.Wenworth Eldedgen Taming Megalopolis,
1967, zv. I, str. 35-53.
80.	M. Gaviria in sodelavci (Gran San Bias), Revista de Arquite-
ctura , Madrid, 1968.
61
UDK: 301.185.2 (-202): 711.4
Braco ROTAR
0 SEMIOLOGIJI SOCIOLOGUE URBANEGA
(Ob knjigah M. Castells, La question urbaine. Paris, 1972 in
M. Castells, Godard P., Monopelville. ParTi-Den Haag, 1974)
Za uvod splošaa ugotovitev: urbana sociologija ja v delih Manu-
ela Castellsa nedvomno dosegla določen vrhunec, vrhunec, ki ji
omogoča kapitaliziranje vsega področja urbanega, kakor ga arti-
kulira sociologija. Zaradi historično materialističnega postop-
ka - ki je, kot bomo videli, v tej sociologiji omejen z njenim
horizontom ia ki je postopek materialistične analize - je Cas-
tellsova sociolegija zmožna določiti epistemičae meje (proti-
slovja, paradokse, beline, vrzeli) empirističnih in spekulativ^
a ih diskurzov na področju urbanega (zlasti ekeloškega, kultura-
lističnsga in funkcionalističnega diskurza) in jih opredeliti
kot ideologije na mestu materialistične teorije urbanega. * Te
pomeni, da Castellsova analiza omogoča razumevanje teh diskur-
zov, takšno razumevanje, ki ne izhaja iz njih samih (ki ni tav-
tološko). Prav zato lahko trdimo, da je ta analiza v prvi vrsti
teorija teh diskurzov, da so ti diskurzi njen prvi spoznavni
predmet, skratkai pri branju "klasičnih" tekstov o urbanem ni
več mogoče mimo Castellsove analize, prav narobe, edino perti-
2
aentne branja mora potekati skezi te analizo.
Toda a tem, da Castellsovo sociologijo opredeljujemo kot višek
sociološke konceptualizacije urbanega, pravzaprav trdimo, da
je z njo dosežena neka meja: meja sociološkega analitičnega po-
stopka, ki izhaja iz spoznavnih predpostavk tega postopka, zla-
sti iz koncepta družbenega, pojaovanega (najpogosteje molče pred-
postavljenega) ket materialna resničnost področja družbenega,
kot najbolj temeljna determinanta družbenih pojavov. Ta postu-
lat povzroča zaprtost sociološkega epistemičnega polja za pro-
blematiko, ki teče skozi to socialne, za transverzalno proble-
matiko, ki postavlja vprašanje produkcije socialnega kot načina
62
presence. Prvi paradoks Castellsove analize je potemtakem ome-
jevanje zgodovinskomaterialistične analize na horizont prezen-
ce družbenega, medtem ko je historični materializara postopek,
ki je transverzalen glede na ravni prezence procesov, ki jih
analizira, se pravi producira. Ta zaprtost zadeva prek Castell-
sove sociologije urbanega sam spoznavni status sociološkega di-
skurza, zlasti še, ker je urbana sociologija pri Castellsu poj-
movana kot vsa sociologija.
Baven družbenega je pri njem postavljena kot izhodiščna in ma-
terialna realnost in to kljub pridržkom, ki jih formulira v zve-
zi z empirizmom. Ta realnost je sicer po empiričnih atributih
razdeljena na razrede - to delitev obvladuje antagonizam med
temeljnima razredoma - in frakcije teh razredov, ni pa analize
produkcije ("konstitucije") tega socialnega, ki bi se odpirala
v problematiko strukture družbeno ekonomske formacije, ki je
nekaj drugega od problematike-evidence družbene prezence v da-
ni konjunkturi, se pravi, v problematiko strukture, ki prek di-
alektične mašinerije - to mašinerije je mogoče formalizirati
in opredeliti njeno logiko - doleča in producira delitve in pro-
cese, ki tvorijo raven družbene prezence. Skratka: v Castaliso-
vam tekstu, ki ga lahko v tem ožiru imamo za paradigmo sociološ-
kih postopkov, ni materialistične analize družbene prezence,
takšne analize, ki bi samo raven prezence razkrila kot učinek
in obenem kot sistem prikrivanja-tistega, kar jo - tako prikri-
to - "konstituira", tj. permanentno producira in kar omogoča,
da je družbene zmeraj že simbolno; manjka eksplicitiranje "kon-
kretne" določenosti z načinom produkcije, vse to pa omogoča -
s tem, da drugo onemogoča - Castellsovemu diskurzu, da postuli-
ra eno raven simbolnega kot označevalec druge ravni simbolnega,
družbeno prezenco kot resnice urbane "strukture", vsebino kot
določevalko formalnega.
Postulati Castellsove sociologije niso preprosto napačni - če
hočemo slediti materialistični analizi, se moramo zlasti varo-
63
vati sleherne jurisdikcije, saj bi пав takšno ravnanje odvzelo
mesto, od koder je možna analiza« Prav nasprotno, ti postulati
so v določeni ideološki konjunkturi pravilni, natančneje: us-
trezni, se pravi adekvatni« Obenem pa prav zaradi te ustrezno-
sti zaustavljajo analizo, še preden je "prispela" do materiali-
stične problematike (nekako tako, kot če bi Marx ustavil anali-
zo kapitala rekoč, da je realnost kapitala, ki kapital določa
denar ali menjalna vrednost).
Vprašanje pravilnosti ali nepravilnosti spoznavnih postulatov
je mnogo zapleteaejše od ugotavljanja napak: v igro postavlja
sociološko epistemologije, njeno diskriminativno logiko zamol-
čanja, prezrtja, skratka ves sistem sociološkega zatrtega ( v
sociologiji, s sociologijo zatrtega), ki je konstitutivni nega-
tivni pol seciološke pozitivnosti in ki ga lahko s splošnim iz-
razom imenujemo prav produkcija sociološkega družbenega«
Manuel Castells se te težave na določen način zaveda: večkrat
poudarja omejenost empiričnega raziskovanja urbane strukture«
Teda, ko izvaja dedukcije iz empiričnih podatkov, prezre, da
se tudi njegova analiza pravzaprav giblje na ravni teh podatkov,
čeprav v drugem, toda kljub temu empiričnem okviru; prezre, da
postopek njegove analize ni pridobivanje definicij, temveč spo-
stavi janje ekvivalenc, da gre za gibanje v krogu, ta cirkulaci-
ja diskurza pa je circulus vit io sus sociologije« Sprememba lek-
sike ne odpravlja tavteloškosti, sociološki diskurz se s tega
aspekta izkaže sa žargon, za variante drugega diskurza z drugo
leksike, teda z iste seaantiko, za varianto diskurza politične
ideologije, ki ji žargon daje konotacijo vede«
Deločenast različnih leksik (žargonov) z isto semantike je vzrok
za to, da sociološki diskurz ne more koncipirati simbolnega kot
reprezentacije (zastopanja) nečesa drugega v istem, temveč zme-
raj kot homologijo, kot edsev, kot pesaetek podobnega« To bi
lahke imenovali sociološki mimetizem« Prepoznavanje, ki se ta-
64
ko dogaja, lahko opredelimo kot prikrivanje drugoati drugega»
Ta mimetizem je pravzaprav zelo klasičen idealistični postopek,
ki producira že trivialne ideološke dvojice, kakšne so teori-
ja/praksa, forma/vsebina, ideologija/resničnost itn. itn.
VeČina vprašanj, ki so nezastavljena vprašanja Castellsove so-
ciologije, postane docela očitna v svoji nezastavljanosti na
ravni njegove semiologije, ki jo skuša konceptualizirati iz so-
ciologije. To vključevanje semiologije v konceptualno polje so-
ciologije reducira semiotiko na semantiko oziroma na ugotavlja-
nje strukture vsebine, ki ima tedaj vlogo matrice, ki generira
vse "formalne" ali "simbolne" organizacije. Z drugimi besedami:
meje sociološkega diskurza so najj sinej še v sociološki konceptu-
alizaciji "strukturalizma" oziroma semiologije, ki reducira ta
"strukturalizem" oziroma semiologijo na tisto, kar zares je v
določenih ideoloških okoliščinah, prezre pa implikacije, ki vo-
dijo v drugo vrsto spoznavnega postopka, v spoznavanje drugega.*
Semiologije se v sociološki konceptualizaciji izkaže za drugi
žargon, katerega posebnost je bolj formalizirana leksika z is-
tim, tj. sociološkim konceptualnim poljem. Takšno branje semio-
logije najbrž določa narava sociološkega diskurza, ki tudi se-
be - de facto - koncipira kot znanstveni ali strokovni žargon
politične ideologije. Tako je semiologije dejansko za sociolo-
gijo nezanimiva in se z njo ne more "okoristiti", kolikor ni
zmožna postaviti pod vprašaj lastnih predpostavk, kolikor ni
zmožna zapopasti in izrabiti mejnih situacij svojega diskurza,
in se nato lotiti predpostavk "klasične" ali "strukturalistič-
ne" semiologije. Ker se nekaj takega v Castellsovem besedilu
kljub odporom spoznavnega horizonta, ki mu diskurz pripada,
vendarle dogaja, je to razlog več, da se posvetimo prav "semio-
leškim" poglavjem njegovih knjig.
Poleg tega je urbana sociologija za materialistično teorijo oz-
načevalne prakse na svoj način zanimiva že zato, ker je prisi-
65
ljena nekako interpretirati oz. obvladati tudi za empirični pri-
stop nespregledljivo področje "urbane simbolike" ali "znakov".
Zanimiva je prav kot diskurz, ki "ne ve" za svojo sproduciranost
in za način svojega produciranja ter za mesto, od koder se edi-
no lahko izjavlja kot jurisdikcija družbenega, ki temelji na ti-
stem, česar ne koncipira, kar izključuje iz svoje tematizacije
(ker bi to tematiziralo njegovo problematiko) in česar "ne razu-
me". Zato mora semioloäki formalizem izpeljati Iz same sebe,
ga producirati kot lastno podvojitev, kot čudaSko metaforo ne-
kakšne sociologije kulture. Kultura pa je pri tem polsakralno
"področje" sociologije, ki v veliki meri uhaja sociološki sis-
tematizaciji, tako da je prav s področja "kulturnih pojavov",
zlasti umetnosti, največ mejnih tekstov sociologije. Z drugimi
besedami: semiologija je za Castellsovo sociologijo najprej raz-
širitev lingvističnega "instrumentarija" na področje družbenega,
šele v odlogu (ki je deloma zaznamovan z drugo knjigo) se ji
kaže kot možnost preboja spoznavnega horizonta, za kar pa socio-
logija nikoli "nima časa" ali "priložnosti" (v Monopolvillu pra-
vi "žal" ali "na nesrečo"). Y prvi etapi je semiologija zanimi-
va le toliko, kolikor omogoča formalizacijo tj. obvladovanje
empiričnega področja feimbolike", ki se tradicionalno sociološ-
kemu diskurzu izmika na obrobje družbenega - to marginalizaci-
jo seveda lahko iz neke druge pozicije razumemo kot izrivanje
lastne problematike in kot reševanje lastne kože.
Prikazen Lévi-Straussa ali problematika znaka po sociološko
Mesto, pojmovano kot govorica družbe, ki jo je m, goče razbrati
iz "kamnitih sledov" te družbe, po mnenju Manuela Castellsa re-
ducira družbeno akcijo na govorico, družbene odnose pa na komu-
nikacijski sistem.5 To je po njegovem nasledek razcepa prezen-
ce na označevalec (organizacija urbanega) in na označenec (or-
ganizacija družbenega). "Ideološka premestitev, izvršena v tej
perspektivi, je v tem, da preidemo od metode opažanja sledov
družbe v njenih učinkih v organizaciji prostora k organizacij-
66
skemu načelu, deduciranemu iz seznama formalnih izrazov, kakor
da hi družbena organizacija bila kod, urbana struktura pa sku-
pek mitov. V tej perspektivi je pred nami simbolika, ki je last-
na prostorski strukturi kot formi."6
Ob tem navedku bi lahko začeli razpravo o definicijah posamez-
nih terminov (mita, strukture, govorice itn.), ki so pri Lévi-
-Straussu docela drugačne in ne dovoljujejo Castellsovih skle-
panj, zlasti že, ker bi od materialističnega postopka pričako-
vali, da bo prav nasprotno koncipiral razmerje označevalec/oz-
načenec: če je namreč družbena struktura tisto, kar zaznamuje
oziroma determinira urbane strukturo, tedaj je družbeno označe-
valec urbanega, ne pa njegova vsebina. Razen v primeru, če gre
za posebno pojmovanje družbene strukture, ki uvršča to pojmoven
nje med ideološke pojme. Nadaljnja obravnava nam bo precej ne-
dvoumno pokazala, da gre pri Castellsovi sociologiji predvsem
za to možnosti, toda tudi za "preseganje" te možnosti. Lévi-
-Straussov postopek je bil dovolj analiziran in opisovsn, da
pravzaprav razpravljanje o njegovih implikacijah na tem mestu
odvečVztrajajmo raje pri vprašanju, od kod ta specifična tt-
mestitev dveh empiričnih entitet na mesto označevalca in ozna-
čenca in te na način, ki ni brez podmene hierarhične superior-
nosti označe ncal
Takšno postavitev najdemo tudi drugje, toda ne v Lévi-Strauss o-
vih tekstih. Zelo sumarične lahke rečemo, da Lévi-Strauss te
označevalno dvojico pojmuje kot segment označevalne verige, v
kateri je lahko nekaj označevalec in označenec glede na pozici-
jo v verigi, ni pa ne eno in druga samo na sebi. Zato pa najde-
o
mo to postavitev v tekstih "klasične semiologije" , ki parazi-
tira na Saussurevi lingvistiki iz Tečaja splošne lingvistike:
tedaj gre za redukcijo Lévi-Straussovih in Saussurovih pojmovanj
(kar postane očitno ob branju drugih Saussurovih tekstov, ki
miso bili uvrščeni v Tečaj « zlasti v Paragramih)na behaviozizem,
komunlkelogijo in informatiko, skratka na gestaltistični psiho-
logizem.
67
Odgovor na zastavljeno vprašanje nas bo omogočil ovinek prek
koncepcije urbane simbolike v Urbanem vprašanju in odstopanja
od te koncepcije v Monopolvillu.
"Prostor je nabit s pomenom. Njegove forme in njegov tloris
(tracé) se nanašajo na simbolično strukturo in se v njej arti-
kulirajo, učinkovanje te strukture na družbene prakse razodeva
vsaka konkretna analiza. Toda ta simbolična struktura ni ekvi-
valent urbanemu tekstu, ki ga organizira formalna kristaliza-
cija družbene akcije. Pod vplivom lingvistike je dejansko nas-
tala nevarna težnja, da bi razvili semiološko analizo urbanega
prostora, po kateri je ta prostor označevalec označene a - druž-
bene strukture; pri tem pa gre sicer za sklicevanje na prostor
kot na družbeno dejstvo (kar preprosto napotuje k celoti struk-
turalne analize urbanega prostora), še mnogo bolj pa gre za
prioriteto, dodeljeno analizi form pri razumevanju urbanega fe-
nomena."^
Ta citat bi lahko podpisali, kar zadeva njegove splošne ugoto-
vitve in opozorila pred lingvističnim imperializmom v obliki
semielogije. Toda koncept tekst, ki tako mimogrede nastopa v
njem, ni empirična entiteta, temveč analitična instanca, ki
nič ne kristalizira, pač pa omogoča sistem (različnih, toda do-
ločenih) branj in teorij, tudi družbeno akcijo. Tekst je zmeraj
že palimsest, tekst na tekstu, tekst čez tekst in urbani tekst
v tej opredelitvi ne more biti obstoječa zazidava določena me-
sta, temveč instanca urbanosti kot struktura, v kateri se tek-
sti pišejo na način urbanega, torej tudi ni nekakšen ekstrakt
(abstrahiranje) empiričnih dedukcij "vseh možnih mest". Lahko
nekoliko ohlapno rečemo, da je tekst neogibna predpostavka vsa-
kega razbiranja urbanega (tudi razbiranja urbane sociologije).
Poleg tega po definiciji ni možno, da bi obstajal samo en tekst
mesta, toda diferenciacija tekstov se ne izvršuje od enega be-
sedila do drugega, od enega mesto do drugega, temveč od enega
68
načina produkcije do drugega, od ene naddoločenosti do druge«
Predpostavka vsakega mesta je urbani tekst, toda ne kot ideja
urbanega ali kot semantično polje urbanega, temveč kot struktu-
ralna instanca urbane "organizacije", ki razlikuje to urbano
organizacijo od druge urbane organizacije in od drugih prostor-
skih organizacij* Urbani tekst ima potemtakem toliko opraviti
z znakom, koliko se znak utaplja v retoriki/ideologiji tj« v
konotaciji, konotacija pa ima dvakratno družben značaj: (1) na
ravni retorike kot "avtomatičen" oz« nezaveden sistem pomenje-
nja, ki ga tvorijo heterogeni elementi, povezani v sistem od
zunaj, iz "socialno-ideološkega konteksta" (2) na ravni ideolo-
gije (ki ni izključno politična ideologija, temveč zmeraj tudi
politična ideologija) kot spontano ali nereflektirano (sprevr-
ženo reflektirano) semantično polje, ki zagotavlja adekvacijo
diskurzov, ki teko skozenj«10
Tako lahko pravzaprav en sam "površno" razumljen termin postavi
v drugo optiko tezo, ki rabi Castellsu za izhodišče pri obrav-
navanju urbane simbolike« To uhajanje se pozna tudi pri drugih
semioloških aplikacijah, toda tam že docela očitno«
Če Castells postavlja za označevalec empirično organizacijo za-
zidave določenega mesta ("urbani prostor"), za označenec pa
družbeno strukturo (in akcijo), to ni preprosto nasledek semio-
loškega ali "strukturalističnega" postopka, pač pa sociološko
branje in keneeptualizacija semiološkega diskurza« Paradoksno
je namreč to, da Castells v svoji semiologiji znova upelje to
postavitev, ki se mu v citatu, ki smo ga vzeli za izhodišče,
kaže "nevarna težnja". Družbeno ima pri njem dosledno mesto oz-
načene a in, ker gre za kozetetivni označenec, ima s tem mesto
ideologije, ki je vsebina urbane retorike. V tem je mogoče vi-
deti determinativi logiko sociološkega diskurza, ki jo semio-
loški formalizem artikulira mnogo bolj jasno, kot sociološki
diskurz sam pričakuje - eksplicite postavi družbeno na raven,
69
ki jo ima v tem diskurzu implicite: družbeno je ideološka pod-
mena, ki ee daje kot (zadnja) vsebina vsega, kar lahko sociolo-
ški diskurz tematizira. Te podmene ni mogoče postaviti pod vpra-
šaj (tj. začeti njene analize) v epistemičnem horizontu socio-
loškega diskurza, to pa prav zato, ker je kot "druga narava"
temelj tega horizonta. Pri tem na ne gre za kalšen antropološ-
ki historicizam: družbeno se kot ideološka podm- na producira
vsak dan v odvijanju različnih d is kurz ov - žargonov po zakoni-
tostih, ki so vpisane v epistemo teh diskurzov, zgodovina je
samo možnost zasledovanja produkcije te podmene. Problematizi-
ranje te podmene je potemtakem šele možnost druge sociologije.
Skratka: če postavimo družbeno kot vsebino v semiološkem pome-
nu, ga opredeljujemo kot ideološki pojem ali sistem. To proce-
duro Castells ponavlja - le da bolj rigorozno formalizirano -
že na začetku razpravljanja o urbani simboliki v Menonolvillu.
V tej knjigi je "simbolni element" obravnavan v poglavju o re-
produkciji delovne sile, ki je pojmovana kot dejavnost v "pro-
stem času" (loisir)* Kritika tega pojmovanja sicer ni tema nen
šega prispevka, toda kljub temu lahko zabeležimo, da je tako
empirično ločevanje produkcije in reprodukcije delovne sile
rudiment sociološke teorije vlog à la Parsons in da je slejko-
prej ideološka (idealistična) postavitev družbenega. Castells
pravi v Monopolvillu (sociološki monografiji o razvoju Dunquer-
qua, ki je prav zgledna konkretna študija urbane sociologije)
v zvezi z urbano simboliko: "Če je urbana strukt ura specifičen
izraz družbene strukture na ravni enote reprodukcije delovne
sile, si lahko mislimo da ta izraz in ta specifičnost obstaja-
ta na ravni ideološke instance, ki je navzoča v vsaki družbeni
formaciji. Urbano je potemtakem simbol..." "Toda ker simbolič-
ni izraz ni nič drugega kot referenca k razrednim ideološkim
praksam in k učinkom, ki jih te prakse produciraj© na različnih
tipih kulturnih form, lahko upamo, da bomo simboliko dekodirali
(podčrtal B.B.) takoj, da bomo postavili v odnos razredne ideo-
loške prakse in polje pomenjenja, ki je specifično za dunquer-
70
ški urbani sistem, prek prostorskih form, ki konkretno rezulti-
ralo iz artikulacije elementov urbanega sistema ali konkretne-
áe:
a)	Če se postavimo na gledišče akterjev, je urbana simboli-
ka organizacija sredstev, s katerimi se lahko ideološke
prakse izražajo prek organizacije prostorskih form (ken
kršne so ritmi), ki izhaja iz urbane strukture, specifič-
ne za anglomeracijo.
b)	Če se postavimo na gledišče urbanega sistema, je element
Simbolika tisti, ki udejanja recipročni učinek strukture
elementov sistema, njegovih kriz in protislovij ter ide-
ološke instance. Tako nam omogoča, da (kot koncept) mi-
slimo okrepijevalni ali oviralni učinek, ki ga ima kon-
kretna organizacija urbanega sistema za različne tipe
in načine ideoloških praks."11
Izhodiščni nesporazum se nam zdi namen raziskovanja "simbolne-
ga elementa" v urbani strukturi. "Dekodiranje" je namreč tehnič-
no opravilo, ki je seveda koristno in potrebno, toda noben de-
šifrantski postopek ni znanstvena operacija v strogem pomenu
besede. Prav v nadomeščanju analize z dešifriranjem (dekodira-
njem) vidimo ideološki postopek, če že ne postopka ideologiza-
cije (redukcije) problematike. Še enkrat: namen materialistične
analize ni spostavijanje paralelnih leksik, ampak je demonstra-
cija načina sproduciranosti kakšnega "fenomena". Tako je refe-
renca lahko opredeljena tudi kot lateralna determinacija ali
sekundama, determinacija neke "relativno avtonomne" prakse, tj.
nečesa, kar se dogaja v določenih razmerah, kar pa ne izhaja
iz teh razmer* Trdimo torej, da je "simbolični izraz" predvsem
nekaj drugega, nato pa še referenca, da je (vsaj) dvakrat deter-
miniran: kot družbena označevalna praksa v določenem načinu pro-
dukcije in kot praksa v določeni ideološki konjunkturi, ki jo
prav tako določa način produkcije, toda določa jo diferencial-
no. To je tista določenost, ki ji Althusser pravi naddoločenost.
71
Način produkcije je eau forma produkcijskih odnosov, to je zgo-
dovinsko "konkretna" forma temeljnega druSb^nega razcepa, ki v
razrednih družbah "generira" vse drug© družbene cepitve, delit-
ve in artikulacije: vse družbene prakse (z ideološkimi vred)«
Ta razcep družbe na lastnike in nelastnike produkcijskih sred-
stev, ki je določen s svojim zgodovinskim gibanjem in s svojimi
učinki, lahko zelo posplošeno postavimo kot "deseksualizirano"
(tj« na drugi strani spostavijeno) podvojitev spolne razlike
in "biološko-socialne" delitve dela v predrazrednih družbah«
Vprašanje produkcije spolne razlike in njenih učinkov bi nas
zavedlo predaleč od našega namena v tem spisu, zabeležiti pa
moramo, da preprečimo naivnim dušam prezgodnje veselje ob naj-
denju "pravega materialnega temelja" analize družbenega, da za-
deva še zdaleč ni tako preprosta in da je redukcija na vsebino
"spolna razmerja" prav tako ideološka kot redukcija na empirič-
no prezenco družbe. Za naš nsaen pa je pomembna ugotovitev, da
je način produkcije izhodiščna cepitev za vse prezentne in mož-
ne cepitve v okvirni družbenoekonomske formacije. Tako je atri-
but "družbeno" v Harzovem pomenu (način produkcije je forma
družbenega odnosa) lahko atribut označevalca vsega drugega, ki
označuje vse druge (kar že v klasični strukturalni semiologiji
ni isto kot "pomeni vse druge")«
S povedanim smo pravzaprav lokalizirali Castellsevo analizo na
raven sekundarnih določenosti, na tej ravni pa je ta analiza
pertinentna in prevedljiva v rigoroz&o terminologijo«
Vrnimo se k prikazni Lévi-Strauss a v Urbanem vprašanju« Prevla-
do vsebime, determiaizem vsebine bi lahko pri Lfvi-Straussu
našli v njegovi teoriji pemanjšanega modela (pa tudi v vsej se-
aietiki medelov, npr e pri Lotmanu)1^, le da je potrebna nasled-
nja specifikacija, ki daje tej teoriji njene dejanske razsežno-
sti: pomanjšani model je vmesni člen, posrednik oz« relej med
kognitivno zaznavo in realnim objektom, toda spoznava in real-
ai objekt sta to same za določen pomanjšani model, v drugih od-
72
nosih sta lahke sama pomanjšana modela« Spostavija se modelni
niz, ki je načelno lahko neskončen: označevalna veriga, ki je
specifičen, sprevržen refleks verige označevalcev: model je
raj že modela model« Označevalna veriga je postavljena linear-
no in harmonično, medtem ko gibanje označevalcev ne implicira
nobenega od teh atributov: je per definitionem nelinearno in
neenakomerno, kar konkretno pomeni, da označevalec ni model,
pa tudi ne modelirano, temveč nekaj, kar se ne ujema z označen-
cem, kar z eznačencem ne tvori simetrične strukture. Kljub ski-
cirani idealizirajoči proceduri pa pri Lévi-Straussu ne gre
strukturalizem, ki ga v njegovih spisih razbira Castells skozi
svoje sociologijo, gre sicer za idealizacijo, toda ta idealiza-
cija je v resnici manj reduktivna od sociološke« Tako lahko
pravzaprav castellsovska sociologija bere v Lévi-Straussovi
antropologiji (in to brez pridržkov) le samo sebe, kar pomeni:
(1) da ne dopušča drugosti in (2) da je njen odnos do drugih
diskurzov konkurenčen« Vse to pa je možno zlasti zato, ker se
1Л
utemeljuje kot žargon, me pa kot diskurz«
Zato je docela razumljivo, da za Castellsa (vsaj iz Urbanega
vprašanja) med strukturalizmom in behaviorizmom ni dejanske raz-
like, da sta zamj konec koncev redukt ibilna na isto semantiko,
kakor se zanj na isto semantike navsezadnje reducirajo tudi dru-
gi diskurzi na področju urbanega (ekološki, kulturalistični,
funkcionalistični), le da je pri teh diskurzih ta reduktibil-
noét zares dokazljiva« Kevin Lynch, ki izhaja iz teoretskih to-
rnei jev, ki so zelo oddaljeni ed strukturalizma, pride do istih
rezultatov tako, da ločuje urbano podobo "opazovalca" in anali-
zira njeno avtonomno razvijanje kot forme« Za lancha je urbana
podoba niz določenih fizičnih vsebin, ki skupaj prispevajo k
oblikovanju vsake posamezne podobe: sestavljena je iz poti, ro-
bov, com, vozlov in znamenj (str« 47-48), ki se kombinirajo ta-
ko, da ji dajejo identiteto, vloženo v strukturo in oskrbljeno
. po»«»»."1*
73
Toda "niz določenih fizičnih vsebin" je prav niz "nosilcev" ur-
banega pomenjenja; kaj je potemtakem tukaj vsebina, ki je po
definiciji natovorjena na izraz (plan de contenu/plan d'expres-
sion)? Tukaj po našem mnenju ne gre za "terminološko zmedo",
temveč za nereflektirano intervencijo verige označevalcev v so-
ciološkem diskurzu: nekaj je namreč lahko vsebina ali izraz gle-
de na nekaj drugega, v odnosu do nečesa drugega; ta odnos ni
nikoli definitiven, zmeraj pa je določen vsaj i л dveh ravneh:
kot produkcija pomena in kot produkcija pomena * naddoločeni
konjunkturi*
Zato sme raje v drugih spisih1® uvrstili Iynchevo razbiranje
podobe mesta med postopke, ki sodijo v "arhitekturno ez* urba-
no hermenevtiko" in ki dojemanje urbane strukture eksplicite
ali molče izvajajo iz "ideološkega stališča", "ideološke sheme"
ali, kot pravi Castells, iz "ideološke instance". Pridobitev
Lyncheve analize je dvoumna: po Barthesu gre za spostavi janje
17
"leksike urbanega" 0 Barthesovem pojmovanju urbanega in me-
18
sta smo govorili na drugem mestu*
Skratka: po naši analizi redukcije behavior ist ične ga in struk-
turalist ične ga diskurza na iste semantike ne izhaja iz koncep-
tualne zgradbe ebeh diskurzov (ki zanjo ni teške pokazati, da
ni homolegna, kar "prizna" tudi Castells, ko govori o različno-
sti "teoretskih temeljev" - tukaj moramo pripomniti, da se nam
zdi koncipiranje "teoretskih temeljev" idealističen postopek,
za nas namreč teorija ni nič drugega ket sam pecopek analize,
ki sam s svojim potekom producira teorijo kot dì ikurz analize;
če torej govorimo o historičnem materializara, sì to ne nanaša
na nekakšne temelje, od katerih naprej bi naj nekaj ("teorijo")
izdelovali, temveč na opredelitev postopka samega, ki se po na-
šem prepričanju obnaša ket zgodovinskomaterialistična analiza)*
Pač pa Castellscrva redukcija izhaja iz specifične narave socio-
loškega diskurza; eleaeate te "narave" bi labko opisali kot kon-
kurenčnost (ker se ta diskurz ima za žargonsko variante nekega
7*
splošnega diskurza na področju družbenega) in kot težnjo po do-
minaciji (ker je z njegovega gledišča dominacija edini način
za odpravo ali vsaj prikritje izhodiščne irelevantnosti v kon-
kurenci paralelnih žargonov na področju socialnega; spomnimo
se, da je pri Cemtu sociologija filozofska veda o družbi, tako
kot je ideologija pri Destuttu de Tracy ju veda o idejah). Tisto,
kar se za sociološki diskurz prezentira kot drugo (glede na sim-
boliko), kot zunanje in hkrati kot vsebina podobe mesta, je druž-
beno (v že opisanem pojmovanju), predmet sociologije kot realni
predmet* Prav hipostazirama absolutna koincidenca realnega in
spoznavnega predmeta je vir superiornosti sociološkega diskurza
in preskusni kamen njegove legislativne moči*
"Take obstaja pri Iymchu protislovje med njegovo perspektivo
"designiranja , ki implicira avtonomno logiko forme, in med re-
zultati njegove analize, ki nenehno napotujejo k "družbenemu
pomenu, ki je zmeraj zunanji in zato močno arbitraren* Čudno
je, ko na tem terenu spet naletimo na klasično dvojico vsake
strutturaiistične semiologije: na strukturo (vladavino nezgodo-
vinske nujnosti) in na dogodek (vladavino naključja in zgodovin-
skega pomena)*"1^
0 "avtonomni logiki forme" smo v tem zapisu že govorili. Če gre
potemtakem pri Lynchu za protislovje - in o tem me kaže dvomi-
ti - tedaj to ni protislovje med "forme" in "vsebino", temveč
protislovje med dvema družbenima praksama, ki je narava njunega
razmerja (sekundarne determinacije) v dani konjunkturi. Poleg
tega je koncept arbitrarne že pri S aus suru opredeljen kot dolo-
čeno polje možnosti, ne pa kot čista poljubnost; lahko rečemo,
da je poljubnost pomena zmeraj že zgodovinsko omejena poljubnost
in da je opozicija, ki je navaja Castells kot karakteristično
za ■ strukturalist ične semiologijo", ideološka redukcija saussu-
rovskega koncepta znaka, ki sta "v" njem označevalec in označe-
nec povezana z arbitrarno vezjo (pomenjenjem).
75
Castelisova kritika strukturalizma (ki ga zastopa Lévi-Strauss)
izhaja predvsem iz pozicije označene«:, ki jo pripisuje social-
ni strukturi ("družbeni vsebini"), nemssto da bi postavil pod
vprašaj samo razmerje označenec - označevalec in zastavil vpra-
Sanje o naravi teh dveh členev znaka oziroma označevalnega sis-
tema« Njegova kritika je naslovljena določeni aplikaciji semio-
logie, ne pa semielogiji in sploh aplikaciji metod kot postop-
ku operiranja družbenih ved« Pri tem gre sicer za dve različni
vprašanji, toda neproblematičnost aplikacije metod ima za nas-
ledek aamežnost pertinentno kritike (spraševanja, postavitve
v krizo) struktura!istične semiologije; še več, onemogoča dejan-
ske prepoznavanje strukturalist ične ideologije na področju oz»
načevalne prakse ter s tem opredeljuje Castellsovo kritiko kot
ideološko početje«
Problematičnost strukturalizma je po naših izsledkih drugje, v
ekstenziji lingvističnega postopka na druga področja označeva-
nja: na primer izvoz koncepta znaka, kar vse privede do tistega,
čemur pravi Lévi-Strauss "večne strukture človeškega duha", tj«
do totalizacije semantičnega aspekta« Skratka: strukturalizem
je po našem mnenju problematičen prav na istem mestu kot socio-
logija«
Tada problematičnost "strukturalizma" je drugačna: ker je ome-
jen na raziskovanje obrobja družbenega (arhaične družbe, umet-
nost) , koncipira in konceptualizira tudi mejne problematiko,
sicer na "sprevržen način", toda zelo strogo, podrobno in kohe-
rentne« Če poskušamo to trditev osvetliti, lahko uporabimo pri-
merjave, ki je sieer šepava kot vse primerjave te vrste, kljub
temu pa nekake osvetljuje povedano: "strukturalizem", zlasti
Lévi-Strausov, je v približne takšnem razmerju do materialistič-
ne teorije označevalne prakse, v kakršnem je Heglova Zgodovina
do zgodovinskega materializma» Za razliko od "strukturalizma"
pa sociologija (morali bi reči empiristična in Spekulativna so-
ciologija, toda potem bi morali najti neko neempiristično in
{V
neSpekulativno sociologijo, ki bi bila kljub temu sociologija)
totalizira povsem določeno socialno z vso njegovo nekonstistent-
nostjo, ki se lahko pokaže zares le z zgodovinskomaterialistič-
no analizo, in zahteva od marginalnih družbenih praks (ki so
marginalne seveda predvsem za te socialno in s tem za sociolo-
gijo) , naj bi odsevale (izražale itn.) to socialno, ki jim ga
podtika kot njihov materialni temelj. Ta spekularna igra (ta
spekulacija) pa je povsem določena ideološka fikcija (fiksaci-
ja), ki ji jemlje pertinenco na "ravni" analize že neenakost
determinacijske procedure posameznih družbenih praksah.
Tako je sicer res, da "obstaja podoba samo v povezavi s kakšno
družbeno prakso. Ne samo zato, ker je družbeno producirana, tem-
več zate, ker lahko obstaja ("trepeta"...) samo v družbenih od-
20
no aih, prav take kot navsezadnje ni jezika brez govora". To- ,
da ta trditev se nanaša izključno na tisto, kar smo tukaj opisa-
li kot sekundarne determinacije označevalne prakse (produkcija
v ideološki konjunkturi), zelo malo pa pomeni za samo analizo
produkcije tekstov (tudi urbanega teksta). Zlasti pa so poti de-
terminacije postulirán© (so "intuitivne"), ne pa pridobljene z
analizo, kar pomeni, da tako zastavljene niso validne na "ravni"
materialistične analize.
Če način produkcije določa možnosti delitve družbenega, s tem
še ni rečeno, da izhaja determinacija marginalnih praks iz te
delitve ali natančneje samo iz te delitve in celo na način odse-
vanja ("odražanja") te delitve, ne pa predvsem (v zadnji instan-
p-j
ci) iz načina produkcije. Toda tudi na ravni določenosti druž-
bene "strukture" ni vse tako preprosto, kot se zdi, če naivno
apliciramo Harxovo določenost v zadnji instanci, če rečemo, da
je družbenoekonomska "struktura" (bolj ustrezen izraz bi bil tu-
kaj "r@d") določena s produkcijo dobrin, ki so lahke v danem na-
činu produkcije navzoče predvsem kot blago, s tem še nismo niče-
sar povedali e značaju te produkcije, zlasti pa nismo ničesar
dokazali v zvezi s homogenostjo te produkcije, ki tako pogosto
77
figurira ket hipostaza (dejansko pa je neproblematizirana podme-
na) sociološkega diskurza« Po Althusserju, ki se nanj Castells
sklicuje, te produkcije ni mogoče pojmovati kot nekakšno homoge-
no realnost (oziroma natančneje: to je možno z docela določene-
ga ideološkega gledišča, z gledišča vulgarnega materializma),
temveč kot asimetričen odnos v zgodovinskem procesu« Način pro-
dukcije je tedaj (zgodovinska) struktura tega tdaosa, ki je pro-
dukcija, in odnosov, ki jih ta odnos omogoča in ki ga vzvratno
določajo« Produkcija je potemtakem res sicer drižbena, toda ta
družbenost ni več tisto, o čemer govori sociologija, ko uporab-
lja vzdevek družbeno« Ta družbenost ima zvezo s sociološko druž-
benostjo le toliko, kolikor omogoča strukturiranje (producira-
nje) sociološke družbenosti - empirične presence družbe«
Ekonomija je "prav tako" (le da drugače) kot empirična družba
z njene "dinamiko" vred določena z načinom produkcije, pri čemer
je mogoče družbeno pojmovati kot vsebino (označenec) ekonomske
forme (označevalca), teda tudi tu ostaja vez med označeneem in
eznačevalcem arbitrarna: ene in iste "ekonomske zakonitosti"
(konec koncev gre okviru kapitalistične "epohe" zmeraj za zakon
profita) so lahko označevalec cele tipologije družb določene zgo-
dovinske epohe (družbenoekonomske formacije) ; z drugimi beseda-
mi: tudi v tem primeru obstaja za vsak označevalec (ekonomsko
fermo) omejene polje izbire eznačenea (družbene vsebine)« Cas-
telisova dvojiea ekonomija/družba je tako pravzaprav analogen
dvojice, ki tvori saussurovski znak in kaže prav iste šibkesti:
je hierarhična (vsebina je "kriterij" tj« arbite^ forme, kar je
prav pe Marxovi analizi kapitala opredeljeno kot ideološka ilu-
zija), ta hierarhija pa je sprevržena podoba materialne détermi-
nât ivne poti«
če je družbenost vsebina ekonomije, je ta vsebina (1) nestabil-
na in (2) samo druga plat same forme, kajti ni forme, ki bi ne
bila že tudi vsebina« Iluzija strukturalizma je prav to, da do-
mneva in postulira možnost ločevanja, ločene določenosti in si-
78
sultane artikulacije označevalca in označenca. Iluzija strukttb-
ralizma je tudi mnenje, da ai lahko vsebine "nadevajo" forme
(to pojmovanje je privilegij zlasti sovjetskih in poljskih semio-
logov), obenem pa je v istem okviru "strukturalizma" mogoče naj-
ti docela drugačne razčlembe produkcije pomena in vrednosti, na
primer tezo, da označevalec prek relacije referiranja izolira
pomen v kontekstu pomenov, kar je mogoče le, če se postavi v po-
ložaj označenca; označenec tedaj ni pomen - pomen postane analo-
gen vrednosti - temveč ustrezna ("funkcionalna") redukcija ozna-
čevalca, ki prezentira označevalec kot znak oziroma kot "model". ¿
Prav ti razločki, ki prestopajo okvire ideološkega polja "struk-
turalizma" , pa omogoča spostavitev izhodišča za analitični pro-
ces materialistične teorije označevalne prakse.
Substitucijo materialnosti z empirijo pri Castellsu ilustrira
tudi naslednja kritika lingvistične intervencije v polje druž-
benega (natančneje: sociološkega): "Če pa hočemo najti analogi-
jo (s pristopi k temi urbane simbolike, ki tej simboliki po Ca-
stellsu odrekajo artikulirano avtonomijo), moramo izhajati iz
ločitve med jezikom in govorom in pri tem vedeti, da ima prvi
pomen in se transformira le glede na zgodovinsko dane zahteve
drugega."2' Fo našem mnenju namreč prav iz te "ločitve" ne bi
smeli "izhajati" niti pri kritiki "strukturalizma", in sicer iz
dveh razlogov:
(1) ker je opezicija jezik/govor (langue/parole) v lingvistiki
sekundama in izpeljana kot instrument, katerega namen je dolo-
čiti sistematični aspekt in sintagmatični aspekt v govorici kot
"masse parlante", ne pa red (kod) in realnost (empirijo); govor
v tem pojmovanju ni nič bolj realen od jezika, v strukturalni
lingvistiki namreč ni govern brez jezika, kakor je jezik samo
v govern, zato so spremembe govora obenem spremembe jezika. Na
tej ravni je po našem prepričanju vprašanje primernosti neper-
tinentno ali, če hočete, irelevantno.2*
79
(2) k©r zaradi gornjega ni mogoče govoriti o kakšnih "zahtevah
govora", ki bi ne bile že jezik, sploh pa ne o takšnih "zahte-
vah", ki bi imele prizvok "zahtev" družbene prakse v zvezi s si-
steaos ("teorijo"), ki sam ne bi bil že od zmeraj družbena prak-
sa» Jszik je v lingvistiki praviloma opredeljen kot družbena in-
stitucija» Iluzornost teh "zahtev" se razkrije, ko je postav-
ljeno vprašanje produktivnosti govorice kot vprašanje produkci-
jo lingvističnih učinkov (n» pr» vprašanje metagovoriee oz» me-
ta jezika) •
Toda družbena praksa in njene zahteve, kakor so postavljene v
Castellsovem besedilu, kljub povedanemu niso nekaj, kar bi lah-
ko okarakterizirali kot napačno in potem brez skrbi pustili vne-
mar, zlasti ne v naslednji trditvi: Po Castellsu sta tako pri
Lynchu kot pri Ledrutu (ki sicer "obrne problem, toda zato ga
še ne reši") "specifičnost urbanih form in njihov odnos do druž-
bene prakse nadomeščena z "idejo", ki si jo prebivalci ustvarja-
jo o mestu, se pravi z analizo, ki je bolj analiza ideologije
urbanega kot pa analiza družbenega učinka prostorskih form»"2^
če namreč produkcija "urbanih fora" ni družbena praksa, ki tukaj
figurira kot "učinek prostorskih form" in ki naj bi jo "urbane
ferme" imele za "vsebino", ločeno ed njih samih (ker so specifič-
ne in artikulirane avtonomne), kaj potem sploh je?
Prva ugotovitev, ki izhaja iz Castellsovega pojmovanja družbene
prakse, je, da se ta praksa izvršuje drugje, v neki drugi topi-
ki, na neki drugi sceni, ki ni scena artikuliranja "urbanih form"»
Ta praksa je glede na artikuliranje teh form (ne glede na njiho-
vo "avtonomija") v odnesu dominacije: postavljena je kot telos
artikuliranja urbanega, ki daje temu artikuliranju smisel in
smer, skratka pomen. Še več: sama je smisel in smer oz» pomen
tega artikuliranja» Takšno vlogo pa ima lahko samo ideološka
družbena praksa: osmišljanje se lahko dogaja kot moraliziranje,
kot politiziranje, kot ekonomiziranje tj. kot investiranje po-
menov diskurzov "praktičnih ideologij" v tekstu mesta. Avtonomi-
80
ja artikuliranja urbanega je potemtakem dejansko podreditev ur-
banega neki drugi artikulaciji, ki je - za urbano - predvsem se-
mantična artikulacija. K problemu urbane semantike se bomo še
vrnili.
Za Castellsa je družbena praksa potemtakem ideologija, ne pa -
kot bi lahko povzeli po Althusserju, ki se nanj Castells pogos-
to sklicuje. Ideologije kot določena vrsta družbenih praks; in
najbrž se ne motimo, če pravimo, da gre pri njem zlasti za dve
ideologiji: za politično ideologijo in za ekonomijo.
Druga ugotovitev, ki je enako pomembna, je, da Castells ne raz-
likuje med pojmoma dominacije in determinacije na ravni artiku-
lacije urbanega (na ravni Urbanih bojev ta dva pojma ostro raz-
likuje, zaradi česar ima ta na videz samo militant ska knjižica
26
precejšnjo teoretsko težo ), še manj pa pojmuje diferenciacijo
v okviru obeh pojmov: odnos med dominiranim in dominiraj očim se
pri njem reducira na to, da dominirano izraža dominira joče (vse-
bino) , oz. na to, da dominirano odseva ("odraža") dominirajoče.
27
Bigorozna intervencija althusserovske analize ideologij 1, bi
zaradi strukturnih razlik med ideološkimi diskurzi zahtevala,
da se dialektiki v prid odpovemo "teoriji odseva" in jo nadome-
stimo s precej bolj kompleksno mašinerijo determinacij. Vsaka
družbena praksa je potemtakem produkcija "sistema form" in vse
te forme so forme diskurza (to velja tudi za politično prakso
in njen diskurz, ne glede na žargon v okviru tega diskurza); na
tej ravni še ni mogoče koncipirati diferenciacije družbenih
praks in diskurzov, toda že zdaj se izkaže, da so dvojice, kakr-
šne so na primer teorija/praksa, jezik/govor ali forma/vsebina,
homologi strukture znaka v eaussurovski lingvistiki oz. semio-
logiji, da so idealistične, ker zaustavljajo analize na ravni
cenzure realnosti (empirije, evidence) in da investirajo te re-
alnost kot metafiziko že samo s predpostavke delitve te realno-
sti na materialno in nematerialne, na sistem in prakso, na duh
in fizis (pri tem nam seveda ne more iti za zanikanje teh deli-
SI
tev, marveč za njihovo materialistično (subverzivno) analizo in
za eksplicitiranje - prek materialistične subverzije - cepitev
"materije").
Kljub temu, da družbene prakse opredeljujemo kot "produkcije si-
stemov form", ne postulira®o njihove uniformnosti: družbene prak-
se nimajo že samo zato, ker jim gre atribut "družbene", iste na-
rave, iste determinacijske moči in istih učinkov na ravni druž-
benega - učinkov, ki se kažejo na ravni empirične analize kot
homogeni elementi horizonta družbenega; tukaj se empirija kaže
kot nivelizacija in prikrivanje heterogenosti in kot izriv kva-
litativnosti s kvantitativnostjo. Družbene prakse se tudi ne
razlikuje kar teko, ker je pač svet raznolik, pač pa je njihova
diferenciacija in njihova organizacije v družbeno prezenco uči-
nek/produkt nekega zgodovinskega procesa, ki bi mu lahko rekli
proces cepitev in prelomov oz. rezov. S tem pa pravzaprav postav-
ljamo diskontinuiteto (kvalitativni preskok) kot dominanten pro-
ces zgodovine, kontinuiteto pa kot proces, ki je sekundaren in
omejen z diskontinuiteto (ki se dogaja v polju, določenem s kva-
litativno opredeljeno "epoho" oz. natančneje z načinom produkci-
je).
Urbana simbolika
Paradoks Caetellsove obravnave urbane simbolike je v tem, da te-
daj, ko se loti njene razčlembe, sam izvaja semieleško formali-
zacijo predbarthesovskega tipa: ideologija na primer sodi po
njem v območje imaginarnega, imaginarne pa je irealne. TakSna
opredelitev ideologije je docela ideoloSka: ideologija sicer ob-
staja "samo v glavah ljudi", teda tam obstaja zares in lahko v
določenih okoliščinah postane "materialna sila". Obstoj ideolo-
gije je potemtakem docela realen, čeravno gre za specifično re-
alnost, prav zato ni mogoče poljubno zamenjevati ideologij in
prav zato je ta imaginarna realnost determinativna za diskurze,
ki se "odvijajo" v njenem polju pojmovno-realnih artikulacij.
82
Če torej urbane simbolika sodi v ideološko "sfero" njena druž-
bena eksistentnost in njena družbena narava zato še ni odprav-
ljena, razen seveda tedaj, 5e menimo, da je "polje družbenih
praks" reduktibilno na ekonomsko in politično prakso, ki sta za
sociologijo zares praktični praksi.
Prav raven realnosti je tista raven, ki je v Castellsovi anali-
zi najmanj reflektirana.
Artikulirana avtonomija, ki o njej govori Castells, je tako at-
ribut vsake družbene prakse (ni specifična za urbano simboliko)
ter ne more biti specifična razlika "simbolne" prakse na podro-
čju gradnje. To nerazločevanje "artikulirane avtonomije" vpelje
Castells že v naslednjem odstavku istega besedila, toda v dru-
gem žargonu, ki mu preprečuje, da bi pojmoval njeno splošno vpe-
ljavo: "prav tako kot obstaja posebno učinkovanje ekonomičnega
ali politično-institucionalnega prek njene prostorske modulaci-
je in njunega mesta v "urbanih enotah", tako obstaja tudi dolo-
21
čena specifičnost ideološke instance na ravni urbanega prostora."
Diferenciacija "artikuliranih avtonomij" je potemtakem v castell-
sovskem diskurzu zabeležena, toda način, kako je zabeležena, je
ovira za materialistično analizo "urbane simbolike": ekonomično
in politično-institucionalno sta upravičeno postavljena naspro-
ti vsem drugim ideološkim instancam, ni pa upravičeno poenotenje
vseh drugih ideoloških praks v eno ideološko instanco, katere
specifična razlika naj bi bila prav ideološkost. Ta "sinteza"
v eno "ideološko instanco" (ki ima pri Althusser ju, odkoder je
ta termin, drugačno opredelitev) pravzaprav pomeni, da je ta
"ideološka instanca" obenem refleks prve dvojice in poleg tega
nekaj, kar se po epistemičnih in "praktičnih" lastnostih razli-
kuje od te dvojice. Prav to razlikovanje, ki sicer kaže dejansko
dominacijo ekonomske in politično-institucionalne (ideološke)
družbene prakse nad drugimi družbenimi praksami - toda kaže jo
na nepertinenten način - onemogoča pertinentno koncipiranje vza-
jemne in hierarhične artikulacije družbenih praks na ravni se-
83
kundarnih determinaci^ družbenega, ki so prava raven odnosov med
družbenimi praksaai v družbeni preženei (es. v dani ideoleSki
konjunkturi) •
Castells govori o "dveh načinih" naminfestiranja "ideološke in-
stance" v strukturi urbanega:
"10 Z ideološko sestavine, ki je na ravni zgodovinske realnosti
navzoča v vsakem elementu urbane strukture* Tako se na primer
vsako stanovanje ali prevozno sredstvo prezentira v določeni
formi, ki so jo producirale družbene značilnosti tega elementa,
ki pa te značilnosti obenem krepi, ker razpolaga z določeno mar-
gino avtonomije*
2. Z izražanjem ideoloških tokov, ki jih producira družbena
praksa prek form in ritmov urbane strukture* Prav na to raven,
kjer urbani prostor mediira splošne ideološke determinacije* mo-
ramo postaviti temo urbane simbolike*"2^
V prvem načinu se vprašljive "družbene značilnosti" urbanega e-
lementa. oz* urbane strukture; če ta izraz pomeni družbeno kono-
tacijo (tipa "delavska stanovanja", "množičen transport" itn*)
- da gre prav za ta pomen, lahke sklepamo iz konteksta - potem
bi morala že po pojmovanjih "klasične semiologije" (tako meni
Barthes v Elementih semiologije) biti kenetaeija "okvir" produ-
ciranja ferm, ne more pa ferma producirati konotacije, lahko jo
la konstituira} to pa ja seveda nekaj docela drugega*
Toda zadeva sa zares zaplete, ko postavimo vprašanje, ali je mo-
goče urban element kot nekakšne avtonomno vsebino ločiti od nje-
gove ferme, in, Če ga Že ločujemo, ali je ta ločitev pertinent-
na za materialistične analizo, skratka: ali ni vsak urban ele-
ment že zmeraj forma* Vrednost, "vsebino", tj* simbolni status
te forme določa kontekst, ne pa družbene značilnosti kot nekaj,
kar bi bilo homogene glede na urbano* Te značilnosti se same
vrednost urbanega elementa oz* forme* Tako je sieer res, da ima
84
posamezen urban element družbene značilnosti, toda te značilno-
sti so njegova najmanj stabilna karakteristika, saj se spreminja-
jo s spreminjanjem konteksta: buržoazne četrti se "degradirajo"
v delavske, določeni tipi transporta, ki so bili nekoč splošni,
lahko postanejo elitni (npr. prevažanje s konjsko vprego,ježa)
in nasprotno, todt te spremembe statusa na ravni družbene pre-
zence niso odvisj г od nekih imanentnih družbenih značilnosti
(po sebi) urban ix elementov, ki bi producirale določene forme,
temveč od gibanja naddoločenosti (dominacijskih postojank pri-
marne determinacije v polju sekundarnih determinacij). Stanovanj-
ska četrt ostaja še naprej predvsem stanovanjska četrt, prevozno
sredstvo pa prevozno sredstvo, toda njun "družbeni pomen" ali
natančneje njuna vrednost, ki jo določa kontekst družbene prezen-
ce, se spreminja.
Z drugimi besedami: na ravni aktualne družbene prezence ima ur-
bani element mesto, ki ga ni imel na ravni druge (denimo "izvir*»
ne") družbene prezence, in tega mesta ne bo ohranil na ravni ne-
ke prihodnje družbene prezence (vse to že v okviru ene družbeno-
ekonomske formacije). Tako je tisto, kar imenuje Castells forma
(1) nujen pogoj kakršnekoli družbene značilnosti; (2) eksisten-
čni pogoj vsakega urbanega elementa (vsakega "simbola"); (3) v
afirmativnem (krepitev) ali degradacijskem odnosu do aktualnega
družbenega pomena in (4) producirano je neogibno v simbolnem
kontekstu (v kontekstu arhitekture ali v kontekstu urbanizma),
ki ni dejanski ko.itekst a^ka, in se potemtakem a priori ne uje-
ma s položajem v lejanski urbani strukturi (katere zmeraj nak-
nadna "osmielitev" sta arhitektura in urbanizem kot logotehniki
z vsemi implikacijami, ki jih v izrazu "osmielitev" razkriva ma-
terialistična analiza označevalne prakse). Prav iz tega origi-
nalnega neujemanja z neposrednim kontekstom mesta, iz apriorne
heterogenosti vsskega dodatka temu kontekstu izhaja "margina
avtonomije", ki o njej govori Castells.
Poleg "družbenih značilnosti" figurira v navedenem odlomku še
85
ena vsebinska raven.* raven "ideološke sestavine"• Tako bi lahko
notirali organizacijo urbane simbolike pri Castellsu takole:
1.	Ideologija je vsebina urbanega elementa; urbani element je
vsebina urbane forme;
2.	Urbana forma je izra urbanega elementa; urbani element je iz-
raz ideologije«
Formula tega vsebovanja/izražanja je naslednja:
izražanje
Y1 m- V2 «—- I2; (Vg-I^ I2"V3 itn. "ad infinitum")
Dodatna karakteristika te vsebovaine/izrazne procedure je v tem,
da Izraz (1д_п) zmeraj izraža vsebino, ki je "močnejša" od nje-
ga, se pravi, je obsežnejša in splošnejša od, njega, kar v Cas-
tellsovem primeru implicira hierarhijo determinacij.
V1^V2 (ali 1^) ^ I2 (ali Vj) ••« je formula označevalne sek-
vence v Castellsovem postopku, pri čemer ima odnos še implikaci-
jo metaforičnega premeščanja, tj« analogije. Težava zdaj ne na-
stopi zaradi izrecne nepravilnosti, smpak zaradi ohlapnosti (ki
tudi ni naključna). Kvantifikacija kvalitativnih razmerij ima
nujno takšne konsekvence; te konsekvence kažejo na neustrezni
ravni (v ideološkem diskurzu, ki nima analitične pertinence) raz-
merja dominacije, ki jih obenem prikriva s kvantifikacijo, ne
kaže pa razmerij nesemiotičnih statusov posameznih entitet, ki
so postavljene v relacijo, ne njihovih epistemičnih značilnosti.
Skratka: logika kvantitativne dominacije/determinacije ni edina,
zlasti pa ni primarna logika označevalnih transformacij, pač pa
lahko to logiko pojmujemo kot postopek sekundarne determinacije
transformacijske logike, ki omogoča analogno prenašanje pomenov
v hipostazirani sinhroniji družbene prezence (ta sinhronija je
tudi eden izmed problematičnih, a ne problematiziranih temeljev
sociološkega diskurza, ki je pogosto uporabljen tudi kot sred-
stvo razmejevanja med sociologije in zgodovino kot "strokama"
86
na področju proučevanja družbe).
Povedano "preprosto" pomeni, da morajo biti vse entitete, ki fi-
guriraj© v nizih sekundarne determinacije, najprej producirane
(pa ne v diahroniji, kot hoče "strukturalizem", temveč v zgodo-
vini v že opisanem pomenu, ki ji lahko rečemo tudi "polihronija") ;
obenem pa tudi - manj "preprosto" - pomeni, da so te entitete
zmeraj producirane v nekih, ne nujno podobnih ali celo enakih
razmerjih (determinacije/dominacije) z drugimi entitetami vsako-
kratne družbene presence.
Drugi način uvaja klasično sociološko umetnijo: posredovani iz-
raz, "mediacijo ideoloških tokov, ki jih producira družbena prak-
sa". Toda, če je družbena praksa prakticiranje družbe, tedaj na
tej ravni ni kaj posredovati; gre "preprosto" za določeno ozna-
čevalno prakso, ki producira družbene učinke in ki se ujema z
drugimi družbenimi praksami toliko, kolikor je artikulirana v
polju istih določenosti.
Toda to "preprosto" nikakor ni take zelo preprosto: opredelitev
družbene prakse obsega že opisano dvojno določenost, ki omogoča
homologne učinke ("mediaeije")prav zaradi sistema sekundarnih
determinadj. Dvojna določenost omogoča postopke metaforičnega
ali metonimičnega zastopanja (reprezentiram j a) (1) prakse kot
produkcije v diskurzu prakse in (2) ene družbene prakse v diskur-
zu druge.'1 Toda s tem še mi povedano vse v zvezi z zastopniš-
tvom: ideološke družbene prakse imajo učioke, ki so per def in i-
tionem sistemi reprezentacije, in sicer reprezentacije odnosov,
ki se v njih giblje tisto, kar (v zadnji instanci) označuje: i-
sto, eno, razcepljeno na heteronomno dvojico, isto, kar šele s
cepitvijo postane nekaj. zguba identitete, subjekt v "odnosu"
do drugega: materialistični označevalec, ki je zmeraj Že drugo
zase na naslednji "etapi" alternantnega "kroga".'2 Tukaj zgubi
sociološka družbenost svoj smisel, vprašanje družbe pa postane
vprašanje produkcije družbenega učinka.
87
Če sodi "urbana simbolika" v "sfero ideologij", tedaj lahko to
simboliko opišemo kot ideološki diskurz cs0 natančneje kot dis-
kurz konotacije (sistem zastopništva) sam, ne pa kot odsev neke-
ga ideološkega diskurza zunaj nje. To, kar se v "urbani simboli-
ki" Kizraža", ni neka druga ideologija oziroma ideološka instan-
ca, pač pa "urbana simbolika" kot ideološka instanca na ideološ-
ki način "reflektira" tj. zastopa neko drugo, bolj temeljno do-
ločenost (način produkcije), obenem pa še, toda sekunderno, vza-
jemno artikulacijo/determinacijo različnih ideoloških diskurzov
ed katerih je vsak izpostavljen načelno isti artikulacijski pro-
ceduri in isti določenosti, obenem pa načelno diferencialni do-
minaciji. V skladu s povedanim, lahko ugotovimo, da je določe-
nost "urbane simbolike" dvojna (na dveh ravneh in v dveh "eta-
pah") , ne pa preprosto "družbenoekonomska" (že družbenoekonom-
ska formacija je nasledek/učinek načina produkcije).
Tako je z našega gledišča jasno, "da se ideologija ne opredelju-
je sema po sebi", toda jasno jé tudi, da je ni mogoče opredelje-
vati po "ajenendružbenem učinku", kot meni Castells, saj je na-
vsezadnje kot raven označeneev konotacije sama družben učinek.
Ideologijo opredeljuje njena struktura zastopanja, ki členi po-
lje ideologije s pomočjo artikulacij "od zunaj", družbeni uči-
nek ideologije (učinek v drugih družbenih praksah) pa je tedaj
variabilen učinek njene strukture na ravni družbenega konteksta
(prezence), ne pa nekaj, kar lahko nastepa ket merilo ali klasi-
fikator ideologije.
Če rečemo, da je ideološki diskurz "zastopniški sistem", to po-
meni, da je pe naši analizi v njem zastopan (praviloma sprevzv
ženo, prek substitucij in nadomestnikev) neki proces, neka pro-
dukcija: (1) ki omogoča in določa ideologijo kot družbeno prak-
so; (2) ta praksa v ideološkem diskurzu na neki način figurira
četudi prek vrzeli, ki jih pušča za seboj zatrt je in ki jih za-
polnjujejo "mašila" (te vrzeli lahko opišemo kot protislovja,
paradokse in podmene). Ta "mašila" na ravni prezence diskurza
88
nevtralizirajo ("odpravljajo) označevalne, toda nevzdržne hiaz-
me diskurza: zato pravimo, da so diskurzi v območju "ideologo-
ma znaka" (v "novoveški kulturi") antiparadoksni in antikontra-
diktorni, kar seveda nikakor ne pomeni, da ne temelje na proti-
slovjih in paradoksih, temveč da črpajo svojo konstistenco iz
prikrivanja protislovij in paradoksov; (3) označevalna procedu-
ra, ki producira diskurz je v diskurzu najbolj neposredno zasto-
pana prav v njegovih vrzelih"^, ki opredeljujejo diskurz kot
krpari.jo. Najbrž ai potrebno poudariti, da so prav vrzeli diskur-
za oporišča ali oprijemališča materialistične analize označeval-
ne prakse; protislovje, ki je v diskurzu navzoče kot manko, je
namreč materialen odnos« Diskurz v polju "ideologoma znaka" be-
leži ta odnos z "napako" (s paradoksom, z belino, s podmeno),
obenem pa si prizadeva "odpraviti" (prikriti) tudi to napako s
pomočjo nadomestnikov (tenants lieu), ki mu zagotavljajo iluzi-
jo potekanja; (4) pravilo ideološkega diskurza je, da so para-
doksi kot zastopniki protislovja odpravljeni z zatorom ali pri-
krit jem (kadar je protislovje preveč insistentno), ki ga marki-
rajo nadomestniki; (5) analiza ideološkega in vsakega diskurza
v polju "ideologema znaka" se giblje od zatora do zatora, od
vrzeli do vrzeli, od maaka do manka; (6) materialna struktura
diskurza so negativitete na ravni prezence, ne pa semantika nje-
gove pripovedi: diskurz "pove več" s tistim, kar mu uide, kot
s tistim, kar pomeni.
Če rečemo, da je konotacija ideologija/retorika družbena ozna-
čevalna praksa, tc pomeni da ideologija ni predvsem tisto, kar
dešifriramo, temv^í nekaj, kar se samo cepi na produkcijo in re-
prezentiraj oči učinek produkcije na ravni pomena« Prav zato je
ideologija zmeraj razredna ideologija: produkcijski odnosi so
cepitev procesa produkcije dobrin na družbeno in ekonomsko, na
delo in eksploatacijo, na produkcijo izdelkov in na produkcijo
vrednosti« Presežki te cepitve omogočajo re investiranje produk-
cijskih odnosov ("preseganje", "prevrednotenje"), produkcijski
presežki in presežna vrednost sta le dominantna presežka produk-
89
čije. Zato imajo nerazredne družbe mite, ne pa ideologij, prav
zaradi narave cepitev in narave presežkov. Cepitev/odnos, ki
določa način produkcije, je nujno reprezentiran v polju, ki ga
opredeljuje ta način produkcije; toda kljub temu, da gre zmeraj
za en način produkcije, to zastopanje ni homogeno, čeravno je
dominirano: način produkcije je namreč odnos, to pa implicira
vsaj dve poziciji v njegovi strukturi. Vledajoča ideelogija si-
cer tako v veliki meri opredeljuje ideologije vladanih, toda do-
ločenosti, ki izhaja iz dejstva, da se v njih reprezentira polo-
žaj v produkcijskih odnosih "danega" načina produkcije, ne more
odpraviti: ta določenost je ireduktibilna. Tako si lahko vlada-
joča ideelogija prisvoji le žargon antagonistične ideologije,
ne pa njene produkcije. Ta manever pa je mogoče dovolj zaneslji-
vo prepoznati po specifičnih *hapakah", ki jih dela vladajoča
ideologija v novi preobleki«
Dominacija vladajoče ideologije je potemtakem tudi dvojna: (1)
na ravni produkcijskih odnosov je dominantna kategorija v kapi-
talizmu lastnina produkcijskih sredstev; (2) na ravni sekundar-
nih determinad j pa ekonomija kot temeljna ideologija vladajoče-
ga razreda. Tako so antagonist ične ideologije nujno v odnosu do
vladajoče ideologije, čeprav ta odnos že dolgo ni več odnos pre-
proste subordinacije« Ekonomija je tako tisto oporišče kapita-
lističnega reda, ki je najmočnejše in obenem tudi najbolj oble-
gano, okrog njega je angažiran večji del političnega beja« Ni
naključje, da je prva materialistična analiza, ki je bila "po-
kapitalistična" (ki je bila transverzalna glede na kapitalistič-
ni "red"), je bila analiza kapitala«
Ideologija je potemtakem zmeraj razredna ideologija, ne glede
aa te, kakšen je ajea družbeni učinek: ta učinek (zlasti v Cas-
tellsovem pomenu) določa struktura ideologije (struktura retori-
ke) v interakciji z družbeno konjunkture, tj« v interakciji s
kontekstom družbenih učinkov drugih ideologij, ki fig?rirajo ▼
prezenci določenega načina produkcije na določeni "razvojni stop-
90
nji".
Družbeni učinek je specifično branje ideološkega diskurza (le
na tej ravni ima nekaj opraviti dešifriranje) , ki omogoča spe-
cifično razumevanje tega diskurza. Toda z eno specifičnostjo,
z enim branjem niso izčrpane vse možnosti branj za določeno raz-
redno pozicijo oz. za določeno (razredno) "ideološko stališče".
Tako se lahko historični materializem kot marksizem pojavi v
"demokratični" plejadi sociologij kot ena izmed njih, obenem
pa lahko historični materializem bere npr. idealistično filozo-
fijo samo tako, da ji "vrača" tisto, kar sama zamolčuje. V cas-
tellsovski terminologiji rečeno: družbeni učinek določena ideo-
loškega diskurza se lahko povečuje ali zmanjšuje, spreminja po-
zicijo v idejnem boju, zgineva, se ponovno pojavlja na sceni
družbenega in političnega.
Potemtakem sta legitimacij ski in komunikacijski učinek, ki ju
Castells navaja kot temeljno dvojnost učinkovanja ideološke in-
stance, le redukta pluralnosti (prezrt je na primer fatični uči-
nek, ki se nam zdi odločilnega pomena za semantično funkcioni-
ranje "urbane simbolike"). Castells pravi: "Ta družbeni učinek
lahko kljub njegovi raznolikosti rezimiramo z dvojno dialekti-
ko legitimaci.1 skega učinka in komunikacijskega učinka. Prvi po-
meni, da vsaka ideologija racionalizira določene interese z na-
menom, da prezentira njihovo obvladovanje kot (podčrtal B.R.)
izraz splošnega interesa. Toda moč ideološkega diskurza je prav
v tem, da zmeraj konstituira kod, ki omogoča komunikacijo med
subjekti; govorica in skupek izraznih sistemov sta zmeraj kul-
turna procesa, se pravi, zmeraj ju tvori ideološki skupek z do-
minant o."'* Althusserovska "dvojna dialektika legitimacijskega
in komunikacijskega učinka" pa so lahko prezentira le na določe-
ni ravni produkcije ideologije, na ravni reprezentacije in sprav-
ljanja v promet reprezentatov interesov. Ta raven implicira ne-
ko falsifikacijo zastopništva, ki jo pri llthusseru in nato pri
Castellsu zaznamuje beseda "kot": dominantni interes lahko domi-
91
nira le s prevaro: le kot splošni interes. Ta dva učinka sta po-
temtakem značilna atributa neke semiotična situacije, ki produ-
cira - zaradi zmeraj specifične dominacije - specifično prevaro
oz. specifično splošnost: to situacijo lahko po Gouzu imenujemo
"način pomenjenja".^
Prav način pomenjenja zahteva legitimnost ("racionaliziranje do-
ločenih interesov" in njihovo podkrepitev "splošnemu interesu",
ki je pravzaprav ta racionalizacija sama) kot prvi pogoj komu-
nikacije. Način pomenjenja uveljavlja codez (legislativni akt)
kot merilo splošnosti (racionalnosti) informacije in kot merilo
njenega kroženja.
To sicer ne ovrže Castellsove trditve, da sta "govorica in sk\>-
pek izraznih sistemov", ki so "kulturni procesi", v določevalnem
odnosu z "ideološkim skupkom z dominacijo", kar je le drug izraz
za spostavijanje legitimnosti procesa pre-peznavanja/ne-poznava-
nja, ki je sem (diskriminativni) proces komunikacije. Toda pome-
ni tudi, da Castellsova trditev ne govori nič (1) o stabilnosti
strukture ideološkega skupka in nič o stalnosti njegove dominan-
te; (2) nič e tem, da v horizontu komunikacije, ki selekcionira
oz. reducira "sporočila" na prepoznavanje, ni mogoče koncipira^
ti radikalne razlike razrednih interesov (druge dominante in
druge racionalnosti v antagonističnem ednosu do prve). Proces
komunikacije je namreč proces totalizacije; natančneje: totali-
zad ja ene pozicije (njeno prezentiranje kot splošne ali nevtral-
ne pozicije, kjer je možen splošen interes) je nujna postavka
vsske komunikacije in komunikativnosti.
Skratka: na ravni komunikacije ni mogoče koncipirati idejnega
boja drugače kot opozicijo razumljivo - nerazumljivo in razum-
ljene - nerazumljeno, pri čemer je prvi člen obeh pozicij zmeraj
fikcija redundance. Vsako totalizantno razumevanje oz. vsako
ideološko razumevanje je specifične nerazumevanje (tudi lastne
pozieije) in obenem adekvatno zastopanje (dominantnih) intere-
92
sov: prav ta dvojni odnos (ne)razumevanje/zastopanje je temelj-
ni odnos ideologije do njene lastne problematike.
Drugi člen obeh opozicij pa je tako splošen, da lahko nastopa
kot koncept le v določenih kontekstih oz. v "socialnoideoloških
konjunkturah", kot bi dejal Althusser.
To razlikovanje "racionalnosti" v okviru istega ideološkega po-
lja (z dominanti.a, to ne z "nesporno" dominanto) uvaja Castells
v že omenjeni knjigi o Dunquerquu'6, toda uvaja ga dvoumno, ker
ta dvojnost (ki reprezentira na ravni družbene prezence razred-
no delitev in delitev na produkcijo in prezenco), ta dvojni raz-
cep, ki uvaja heterogenost, pripelje sociološki diskurz na nje-
govo mejo. Zato je Castellsova analiza na tej točki omahljiva:
omahuje med eksplicitacijo produkcije družbenega in med deši-
friranjem. "Kajti, če urbana simbolika rezultira iz uporabljanja
organizacije urbanega sistema (in organizacije prostora, ki iz
nje izhaja) kot izrazno sredstvo ideoloških praks, postane neo-
gibno proučevanje artikulacije semantičnega polja (in prek nje-
ga enot-znakov) z ideološkimi praksami, na katerih temelji po-
men, ki ga ti simboli dobe v splošni družbeni dinamiki.
Status izraznega sredstva, ki ga ima simbolika v sociološkem di-
skurzu, vodi ta diskurz v dešifrantski postopek, ki bere v "ur-
banem tekstu" oziroma skozi ta tekst ideologijo - lastno ideolo-
gijo kot njegov pravi pomen.
Ta ideologija, k:, jo Castells bere (ki se skozi Castellsove a-
nalizo bere) "vsebuje" dva elementa, ki sta v odnosu dominance
in ki delita vssko artikulacijo semnatičnega polja na dvoje:
Castells ugotavlja niz ujemanj med "kulturnimi modeli, ki so v
temelju prostorskih form in družbenih praks." Ta načela ujemam
nja bede postala jasnejša ob navajanju konkretnih rezultatov,
do katerih smo prišli. Dejansko bistvo uveljavljenega mehanizma
93
izhaja iz tega, da je za vsako ideologijo značilna dominance e-
nega elementa nad drugim v okviru dihotomije, ki opredeljuje vsa-
ko os semantičnega polja« Toda to ujemanje ni preprosta empirič-
na korelacija: je strukturalna hemologija, kar pomeni, da obsta-
ja zato, ker vsake konfiguracijo v semantičnem polju samo na
ravni urbanih form samo podvo.1u.1e kulturni model, ki smo ga pro-
učili tudi ne ravni ideološkega. Tako se natančneje:
1)	Kulturni model, ki smo ga okarakterizirali kot porabniško i-
deologijo (značilno za dominantno frakcijo buržoazije v zdajš-
nji fazi) se izraža na ravni semantičnega polja na naslednji
način:
-	Prevladovanje Novega nad Starim (N^S).
-	Prevladovanje Buržoaznega nad Delavskim (B^D) «
-	Prevladovanje Tujega nad Flandrijskim (T7F),
-	Prevladovanje Mesta nad Podeželjem (M7P)«
2)	Malomeščansko družinsko ideologijo karakterizira v odnosu do
istih osi druga kombinacija, ki je zanjo specifična, kolikor po-
dvojuje njen diskurz:
-	Prevladovanje Starega nad Novim (S>N)«
-	Prevladovanje Buržoaznega nad Delavskim (B7D).
-	Prevladovanje Plandrijskega nad Tujim (F7T).
-	Prevladovanje Podeželja nad Mestom (P7 M)«
3)	V ideologiji tradicionalne skupnosti spet najdemo iste elemen-
te:
-	Prevladovanje Starega nad Novim (S>N)«
-	Prevladovanje Delavskega nad Buržoaznim (D>B).
-	Prevladovanje Flandrijskega nad Tujim (F>T)«
-	Prevladovanje Mesta nad Podeželjem (M>P).
4-) Y ideologiji boja, ki je značilna za viadane razrede, se na-
čin ujemanja z istim semantičnim poljem ravna po nekoliko dru-
94
gačnih pravilih« Spomnimo se, da gre za ideologijo, ki za razli-
ko od drugih, ne izhaja iz načina produkcije, temveč iz konf-
liktnoga družbenega položaja« Na artikulacijski ravni osi seman-
tičnega polja se to izraža tako, da se opozicije ustvarjajo po
dvojicah osi, kolikor sporočilo, ki ga nosijo, ni punktalno,
temveč izraža odnos med dvema poloma - ne oponirajo pa elemen-
tov štirih osi od termina do termina. Tako je ideologija delav-
skega boja izražena z naslednjo kombinacijo:
-	Opozicija med Novim in Delavskim (skupaj) ter Starim in Buržo-
aznim (skupaj)
(NOD)-** (SflB)
-	Opozicija med Tujim in Mestom (skupaj) ter Fladrijskim in
Podeželejem (skupaj):
(ТЛМ) —(FAP)38
Ta "ujemanja" oz« "strukturalne homologije" med kulturnimi mode-
li oziroma ideologijami ne potekajo preprosto v nizu linearno
prenašanih elementov iz ene formule v drugo ob nespremenjenih
implikacijah elementov, kakor bi lahko sklepali iz Castellsove-
ga refleksivnega besedila, temveč se - kakor Castellsovo našte-
vanje posameznih kulturnoideoloških artikulacij na ravni urbane-
ga kaže - poaamezne artikulacije asimetrično razvrščajo okrog
neke meje ali pregrade« To pregrado ali mejo lahko opredelimo
kot tisto razmejitev ideološkega polja, (v tem polju se pojavlja
urbano kot poseben niz artikulacij), ki razmejuje dve neujemajo-
či se artikulaciji, dve nehomologiji, dve strukturi« Ta meja ni
preprosta ovira ali obmejevanje teritorija posameznih ideologij
na isti ravni, ampak pre lom « po katerem ni več iste ideološke
ravni, diskontinuiteta, ki pomeni stik z (nečim) drugim« Ta me-
ja, ki poteka v Castellsovi notaciji med 1«, 2«, in 3« ideolo-
gije na eni strani in med 4-« ideologijo (boja) na drugi strani,
je dvojen vpis, in sicer:(1) vpis materialne zgodovine družbenih
odnosov na ravni ideologije ("vrhnje stavbe") in (2) vpis te
zgodovine na ravni sociološkega diskurza intencam tega diskurza
95
navkljub«
Ideologije, ki figurirajo v Castellsovi shemi "interakcije", so-
dijo v dve formaciji, ki nikakor nista ne homologni, ne homoge-
ni, ne ekvivalentni in nimata iste epistemološke narave« Primer-
ljivi 3ta le na ravni divergence interesov, njuna primerjava je
ugotavljanje antagonizma« Lahko rečemo tudi drugače: v ideološ-
kem polju je navzoč radikalen precep, razcep heterogenosti:
protislovje « ki to polje in njegove dominante sploh omogoča«
Ideologije določenega ideološkega polja je potemtekem mogoče de-
liti na dominirane in dominantne oz« na ideologije v konfliktu,
toda oba izraza zadevata predvsem raven učinkov trenutnega raz-
merja sil v ideološkem polju, ne povesta pa nič o razlogih, za-
radi katerih se morata dve heterogeni strukturi postaviti sploh
v kakšne razmerje sil, skratka: ne povesta nič o antagonizmu
razredov, ki se na ravni ideološkega polja kaže kot idejni boj
dveh neogibno in ireduktibilno nasprotujočih si postavk, kot
protislovje, ki konstituira ideološko polje prav ket polje te&-
zij in konfliktov, kot torišče idejnega boja«
Ker se po Castellsu vsaka od ideologij artikulira z "ravnjo ur-
banih form", je s tem po njegovem mnenju podano zadostno jamst-
vo, da gre med "ravnjo ideoloških vsebin" in "ravnjo urbanih
ferm" za odnos strukturalne homolegije, ki prenaša razmerja pr-
ve ravni v drugo« Za nas pa je prav to dokončna odprava one
"margine avtonomije", ki jo Castells sieer postulira ket atribut
"ravni urbane simbolike" in ki smo e njej še govorili v priču-
jočem spisu, ter spostavitev mehanicističnega determinizma« Zdi
se nam namreč, da ni dejanski problem materialističnega pojmova-
nja ne determinizem ne avtonomija, temveč je to način, kako lah-
ko določeni procesi na določenih ravneh prezence zastopaje in
nadomeščajo druge entitete, ki so na ravni očitnosti docela brez
zveze s temi procesi«
%
Zato nam pomeni govoriti o strukturalni homologiji kot o odnosu
med "ideologijami0 in "urbanimi formami" totalizadja ene izmed
možnih situacij v produkciji zastopništev, s čimer pa niso izčr-
pane vse možne in celo ne obstoječe situacije na področju grad-
nje in mesta« Tako je možno, da je dominacija prve skupine ideo-
logij po Castellßovi razpredelnici (od 1« - 3«), dovolj močna,
da na ravni "urb inih form" onemogoča kakršnekoli učinke antago-
nist ične postavv ideološkem polju; to pomeni, da razredni in
idejni boj na ruvni "urbanih form" nista pozitivno markirana,
nikakor pa ne pomeni, da tega boja ni, ali celo, da ni antago-
nizma (sleherno urbano strukturo je mogoče opredeliti kot urba-
no šele v odnosu do nečesa, kar je od nje drugačno; tako se ho-
mogene urbane forme pač en bloc postavljajo nasproti neurbanim
in heterogenim formam); možno je tudi, da se idejni boj na rav-
ni gradnje sploh ni razvil oz« da obstaja v zelo rudimentarni
obliki, medtem ko je v drugih "simbolnih" formacijah bolj odlo-
čujoč« Lahko je seveda tudi nasprotno«
Pri Castellsu je odnos med strukturo ideološkega polja in "rav-
njo urbanih form" preveč zreduciran: Castells sicer meni, da gre
v tem odnosu zrn strukturalno homologijo, toda struktura je pri
njem semantičen ne pa semiotičen koncept, to pa mu onemogoča kon-
cipiranje diferencialne reprezentacije«
Z drugimi besedami: strinjamo se s Castellsom, da je v določeni
družbeno ide oleški konjunkturi dominantno semantične (ideološko)
polje, toda z nj\m se ne strinjamo, ko iz te situacije semanti-
ke izvaja določet. asti: dominante ni determinanta, pač pa je do-
minante določena; tisto, kar določa semantično polje neke "rav-
ni form", ni struktura tega polja, temveč struktura "form"« To-
da to ni edina determinacija: tako semantično polje kot "raven
form" sta do^čena še drugače, in sicer kot učinka neke zgodovin-
ske družbene produkcij©. Ta določenost ©meječa njuno razbiranje
in njuno ločevale na JLve "avtonomni" ravni«
97
Če gre za strukturalno homologijo v semiotičnem pomenu besede,
je moremo iskati na neki drugi "sceni", ne pa na ravni razmerja
med izrazom in vsebino. Strukturalna homologija je možna med
dvema ali več dvojicami izraz/vsebina. Tako se lahko s Castali-
som strinjamo, da so "urbane forme" zares neka podvojitev, toda
ne podvojitev strukture ali natančneje artikulacije semantične-
ga polja, temveč ena izmed reprezentacijskih podvojitev izhodišČ-
nega razcepa, ki je pač temelj vsakega strukturiranja odnosov
v okviru, ki ga določa dani način produkcije. Vprašanje struk-
turalne homologije pa se zato - kot vsa vprašanja v zvezi z oz-
načevalnimi sistemi - zastavlja na dveh ravneh: na ravni produk-
cije označevalnih entitet ("znakov", "pomenov") in na ravni pri-
marne determinacije (zastopanje cepitve družbe za "zgodovinski
subjekt"); na ravni produkcije (pomenov) v polju sekundarne de-
terminacije.
Tako lahko opredelimo ideologije, ki jih Castells našteva kot
sestavine oz. artikulacije ideološkega polja, kot sisteme branj
enega (urbanega) diskurza v terminih drugih diskurzov (razred-
nih in frakcijskih ekonom''-apolitičnih ideologij), pri čemer
je sama dejavnost branja vzajemna artikulacija (z dominanto se-
veda) prizadetih diskurzov. K vprašanjem semantičnega polja,
njegovih implikacij in meja pa se bomo vračali tudi v naslednjem
odlomku.
Semiologija
Poteze Castellsove semiologije, ki smo jih že obravnavali, dolo-
čajo epistemološke veljavo te semiologije, ki je eden izmed te-
meljnih paradoksov Castellsovega pojmovanja urbane simbolike:
strukturalistična semiologija je v Castellsevem besedilu kriti-
zirana - tudi o tej kritiki in njenih implikacijah smo že govo-
rili. Toda, ke heče Castells pokazati, kakšna je ustrezna urba-
na semiologija, de facto predlaga prav strukturalistiČno semio-
logije. Naivno oziroma "sugerirane" branje Castellsove semiolo-
N
98
gije bi bilo potemtakem neplodno, ker bi se v njem razkrivale
že dobro znane in razčlenjene lastnosti struktura! ističnega po-
stopka. Zato je tukaj na mestu neko drugo branje, ki mu pravimo
materialistično; to branje zadeva Castellsove besedilo na pose-
ben način: bere ga v kontekstu njegove sociologije, bere njego-
ve šibke točke, ki so oporišča ideologije družbenega, na kateri
se utemeljuje "družboslovni" diskurz. To branje zanimajo tudi
Castellsova odstopanja ed strukturalistične semiologije, tako
da je to branje analiza/interpretacija vrzeli in odstopov, ne
pa dešifriranje "pravega pomena" Castellsovega semiologiziranja
urbanega.
Poglavitno odstopanje od strukturalističnega postopka je pojmo-
vanje neujemanja (ne-korespondance) med prostorskimi formami in
ideološkimi praksami. Druge tako odstopanje je koncipiranje do-
ločevalnega odnosa med obema "instancama". Castells pravi: "Pred-
vsem je treba poudariti, da ne gre za čisto ideeloške prakse
brez zveze s prostorskimi formami, pa tudi ne za docela izveden
učinek formalne strukture kakega prostora. Urbana simbolika ob-
staja. kar se prostorske ferme uporabljene ket oddajniki, prenos-
niki in sprejemniki splošnih ideoloških praks. To pomeni, da ni
semiološkega branja prostora, ki bi izhajalo iz preprostega raz-
vozlavanja form (ohlajene sledi družbene akcije), temveč obstaja
tako branje, ki izhaja iz proučevanja izraznih mediaci j, prek
katerih se realizirajo ideološki procesi, ki jih produeiraje
družbeni odnosi v danih razmerah."^
Ne glede na te, da bi le v precej zakotnih ideologizirajočih skr-
pucalih našli "čiste ideološke prakse brez zveze" s kakšne drugo
semiotično instanco in je potemtakem polemični tem čista retori-
ka, saj navsezadnje vsaka ideološka praksa obstaja v a-poprijet-
jih z nečim, kar ima zanjo status njene realizacije; torej me
glede na vse to, se nam zdi ugotavljanje ne-izvedenesti ene ideo-
loške instance ("ideološke prakse" ali "splošne ideološke prak-
se") iz druge ("prostorske forme") dokaj pomembno: omogoča nam-
reč koncipiranje dru gos t i (ali ga vsaj ne ovira) in s tem produk-
99
cije obeh "instane"• In čeprav Castella smer izvedenosti samo
obrne za 180 stopinj (po njem je drugi "iajtanca" izvedena iz
prve), že zmeraj ostane preaežek tega obrata: prostorske forme
so "oddajniki,prenoaniki in sprejemniki splošnih ideoloških
praks". To pa pomeni (poleg aplošno sprejete zahteve po neline-
arnosti), da imajo urbane forme za aplošne ideološke prakse po-
seben položaj in posebno vrednost: lahko rečemo, da so urbane
forme tiste "enote" urbanega teksta, prek katerih se ideologija
bere v mestu.
Če pa je temu tako, je "proučevanje izraznih mediaci j" ponovna
uvedba strukturalističnega "preprostega razvozlavanja" ali "de-
šifriranja" urbanega teksta. Protislovja, katerih učinek so
"splošne ideološke prakse", so v urbanem tekstu navzoča prav
prek "prostorskih form"; toda ta protislovja niso protislovja
urbanega teksta, temveč so v urbanem tekstu navzoča kot investi-
cije teh "splošnih ideoloških praks", medtem ko so protislovja
urbanega teksta druga. Urbanega tekata potemtakem ni mogoče ime-
ti za "ohlajeno sled družbene akcije" (kakor to akcijo pojmuje
Castells in še mnogi drugi), temveč za specifično in konkretno
družbeno "akcijo" ali natančneje za specifičen in konkreten druž-
ben proces (boj). Tekst mesta sodi pač v specialni (simbolni)
register, ki se razlikuje od "splošnoideološkega", tj. od poli-
tičnoideološkega, če smo Castellsa pravilno razumeli. V odnosu,
ki ga opisuje citat, so dominante "splošne ideološke prakse".
Ta izraz pa kljub videzu nima iste opredelitve, kot je ima druž-
bena ideološka praksa pri Althusserju, ampak se bolj ujema z de-
finicijo nekega drugega niza pojmov, ki so sinonimi in ki jih
najdemo v besedilih sociologije kulture: Castellsove "splošne
ideološke prakse" so pravzaprav tisto, kar Goldmannu pomeni "mo-
del sveta" ali "temeljno ideološko stališče", Prancastelu pa
"temeljna ideološka shema".*0 Potemtakem gre sicer za dominanto
odnosa med "ideologijo" in "formo", toda odnos je pojmoven v
skladu s tradicionalnim sociološkim postopkom kot odnos med "d
"družbeno vsebino" (ideologijo) in (estetsko) formo. Skratka:
tako postavljen odnos zamenjuje odnos dominacije z odnosom pome-
100
njenja, ta paralogizase pa omogoča druge paralogisme* Tako je kot
temeljna aemiološka operacija predvideno dešifriranje oz, ugota-
vljanje adekvatne urbane leksike - kar pa je, kot pravi Barthes,
v že uporabljenem predavanju o urbani semiologiji, že na ravni
lingivistike iluzorno početje, če je forma označevalec, vsebina/
/ideologija pa označenec, tedaj je sicer res, da je v odnosu med
njima ideologija/vsebina tisto, kar dominira, obenem pa je res,
da je ta dominarte - kot vsak označenec - neprecizna, nestabil-
na, ali kot prav*. Barthes ob isti priložnosti: označenci gredo,
4-1
označevalci pa ostanejo.
Toda ta postopek je kljub povedanemu pri Castellsu problematičen
in problematiziran, čeprav nekako mimogrede in mogoče nehote,
in sicer gre za problematičnost v dveh "etapah": "ideološka she-
ma" ali "model sveta" je v Castellsovem besedilu prezentiran kot
praksa, kar ima kljub sociološkemu redukcionizmu, ki potiska
prakso v položaj modela, določene posledice za pojmovanje "vse-
bine" urbanih "form": vsebina namreč lahko v tej optiki obstaja
samo na način "mise en forme", se pravi kot diskurz, kot prakti-
ciranje (odvijanje) ideološkega diskurza. To pa pravzaprav pome-
ni, da vsebina/ideologija "urbanih form" nikakor ni isto kot
"splošna ideološka praksa", ki je vsebina/ideologija drugih dis-
kurzivnih artikulacij in ne more obstajati v latentnem stanju
kot nekakšna vsebina-fantom, ki kot duh čaka na svojo utelesitev
v kakršnikoli formi. Zunaj konkretne artikulacije ni nikakršne
vsebine.
Ta možnost druge Lnterpretacije oz. ta problematičnost sociolo-
ške semiologije jo navzoča tudi v Honopolvillu: "Na podlagi teh
opažanj, ki so Žal precej nesistematična, ki pa so rabila za od-
krivanje osrednjega jedra v ne-zavestnem (non conscient) diskur-
zu prostorskih form, postuliramo. da semantično polje, na kate-
tem te forme temelje, v Dunquerquu, ureja kombinacija štirih di-
hotomičnih osi:
- Opozicija med Starim in Novim (S/N),
101
-	Opozicija med Buržoaznim in Delavskim (B/D) ,
-	Opozicija med Dunquerquom-Flandrijskiia-Pristaniščera in Primest-
jem-Tujim-Industrijo (F/T)
hp
-	Opozicija med Mestom in Podeželjem (M/P),"
Te osi niso alternativne ali izključevalne, temveč v specifičnih
razmerjih med seboj, ki pa jih Castells ne eksplicitira: opo-
zicija je predpogoj za vse druge; 1. opozicija je ambiva!.enta
in je na neki način navzoča v 2, in 3,; ter ju cepi na âest ne-
enakih režnjev: npr, Novo-Delavsko proti Novem-Buržoaznem; Sta-
ro-Delavsko proti Starem-Buržoaznem; Novo-Delavsko proti Starem-
-Buržoaznem; Staro-Delavsko proti Novem-Buržoaznem in za nameček
še dve nasprotji: Staro-Delavsko proti Novem-Delavskem in Staro-
-Buržoazno proti Novem- Buržoaznem. Vidimo, da to križanje 1.
in 2• opozicije izdela dve kategoriji opozicij, od katerih prva
prezentira antagonizem Delavsko-Buržoazno v štirih konkretnih
spoprijetjih, druga pa dve cepitvi na ravni istega (razreda),
To pomeni, da skozi Castellsovsko semantično polje teče neka me-
ja, neki rob, ki deli to polje na dve heterogeni "področji", od
katerih je eno učinek artikuliranja drugega in ki sta potemtakem
v odnosu označevanja: konkretna artikulacija antagonizma označu-
je/določa artikulacijo frakcijskih nasprotih, ne pa nasprotno.
S tem pa prestopamo problematiko semantičnega polja in zadevamo
ob problematiko produkcije semantičnega polja, Castells se je
tukaj odločil za formalizacijo prezence "semantičnega polja".
Po našem mnenju pa gre tukaj za mejo oz, rob, ki zaznamuje še
neki drug spoj: spoj med artikulacijo mesta in teleološko inter-
pretacijo mesta, ki daje mestu smisel za katerokoli od semantič-
nih osi, tj, omogoča artikulacijo mesta glede na katerokoli se-
mantično os, ki jo navaja Castells, Lahko rečemo, da je to rob,
prek katerega se lahko mesto v danih okoliščinah obremenjuje s
pomenom. Toda, kot smo že ugotovili drugje^, se pomen mesta ar-
tikulira drugje, v teleoloških ideoloških diskurzih o mestu, ki
sodijo v različne diskurzivne formacije (npr, v pravo, medicino,
102
moralo, ekonomijo ter druge). Te diskurze povezujejo z mestom
različne referenčne točke, tj. tiste točke oz. "elementi", ki
se lahko v artikulaciji mesta ebremene z ideološkimi pomeni
(vrednotami, cilji, kriteriji itn.)
Tako se strukturalna homologija, ki o njej govori Castells, lah-
ko kaže le na neki posebni ravni, ki ne zadeva strukture produk-
cije členov homolognega odnosa. Castells pravi v Monopolvillu:
"Homologija notranje strukture obeh diskurzov (diskurza kultur-
nih modelov, ki na njih temelje ideološke prakse, in diskurza
ustreznih semantičnih osi, ustrezajočih semantičnemu polju, ki
na njem temelje urbane forme) je močna in bi jo lahko sistemati-
zirali prek formalnega modela s tremi sestavinami: notranji struk-
turi obeh diskurzov in struktura njunih ujemanj."**
V navedenem fragmentu sta dejanske po s tul ir ana dva generativna
postopka, ki ju lahko razumemo tudi kot zelo rudementarno vzpo-
rednico lingvističnega postopka generiranje "površinskih struk-
tur" iz "globokih struktur". V vlogi globokih struktur nastopan
jo kulturni modeli, ki generirajo "ideološke prakse", in "seman-
tične osi" oz. "semantične polje", ki skratka generirajo "urba-
ne forme"»
Zapišimo diskurz, katerega struktura je po Castellsu generiranje
ideološke prakse is kulturnega modela: Б^ » K Ф I ;
im diskurz, katerega struktura je generiranje urbanih form iz
semantičnega polja: * S - F;
postavimo oba diskurza v odnos homologije: D^ * I>2; po tej nota-
ciji lahko - ker je diskurz pač v vsakem primeru uČimtek generi-
ranja - postavimo tudi naslednje homologije: K-S in I«F, se pra-
vi homologije členov generativne procedure. To pa pomeni, da je
artikulacijsko pelje urbanega za Castellsa homogeno in da so zve-
ze med členi linearne (kavzalne), ne pa dialektične. Prenosi so
adekvatno zrcalni, se pravi spekularni in spekulativni obenem.
Te pa spet možno le tedaj, če je pelje urbanega vključeno v mo-
ki interpretativa! diskurz, ki ga kvant ific ira in nivel i tira«
103
Prav takšen diskurz pa je po vsem videzu Castellsove sociologi-
ja/semiologija.
Postopek kvantifikacije pa je nujno reduktiven« Tako imamo v pri-
čujočem primeru opraviti z naslednjimi podvojenimi redukcijami:
1* Z redukcijo produkcije semiotičnih enot na generiranje, ki
se podvojuje s "strukturalno1* homologijo členov;
2« Z redukcijo označevalne prakse na kulturne modele, ki se po-
dvojuje z redukcijo ideoloških označevalnih praks na "gene-
rativne" derivate kulturnih modelov« Analitični postopek v
tem primeru ne bi pokazal ne derivacije ne homologije, tem-
več identičnost in cepitev (heterogenost) na ravni produkci-
je ter izologije ali opozicije na ravni diskurzivnih učinkov;
3« Z redukcijo označevanja (semiosis) na pomen (semantično polje)
ki se podvojuje z redukcije urbanih form na nosilce pomenov
po semantičnih oseh semantičnega polja« Ta redukcija - tako
kot prejšnji - implicira inverzije primarnesti členov ali na-
tančneje: uvaja vprašanje primernosti na ravni sekundarnih
determinacij in s "stališča" sekundarnih determinacij, kar
vrača analizo na raven disputov o formi in vsebini, medtem
ke bi materialistična analiza razkrila heterogenost produk-
cij forme in vsebine ter nestabilnost ("naključnost") tistih
odnosov med ajiaa, ki produciraj o pomenske učinke in ki jih
zato lahko imenujemo pomenske relacije«
Homologija, o kateri govori Castells (me bi se mogli v zvezi z
ajo strinjati z oznaki "strukturalna", razen če gre za sociolo-
ške "strukture", ki pa z onimi v lingvistiki in logiki skoraj
nimje nikakršne zveze), je potemtakem možna le v določeni soci-
alno- ideološki konjunkturi, prav v tisti konjunkturi, ki jo do-
loča idealistična inverzija razmerij med členi označevalne pre-
zence in ki omogočs/zahteva diskurz sociologije kot reprezenti-
ranje/prikrivanje, tj« kot razvozlavanje teh odnosov v skladu
_ s to determinacijo« Strukturalna homologija, kakor jo pojmuje
Castells, je potemtakem nujen nasledek dešifrantskega in služ
104
nostnega ("tehničnega") izhodišča sociološkega in drugih "druž-
boslovnih" diskurzov, poleg tega pa jo lahko razumemo kot spe-
cifičen (homogenizacijaki) učinek družbenoideološke konjunkture
na ravni urbanega« Ta učinek smo lahko ugotovili npr. tudi ob
študiju "množične kulture"; zadeva način prezence te kulture,
še bolj pa njeno prezentacijo oz, "interpretacijo" (dešifriran-
je). Podobnost "jomogenizacijskih" učinkov pri sociološkem ob-
ravnavanju meat*, in pri sociološkem obravnavanju "množične kul-
ture" seveda ni naključje: v obeh primerih gre za množične pro-
dukte marginalnih označevalnih praks.
Drugo problematiziranje semiološkega in sociološkega postopka
pri Castellsu pomeni ugotovitev, da ni mogoče pojmovati urbane
strukture kot prazno stran. Ta ugotovitev pravzaprav pomeni, da
gre v mestu zmeraj za nekaj, kar bi lahko imenovali pre-pisova-
nje (ré-ecriture) te strani (tekat je zmeraj že palimpseat), o
v	44
čemer govori tudi Barthea v svoji prispodobi z ladjo Argo. To
problematiziranje uvaja v Castellsov postopek koncept tekstual-
nosti, čeprav ga uvaja nereflektirano in akozi zadnja vrata.
V zvezi s tekstualnostjo najdemo pri Castellsu še eno pojmovanje,
ki prav tako ne moremo mimo njega, če hočemo ugotavljati odprt-
je sociološkosemiološkega spoznavnega obzora za problematiko,
ki je za ta horizont "druga", se pravi, ki ta horizont interpre-
tira, ko ga razrezuje po drugih artikulacij ah: "V tej perspekti-
vi urbani tekst ni že napisan tekst, temveč zaslon, ki ga neneh-
no restrukturirr simbolika, ki se sama spreminja, kakor pač druž-
bene prakse, ki /elujejo v urbani enoti in na njej, producirajo
ideološko vsebino, (Urbani prostor) ima določeno gostost. Toda
ta gostost mora biti družbeno razstavljena, da bi lahko bila
kaj drugega kot metafizična entiteta. V njej najdemo predvsem:
1.	Učioke konjunkture, se pravi že obstoječih urbanih form, ki
so zgodovinsko nakopičen in družbeno kombiniran produkt.
2.	Simboličen naboj, ki ga imajo prostorske forme, toda ne v
funkciji svojega mesta v urbani strukturi, temveč zaradi uvr-
105
stitve v kulturno zgodovino form (na primer: nebotičniki ao
obenem kombinacija simbolike, ki jim jo pripisujejo ideološ-
ke prakse, ki jih posreduje prostor, in simbolike, ki jo do-
bé iz kulturne konjunkture, v kateri so (umetnost, design,
tehnologija, materiali itn,)).11*'5
S prvo ugotovitvijo iz navedenega fragmenta se lahko brez pridr-
žkov strinjamo. Urbani tekst ni neki Že (do konca) napisan tekst;
toda noben tekst ni (do konca) napisan, četudi je čas njegovega
pisanja že minil« Tekstualnost mesta, ki jo pa dopolnjuje pojem
"družbenega nezavednega" (ali "ne-zavestnega", kot pravi Cas-
tells) iz Monopolvilla in konotativno pomenjenje kot semiološka
organizacija urbanih "elementov", so pojmovanja, ki so na ravni
materialistične analize urbanega pertinente na določeni ravni
te analize (niso pa ta pojmovanja ves analitičen "instrumentarij",
ki je tej analizi na voljo«)
Ta Castellsove ugotovitev se dopolnjuje z ono, ki smo jo zapisa-
li pred navedkom; torej: tekst ni nikoli pisan na prazno in tekst
ni nikoli dokončan, se pr,.vi dokončen. Obenem pa je tekst zmeraj
v nekem razmerju do drugih tekstov«
Prav interpretacija tega razmerja urbanega teksta do drugih tek-
stov postavlja gornji nastavek materialistične analize v ideali-
stični kontekst dešifriranja vsebine iz forme in izdelovanja
form za vnaprejšnje vsebine« Skratka; z materialističnim postop-
kom je v protislovju neko drugo insistiranje: insistiranje deteiv
mimirajoče vloge "ideološke vsebine", ki zamegljuje problemati-
ko pisave/branja urbanega teksta; se pravi insistiranje primer-
nosti ideologije, ne pa konotacije kot označevalnega sistema,
ki artikulira urbani prostor v semiološke elemente« Konotacija
(retorika/ideologija) je namreč edina lahko učinek "razmerja sil"
v ideološki "sferi" in obenem način artikuliranja te "sfere" in
tega "prostora", tj« artikuliranja samega "razmerja sil". Toda
problematika konotacije uvaja v semiotično proceduro problemati-
ke pluralnosti diskurzov, ki se artikulirajo na področju urbane-
106
ga, la njihove nujne neenakosti, kar Castells nadomešča z izra-
zom "gostost" (Épaisseur) in o čemer pričajo "sestavine" te "go-
st ost i" v citiranem fragmentu.
Komplikacija oz. iluzoričnost idealističnega postopka postane
očitna, če si ogledamo, kako se konstituira "čist" primer: novo
mesto, zgrajeno po propozicijah urbanih doktrin, tj. po "ideo-
loških kriterijih".
Ta "primer" je navidez najbolj nesporna opora Castellsove anali-
ze. Toda za njegovo problematiziranje zadošča še vprašanje: od
kod ti ideološki oz. urbanistični "kriteriji", ki urejajo grad-
njo novega mesta? Edini odgovor, ki ga imamo na voljo, je: iz
interpretacije in abstrehiranja obstoječih konkretnih mest in
njihove organizacije. "Kriteriji", ki se producira jo z ideološ-
ko artikulacijo urbanega - urbano je zmeraj pred to artikulaci-
jo - se v "novem" mestu aplicirajo kot artikulacija urbanega pro-
stora. Tukaj bi po vsem videzu lahko govorili o ideološki vsebi-
ni tega urbanega prostora. Toda le po "vsem videzu", sicer pa
gre za prenos neke že izvršena artikulacije na nov empirični
prostor - ta prostor pa postane urbani prostor šele tedaj, ko
je zgrajen, tj. prenos na ravni analize urbanega teksta ni per-
tinent en.
Zadeva ima le posredno zvezo z vrbanim tekstom, ki ni nikoli em-
pirična zgradba enega mesta (kot romaneskni tekst ni empirična
zgradba ali sestava oz. "struktura" enega romana), temveč je so-
mi etična organizacija polja gradnje, ki se razlikuje od drugih
semiotičnih organizacij polja gradnje. Novo mesto se prav tako
- ne glede na to, ali je zgrajeno sredi džungle, v puščavi ali
v polarnem krogu - ne gradi v praznem: vnaprej ga določa struk-
tura urbanega teksta in zmeraj je pre-biranje ali pre-pisava to-
ga teksta. Urbani tekst ni nekaj, kar bi lahko potipali, ni nič
čutno-nazorao konkretnega, pač pa jo materialna določenost tega
čutno-nazorno "konkretnega" (tekst je potemtakem prav tako "re-
lacijska entiteta" kot struktura na ravni fonološke analize.)
107
Tako v zvezi s kompozitno naravo urbanega teksta, kakor jo opi-
suje Castells, lahko rečemo, da ne v ters opisu ne gre za naravo
teksta, temveč za naravo branja, za specifično branje urbanega
teksta, za bran je-zaslon, na katerem se prikazuje sprevržena po-
doba teksta kot produkcije branja: dominacija se prikazuje kot
determinacija.
To branje seveda ni brez zveze s historično konkretno artikula-
cijo urbanega teksta; tekst se producira v okviru naddoločenos-
ti, tj. v okviru semiotičnega polja, ki ga določa ideologom kot
način označevanja, in s tem omogoča dominanten način branja. To-
da to branje, ki se izdaja za resnico/vsebino urbanega teksta,
ni resnica njegove produkcije (tako kot kapital ni resnica druž-
bene produkcije dobrin).
Logična konsekvenca Caetellsovega postopka je, da se v diskurzu
urbane sociologije kažejo trije elementi, ki se nanje razčlenju-
je urbana simbolika: "Uporabljena metoda na neodvisen način ter
teoretsko in empirično ugotavlja tri elemente, ki v dialektični
igri tvorijo urbano simboliko: urbane forme, semantično polje
/i ^
pomenjenja urbanih praks, razredne ideološke prakse."
Urbani sistem (ali "struktura") v ožjem pomenu je potemtakem se-
stavljen is "urbanih form" in "urbanih pomenov" (iz "semantične-
ga polja"), ki oba skupaj izražata še tretji člen (to izražanje
je tista "dialektična igra"): razredne ideološke prakse. Določe-
ne "interakcije" teh treh "elementov" na ravni urbane simbolike
seveda ni mogoče zanikati, toda gre (1) za odnose učinkov različ-
nih označevalnih praks v dani ideeloškodružbeni konjunkturi in
(2) za odnose, ki reprezentiraj o neke druge odnose, tj. odnose
dominacije in odnose produkcije. (Razredne ideologije se npr.
"prostor", v katerem se artikulirajo tako urbane forme kot urba-
no semantično polje). Odnosi, ki obvladujejo te "elemente" so
potemtakem odnosi sekundarne determinacije, ki smo o njej že go-
vorili. Ti odnosi se v Castellsovi analizi kažejo kot odnosi
108
strukturalnih terminov urbane simbolike; zato je tudi nujno, da
se načela analize omejujejo na (empirično) prezenco urbanega in
na njene členitve, ne pa na njeno produkcijo, saj "simbolični
izraz ni nič drugega kot referenca z razrednimi ideološkimi prak-
sami in z učinki, ki jih imajo za različne tipe kulturnih form".
Ta načela analize so:
"- Značilne prostorske forme.
-	Osi pomenjen.w semantičnega polja, ki so kulturni temelj teh
form.
-	Ideološke prakse, med katerimi so poglavitne tiste, ki jih
določa razredni položaj."^
Ta "načela" so identična sestavnim "elementom", ki smo jih naved-
li prej, le da tedaj, ko jih postavimo kot načela, ta postavitev
implicira nekaj docela drugega od implikacij, ki jih imajo, če
jim dodelimo status elementov. Implicira namreč postopek diferen-
cialne analize, ki pa ga Castells ne začne; nasprotno, močno si
prizadeva, da bi ohranil homogenost lastnega epistemičnega hori-
zonta, tudi za ceno idealističnega sprevračanja. Skratka: že mo-
goče, da gre med tremi elementi urbane simbolike za dialektično
igro, toda to je dialektika pomenov, pojmov, idej, ne pa dialek-
tika označevanja (cepitev, reprezentacij, nadomeščanja, izriva-
nja) in determinacije.
Nasledek Castellsovega postopka je tudi specifična izolacija Oz-
načevalca in označenca v strukturi urbane simbolike: "enote ur-
bane simbolike" va ravni "urbanih form" so označevalci, in si-
cer posebni ezna> Bvalci, ki "niso elementarne enote, temveč
kompleksne enote, ki kombinirajo več označevalcev v odnosu do
istega označenca. Po naši raziskavi so te kompleksne enote sim-
boličnega počrnjenja urbana strukture Dunquerqua naslednje:
109
Enota	Označenec	Označevalec
1
Cone s hitrim industrijs-
kim in urbanim razvojem (napo-
tujoče k ideologiji moderno-
sti, k industriji, k novemu
delavskemu razredu, k mno-
žični porabi).
-	Soseske z betonskimi
kolektivnimi bivališči.
-	Trgovina z velikimi
površinami.
-	Omrežje avtomobilskih
cest, vladavina avtomo-
bila.
-	VklešeanJe industrij-
skega prostora in moder-
nega delavskega
2
Urbani center in prestižna
bivališča.
- Luksuzni hotel in ba-
ri, direktorski uradi,
novo in prostorno, raz-
košne poslopja, geograf-
ska središčnost in luk-
suzna trgovina.
3
Cona prostega časa (napo-
tujoča obenem na porabo-
družbeni status in na eks-
kluzivno naravo - zabavo).
- Športno pristanišče,
plaža, pokrito kopali-
šče, igralnica, bowling,
pogozdene cone, sipine.
4
Nadzirana revščina, mesto
revežev (napotujoč na druž-
beno zatrto, ki zanj vedo,
da je in da je omejeno).
- Samski domovi, rehar-
bilitirani lokali, pri-
kriti brlogi.
5
Grozeči ghetto (napotujoč
na nenadzorovano, nepred-
vidljivo zatrto, ki moti
ekspanzijo).
- Barakarska naselja,
"ameriške kolibe", bi-
donvilli.
110
6
Preseganje mesta (napotujo-
če na idejo anarhične in
izredno hitre rasti mesta,
na nezmožnost, da bi nadzo-
rovali spremembe).
- Taborišča stanovanj-
skih prikolic v celot-
ni anglomeraciji.
7
Stare .elavske četrti (napo-
tujoče na stare ljudske skup-
nosti, na razredne subkulture
na kristaliziran razredni
boj, na urejeno iz
-	Dockersko mesto
(St-Pol)
-	Pristaniške četrti
-	Delavska mesta (že-
le z ničarsko naselje)«
8
Flandrijsko mesto, provinci-
alno mesto (napotujoče na
družinsko življenje, malome-
ščansko, nanizano, vase zaprto
uživanje vsakdanjosti brez
pretresov),
- Tradicionalne pavi-
1jonske četrti, komuna
zlasti na vzhodu anglo-
meraeije (Malo, Rosen-
dï»l).
9
Urbanizacija podeželja, biva-
lišča, razpršena po regiji
(napotujoča na "moderno živ-
ljenje v naravi", jukstapozi-
cija množične porabe in zapi-
ranje v družinsko jedro).
- Nova paviljonska na-
selja, avtomobil, veli-
ke površine, regional-
ne cestne povezave.
10
Podeželje (napotujoče na po-
ljedelstvo, na ohranjeno
deželo, na preprostost, na
mir proč od "industrijske
norosti")
-	Ruralna cona,
-Obsežna planjava obmor-
ske Flandrije.
-	Podeželski trgi,
-	Zelenjavne kulture.
S tem ne trdimo, da so ti znaki nastali sami od sebe: to, da
vsak od teh označevalcev napotuje na vsakega od teh označencev,
ni samoumevno. To je prej rezultat, izraz danega semantičnega
polja, katerega osi se kombinirajo in konkretno produeirajo zna-
Ill
ke, ki jih nato na ravni prakse razvrstimo s pomočjo tipološke
48
konstrukcije«"
Ta dolgi citat je tu zato, ker docela nedvomno kaže nivelizacij-
ski postopek sociologije/semiologije, kadar se loti konstruira-
nja kakega diskurza iz "materiala", katerega semiotična validnost
ni dokazljiva oziroma, ki je heterogen skupek "elementov" na me-
stu nekega domnevnega homogenega diskurza.
Tako bi na primer mnoge "elemente", ki jim Castells pripisuje
položaj in vrednost označenca v urbani simboliki, opredelili kot
označevalce, ker je pač njihova funkcija označevanje, ne pa za-
stopanje v svetu "konceptov" ali "vsebin". Velja seveda tudi na-
sprotno - v obeh primerih gre za diferenciacijo na ravni struk-
turalist ične semiologije, ne pa za analizo na ravni materiali-
stične teorije označevalne prakse. Pogosto pa je Castellsove de-
litev "elementov" na označevalce in označence preprosto samovolj-
na, kar je tudi eden od nasledkov strukturalistične episteme nje-
gove semiologije. (npr. v točki 7)
Če je označenec metafora (analogija, "ponovitev"X označevalca,
tedaj ni nobenega odnosa pomenjenja v strogem pomenu besede, ki
bi ne bil docela arbitaren (tj. kontekstualno določen), tako da
v navedenem primeru preprosto ni res, da obstaja za en označenec
več označevalcev. Obstaja namreč vrsta "praznih" (kmalu se izka-
že, da so to ideološko prazni) označevalcev, ki na ravni urbane-
ga semantičnega polja, kakor g& pojmuje Castells, nimajo ustre-
za jočih označencev, ni pa člena tega semantičnega polja, ki bi
na ravni, označevalcev ne imel oprijemal i šča, četudi to sidrišče
ni zmeraj isto. Mnogoterost označevalcev enega označenca je na
tej ravni dejansko sprevržena podoba drsenja pomenov, ne pa ana-
liza mnogoterega gibanje ("kroženja") označevalcev v polju sub-
jekta. Še enkrat se semiologija izkaže za formalizem,ki distri-
buira in klasificira deskriptivne sociološke postopke, s tem po-
kaže njihove temeljne epistemološke atribute in razloge za de-
skriptivno s t sociološkega diskurza.
/
112
Tako pri označeneu kot pri označevalcu, kakor ju pojmuje Castella,
gre za snope atributov in za "kompleksne enote", ki jim daje po-
men, tj, jih postavlja v semantične zveze določen diskurz o me-
stu, in sicer tisti diskurz, ki dominira mestu. Tako je res, da
znaki in pomenjenje "niso nastali sami od sebe" in "samoumevno",
ni pa več res, df lahko samo osi semantičnega polja producirajo
znake, pač pa t< polje sestoji iz "znakov" ("enot" ali členov),
ki jih producir», določena vzajemna artikulacija diskurzov, zade-
vajoč ih urbano.
Znak kot označenec/označevalec je sama struktura semantičnega
polja, ne pa njegov produkt. Znak kot "enota" je potemtakem em-
piristična ali pozitivistična fikcija in prav kot fikcija je uči-
nek lastne strukture. Zato je znak ideologem, ki omogoča določen
tip semantičnega polja; to polje, katerega enote so dejansko oz-
načene!, pa je učinek, cepitev in nizanja označevalcev v označe-
valni verigi v polju ideologema kot načina pomenjenja: izriva-
nje označevalca z drugim označevalcem omogoča označenec (toda
označenec ni neogiben učinek tega izrivanja), ta označenec pa
je tudi sam zmeraj že označevalec v drugi verigi označevalcev.
Če se v urbani simboliki nekaj kaže kot son&vzočnost niza ozna?»
čevalcev in niza označencev, ki so njuni "elementi" v metaforič-
nem odnosu, tedaj imamo na ravni analize te navzočnosti (prezen-
ce) opraviti z dvema označevalnima verigama, ki tečeta skozi po-
lje določenega ideologema (načina pomenjenja) , ki njunim spojem
"posoja" svojo s rukturo, in skozi urbani tekst, ki omogoča to-
pično fiksacijo n s tem empirično pojavljanje urbane "simboli-
ke" (tj. "znakov" in/ali metaforike).
Sintagmatska oziroma aetonimična artikulacija urbanega je v Cas«
tellsovem besedilu na hitro odpravljena s »^obstajanjem urbanih
form. Že po Barthesu pa je prav sintagmatika tista analitična
raven, ki omogoča koncipiranje dogajanje diskurza in praesentia
(tj. analizo diskurzivne prezence) z označevalnimi presežki in
maaki tega diskurza. Presežki se na® zde pri analizi urbane sli
bolike pomembni, ker spodbijajo ideološko (tudi id&ologemsko)
113
izologijo interprétâtivnih (teleologizirajočih) ideologij; ozna-
čevalni manko, ki ga zapolnjuje ideološki diskurz, ko maši vrze-
li s semantičnim dešifriranjem, pa je neogibna predpostavka sle-
hernega označevalnega procesa, denimo "gibalo" tega procesa.
Tukaj bi se morali najprej vprašati, ali obstaja sintagmatika
(metonimija) urbanega diskurza in kako je ta sintagmatika orga-
nizirana. Šele nato bi lahko pertinentno govorili o sistematič-
nih (paradigmatiskih) učinkih. Šele sintagmatska analiza bi po-
kazala, kako ideologija izbira in re-artikulira urbani teksta,
s tem bi dognali označevalne presežke urbanega teksta (tisto,
kar v ideološki artikulaciji ne figurira, je iz nje izvrženo,
kar je završeno), ki kažejo strukturo teksta v nekem drugem, de-
nimo bolj primarnem stanju. Nato bi ee morali vprašati, kako je
ta presežek/izvržek zastopan v diskurzu ideološke interpretaci-
je, kako je njegov manko nadomeščen v tem diskurzu. Ta analiza
bi pokazala "beline" ali "slepe pege" ideološkega diskurza, ki
jih prekrivajo nadomestniki, se pravi pokazala bi "šibke točke"
tega diskurza, ki so opri;* tališča materialistične subverzije.
Tukaj žal ne moremo izpeljati take analize, ker bi to preseglo
okvire, ki smo jih določili temu zapisu, ko smo ga zasnovali kot
kritiko Castellsove semiologije. Toda kljub vsemu lahko predvi-
dimo nekaj takšnih točk: ekonomsko-sociološka dominacija urbani-
stičnega diskurza (potrebe industrije, trga, socializacija), psi-
hologistična estetika (pestrost, raznolikost), prosti čas; ti
nadomestniki na ravni ideološka diskurza maskirajo in zastopajo
neko drugo problematiko, ki jo je ideologija potisnila na raven
nezavedanja: problematiko družbenih produkcijskih odnosov. Pa
še: strokovnjaštvo, odločanje, politika gradnje, razvojni prot-
rati, ki maskirajo in zastopajo razredno dominacijo. In nazadnje:
organizacija življenja, (delo, družina, zabava, gibanje), simbo-
lična hierarhija (četrti, objekti, službe), estetska "struktura",
ki vse markirajo in zastopajo delovanje nezavednega ter "materia-
liziraje" njegove patemalistične, logocentrične in falokratske
učinke. Ta aaskiraaja in zastopanja pa niso metaforična analegi-
Ili-
ja (zastopnik ni podoben zastopanemu, nasprotno), temveč učinek
specifične (naddoločene) ko-incidence označevalnih verig« Ta u-
činek pa navsezadnje omogoča konstituiranje nečesa, čemur bi la-
hko rekli "semantično polje", če to polje pomeni prezenčno zapo-
ro označevalnega procesa*
Castells si - če odštejemo nekaj rudimentarnih nastavkov, ki smo
jih vestno zabeležili - teh vprašanj v svoji semiolegiji sploh
ne zastavlja* Toda tudi omenjeni nastavki - to je razlog za na-
šo vestnost - so več, kot lahke sociološki diskurz brez škode
prenese* Že zaradi njih je namreč mogoče reči, da mesto ni logo-
tehnika (to je urbanizem ali urbani sistem), ker je pač kraj in-
sterfereace jezikov (sistemov, ideologij, kodov, logik) različ-
nih, heterogenih in antagonističnih "družbenih skupin" v "kom-
pleksnih" medsebojnih odnosih, ki potekajo prav skozi teksturo
mosta*
Moste oz. tip mesta je potemtakem mogoče že na podlagi Caatell-
sovih nastavkov koncipirati kot produkt konkretne družbe (anta-
gonist ičaega družbenega protislovja in nasprotij) in obenem kot
produkt konkretne (nad)določenosti te družbo: mesto ia družba
sta berljiva na istem pojmovnem fundusu* Mosto je označevalna
tvorba, ki so jo ustvarilo interakcije ia interference družbenih
praks* Ali kot smo zapisali drugje:elementi mesta so nujno kra-
ji, topoi, toda ae kraji v geografskem ali topografskem pomenu,
temveč kraji izvrševanja družbenega in/ali simboličnega* Mesto
ia njegovi elementi obstajajo kot tepika im topologija ia nima-
jo pomeaa v lingvističnem ali logičnem pomenu, niso označevalci,
ki bi bili a priori zvezani z ustreznimi označemci, temveč so
sama aožaost pomena* Ozaačenee priskrbujejo mestu interpretaci-
jo, kar pomeni, da prihajajo sistemi im organizacijo eznačencev
zmeraj naknadno ter se aato preobražaje je v označevalce mesta
in da vsako mesto producira svoje osaačece že kot označevalce
za aovo interpretacije saaoga sebe*
Lahko pa tudi opredelimo specifično ravoa semiološko artikulaci-
115
je sesta (česar Castells iz čedalje bolj razumljivih razlogov
ni storil): "enote" mesta so retorične enote v pomenu barthesov-
skih "velikih enot diskurza"« Ta trditev pa v nobenem primeru
ne pomeni, da "sporočilo" mesta ni "intencionalno", kot sialijo
nekateri raziskovalci urbane simbolike (npr« Ledrut), temveč,
da je to sporočilo nezavedno, kot je nezaveden retorični sistem
oz« sistem konotacije v Barthesovi opredelitvi, ali pa da je to
sporočilo irelevantno za tekst mesta«
Mesto in njegovi elementi so zmeraj denotirani na ravni govori-
ce, z verbalnimi (tudi ideološkimi) diskurzi, toda denotirani
so tudi na ravni drugih označevalnih sistemov, ki se artikulira-
jo na verbalnem ali pa mimo njega (npr« geometrija, prometni kod
itn«)« Urbano je potemtakem kompleks podob, ki ga označujejo in
artikulirajo diskurzi, pri tem pa je tudi ta kompleks sam ozna-
čevalen in zmožen izvrševati artikulacije« Na ravni konotacije
intervenira pluralnost kodov različnih tipov in narav, ki pa so
CQ
vsi podrejeni redu konotacije in s tem ideologiji.^ Menimo, da
je s povedanim podana načelna shema dvakratne semiološke artiku-
lacije mesta v prezenci« Toda ta semiologija še ne zadeva ravni,
ki se nam zdi odločilnega pomena za vsako analizo urbanega: ne
zadeva ravni teksta, temveč njene učinke.
Ugotovili smo že, da je tekst vse prej kot prenosnik ali posre-
dovalni mehanizem, tudi če gre za urbani tekst. Tako je mogoče
tudi odgovoriti na Castellsove vprašanje o komunikacijskih raz-
likah: "Ali je meboče komunikacijske razlike docela razložiti
z razločki razredne pripadnosti? Kakšna je formalna margina spe-
cifičnosti "urbanih okvirov" sprejemanja?"^1 le prek problema
kraja, od koder je možno tako spraševati.
Če ostanemo na ravni, ki jo predlaga Castells, lahko odgovorimo
na njegovo vprašanje nekoliko drugače, kot on: "pripadnost raz-
redu" oziroma različnima razredoma je sogoče pojmovati kot splo-
šen pogoj za "komunikacijske razlike": (1) ker jo kesunikacija
vključena v pelje razredne zavesti os. ideologije, pri čener
116
razred (določen e položajem pripadnikov v produkcijaken procesu,
tj« strukturalno, ne pa empirično) sicer res omogoča razredno
ideologijo (ali ideologije), toda zavest pripadnikov se ne ujema
nujno s pripadnostjo razredu (razred na sebi - razred zase); to
je oguljena resnica na najbolj splošni ravni, ki pa jo sociolo-
gija praviloma prezre in jo nadomešča z različnimi "teorijami",
ki naj "razlože" empirične razlike; (2) to neujemanje komunika-
cije - ki je dvojno: naključje na ravni nesporazumov (med frak-
cijami in neantagonističniai razredi) in ireduktibilno (med raz-
rednimi interesi, ne glede na to, ali so formulirani ali ne) -
diskreditira sleherno linearno izvajanje Ideologije iz razredne
situacije« Nevalidnost in nepert ine nt no s t takih pojmovanj posta-
ne docela očitna ob inverznih "populističnih" ideologijah, ki
so njihov množični nosilci člani razredov, katerih interesi Mna
sobi" so v nasprotju z interesi, ki jih te ideologije formulira-
jo zanje« (primer nacizma in fašizma je bil že dovolj in celo
zelo lucidno obravnavan^2 v našem tisku).
Potemtakem je vprašanje ideologije in komunikacije precej bolj
zapleteno od vprašanj, ki so možna in se formulirajo v polju
njune dominacijo, in od načina, kakor ga postavlja Castells: re-
lativna avtonomija ideološko instance je preveč ohlapen izraz,
potrebno je namreč opredeliti naravo to relativnosti (naravo
teh relacij) in s tem mesto in meje te ideološke avtonomije. Ta
opredelitev pa vodi v problematiko produkcije ideološke instan-
co.
Toda še bolj ust^^zno jo zavrniti odgovor na ta vprašanja in se
skoznjo obrniti k drugi problematiki. Castells so namreč tukaj
na ideološki način (tj« prikrivajo) dotika neke pomembne mate-
rialistične problematiko - topologijo razumljivosti« Če je že
no odpira, jo vsaj na ravni "komunikološke' ideologije zaznamu-
je ia s tem nekako jemlje na znanje, pa čeprav je to jemanje na
znanje mogoče opredeliti kot one specifično nepoznavanje, ki ga
Althusser pripisuje ideološkemu spoznavanju kot njegov bistveni
atribut« Vprašiтје razumljivosti ("komunikacijskih razlik") je
117
potemtakem sa materialistično analizo vprašanje socialne topike,
ki jo nakazuje vprašanjes od kod sporočilo prihaja, kje je for-
mulirano in kam se podaja? Prvi odgovor na to vprašanje je, da
obstaja topos komunikacije oz« kroženja sporočil (informacij),
ki ga lahko imenujemo scena komunikacijske ekonomije, obstaja
pa tudi topos, kjer ta sporočila ne krožijo, kjer imajo status
dominacijske sankcije (prisile, agresije), ta topos pa je z vi-
dika komunikacijske ekonomije obrobje njene scene, eksces, ki
je za njeno sceno nevzdržen in ki ga zato ta ekonomija z različ-
nimi (nezavednimi) zvijačami odpravlja« To obrobje je komunika-
cijske scene frontna črta idejnega boja tudi na ravni mesta,
kjer se vladajoča ideologija na več ravneh (urbanizem, ideologi-
ja, higiena itn«) loteva "nesmiselnih", "anarhičnih" ali "nep-
rimernih" načinov življenja, katerih poglavitna napaka je, da
niso v skladu z njenimi interesi (ekspanzije kapitala, totalno
dominacijo), kakor je to ugotovil sam Castells drugje«^' Ta akt
dominacije si nadeva ovčji kožuh informiranja in vzgoje (infan-
tiliziranja), fiktivnega upravljanja in kulturne dejavnosti v
obliki hobijev in animatorstva (kontrola prostega časa ter to-
talne ekonomske pomoči ( entróle družinskih proračunov prek sta-
novanjskih kreditov, najemnih in dajatev)«
Ta socialna tepika in postopki, ki jih sproža, so odločilnega
pomena za analize "urbane simbolike": zaradi nje je namreč mogo-
če, da se "elementi", ki se za določen kraj v socialni topiki
sploh ne prikazujejo, ki na dominantni sceni sploh ne figurira-
jo, izkažejo za polne pomena za drug topos te topike, za tepes,
ki dojema tudi "elemente" dominantne scene, ki jo kot obrobje
obkroža, le da jih dojema drugače, v svoji optiki« Te razmerje
med razumevanji seveda ni preprosto stvar okusa oz« estetskih,
moralnih itn« preferenc posameznikov ali družbenih skupin (to
velja le za razlike v polju istega toposa, ki prav iz njih črpa
svojo enotnost), kakor to pogosto sugerira sociologija, temveč
je učinek ireduktibilne heterogenosti razredov in s tem krajev
v družbeni topiki« Med temi toposi ni možna komunikacija, e ka-
kršni nam pridiga komunikologija zastopajoč določene razredne
118
interese, ni možen dialog med enakimi (ta je možen le na dominant-
ni sceni kot sborni monolog, zajet v narcisizem dominacije), am-
pak le odnosi dominacije in boja zoper nje: možen je le odnos
idejnega boja» Komunikacija kot dialog (ekvivalentna sonavzoč-
nost različnega, v diskurzu) je fikcija dominantnega diskurza in
prav kot fikcija instrument njegove vladavine« Še enkrat: komu-
nikacija je možna le med elementi istega toposa v družbeni topi-
ki, kar pomeni, da je pravzaprav monolog.
Za "sprejemnike" drugega toposa je komunikacija način vtepanja
v glavo, "indoktrinacija", "socializacija" ali "akulturacija",
kot evfemistično pravijo družboslovci, toda prav na ta način je
komunikacija odvzemanje besede drugemu toposu, drugemu razredu,
"Demokratizacija" komunikacije ali informacije, o kateri zadnje
čase toliko slišimo, je - kot daje slutiti že etimologija bese-
de informacija - totalizacija enega toposa in razkroj oziroma
spostavijanje totalne tišine drugega toposa (na toposu drugega
razreda), ki je tako izrinjen iz optike komunikacijske ideologi-
je (iz kemunikolegije), čeprav je še zmeraj njen temelj, toda
temelj, o katerem ta ideologija molči»
Šele v odnesu de drugega (subjekta/označevalca) se lahke ene kon-
stituira kot identično sebi, kot občestvo istih členov, kot druž-
beni, psihološki, zgodovinski subjekt in kot subjekt izjavljanja
v polju (sceni) svoje istovetnosti, Fopolen molk drugega je naj-
bolj uspela "demokratizacija" informiranja, Tedaj so vsi elemen-
ti načelne enaki (ponavljanje istega), vsi izjavljajo in spreje-
majo iste in na en in isti način. Toda de te idile lahko pride
le z neko izključitvijo: z izključitvijo (seveda "začasno" v op-
tiki izključevalcev, toda pogojujoče v materialistični analizi)
"neinformiranih", "ne-kultiviranih" itn., ki jih je treba z in-
formacijsko akcije (z vključitvijo, vsaj navidezno vključitvijo
v komunikacijsko ekonomijo) pritegniti v polje kroženja istega,
tj. v polje informacije. Druga možnost, ki je bila in je še prak-
ticirana, pa je pepelom izriv drugačnih na obrobje in prek obrob-
119
ja, toda ta možnost vsebuje ne tako zelo latentne nevšečnosti:
zginitev drugega iz polja kontrole, tj, ukinitev totalne domina-
cije.
Pri prvi in pri drugi možnesti gre za izriv prezence dominirane-
ga razreda s prizorišča dominacije, toda pri prvem načinu gre
za izriv razreda kot družbenega toposa, ne pa za fizičen izriv
pripadnikov tega razreda; pri drugi možnosti gre za oba izriva
obenem, kar ponavadi privede do "nekontroliranega" vdora druge-
ga v prizorišče dominacije, se pravi do revolucije. Obe možnosti
dominacije pa pomenita zator drugega kot konstitutivne instance,
(prikritje (zlasti njim samim) tistih drugih, ki jih v obtoku
informacije pravzaprav ni, čeprav vsa zgredba komunikacijske e-
konomije stoji na njihovih plečih; prav zato so pripadniki dru-
gega razreda eden najpomembnejših predmetov komunikološke in pe-
dagoške skrbi. Perverznost moderne komunikologije je prav to,
da si prizadeva "pripadnike" vladanega razreda narediti za nosil-
ce procesa izbrisovanja družbenega toposa tega razreda, za pri-
padnike fiktivnega občestva, ki obstaja le v polju vladajoče i-
deologije, skratka: "mehka" fašizacija "ljudskih slojev".
Če upoštevamo komunikacijsko ideologijo kot aspekt vladajoče i-
deologije na ravni mesta, nujno pridemo do sklepov, ki se razli-
kujejo od Gastellsovih: margino razumljivosti, ki jo pri njem
sublimirana (tj, prikrita) z "komunikacijskimi razlikami", lahko
opredelimo kot frontno črto idejnega boja, pri čemer pa komuni-
kacijskih razlik v strogem pomenu besede sploh ni mogoče razla-
gati z "razločki razredne pripadnosti", in sicer zaradi nasled-
njih vzrokov: (1) ker med razredi ne gre za komunikacijske raz-
like; (2) ker zato med antagonističnima razredoma ni komunikaci-
je (niti "polemike"); (3) ker so pripadniki istega razreda lah-
ko obremenjeni z različnimi ideologijami, saj idejni soj ni zr-
calna podoba razrednega antagonizma na sebi, temveč razredni boj
v polju "zavesti" oz, vrhnje stavbe, in (4) ker zato ni nekih
"specifičnih urbanih okvirov" sprejemanja informacij, p'č pa ob-
120
stajajo na ravni mesta razmejena in izključojoča se polja razum-
ljivosti, Na ravni mesta je mogoče idejni boj opredeliti kot boj
za prostor v mestu (to je njegova klasična oblika), ki pa pošten-
ja zaradi destruktuvnih učinkov urbanistične ideologije, ki raz-
teguje oblast buržoazije e tem, da totalizira njeno mesto ("гш>
banizacija") tudi boj za prostor mesta«
Zaradi "prista anja" na komunikacijsko ideologijo se mora Cas-
tells lotiti analize vsebine, ki naj bi pojasnila nestabilnost
komunikacije in odpore zoper informiranje: "Tudi ker na obeh rav-
ninah (na ravni ideoloških praks in na ravnini semantičnega po-
lja, ki je po Castellsu specifična podvojitev prve) govorimo is-
to govorico, producirano z istim družbenim procesom, lahko trdi-
mo obenem, da ni simbolične strukture zunaj praks in da obstaja
simbolna struktura, ki je specifična za urbane forme kot izraz
CЛ
ideoloških praks, ki jih produciraj o razredni odnosi."^
V tem citatu je očitno navzoča že obravnavana Castellsove postav-
ka o primernosti vsebine. Toda tukaj je ta teza formulirana v
terminih produkcije in je že zato vredna posebne pozornosti. Po-
leg tega je teza formulirana kot analitična dedukcija.
Ob prvi postavki se nam vsiljuje vprašanje o opredelitvi govori-
ce« če je govorica opredeljena kot "govoreča množica" v lingvi-
etiki, se pravi kot "sfera" simboliziramja nasploh (človeška go-
vorica), tedaj je seveda jasno, da govorimo na vseh "ravninah"
človeško govori to, posebno poudarjanje te netorične resnice pa
je nesmisel« Vs< artikulacije oz« vse "ravnine" se lahko pojav-
ljajo le v pol; u govorice in zunaj nje preprosto niso možne« Prav
zato je mogoče dvomiti, da ima Castellsova govorica isto defini-
cijo kot govorica v semiologiji: če je namreč govorica produci-
rana "z istim družbenim procesom" kot semantično polje in ideo-
loške prakse, kot meni Castells, tedaj je to lingvistični sistem,
se pravi jezik« Za jezik (sistem znakov s pravili rabe, kot gla-
si najsplošnejša opredelitev) pa je seveda mogoče reči, da nje-
121
gora produkcija pomeni produkcijo semantičnega polja in s tem
tudi "ideološke prakse" kot aspekta določenega semantičnega po-
lja. Toda govorice ne razrezuje en sam jezik in a tem smo pri
drugi tezi.
Castellsova analiza je vsebinska (semantična) analiza prav zato,
ker ostaja na "ravnini" jezika oz. sistema. Obenem je ta anali-
za ideološka analiza, ker reducira pluralnost jezikov govorice
na en in isti jezik, ali natančneje: zato, ker nadomešča semio-
tični diferencial z linguarno sintezo, sinteza pa je ideološki
postopek (kapitalizacija) par excellence. Lahko rečemo, da je
prav sinteza način ideološke artikulacije semiosis.
Te naše sklepe potrjuje še naslednji citat: "Najprej in predvsem
lahko - ker na oseh semantičnega polja temelji empirična tipolo-
gija označevalnih prostorskih enot, ki smo jo izdelali - glede
na ujemanje med ideologijo in semantičnim poljem postavimo v od-
nose ideološko prakso in prostorske enote in preverimo, ali ta-
ko deducirane zveze ustrezajo temu, kar opažamo v praksi zaseda-
nja prostora in v reprez^ntacijskih sistemih ali podobah različ-
nih delov anglomeracije..Strukturalna homologija se izkaže
za homogenizacijo semiotike oz. za redukcijo označevalnih praks
na eno samo (dominantno) prakso in še to - ker je dominacija le
tako možna - na semantično členitev njene prezence.
Ta vsebinska analiza, ki je dejansko analiza vsebine informaci-
je, seveda ne pove nič o socialni tepiki, ki artikulira mesto.
Takšna analiza bi imela nek taktičen smisel šele £0 topološki
analizi (tj. po ugotavljanju "izvira" vsebine, tj. kraja, od ko-
der je takšno in takšno vsebino mogoče izjavljati), tako pa je
vse Castellsovo prizadevanje utopično, saj vseobsežnest in sploš-
na veljava sporočila (kot instrumenta komunikacije, kot kemuni-
kološkega pojma, ne pa "konkretnega" empiričnega sporočila) pri-
kriva družbeni topos izjavljanja. Utopijo lahke potemtakem opre-
delimo kot totalizaoijo enega toposa, o čemer dovolj zgovorno
122
pričajo med drugim besedila klasičnih in socialističnih utopi-
st ov*
Toda pri Castellsu gre še za eno fikcijo: ideologija naj hi bi-
la vsebina mestne simbolike, urbana struktura pa pri njem figu-
rira kot nosilec "ideološke instance". Toda, če vprašanje pro-
dukcije ideološke instance zastavimo le na ravni urbanega, pre-
zgodaj postuliramo specifiko kot specifiko urbanega, čeprav gre
za specifiko teksta nasploh* Za vsak tekst obstaja določeno po-
lje možnosti branj v dani ideološki konjunkturi, toda ta last-
nost ne napotuje na relejno, ampak na spekularao naravo teksta.
Ker tekst potemtakem sam na sebi nima pomena oz* je ta pomen o-
mejen na pomenjenje razločkov njegove členitve, je razumljivo,
da je temeljni pomen "urbanih elementov" fatičen, kolikor so ti
elementi elementi teksta* Konotacija pa te "elemente" razvršča
v svoj sistem, ki ga je mogoče brati tudi kot pripoved*
Ta semiološki krog lahko razvozla samo teorija, ki ni specifič-
na zanj, ki pa prav zato lahko izpostavi njegove specifičnosti
ter je zato tudi njegova teorija* Ta teorija je materialistična
teorija označevalne prakse, ki se v njej vprašanja označevalne
procedure postavljajo na ravni diforenciacijskega in doferenci-
alnega gibanja eznačovaloa. Razredna razlika so tako lahko spe-
stavlja v vsaki družbeni instanci kot njena notranja cepitev,
prelom, kot ireduktibilne in konstitutivno protislovje te ins-
tanco, ki določa vso drugo delitve*
Ia ravni urbanega je problem različno "optiko" potemtakem tope-
loški problem, problem branja, ki določa ia cepi polje branja,
v katerem nikoli no gro za preprosto posredovanje razredne pozi-
cije* Topos seveda tudi na ravni urbanega ni empirično mesto v
urbani "strukturi", temveč prizorišče, na katerem so urbano kot
tekst/branje sploh lahke odigrava, kjer so sploh lahko konsti-
tuira aeka "podoba mosta"* Ta kraj določa način predukeije in
topologija določene "splošno ideologijo" ali "kulturnega modela"
123
pa je polje možnosti, ki ne more seči čez meje te določenosti.
Za spremembo topologije je potrebna sprememba načina produkcije.
Zato nam več pove Castellsovo naštevanje urbanih elementov kot
pa spekulacija o njihovi ideološki določenosti. Tako je res, da
"Navsezadnje procesi v celoti niso "volje" in ne strategije,
temveč nujni družbeni učinki, ki jih družben odnos do prostora
izvršuje na ideološkem. To pomeni, da so včasih ideološki učin-
ki v nasprotju z ekonomskimi učinki kakšne operacije ..."^ To-
da temu ni tako, ker ni "sistematične kontrole celote učinkov"
- težnja po iluzorni kontroli je prej nasledek psihotične kompo-
nente "ideološke sfere" - ampak zate, ker ni odnosa linearnega
izražanja med posameznimi ideološkimi instancami (kamor sodi tu-
di ekonomija kot dominante kapitalistične ideološke konjunkture).
Zato bi za Castellsov "tendenčni zakon dominantne logike, ki si
prizadeva odpraviti protislovne izkušnje, ne da bi se mu to kdaj
posrečilo", prej dejali, da odpravlja paradokse in potlačuje
protislovja, ki ga konstituirajo kot dominantna logiko. Prav
analiza paradoksnosti in protislovnosti "dominantne logike" »pa-
radoks je pri tem simptom protislovja, ki ga skuša ta logika
interpretirati, da bi odpravila protislovje - lahko proti do
"konkretnih elementov", ki si jih želi Castells. Ta analiza pa
je možna le tedaj,ko se analitični diskurz izjavlja s kraja,
ki ni specifičen za ideološko konjunkturo, se pravi z obrobja
te konjunkture (oz. njenega prizorišča), tj. s drugega toposa,
(zgledom primer take analize je Marzova analiza politične ekono-
mije, ki je dominantna logika kapitalističnih ideoloških konjun-
ktur).
Skratka: tam, kjer govori Castells o zagatah ali protislovjih
urbane strukture - "zagata ali protislovje simboličnega v urba-
nem sistemu bo nastopilo vsakič, ko se temu simboličnemu ne bo
posrečilo dovolj intenzivno nositi vladajočih ideologij ter bo
nasprotno odsevalo bojne ideologije, ki so centrirane na subkul-
turi vlad an ih razredov" - bi mi raje govorili o paradoksih, ki
124
na ravni urbane simbolike markirajo protislovja topike njene pro-
dukcije.
Urbani tekat obetaja v celoti heterogenih in protislovnih branj
("podob") mesta. Ta branja so pravzaprav njegova "kompleksna"
produkcija, ki implicira klasične operacije heglovske dialekti-
ke. Ta produkcijJL urbanega teksta je tako najprej ambivalentna:
je prilaščanje/ reobrazba; obe operaciji, se specificirata kot
določeno branje urbanega teksta, ki tega teksta ne more do kra-
ja izčrpati; tekst je tako zmeraj presežek branja.
Omenjena celota branj ni preprosta "demokratična" jukstapozici-
ja branj, temveč je v njem dominantno eno branje ali skupina
istovrstnih branj; glede na to dominanto oz. glede na njeno moč
pa se razvrščajo druga branja. Ta dominante tudi določa druga
branja, ker jih postavlja v neogiben odnos do sebe. Toda kljub
temu je totalizadja enega socialnega toposa, ki producira domi-
nantno branje ali tip branj, zmeraj proces in nikoli zgodovin-
ska danost ali stanje. Ta proces je trojen: proces dominacije,
proces prikrivanja in proces potlačevanja, ki se mora nenehno
izvrševati, če naj ohrani dominantno branje v dominantnem polo-
žaju; podoben je pokrivanju s prekratko odejo ali raztegovanju
trgajočega se testa, ki ob nenehnem rasprostiranju odpira nove
vrzeli in odkriva drug topos in omogoča vdor drugih branj.
Castellsov nedvcmen prispevek k "materialistični semiotiki" pa
je njegovo koncipiranje urbanega središča. Če za urbano socio-
logije, kot prar_ "izraz središče označuje hkrati geografski
kraj in družbeno vsebino", pa sam uvaja diferencialno definici-
jo središča. Po njegovem v pojmu središča, kakršen sodi v urba-
no ideologijo, koincidirajo trije različni pojmi, in sicer: (1)
središče skupnosti po zgledu srednjeveškega mesta (kar je -
mimogrede - komplementarna ideologija soseske); (2) središče
kot kraj menjave in koordiniranja decentraliziranih dejavnosti
in (5) središče kot sedež zabave, kulture itn. Skratka: središ-
125
če, ki je na ravni sociološke refleksije enota, se Castellsu ka-
že kot semiotični vozel s tremi "plastmi", ki "empirično" niso
nujno na istem mestu.
Toda ob materialističnem branju drugih ideoloških diskurzov o
mestu (npr. ekonomskega ali juridičnega) , ki jim ima Castells
za determinativne, se središče izkaže za ničelno točko, ki je
lahko kjerkoli v mestu; izkaže se za prazen kraj, za nekakšen
utopos, ki povezuje vse "pozitivne" urbane elemente, ki pa sam
ni odvisen od teh "pozitivnih elementov", zato je po Castellso-
vem mnenju iluzorno govoriti o zginevanju središč, opraviti ima-
mo s premeščanjem središč. Castells zahteva redefiniranje "ele-
menta središče" in opisovanje njegove določenosti na naslednji
način:
"Skratka, potrebno je:
1.	Upoštevati razloček med elementom središče, opredeljenem z
odnosom do urbane strukture, in tistim, kar imenujemo "sredi-
šča" ali "središče" v 'nglomeraciji;
2.	Uveljaviti ravni analize urbane strukture in deducirati pojem
središča za vsako od teh ravni;
3.	Zagotoviti prehod med vsakim pojmom središče na različnih
ravneh in njegovim bolj ali manj posrednim prostorskim izra-
zom. Ali konkretneje, v odnosu do analitične razstavitve ur-
bane strukture pokazati natančen pomen prostorskih form, ki
jih imamo za središča v anglomeraciji."^
Analiza, ki naj omogoči gornje redefinicije, se mora po Castell-
su dogajati na štirih ravneh:
1. "V odnosu do ekonomske ravni izraža središčnost določeno spo-
stavljanje relacije med različnimi ekonomskimi elementi urbane
strukture (produkcija, poraba, menjava), prav tako pa notranje
relacije vsakega elementa. Potemtakem gre za celoto procesov,
126
vključenih v splošno problematiko prenosov v urbani strukturi,.."
"Menjalno urbano središče je potemtakem prostorska organizacija
menjalnih relejev med produkcijskim procesom in porabniškim pro-
cesom (v pomenu družbene organizacije) v urbani angloaeraciji,"^
2,	"V odnosu do politično-institucionalne ravni moramo v zvezi
s problematiko središčnosti upoštevati konotacijo ideje hierar-
hija. kolikor je izraz družbenega reda in njegove institucional-
ne transkripcije ..."
"Politične-institucionalno središče je potemtakem artikulacija
oporišč državnega aparata v odnosu do dane urbane strukture."60
3.	"Na ideološki ravni pa, kot smo videli, "mesto" ni samo funk-
cionalna celota, ki je zmožna voditi lastno ekspanzijo, marveč
je tudi "simbolična struktura" (izraza v narekovajih je Castells
navedel po Lynchu), skupek znakov, ki omogoča prehod med družbo
in prostorom, postavlja v odnos naravo in kulturo."
"V tej perspektivi bi bilo središče ali bi bila središča mesta
oporišča semantičnega polja urbane angloneracije, ki bi zato
reprezentirala specializacijo znakov, ki tvorijo os simbolične-
ga sistema." "Simbolično središče je potemtakem prostorska orga^
nizacija presečišč osi semantičnega polja mesta, se pravi kraj
ali kraja, ki na intenziven način zgoščujejo valorizantni naboj,
v funkciji katerega se na označevalen način organizira urbani
prostor."61
"Obstaja še eno področje, ki ga konotira tema urbanega sredi-
šča in ki je artikulirano na različnih družbenih instancah: to
je središče kot "okolje akcije in interakcije" ali, če hočemo,
artikulacija različnih načinov družbenih odnosov z urbano struk-
turo."
127
"Srodišče-družbeno okolje se tako kaže kot prostorska organiza-
cija procesov reprodukcije in preobrazbe družbenih odnosov urba-
ne strukture, tako da interakcija navzočih urbanih elementov do-
daja specifično družbeno vsebino, ki se kvalitativno razlikuje
62
od preprostega seštevka družbenih elementov, ki jo tvorijo."
Ne glede na vse ugovore, ki pa se na te postavke aplicirajo Ren
détaillé" ne pa "en principe" in ki smo jih v pričujočem besedi-
lu že razčlenjevali in utemeljevali, vodi navedena Castellsove
analiza urbanega središča v neko pluralnost središč, ki pa je
pisec ni ekspliciral, v pluralnost središč na ravni koncipiranja
urbanega teksta, ki pravzaprav pomeni decentriranje tega teksta;
tam se središča, ki so na ravni analize prezence koncipirana
kot oporišča ideoloških diskurzov (kajti v vseh štirih točkah
imamo opraviti z ideološkimi artikulacijami, tako da še zmeraj
velja, da je Castellsove semiologija dejansko analiza vsebine)
izkažejo obenem za njihove šibke člene, za "točko", skozi kate-
re si sicer dogajajo vsi odnosi in procesi prezence, toda tudi
za "točke", ki blokirajo oz. izključujejo določene možnosti teh
odnosov in procesov. Središča so točke zatora (potlačitve) in
reprezentacije protislovij, so potemtakem tisti toposi urbane
topike, ki odpravljajo ali regulirajo paradoksnost urbane struk-
ture in ki so - prav kot oporišča - šibki členi zastavek "urba-
nih" bojev« oz. razrednega boja na ravni mesta.
Castellsove analiza demonstrira odnose dominacijo med possmezni-
mi ravnmi "urbane strukture": dominantna raven (raven 1) se nam-
reč nujno artikulira z vsemi drugimi, medtem ko jo artikulacija
med drugimi ravnmi sicer na dolu, toda je manj obvozna in manj
določevalna. Obenem pa vsaka od ravni obsega nize binarnih opo-
zicij, značilnih za ideološko artikulacijo v kapitalistični ideo-
loški konjunkturi (delo-poraba, središče-primestje itn.), ki do-
ločajo polivalonco semantičnega (tj. ideološkega) polja mesta,
opisanega s Caatellsovimi štirimi ravnmi.
128
Tukaj moramo uvesti neko drugo koncipiranje središča, ki jo lah-
ko prezentiramo kot zamolčano plat Castellsove analize« Po Bart-
hesu je središče "prazen kraj", ki pa ima - kot kaže Castellso-
va in druge semiološke analize - kar najbolj poln pomen. Tako
je israz "prazen kraj" marka specifičnega toposa v strukturi ur»
banega teksta, tistega toposa, ki je neogibno navzoč v vsaki oz-
načevalni organizaciji mesta. V zvezi z modernim mestom pravi
Barthes, da "srvdiščna točka mestnega središča (vsako mesto ima
neko središče)", ki ga imenujemo "trdno jedro", ni kulminativna
točka nobene posebne dejavnosti, ampak nekakšno prazno "žarišče
podobe, ki si jo skupnost ustvarja o središču. Tam imamo nekako
62
prazen prostor, ki je nujen za organizacijo ostalega mesta."
Barthes nadalje govori o čisti (ničelni) irupciji označevalca,
ki prav zaradi svoje nevzdržnosti za diskurz izziva semantične
prenabitost i (surcharge)•
koncipiranje središča kot ničelne točke urbane strukture (nespe-
cifične točke, ki je na njenem mestu možno "vse") odpira semio-
loško problematiko oz. natančneje problematiko polja razumljivo-
sti mesta za neki drugi postopek: za analizo produkcije mesta
kot specifične označevalne prakse. Ničelni označevalec je edini
zares označevalni topos urbanega diskurza, ki je nujna predpos-
tavka vseh "konkretnih" krajev, ki niso nič (ki torej niso sre-
dišče), tj. vsake pozitivnosti. Eo se na vsaki od Castellsovih
ravni spostavi središče, se vse pozitivnosti teh ravni razvršča-
jo glede na te središče, ki je čista negativnost, ki je "dialek-
tični princip", Se si lahko za ilustracijo sposodimo ta ideali-
zem. Ta negativn'st, ki vodi v analizo označevalca, je na ravni
ideološke prežene» navzoča kot forma/odnos, tj. kot struktura
v vsakem "konkretnem" elementu, ki potemtakem ni več element na
sebi, ampak zmeraj v odnosu odnosu/formi, ki je zmeraj že struk-
tura. Ničelni označevalec (ali "znak") tvori kontekst vseh dru-
gih "označevalcev" (ali "znakov") v semiološkem pomenu tega iz-
raza ter tako določa drsenje pomena in specifično nestabilnost
semantičnega polja. Na ekonomski ravni na primer je ničelni oz-
129
načevalec menjava, ki reprezentira družbene produkcije in obenem
omogoča dajanje pomene/vrednoeti produktom (spreminjanje produk-
tov v blago) ; menjava se prezentira kot kapitaliziranje in kapi-
talsko social iziran j e produkcije (tj, sprevračanje njene temelj-
ne družbenosti v ideološko družbenost ekonomije), to socializi-
ranje pa ustanavlja menjavo produktov kot blagovno in denerno
menjavo. Od tod naprej so odprte možnosti za drugo.
OPOMBE:
1	Cf. La question urbaine, str. 101-169.
2	Odsotnost tega bralnega ovinka je tisto, kar lahko očitamo
mnogim analizam diskurzov o urbanem (npr. pojmovanju P. Cho-
ay in R. Ledrut a).
3	Cf. naša članka "0 nekem pojmovanju vrednot", Problemi-Raz-
prave, 147-149, Ljubljana 1975» in "Sociološka aksiomatika
je aksiologija", Problemi-Razprave« 141-144, Ljubljana, 1974.
4	Poskus takega koncipiranja označevalne ekonomije najdemo v
knjigi (in člankih v T si Que lu) J.J. Gouxa, Freud. Marx:
Economie et symbolique. Le Seuil, 1973*
5	Cf. La question urbaine, str. 274.
6	Ibid.
7	Cf. C.Clément-Bacqués, Lévi-Strauss; naš članek "Nekaj vpra-
šanj e vodi o likoyni umetnosti". Problemi-Razprave. 98-99,
Ljubljana 1971» S.Žižek, "Temna stran meseca" I, II, III,
Problemi-Razprave. 113-114, 115 in 116-117, Ljubljana, 1972,
istega avtorja, "K problemu "strukturalizma"", Časopis za
kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologije, 1, Ljub-
ljana, 1973» idem., "Poglavja iz materialistične teerije oz-
načevalne prakse" v: B. Rotar et al., Kritična analiza mesta
in pomena semiotlko. 1. del, FSPN, Ljubljana, 1975 in Znak.
oznaćitelj, pi8mô7^Beograd, 197**
8	Cf. npr. P. Guiraud, La sémiologie « Pariz, 1971 • J.M. Lotman,
Predavanja iz strukturalne poetike, Sarajevo, 1970.
9	La question urbaine, str. 260.
10 Cf. R. Barthes, Eléments de sémiologie
130
11	Monopolville. str. 260,
12	V zvezi s "francastelovsko" problematiko voiivdéchiffrer cf.
naš članek v Problemib-Razpravah, 98-99 in članke "Sociolo-
gija kulture in semiotica", Prôïïlemi-Razprave. 121-122, Ljub-
ljana, 1973» M0 problematiki predmeta humanističnih in/ali
družbenih ved", Problemi-Razprave« 116-117, Ljubljana, 1972»
13	Cf. La pensée sauvage. Pariz, 1962.
14	V zvezi s kritiko Lévi-Strausove "spontane ideologije" gl.
že omenjenje Žižkove in naše članke, ter našo doktorsko tezo
iz leta 1974.
15	Cf. naš članek "Način gradnje", Probiemi-Razprave« 177-180,
Ljubljana, 1978 in raziskavo Ideologije v urbanizmu in arhi-
tekturi. 1. del, Ljubljana,
16	Cf. R. Barthes, "Sémiologie et urbanisme", Architecture
d'aujourd'hui. 153, Pariz 1971.
17	Cf. "Način gradnje".
18	La question urbaine, str. 274.
19	Ibid., str. 275.
20	Zgodovinskomaterialistični koncept načinaprodukcije je med
tistimi koncepti, ki se jim sociologija najraje izogne, čeprav
je prav ta koncept tista analitična instanca, ki omogoča per-
tinentno pojmovanje razrednega boja. Tako je možno, da ta boj
v sociološkem diskurzu zatro in nadomeste "družbeni konflik-
ti". "Družbeni konflikti" seveda niso sinonim razrednega boja,
temveč njegova ideološka reprezentacija z vsemi konsekvencsH
mi, ki iz tega izhajajo. Pojem "družbeni konflikti" lahko op-
redelimo ket učinek ideološke regresije analize družbenega,
ki po Marxu znova uvaja liberalistično ideologijo v diskurze
o družbenem. Nasledek take regresije je predvsem izrivanje
temeljnega družbenega antagonizma iz zavesti in iz prezence
diskurzov o družbenem. Lahko bi sestavili cA. slovar takšnih
regresivnih substitucij, ki dandanes prevladujejo v sociološ-
kem in drugih diskurz ih o družbenem.
21	Cf. L.Prieto, Messages et signaux. Pariz, 1972.; razločke naj-
demo že pri Saussuru v "apekrifnia" tekstih.
22	La question urbaine, str. 275.
23	Cf. npr. nadaljnje členitve govora in jezika, pa tudi "vsebi-
ne" in "izraza" pri Louisu Hjelmslevu.
24	La question urbaine, ibid.
131
25	Luttos urbaines, Pariz, 1975*
26	Cf. L. Althusser, Pour Marx, Lire le G wit al (I-II), Lénine
et la philosophie, La philosophie et la philosophie spontanée
de£ savants. Réponse à John Lewis, Autocritique in drugi api-»
sii
27	La question urbaine, str. 276.
28	Ibid.
29	Cf. R, Barthes, Eléments de sémiologie.
30	Cf. naš tekst Kritična analiza mesta in pomena seniotike. 2.
del, Ljubljana, 1976.
31	Označevalec zastopa subjekt za drugi označevalec, pravi La-
can.
32	Po Lacanu "points de capitonnage", "prešivne točke"
33	La question urbaine. str. 276.
34- Cf. J.J. Coux, op. cit.
35	Cf. Monopollville.
36	Ibid., str. 266.
37	Ibid, str. 267-268.
38	La question urbaine, str. 277«
39	V zvezi s problematiko "modela sveta", "ideološkega stališča"
in "temeljne ideološke sheme" cf. že navedene naše članke o
sociologiji kulture ia družbenih vedah iz Problemov-Razprav.
40	Cf. R. Barthes, art. cit.
41	Monepolvillo. str. 264.
42	Cf. "Hačin gradaje" ia Ideologije v urbanizmu in arhitekturi
1. del.	- -
43	Cf. R. Barthes, art. cit.
44	La question urbaine, str. 278.
45	Monopolville. str. 261.
46	Ibid.
47	Ibid., str. 262.
132
48	Ideologije v urbanizmu in arhitekturi« prvi del, etr. 67.
49	Ibid., str. 66.
50	La question urbaine. 279.
51	Cf. M. Dolar, "0 nekaterih vprašanjih in protislovjih v mar-
ksističnih analizah fašizma", Problemi-Razprave. 177-180,
Ljubljana, 1978.
52	Cf. Luttes ubaines; cf. tudi R. Butler in P. Noisette,
De la cité o vriére au grand ensemble. Pariz, 1977 (del tega
spisa izhaja v Tribuni kot podlistek;.
53	Monopolville. str. 268.
54	Ibid., str. 269.
55	La question urbaine, str. 279.
56	Ibid., str. 285.
57	Ibid.
58	Ibid,, str. 285-286.
59	Ihid., str. 286-287.
60	Ibid., str. 287-288.
61	Ibid., str. 288-289.
62	R. Barthes, art. cit.
133
UDK: 72.01:301-152.?
Janko ZLODRE
ZAPISKI 0 IDEOLOŠKIH OBLIKAH ARHITEKTURNE ZAVESTI
Arhitekturna zavest vedno znova obravnava "lasten" predmet; obrav-
nava razmerja, ki se spletajo med zavestjo in predmetom; pojasnju-
je splošne, temeljne predpostavke, ki omogočajo "ustvarjanje in
razumevanje" arhitekture kot umetnosti (Arhitekture). Protislovna
struktura se pojasnjuje s postavljanjem vprašanja o dihotomiji ar-
hitektura/umetnost - arhitektura/tehnika, o protislovjih njune so-
odvisnosti, o avtonomiji in heteronomiji arhitekture, ki je temelj-
no za arhitekturno zavest. Arhitekturna zavest si zastavlja vpraša-
nje o proizvodu; o ideji, konceptu proizvoda, o konceptualizaciji
proizvoda; konceptualizacija (projektiranje) je edini proces, ki
ga priznava kot bistveno določilo arhitekture, kot proces, ki arhi-
tekturo utemeljuje in uveljavlja.
Arhitektura je predstavijer * kot objektivna in univerzalna katego-
rija, ki "izraža prastari in za vse družbene oblike veljavni odnos"1
med arhitektom, njegovo zavestjo "kot živim individuom" in stvarjo:
arhitekturo. Dejanska protislovja se za arhitekturno stroko tako
reducirajo na usoden spopad med zavestjo, bistvom, ki ga zavest op-
redeljuje in dejanskostjo. Protislovje je postavljeno na abstrakt-
no raven. Za arhitekturno zavest je docela naraven poskus vzposta-
vitve arhitekture, ki bo istovetna z idejo samo, z ideali, ki jih
arhitekturna zavest razglaša za splošno človeške; zanaša se le na-
se, na lastno golo voljo, znanje. Delovanje se utemeljuje z vnaprej
določenim bistvom arhitekturnega dela.
Razlika med različnimi oblikami arhitekturne zavesti se vzpostavi
na ravni odgovora. Preobrat se oznanja z idejo, definicijo, teori-
jo, alternativo, bistvom, ki obstoječemu "projektiranju" nasprot**-
je z drugačnim projektiranjem, z "antiprojektiranjem" itn. Kritika,
ki jo udejanja arhitekturna zavest, pripada isti teoretični ravni,
154
ki jo določajo vprašanje, predmet preučevanja - "v nebo povzdig-
njen izraz" - in naloga, ki ai jo zavest zastavlja. Razlike na is-
ti teoretični ravni, na ravni odgovora, dejansko ne obstajajo, vz-
postavijo se šele s spremembo vprašanja, teoretične (razredne) rav-
ni, ki nam omogoča razkrivanje začaranega kroga arhitekturne zave-
2
sti in preboj njenega govora o istem . Govorimo torej o arhitektur-
ni zavesti, teoretični obliki določene sfere graditeljske prakse,
ki pripada zgodovinskemu načinu produkcije in oblikam občevanja,
buržoazni družbi«
Le Corbusier, ki se je med prvimi, na ideološki ravni, iz "strast-
ne ljubezni do Arhitekture" uprl arhitekturi v "izposojenih kostu-
mih" , je 1923 zapisal: "Arhitektura je proizvod srečnih ljudi, je
proizvod, ki sam na sebi osrečuje ljudi ••• arhitektura je stvar
harmonij, je čista kreacija duha"^. Torej si je Le Corbusier, tako
kot ostali ideologi, ki pripadajo "tolažilni in nadzgodovinski mi-
tologiji modernega gibanja", umišljal, da "forma" zgradbe, mesta
■kot čista kreacija duha" omogoča "humano" v njegovi celovitosti.^
Humano je v arhitekturni ideologiji sinonim za "ugodno počutje,
skupnost srečnih ljudi, družbeni mir, red. Le Corbusiera "novi ga-
njeni pseudohumanisti" že izganjajo s P ar nas a in ga polagajo na
Protiostovo posteljo. Le Corbusierove umisleke zamenjujejo z lastni-
mi in nadaljujejo izvajanje vse mogočih umetnij "ne da bi kaj vode-
ča
li o dejanskih ljudeh in njih razmerah"'. Ponovno poskušajo tisto,
kar Le Corbusieru "ni uspelo", poskušajo vzpostaviti Arhitekturo
in njeno "humanistično funkcijo" v svetu blagovne produkcije, ne
da bi sodelovali v odpravi pogojev in razmer blagovne produkcije,
ki pogojuje prav to iluzorične obliko arhitekturne zavesti.
g
Leon Krier, "marksistični arhitekt" , ki prav tako kot Le Corbusi-
er silovito ljubi arhitekturo, predmet, ki mu je, kot pravi, člo-
vek nekoč posvečal največjo skrb, nadaljuje Sizifovo delo, iskanje
"pravo" opredelitve Arhitekturo. Kakšne so predpostavke Krierovo
"prevratno" misli?^
Sodobna arhitektura kot umetnost ne obstaja. Arhitektura je mrtva,
135
arhitekture kot umetnost propada, njeni častihlepnejši produkti so
del umetnosti pakiranja. Živimo v najtemnejšem in najdestruktivnej-
šem obdobju evropske urbane zgodovine. Krierovo strastno, zavzeto
opisovanje je pretresljivo, toda vrnimo se tja, kjer za arhitektur-
no zavest začetek je, tja, kjer tudi Erier začne svoj pamflet: k
definiciji. Nezadovoljen s sodobnimi definicijami se opre na defi-
nicijo Quatremera de Quincyja (18. st.) in jo povzame. Arhitekturo
predstavlja korpus znanj, ki zadeva materialno spremembo narave v
zgradbe in spremembo imitâtivnega sistema gradnje v umetnost grad-
nje. Krier poudari sintagmo "korpus znanj", znanj o naravi in izde-
lovanju arhitekture; po Krieru so ta znanja pozabljena, danes več
ne obstajajo in to zato, ker je uničena materialna podlaga tega zna-
nja. Obstaja torej neka druga gospodujoča razdiralna materialna si-
la, ki - kot pravi Krier - "uničuje arhitekturo in človeštvo". Za
Kriera je to industrija, industrijska produkcija, ki je uničila te-
melj kulture - rokodelsko, obrtniško produkcijo. Industrija oveko-
veča človekovo suženjstvo v poneumljajočem delu, industrijska deli-
tev dela poraja ekstremno odtujenost delovnega procesa, ki poneum-
lja delavca in onemogoča, pravi Krier, pojavitev proletarske kultu-
re. Odpora delavcev zoper eksploatacijo in nekritično konsumpcijo
skorajda ni več, in to zaradi, pravi Krier, poneumljenoeti delavca.
o
Krier uganja kritiko "neke družbe, ne da bi jo razumel" , z misli-
jo o "človeški rokodelski kulturi" in "nečloveški industrijski kul-
Q
turi" "postavlja ves zgodovinski razvoj na glavo" % industrija je
utelešenje slabega, rokodelstvo dobrega, kar pomeni reduciranje
zgodovinskega procesa na abstraktno raven postavljanja dobrega pro-
ti slabemu10. Krier, ki pripada gibanju "anti-industrijskega odpo-
ra", gibanju arhitektov, zgodovinarjev, obrtnikov-rokodelcev, umet-
nikov itd., razume industrijsko produkcijo neodvisno od določene
družbene oblike. Krier odmisli "gospostvo razrednega antagonizma"11,
na temelju katerega se razvijajo produkcijske sile * "Delavci" v
tem odporu, pravi Krier, ne sodelujejo zaradi "poneumljenosti" in
"nekritične konsumpoije". Temelj industrije je gospostvo kapitala,
kjer je industrija produkcijska sila kapitala, "sredstvo za produk-
136
cijo presežne vrednosti"Kriera straši njegova lastna fantazija
"industrijske produkcije kot take". Krier verjame v moč prej ome-
njene "alianse" in ne ve, da njegove fantazije poraja prav special-
nost, arhitektura kot poklic, ki je podrejena istemu "procesu po-
neumljanja" kot "delavci": gospostvu kapitala. Opredelitev industri-
je kot večno slabo, kot neodvisno razmerje, ni "nič drugega kot
14
iluzija metafizike* , prav tako kot je misel o odpravi industrije,
ki jo bo omogočil.- "anti-industrijsko gibanje", o odpravi, ki je
pogoj za "človeštvo in arhitekturo", utopistični privid.
Naloga, ki si jo je Krier zastavil, je obnova Arhitekture. To je
po Krieru navsezadnje naloga arhitektov, ki izvršujejo to, kot pra^
vi Krier, pravzaprav intelektualno disciplino, naloga arhitektov,
ki posedujejo pravo definicijo, pravi korpus znanj. Krier zganja
abstraktno apologijo poklica, ne da bi kaj vedel o dejanskem polo-
žaju "arhitekta in njegovega dela" v obstoječih produkcijskih odno-
sih. Krier veruje v čudežno moč "Duha", toda obstoječih razmer ne
odpravlja vera duha v lastno čudežno moč, "ker se revolucionarna
borba ne vodi med kapitalizmom in duhom, temveč med kapitalizmom
in proletariatom".1^
Skrb za arhitekturo ni "nič drugega kot potrto in preplašeno razpo-
loženje, ki je v meščanstvu nujni spremljevalec dela", arhitekture,
16
ki vse bolj "postaja malovredna dejavnost bornega zaslužka".
Krierova definicija prikazuje delo (arhitekturo), "materialno spre-
membo narave" samo vot "smotrno dejavnost za izdelovanje uporabnih
vrednosti, prisvajvije prirodnih stvari za človeške potrebe, sploš-
ni pogoj za presna/1janje med človekom in naravo, večni naravni po-
goj za človeško življenje"1^, neodvisno od določene družbene obli-
ke. Krier vidi samo dve obliki dela, obe služita izdelovanju uporab-
nih vrednosti, le da je delo s stroji nečloveško, ročno pa človeš-
ko. Krier ne vzpostavi razlike med proizvodnim delom s stališča ka-
pitala in prikazom dela "v njegovih enostavnih in abstraktnih mo-
mentih". Tako se posamezna dejavnost prikazuje samo kot izdelova-
137
nje uporabnih vrednosti in ne kot del določene družbene oblike pro-
izvod nje-kapitalistične.
Odnos med delavcem in strojem, kot ga predstavlja Krier, dejansko
ne obstaja. Delavec v kapitalistični produkciji producira za kapi-
tal; uporabne lastnosti stvari, ki jih delavec obenem proizvaja,
so po Marxu postranska stvar "in je vseeno ali izvirajo iz želodca
18
ali domišljije" ; delavec proizvaja presežno vrednost, mora proiz-
vajati presežno vrednost za kapitalista in "samo tisti delavec je
produktiven ki producira presežno vrednost za kapitalista ali dela
za povečanje kapitala". 7 Krierovo stališče je abstraktno, ker sam
stroj predstavi kot gospodovalno silo, ker ga predstavi zunaj zgo-
dovinsko nastalih produkcijskih odnosov. Prav tako predstavlja "ar-
hitekta in arhitekturo" samo kot "odnos med dejavnostjo in korist-
nim učinkom, med delavcem in produktom dela" , in ne kot del "spe-
21
cifiČnega družbenega, zgodovinskega produkcijskega odnosa" , ki
arhitektu in arhitekturi kot predmetu vtisne poseben pečat; kot del
protislovnega družbenega razmerja v skladu s katerim se tudi obli-
kujejo ideje in načela arhitekturne zavesti.
Krier pripada teoretikom, ki "v bedi vidijo le bedo, ne da bi uzr-
li v njej revolucionarno prevratno stran, ki bo prelomila staro
22
družbo" . Krier predstavlja delavce kot "poneumljeno množico" in
"nekritične porabnike", ki da prav zaradi tega ne morejo "zrevolu-
cionirati svojih razmer", ki da so pozabili "svojo dejansko nalogo".
Krier kot arhitekt se odloči za Arhitekturo, vsakemu svoje: delav-
cu delavčevo, arhitektu arhitektovo. Naš "resnični socialist", ki
deloma sledi "socializmu" Williama Morrisa, ki tako kot Morris ob-
tožuje "družbeni ustroj" svojega časa predvsem zato, ker v njem
vidi usodno nevarnost za umetnost"2^, ki prav na poseben način
"premakne problem iz estetskega v širše področje", dejansko ne raz-
krije ničesar, razen bede svojih preroških razodetij.
"Humanistična funkcija", ki jo izpričuje arhitekturna zavest, je
le izraz spoštovanja "lastnega" blaga, ki ga arhitektunna zavest
prikazuje samo kot uporabno vrednost in tisto "something more fun-
138
dementai" ali Lepo, za kar ji vsekakor moramo biti hvaležni« Ome-
njena humanistična funkcija arhitekture kot stvari je v blagovni
produkciji iluzija, ker ta stvar ni obdarjena z nekim svojim last-
nim življenjem, stvar arhitekturno zavest predstavlja kot stvar
"človeštva", stvar se dejansko pojavlja kot kapital in kot taka iz-
24
raža določen zgodovinski produkcijski odnos , torej protislovje
ni vsebovano v stvari sami, pač pa v produkciji, kjer so "uporabni
predmeti produkti takih privatnih del, ki se opravljajo neodvisno
eno od drugega". "Kompleks (celota) teh privatnih del tvori družbe-
25
no celotno delo" . Arhitektura, ki je produkt prav teh privatnih
del, se torej ne more vzpostaviti drugače kot del celote produktov
privatnih del, kot posebna (arhitekturna) oblika nasprotujočih si
privatnih del.
Arhitekturna zavest pozna le "eno zgodovino"; zgodovino arhitektu-
re, gibanje stvari same, zgodovino "same ideje (o) arhitekturi (e)",
zgodovino kot zgodbo o arhitekturi, zgodovinopisje; "dejanska živ-
26
ljenjska produkcija se kaže kot nezgodovinska" •
Stvar, ki jo arhitekturna zavest predstavlja v neki njej lastni
zgodovini, dejansko nima zgodovine, marveč jo imajo "ljudje, ki
razvijajo svojo materialno proizvodnjo in svojo materialno občevat
nje, spreminjajo s to svojo dejanskostjo tudi svoje mišljenje in
proizvode svojega mišljenja. Ne določa zavest življenja, marveč živ-
ljenje določa zavest". Zgodovina arhitekturo se pojavlja kot pi-
sanje, kjer šele pisanje vzpostavlja nek neprotislovni rod, nek
kontinuum arhitekturne zgodovine. Arhitekturna zavest si umišlja,
da arhitekturo določa neka oseba (osebnost). Toda arhitekt ni že
apriori fabrikant zgodovino, arhitekt ni vladajoče v odnosu do stva-
ri in se kot vladajoče v odnosu do stvari pojavi šele posredno, kot
del zgodovine arhitekture. Zgodovina se vzpostavi z mislecem, zgo-
dovinarjem, z njegovim pisanjem, kjer merilo ni stvar sama, kot bi
lahko pričakovali, temveč neka "vrednota", ki jo "ni moč konstati-
rati po čisto empirični poti". "Vrednota", ki jo samo produkt dejan-
skih razmer, dejanske razmere niso in no morejo biti "vrednota",
139
je spremenjena v edino določujočo in aktivno moč, ki obvladuje in
določa "zgodovino arhitekture, teorijo arb.ittkture". Dejansko je
"vrednota" podrejena spremembam, ki jih poraja "življenjska produk-
cija ljudi", Zgodovinopisec se ne sprašuje o dejanskih razlogih
spremembe vrednote, spremembo si predstavlja kot rezultat "samogi-
banja vrednote", ki zahteva ponovno označevanje "zgodovine stvari".
To je idealistično zgodovinsko naziranje, ki v vsakem obdobju išče
neko "vrednoto" ali za "vsa" obdobja postavi neko univerzalno vred-
noto.
Arhitekturna zavest si lahko celo umišlja, da "humanistična funkci-
ja, vrednota" arhitekture določa, kaj ljudje so. Prav to, kaj ljud-
je so in ali sploh so kot ljudje, je odvisno od arhitekture, tu se
pojavi arhitektura kot osnovno gibalo "zgodovine" (architecture or
revolution). Toda stvar nima zgodovine, zgodovina ni stvar, saj zgo-
dovinskih (ekonomskih) epoh "ne razlikujemo po tem, ka.j se dela,
temveč po tem, kako, s kakšnimi produkcijskimi sredstvi se dela.
Delovna sredstva niso samo merilo za razvojno stopnjo človeške de-
lovne sile, temveč nem razodevajo tudi družbene odnose, v katerih
se dela" , Ljudje torej niso tisto, kar so, zaradi neke stvari,
ljudje se, denimo, s stvarmi izražajo, toda tisto, kar so, ne sov-
pada z izražanjem, kar so, sovpada z njihovo produkcijo, z material-
nimi pogoji produkcije.^
"Humanistična" oznaka daje arhitekturi obliko občosti. Arhitektura
se predstavi kot "skupnostni interes vseh članov družbe", Stvar
vseh ljudi, ne oziraje se na pogoje produkcije arhitekture same,
potemtakem erhitektura predstavlja "obči interes". Toda arhitektu-
ra je proizvod posebnega interesa, je le del posebnega interesa,
v katerem se obči interes šele realizira. Arhitekturna zavest ne
zapopade protislovja med posebnimi interesi produkcije in občim in-
teresom arhitekture. Arhitekturna zavest poistoveti oba interesa
ali celo "podredi" posebni interes produkcije občemu interesu arhi-
tekture in se predstavi kot obče vladajoče "humano" ; toda ta raz-
merja obstajajo samo v glavah ideologov. Zaradi zgodovinske poseb-
140
nosti vladajočih interesov produkcije se ta obči interes arhitektu-
re ne realizira. Arhitektura se navkljub posebnosti, ki jo ideolo-
gi predstavljajo kot obče, pojavlja samo kot rezultat posebnih, pri-
vatnih, antagonističnih produkcijskih odnosov. Posebni interesi pro-
dukcije, družbeni pogoji produkcije omogočajo obstoj "različnih mi-
sli", in onemogočajo podreditev arhitekture neki "obči, določujoči,
vladajoči misli, i<ieji, teoriji", kar si nekateri iz srca želijo.
Produkcijske razm re in produkcijske sile predmeščanske dobe so o-
mogočale takoimen>vano "organskost" arhitekture, mesta, neko celo-
vitost in s tem občost, obstoj vladajoče misli o tej obliki, ki je
reflektirala pojavnost arhitekture same. Ideologi seveda mislijo,
da v zgodovini vladajo misli, rešitev arhitekture vidijo v zamenja-
vi misli^0, ker so "odstranili vse materialistične elemente iz zgo-
•31
dovine in lahko mirno spuste vajeti svojemu spekulativnomu vrancu"^ .
Obstoječi pogoji kapitalistične produkcije so odpravili možnost ne-
ke vladajoče arbitrarne ideologije, čeprav so vse obstoječe oblike
arhitekturne ideologije pod omenjenimi pogoji arbitrarne; odpravili
so arhitekte kot "aktivne ideologe".^
Po Tafuriju se "celotni cikel moderne arhitekture in novi sistemi
vizuelnih komunikacij porajajo, razvijajo in vstopajo v krizo kot
veličasten poskus - poslednji poskus velike meščanske figurativne
kulture - rešitve, na ravni neaktualne ideologije, protislovij, ti-
pičnih za kapitalistično reorganizacijo svetovnega trga in razvoj
produkcijskih sil (kapitala)Refleksija, kritika obstoječe ar-
hitekturne zavesti, le to preseže takrat, ko doseže specifično po-
litično dimenzijo*™ T afuri ne govori o zamenjavi obstoječe "huma-
nistične teoretična prakse" z neko drugo teorijo, ki bi še vedno
imela isti predmet, arhitekturo kot stvar - ne govori o "premiku
problema iz estetskega v širše področje družbenih znanosti", o
bolj sociološkem ali antropološkem označevanju", o "vključevanju
predmeta v nek "svetovni nazor", v neko "občo «ociološko teorijo"
ali pa "univerzalno zgodovino". Taf uri pravi, da tako kot ne more
obstajati neka razredna politična ekonomija, temveč samo razredna
kritika politične ekonomije, tako tudi ne more obstajati neka raz-
redna estetika, umetnost, arhitektura, temveč samo razredna kritj-
141
ka estetika, umetnosti, arhitekture, mesta,^ To je kritika, ki je
povezana z borbo, ki jo delavsko gibanje vodi proti buržoaziji, ka-
kor na ideološkem in teoretičnem terenu, tako tudi na družbenem in
političnem terenu"Arhitektura ni edini predmet, ki ae ga arhi-
tekturna zavest trdovratno oklepa in predstavlja kot normo, merilo
"vsega". Kot se arhitekturna zavest "dviga do arhitekture in se raz-
vija na tem horizontu", tako se tudi "spušča do človeka". Razkriti
hočemo ideološkost posebnega načina "spuščanja do človeka, artiku-
lirano nezadovoljstvo z obstoječim" gospoda John F. C. Turnerja,
njegovo ideologijo "samopomoči" (politica de autoconstrucción, self-
-help housing).
Temeljno vprašanje, ki si ga Turner zastavi, je vprašanje o "orga-
nizaciji planeta".*' Toda Turner kot arhitekt rešuje vprašanja, ki
jih "planetarna kriza" poraja na področju njegove specialnosti, na
področju stanovanja, "človeškega zadovoljevanja stanovanjske potre-
be". Predmet njegovega fantaziranja je "stanovanje kot eksistencial-
no pomembna dejavnost, bivališče kot najbolj univerzalna, vsenamen-
ska fizična struktura,akt bivanja kot kontinuirano razvijajoča se
drama". Po Colinu Wardu, dolgoletnem Turnerjevem soborcu, je Turner^-
nekaj več kot samo strokovnjsk za stanovanja: "On je filozof stano-
vanja, ki išče odgovore na vprašanja fundamentalne ga pomena, ki se
prav zaradi svoje fundamentalnosti tako redko zastavljajo".'8 War-
dova ponesrečena sintagma - "filozof stanovanja" - predstavlja Tur-
ner j evo "filozofiranje" kot obliko zdravorazumarskega kvasanja, kar
Turnerjevo filozofiranje tudi jo. Toda prav s tem Turnerjevim kva-
sanjea, ki se predstavlja in prodaja kot "alternativna kritična te-
orija, ki išče možnosti za kvalitativno spremembo obstoječega", z
umišljanjem, da s tem kvasanjem uganja "kritiko družbe", se moramo
spopasti in razkriti dejansko utemeljenost Tumerjeve ideologije
kot apologijo udejanjanja velekapitala, kot "podpiranje poskusov
velike buržoazije, da bi "rešila" krizo na sobi lasten način in v
svojo korist".'^ Tumorjev načrt "ostaja vseskoz na temelju buržo-
azne družb«"*0, je apologija kapitala, saj obliko obstoječih raz-
mer kapitalskega sveta predstavlja kot obliko, ki naj "reši to ali
142
41
ono nasprotje obstoječe družbe", "Kritika, ki se ukvarja s to
vsebino", mora biti "kritika v pretepu, in v pretepu ne gre za to,
ali je nasprotnik plemenit, enakovreden, ali je interesanten nas-
* -42
protnik, gre za to, da ga zadenes."
Po Balibarju se "filozofi krize" (Illich, Schumacher, Turner itn,)
razodevajo s posebnim načinom prikazovanja krize. Slovesno razglet-
šajo neizogibnost krize, potrebo po strogosti, zadržanosti in ob-
enem dejanske družbene vzroke krize nadomeščajo z imaginarnimi,
kot so Tehnologija, Znanost, Industrija, Država itn,*' Velik del
te ideološke ofenzive, pravi Balibar, je "združen z neposrednimi,
takojšnjimi cilji kapitala, s prestrukturiranjem kapitalistične pro-
dukcije in morebitnim premeščanjem centrov akumulacije kapitala k
drugim, prej "nerazvitim" področjem sveta, ki so zaradi cenene de-
lovne sile in "močnih" režimov pravi raj za svobodna podjetja".
Tumor jeva ideologija je plod izkustev, ki si jih je nabral v Latin-
ski Ameriki(I), v barakarskih naseljih Peruja. Turner jeva "analiza"
sloni na Subjektivnem opažanju", pri tem uporablja "najcenejšo me-
todo": iz dejanske, protislovne pojavnosti barakarskih naselij po-
tegne abstrakcijo - samopomoč in jo razglasi za bistvo rešitve sta-
novanjskega vprašanja, "razglasi, da faktum temelji na tej abstrak-
ciji".45
Turner je, po Vardu, izrazil univerzalne resnice o stanovanju, re-
snice , ki veljajo za "exploding cities" "Tretjega sveta" in za "bo-
gate dežele".4,6 Barakarska naselja se, po Vardu in Turner ju pokaže-
jo v "novi luči": "So daleč od tega, da bi bila svarilni in ogroža-
joči znak socialne bolezni, temveč slavnostna zmaga samopomoči, ki
je premagala kulturo bede in se razvila v popolnoma opremljena pred-
mestja, ki podpirajo prebivalstvo v urbani ekonomiji".4^ Tu Turner
uveljavlja navidezno kritiko obstoječe urbanistične ideologije, ki
je označevala barakarska naselja kot "negativni socialni pojav, za-
radi slabe urbanistične urejenosti", kot predmet "patologije nase-
lij" , kot pojav, ki "zavira zdravo rast naselij". Turner uporablja
enostavno metodo inverznega označevanja predmeta, tipično metodo
sa "analizo" filozofov krize.^8 Isti pojem, barakarsko naselje, ki
143
eo eu profesionalni ideologi "stroke" pridajali predznak minus, do-
bi zdaj predznak plus; nekoč "grdi, umazani, bolni in zlobni" sta-
novalci barakarskih narslij postanejo "ustvarjalci, umetniki". Ana-
liza ostaja na že omenjeni abstraktni ravni postavljanja dobrega
proti slabemu. Prav na tej navidezni kritiki je zasnovano Turnerje-
vo utemeljevanje "univerzalnega principa stanovanja - univerzalne
resnice stanovanja".
Stanovanjske vprašanje "nerazvitih ima dandanes poseben položaj v
razpravah strokovnjakov za stanovanje, urbanistov, planerjev in med-
narodnih skupin za pomoč in prav Turnerjeve ideje so del rastočega
soglasja mnenj o politiki samopomoči kot učinkovitem političnem in
£|Q
socialnem paliativu, ki ima ekonomski smisel". 7 Turner jeva rešitev
stanovanjskega vprašanja" ni posebnost današnjih dni. Engels v de-
lu "0 stanovanjskem vprašanju", v poglavju "Kako buržoazija rešuje
stanovanjsko vprašanje"^ predstavlja gospoda Saza, "navdušenega
častilca samopomoči" ^1; Engels razkrije buržoazno utemeljenost Sa-
xovega predloga, predlaganih sredstev za rešitev stanovanjskega v
vprašanjae Rešitev, ki jo je "zagovarjal" Engels, pa je v tem, "da
delavski razred odpravi kapitalistični način produkcije in da se
sam polasti vseh življenjskih sredstev"^, saj prav ta kapitalistič-
ni način produkcije, kot pravi Engels, vodno znova poraja "stano-
vanjsko vprašanje" in ga tudi noče odpraviti.
Kako Turner načne "stanovanjsko vprašanje"?
Turner vzpostavi dihotomijo med "individualnim načinom zadovoljeva-
nja stanovanjsko potrebe" in "državno- socialnim (iz sociale) nači-
nom", torej gre "za konflikt med interesi države in posameznikom".
"Vrednotenje" obeh načinov, ki dejansko v predstavljenem odnosu ne
obstajata in sta čista konstrukcija Turnerjeve ga duha, začne Turner
z "analizo razlike pri pojmovanju besede stanovanje", s "identifi-
kacijo" - kot sam pravi - "različnih vrednostnih sistemov, ki jih
problem stanovanjskih standardov vsebuje".^ Po Turner ju je "drža»
va" tista, ki "skrbi" za stanovanja za "reveže", toda obstoječa po-
w
litika je neučinkovita zaradi tega, ker vsiljuje "nerealistične
standarde", ki samo slabšajo obstoječe stanovanjske pogoje revnih.
Turner ima tu v mislih "minimalne standarde, ki določajo, kaj naj
se gradi in kako naj se gradi".55 "Specifikacija minimalnih standar-
dov" je pogosto, po Turnerju, če že ne "na splošno kontraprodukti v-
na". takšna prvič zaradi tega, ker "obstaja značilna vrzel med rav-
nijo investiranja, ki jo standardi zahtevajo, in dejanskim povpra-
ševanjem" in drug ker "to vrzel ne more zapolniti podpora drža-
ve, zaradi pomanjkanja finančnih virov ali pomanjkanja volje s stra-
ni države".56
Turner si umišlja, da zastavlja "temeljno vprašanje stanovanja",
o "pomenu in vrednosti stanovanja za ljudi".Turner je za "ljudi",
je za to, da "ljudje sami vrednotijo stanovanje, saj so končno ljx>-
dje tisti, ki skušajo dejavnost in izdelke te dejavnosti", saj je
"uporaba standardov neprimerna, nespodobna za merjenje človeških
vrednot^!)58. Takšna je torej "analiza", ki vodi k Turnerjevtm
"resničnem socializmu", kjer bosta zakonodajna procesa planiranja
in administracija omejena na akcije, ki so bistvene za vzpostavo
in vzdrževanje pravične delitve virov*.Naš "resnični in pravič-
ni socialist", ki o "dejanskih produkcijskih in konsumpcijskih raz-
60
morjih ničesar ne ve" , se zateka k "bistvu stanovanja", ki ga do-
loča "bistvo človeka", "enkratne posebnosti zase, ki vrednoti".61
Turnerjevo prazno in polno, zmedeno govoričenje je "temelj, na ka-
terem zida svojo cerkev"; Turner sam pravi, da je njegovo pisanje
predvsem namenjeno tistim, ki "delijo in verujejo v določene prin-
cipe in metode".6^
Država je po Turnerin naravna institucija, ki mora zagotavljati
"pravično delitev virov". Prav ta institucija bi morala "služiti
človeku" in bi m takšnim opravljanjem te službe šele bila "prava
in dobra država"; država kot država pa ni vedno taka, včasih je
"neprava in slaba država". Na vprašanje, zakaj je država slaba ali
dobra, kdaj je država slaba ali dobra, Turner podrobneje odgovarja
v knjigi "Housing by People", v poglavjih o "avtonomiji in hetero-
145
nomiji"6-*, o "mrežah in hierarhiji"; to, ali je država dobra ali
elaba, pa je predvsem odvisno od države same, od "njene volje". Z
"družbenimi odnosi" kot odnosi med "izdelovalci pravil" in "igral-
ci iger" se spoznamo v isti knjigi na strani 30; v knjigi "Freedom
to Build" pa je ta trditev eksplicirana z analogijo s šahovsko ig-
ro na strani 172. Turner, ki ljubi analogije, dokazuje "vrednosti
avtonomije in heteronomije" z analogijo z načrtom avtobusnih prog
(izbira več poti med dvema točkama) in načrtom prog podzemske že-
leznice (ena pot med dvema točkama) itn., itn. Turnerjevo "vrtenje
na spekulativni peti" je brezmejno. Po Turnerju država "človeku
zagotavlja uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic".
Vse končno obstaja saradi države, vesoljne institucije, ki omogoča
"eksistencialno svobodo za vse", torej država je "človeška skup-
nost". Toda "država je le surogat skupnosti" in to zato, ker v dr-
žavi eksistira "osebna svoboda le za individue, ki so se razvili
v razmerah vladajočega razreda, in le, kolikor so bili individui
tega razreda".Ko Turner razglasi državo "za svobodno voljo drža-
ve same", jo odtrga od njene dejanske baze, "od interesov indivi-
duov vladajočega razreda"^, ki prav z državo uveljavlja svoje skup-
ne interese. Prav ta država združuje "celotno občansko družbo neke-
66
ga obdobja" ; institucije te države, njene politične oblike prav
zaradi tega, ker se predstavljajo kot institucije "celotne družbe",
dobijo iluzorično obliko; buržoazija to iluzorično obliko države
mora vzpostaviti že zato, da bi lahko dokončno vzpostavila gospost-
vo svojih materialnih interesov. Turner, ki loči teoretski izraz
od teh materialnih interesov buržoazije, identificira buržoazno dr-
žavo z "človeško voljo" in na ta način spremeni državo v "čisto
ideološko pojmovno določitev in moralni postulat".^
Državo določajo vladajoči produkcijski odnosi, ker "država ni nič
drugega kakor organizirana obča oblast vseh posedujočih razredov,
zemljiških lastnikov in kapitalistov, nad izkoriščanimi razredi,
68
kmeti in delavci" ; buržoazija je že zato, ker je razred in ne več
stan, prisiljena, da se organizira nacionalno in ne voč lokalno".^
Turnerjeva država kot oblika organizacije blegovno-kapitalske pro-
146
dukcije ne obstaja, obstaja le kot "mogočna volja". Turner prav ta-
ko kot sveti Sancho, "dejstvo, da vladajoči razred konstituira svo-
jo skupno gospostvo v javno silo, državo, razume in zavije na nem-
ško-malomeščanski način tako, da se "država" konstituira kot tret-
ja sila nasproti vladajočemu razredu in nasproti temu vso silo ab-
sorbira v sebi".?0 Torej lahko država, ki si jo umišlja Turner, za-
radi tega, ker "vso silo absorbira v sebi" tudi eksploatira, takrat,
ko eksploatira je slaba, nečloveška, itn. Malomeščanski nazori,
zrasli na "cvetniku nesmisla našega bonhomma" pa padajo, padajo na
plodna tla apologetskoga gnoja.
Turner dejanska protislovja kapitalistične produkcije reducira na
"delitev virov" in prav s to redukcijo, ki jo vzpostavi v obliki
71
moralnega postulata, dokazuje "resnično bistvo stanovanja".' Tur-
ner, ki vidi samo odnose delitve, odnose potrošnje, ničesar ne ve
in tudi noče vedeti o "dejanskih produkcijskih in konsumpcijskih
72
razmerjih."'
Kako gospod Turner predstavlja "problem ekonomije"? Turner pravi,
da tisti, ki priznajo dejstvo, da je uporabna vrednost dejansko od-
nos med ljudmi in stvarmi (odnos ne obstaja v samih stvareh) s tem
spoznajo problem ekonomije in pomembnost alternativnih sredstev za
reševanje alternativnih ciljev. Če so primarne vrednosti in cilji
funkcionalni in opredeljeni z uporabo, mora ekonomija v isti meri
prav tako imeti opravka s sredstvi produkcije kot s produktivnost-
jo. Ekonomija sredstev všteva "resourcefulness" ali pridobivanje
"največ iz najmanj" (getting the most from the least). Tisti, ki
mešajo ekonomijo z materialno produkcijo, delajo nevarno napako(l).
Kot tržna vrednost ima tudi industrijska produkcija svojo vrednost,
toda ta mora biti omejena, ali pa bo industrializacija uničila člo-
veštvo.^
To, kar nam razkrije gospod Turner o ekonomiji, je dodatek k vse
večjem kupu Turnerjevega miselnega govna.
147
Ekonomija je za Turnerja varčnost, gospodarnost, doseganje učinkov
z najmanjšimi sredstvi, toda omenjene o^nske niso določila pojma
ekonomija, temveč so določila pojma ekonomičnost (nezahtevnost)•
"Industrijska produkcija kot tržna vrednost, ki koristi, a jo je
treba omejiti, če ne gorje ..." Analizo tega Turnerjevega umotvora
prepuščamo analizi njegovih apologetov.
Turner, ki vidi samo odnose delitve, vzpostavljene na principih
varčnosti in nezahtevnosti "revnih", odmisli obstoj kapitala, in
s tem zanika obstoj zgodovinskega produkcijskega odnosa, zanika ob-
stoj razrednega antagonizma, antagonizma med delavci (delom) in ka-
pitalisti (kapitalom). Turner hoče iz "revnih ljudi" "narediti bur-
žuje, realizirati hoče teorijo, kolikor se ta razlikuje od prakse
in ne vključuje antagonizma".^ Turner obdrži "kategorije, ki izra-
žajo meščanska razmerja, a brez antagonizma, ki je njihovo bistvo
(qui les constitue) in je od njih neločljiv"Turner, ki vse op-
redeljuje, kakor mu je drago, in si obenem že domišlja, da s tem
dejansko nekaj pobija, je samo apologet obstoječega. Kot pravi
Marx, je "v teoriji lahko odmišljati protislovja, na katera v re-
alnosti neprestano zadevamo"^6, Turner pa toliko odmišlja, da na
koncu ni več kaj misliti, da sploh več ne misli,
Turnerjeva "kritika", ki se neprestano vrti okoli delitve kot ab-
strakcije, ideje pravičnosti in enakosti samo ponavlja obliko kri-
tike, ki temelji "na zamenjavi in istovetenju družbenega procesa
produkcije z enostavnim delovnim procesom, kakršnega bi moral oprav-
ljati tudi abnormno izoliran človek brez kakršne koli družbene po-
moči."^ Določen odnos razdelitve je po Marxu "le izraz zgodovinsko
določenega produkcijskega odnosa"; odnos razdelitve, ki ga Marx
vzpostavi, je odnos mezde in profita, kjer je "mezdi pogoj mezdno
delo, profitu pa kapital",^8 Profit, ki je oblika presežne vredno-
sti, ki pa se ne pojavlja samo kot faktor razdelitve, "marveč je
glavni faktor" produkcije produktov,^ Produkcija ni "zadovoljeva-
nje eksistencialnih potreb", kapitalistična produkcija se vedno iz-
80
vršuje v smislu produkcije presežne vrednosti ; "zadovoljevanje
148
eksistencialnih potreb*1 predpostavlja produkcijo presežne vrednosti
kot oblike kapitalističnega družbenega procesa, tisto kar presežno
81
vrednost določa, je način, s katerim se ta vrednost producira.
Za Turnerja kapitalistični način produkcije ne obstaja, Turner ne
"meša ekonomije in materialne produkcije"; po Turnerju bi priznava-
nje kapitalistične produkcije pomenilo "nevarno, usodno napako",
sicer pa je popolnoma vseeno, kaj gospod Turner priznava ali ne
priznava, obstoj J:q>italističnega načina produkcije ni odvisen od
njegovega priznanja. Končno pa je prav ta zatajitev eksistence pro-
letariate, "ki so ga ustvarili buržoazni produkcijski odnosi in ki
82
je pogoj njihovega nadaljnjega obstoja", "v interesu buržoazije".
Turner torej ne dospe do "dejansko eksistirajočih ljudi, temveč o-
staja pri abstraktumu človek"8' in iz tega abstraktuma izpeljuje
svoje miselne umetnije.
Individuum, ki ga predpostavi Turner, izhaja samo iz sebe; Turner
misli, da je prav tak individuum, ker izhaja "samo iz sebe" "enkrat-
na posebnost, zase-čisti individuum" in prav zaradi tega in kot tak
je Človek84. Turner odmisli "dane zgodovinske pogoje in razmere",
iz katerih individui izhajajo, odmisli "razloček osebnega individua
nasproti razrednemu individuu, naključnost življenjskih pogojev",
ki "za individua nastopi šele s nastopom razreda, ki je sam proiz-
vod buržoazije".85 Ta "razloček med osebnim individuom in naključ-
nim individuom, ni nikakršen pojmovni razloček, marveč zgodovinski
86
fakt". To razlikovanje, pravi Marx, dejansko vzpostavi vsaka do-
ba, le da z "različnimi danimi elementi, ki jih prevzame, sama ust-
vari, in sicer ne ipojmu, marveč pod pritiskom materialnih živ-
ljenjskih kolizij". Osebni individuum je v teh razmerah, izven
teh razmer obstaja samo še kot umislek duha. V buržoazni državi,
ponavljamo, eksistira osebna svoboda "le za individue, ki so se raz-
vili v razmerah vladajočega razreda, in le, kolikor so bili indiVi-
QO
dui tega razreda". ; buržoazna država je bolika združitve enega raz-
reda proti drugemu in je za proletariat samo spona.
Turner govori o csvobodni uporabi virov (gradbenega materiala, op-
149
reme itd«), o dostopnosti zemlje in kreditov", kar posebno poudari,
je pogoj, "da uporabnik svobodno uporabi vire, usklajene z lastni-
90
mi zahtevami na tak način, da ne škodu.je svobodi drugih"7 ; "upo-
rabniki" so po Turnerju "osebe, privatna podjetja, institucije".91
"Svoboda" o kateri govori Turner, je "svoboda gradnje,ki ne škodu-
je drugi gradnji, svoboda posameznika, ki ne škoduje svobodi druge-
ga posameznika"; to je Turnerjeva vrhovna vrednota, moralni postu-
lat na katerem temelji "svoboda posameznika"; to je "obča človeko-
va pravica, bistvena vrednota človeka, univerzalna resnica", ki od
vekomaj določa, kaj je človeško in kaj ni človeško. Prav to pa od-
krije in zapiše buržuj v "Deklaraciji o pravicah človeka in držav-
ljana" konec osemnajstega stoletja. Meja, do katere lahko gre "svo-
bodni posameznik", ni določena z nekim abstraktnim soglasjem med
dvema "svobodnima posameznikoma", temveč z zakoni buržoazne države.
"Človekova pravica svobode", ki jo razglaša buržoazna država, "ne
temelji na povezavi človeka s človekom, ampak nasprotno na ločitvi
op
človeka od človeka."7 "To je pravica te ločitve, pravica omejene-
ga, nase omejenega individua. Praktična uporaba človekove pravice
svobode je človekova pravic0 privatne lastnine". ^ Zakoni, morala
buržoazije, so "idejno izraženi eksistenčni pogoji vladajočega raz-
reda (pogojeni z dosedanjim razvojem produkcije*), ki jih njegovi
ideologi z večjo ali manjšo zavestjo teoretično osamosvajajo"^,
te zakone, pravice, vrednote, moralo itn. ideologi predstavljajo
kot "življenjsko normo, deloma kot olepšavo ali zavest gospostva,
deloma kot moralično sredstvo le-tega."9^ Marz tu pripominja, da
ideologi "stvar nujno postavljajo na glavo in v svoji ideologiji
vidijo tak6 ustvarjalno moč kakor smoter vseh družbenih razmerij,
medtem ko je le njihov izraz in simptom." Ideologi vedno znova
odkrivajo nove življenjske nazore, drugo moralo, gre jim "za izbi-
ti-si-iz-glave" slabe ideje, "da se bodo vsi lahko veselili življe-
nja, uživali življenje".97
Turner odkrije nekaj novega: "Barakarska naselja dejansko nudijo
njihovim prebivalcem užitek in so njih ponos". 8 "Barakarji" uživa-
150
jo življenje in to zaradi tega, ker sami zadovoljujejo svoje eksi-
stencialne potrebe, ker najbolje poznajo svoje potrebe, "Ta množi-
ca preprostih ljudi z nizkimi dohodki v nerazvitih državah posedu-
je ogromno količino človeške in materialne moči, ki nadomešča pomanj-
kanje kapitala". Te besede enega izmed Turnerjevih apologetov opo-
zarjajo na neznanstveno, zdravorazumarsko predstavljanje kapitala
kot stvari, kapital ni dojet kot odnos, proces, družbeno produkcij-
sko razmerje. Večji del omenjene "človeške moči" služi prav kapita-
lu.
Turner v svoji zmedenosti trdi, da navkljub "človekovim pravicam",
"človekovi svobodi", ki jo je buržoazna država zagotovila, ta ista
država zaradi tega, ker noče odpraviti "birokratskih zakonov, mi-
nimalnih standardov gradnje", ki jih je vladajoči razred v določe-
nem obdobju vzpostavil zaradi lastne varnosti, krati individuom
"svobodno (privatno) zadovoljevanje lastne potrebe". Turner zahte-
va, da si ljudje ponovno pridobijo to pravico do virov, kakršnih
si želijo; ta pravica, kot pravi Turner, omogoča manjšo porabo de-
narja, cena "zadovoljevanja potrebe individua v birokratskem siste-
mu je večja".^ Z uveljavljanjem Turnerjeve pravice posameznik var-
čuje, saj mu ni treba plačevati drage najemnine v stanovanjih za
reveže, ki jih gradi država; zgradi si barako; tako si posameznik
z varčevanjem "dviga življenjski standard" in tako varčuje država,
ki ji ni več treba graditi dragih (zaradi standardov) stanovanj za
reveže. Po Turner ju mora država odpraviti zakone, ki prepovedujejo
uresničenje "želje in volje revežev". Turner nam tudi pove, kako
si bodo ljudje to pravico ponovno pridobili: "Tako kot so to napra-
vili Čileanci in Peruanci, "navadni ljudje". Mi navadni ljudje, mi
vsi kot državljani, se moramo znebiti poslušnosti do nadrejenih in
zahtevati od tistih, ki vladajo (izdelovalci pravil), da nam poma-
gajo narediti tisto, kar za nas same lahko naredimo lokalno - naj
nam zajamčijo pravico do pravičnega dela (delčka) virov (za grad-
T oo
njo)." Tisti, ki denimo vladajo, "izdelujejo pravila igre", v
Čilu, vsekakor iz vsega srca pomagajo ljudem, da "zadovoljijo svo-
je potrebe lokalno". Turner zagovarja svet, o katerem kapital "ne-
151
kje, kot v Čilu in Braziliji, odkrito, nekje pa prikrito sanja.""01
Turnerjeva abstraktna analiza in kritike končno pripelje do apolo-
gije fašizma.
Ljudje, ki gradijo barakarska naselja, so predstavljeni kot "revni,
poprečni". Dejanska zgodovinska razlika med ljudmi, ki je tudi ideo-
logi ne morejo popolnoma zakriti, se prikazuje semo kot razlika,
ki izhaja iz velikosti dohodka, kot razlika med "revnimi" in"boga-
timi", "dejanska razlika v velikosti dohodka pa je samo posledica
102
odnosov proizvodnje" , ki jih ideologi zakrivajo. Turner predstav-
lja človeka z najrazličnejšimi oznakami, predstavlja ga kot uporab-
nika, brodolomca, kmeta, Robinzona ; prav s primerom Robinzona
dokazuje "enkratno posebnost človeka, človeka, ki odloča ali dela
zase", tudi kmet je za Turnerja "človek, ki odloča in dela zase"10^
to je abstrakcija. Turner kot vsak pravi buržuj zataji pojem delav-
ca, ne uporabi ga niti kot opisni pojem. Ljubši mu je Robinzon,
ljubša mu je "robinzonada", s "svetlega Robinzonovega otoka ne pre-
10 S
stopi" v dejanski svet, svet razrednega antagonizma.
Turner tako kot politični ekonomi zamenjuje "dve zelo različni vr-
sti privatne lastnine, od katerih temelji ena na lastnem delu pro-
ducenta. druga pa na izkoriščanju tujega dela."10^ Turner razglaša
lastnino, ki temelji na lastnem delu producenta za "človeško last-
nino"; privatno lastnino, ki je zasnovana na izkoriščanju tujega
dela pa zataji, jo predstavi kot rezultat "lastnega dela bogatih",
torej je tudi ta "človeška"» Turner seveda ne vé, da je privatna
lastnina, ki je zasnovana na izkoriščanju tujega dela, "ne le di-
rektno nasprotje prve, temveč tudi, da raste samo na njenem grobu."107
Turnerjevo predstavljanje "družbe" je mistifikacija dejanskih raz-
mer, saj ne kaže na zvezo družbene in politične členitve s produk-
cijo. Turnerjeva "osvoboditev" je utemeljena na obliki produkcije,
ki umira, produkcije, kjer prevladuje uporabna vrednost, produkci-
ja za neposredno uporabo. Tnrner, ki kot vidimo lahko "naredi vse",
ki dejansko samo trapá, identificira Robinzona in kmeta s "samogra-
diteljem", Turner identificira kmeta, "večnega lastnika lastnih
152
produkcijskih sredstev", s "samograditeljem", toda sredstva, ki jih
samograditelj uporablja pri izdelavi svojih barak, niso zgodovinska
produkcijska sredstva, zgodovinska produkcijska sredstva so last
kapitala. "Samograditelj", ki kot pravi Turnerjev soborec Ward, ži-
vi v "urbani ekonomiji", je proletarec, ki - če hoče sploh eksisti-
rati - mora prodajati svojo delovno silo (edino lastnino, ki jo i-
ma) tistim, ki dejansko so lastniki zgodovinskih produkcijskih sred-
stev (kapitala). "Samopomoč" ni posebna "družbena oblika produkci-
je", je samo rezuliAt zgodovinskega načina produkcije, ta dejavnost
ni neposredno, koristno družbeno delo zato, ker se neposredno ne
spreminja v kapital, se ne more spremeniti v kapital; to delo se
ne uporablja za ustvarjanje menjalne vrednosti in za ustvarjanje
presežne vrednosti; to je dejavnost, ki ne vstopa v dani zgodovin-
ski način produkcije, obenem pa je rezultat prav tega zgodovinske-
ga načina produkcije.
Mezda, ki jo denimo dobi proletarec v Latinski Ameriki, ni zadost-
na za zadovoljitev "osnovnih potreb". Z mezdo si ne more zagotoviti
"človeških pogojev bivanja" in je prav zaradi tega prisiljen, da
si sam zgradi bivališče. "Stanovanjska potreba" se v buržoazni druž-
bi zadovoljuje privatno, stanovanje je blago. Proizvodnja in razde-
litev stanovanj je podrejena zakonom in pogojem kapitalističnega
načina proizvodnje, ne nekim umišljenim vrednotam. Življenjski po-
goji sproletariziranih kmečkih množic v Latinski Ameriki niso pro-
dukti "njihove volje", temveč so zanje nekaj naključnega, nad kate-
rim nimajo nobene kontrole, njihovi življenjski pogoji so produkt
kapitala. Kot pravi Marx: "Kapitalistični odnos predpostavlja, da
so delavci ločeni » 1 lastnine tistih pogojev, s katerimi se delo
uresničuje. Brž ko t<e kapitalistična produkcija postavi na lastne
noge, to ločitev ne samo vzdržuje. temveč jo tudi reproducira v ved-
no večjem obsegu."108
Predmet tega zapisa ni refleksija posebnosti pogojev materialne pro-
dukcije v Latinski Ameriki, zato se ne bomo dotaknili množice tez,
ki so del obstoječega diskurza o "razvitih" in "nerazvitih", proti-
153
slovij pojavov, ki so del zgodovine kolonializna in neokolonializ-
ma.
Turnerjevi svobodni graditelji gradijo svobodno prav zaradi tega,
ker eo izgubili vsa svoja produkcijska sredstva in vsa jamstva za
svoj obstoj, ki jim jih je dajala preživela oblika produkcije,109
Turner prezre "nasilno ustvarjanje brezpravnih proletarcev, okrut-
no disciplino, ki jih spreminja v mezdne delavce, sramotno vmeša-
vanje oblasti in države, ki s policijskimi ukrepi veča stopnjo eks-
ploatacije dela in s tem akumulacijo kapitala,"110
"Buržoazna in maloburžuazna utopija, ki bi hotela dati vsakemu de-
lavcu lastno hišico in ga s tem na polfevdalen način prikleniti na
njegovega kapitalista" 111, se pri Turnerju sprevrže v ideologijo
"nič mu ni treba dati". Turner ne skuša analizirati procesa nasta-
janja barakarskih naselij v Latinski Ameriki kot procesa, ki je le
eden od mnogih različnih momentov akumulacije kapitala v Latinski
Ameriki, Turner pri svojem "spuščanju do človeka" odleti do samih
"eksistencialnih potreb".
Ideologi "zadovoljitve eksistencialnih potreb", ideologi Turnerje-
vega tipa vedo; to kar dokazujejo, dokazujejo z izrazom "saj (jaz)
vem", da "je vsaka akcija posameznika, ki vodi k zadovoljevanju os-
novnih potreb, dobra in funkcionalna, saj vem, da se človek odloča
za najboljšo možnost, ki mu je dosegljiva, če samostojno razpolaga
z lastnimi sredstvi"; človek-posameznik je "enkratna posebnost za-
se, ki mu je v naravi, da ga tuje reševanje njegovih problemov ne
zadovoljuje". Turner in njegovi apologeti prav tako kot sveti Sanc-
112
ho poznajo samo "reči" in "jaze". Ideologi "eksistenčnega mini-
muma človeka" so ideologi kapitala, saj med drugim opravičujejo re-
duciranje kapitalovih (kapitalistovih) stroškov za reproduciranje
delavskega razreda na minimum. Občudujejo "poprečne ljudi", ki si
"sami" omogočajo "minimum, ki je potreben za življenje", in ne vi-
dijo, da so ti "poprečni ljudje" prisiljeni v to, ker so plačani
kot navaden delovni stroj, plačani toliko (če so sploh plačani),
154
da na morejo plačevati lastnega "tear and wear", ne vidijo, da se
zgodovinski položaj delavcev prav nič ne spremeni, če si kaj pri-
varčujejo, zgodovinski položaj proletariate ni določen z večjim
ali manjšim "dohodkom". Kapital reducira delavčeve potrebe na naj-
nujnejše, to najnujnejše utemeljuje kapital. Ideolog, ki zastavlja
"eksistenčni minimum1" kot merilo, kot "obče, ker velja za množico
ljudi"11', ki "reducira vse na človeka, tj. individuum, s katerega
potegne vsakršno določenost"114 in ne vzpostavi zgodovinskega odno-
sa med delavcem in kapitalistom, samo opravičuje dejansko redukci-
jo delavčevega življenja "na najnujneše in najklavrnejše vzdrževa-
nje fizičnega življenja"115 in redukcijo njegove dejavnosti "na
najabstraktnej še mehanično gibanje".116 Tudi "uživanje hrane, pit-
je in plojenje so sicer pristno človeške funkcije" , toda v ide-
ologovi abstrakciji, "ki jih ločuje od ostalega območja človeške
dejavnosti in iz njih dela zadnje in edine končne smotre, so žival-
ske.«118
Turnerjeva "znanost" je del znanosti o delavčevem odpovedovanju,
stradežu, varčevanju in del znanosti o bogatstvu, o kopičenju bogat-
stva. "Delo proizvaja prečudne stvari za bogatine, toda za delavca
proizvaja pomanjkanje. Proizvaja palače, toda za delavca brloge.
Proizvaja lepoto, toda za delavea pohabijenost. Nadomešča delo s
stroji, toda en del delavcev pahne nazaj v barbarsko delo in iz
drugega dela naredi stroje. Proizvaja duha, toda za delavca proiz-
119
vaja bebavost, kretenstvo." ?
Moralni ideal, ki ga propagira Turner skupaj z ostalimi apologeti
i Po
kapitala, je ideal "asketskega, toda producirajočega sužnja" ,
ki "čim manj je, pije, kupuje knjige, hodi v gledališče, na ples,
v gostilno", ki "čim manj misli, ljubi, teoretizira, poje, slika,
121
pesni itd." ; končno je delavec v kapitalistični produkciji "en-
kratna posebnost" prav zaradi tega. Teh pogojev delavčevega življe-
nja v buržoazni družbi ne bo odpravil nek "posameznik, jaz",čeprav
je še taka "enkratna posebnost zase".
155
OPOMBE
1	Karl Marx: Uvod v Očrte, MEID IV, Ljubljana 1977» str. 38,
2	Etienne Balibar: Višak vrednosti i društvene klase, Marksizam
u svetu 1/1978, str, 5.
3	Le Corbusier: Towards a New Architecture, London 1974-, str.
19-23.
4	Manfredo Tafuri: Progetto e utopia, Roma 1977» str. 47.
5	Karl Marx-Friedruch Engels: Nemška ideologija, MEID II, Ljublja-
na 1976, str. 106.
6	Glej Architectural Design, 3/1977-
7	Glej Leon Krier: The Blind Spot, Architectural Design 4/1978,
8	Karl Marx: Beda filozofije, MEID II, str. 433.
9	Ibidem, str. 431.
10	Ibidem, str. 482.
11	Ibidem, str. 431.
12	Ibidem, str. 431.
13	Karl Marx: Kapital I, Ljubljana 1961, str. 421.
14	Karl Marx: Beda filozofije, Meid II, str. 519.
15	Walter Benjamin: Eseji, Beograd 1974» str. 113.
16	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 171.
17	Karl Marx: Kapital I, str. 208.
18	Ibidem, str. 43.
19	Ibidem, str. 572.
20	Ibidem, str. 572.
21	Ibidem, str. 572.
22	Karl Marx: Beda filozofije, MEID II, str. 483.
23	Nikolaus Pevsner: Pionirji modernega oblikovanja, Ljubljana 1965»
•tr. 13.
24	Karl Marx: Grundrisse, Penguin Books, 1977» str. 264.
25	Karl Marx: Kapital I, str. 85.
26	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 50.
27	Ibidem, str. 25.
28	Karl Marx: Kapital I, str. 204.
29	Karl Msrx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 19.
30	Ibidem, str. 60.
31	Ibidem, str. 61.
156
32	Manfredo Tafuri: Progetto e utopia, str. 167.
33	Ibidem, str. 167.
34	Ibidem, str. 169.
35	Ibidem, str. 168.
36	Etienne Balibar: Višak vrednosti i društvene klase, Marksizam
u svetu 1/1978, str. 2.
37	John P.C. Turner: Housing by People, London 1976, str. 13.
38	Ibidem, str.
39	Etienne Balibar: Irrationalism and Marxism, New Left Review
107/1978, str. 4.
- 40 Friedrich Engels: 0 stanovanjskem vprašanju, MEID IV, str. 441.
41	Ibidem, str. 443.
42	Karl Marx: H kritiki Heglove pravne filozofije, Uvod, MEID I,
Ljubljana 1977, str. 195.
43	Etienne Balibar: Irrationalism and Marxism, New Left Review
107/1978, str. 4.
44	Ibidem, str. 4.
45Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 342.
46	John F.C.Turner: Housing by People, str. 5*
47	Ibidem, str. 5.
48	Etienne Balbar: Irrationalism and Marxism, New Left Review
107/1978, str. 4.
49	Rod Burgess: A Critique of the Turner School, London 1977, str.2.
(Paper presented at the Institute of British Geographers, Deve-
loping Areas Study Group)
50	Friedrich Engels: 0 stanovanjskem vprašanju, MEID IV, str. 383.
51	Ibidem, str. 405.
52	Ibidem, str. 421.
53	John G.C.Turnei Freedom to Build, London 1972, str. 151.
54	Ibidem, str. 14X
55	Ibidem, str. 148.
56	Ibidem, str. 150.
57	Ibidem, str. 148.
58	Ibidem, str. 153.
59	John F.C.Turner: Housing by People, str. 66.
60	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 350.
61	Ibidem, str. 350.
157
62	John F.C.Turner: Housing by People, str. 153.
63	Ibidem, str. 17.
64	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str.80.
65	Ibidem, str. 95*
66	Ibidem, str.. 95*
67	Ibidem, str. 144.
68	Friedrich Engels: 0 stanovanjskem vprašanju, MEID IV, str. 414.
69	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 95.
70	Ibidem, str. 220.
71	Ibidem, str. 350.
72	Ibidem, str. 350.
73	John F.C.Turner: Housing by People, str. 154.
74	Karl Marx: Beda filozofije, MEID II, str. 492.
75	Ibidem, str. 492.
76	Ibidem, str. 492.
77	Karl Marx: Kapital III, Ljubljana 1973, str. 984.
78	Ibidem, str. 982.
79	Ibidem, str. 983.
80	Glej Etienne Baliar: Višak vrednosti i društvene klase, Marksi-
zam u svetu 1/1978, str. 43.
81	Ibidem, str. 16.
82	Friedrich Engels: 0 stanovanjskem vprašanju, MEID IV, str. 387.
83	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 31.
84	Ibidem, str. 81.
85	Ibidem, str. 81.
86	Ibidem, str. 85.
87	Ibidem, str. 85.
88	Ibidem, str. 80.
89	Ibidem, str. 80
90	John F.C.Turner: Housing by People, str. 137*
91	Ibidem, str. 137.
92	Karl Marx: Prispevek k židovskemu vprašanju, MEID I, str. 173.
93	Ibidem, str. 173.
94	Karl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str.281.
95	Ibidem, str. 281.
158
96	Ibidem, str. 281.
97	Ibidem, str. 280.
98	John F.C. Turner: Housing by People, str. 22.
99	Ibidem, str. 23.
100	Ibidem, str. 23.
101	Pierre Dockes: Jnternacionala kapitala, Zagreb 1977, str. 234.
102	Nicos Poulantzi.s: Klase u savremenom kapitalizmu, Beograd 1978,
str. 17.
103	John F.C. Tunner: Housing by People, str. 106.
, 104 Ibidem, str. 106.
105	Karl Marx: Kapital I, str. 90.
106	Ibidem, str.861.
107	Ibidem, str. 861.
108	Ibidem, str. 805.
109	Ibidem, str. 806.
110	Ibidem, str. 836.
111	Friedrich Engels: 0 stanovanjskem vprašanju, MEID IV, str. 354.
112	Ksrl Marx-Friedrich Engels: Nemška ideologija, MEID II, str. 228.
113	Karl Marx: Ekonomsko-filozofski rokopisi, MEID I, str. 348.
114	Ibidem, str. 359.
115	Ibidem, str. 348.
116	Ibidem, str. 348.
117	Ibidem, str. 306.
118	Ibidem, str. 306.
119	Ibidem, str. 305.
120	Ibidem, str. 349.
121	Ibidem, str. 34 Л
159
UDK: 301.185.2 (-202)?711.4
Pavel GANTAR
NASTAVKI "KRITIČNE" IN ZGODOVINSKO-MATERIALISTIČNE ANALIZE V
ZAHODNONEMŠKI URBANI SOCIOLOGIJI
Spopad med akademsko oz. pozitivistično usmerjeno sociologijo
na eni, in marksistično oz. vsaj "kritično" in "refleksivno"
sociologijo na drugi strani ni potekal samo na nivoju splošne
sociološke teorije, temveč se je prenesel in tematiziral tudi
v takoimenovanih "posebnih sociologijah".
Kritika "posebnih sociologij", ki je črpala svojo udarno silo
iz obračuna z "velikimi sociološkimi teorijami" - npr. s Parson-
sovo v ZDA (1) ali s pozitivistično oz. kritično racionalistič-
no v ZR Nemčiji (Positivismusstreit) - je bila usmerjena pred-
vsem v problematizacijo spoznavnoteoretskih možnosti proučeva-
nja dela oz. "izseka" družbene dejanskosti, ki tvori predmet
posebne sociološke discipline. S tem je bil postavljen pod
"udar" tudi "teoretski objekt" (teoretična konceptualizacija
predmeta) kakor tudi "realni objekt" (predmet sam) - tu zanemar-
jamo, da sestavni del predmeta tvori tudi teorija o njem - po-
sebne sociologije.
Naj navedem nekaj nabolj splošnih ugovorov zoper posebne socio-
loške discipline (ki jih zahodnonemški sociologi posmehljivo
imenujejo "Bindestrich-Soziologien" - sociologije-z-vezjem): o-
mejitev raziskovalnega interesa na "izsek" družbene dejanskosti
brez navezave na splošnodružbeno teorijo vodi do "okrnjenega"
spoznanja, hkrati pa predpostavlja, da je proučevani "izsek" av-
tonomen in da ga obvladujejo njemu lastne zakonitosti; tu ne po-
maga tudi "inovacija" funkcionalno-sistemske teorije, ki med
različnimi "izseki" družbene dejanskosti predpostavlja samo vz-
ročno-posledične odnose, hkrati pa "nivelizira" različne elemen-
te družbene dejanskosti oz. jim pridaja "enakopravno vlogo".
"Samorazumevanje" posebnih disciplin je izrazito "praktično"
160
opredeljeno, njihovi rezultati so v službi institucionalnih in-
teresov (korporacij, državnih institucij, vojske, planerskih
uprav ipd»), ne da bi si postavljale vprašanje po "smislu svo-
jega početja". Posebne sociologije prevzemajo namesto "emanci-
patorične funkcije" funkcijo upravljanja nad stvarmi in ljudmi»
Ni slučajno, da se je prav urbana sociologija znašla pod udarom
takšne kritike, je namreč ena izmed najbolj razvitih socioloških
posebnih disciplin, hkrati pa sama sebe razume kot izrazito
"praktično usmerjeno" znanost, njeni rezultati pa naj bi bili
"uporabni" v prostorskem (urbanističnem in regionalnem) planira-
nju.
Preden pre idem na prikaz in analizo "kritičnih" in z god ovinek o-
-mat erial ist ičnih nastavkov v zahodnonemški urbani sociologiji,
najprej nekaj splošnih pripomb k stanju urbane sociologije v
šestdesetih letih in še posebej k zahodnonemški urbani sociolo-
giji.
Za urbano sociologijo v šestdesetih letih je bil značilen velik
porast raziskovanj, ki pa niso ostajala omejena predvsem na an-
glosaški svet, čeprav je anglosaška sociologija slejkoprej dolo-
čevala teoretsko in praktično-raziskovalno usmerjenost v drugih
- predvsem evropskih državah.
Druga značilnost je bila velika raznovrstnost načinov obravnave:
od teoretičnih del, kulturnokr it ičnih esejev in pamf letov do
vsakršnih raziskav po naročilu. Raziskave so bile tudi močno
fragmentarizirane in razbite na večje število področij, ki naj
bi jih urbana sociologija pokrivala. Castells (2) navaja nasled-
nja področja proučevanja urbane sociologije:
1.	Proučevanje urbanizacijo kot svetovnega procesa, ki so ga
bolj ali manj opredeljevali v demografskem pomenu;
2.	proučevanje socialne desorganizad je in akulturacije, ki je
nadaljevalo delo "chicaške šole";
3.	"community studies", usmerjene na proučevanje malih mest ali
161
manjših območij znotraj mest. Predvsem je šlo za analizo so-
cialnih interakcij znotraj prostorsko opredeljenega območja
in analize "suburbanega življenja";
4.	proučevanju procesa političnega odločanja v mestih (communi-
ty power studies), predvsem kar zadeva "mestno politiko".
5.	Na robu sociologije pa je bil, kakor poudarja Castells, po-
novno oživljen interes za "human ecology", ki je z uvajanjem
sistemske teorije v veliki meri premagal naivni biologizem
in mehanicizem prvotne "human ecology".
Značilno za vse te različne usmeritve je, da jih je povezoval
majhen ali pa nikakršen skupni spoznavni interes^tudi ni bilo
v ozadju množice posamičnih raziskav enotne teorije mesta oz.
urbanega. Na eni strani je takšna sociologija prehajala v urba-
nizem, na drugi strani pa v različne posebne sociologije (socio-
logijo družine, delikvence, industrijsko sociologijo in podobno).
Vendar disparatnost predmeta urbani sociologiji ni povzročala
posebnih težav - prej nasprotno, omogočala je "miroljubno koek-
sisteneo" različnih teoretskih in raziskovalnih pristopov, saj
se je na prvi pogled dozdevalo, da ima vsaka opraviti z bistve-
no različnimi vidiki urbanizacije oz. mesta.
Teoretsko krizo urbane sociologije je povzročilo nekaj drugega:
namreč, urbana sociologija je relativno lahko opredelila svoj
predmet in s tem dokazala tudi svojo upravičenost dokler je ob-
stajala določena prostorska oblika organizacije družbe, ki se
je razlikovala od neke druge oblike. Konkretneje rečeno: dokler
je obstajala kvalitativna razlika med mestom in vasjo, toliko
časa urbana sociologija ni imela težav s konceptualizacijo teo-
retskega predmeta. Takoj ko proces urbanizacije odpravi to raz-
liko in se različne prostorske organizacije družbe razlikujejo
med seboj le še po funkciji in položaju v širšem "urbanem siste-
mu" , in se "urbana družba" čedalje bolj izenačuje z "globalno
družbo", urbana sociologija pa z občo sociologijo, se zastavi
vprašanje specifičnega predmeta urbane sociologije. Tako straho-
vita parcializacija empiričnih raziskovanj na eni strani in "iz-
guba" predmeta na drugi strani označujeta stanje v urbani socio-
162
logiji, v katerem jo je "dohitela" kritična in zgodovinsko ma-
terialistična analiza«
Kritika urbane sociologije kot meščanske znanosti je potekala
v naslednjih smereh (ki jih tu navajam samo eksemplarično, ob-
širneje pa jih bom analiziral ob primeru zahodnonemšica urbane
sociologije):
a)	urbana sociologija je dejansko ideologija (3), kajti pojem
"industrijske družbe" nadomesti s pojmom "urbane družbe" in
s tem zakrije blagovno-kapitalske družbene odnose;
b)	v sociološki diskurz ni uspela integrirati "prostorske forme"
kar pomeni, da se ji prostorske oblike organizacije družbe
kažejo kot družbi zunanje in so z njo v korelativnem odnosu
oz. odnosu "ujemanja";
c)	pri urbanističnem planiranju se je urbana sociologija izkaza-
la za slabega pomočnika, njeni rezultati so ostajali abstrakt
ni in "neprevedljivi" v planske kategorije;
d)	urbana sociologija se ni spuščala v politekonomsko analizo
procesa planiranja, niti ni reflektirala njegovih ciljev, na-
stopala je kot socialna tehnologija;
e)	spopad z urbano sociologijo je spodbujala tudi "kriza mest";
tematizacija "nezadovoljstva" z mestom, ki ni izhajala iz
urbane sociologije, se je prej ali slej morala spoprijeti
tudi z ideološko formo mesta oz« urbanega, se pravi, z urba-
no sociologijo«
Za zahodnonemške razmere je bilo poleg povedanega značilno, da
prvi začetki "preboja" "kritične" in zgodovinsko-materialistiČ-
ne analize niso izhajali predvsem iz kroga urbanih sociologov,
temveč iz drugih območij (psihoanaliza/socialna psihologija,
obča sociologija, teorija arhitekture in urbanizma)«
Na drugi strani je na spopad z urbano sociologijo vplivalo tudi
dejstvo, da je bila ta predvsem pod teoretskim vplivom kritične-
ga racionalizma. V konfliktu med "kritično teorijo" in kritič-
nim racionalizmom je urbana sociologija predstavljala predmet,
na katerem je kritična teorija uspešno dokazovala "splošno in
posebno naravo" kritičnega racionalizma.
V nadaljevanju prispevka bom skušal prikazati in analizirati
163
prispevek kritične teorije, ki se je omejila predvsem na kriti-
ko funkcionalističnega urbanizma in njegove "enodimenzionalne
estetike" kot ideologije (Ideologiekritik), obenem pa pripfcvila
tla za prodor zgodovinskomaterialistične analize v področje uiv
banega. Po orisu poglavitnih nastavkov zgodovinskomaterialistič-
ne analize v polju urbanega in urbani sociologiji pa se bom os-
redotočil na že omenjene "ključne probleme" urbane sociologije,
tj, na problem predmeta urbane sociologije, problem "prenosa"
socioloških spoznanj v planerske kategorije in integracije "pro-
storske forme" v sociološki diskurz.
I. KRITIKA FUNKCIONALISTIČNEGA URBANIZMA KOT "ENODIMENZIONALNE
ESTETIKE" IN NJEGOVIH SOCIALNO-PSIHOLOŠKIH NASLEDKOV
Prvi poskusi "kritične analize" v polju urbane sociologije niso
prišli izpod peres urbanih sociologov, temveč so se je lotili
psihoanalitiki in sociologi, zbrani okoli prof. Alexandra Mit-
scherlicha na Sigmund-Freud-Institut v Frankfurtu, (4) Gre za
tri tekste, ki so izšli pri založbi Suhrkamp pod skupnim naslovom
"Arhitektura kot Ideologija" (5), in ki so jih napisali sociolo-
ginja Heide Berndt (Ali je funkcionalizem funkcionalna arhitek-
tura, Sociološka obravnava določene arhitekturne kategorije),
Alfred Lorenzer (Urbanizem: funkcionalizem in socialna montaža?
K socialnopsihološki funkciji arhitekture) in Klaus Horn (Namen-
ska racionalnost v moderni arhitekturi. H kritiki ideologije
funkcionalizma),
Avtorji knjige v uvodni pripombi poudarjajo, da gre za poskus
konfrontacije različnih zornih kotov psihoanalitičnega in socio-
loškega raziskovanja z izkušnjami na drugih področjih. Urbanizem
in arhitektura torej avtorjem rabita za "poligon" pri aplikaciji
teorij frankfurtske psihoanalitične in sociološke šole o podre-
jenosti človeka upravljanemu svetu in sploh praksi pcznanstvene
civilizacije, o enodimenzionalnosti sfer človekovega bivanja,
o prilagoditvi človekovega zaznavnega in spoznavnega aparata nor-
164
mam tehnične racionalnosti ipd.
Heide Berndt takole utemeljuje skupna izhodišča vseh treh avtor-
jev:
V tej knftgi se zastavlja vprašanje o smislu današnjih gradbenih
form. Kakor se pogosto spreminja oblika zastavitve vprašanja,
tako ostaja vsebina te zastavitve vedno usmerjena v temo: kakš-
no zavest ima t /hitektura o svoji nalogi in kako jo izpolnjuje?
Kakšne realne družbene vsebine se izrazajo v arhitekturnem obli-
kovanju, še posebno v funkcionalni arhitekturi?"
In naprej navaja:
"... naše nezadovoljstvo z modernim urbanizmom, saj je za nas
"urbanizem, ki ni več kol 'tehnično korekten' , nezadosten".
(Berndt s. 9,10)
Avtorji usmerjajo svojo kritiko v tisto urbanistično in arhitek-
turno teorijo, ki se je oblikovala ob koncu dvajsetih let in za
katero Heide Berndt (ne povsem točno!) ugotavlja, da je našla
svoj prvi zavestno umetniški izraz v Atenski listini, ki jo je
leta 1933 objavil CIAM (Congrès International d'Architecture
Moderne). Medtem ko se Heide Berndt loteva predvsem sociološke
kritike funkcionalističnega urbanizma, pa se Lorenzer in Horn
lotevata te naloge s pomočjo psihoanalitičnih kategorij in se
posvečata predvoem v kritik* funkcionalizma kot "estetskega gi-
banja".
XXX
Heide Berndt rezvija kritiko urbanističnega funkcionalizma na
treh ravneh:
1.	kritika samorazumevanja urbanističnega funkcionalizma kot
"ahistoričnega stila",
2.	kritika osnovnih potez funkcionalističnega urbanizma, pred-
vsem ločevmja posameznih sfer človekovega življenja na po-
samezna avtonomna in prostorsko ločena območja {zoniranje,
ločevanje "mestnih funkcij") in njegovih socialno-psiholos»
kih nasledkov.
165
3. kritika arhitekturne estetike kot "enodimenzionalne estetike".
Ad 1.
Heide Berndt najprej opredeli urbanistični (in arhitekturni)
funkcionalizem kot tisto doktrino, ki se zavzema za avtonomiza-
cijo in za prostorsko ločevanje posameznih življenjskih območij.
Navaja poznano 77. točko iz Points de doctrine (6): "Ključi ur-
banizma tičijo v štirih funkcijah: stanovati, delati, se rekrei-
rati (v prostem času), se gibati (promet)". V nadaljevanju opo-
zarja na protislovje, ki je imanentno funkeionalističnemu urba-
nizmu: na eni strani gre za striktno zvajanje posameznih življenj-
skih območij na njihovo golo "funkcioniranje" (značilna je Cor-
busierova opredelitev stanovanja "stanovanje je stroj za stano-
vati"), na drugi strani pa si zastavlja določene "socialne" ci-
lje, kakršen je podreditev zasebnega interesa kolektivnemu, "zar-
gotavljanje individualne svobode ob istočasni zagotovitvi pred-
nosti, ki jih nudi kolektivna akcija" itd. (7)
Podrobnejša analiza poglavitnih predlogov za urejanje mest, ki
so nanje nalepljeni določeni "socialni cilji", bi pokazala na
"naivnost" avtorja(ev) Atenske listine, na kar pa Berndtova ni
opozorila. Zahteve po členitvi mesta na š-fclri prostorske funkci-
je so pravzaprav na nivoju urbanistične doktrine preinterpreti-
rane realne tendence razvoja mest pod vplivom uvrednotenja ka-
pitala in mestnega zemljišča ter zahtev, ki jih postavlja cirku-
lacija blaga, idej/informacij in delovne sile. V tem kontekstu
"socialni cilji" dejansko predstavljajo ideološko zakrivanje de-
janskih gibanj v okviru "produkcije prostora". Arhitekturni oz.
urbanistični manifest nastopa hkrati kot ideologija in kot kodi-
fikacija načina funkcioniranja družbe v prostoru.
Toda vrnimo se nazaj k Berndtovi. Uspelo ji je pokazati - ne pa
tudi podrobneje dokazati - na kakšen način je lahko Le Corbusier
kodificiral temeljne principe "produkcije prostora" na določeni
166
razvojni stopnji kapitalizma in obenem na njih montiral določe-
ne socialne cilje. To je lahko storil le tako, da se ni zavedal
protislovja med "funkcionalno" in "socialno" komponento. Bernd-
tova podčrtuje, da nezadovoljivo stanje na področju gradnje mest
pripisujejo "kaosu, ki ga je povzročilo obdobje strojev". V na-
daljevanju analize Berndtova pokaže, da v Atenski listini nas-
topajo družbena razmerja naturalizirana, namesto da bi jih his-
torično interpretirali. Ob primeru razvoja urbanizacije pokaže
ujemanje različnih urbanističnih doktrin z določenimi družbeni-
mi oblikami. Urbanistični funkcionalizem se spreminja v ideolo-
gijo prav zaradi tega, ker poskuša obravnavati arhitekturo in
urbanizem neodvisno od historičnih povezav:
"vede se kot 'nehistorični' stil in istočasno napoveduje ^hečasov-
ne'in 'nadzgodovinske' estetske zahteve. Prav njegova sovražnost
do zgodovine omogoča, da so se v njem močneje uveljavile manj
reflektirane družbene silnice". (Berndt, str. 18)
Vendar se njen historični način razlage povezanosti urbanizma
z določenimi družbenimi oblikami omejuje zgolj na iskanje ujema-
nja, češ, da nastajajočemu kapitalizmu ustreza preoblikovanje
mestne strukture po geometrijskih in simetričnih modelih itn.
(Berndt, str. 18) Takšen način obravnave na formalnem nivoju si-
cer preseže obravnavo urbanizma kot "ahistoričnega stila", toda
ne seže mnogo dlje od golega zatrjevanja da gre za historično
povezanost. Hkrati pa dejanski razvoj urbanizma vedno postavlja
takšno tezo o historični posredovanosti pred kompromis, kajti
nikdar se ji ne posreči neposredno zvesti določene urbane forme
na določeno družbeno obliko in zato urbana forma vedno zadobiva
določeno lastno "avtonomnost".
Gre za protislovje, ki ga je mogoče opaziti v vseh arhitektur-
nih in urbanističnih doktrinah: urbana forma je odvisna od druž-
benih procesov, vendar pa konkretnih urbanih form ni mogoče po-
jasniti zgolj z družbenimi procesi". Naj se tu omejim samo na
167
pripombo, da zgodovinskomaterialistična analiza seveda ne bi is-
kala zgolj "ujemanje" med "urbano" in "družbeno" obliko, temveč
bi slednjo že doumela kot posredovano s produkcijskim načinom,
točneje kot obliko produkcijskega načina, kot produkcijo prosto-
ra.
Ad 2.
Pri kritiki funkcionalizma in njegovih socialno-psiholoških na-
sledkov, zasledimo pri Berndtovi spajanje dveh socioloških tra-
dicij: po eni strani gre za nemško sociologijo zgodnjih dvajse-
tih let (Simmel, Sombart, Weber), ki je razvila koncept "mestne-
ga socialnega zadržanja", in ki ga je v šestdesetih letih na no-
vo aktualiziral in razvil Hans Paul Bahrdt s "tezo o polarnosti",
po kateri je neko naselje tem bolj mestno, čim bolj je v njem
izražena polarizacija med javno in privatno sfero. (8) Na drugi
strani pa se Berndtova opira na vrsto empiričnih raziskav, ki
so jih o "mestnem obnašanju" in njegovih "anomalijah" opravili
ameriški sociologi in socialnih psihologi v ameriških mestih.
Berndtova se loteva kritične reinterpretacije obeh tradicij, pri
čemer je njena temeljna teza, da ločevanje posameznih območij
in njihovo notranje homogeniziranje povzroča tudi socialno homo-
genost in "razvrščanje posameznih dohodkovnih slojev v njim od-
govarjajoča stanovanjska območja1; (Berndt, str. 30) Poudarja,
da "funkcionalna členitev modernih mestnih regij na socialno ho-
mogena posemezna območja" onemogoča polarnost in prežemanje med
javnim in privatnim, s tem pa se osiromaši "mestni način življe-
nja". Tu je ena izmed najšibkejših točk njene analize, saj na
eni strani nekritično pristaja na Bardtovo "tezo o polarnosti",
ki mehanično prenaša logično konstrukcijo srednjeveškega mesta
v kapitalistično mesto, na drugi strani pa vztraja na nekem spe-
cifičnem načinu "mestnega obnašanja", ki ga je možno zaobseči
pod pojmom "urbanost" (9).
168
Njena reinterpretacija nekaterih znanih raziskav na temo "urban
environment" in njegov vpliv na socialno oz. socialno-psihološ-
ko zadržanje presega empiricistično in zgolj vzročno posledično
analizo tovrstnih raziskav, podaja vrsto teoretskih in metod-
skih ugovorov zoper takšne analize, hkrati pa njihove rezultate
interpretira v kontekstu "kritične teorije". Vendar pc se nekaj
"starih grehov" vleče naprej: ker ji funkcionalistična izraba
prostora fungir■ i kot "izvršeno dejanje" in se o razvitju takšne
izrabe ne sprasuje, ji dodeljuje funkcijo "neodvisne variable".
Torej že samo oblikovanje mesta vpliva na "negativne" socialne
vidike zadržanja: na prostorsko in socialno segregacijo, na za-
piranje v družinski krog ipd. Ugotovitve o "vplivu mestne forme"
na "socialno zadržanje" so sicer točne, vendar "prekratke", kar
se jasno izpostavi ob obratni poti: da bi z bolj "ustreznim"
oblikovanjem mest (nefunkcionalistični urbanizem) spreminjali
tudi "negativne aspekte" socialnega zadržanja.
Nasprotno pa lahko kritika funkcionalističnega urbanizma izhaja
samo iz predpostavke, da je urbanizem že sam tudi določena ob-
lika produkcije, skozi katero se realizirajo zahteve, ki jih
postavlja družbeni reprodukcijski proces. Le tako lahko pojasni-
mo tudi tisto območje urbanistične in arhitekturne produkcije,
ki je običajno opredeljeno z "estetsko dimenzijo".
Berndtova sama ugotavlja, ob analizi vpliva urbane forme na člo-
vekovo obnašanje nevarnost prehitrega zvajanja vpliva urbane
forme na človek:vo obnašanje (socialno zadržanje). Pravi, da
se povezava med individualnim karakterjem in družbenim okoljem
vzpostavlja preko mnogih posredovalnih faktorjev, ki jih je po-
trebno raziskati.
Ad 3.
S tem prehajam na njeno pojmovanje arhitekture kot enodimenzio-
nalne estetika. Na podlagi reinterpretacije nekaterrüi znanih so-
169
cialno-psiholoških študij (Kevin Lynch, The Image of the City,
Festinger and Co. Social Pressures in Informal Groups. A Study
of Human Factors in Housing, New York 1951) ugotavlja, da obli-
kovanje okolja, ki gleda le na funkcijo - na uporabno ali teh-
nološko vrednost zgradbe ali območja - osiromaši človekove zaz-
navalne zmožnosti.
"Današnji funkcionalizem v arhitekturi /je/ 'enodimenzionalna
estetika'. Zrcali tisto enodimenzionalnost splošne družbene raz-
vojne smeri, namreč osamosvojitev tehničnega sredstva nasproti
družbenim ciljem - celo osamosvojitev namenske racionalnosti -
ki jo je Herbert Marcuse označil kot ideologijo razvitih indur-
strijskih nacij, ZDA in ZSSR. Enodimenzionalni karakter moder-
nih industrijskih družb temelji v povezavi racionalnih sredstev
in iracionalnih namenov, v povezavi produktivnosti in uničenja.
Najbolj zavajujoči aspekt teh družbenih sistemov je 'racionalni
karakter njihove iracionalnosti'" (Berndt,40)
S tem odstavkom se Heide Berndt vpisuje v diskusijo o vlogi, ki
jo igra tehnika v visoko razvitem kapitalizmu na stran kritične
teorije in samo tematizira splošne postavke, ki sta jih razvila
Habermas (Technik und Wissenschaft als Ideologie) in Herbert
Marcuse (Enodimenzionalni človek). Tu se bomo omejili na nekaj
najsplošnejših ugovorov zoper takšno pojmovanje tehnike:
a)	čeprav v poudarjenem ostrem nasprotju, teza o "osamosvojit-
vi tehnike" (kakor jo razume Berndtova) v bistvu pristaja na
osnovne postavke razumevanja tehnike pri Gehlenu in Schel-
skem, "ki v svoji teoriji zanikata gospostvo tehnokratov kot
gospostvo subjektov in zatrjujeta razpustitev gospostva v
'tehnični državi' v prid imanentne stvarne zakonitosti teh-
ničnega napredka". (10)
b)	ker tehnika fungirá kot "osamosvojena sila", je le težko iz-
vesti analizo, ki bi namesto zatrjevanja o njeni "osamosvoje-
nosti" razkrila njeno vpetost v kapitalistični način celokup-
ne (torej ne samo "materialne", temveč tudi "duhovne") pro-
dukcije.
170
c)	zato v analizi tehnike kot osamosvojene sile nastopa zgolj
kritika "sredstvo-cilj-odnosa", s čimer je pravzaprav ohra-
njeno Gehlenovo in Schelskyijevo pojmovanje tehnike, prida
mu le negativni predznak: ne gre več za tehniko (racionalna
sredstva), ki implicira racionalne (tehnične) cilje, kakor
zatrjuje "tehnokratska teorija", temveč za tehniko (racio-
nalnega sredstva), ki nastopa za dosego iracionalnih ciljev
(gospostvo nad naravo in človekom).
d)	kritika tehnike kot kritika "sredstvo-cilj-odnosa", na ravni
"kritike ideologije" sicer pokaže na njeno služnost gospost-
vu, vendar strukturo in genezo gospostva pusti nedotaknjeno,
oz, je ne zvede na raven "politekonomskih kategorij". (11)
e)	analiza tehnike, ki bi postopala nasprotno: tj. ki bi izha-
jala iz vpetosti tehnike v blagovno-kapitalsko produkcijo
(kot moment te produkcije, ki jo regulira in je od nje regu-
liran), bi pokazala, da ne gre za protislovje med "racional-
nimi sredstvi" in "iracionalnimi cilji" in naprej, da se za
njihovo "iracionalnostjo" razkriva racionalnost blagovno-ka-
pitalskega načina produkcije in form njegove politične in i-
deološke reprezentacije.
Vrnimo se k Berndtovi in poskusimo natančneje ugotoviti, kako
utemeljuje zoženje oz. osiromašenje človekovih zaznavalnih zmo-
žnosti, ki nastopajo kot posledica funkcionalistične arhitektu-
re in urbanizma. Berndtova domneva, da se vsebine zaznavanja
(Wahrnemungsgehalte) diferencirajo glede na različne sloje:
"Obstaja domneva, po kateri višji sloji zaznavajo prostor z bolj
abstraktnimi kriteriji, tj. ga zapopadajo le v nekaterih funkcio-
nalno najpomembnejših značilnostih, medtem ko ga v njegovi celo-
viti pojavnosti zanemarjajo." (Berndt, str. 38;
in dalje:
"Višji sloji se odlikujejo pred nižjimi sloji prav z boljšim ab-
strahiranjem od neposrednih čutnih danosti. To sposobnost izuri-
171
jo že v posredovanju abstraktnega, močno formaliziranega in hkra-
ti zelo diferenciranega jezikovnega stila." (Berndt, str. 39)
Nasprotno pa, po Berndtovi, "nižje sloje" označuje boljša zmož-
nost zaznavanja (dojemanja) konkretnih, raznovrstnih in čutnih
oblik, ki rezultirajc v emocionalno navezanost na kraj.
Kot rezultat te "razdvojitve" nastopa določena "estetska prefe-
renca" "višjih slojev" (torej vladajoča preferenca), ki prizna-
va za estetske predvsem tiste arhitekturne in urbanistične stva-
ritve, ki so visoko formalizirane, enostavne, izkazujejo malo
simbolične večpomenskosti in izražajo "zavestno revnost izrazne
vsebine". (Berndt, str. 40)
Zastavitev problema "estetike v arhitekturi" pri Berndtovi pred-
stavlja ogromen korak naprej v primerjavi s pozicijami klasične
"arhitekturne kritike", ki gleda na arhitekturo kot na "likovni
objekt" in za katerega velja absolutna estetska opredelitev, ki
je od subjekta neodvisna (subjektova privatna zadeva je ali pri-
pozna in spozna estetsko vrednost nekega objekta - torej ali je
"izobražen" ali pa ni).
Vendar njena analiza ostaja abstraktna: sociološka opredelitev
"subjektov zaznavanja" ostaja skrajno zameglena. Kstegoriji'Vi-
šji sloj" in "nižji sloj", s katerima je meščanska sociologija
nadomestila pojem razreda, nam ne posredujeta izvora in družbe-
ne opredelitve subjekta spoznavanja. Zato pri Berndtovi načina
mišljenja in zaznavanja kot človekove vsakodnevne prektične de-
javnosti tudi ni mogoče opredeliti v kontekstu pogojev človeko-
vega neposrednega življenja. Torej ne samo kako pripadniku dolo-
čenega družbenega razreda "pripada" tudi določen način mišljenja
in zaznavanja družbe/narave, temveč predvsem kako iz njegovih
življenjskih pogojev nastaja določena oblika in vsebina zaznava-
nja in mišljenja o teh razmerah (torej tudi o grajenem okolju,
ki ga obdaja in v katerem živi).
172
Zato Berndtova tudi ne odgovori na vprašanje, ki si ga je zasta-
vila, namreč o vlogi "posredovalnih faktorjev" med individualnim
karakterjem in družbenim okoljem (v tem primeru funkcionalistič-
no arhitekturo in urbanizmom)• Ostaja zgolj pri utemeljitvi "u-
jemanja" oblik zaznavanja "višjih slojev" s formaliziranimi gra-
jenimi strukturami in oblik zaznavanja "nižjih slojev" s "čutni-
mi, konkretnimi" strukturami. Vprašanje, kako se to "ujomanje"
vzpostavlja iz neposredne življenjske prakse individuov pa osta-
ja naprej odpr o.
XXX
Ob Lorenzerjevi analizi funkcionalistične arhitekture in urba-
nizma velja najprej opozoriti na "epistemološki rez" med prvim
delom, kjer se v naslonitvi na Adornovo estetiko loti kritike
funkcionalistične arhitekture in urbanizma in med drugim delom,
kjer poskuša na osnovi nekaterih psihoanalitikih kategorij vz-
postaviti "pravo" funkcijo arhitekture v oblikovanju družbenih
odnosov.
Alfred Lorenzer v uvodni opredelitvi funkcionalističnega urba-
nizma citira Karla Krausa, ki ne potrebuje od mesta nič drugega
kot "asfalt, odtočne kanale, ključ od glavnih vrat, gretje zra-
ka in toplovodno napeljavo, vendar pa nobene domačnosti (Gemüt-
lichkeit), kajti domačen je on sam". Lorenzer poudarja, da gre
za pripombo, v kateri se manifestira predstava o urbanizmu, ki
ga brez strasti izvaja team tehničnih specialistov.
"Arhitekti tega ivtila naj bi se vsekakor - tako želi to mnenje -
podvrgli tisti umetniški askezi, katere plod so zgradbe in pro-
stori, ki so absolutno namensko določeni in osvobojeni vseh es-
tetskih pričakovanj. Njihov plan naj brez ostanka udejanji sar-
kastične Krausove zelje, tako da mesto in oskrbovalna mašineri-
ja postaneta dobesedno identična". (Loren^er, str. 51)
Za izhodišče kritike arhitekturnega in urbanističnega funkciona-
lizma vzame Lorenzer Adornovo opredelitev razmerja med "namen-
173
skim" (Zweckhaftes) in ne-namenskim (Zweckfreies):
"Ne-namenskega in namenskega v tvorbah /.../ ne gre absolutno
ločevati. /.../ Namenskost brez namena je sublimacija namenov.
Ni estetskega po sebi, temveč zgolj kot napetostno polje takš-
nih sublimacij. Zato tudi ni kemično čiste namenskosti kot na-
sprotje estetskemu." (12)
Tako lahko Lorenzer izpelje kritiko urbanizma, ki se ravna po
načelu "kemično čiste namenskosti":
"Čimbolj se neka zgradba podvrže temu načelu, toliko bolj posta-
ne estetska potreba iracionalna", in "čim bolj brezobzirno se
namenska racionalnost vzpostavlja v oblikovanju okolja, tem bolj
neovirano prihaja do regresije v kič," (Lorenzer, str. 52)
Lorenzer zatem poišče psihološki korelat antitezi med "namenskim
in ne-namenskim" - gre za razpad na "racionalne sposobnosti" in
"fantazijo": >
"Na eni strani gre za življenje v striktno funkcijsko določenem
in zracionaliziranem sve4"', na drugi strani pa se bohoti fanta-
zija, ki je zgubila kon ^kt s realnostjo in je zakrnela v 'ire-
alno fantastiko', medtem ko je posredujoča instanca, namreč
'Jaz' na tem mestu zdrknila na nezrelo stopnjo," (Lorenzer, str,
52)
V	nadaljevanju Lorenzer opozarja, da v funkcionalističnem obli-
kovanju prostora prihaja do "tragikomične vrnitve izrinjenega":
fasadam, ki so oblikovane po principu "namensko-racionalnega"
pridajajo "akcente", "psevdofunkcionalne elemente" ipd., ki de-
jansko nadomeščajo dekoracijo, ki jo je funkcionalizem izrinil.
Lorenzer sicer pritrdi funkcionalizmu, v kolikor se bori proti
"mrtvemu dekorju", vendar pa mu zameri, da ne razlikuje med "svo-
bodno igro fantazije" in mrtvim ornamentom,
V	nadaljevanju se zaustavlja na strogi geometrijski korektnosti
"novega dekorja" v funkcionalističnem urbanizmu. Tu navaja Le
*
174
Corbusiera, ki je v "Principih urbanizma" glorificiral princip
geometrije:
"Geometrija je osnova. Je istočasno materialni nosilec simbolov,
ki označuje popolnost, ki označuje božanstvo. Poudarja nam vzvi-
šeno zadovoljitev matematike." (14)
Tu Lorenzer zelo dobro ugotavlja, da gre za regresijo v ontolo-
ško zavest:
"Gre za močno razširjeno prepričanje, da imajo nameni kot tudi
stvari svojo lastno popolnost, svojo lepoto v sami sebi, in da
namen oblikovanja ni ničesar drugega, kot'notranje bistvo', ki
ga je potrebno povnanjiti." (Lorenzer, str. 5*0
Lorenzerjeva kritika arhitekturnega in urbanističnega funkciona-
lizma kot postulacije "namenske racionalnosti" (Zweckrationali-
tat) v oblikovanju mest in njihove redukcije na "oskrbovalno ma-
šinerijo" , je gotovo ena od najbolj konsekventnih na področju
kritike arhitekturnega funkcionalizma kot estetskega gibanja.
Značilno za vsako arhitekturno in urbanistično usmeritev je, da
se v svojem "začetnem nastopu" vedno uveljavlja kot "estetsko
gibanje", kot postulacija novih načinov oblikovanja, ki ustreza-
jo "novi dobi". S tem, ko se akcent premakne v "polje estetske-
ga", zadobi normativno naravo in katehetsko razlago, družbene
okoliščine, ki so stil proizvedle, pa ostanejo nepojasnjene.
Opirajoč se na Adorna je Lorenzer pokazal, da funkcionalistični
urbanizem in arhitektura - čeprav se v odnosu do poprejnišjih
urbanizmov in arhitektur opredeljujeta prav z radikalnim odkla-
njanjem ornamenta, dekoracije in vnašanja "iracionalnega" v ob-
likovanje -, prav to skozi zadnja vrata vnašata arhitekturno in
urbanist ič no obiikovanje.
Vendar pa Lorenzer ne opravi izstopa iz analize urbanizma kot
"estetskega gibanja" v analizo družbeno-ekonomskih razmer v ka-
terih se je funkcionalistično oblikovanje prostora razvilo in
175
ki jih sokonstituira. Tafurijeva analiza (15) je razkrila vpe-
njanje arhitekturne produkcije v zakone, ki veljajo za industrij-
sko produkcijo v blagovno-kapitalskem svetu, hkrati pa pokazala
tudi na mistifirajočo vlogo estetskega v urbanistični in arhitek-
turni teoriji, г katero se zakriva prsv ta neposredna vpetost
produkcije prostora v splošne zakone blagovne produkcije.
Osnovna enota arhitekture postane celica, ki je uniforma, ponov-
ljiva in poljubno sestavljiva in vmestljiva v vsakršen prostor.
Arhitektura in urbanizem postaneta "inženirska umetnost", ne pa
stavbarstvo. Zahteva po produkciji "praznih lupin" (ohišij), ki
jih lahko napolnimo s poljubnimi nameni in ki pomeni resignativ-
ni odgovor na nemožnost oblikovanje prostora glede na hitro se
spreminjajoče razmere, nepredvidljivost in naključnost, za kate-
ro se zdi, da vladata v blagovno-kapitalskem svetu, po L0renzer-
ju pomeni tudi:
"... odpoved tistemu moralnemu in humanitarnemu osnovnemu impul-
su, iz katerega je izhajalo novo graditeljstvo." (Lorenzer, str.
59)
S tem preide Lorenzer na enega od najbolj zanimivih in produk-
tivnih delov svoje analize, na analizo spoja funkcionalistične
arhitekture in urbanizma s "socialno montažo".
Pravi, da odpoved "humanitarnemu impulzu", ki je značilna za
funkcionalistično arhitekturo in urbanizem, ne bi bila možna,
če je ne bi nadomestila neka nova kategorija. Funkcionalistični
urbanizem je možen le, če na "namensko-racionalno" gradnjo ali
koncept nalepi neko družbeno koncepcijo, ki nima realne kores-
pondence niti z urbanizmom, niti z družbo in ki zato deluje kot
"socialna montaža". Kot tipičen primer socialne montaže te vrs-
te navaja "idejo sosedstva" oz. soseske. In takoj pojasni raz-
merje med "racionalno-namensko gradnjo" (16) in 4socialno mon-
tažo" :
176
"Je pač tako, da v prav toliko, v kolikor želijo konstruktorji
s svojimi namenskimi gradnjami pohiteti v 20. in 21. stoletje,
koncept soseske teži k regresiji družbene oblike predindustrij-
ske družbe 18. in prejšnjih stoletij /.../ Takšne svojevrstne
povezave avantgarda ni odklanjala, povezovala se namreč z mestu
sovražnimi restavracijskimi stremljenji, ker je v njih vitíels
možnost zagotovitve humanega v s polno racionalnostjo določenem
mestnem svetu." (Lorenzer, str. 60-1)
L0renzer poudarja zvijačno naravo spoja funkcionalizma s social-
no montažo, sa('j ima slednja v strukturi gradnje povsem določeno
funkcijo:
"Planerji želijo težave starega mesta premagati po dveh tirih.
Nenamenskost naj bi bila odstranjena s funkcionalizirano gradnjo,
njihova neosebnost pa presežena s montirano komunikacijo." (Lo-
renzer, str. 60)
Gre pač za princip delitve dela: če je naloga funkcionalistične-
ga urbanizma, da zagotovi "funkcioniranje", potem je naloga pla-
niranja za "človeka" (koncept soseske, ulice, vrtna mesta), da
ustvari "humano mesto":
"Namenski gradnji stoji družbena gradnja na drugi strani. Tako
se lahko pomirimo, da bodo izključene potrebe vedno našle pro-
stor v okviru drugovrstnega planiranja." (Lorenzer, str. 60)
Lorenzerjeva analiza nam torej lahko ponudi zadovoljiv odgovor
na vprašanje, ki smo ga spoznali že pri analizi obravnave funk-
cionalizma namreč pri Berndtovi protislovja med "strogo racio-
nalno namenskim funkcionalizmom" in "socialnimi cilji". Loren-
zer prepričljivo pokaže na naravo tega spoja, ki se kaže v tem,
da tako zastavljenemu urbanizmu na "dveh tirih" vedno uspe pre-
meščati nerešene probleme od funkcionalizma v socialno montažo,
ali pa obratno. Ideološkost tega premeščanj« je predvsem v tem,
da ustvarja videz, da bodo problemi rešeni na neki "drugi ravni"
hkrati pa funkcionalizem ne reflektira samega sebe in se zato
lahko predstavlja kot "humanitaren", poleg tega, pa se kot je
ugotovila Berndtova, v njem bolj neovirano izražajo tendence po
177
monopolno-kapitalistični izrabi prostora.
7 nadaljevanju analize Lorenzer najprej raztrga idejo sosedstva
kot temelja "urbane integracije", ki je njena socialno-psihološ-
predpostavka konstruiranje takšne urbane skupnosti, kjer se
lahko uveljavljajo "trajni emotivni odnosi" med stanovalci. Po-
kaže na nemožnost realizacije takšnega koncepta.
Nato poskuša opredeliti takšne "skupnosti" v mestih, ki je ne
bi obvladovala predstava "vaške skupnosti". To opredelitev iz-
pelje preko dveh stopenj:
1.	Analiza narave mestnega socialnega zadržanja;
2.	Urbana oz, arhitekturna forma kot simbolna interakcija.
Ad 1.
V	analizi narave mestnega socialne zadržanja se Lorenzer opre
na analizo H.P.Bahrdta "Javnost-privatnost", pri čemer meni, da
se lahko emotivni odnosi 'za takšne mu gre) med prebivalci me-
sta vzpostavijo s posredovanjem urbane forme, ne da bi ti odno-
si bili trajni in obvezni (kot v vaških skupnostih). Poudarja,
da sta prav "prehodnost" in "neobveznost" mestnega socialnega
zadržanja najpomembnejši pridobitvi mestnega načina življenja.
Ti dve karakteristiki pa ne izključujeta "emocionalne navezano-
sti".
V	naslonitvi na Freuda poskuša Lorenzer opredeliti poteze, ki
tvorijo skupnost:
"Skupnost ima torej tri oporišča:
-	za vse soglasno veljavo, torej skupno vodilno figuro v Jaz-i-
dealu, ali krajše rečeno, skupni Jaz-Ideal,
-	iz te osnovne skupnosti izhajajoče razpolaganje s skupnimi
simboli, tj. oblikami, ki imajo, v bistvenem, za vse identič-
ni pomen,
178
- skupna pozicija vsakega posameznega Jaz-a glede na splošnoza-
vezujoči Jaz-Ideal - iz tega раб rezultira dejstvo skupne iden-
tifikacije posameznika z ostalimi člani skupnosti." (Lorenzer,
str. 80)
Ti postopki težijo, po Lorenzerju, k naslednjim ujemanjem: a)
pri umestitvi vodilne figure v Jaz-ideal gre za ustrezanje "vme-
ščujoče se figure" z "notranjimi pričakovanji"; b) drugo ujema-
nje se nanaša na zunanji znak in vodilno figuro, torej gre za
ujemanje Jaz-ideala s tistim kar Istoji za", c) to zadnje ujema-
nje implicira še tretje: namreč ustrezanje med simbolom in Jaz-
-idealom v posameznem, pri čemer je postalo razločno strukturno
ustrezanje med zunanjo obliko in notranjimi potezami, ki posre-
duje medsebojno razmerje med "notranjim" in "zunanjim". (Loren-
zer, str. 80)
Potem, ko razloži značilnosti tvorjenja skupnosti, poudari, da
lahko na mesto skupnega Jaz-ideala, namesto osebe (17) stopijo
tudi irealne miselne tvorbe in abstraktne ideje.
Na to mesto pa lahko po Lorenzerju stopi tudi arhitektura. Pre-
den pa raziščem Lorenzerjevo pojmovanje arhitekture kot simbol-
ne tvorbe, bom poskušal formulirati nekaj splošnih ugovorov zo-
per zgoraj opisan način aplikacije "Freudove krščanske skupno-
sti" na problem "mestnega socialnega zadržanja". Ugovori bi se
verjetno gibali na naslednjih ravneh:
a)	Freud je razvil svoj "model" tvorjenja skupnosti na primeru
krščanske skupnosti, za katero veljajo trajni in obvezujoči
odnosi - ne pa "bežni" in "neobvezni", kot jih za mestno za-
držanje označuje Lorenzer.
b)	Lorenzer se pri opredelitvi skupnosti omeji zgolj na social-
no-psihološki postopek identifikacije, ne reflektira pa so-
cialno-ekonomskih predpostavk tvorjenja skupnosti, predvsem
pa razredne razcepljenosti družbe.
c)	Če arhitektura kot zunanja forma stoji v ujemanju z "Jaz—ide-
179
aloni" kot tisto, "kar stoji za", potem se je treba vprašati,
kaj je tisto, kar stoji za znakom/simbolom, torej za arhitek-
turo?
Ad 2.
7 analizi arhitekture kot "simbolne tvorbe" se Lorenzer naslanja
na Eoa in skuša razkriti, kaj ločuje "diskurzivni jezik" od
"pre ze ntne ga obiikovanj a" :
"Kar lahko izrazimo v diskurzivnem 'jeziku' pojmovnega mišljen-
ja ni potrebno v jeziku prezentativnega tvorjenja form, podrob-
neje izreči. Točneje, sploh ničesar ni potrebno izreči, kajti
tu je doživetje doseglo nivo razumevanja, ki ga je moč opredeli-
ti pojmovno, ne pa umetniško," (Lorenzer, str, 90-1)
In v navezavi na Susan Langer nadaljuje:
"Arhitekturni znak je 'simbolična transformacija izkušenj', ki
v nobenem drugem mediju ne morejo biti adekvatno izraženi. Kar
simbol v dejanskosti posreduje je pojem," (Lorenzer, str, 92)
Torej je arhitektura kot simbolna tvorba, po Lorenzerju, medij,
ki ga z nobenim drugim ni mogoče adekvatno izraziti, ravno zato
ne, ker je "materialni nosilec simbola" izven arhitekture: je
simbolična transformacija izkustev, vendar so ta "pridobljena"
- ne v polju dojetja arhitekture kot umetniškega dela ali "kot
take" - temveč gre za vsakodnevno življenjsko izkustvo, dožive-
to tudi kot "prostorska izkušnja",
Lorenzer pojasnjuje "simbolic transformation":
"Nalogo 'simbolne transformacije' bi lahko označili kot 'obvla-
dovanje' izkušnje prostora, kot prostor-svet doživetja." Arhi-
tektura je udejanjenje doživetja tu in zdaj. Zato se v neki ar-
hitekturi označujejo specifične strukture doživetja nekega če-
sa." (Lorenzer, str. 92)
Za arhitekturo, ki je dojeta kot simbol, nadaljuje Lorenzer,
180
tudi ne obstaja nasprotje med namenskim in simbolnim. Za njo
velja Adornova formulacija:
"Prostorski občutek je zraščen skupaj z nameni; kadar se v arhi-
tekturi izkaže za namenskost presegajočega>eistočasno imanenten
namenom. Ce takšna sinteza uspe, je osrednji kriterij velike ar-
hitekture. Te vprašuje: kako postane določen namen prostor, v
katerih oblikah in v kakšnem materialu; vsi momenti so v medse-
bojnem reciprocrem nanašanju. Arhitekturna fantazija bi torej
bila artikulirrti prostor z nameni, dopustiti nastanek prostora;
vzpostaviti f03"»e po namenih. Obratno pa sta lahko prostor in
občutek o njem ie tedaj nekaj več kot gola namenskost, kadar
se fantazija pogrezne vanj." (18)
Preden preidem na prikaz Lorenzerjevih predlogov o funkciji ar-
hitekture in urbanizma za tvorjenje "simbolnih kristalizacijskih
točk v prostoru", naj navedem nekaj pripomb k tako razumljeni
"arhitekturni estetiki":
i
a)	gre za pravo "pojmovno" analizo, kjer se na eni strani sreču-
jeta namenskost (stroga funkcijska določenost gradnje, ki je
utemeljena na tehnološki podlagi poznega kapitalizma), na to
nista opozorila niti Adorno niti Lorenzer, gradnje, na drugi
strani pa "prosta fantazija" - v pomenu "ustvarjalnosti", ki
presega togo začrtane meje namenske racionalnosti. S tem ta-
ko prva kot druga kategorija dobita videz nadčasovnosti, ne-
vpetosti v družbena razmerja, skratka: njun izvor ostaja ne-
pojasnjen.
b)	Arhitektura kot simbol: po mojem mnenju prihaja do skrajšane-
ga razumevanja simbolne funkcije arhitekture - kot "simbolna"
fungirá le t:: ita, ki ji uspe sinteza fantazije in namenskos-
ti. Hkrati ps. oba pozabljata, da arhitektura pridobiva funk-
cijo simbola in označevalca "za nazaj" in različno za pripad-
nike različnih družbenih razredov.
c)	Vprašanje simbolne funkcije arhitekture torej ni vprašanje
"estetike" ali pa zoperstavljanja "namenskosti" in "fantazi-
je", potem ko smo jih "osvobodili" zgodovinskih vpetosti.
Gre za vprašanje "drugega diskurza", diskurza, ki skozi struk-
181
turiranje "urbanega" prepoznava strukturiranje "družbenega".
d) Vprašanje, kaj stoji "za" znakom/simbolom torej vprašanje
družbenega strukturiranja, ki v prostoru postavlja nekaj
"kar stoji za njega" je ostalo še v naprej odprto, in prepu-
ščeno zgodovinsKO-materialistični analizi.
Nepoznavanje tistega, kar stoji "za" znakom/simbolom, povzroči,
da so Lorenzerjevi predlogi za "urbano skupnost" prav diletant-
ski in smešni:
"Življenjska, emocionalno zakoreninjena komunikacija v javnem
çrostoru potrebuje za svoj razvoj krijBtalizaci.iske točke za bli-
žje kontakte z vsemi značilnostmi," ki pripadajo urbanemu kontaTj;-
nemu za&rzanju." (Lorenzer, str. 94)
In naprej:
"Kraj mora izražati pojavnost sebi ustrezajočega sveta." (Loren-
zer, str. 94)
S politično-ekonomsko a- alizo bi kmalu prišli do ugotovitve, da
urbanizem in arhitektura z ustvarjanjem "kristalizacijskih punk-
tov" ne moreta reševati "mestne anonimnosti". Zahteva po takšnih
punktih in po novi "urbanosti" se, kakor je pokazal Rudi Jakhel
(19), sprevrže v ideološko kopreno, za katero se zakrivajo inte-
resi trgovskega kapitala. Z geslom "kraj mora izražati pojavnost
sebi ustrezajočega sveta", pa Lorenzer urbanizem in arhitekturo
postavlja pred zahtevo, ki jo vsakodnevno uresničujeta. "Tu in
zdaj" izpričujeta pojavnost sebi ustrezajočega sveta - sveta
blagovno kapitalskih razmerij.
Glede soseske:
"Ne 'sosedstvena* grupna montaža, temveč prezentativno tvorje-
nje simbolov izpolnjuje integracijske učinke urbanizma." (Lo-
renzer, str. 98)
182
Če se tu ne vprašujemo po tem, za kakšno integracijo gre, torej
kdo in v kaj se integrira in ostanemo na splošnej sem nivoju, po-
tem lahko zatrdimo, da prav ta trditev vmešča Lorenzerjevo raz-
glabljanje o arhitekturi kot simbolni tvorbi, v celoti, onstran
zgodovinsko-materialističnega pristopa. "Urbani formi" podelju-
je glede na družbeno osnovo pomen "neodvisne variable": torej
že s samim načinom gradnje lahko spreminjamo negativne učinke
"funkcionalističnega urbanizma". Temu nasprotno zgodovinsko-ma-
terialistični pristop skozi zanikanje "avtonomnosti" urbane for-
me šele lahko razpostavi njeno dejansko učinkovanje v sistemu
družbene reprodukcije, ki je istočasno tudi produkcija njenih
prostorskih pogojev.
XXX
Klaus Horn (26) razvije kritiko funkcionalistične arhitekture
in urbanizma na dveh ravneh:
-	na ravni analize nasprotja med "estetiko" in "socialno uporab-
nostjo" (namensko racionalnostjo) moderne arhitekture in
-	na ravni kritike funkcionalističnega urbanizma kot urbanizma
meščanske družbe na visokem tehnološkem nivoju.
V pričujočem prikazu se bom omejil samo na tiste dele Hornove
analize, ki se razlikujejo od že obravnavanih prispevkov Bernd-
tove in Lorenzerja. To pa je predvsem njegovo dojetje nasprotja
med "estetiko" in "socialno uporabnostjo", in iz tega izhajajo-
ča ideološkokritična analiza funkcionalistične urbanistične dok-
trine (kakor jo predstavlja Atenska listina). Obenem pa Horn
razvije nekaj dobrih nastavkov za analizo funkcionalističnega
urbanizma kot urbanizma blagovno-kapitalske družbe, čeprav je
tu opaziti nekonsekventnost in prekinitev analize prav v trenut-
ku, ko bi jo bilo potrebno nadaljevati s pol it ekonomskim pristo-
pom.
Oglejmo si najprej Hornovo dojetje nasprotja med 'estetskim'
183
in 'namenskim' v moderni arhitekturi. Za Eorna je funkcionalis-
tična arhitektura predvsem arhitektura, ki se bistveno uvaja z
novo tehniko. Osrednji problem te arhitekture je po Hornu pro-
blem posredovanja med umetnostjo in tehniko na visoko razviti
tehnični ravni:
"Vprašanje, kakšno pozicijo naj zavzame umetniški element v me-
ščanski družbi, se v arhitekturi zastavlja kot problem, kako
naj si naravoznanstveno obvladovano okolje na oblikovalen (form-
gebend) način navzame te tujosti in grozljivosti." (Horn, str.
105)
Poudarja, da je na to vprašanje potrebno odgovoriti drugače kot
v fevdalni družbi, v kateri "tehnična sredstva obvladovanja na-
rave še niso bila toliko razvita, da bi imela grozeč in tuj ka-
rakter." (Horn, 106)
Na tem mestu se že lahko izreče prvi ugovor, ki bi ga bilo tre-
ba razvijati v naslednji smeri: gotovo je, da je visoka stopnja
uporabe tehnike značilnost moderne arhitekture, ki jo ločuje
od arhitektur prejšnjih obdobij. Vendar pa ta tehnika ni "osa-
mosvojena družbena sila", temveč kot moment družbenega reproduk-
cijskega procesa odločilno določena z njim. Vprašanje tujega in
grozečega karakterja tehnike je seveda vprašanje družbenih raz-
mer, ki so to tehniko ustvarile in ki jih ta tehnika reproduci-
ra. Zato dvomim, da je centralni problem moderne arhitekture
vprašanje posredovanja med "umetniškim" in "uporabnim" na viso-
ko razvitem tehničnem nivoju, kakor tudi kriteriji tehnike ne
morejo biti edini kriteriji razlikovanja med različnimi urbaniz-
mi in arhitekturnimi stili oz. zgodovinsko materialistično reče-
no med različnimi načini produkcije prostora.
Vprašanje arhitekture in urbanizma slejkoprej ostane enako zau-
stavljeno kot za vse ostale družbene sfere: vprašanje razmerja
med posebno obliko družbene produkcije (produkcija prostora) in
splošnimi družbenimi zakonitostmi.
184
Kako torej Horn opredeljuje nasprotje med "estetskim" in "uporab-
nim" v moderni arhitekturi? Najprej navaja nekatere arhitektur-
ne teoretike (Bendit, Benevolo) in arhitekte (Gropius), ki vidi-
jo temeljni problem v razmerju med umetniškim in funkcionalnim.
Medtem ko Bendit meni, da je najboljšim zgradbam Chicaške šole
uspela "structural-utalitarian-eestetic unity" (pleonazem, ki
že sam na sebi opozarja, da se teoretik "moti") in torej meni,
da nasprotje obataja samo v "slabi" arhitekturi, pa tako Gropi-
us kot Benevol vidita nasprotje med formo in vsebino. Po Bene-
volu postane umetnost gola kulisa pod primatom ekonomije. Gro-
pius pa z zavzemanjem za obrtno delo poskuša premagati delitev
dela in dominacijo tehnike. Poznejši člani Bauhausû-, Peininger,
Kandinsky in Klee pa so leta 1913 zanikali vsak odnos med umet-
nostjo in družbenim življenjem. Prav tako Loos: "Arhitektura ni
umetnost /.../ vse kar služi namenu je izključeno iz območja u-
metnosti." (21)
V nasprotju z gornjimi stališči meni Horn, da nasprotja med "u-
porabnostjo" in "estetiko" ni mogoče reševati v območju arhitek-
ture same (najsi pojmovane kot "estetska kreacija", ali kot
"inženirska umetnost".):
"Protislovje med estetiko in socialno uporabnostjo - ki po Eber-
hardu Schultzu obstaja samo v 20. stoletju, moramo razumeti kot
družbeno posredovani antagonizem." (Horn, 108)
Horn začne razlago družbeno posredovanega antagonizma z zgodo-
vinsko analizo ".namenske racionalnosti" (ki je v diskurzu arhi-
tekturne kritike dojeta kot antiteza estetiki):
"Zgodovina namenske racionalnosti je - v smislu izboljšanja in
sistematizacije gosçostva nad naravo - ozko povezana s politič-
no emancipacijo meščanstva." (Horn, 108)
Ko Horn izvede namensko racionalnost iz racionalnosti tehnike
pri obvladovanju in gospostvu nad naravo in to obvladovanje po-
stavi v službo politične emancipacije meščanskega "sloja", je
185
razplet te analize tako tipično "frankfurtski", da ga je komaj
še potrebno obnavljati. Politična emancipacija je omejena na me-
ščanstvo, se pravi, gre za omejitve družbenih ciljev na partiku-
laroe interese (dejansko: za uveljavljanje partikularnih intere-
sov kot splošnodružbcnlh interesov), ki prež^m^jo tudi arhitek-
turo, "ki se tudi sama naivno razume kot nevtralne., pa četudi
gre za vprašanja gospostva." (Horn, str. 108) Nadaljuje, da ne
gre za kritiko "pragmatske poteze" funkcionalizma kot boljšega
obvladovanja narave - to je celo koristno - temveč je njegova
kritika usmerjena v dejstvo, da gospostvo nad naravo in razvoj
produktivnih sil ne vodita tudi v ustrezno zboljšanje produkcij-
skih razmerij - "tehnični napredek ni posredovan s humanitarnim
napredkom.":
"Namesto tega se moramo bati, da se tehnokratski interes razpro-
stira tudi na socialne odnose. Vsak funkcionalizem, ki se ukla-
nja temu razvoju, kritiziramo, češ, da je ideološki." (Horn,
str. 108)
Obrobna pripomba k Horno i analizi: postopek, "kako ljudje obde-
lujejo naravo" ločuje od postopka, "kako ljudje obdelujejo lju-
di", pozablja pa, da gre za dva momenta istega procesa: v pro-
cesu prisvajanja narave stopajo individui v medsebojne odnose...
da ne ponavljam abecede zgodovinsko-materialistične analize. Za-
to seveda tudi začudenje, ker "tehnični napredek ni posredovan
s humanitarnim napredkom"
Horn nadalje izvaja ideološkost funkcionalističnega urbanizma
iz dejstva, da je "estetski" moment podrejen namensko-racional-
nemu, tj. uporabnemu:
"^е ima konsekventni funkcionalizem za lepo zgolj namensko for-
mo, jo tako vključuje v reprodukcijsko povezavo gospostvene druž-
be, v kateri ostaja estetski moment , ker je potencialno trans-
cendira.joč, podrejen namenskemu." (Horn, str. 109)
Podreditev estetskega funkcionalnemu je dvojna:
186
"Po eni strani funkcionalna arhitektura učinkuje represivno v
kolikor odpravlja transcendirajoči estetski element, v katerem
lahko pride, subjektivno in neintegrirano, najmanj do abstrakt-
nega izraza. Represivno pa učinkuje tudi vsaka funkcionalna ar-
hitektura, v kateri se pod zagrinjalom funkcionalnosti vzpostav-
lja subjektivna samovolja." (Horn, 109)
S tem oba načina podreditve estetskega uporabnemu zadobita ideo-
loški značaj:
"Ne omogočata pogleda v družbeno posredovanje človeka: ta se na-
mreč ne zgubi çopolnoma v družbi, torej v njemu odrejeni vlogi,
niti ni v çolozaju, da bi se brez ostanka prilagodil določenemu
zasnutku, četudi je njegovo merilo še tako diferencirana fanta-
zija posameznika." (Horn, str. 109)
Pri Hornu gre torej za preinterpretacijo klasičnega diskurza o
arhitekturi, ki je živel od antagonizma med "estetskim" in "upo-
rabnim" v antagonizme namenske racionalnosti tehničnega obvla-
dovanja narave, ki razteza svoje ude tudi v "družbeno sfero" in
na fantazijo - ta pa, če je prava - uspe transcendirati obstoje-
če. Človekovi svobodi po Hornu ostane na razpolago tisti delček
njegove osebnosti, ki se ga ne da spraviti v "družbene vloge",
tisti mali košček, o katerem sanja vsak meščanski intelektua-
lec in v katerem lahko sprosti potlačeno fantazijo, ki je le
navidez osvobojena "tujega in groznega", le toliko, da te"tujo-
sti in groznosti" samih ne postavlja pod vprašaj. Gre za meščan-
ski subjekt, subjekt, ki je ujet v svet blagovno-kapitaldclh od-
nosov, vendar od njih profitira, ki ga je strah nepreglednosti
družbenih razmerij, vendar od njih živi.
Tako je od precej obetavnega začetka analize, od zatrjevanja,
da gre pri nasprotju med umetniškim in uporabnim za družbeno po-
sredovani antagonizem ostalo le malo - reinterpretacija, ki z
drugimi kategorijami prezentira isto.
Horn v nadaljevanju prispevka podvrže ideološkokritični analizi
nekatere elemente funkcionalističnega urbanizma. Tu so nekateri
187
rezultati boljši od njegovih teoretskih predpostavk, kar nam se-
veda tudi opredeli meje, do katerih so rezultati "kritike ideo-
logije" produktivni, in kdaj se rezultati zgubljajo v lastnih
protislovjih, slikanju najstev ipd. "Produktivne" nastavke naj-
demo predvsem v kritiki biologizma v funkcionalističnem urbaniz-
mu, njegovega pojmovanja "družbene neposredovanosti" bioloških
potreb in iz tega izhajajoče zahteve, da je z oblikovanjem pro-
stora mogoče neposredno zadovoljevati "čiste" biološke potrebe.
Horn je tudi edini od treh obravnavanih avtorjev, ki poskuša
problem namenske racionalnosti neposredno navezati na racional-
nost kapitalistične družbe (Berndtova in Lorenzer uporabljata
predvsem pojem "meščanska družba" v pomenu politične emancipa-
cije meščanstva).
Horn:
"Prisila, ki stoji za funkcionalizmom, je ekonomske narave: gre
za racionaliziranje, za kvantitativno izboljševanje določenih
relacij sredstvo-namen v pomenu partikularnega maksimiranja do-
bička." (Horn, str. 119)
V navedenem odstavku je opaziti "prelom" s pojmovanjem namenske
racionalnosti kot racionalnosti tehničnega obvladovanja narave.
Sicer pa je za Hornovo analizo vseskozi značilna dvojnost: ko
obravnava arhitekturo, mu namenska racionalnost fungirá kot teh-
nična racionalnost v nasprotju z "umetniškim" oz. "fantazijskim",
pri obravnavi urbanizma pa je opaziti gornji premik v opredelit-
vi namenske racionalnosti.
П£
Vendar Hori^vstopi v analizo anatomije meščanske družbe, zato
profit stopi na mesto tehnike kot tista tuja in grozljiva stvar,
ki stoji nasproti človeškim potrebam.
188
XXX
Če naj sklenem prikaz in analijo "frankfurtskih prispevkov" k
ideološki kritiki funkcionalističnega urbanizma, se je treba
vprašati po dometu te kritike.
Kritika funkcioLalističnega urbanizma kot ideologije prispeva
k analizi njeg<"re družbene pogojenosti, kolikor razkrinkava
njegovo samorazumevanje in pokaže, da je "nekaj drugega" kot si
sam predstavlja« To pa je tudi vse. Kaj ta urbanizem dejansko
je? ostaja neodgovorjeno vprašanje "kritike ideologije".
Iz tega izhaja tudi pomanjkljiva opredelitev urbanizma neke do-
be kot funkcionalističnega urbanizma. Nikdar namreč ni jasno,
kdaj je urbanizem "funkcionalen" in kdaj pa prestopi meje in po-
stane "funkcionalističen", Posplošeno rečeno, urbanizem vsake
dobe je bil funkcionalen glede na njegovo družbeno-ekonomsko os-
novo in torej sam moment "funkcioniranja" ne more nastopati kot
kriterij razlikovanja med različnimi urbanizmi.
Pojem funkcionalističnega urbanizma opravičuje dejstvo, ki ga
avtorji niso eksplicite tematizirali, namreč v njegovem razstav-
ljalnem postopku po zgledu naravoslovnih znanosti, Funkcionali-
stični urbanizem kot utelešenje principov blagovnokapitalske
družbe na določeni stopnji razvoja na področju gradnje in orga-
nizacije prostora poskuša razstaviti celoto družbenega življe-
nja ne elemental ie funkcije ter s tem v prostoru izraža in kodi-
ficira ločevanjs produkcije, menjave, delitve in potrošnje na
posamezne (navidezno) ločene družbene sfere.
Naslednji problem, ki ga "kritika ideologije" ni bila sposobna
zadovoljivo rešiti, je vprašanje razmerja med "prostorsko" in
"družbeno" obliko, tj. vprašanje načina funkcioniranja družbe
v prostoru. Kritika ideologije rešuje problem z golim "ujemanjem"
oz, "korespondenco" med prostorsko in družbeno obliko, S tem pro-
189
štoru pripisujejo, da se pasivno in naknadno prilagaja "demon-
ski" tehniki in namensko racionalni družbi. V nasprotju s tem
mnenjem menim, da je prostorska forma notranji sestavni del druž-
bene oblike, kar bom poskušal pokazati v nadaljevanju ob prika-
zu zgodovinsko-materialističnih prispevkov k analizi mesta oz.
urbanega.
II. PRISPEVKI K ZGODOVINSKO-MATERIALISTIČNI KONCEPTUALIZACIJI
MESTA - MESTO KOT MEDIJ IZKORIŠČANJA
S posrednimi odgovori na izjave frankfurtskih sociologov in so-
cialnih psihologov o "krizi modernega urbanizma", je bil leta
1971 natisnjen zbornik socioloških esejev z naslovom "Kapitali-
stični urbanizem" (22)
Skupna značilnost vseh prispevkov je konceptualizacija urbane
problematike (razvoj mest, zemljiška politika, stanovanjska grad-
nja, promet, urbanistična zakonodaja, arhitekturne ideologije...)
z vidika mesta in organizacije mestnega življenja kot prizoriš-
ča in rezultata razrednega boja. Tako Hans G. Helms v uvodnem
tekstu zapiše:
"Zgodovinsko razvito evropsko mesto je produkt družbene delitve
dela, razrednega gospostva, razredne borbe." (Helms, str. 5)
Urednika v spremni besedi opredelita namen zbornika in tudi po-
jasnita vzroke njegovega nastanka. Analiza mesta kot medija iz-
koriščanja je namenjena predvsem zoper meščansko in malomeščan-
sko misel, ki se upira spoznanju mesta kot prizorišča razredne-
ga boja in razrednega gospostva:
"Kajti to spoznanje zahteva kritično refleksijo monopolističnega
produkcijskega načina v meščanski kapitalistični družbi, ki je
osnova eksistence bour^isa in pettit bour^bisa. To spoznanje
zahteva samokritiko, to pa v praksi pomeni: racionalizacijo last-
nega razrednega položaja in z njim zvezanih razrednih privilegi-
jev /.../, ne pa zgolj verbalno borbo zoper lastni razred, tem-
190
več revolucionarno dejanje zoper razredno družbo."(Spremna bese-
da, str. 201)
Nezadovoljstvo meščana in malomeščana z modernim urbanizmom,
pravita Helms in Janssen, ne zahteva nobenih političnih dejanj
in se steka v diskusije o predmetih in razmerjih, katerih polit-
ekonomske osnove ostanejo nedotaknjene. (Spremna beseda, str.
201)
Če se po eni strani bohoti "nezadovoljstvo z mestom", pa se po
drugi strani diskusije znotraj planerskih krogov nanašajo pred-
vsem na kriterije, metode in tehnike planiranja, ki "grozijo,
da bodo odstranile vsak pogled v kapitalistične instance odloča-
nja in njihova merila." (Spremna beseda, str. 202)
Tako se poskus zgodovinsko-materialistične analize urbanega fe-
nomena in kritike urbanih ideologij (ki seveda sodijo v okvir
urbanega fenomena samega) uveljavlja kot kritični odgovor na
"nezadovoljstvo z mestom" frankfurtskih sociologov in socialnih
psihologov in kot poskus zgodovinsko-materialistične analize teh-
nokratskega urbanističnega planiranja v visoko razvitem kapita-
lizmu. "Katastrofalno stanje" sodobnih mest je tretji razlog lo-
tevanja "kritično-historične analize".
Urednika poudarjata, da sta skušala zbrati prispevke, ki anali-
zirajo predvsem "vpliv kapitalističnih interesov v urbanistič-
nem planiranju." Kot kriterij izbire tekstov jima je ostala
zgolj negativna definicija: "Izogniti se vsem poznanim potem,
ki vodijo mimo problema." (Spremna beseda, str. 203)
Osrednji tekst v zborniku predstavlja prispevek Hansa G. Helmsa
"Mesto - medij izkoriščanja; historične perspektive urbanizma"
(glej opombo 22), v katerem zasledimo enega od prvih poskusov
zgodovinsko-materialistične konceptualizacije mesta oz. urbane-
ga.
191
Helms opredeljuje sodobna mesta kot produkte delitve dela, pogo-
jene s procesom industrializacije, v kar jih je prisilila kapi-
talistična eksploatacija in meščansko gospostvo. Helms poudarja,
da to velja tudi za mesta, v katerih so revolucionarno spremeni-
li razredna razmerja - torej tudi za mesta tako imenovanih socia-
lističnih družb* (Helms, str, 5)
Mesta kot produkti delitve dela pripadajo pogojem monokapitali-
stičnega imperializma s tem, da so elementi in nosilci kapitali-
stičnega gospostva. Glede na njihovo funkcijo medijev kapitali-
stičnega gospostva, so mesta vedno znova podvržena preoblikova-
nju - pač glede na spremembe v delitvi dela - ne da bi bila pri-
zadeta njihova gospostvena ureditev. (Helms, str, 6)
Helms pripisuje mestom tri funkcije pri posredovanju kapitali-
stičnega gospostva:
1,	Moderna mestna zasnova prostorsko segregira različne razrede
v različna stanovanjska območja, ki ustrezajo družbenemu po-
ložaju vsakega razreda.
"... Moderna mestna zasnova ločuje družbene razrede, odreja
delavce in male nameščence v najemniške kasarne, vrstne hiše
in socialna stanovanja, srednje, povzdignjene skupine prejš-
njega malomeščanstvaj zdaj sekundarnega delavskega razreda
v, z gradbenimi stroski normirane enostanovanjske hiše in
bungalove, vladajoči razred in njihove vodilne - od spodaj
v buržoazijo povdignjene reprezentante -, oblastniške vrhove,
top managerje in mnenje ustvarjajoče konceptivne ideologe v
skoraj zmeraj, pred vsiljivimi očmi ograjene četrti vil in
graščinske idile," (Helms, str, 6-7)
2,	Prostorski (stanovanjski) segregaciji različnih družbenih
razredov ustreza tudi delitev mesta po funkcijah,
"Tako moderna mestna zasnova ločuje javno sfero dela, politi-
ke in trgovine od privatne sfere stanovanja in ločuje še
sfero produkcije in potrošnje," (Helms, str, 7)
3,Mesto	pa z ločevalnimi mehanizmi še ni izčrpalo svojih nalog
192
v okviru kapitalističnega gospostva. Če bi mestna zasnova os-
tala samo pri tem, bi mesto razpadlo na množico posameznikov,
ki niso med seboj v nikakršnih odnosih. Mesto mora v repre-
sivni obliki povezati izkoriščevalske delovne (produkcijske)
in potrošniške sisteme. Mestna zasnova mora:
"... razcep?¿enim družbenim komunikacijam posameznih indivi-
duov ustvari iti nove komunikacijske poti, vendar komunikacij-
ske poti tax.äne vrste, da so vanje vpisane izkoriščevalske
zahteve vladajočega razreda. Zato so komunikacijske poti
striktne, normirane, često statistično kontrolirane." (Helms,
str. ?)
Tako mesto, po Helmsu, obvladujeta dve vrsti zahtev: po eni stra-
ni mora ločevati in prostorsko segregirati neenakosti, po drugi
strani pa mora te neenakosti postaviti v prisilne in kontrolira-
ne odnose. Tako je mesto postalo "čista transportna zasnova " t
"Posamezni invididuum, kolikor je Član enega izmed obvladovanih
delavskih razredov (dveh zato, ker je Helms vpeljal pojem "se-
kundarnega delavskega razreda", ki ga pa v tem prispevku ne eks-
plicira - P.G.), je moral prevzeti, ne da bi to hotel, pasivno
vlogo blaga: je najpomembnejši predmet transporta, človeško ko-
sovno blago." (Helms, str. 7)
Helms v nadaljevanju svoje analize posveti precejšnjo pozornost
razvoju transporta, najprej železnice, zatem razvoju individual-
nega avtomobilskega transporta. Tu podaja vrsto izvrstnih za-
pažanj, predvsem o razmerju med individualnim avtomobilskim pro-
metom in načinom moderne gradnje mest. Nujna cirkulacija med de-
lovnim mestom, i tanovanjem, nakupovalnimi območji prisiljuje de-
lavca, da del svoje mezde in prostega časa porabi za transport,
kar je v interesu vladajočega razreda. Hkrati pa se urbanizem
zgublja v lastnih protislovjih:
"Relacija med ekonomsko nujnim transportom in z nerazumnim urbs^-
nizmom producirano potrebo po prevažanju lastne osebe je naras-
la v circulus vitiosus, iz katerega tudi racionalno misleči ur-
banist ne najde izhoda. Urbanizem je namreč prilagojen neracio-
193
nalnemu individualnemu transportnemu sredstvu, ne pa osebni av-
to racionalnim mestnih zahtevam." (Helms, str. 10)
Izhod iz "prometne krize" (ki je nasploh priznana kot eden od
najpomembnejših elementov "kriza nesta") ni odvisen zgolj od
urbanističnih ukrepov, temveč od "Politične (?) spremembe pro-
dukcijskih in transportnih razmer." Helms izhaja iz položaja
avtomobilske industrije v narodnem gospodarstvu in poudarja, da
bi opuščanje proizvodnje osebnih avtomobilov pomenilo gospodar-
sko krizo. Poleg tega opozarja, da so mesta grajena po meri o-
sebnega avtomobila, ki je postal nujnost za vsakodnevno premago-
vanje čedalje večjih razdalj med delovnim mestom, stanovanjem
in drugimi institucijami, saj znotraj kapitalističnega gospodar-
stva ni možna radikalna prezidava mest, še posebej, če je usmer-
jena zoper interese uvrednotenja kapitala. Pomen osebnega avto-
mobila utemeljuje tudi dejstvo:
"da avto ni zgolj transportno sredstvo, temveč istočasno tudi
statusni simbol in da pomeni temelj navadnemu človeku dostopne
privatne lastnine. Tako postane avto izkoriščevalni instrument
vladajočega razreda." (Helms, str. 11)
Helms v nadaljevanju analize dokazuje, kako je mesto postalo
en sam velik transportni sistem , ki povezuje posamezne prostor-
sko ločene in diferencirane funkcije. Kot bistveni obrat v pri-
merjavi s predindustrijskim urbanizmom navaja obrnjeno razmerje
med hišami in cestnimi površinami. Ceste so v modernem mestu
postale primarne, stavbe pa sekundarne. (Helms, str. 11)
Pustimo sedaj analizo značilnosti individualnega avtomobilskega
transporta in načina gradnje mest in se vrnimo k Helmsovi opre-
delitvi modernega (kapitalističnega) mesta.
Tu moramo podati nekaj pripomb, kajti zdi se, da Helmsu vendar-
le ne uspe natančno opredeliti neke prostorske forme v kontek-
stu dosežene zgodovinske stopnje družbene reprodukcije.
194
Trditev, da so mesta "produkti delitve dela", ne zariše speci-
fične razlike med kapitalističnim in predkapitalističnim mestom,
kajti mesta so bila že od prvih zametkov produkt delitve dela
in osamosvajanja sfere menjave od sfere agrarne in obrtne proiz-
vodnje.
Prav tako ne zariše razlike trditev, da kapitalistična mesta
prostorsko segregirajo različne družbene razrede. Celo nasprot-
no: prostorska segregacija različnih razredov, rasnih in etnič-
nih skupin je bila dosledneje in "brez ostanka" izvedena pred
nastopom razvite "blagovno-kapitalske" produkcije.
Tudi zagotavljanje, da so mesta "produkti kapitalističnega go-
spostva", "elementi in nosilci kapitalističnega gospostva", "me-
diji kapitalističnega gospostva", sicer popolnoma razpustijo
neko obliko prostorske organizacije družbe v principe te organi-
zacije, vendar pustijo vlogo prostorske forme neopredeljeno.
Mestna forma tako nehote postaja neka prostorska oblika v ka-
tero se s slepo silo udejanja kapitalistični produkcijski način.
Pozitivna pozicija tega stališča glede na klasične urbane ideo-
logije je prav gotovo v tem, da pojmuje prostorsko obliko orga-
nizacije družbe v kontekstu družbe v celoti in njenih zakonito-
sti, ki jo obvladujejo.
Vendar mesto ni zgolj pasivna forma, v katero se udejanja ka-
pitalistični produkcijski način, če k blagovno-kapitalskemu na-
činu spadajo tudi njegovi pogoji, potem je mesto tudi produktiv-
na sila kapitalističnega gospodarstva. Členitev mesta na avto-
nomne in homogene funkcije ni samo rezultat blagovno-kapitalsko-
ga produkcijskega načina, temveč temu načinu omogoča kar najbolj
tekoče funkcioniranje. In naprej: protislovja, v katera se za-
pleta sodobni urbanizem ("kriza mesta") niso samo odsev proti-
slovij in nasprotij blagovno-kapitalske produkcije, temveč jih
bistveno skonstituirajo. Šele prostorska forma nekega družbene-
ga produkcijskega načina (produkcija, delitev, menjava, potroš-
195
nja) temu načinu sploh omogoča funkcioniranje.
V	tem kontekstu se zdi zelo produktivno pojmovanje mesta kot lo-
čevanja med sfero produkcije in sfero konzuma, ki pa je v nada-
ljevanju ni podrobneje razvil. Analiza, kako se skozi me3tc iz-
ražajo in se eokonstituirajo nasprotja med različnimi sferami
družbene reprodukcije (proizvodnja, delitev, menjava, potrošnja)
bi specificirala tudi element prostorske organizacije blagovno-
-kapitalskega produkcijskega procesa (23)
V	nadaljevanju svojega prispevka Helms obravnava pomen moderne
mestne zasnove za ločevanje na delovni in prosti čas. Poudarja,
da ne gre samo za to, da se z ločevanjem posameznih mestnih funk-
cij (delo, stanovanje, rekreacija, promet) vzpostavlja tudi lo-
čevanje med sfero dela in sfero konsuma. Moderna mestna zasnova
tako omogoča posamezniku, da vzdržuje razcepljeno zavest:
"Razcepljena zavest omogoča in prisiljuje posameznika, da se nje-
gova poklicna prepričanja in miselni modeli razlikujejo od nje-
govega privatnega mnenja kot da bi pripadala dvema različnima
človekoma." (Helms, str. 16)
Moderna mestna zasnova torej vzdržuje iluzijo. da je sfera dela
dejansko« ne pa samo prostorsko oddaljena od sfere stanovanja,
čeprav je sfera stanovanja (stanovanjsko območje, kvaliteta sta-
novanja, stanovanjski položaj) bistveno različna glede na druž-
beni položaj posameznika. Od tega je namreč odvisno, ali se bo
posameznik "umaknil" v socialno stanovanje ali pa v predmestno
vilo. Prav iz ločevanja sfere dela od sfere konzuma (reprodukci-
je, stanovanja) je očitno kakšno vlogo ima mestna zasnova v ob-
stoječem produkcijskem načinu: bistveno ga sokonstituira s tem,
da posamezniku omogoči "umik" v stanovanje in s tem sublimira
konflikt in hierarhijo na delovnem mestu.
Helms v nadaljevanju analizira razvoj urbanističnih koncepcij,
kakor so se razvile v procesu dominacije kapitalističnega gospo-
196
stva (npr, Hausmannova prenova Pariza), podvrže kritiki nekate-
re urbane ideologe (Lewis Mumford) in sklene z "ideološko funk-
cijo" moderne mestne zasnove:
"Videz privatnosti zapira posameznemu pripadniku delavskega raz-
reda pot v kolektiv njegovega razreda, ki predstavlja instrument
osvoboditve izpod kapitalističnega izkoriščanja." (Helms, str.
35)
Helms torej spiegleda in razkrinka ideološki značaj razcepa me-
sta na posamezne funkcije, ki razcepijajo posameznika na vloge
in ki, prav zaradi prostorske in časovne ločenosti vstopanja va-
nje, ustvarjajo videz kot druga, kot da so od druge neodvisne.
Vendar pa, gledano iz današnjih razmer, končuje skoraj tako ré-
signât ivno kot frankfurtski teoretiki:
"Razredno zavestnemu kolektivu graditi adekvatno mesto pomeni
osvobajati." (Helms, str. 35)
Danes lahko ta izjava zveni za zahodnonemške razmere zgolj kot
cinični obrat: ta razredno zavestni kolektiv je samo buržoazija
ki si že vseskozi gradi mesto, ki ustreza njej.
Urbanizem ne more nadomestiti socialne revolucije, kajti gradnja
mesta za razredno zavestni kolektiv takšen kolektiv predpostav-
lja, ne pa vzpostavlja. V kolikšni meri lahko "kriza mesta" oz.
spoznanje o "mestu kot mediju izkoriščanja" prispeva k formira-
nju razredne zavesti, je vprašanje, na katerega lahko odgovori
skrbna analiza tako imenovanih "mestnih gibanj".
Pritrditi je trjla Helmsu, kolikor meni, da urbanizem in arhi-
tektura ne smeta kapitulirati pred zahtevami vladajočega razre-
da, kajti njene naloge pri spreminjanju obstoječih družbenih
razmerij in njim ustrezajočih prostorskih form niso nič večje
in nič manjše kot naloge na drugih področjih.
197
XXX
Pomemben prispevek k zgodovinsko-materialistični konceptualiza-
ciji urbanizma in mestnega razvoja prinaša tudi zbornik, ki ga
je uredil Joachim Ketsch z naslovom Arhitektura in urbanizem v
20. stoletju. (24) V njem je poleg uvodnika Joachima Petscha,
v katerem opravi zgodovinsko-materialistiČno analizo nemške ar-
hitekture in umetnostnozgodovinskega raziskovanja nemške povoj-
ne arhitekture, pomemben tudi prispevek Jörga C. Kirschenmanna
ПК prezidavi mest". Teksta ne nameravam podrobneje obravnavati,
ker je že bil objavljen v Časopisu za kritiko znanosti (25), o-
mejil se bom na nekaj najpomembnejših "inovacij", ki jih je
tekst uvedel.
Kirschenmann analizira vpliv nenehno se spreminjajočih pogojev
uvrednotenja kapitala na politiko mestne rasti. Tudi on navaja
kot bistveno značilnost modernega mestnega razvoja razpadanje
na posamezna homogena in prostorsko izolirana področja, kot so
stanovanje, produciranje, upravljanje, potrošnja in spreminja-
nje "individualnih in družbenih nujnosti v gole planske količi-
ne." (KPM, str. 118)
Osnovna Kirschenmannova ugotovitev je, da se današnja mesta ne
"odlikujejo" predvsem po neki konstantni podobi, kot je bilo to
značilno za predkapitalistična mesta, temveč jih lahko razpozna-
mo po načinu in obsegu gradbenega spreminjanja (prezidave).
"Načelne prezidave ni mogoče več prikriti. /.../ Navadili smo
se, da so se srednje velika mesta in velemesta spremenila v stal-
na gradbišča. /.../ Spreminjanje teh mest se ne ravna po indivi-
dualnih željah in potrebah prebivalcev mest, temveč v bistvu po
kriterijih uvrednotenja kapitala." (KPM, str. 119)
Namen teh prezidav je v stalnem obnavljanju in če je le mogoče,
v stalnem izboljševanju pogojev za profitabilno uvrednotenje.
V nadaljevanju avtor analizira značilnosti prezidave mestnih je-
198
der, ki je njihov končni cilj sprememba mestnega jedra v "eno
samo veliko veleblagovnico". Analizira tudi značilnosti gradnje
prefirenih območij mesta, kamor proces uvrednotenja gradbene
substance izrinja stanovalce.
Kirschenmann izpostavi v svojem tekstu tudi protislovje med ne-
nehno spreminjajočimi se pogoji uvrednotenja kapitala, ki zahte-
vajo tudi spremembe prostorske zasnove mesta, in med že obstoje-
čo mestno zasnovo, ki jo je, ko je enkrat zgrajena, težko spre-
minjati. Nepredvidljivost uvrednotenja kapitala zato namesto
trdnih gradbenih form, v katerih je enkrat za vselej "zafiksiraf-
na" njihova namembnost, zahteva gradbeno-tehnično fleksibilnost
in variabilnost poslopij.
"Uporabnost poslopij za različne namene zahteva na eni strani
nespecialne gradbene rešitve, kar zadeva nosilno konstrukcijo
in s tem tudi v bistvu podobo nekega poslopja, na drugi strani
pa od tega neodvisno specialno možnost spreminjanja notranjosti
poslopja, kar zadeva notranje stene in dele zgradbe." (KPM, str.
128-9)
Gre torej za zahtevo po nevtralnosti forme glede na izrabo in
lokacijo, torej za zahtevo, na katero arhitektura, ki se razume
kot "umetnost", ne pa zgolj kot "tehnologija" le težko pristaja,
kajti s tem zgublja možnost "enkratnega zapisa v prostor" in po-
staja tako kot vse dejavnosti, ki so vpete v kapitalsko produk-
cijo, normirana, poljubno spremenljiva, kosovna. Zgradba, ki jo
je mogoče takoj postaviti in tudi razmontirati, ko niso več po-
dani pogoji za njeno uvrednotenje, je vzor za takšno gradnjo.
Protislovje med načinom gradnje, ki je vpeto v zahteve masovne
in standardizirane produkcije, in zahtevo po "oblikovanju pros-
tora" je značilno za vso moderno arhitekturo in le skozi tako
zastavljeno vprašanje je možno pojasniti konflikt med "namenskim"
in "estetskim", ob katerem eo izgubljali glave frankfurtski teo-
retiki. Arhitekturna produkcija se namreč sama ravna po zahte-
vah uvrednotenja kapitala in da zato izhoda iz arhitekturnega
199
funkcionalizma ni mogoče doseči z nadomestit ivi j o " transcend ira^-
joče estetike", temveč s preseganjem blagovno-kapitalskega na-
čina produkcije.
V tem kontekstu se izkaže, da so arnitekturne in urbanistične
zasnove, ki v sebi reflektirajo protislovje vpetosti v blagovno-
-kapitalsko produkcijo, daleč bolj progresivne kot pa "resigni-
rano tarnanje o namenski racionalnosti". (26)
Kirschenmann v nadaljevanju eksplicira zahtevo po fleksibilnos-
ti, nevtralnosti in razstavljivosti gradnje na elementarne dele:
"Gradbeno-tehnična prilagodljivost s koordinacijo in elementira-
njem gradbenih elementov se ne splača samo po izgotovitvi ali
pri drugačnem sekundarnem izkoriščanju stavbe, temveč brez veli-
kih stroškov omogoča tudi reakcijo na vsakokratni položaj povpra-
ševanja, na izkoriščanje, ki 40 vselitve še ni določeno, na ne-
znanega kupca ali najemnika. Sele gradbeni sistemi, ki so nev-
tralni glede na lokacijo in uporabo dovoljujejo produkcijo grad-
benih elementov neodvisno od poslopja in naročil." (KPM, str.
129)
Zasluga Kirschenm&nna ni samo to, da je pokazal, kako se spre-
membe v načinu gradnje odzivajo spremembam in pogojem uvrednote-
nja kapitala, temveč je tudi pokazal, da produkcijo prostora
sémo obvladujejo iste zakonitosti. Torej območje mesta in urba-
nizma ni sfera, ki je nanjo "od zunaj" vplivajo s splošnimi po-
goji blagovno-kapitalskega načina produkcije na določeni stop-
nji tehničnega razvoja (mesto kot forma, v kateri se udejanja
neka oblika produkcije), temveč je urbanizem sâm proces a) zago-
tavljanja pogojev uvrednotenja kapitala (med seboj različnih,
tudi nasprotujočih se kapitalov) in b) ki je kot proces gradnje
tudi sam proces uvrednotenja kapitala.
S tem sem zaključil oris in komentar dveh poskusov zgodovinsko-
materialistične konceptualizacije mesta oz. urbanega. Značilno
za oba je, da obravnavata mesto v sferi politične ekonomije,
vendar pa ostajata fragmentarna, in bolj odgovor različnim
200
"urbanim ideologom".
V nadaljevanju bom poskušal tematizirati še zahodnonemško mar-
ksistično kritiko "teoretske refleksije mesta" - meščansko urba-
no sociologijo.
III. "SOCIOLOG"JA IN URBANIZEM" - KRITIKA "PRENOSA" SOCIOLOŠKIH
SPOZNANJ URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
Kakor poroča Kirschenmann (27), se je v Zvezni republiki Nemči-
ji v zadnjih letih pojavila cela vrsta publikacij "katerih na-
slovi se sestoje iz pisane mešanice urbane sociologije in urba-
nizma." (SBS, str. 156)
Za velik del urbane sociologije oz. sociologije urbanizma je zna-
čilna odsotnost lastne teoretske osnove, saj razen "splošne kon-
trapozicije, ki izhaja iz odklanjanja teoretskih prispevkov in
izsledkov empiričnega raziskovanja iz območja 'sociologije lo-
kalnih skupnosti*" (SBS, str. 156) nima izdelane teorije mesta
oz. urbanizma.
Takšna sociologija, pravi Kirschenmann, "je na predznanstvenem
nivoju in v vseh potezah uživa svobodo norca." (SBS, str. 156)
Ponujajo jo kot atrakcijo na arhitekturnih prireditvah, kjer so-
ciologi hranijo urbaniste s poljubnimi neobveznostmi. Arhitekti,
sémi nekritični in znandtveno nereflektirani, sprejemajo te slav-
nostne govore, r.»r se le v omejenem obsegu, če se sploh, zaveda-
jo problematike, ki jo ti slavnostni govori načenjajo.
Urbana sociologija oz. sociologija urbanizma se v največji meri
konstituira z zahtevo po uporabnosti njenih "znanstvenih rezul-
tatov" v prostorskem (urbanističnem in regionalnem) načrtovanju.
Poglavitni razlog uvajanja sociologije v urbanistično načrtova-
nje vidijo predvsem v dejstvu, da družbeni odnosi niso "neposred-
no razvidni", da je področje urbanizma, se pravi prostorskega
201
reguliranja človeške dejavnosti "komplicirana tvorba", in konč-
no tudi v zahtevi po "participaciji pri planiranju", pri čemer
naj bi sociologija prevzela vlogo prevajanja zahtev, interesov,
potreb in želja v planske kategorije.
Na ravni "zahteve" po sodelovanju v urbanističnem načrtovanju
postane sociologija "odrešilna sila", ki naj bi preprečila pla-
niranje "mimo človeških potreb". Na ravni praktičnega sodelova-
nja "motijo" to "mistično razmerje" arhitektov do sociologov
znanstveni rezultati praktično usmerjene sociologije, ki so de-
loma "banalni, deloma pa irelevantni za urbanizem".
Konkretneje rečeno: gre za "znanstvene rezultate" sociološke ana-
lize, ki jih ni moč "prenesti" v urbanistično načrtovanje, ker
so "nevtralni" glede na takšno ali drugačno urbanistično koncep-
cijo, torej po Lorenzerju delujejo kot "socialna montaža" na na-
menskoracionalno koncepcijo sodobnega urbanizma.
Kritika teoretskih in metodoloških koncepcij nemške urbane so-
ciologije, kakor jo zastopajo njeni najpomembnejši predstavniki
(28), se je razvila prav ob problemu ^prenosa" (Umsetzung) socio-
loških "znanstvenih rezultatov" v urbanist-ično načrtovanje.
V nadaljevanju bom skušal povzeti in oceniti nekatere očitke,
ki jih marksistično usmerjeni sociologi (zgodovinsko-materiali-
stični pristop in "kritična teorija družbe") naslavljajo klasič-
ni urbani sociologiji.
1.	Urbana sociologija si ni "na jasnem glede lastnega objekta
proučevanja. Gre za kritiko "teoretskega objekta" (teorije
mesta oz. urbanega) in "realnega objekta" (mesta oz. urbane-
ga) klasične urbane sociologije.
2.	Sociološki diskurz ni uspel integrirati prostorske forme v
svoj analitični koncept, zato se mu prostorska forma priksr-
zuje kot nekaj zunanjega, kar je samo v korespondenci z druž-
202
benim, ne sokonstituira pa sâmega polja.
3. Socialno-tehnološka usmerjenost urbane sociologije, ki se ra-
zume kot "vrednotno nevtralna znanost", postavlja to sociolo-
gijo v službo vladajočega razreda.
Ad 1.
Kritiko teoretskega objekta urbane sociologije sta najbolj dos-
ledno razvila Hartmunt Hfiusermann in Walter Siebel. (29) Ugotav-
ljata, da pravzaprav lahko govorimo o dveh urbanih sociologijah:
o družbeno-teoretsko usmerjeni urbani sociologiji mesta in o so-
ciologiji, ki se ukvarja z zbiranjem informacij za potrebe mest-
ne uprave. (TzS, str. 484)
Razcvet urbane sociologije ni povzročil družbeno-teoretični in-
teres, temveč njeno navezovanje na probleme urbanističnega na-
črtovanja. Ta sociologija - avtorja se pridružujeta Bernhardu
Schfifersu, ki meni, da je boljša oznaka za to usmeritev socio-
logija urbanističnega načrtovanja - je usmerjena v produkcijo
uporabnih izsledkov za potrebe planirajoče uprave. Intervenira
povsod, kjer se na področju mesta pojavi "krizni razvoj". In
prav ta preveč prostovoljna služnost planirajoči upravi je ena
izmed bistvenih vzrokov za disparatnost, banalnost, neteoret-
skost in apolitičnost urbane sociologije. Neteoretskost in ba-
nalnost takšne sociologije izhaja tudi iz upadanja usmerjeval-
ne zmožnosti politično-administrativnega sistema, kar vodi k
temu, da je planirajoča uprava prisiljena le k kratkoročnim in-
tervencijam in se omejuje zgolj na funkcijo "gašenja požara".
Zato je tudi polje sociološkega proučevanja "kriznih manife-
stacij" mestnega razvoja zelo ozko opredeljeno. (TzS, str.485)
V nadaljevanju avtorja analizirata vprašanje predmeta urbane
sociologije. Pravita, da potrebe politične administracije po
socialno-znanstvenih informacijah sicer zaposlujejo sociologe,
ne ustvarja pa predmeta urbane sociologije. Prav pri vprašanju
203
predmeta ("realnega objekta analize") se ta sociologija bistve-
no razlikuje od drugih posebnih ("Bindestrich-soziologien") so-
ciologi j, Namreč:
"Razkroj z razlikami v produkciji in nadgracmji oz-nac^ne^a pro-
tislovja med mestom in podeželjem povzroči, da se urbana socio-
logija ne more več sklicevati na neko socialno dejstvo (mesto)
kot na lasten predmet, ki jo konstituira tako kot ostale socio-
logi je- z- veza jem." (TzS, str. 485)
Pri obeh avtorjih je očiten vpliv znanega špansko-francoskega
sociologa Manuela Castellsa, ki je v svojem tekstu "Is there
an Urban Sociology" (30) analiziral članek Louisa Wirtha "Urba-
nism as a Way of Life" (31)» s katerim je bila za naslednjih
trideset let utemeljena urbana sociologija. Bistvena napaka Lo-
uisa Wirtha - in s tem vse meščanske urbane sociologije - je
po Castellsu v dejstvu, da obravnava mesto kot "neodvisno varia-
blo", da torej že same fizične značilnosti mesta (po Wirthu: go-
stota, velikost, heterogenost) opredeljujejo "mestno obnašanje",
ki ga Wirth imenuje "urbanizem kot način življenja". Pojem "ur-
banizem kot način življenja" je striktno ideološki, saj v resni-
ci ne gre za obnašanje, ki je pogojeno z "mestno kulturo", tem-
več z značilnostmi blagovno-kapitalske družbe, katere prostorska
oblika je mestna naselitev.
Hausermann in Siebel dopolnjujeta Castellsovo kritiko:
"Najmanj, kar drži. je dejstvo, da gostota in velikost nista
družbeni kategoriji, in poskus, da bi družbene fenomene razlaga- ^
li z nedružbenimi kategorijami, mora pripeljati do ideoloških
konstrukcij, v katerih je mesto odgovorno za prostorsko razdeli-
tev socialnih skupin in za politične in socialne konsekvence
kapitalistično organizirane industrializacije, namesto, da bi
mestne strukture sftme prišteli k tem konsekvencam." (TzS, str.
486)
Poudariti moramo, da tako pri Castellsu kot tudi pri HSuserman-
nu in Sieblu radikalna kritika predmeta urbane sociologije - tj.
kritika koncepcije mesta kot "neodvisne variable", - še ne pome-
204
ni tudi konca te sociologije. Nasprotno: šele skozi radikalno
zanikanje tradicionalnega predmeta urbane sociologije se vzpo-
stavlja njena dejanska možnost raziskovanja in delovanja.
Ogla jiro si, kako si avtorj* nastavljata problem "prasegc predme-
ta" urbare sociologije:
"Kako teoreticr:- zasnovati omejitev raziskovalnega interesa na
izsek družbene iejanskosti, je sicer problem vsake sociologije
z vezajem. Vendar se ta problem pri sociologiji mesta ne zastav-
lja samo preprosto ostreje, temveč načelno drugače. Družina, in-
dustrijski obrat, izobraževalni sistem so v sebi izdiferencira-
ne družbene institucije, ki jih označujejo posebne vloge in si-
stemi norm. Problem utemeljitve sociologije mesta v nasprotju
s tem ne tiči v postavitvi predmeta v splošnih družbenih poveza-
vah. Zanjo v tem smislu ni problema posredovanja, ker nima druž-
beno, temveč samo prostorsko izdiferencirani predmet." (TzS, str.
Avtorja nakazujeta možnost izteka klasične urbane sociologije
v teorijo "družbeno-prostorskih" razmerij (zaradi pomanjkanja
"ustreznejših, naj obvelja ta pojem), kar pomeni,da je predmet
takšne teorije "družbena totalnost" v njenih prostorskih (naj-
pogosteje že proizvedenih) dimenzijah. "Prostorska dimenzija"
(forma) nima več funkcije zunanjega določila "urbane družbe",
temveč je takšna ali drugačna prostorska forma (skupaj s struk-
turo) že vedno družben produkt, v katerem se manifestirajo obli-
ke družbenega občevanja.
Medtem, ko sta HiTussermann in Siebel razvila predvsem kritiko
tradicionalnega predmeta urbane sociologije, pa Eckhart Bauer
(32) razvija predvsem kritiko njenih spoznavno-teoretskih teme-
ljev.
Bauer, pri katerem opazimo vpliv Habermasove "hermenevtičnokomu-
nikacijske znanosti", podobno kot frankfurtski socialni psiholo-
gi in sociologi izhaja iz predpostavke tehnokratskega urbanizma:
205
"Urbanistično planiranje si še danes v veliki meri prizadeva za
tehnične in formalnoarhitekturne "neoporečne" rešitve, torej
poskuša številna območja človeškega življenja konkretizirati po
pravilih tehnične racionalnosti. /.../ Ta racionalnost proizva-
ja iracionalnost, kolikor družbena razmerja tolmači in ureja s
tehničnimi kategorijami in metodami." (HdS, str. 9)
V teh razmerah bi naj bila naloga sociologije, še posebej pa so-
ciologije lokalnih skupnosti in urbane sociologije, omajati eno-
dimenzionalnost urbanističnega načrtovanja, razkriti iracional-
nost in konkretizirati z drugim pojmom racionalnosti, ki je iz-
veden iz historično-družbenih procesov. (HdS, str. 9)
Vendar se nemška sociologija ne spušča v kritiko urbanističnega
načrtovanja - pa tudi če se - dejansko pristaja na njegove kate-
gorije. Njen raziskovalni interes je usmerjen predvsem v anali-
zo "funkcioniranja" lokalnih skupnosti. Proučuje predvsem sloje-
vitost, mobilnost, združevanje, poznanstveno in sorodstveno ko-
municiranje in sosedstvo. Večina študij se le bežno dotakne te-
meljne ekonomske struktur^ in gospostvenih odnosov, izhajajočih
iz nje.
Rezultat takšnega postopka je, da je spoznanje takšne sociologi-
je dvakrat okrnjeno: prvič z odsotnostjo analize izvajanja gos-
postvenih odnosov iz temeljne ekonomske strukture in drugič: so-
ciološki "znanstveni rezultati" ostajajo abstraktni in "neobvez-
ni":
"Abstraktni-v pomenu, da jih ni mogoče prenesti v grajeno okolje." -
(HdS, str. 10)	-
Z diskusijo o "problemu prenosa" socioloških znanstvenih rezul-
tatov v kategorije urbanističnega načrtovanja prehajamo k drugi
točki, ki jo je izpostavila marksistična kritika tradicionalne
urbane sociologije, in sicer k dejstvu, da se slednji ni posre-
čilo integrirati prostorske forme v polje sociološke analize.
206
Ad 2.
Preden preidem na prikaz Bauerjeve kritike "problema prenosa",
se mi zdi potrebno izpostaviti njegovo pozicijo, saj le tako
lahko ne le ugotovimo adresanta kritik«», temveč tudi mesto, c
katerega kritika izhaja.
Bauer izhaja iz Habermasovega pojmovanja zgodovinske in naravo-
slovne znanosti:
"Obstaja kvalitativno načelna razlika med spoznavnim postopkom
naravno pogojene in spoznavnim postopkom kulturno pogojene, tj.
družbene, zgodovinske znanosti. /.../ Ce je metodsko razpolaga-
nje z naravo določeno z njenimi lastnimi zakoni, ki jih je moč
v empiričnih pravilnostih precizno posredovati z razstavitvijo
večjih povezav v čedalje manjše enote, pa za družbeno-zgodovii*-
sko znanost velja, da ima njeno spoznanje opraviti z dejavnimi
ljudmi, ki si v skupnem komunikativnem občevanju zagotavljajo
skupno zavest, ki reflektirajo historično postavljene cilje in
zato svoje dejanskosti ne spreminjajo samo glede na tehnične
možnosti, temveč uvrščajo svoje delovanje v označen smisel zgo-
dovine: osvoboditev, in humanizacija človeške eksistence." (HdS
str. 15-16)
Zanikanje načelne enotnosti znanosti in centriranje pozornosti
na "dejavni subjekt", ki si ne glede na objektivno logiko zgodo-
vinskega procesa postavlja smisel zgodovine, sicer lahko preds-
tavlja osnovo za temeljito kritiko tehnokratsko razumljenega
urbanizma, vendar s pripombo, da mu ne more do živega. In to v
tistem njegovem elementu, kjer se obnaša "tehnokratsko", ne gle-
de na voljo dejavnega subjekta.
Delitev na družboslovno in naravoslovno znanost je "upravičena",
kolikor je konstatacija obstoječe znanstvene prakse, ki je kot
sestavni del celotne družbene produkcije vpeta v blagovno-kapi-
talska razmerja ("Religija, družina, morala, znanost, umetnost
itn. so samo posebni načini proizvodnje in spadajo pod njen
splošni zakon". - MEID 1/333), ne pa tudi kot delitev spoznav-
no-teoretskih interesov, pri čemer naravoslovno znanost obravna-
207
vajo kot regulacijo in razpolaganje z naravo, družbeno znanost
pa kot hermeneutično razumevanje "smisla" človeške zgodovine in
medsebojnega občevanja dejavnih subjektov, Bauer pozablja, da
sta način, "kako ljudje obdelujejo naravo" in način, "kako ljud-
je obdelujejo ljudi" (MEID 11,43) dva momenta istegs. ^гссзза -
procesa celotne družbene reprodukcije.
Tako je prav s stališča načelne ločenosti spoznavanja "obdelo-
vanja narave" od spoznavanja "obdelovanja ljudi" možna obravna-
va tehnike kot samodejnega regulativnega mehanizma, ki svoje go-
spostvo nad naravo razširja tudi nad ljudi, in sicer tako, da
vnaša tehnično racionalnost v območje družbenega. Razlika med
Bauerjem in že obravnavanimi "frakfurtskimi teoretiki" je samo
v tem, da je Bauer politično, ne pa tudi z nans tve no-analit sko
bolj radikalen. Poleg tega zadošča samo "pot navzdol", tj, zva-
janje "tehnične racionalnosti" na "racionalnost ekonomske učin-
kovitosti" , kajti tako so pojasnjeni (kvečjemu) "družbeni" teme-
lji tehnike, ne pa tudi, kako tehnika s svojim funkcioniranjem
"strukturira" družbeno polje.
Ob primeru urbanizma se problem zastavlja na naslednji način:
ni dovolj, če priznamo neki urbanizem za izraz "gospostvenih
odnosov" določene družbene epohe tako, da ga opredelimo kot
parcialno sfero, v kateri se uveljavljajo "globalne družbene
zakonitosti". Gre za 1, analizo razvoja produkcije prostora po
zakonitostih blagovno-kapitalske družbe in 2, za analizo, kako
produkcija prostora ustvarja drugim dejavnostim ustrezne pogoje
njihovega uvrednotenja.
Vrnimo se k "problemu prenosa", Bauer pravi, da je "prenos" so-
cioloških rezultatov (sociologije kot emaneipatorične znanosti)
glavni problem, če je naloga kritičnih razmišljanj o urbanizmu
razširiti tehnično racionalnost planerja z "emaneipatorično-zgo-
dovinskim umom". Naj tu navedem še eno kritično pripombo: neri»
zumevanje odnosa med "tehniko" in "družbo" se potrdi še enkrat«
208
Le, ce je družbena posredovanost tehnike dojeta na nivoju gole
konstatacije,je seveda možen nesmisel o "razširitvi" "tehnične
racionalnosti" z "emaneipatoričnim umom". Posledica takšnega
stališča je, da je tehnika "sama na sebi nevtralna", njena funk-
cija je odvisna samo od tega, ali je v službi tehnokrat škili cil
ali pa v službi emane ipat oričnih sil,
Bauer nadaljuje z opredelitvijo urbanizma kot "ambivalentne de-
javnosti" :
"Urbanizem je ambivalenten proces /.../, ker je v svoji temelj-
ni določenosti prirejen potrebam ljudi, njihovi celotni social-
ni in psihični eksistenci, istočasno pa je tudi tehnično določen
metodski postoçek, ki pa ga zopet ne moremo izolirati od člove-
kovih potreb, ceš da je samo instrumentalen," (HdS, str, 58-9)
Ambivalentnost urbanizma pojasni z naslednjim primerom:
"Sestavitev štirih sten je tako tehnični postopek kot tudi dolo-
čitev načina človeške eksistence," (HdS, str, 59)
Tu se izkaže banalnost takšnega razumevanja dvojnosti urbanizma
ki naj "ustreza" človekovim potrebam in "tehnični racionalnosti".
Ne določa tehnični postopek sestavitve štirih sten človeške ek-
sistence, temveč je ta že pred tem določena in, naj si tu dovo-
lim površnost, vprašanje se glasi za pripadnika katerega družbe-
nega razreda se te štiri stene sestavljajo. "Tehnična racional-
nost" v pomenu, v kakršnem jo navaja Bauer - gradbena členitev,
konstrukcijski rečuni, statika, pravilna izbira materiala - ve-
lja tako za stanovanjski silos kot za predmestno vilo. Z Bauer-
jevim pojmovanjem "tehnična racionalnost" - človeške potrebe
lahko opredelimo, kot to delajo socialno-ekološke študije "vpliv
stanovanjskega okolja na socialne razmere" (ločitev, alkoholi-
zem, delikvence ipd.), vendar pa takšna opredelitev ostaja okr-
njena, saj ne pojasnjuje dejstva samega neustreznega stanovanja
- tj. proizvodnje stanovanj za različne družbene razrede.
209
Táko Bauer "tehnični racionalnosti planerja oz. arhitekta" pri-
p isu j e "neustrezna stanovanj", saj planira glede na tehnološke
zakonitosti brez vpogleda v "družbeno-historično raziskovanje
človeške dejanskosti." Ne gre nam za obrambo planerjev "kot a-
genuov produkcije prostora", vendar pa je napačno zgolj njihovi
"tehnični racionalnosti" pripisovati obstoj "neustreznih" stano-
vanj. Podrobnejša analiza arhitekturnih manifestov nam bo poka-
zala "tragično razdvojenost" samorazumevanja arhitektov kot "teh-
nologov" (pristajanje na pogoje arhitekturne produkcije) in "so-
cialnih reformatorjev" (poskus s "kreacijo" oblikovati ustrezno
stanovanjsko okolje).
Gre za samoprevaro "emaneipatoričnega uma", češ da bo že sam
vpogled v "poenostavljeno" posredovanost med oblikovanjem pros-
tora in človeškimi potrebami zadoščal za spremembo urbanizma.
Bauer tako problem prenosa socioloških rezultatov v kategorije
urbanističnega planiranja rešuje na ravni razsvetljestva - tj.
zagotavljanja pogleda v družbeno-posredovanost urbanizma.
Pri Bauerju nastopajo poieg okrnjenega razumevanja tehnike tudi
ideološko zamaskirane človeške potrebe. Uporaba pojma "človek",
ne ne da bi ga konkretizirali kot družbeni individuum, vodi k
pojmovanju "občečloveških potreb". Tu naj se omejim le na trdi-
tev, da se tudi temeljne "biološke" potrebe vedno povnanjajo kot
družbeno/razredno determinirane. Drugače nastopajo in drugačen
pomen imajo za pripadnike različnih družbenih razredov.
Bauer ima prav, ko očita tradicionalni urbani sociologiji "okr-
njenost" in banalnost v pomenu zdravorazumskega rezoniranja pri-
kritega z "znanstvenim instrumentarijem", hkrati pa ostaja sam
okrnjen, saj abstraktnost funkcionalne analize nadomesti z ab-
straktno kritiko in razsvetljenstvom. Problem "prenosa" ostaja
slejkoprej nerešen.
Z vprašanjem aplikacije ssocioloških teorij in transformacije
210
socioloških izjav v kategorije, relevantne za načrtovanje, se
ukvarja tudi Kirschenmann, ko opravi analizo naivnega empirieiz-
ma Hansa Paula Bahrdta (33)« Pri tem poudarja, da "vidno antino-
mična situacija" urbanistov in sociologov ne izhaja le iz pomanj-
kljivega ali različnege načina znanstvenega dela, temveč tudi
iz umetno proizvedene problematike teorija-praksa, ki naj bi za-
gotavljala avtonomijo lastne pozicije. Sociologi (teoretiki),
ujeti v ta način razmišljanja, domnevajo, da so njihovi teoret-
sko-metodsko "proizvedeni" rezultati istočasno že relevantna dej-
stva za prakso, medtem ko se arhitekti (praktiki) nujnosti teo-
retskega dela sploh ne zavedajo. (SBS, str. 161)
Kirschenmann premakne težišče problema od nezmožnosti sociologi-
je, da bi v svojo analizo integrirala prostorsko dimenzijo na
analizo urbanističnega načrtovanja kot družbenega procesa. Pla-
niranje je - po Kirschenmannu, v svoji realizaciji, politična
praksa:
"Posamezne stopnje in ustrezni postopki, ki jih planiranje lahko
uporabi, so odvisni in se konstituirajo iz strukture našega druž-
benega sistema. Ne le ideološko, temveč tudi metodsko-analitsko
je potrebno raziskovati interesne skupine in družbene instituci-
je, ki posedujejo in izvajajo moč v planerskodoločenih odločit-
vah. Tako gledano je planiranje okolja primarno družbeni problem
znotraj referenčnega okvira gospostvenih pozicij." (SBS, str.
61)
Kirschenmann opozarja, da integracija prostorske forme v socio-
loški diskurz, (kar šele omogoča "prenos" socioloških rezultatov
v urbanistično načrtovanje) ni "čisto analitično" oz. "čisto
epistemološko" vprašanje. Glede na to, v kakšnem odnosu je so-
ciološki diskurz do prostorskega načrtovanja (urbanistično in
regionalno), ta diskurz razpade na dve različni ravni: na socio-
logijo kot "pomožno znanost" pri urbanističnem planiranju in na
sociologijo urbanističnega načrtovanja. Pri zadnji gre za socio-
logijo, ki ima za predmet proces urbanističnega načrtovanja, ki
ga razume kot proces vladanja (grajenem) prostoru.
211
Kirschenmannov premik polja problema od "sociologije" k "načrto-
vanju" nakazuje razčlenitev "problema prenosa" na dva med seboj
zvezana problema, V nadaljevanju ju bom skušal samo na splošno
orisati in ju ne bom natančneje analiziral.
Prvič: Vprašanje prostorskega planiranja kot "diskurza vladanja
prostoru". Tu je jasno, da zgodovinsko-materialistična sociolo-
gija nima kaj početi v vlogi "pomožne znanosti" pri planiranju,
ki je usmerjeno v prostorsko reprodukcijo blagovno-kapitalskih
odnosov. Za takšno planiranje je sociologija "nekoristna in ne-
potrebna", Za meščansko sociologijo tega problema ni, ali pa se
na "moralnem nivoju" vzpostavlja kot zahteva po "socialni pravič-
nost^' za podprivilegirane družbene skupine. Vprašanje interesov
se jim postavlja kot "čisto" politično vprašanje,
Tematizacija zgodovinsko-materialistične analize v polju prostor-
skega planiranja je usmerjena v analizo delovanja zakonitosti
blagovno-kapitalske družbe v prostoru: v ugotavljanju, kako se
skozi sistem politične reprezentance izražajo "ekonomski" inte-
resi v vladanju in razpolaganju s prostorom.
Drugič: Vprašanje družbenega polja delovanja in vprašanje njego-
ve prostorske oblike ni samo vprašanje, "kako se izražajo vlada-
joči interesi v prostoru", torej ni samo vprašanje golega "od-
slikavanja", temveč je to vprašanje s&mega konstituiranja druž-
benega polja delovanja preko grajenih struktur-oblik, ki ga v
označevalnem procesu zapisujejo v prostor. Prostorska forma je
torej vedno neka družbena forma prostora. Analiza družbene for-
me prostora se od klasične socialno-ekološke analize"ujemanja"
družbene forme s prostorsko razlikuje po naslednjem:
1. Pojem družbena forma prostora predpostavlja zgodovinsko ana-
lizo razvoja te forme. Obravnava jo kot "materialni produkt
v relaciji z drugimi materialnimi elementi - med drugimi tu-
di z ljudmi v določenih družbenih razmerjih, ki dajejo prosto-
212
ru formo, funkcijo in socialni pomen." (3*0
2.	Analiza družbene forme prostora obsega analizo družbene de-
janskosti (ali momentov te dejanskosti) v njeni obliki, ozna-
čeni skozi prostor. Gre za to, kako družba ali momenti te
družbe "funkcionirajo" v vzpostavljenih prostorskih struktu-
rah.
V tem kontekstu se zdi Bauerjev očitek, da se je klasična
urbana sociologija omejevala zgolj na to, kako mesto oz. lo-
kalne skupnosti funkcionirajo (HdS, str. 9) nesmiseln. Ravno
nasprotno: glavna odlika meščanske sociologije je ravno to,
da razgrinja "dejansko funkcioniranje", pa čeprav v fragmen-
tarni obliki. Problem je v tem, da prav tega ne počne ravno
pogosto, pa še takrat zavija "racionalno jedro" v "ideološke
koprene". Tako je paradoksalno, da prav "teoretično šibke"
(se pravi brez eksplicirane "teorije") pozitivistično usmer-
jene raziskave, ki pa vzdržujejo neko vrsto "znanstveno po-
štenost" do "dejstev", dajejo največ empiričnega materiala
za analizo. "Pomanjkanje teorije" jim ni mogoče šteti v zlo,
saj dejansko ne gre za "odsotnost" teorije, temveč za odsot-
nost "ideologije urbanega", torej za odsotnost "nepotrebnega",
toda za meščansko znanost nujni balast.
3.	Pomemben nastavek za konkretizacije temeljnega problema urba^
ne sociologije, tj. problema integracije prostorske forme v
sociološki di-kurz, sta podala tudi HSussermann in Siebel.
Spomnimo se citiranega odstavka, da se problem predmeta
urbane sociologije ne zastavlja samo "enostavno ostreje, tem-
več načelno drugače." Ta nastavek opozarja na možnost, ki pa
je avtorja nista razvila, da se urbana sociologija, kolikor
želi integrirati "prostorsko formo", mora odpovedati sama
sebi kot predmetni znanosti. Njen predmet potemtakem ni več
"mesto kot socialna tvorba", temveč družbena forma prostora.
Tavtologija bi bilo zapisati npr.: "družbena forma prostora
213
momentov družbene reprodukcije", ker je to slednje že obseže-
no v pojmu družbena forma prostora. Gre torej še vedno za
"predmet" analize, vendar ne več v smislu izseka družbene
totalitete kot predmeta urbane sociologije, temveč za anali-
zo družbene totalitete (ali njenih momentov) v njihovi pros-
torski obliki.
Če zaključimo razpravo o integraciji prostorske forme v socio-
loški diskurz in o problemu prenosa socioloških izjav v plan-
ske kategorije, potem se nam prvi problem (integracija pro-
storske forme) ne kaže kot pogoj za rešitev drugega (prenos
v planske kategorije), temveč se izkaže, da je današnja urba-
na sociologija v zagati:
-	poskušali smo pokazati, da šele zgodovinsko-materialistie-
na analiza konkretnih "urbanih" problemov v pomenu družbe-
ne forme prostora omogoča integracijo "prostorske dimenzije"
v sociološki diskurz. Takšna sociologija ne problematizira
samo pojma "urbana družba", temveč tudi planiranje samo in
tako v planiranju, razume samega sebe kot ukrep vladanja
prostoru nima kaj početi.
-	Sociologija, ki svojega predmeta ne zaopade družbeno-zgo-
dovinsko in prostor obravnava zgolj v funkciji "ujemanja"
ali "odslikavanja", še naprej ostaja abstraktna, poljubna
glede na različne koncepcije, uporabna zgolj za zbiranje
podatkov.
Simptomatično za takšno stanje je stalno "nezadovoljstvo" so-
ciologije z urbanizmom in stalno "razočaranje" urbanizma nad
sociologijo.
MЉ.
V kontekst kritike klasične urbane sociologije sodi tudi kriti-
ka odnosa "teorija-praksa" , kakor ga implicira sodelovanje urba?-
214
ne sociologije pri urbanističnem načrtovanju. Gre za kritiko po-
zitivistične urbane sociologije kot "socialne tehnike". Oglejmo
si nekatere elemente te kritike:
Po Bauerju socialno-tehniška usmerjenost urbane sociologije iz-
vira iz dejstva, da se do svoje^redmeta obnaša pozitivistično:
"Za pozitivistično metodo je njen cilj vzpostavitev primernih
znanstvenih sredstev za dane namene in v največkrat jasno ome-
jeni situaciji." (HdS, str. 19)
Pozitivistična metoda,
"ki se omejuje na striktno kavzalno pojasnjevanje individualnih
dogodkov, se trdno opira na ločitev med dejstvi in odloč-'tvami,
lahko daje le določene prognoze - tehnična priporočila, ki so
ob danih namenih prevedena v namenskoracionalno izbiro sredstev
/.../ Tako razumljena sociologija je socialna tehnika v polju
parcialnih odnosov med elementi, ki jih ni mogoče izolirati.
Vendar pa ne more dajati spoznanj, ki bi bila relevantna za
življenjsko-praktično uporabo delujočih subjektov v historičnih
procesih." (HdS, str. 18)
Takšna sociologija se potemtakem ne vprašuje po "cilju", temveč
se slepo postavlja v odnos služnosti do gospodarjev, namenska
racionalnost (ki je racionalnost blagovno-kapitalskih odnosov)
je njena zamolčana vrednota. Bauerjeva kritika ima gotovo pozi-
tivno vrednost pri razkrinkavanju "vrednotno nevtralne znanosti",
tj. znanosti, ki družbene odnose "naturalizira", jih naredi za
večne in nespremenljive. Bauer ne daje odgovora, zakaj in kako
se to zgodi. Smer analize bi nakazovalo izhodišče, po katerem
je znanstvena produkcija ena od posebnih oblik produkcije in spa-
da pod njen splošni zakon.
Hfiussermann in Siebel izvajata "apolitičnost" in "tehnološkost"
urbane sociologije iz dejstva, da prostorske strukture opazuje
kot "neodvisno variablo". Prostorske strukture so dane in neod-
visne od družbenih razmerij - enake za buržuja in proletarca
215
(oba se počutita v mestu "osamljeno"), njihov razvoj pa je pod-
vržen stvarni prisili (Sachzwang), na katero ni mogoče vplivati.
Z ideologijo "Sachzwanga" je tudi koncepcija komunalne politike
dobila naravo apolitične, tehnične dejavnosti reguliranja mesta,
ki je usmerjeno v "skupen prid". S tem, da sociologija pristaja
na predpostavke apolitizirane komunalne politike, se skupaj z
njo izčrpava v golem prostorskem urejanju in priznavanju pros-
torskih struktur za neodvisne od siceršnjega socialnega sistema
mesta. Avtorja menita, da je med sociološko in planerskoadmini-
strativno (na katero klasična sociologija "naivno" pristaja)
načelna diskrepanca: medtem, ko sociologija definira svoj pred-
met po socialnih značilnosti^ jih urbanistično načrtovanje defi-
nira po fizično-prostorskih. Za urbanistično planiranje je neka
družbena skupina problem le toliko, kolikor se znajde na območ-
ju planerskega posega - je torej predvsem situacijska grupa.
In kolikor sociologija nasede takšni definiciji problema, se in-
strumental iz ira v ideologijo planirajoče uprave: mesto je nase-
ljeno s situacijskimi grupami in marginalnimi skupinami, ne pa
s pripadniki različnih razredov in slojev. (TzS, str. 491)
S tem sem sklenil prikaz in analizo najpomembnejših pristopov
v nemški urbani sociologiji in kritiki urbanizma, ki izhajajoč
iz kritike meščanske urbane sociologije poskušajo vsak na svoj
način, tematizirati bodisi "kritični" bodisi zgodovinskomateria^
listični pristop pri analizi mesta oz. urbanizma.
Za analize, ki se teorijsko naslunjajo na frankfurtsko šolo in
še posebej na Habermasa velja, da sicer ostajajo znotraj horizon-
tov meščanske znanosti, da pa razvijajo celo vrsto zanimivih pri-
stopov, ki bi jih zgodovinsko materialistična analiza morala na-
daljevati.
216
Za drugi pristop k omenjeni problematiki je na splošno značilno
pojmovanje msta in urbanizma v njegovih politekonomskih dimenzi-
jah. Žal pa ti teksti niso predvsem poskus nekakšnega zasnovanja
urbane sociologije, ki bi imela za temelj politekonomsko anato-
mijo mesta. So predvsem prispevki, ki polemizirajo z ireSčansko
urbano sociologijo ali s kritično teorijo, politekonomski pris-
top je prisoten le kot nakazana možnost drugačne analize - osta-
ja pa nere al iz ire-' .
OPOMBE:
(1)	Alvin Gouldner, The Coming Crisis of Western Sociology, Ba-
sic Books Inc., New York - London, 1970«
(2)	Manuel Castells, Is there an Urban Sociology, v C.G.Pick-
yance (ed.), Urban Sociology, Methuen, London, 1976, str.
35-4.
(3)	Manuel Castells, Theory and Ideology in Urban Sociology,
prav tam, str. 60.
(4)	Kaže, da je v sredini šestdesetih let na Sigmund-Freud-In-
stitutu obsta j aleve liko zanimanje za vprašanja urbanizma.
Tudi prof. Mitscherlich je v "ze v pozabo zapadle oblike
pamfleta" izrazil svoje nezadovoljstvo z modernimi mesti
in njihovim kvarnim vplivom na človekovo psiho in socialno
zadrzanje.
prim: Alexander Mitscherlich. Die Unwirtlichkeit unserer
Städte. Anstiftung zum Unfrieden. Suhrkamp, 1965 (1.izdaja).
Knjiga je mec; "razmišljajočimi urbanisti" naletela na veli-
ka odobravanja, pa ttìdi na odpore. Bralo jo je staro in
mlado med urbanisti, o čemer priča tudi podatek, da je do
leta 1972 izšla v 11. izdajah v skupni nakladi 144 000 iz-
vodov.
(5)	Heide Berndt. Alfred Lorenzer. Klaus Horn. Architektur als
Ideologie, Suhrkamp, Frankfurt/Main, 1963 (do leta 1971 4
izdaje v skupnem številu 29 000 izvodov); in sicer:
Heide Berndt: Ista der Funktionalismus eine funktionale
Architektur? Soziologische Betrachtung einer architektoni-
scher Kategorie;
217
Alfred Lorenzer. Stfidtebau: Funktionalismus und Sozialmon-
tage. Zur sozialpsychologischen Funktion der Architektur;
Klaus Horn, ZweckrationalitSt in der modernen Architektur.
Zur Ideologiekritik des Funktionalismus.
(6)	Le Corbusier, La Charte d'Athene*. Editions0 de Minuit,
(7)	Prav tam, str. 117 in 98 <
(8)	Prim.: Pavel Gantar, Oris razvoja sociologije mesta, Časo-
pis za kritiko znanosti 12/1975, str. 26-7.
(9)	Kritiko "urbanosti" je razvil R. Jakhel v "Urbanost aliena-
cija versus integracija". Časopis za kritiko znanosti 12/75.
(10)	Heiner Stück, H kritiki razprave o tehnokraciji. Meje re^
konstrukcije demokratske javnosti v poznem kapitalizmu. Ča-
sopis za kritiko znanosti 25/1978, str. 228.
(11)	Primerjajo Stttckovo analizo Habermasove kritike modela teh-
nokrat skega""ôcŒôcârî j a. Prav tam, str. 255-255»
(12)	Th. W. Adorno, Funktionalismus heute, v Neue Rundschau 77,
1966, s. 587; Th.W. A., Ohne Leitbild, Frankfurt, 1967,
s. 104-27. Citirano po Lorenzer, str. 51.
(13)	Tu seveda letijo očitki na Adolfa Loo s a«, Prim. Loosov tekst
Ornament in zločin v prejšnji številki Časopisa.
(14)	Le Corbusier. LeitsBtze des Städtebaus, v Ulrich Conrads,
Programme und Manifeste zur Architektur des 20. Jahrhunderts
Bertelsmann, 1971, str. 84.
(15)	Manfredo Tafuri, Kapitalismus und Architektur (Progetto e
utopia) VSA, Hamburg/Westberlin, 1977
(16)	Za topoglave arhitekturne kritike, ki jim ni jasno, kje
zgubi "estetska dimenzija" svojo "avtonomnost": pravi vzor
racionalne namenske gradnje je takšna zgradba, ki je popol-
noma "abstraktna" in "neosebna" do različnih vrst uporabe.
Z malo karikiranja, da so prvi primeri takšnih zgradb pri
nas bili zadružni hlevi, zadružni domovi, domovi Partizana
ipd., ki so bili v veliki meri zgrajeni z udarniškim delom
po vojni. Danes pa služijo za skladišča in tovarniške hale.
(17)	Freud je značilnosti skupnosti razvil na primeru krščanske
skupnosti, kjer na mestu vodilne figure stoji "oseba" Jezu-
sa Kristusa. Seveda se lahko na tem mestu "retorično" vpra-
šamo, kaj pa je "oseba" Jezusa Kristusa drugega kot "ireal-
na smiselna tvorba in abstraktna ideja"?
218
(18)	Th.W.Adorno, prav tam. str. 514, citirano po Lorenzer, str.
94.
(19)	Rudi Jakhel« Urbanost - alienacija versus integracija, Ča-
sopis za kritiko znanosti 12/1975 in Politična ekonomija
centrov, Časopis za kritiko znanosti 15-14/1976.
(20)	Klaus Horn. Zweckr&tiona'lität in der moderner Architektur.
Zur Ideologiekritik des Funktionalismus, v Architektur als
Ideologie, str. 105 do 154.
(21)	Adolf Loos, citiran po Benevolo. Geschichte der Architektur
des 19« und 20. Jahrhunderts, München, 1964.
(22)	Hans G. Helms, Jörn Janssen (Hrsg.) Kapitalistischer Städte-
bau, Luchterhand, April 1971 « naj navedem prispevke v zbor-
niku: Hans B. Helms: Die Stadt - Medium der Ausbeutung. Hi-
storische Perspektiven des Städtebaus, Lucius Burckhardt:
Politische Entscheidungen der Bauplanung, Jörg Janssen: So-
zialismus, Sozialpolitik und Wohnungsnot, Joachim Schlandt:
Die Kruppsiedlungen - Wohnungsbau im Interesse eines Indu-
striekonzerns, Karla Kraus/Joachim Schlandt: Der Wiener
Gemeindewohnungsbau - ein sozialdemokratisches Programm,
Jörg G. Kirschenmann: Stadt - Bau - Socziologie. Anspruch
und Brauchbarkeit der theoretischen Ansätze Hans Paul Bahrdts,
Peter Neitzke: Die Agenten Kulturkritik isolieren! Anweisung
zum richtigen Verständnis von Schriften, die nur Verwirrung
anrichten, Jörn Janssen: Der Mythus des 20. Jahrhunderts in
der Architekturtteorie der BRD, Hans G. Helms/Jörn Janssen:
Nachwort.
(23)	Prim. Manuel Castells. La Question urbaine, Maspero, Paris,
1977» prva izdaja 1972, pogl. La structure urbaine.
(24)	Joachim Petsch (Hrsg) Architektur und Städtebau im 20. Jahr-
hundert »TSTpWestberl in 1974.
(25)	Jörg C. Krischenmann. K prezidavi mest, Časopis za kritiko
znanosti, 12/1975 - v nadaljevanju KPM
(26)	Prim. Manfredo Tafuri. Kapitalismus und Architektur (Proget-
to e utopia) VSA, Hamburg-Westberlin 1977, str. 98-99.
(27)	Jörg C. Kirschenmann. Stadt - Bau - Soziologie. Anspruch
und Brauschbarkeit der theoretischen Ansätze Hans Paul Bahrdt
v nadaljevanju SBS, v Helms/Janssen: Kapitalistischer Städ-
tebau.
(28)	Naj naštejem nekatere: Hans Paul Bahrdt: Die moderne Gross-
stadt:} Soziologische Ueberlegungen zum Städtebau, Wegner
Verlag 1969, prva izdaja 1961, Humaner Städtebau, Nymphen-
burger Verlagshandlung 1972, pr va izdaja 1968, Elisabeth
Pfeil: Grossstadtforschung, Gebrüder Jeaniche Verlag, Nor-
219
bert Schmidt-Relenberg« Soziologe und Städtebau, KrSmer
Verlag 1968, Hans Oswald, Die überschätzte Stadt, Ölten,
1966.
(29)	Hartmunt H&usermann/Walter Siebel, Thesen zur Soziologie
der^Stadt, Cv nadaljevanju TzS) , Leviathan 4/1978. Obsež-
nejši prikaz H8u.sermannovega in Sieblo^eje prispevka je
objavljen v Teoriji in praksi 7-8/1978.
(30)	V: C.G.Piçkvance, Urban sociology, London 1976
(31)	V: Louis Virth; On Cities and Social Change, Chicago 1969,
prvič objavljeno v American Journal of Sociology, July 1938.
(32)	"Eckhart Bauer, Die Hilfslosigkeit der Soziologie im Städte-
bau, Cv nadaljevanju HdS), v Hermann Körte (Hrsg): Zur Po-
litisierung der Stadtplanung, Bertelsmann UniversitSts-
verlag, Düsseldorf, 1971.
(33)	Jörg Kirschenmann, Stadt - Bau - Soziologie, Anspruch und
Brauchbarke it~ der teoretischen Ansitze Hans-Paul Bahrdts
(SBS) v Helms/Janssen, Kapitalsitischer Städtebau.
(34)	Manuel Castells, La question urbaine, Maspero, Paris 1977,
str. 15T.
(35)	C.G.Pickvance. On the study of urban social movements, Jo-
sé Olives, The struggle against urban renewall in the Cité
d'Aliarte, v: Pickvance C.G.: Urban sociology, Methuen,
London 1976.
PRIKAZI, RECENZIJE
223
Rudi JAKHEL
ILUZIJA IN RESNIČNOST URBANIH SREDIŠČ
(Prispevek h kritiki urbanistične ideologije)
Zbirka Kisel in če«, Cankarjeva založba,
Ljubljana, 1979, 224 str.
12 str. fotografskih prilog
Dejstvo, da smo v slovenskem prostoru dočakali izid knjige, ki
ima za svoj predmet imanentno marksistično kritiko urbanistič-
ne ideologije, oz. ideologije "urbanosti" izpod peresa pisca,
ki je po osnavni izobrazbi arhitekt, ima za poznavalca razmer
v urbanistični teoriji pri nas začudujoč učinek. "Domačo" teo-
rijo urbanizma - razen redkih izjem - v tolikšni meri prežema
klasično umetnostno zgodovinsko in "čisto" arhitekturno dojema-
nje, da tudi Heglova parafraza "na največjem gnoju zraste naj-
lepša roža" ne more prepričati, da Jakhlov tekst izhaja iz tra-
dicije "domače" urbanistične teorije. Ravno nasprotno! Je radi-
kalen prelom z njo. To dokazuje tudi zgodovina nastajanja in
objavljanja teksta: nastal je kot rezultat avtorjevega večlet-
nega študijskega izpopolnjevanja v Zahodni Nemčiji prav v ob-
dobju "preboja" marksistične analize v polju "urbanega fenome-
na". Predpogoj oz. prvo stopnjo takšnega preboja predstavlja
prav radikalna kritika esnovnih konceptov meščanske teorije ur-
banizma.
Jakhlov prispevek k spoprijemu z meščansko teorijo urbanizma
se konkretizira v polju teorije mestnih središč in njenega naj-
pomembnejšega koncepta, koncepta "urbanosti". Neizprosna radi-
kalna kritika, ki ne pozna popuščanja tam, kjer je ne glede na
zunanje ozire treba analizo znanstveno dosledno izvesti, je bi-
la tudi razlog, da je objava teksta naletela na "težave". Naj-
prej v ZRN, potem pa s e ved p tudi pri nas. Avtor v Sklepni be
di poudarja, da je bil razumljiv odpor nemških strokovnih kra-
kov - ki pa ni mogel preprečiti objave (1) - da pa so Linogo
224
manj razumljivi poskusi, da bi preprečili objavo študije pri
nas. Tam, kjer je bila knjiga prvotno predvidena za objavo, je
ležala več kot štiri leta. Avtor ugotavlja, da prav odpor zo-
per objavo priča o sorodnosti obravnavane problematike pri nas,
obenem pa izpričuje aktualnost teksta tudi v našit razmera!*;
"Kritika ideolof - je, ki ne naleti na viden ali neviden odpor
sploh ni to za iár se ima. Odpor torej le dokazuje upravičenost
kritike ..." (str. 196)
Jakhel pristopi h kritiki teorije mestnih centrov in na njih
se navezujoČega koncepta urbanosti s predstavitvijo teorije ci-
ty ja, zatem pa v osrednjem poglavju poda zasnovo kritične teo-
rije mestnega centra - tu Še posebej opozarjamo na analizo pro-
cesa citizacije v procesu uvrednotenja kapitala. - Zatem anali-
zira proces planske presnove mestnih središč kot proces post-
varjenja odnosov med ljudmi in odtujevanja okolja. V zaključku
teksta avtor razpravlja še o uporabnosti koncepta "urbani city"
v samoupravnih razmerah.
Osnovna Jakhlova predpostavka analize je, da je urbanistična
teorija (2) dejansko le določena oblika družbene ideologije v
sferi prostorske regulacije družbenih razmerij. Urbanistična
teorija oz. "sistem spoznanj" o družbi in prostoru (še posebej
o grajenem, produciranom prostoru) ni vrednostno nevtralna,
"tehnično regulahivna" disciplina, je "idejno in institucional-
no zas idr ana v slitemu vrednot meščanske družbe." (str. 25) In
prav na primeru voorije mestnih središč in njene glavne kate-
gorije "urbanosti" želi Jakhel raziskati ideološkost urbanistič-
ne teorije.
Jakhel pokaže, da se vse dosedanje opredelitve koncepta "urba-
nosti" navezujejo na pojem "humanosti" in "družbenosti", ki naj
bi jo z oblikovalsko-arhitekturnim konceptom urbanosti uveljan
vili oz. na novo vzpostavili v "opustošenih" mestih oz. mestnih
središčih. Prav ta navezava urbanosti na "humanost" in "družbe-
225
nost" daje Jakhlu povod za sklepanje, da je urbanost ideološki
pojem, saj "izhajajoč iz spoznanj znanstvenega socializma in
revolucionarnega humanizma spoznamo, da človekova emancipacija
znotraj blagovno-proizvodne kapitalistične družbe ni mogoča,"
(str, 26) Pla^iski koncept urbanosti tvrej planerju omogcča la,
da vzdržuje "napačno zavest" o svojem predsietu, da je "človeko-
va emancipacija dosegljiva tudi znotraj kapitalistične družbe,
brez temeljnih družbenih sprememb, z zgolj organizacijskimi in
oblikovalskimi ukrepi," (str. 27)
Že takoj na začetku se tudi izkaže, da sta v meščanski urbani-
stični teoriji teorija cityja in koncept urbanosti v medseboj-
nem odnosu tavtološkega opredeljevanja: prvo je opredeljeno z
drugim in drugo (urbanost) se konstituira s prvim (mestnim sre-
diščem). Zato Jakhel analizira pojmovanje cityja v urbanistič-
ni teoriji in prepusti najprej besedo teoretikom samim. Na os-
novi vrste tekstov poskuša ugotoviti, katere so tiste značil-
nosti, ki konstituirajo mestno središče kot različen in central-
ni del v odnosu na celotno mestno regijo oz. mesto. Pri tem je
naletel na težave zaradi "okrnjenosti" urbanističnih teorij in
empiričnih raziskav. "Okrnjenost" temelji . dejstvu, da urbani-
stične teorije izoblikovanja mestnega prostora ne pojasnjujejo
razvojno-zgodovinsko, temveč na primeru konkretnega mestnega
središča in z vidika njegove aktualne problematike. Zato pri
različnih avtorjih pojmovna opredelitev mestnega središča sov-
pada z določenim konkretnim središčem, ni pa rezultat "sploš-
nih potez", torej tistega, kar je vsem središčem skupno. Kon-
kretnost nastopa kot opozicija splošnosti in slednja ni posre-
dovana skozi konkretnost.
V nasprotju z empirističnim pristopom urbanističnih teoretikov
in raziskovalcev podaja Jakhel kritično opredelitev cityja, ki
naj bi ne zajemala samo prostorske, temveč tudi razvojno histo-
rično dimenzijo:
226
"Izraz (city - op. P,G,) nam služi kot poimenovanje za tisto
osrednje območje velemesta ali mestne regije, v katerem poteka
proces oblikovanja vsakokratni stopnji razvoja kapitalistične
družbe ustrezne in potrebne oblike mestnega sredisča iz histo-
ričnega mestnega središča, oz, iz celotnega historičnega mesta,"
(str, 40)
Zatem podaja osnovne značilnosti oblikovanja mestnih središč,
kakor se kažejo v njihovem površinskem razvoju, gradbeni struk-
turi, demografskih gibanjih (izseljevanje prebivalstva), spre-
minjanju lokacijske strukture, razvoju cityja kot prometnega
središča in naraščanju cen zemljišč.
Gre za proces preoblikovanja določenega mestnega predela v po-
slovno in prometno četrt, kar obenem spremlja tudi izseljevanje
prebivalstva, City je torej prostor, kjer se v procesu: produk-
cija - menjava - delitev - potrošnja vedno znova zaključuje in
začenja proces cirkulacije kapitala. Je znotraj mesta speciali-
zirani prostor menjave, potrošnje in komunikacij in zato pred-
stavlja jedro obkrožujočega mesta,
Jakhel zatem prikaže, kako urbanistični teoretiki tolmačijo na-
stanek in oblikovanje mestnega središča. Njihova "zgodovinska
razlaga", kakor je pokazal avtor, temelji predvsem na Fourasti-
éjevi tezi, po kateri se zaposlitev prebivalstva čedalje bolj
"premika" iz primarnega sektorja (kmetijstvo, rudarstvo) in
sekundarnega sektorja (industrija) v terciarni sektor (trgovi-
na, uprava, usluge ipd,). Prostor koncentracije terciarnega sek-
torja pa je prav mestno središče. Po avtorju temelji ideološkost
Fourastiijevih tez in s tem tudi teorije mestnih središč, v raz-
lagi tehničnega napredka iz samega sebe:
"kot nekakšen samonikel skupek znanstvenih dosežkov, ki se je
udejanjil v gospodarstvu, in ne kot rezultat nenehnega konku-
renčnega boja kapitalov га ekstra profit," (str. 46-7)
V tem kontekstu tako Pourastiljeva teorija kot tudi teorija
mestnih središč spadata v kontekst teorij o "postindustrijski
227
družbi", onkraj razrednih razlik. Kapitalsko uvrednotenje mest-
nega prostora pa se skriva za navidezno "samostojno logiko ur-
banizma", ki se ravna po načelih "tehnološke racionalnosti",
(str. 47)
V drugem delu prvtga poglavja Jakhel opredeljuje pomen koncepta
urbanosti v teoriji mestnih središč:
"S tem, ko spoznavajo urbanistični teoretiki prostor cityja kot
gospodarski, politični in kulturni center - kot smo ga opisali
v prejšnjem poglavju - mu implicitno in eksplicitno pripisuje-
jo funkcijo oblikovanja in povezovanja skupnosti." (str. 49;
Mestnemu središču urbanistični teoretiki pripisujejo predvsem
integrativno funkcijo, ki se vzpostavlja preko identifikacije
posameznika s prostorom cityja. Mestno središče postane kraj
"izvora urbane eksistence", ki vzpostavlja značilnosti mestne-
ga obnašanja z neobveznimi, bežnimi kontakti in kjer se "druž-
bena potrditev posameznika vzpostavlja s porabo" (eden od urbar-
nističnih teoretikov). Na osnovi analize pojma urbanosti pri
različnih urbanističnih teoretikih Jakhel ugotovi, da imajo v
mislih in na papirju specifično obliko "mestnega" življenja,
ki izvira iz "afirmativnega", sistem potrjujočega obnašanja in
ki se kot 'konzumno obnašanje' oblikuje in kaže v city ju." (str.
53)
Paradoksalno dejstvo, ki nanj opozarja Jakhel, je, da so urba-
nistični teoretiki dojeli družbeno integrativno funkcijo urba-
nosti šele v njeni odsotnosti. Prometni kaos, zastruplanje oz-
račja, podaljševanje poti, neustrezna dostopnost, prenaseljenost,
"neustrezna" stanovanjska območja itd., kar vse je zajeto v po-
pularni krilatici "kriza mesta" povzroča, da nekdanje "mestno
življenje", ki mu je ideal srednjeveško mesto, polagoma izginja.
In tu nastopa koncept urbanosti kot vodilo prenove mestnih sre-
dišč. Z določenim načinom oblikovanja mast naj bi na novo zago-
tovili "humanost" v mestu. Tak pristop je principieIno ideoio-
228
Ski:
ttS tem, ko razumejo urbanisti 'zagotavljanje urbanih življenj-
skih oblik* oz. razvijanje 'nove urbanosti kot bistveno kvali-
teto 'človečnega mesta', ga razumejo le kot vprašanje oblikova-
nja prostora. S tem postane uresničenje 'človečnega mesta' pred-
vsem vprašanje oblikovanja mesta, torej organizacijsko-tehnič-
no-oblikovalsko vprašanje." (str. 64)
V	nadaljevanju Jakhel predstavi in analizira urbanistično-obli-
kovalske ukrepe, ki naj bi mestnemu središču zagotovili "urba-
nost" in s tem tudi "humanost". Ti ukrepi gredo predvsem v sme-
ri izboljšanja dostopnosti mestnega središča in povečanja nje-
gove atraktivnosti. Jakhel navede štiri skupine ukrepov, ki naj
bi zagotovili in na novo vzpostavili urbanost v mestnih sredi-
ščih:
" a) odstranitev na "city navezanih funkcij", to so predvsem
"funkcije managmenta", ki samo povečuje promet, ne ustvaiv
ja pa "mestnosti";
b)	saniranje regionalnega prometa, ki je doslej imel vozlišče
v mestnem centru;
c)	vzpostavitev nakupovalnih predelov, ki so bistvena privlač-
nost cityja, namenjeni le pešcem in so tudi ustrezno obli-
kovani;
d)	zgraditev stanovanj v cityju ali v njegovi neposredni bli-
žini."
Iz Jakhlove analize sledi, da omenjeni ukrepi za fasado človeč-
nosti in urbanor ;i dejansko predstavljajo urbanistično obliko-
valski odgovor ne zahteve stalno se spreminjajočih pogojev uv-
rednotenja kapitala in protislovij, ki jih ta razvoj poraja.
V	sklepu prvega poglavja Jakhel še enkrat poudarja ideološko
fumkcije urbanosti kot mestnega obnašanja usmerjenega v integ-
racijo znotraj blagovno kapitalske družbe. Ukrepi za ponovno
vzpostavitev urbanosti se dejansko izkažejo kot ukrepi za uvred-
notenje proste a. "Možnosti podoživijanja tradicije in simbolov
obstoječih družbenih vrednot, omogočanje različnih načinov ob-
229
našanja" pa зе reducira konec koncev na porabniško obnašanje.
Urejanje stanovanj znotraj mesta je reševanje "stanovanjskega
problema" za bolje situirane sloje, ki na eni strani lahko pre-
nesejo stroške drage prenove, na drugi strani pa spadajo v stal-
ni krog "odjemalca cityja3* in so "zaintei^diiani za mestno živ-
ljenje". "Urbanost" in "človečnost" nastopata torej le kot fa-
sada, za katero se uveljavljajo neizprosni zakoni blagovno ka-
pitalske proizvodnje in kot iluzija, da je možno po svojem iz-
voru družbene probleme reševati zgolj na oblikovalsko-urbanis-
tični način.
Vendar se Jakhel ne zadovolji zgolj z razkrinkavanjem določene
urbanistične koncepcije kot ideološke v pomenu, "da gre za ne-
kaj drugega" kot pa si sama predstavlja in da gre zgolj za "na-
pačno zavest". Lahko bi rekli celo nasprotno: gre za "pravilno
zavest" "napačnega sveta". Če ostanemo na "ideološko-kritičnem
nivoju" analize, sicer lahko razkrijemo "posvetno" jedro urba-
nističnih ideologij (v našem primeru: za ideologijo urbanosti
in humanosti se dejansko jkriva zahteva kapitala po ustvarjanju
prostorov kolektivne in osebne potrošnje, za urbanostjo kot na-
činom obnašanja se skriva potrošniško obnašanje itd.), ne more-
mo pa pejasniti kako "posvetno jedro" proizvaja urbanistične
ideologije kot svojo ideelno formo. Zato Jakhel opravi tudi a-
nalizo družbeno zgodovinskih zakonitosti oblikovanja kapitali-
stičnega mestnega centra.
Najprej poskuša opredeliti razvoj mestnih oblik organizacije
družbenega življenja.
Mesto kot prostorska oblika organizacije družbenega življenja
je za Jakhla:
" tako rezultat kot tudi pogoj in objekt zgodovinskega procesa"
v katerem si "družbeni človek vedno bolj podreja naravo."
(str. 94)
230
%
Nastalo je kot akt geografske koncentracije presežnega družbe-
nega produkta v dolgem zgodovinskem procesu ko se ta presežni
produkt čedalje bolj koncentrira v obliki privatne lastnine.
Navaja Davida Harveya "kjerkoli obstaja urbanizem, je edina
upravičena razlaga zanj v analizi procesov, ki ustve^vlajo, mo-
bilizirajo, koncentrirajo in manipulirajo družbeni presežni pro-
izvod." (3)
V	nasprotju s tradicionalnimi urbanistično-kulturalističnimi
inačicami razlage mesta, ki temeljijo na razlikovanju med "umet-
nim" ali "sekundarnim" (mestom) in "naravnim" ali "primarnim",
tj. različnimi oblikami vaških skupnosti, temelji Jakhlova ana-
liza razvoja mesta -opirajoč se na zgodovinsko materialistično
tradicijo in na nekatere novejše marksistične teorije prostora
- v sferi "politične ekonomije".
"Mesto pomeni torej sistem pogojev, ki omogoča kapitalu, da se
množi." (str. 97)
Vendar gre še dlje od tega, prevzema Castellsovo opredelitev
mesta kot enote ekonomskega, političnega in ideološkega sistema.
Zato je po Jakhlu nujno proučevati proces nastajanja cityja v
procesu uvrednotenja kapitala. Stalno gradbeno poseganje v ob-
stoječo urbano strukturo mesta pa ne pomeni nič drugega kot nje-
no stalno prilagajanje "pogojem obstanka" procesirajočega kapi-
tala.
V	nadaljevanju Jakhel analizira pri urbanistih večkrat opaženo
težnjo "urbanega življenja k dezintegraciji". Ugotavlja, da je
uposamljenost individuuma v blagovno-kapitalskem svetu, torej
socialna dezintegracija bistvena značilnost "urbanega življenja".
Pomanjkanje socialne integracije pa pomeni tudi latentno nevar-
nost upora in revolucije. Zato koncept urbanosti pomeni "legi-
timacijski mehanizem", ki naj bi pogojeval afirmativno social-
no obnašanje izkoriščanega razreda. Jakhel ugotovi, da je
231
M 'pojem urbanosti' le na prostorsko organizacijo in oblikova-
nje nanašajoča se modifikacija pojma 'integracija'. /.../ Na
zahtevo po 'urbanosti' se vezejo meščanske predstave o harmo-
niji in tiha želja, da bi s socialno-psihološkimi prijemi omi-
lili socialne napetosti in tako ohranili red in mir v neposred-
nem življenjskem okolju." (str. 105)
Ideološkost koncepta urbanosti zatorej lahko razkrijemo le iz
nasprotja, ki ga skuša zakriti, to pa je nasprotje med kapita-
lom in delom.
V analizi ekonomskih mehanizmov citizacije ugotavlja, da za mo-
derno mesto oz. mestno regijo značilen proces "razpletanja funk-
cij" na prostorsko ločena območja ni rezultat neke samovoljne
urbanistične koncepcije, temveč "ustreza" napredujoči delitvi
dela in osamosvajanju cirkulacijske nad produkcijsko sfero. Za
produkcijsko sfero velja, da so zanjo pomembni specifični pro-
storski pogoji,
"za cirkulacijo pa velja, da je vedno bolj odločilna splošna
in lahka dostopnost za vse vrste blaga, delovne sile in kupnih
moči ter informacija iz kar se da velikega območja." (str. 110)
Proces "ekonomskega" oblikovanja cityja izhaja predvsem iz 1)
težnje po znižanju stroškov obračanja kapitala, 2) iz težnje po
razširjanju in povečanju kapitalistične produkcije in iz 3) tež-
nje po centralizaciji in koncentraciji kapitala. Jakhel skrbno
analizira omenjene procese oz. "težnje" in tudi protislovja, ki
jih porajajo v prostoru ("kriza mesta"). Ugotavlja, da lahko
proces nastajanja cityja izpeljemo direktno iz procesa koncen-
tracije in centralizacije kapitala:
"City postaja s tem razvojem ve^io boli izključno 'središče ob-
stanka kapitala' in sicer obstanka kapital* v njegovi najbolj
abstraktni obliki, ki popolnoma c\strahira od človeka in se pod-
reja samo svoji lastni notranji zakonitosti." (str. 126)
Jakhel je prepričljivo dokazal kako proces spreminjanja histo-
ričnega mestnega jedra pripelje do "izgube urbanosti" in "opu-
232
stošenja mestnega središča". Zato poskušajo državno-planski po-
segi ta proces zaustaviti s konceptom "urbani city", kjer naj
bi "politično (torej z delovanjem države op. P.G.) modificirali
zakon vrednosti." (str. 126)
S tem prehaja na analizo vloge države, ki jo ima v zagotavlja-
nju splošnih pogojev uvrednotenja kapitala in konkretno, ki jo
ima v odpravi "negativnih učinkov" procesa citizacije. Vlogo
države kot "celokupnega kapitalista" vidi predvsem v zagotavlja-
nju splošnih produkcijskih pogojev, kajti med "produkcijo bla-
ga in produkcijo splošnih produkcijskih pogojev je bistvena raz-
lika - razlika v ciklusih obračanja vloženega kapitala", (str.
134) Tako državno planski posegi v proces citizacije ne odprav-
ljajo zakona vrednosti, temveč ravno nasprotno: šele vzpostav-
ljajo možnosti za njegovo delovanje in odpravljajo ali blažijo
nasprotja in napetosti med posameznimi kapitali:
"Planiranje kot končna oblika politične determiniranosti nasta-
janja cityja opravlja nalogo, da optimira cirkulacijski prostor-
ski sistem, se pravi da vse zaviralne, v prostoru kažoče se po-
sledice tržnih zakonitosti, t.i. 'eksterne efekte', ki jih po-
samezni kapitali nujno zanemarjajo in ki sumirani povzročajo
t.i. 'propad' cityja, plansko odpravljajo oz. preprečujejo."
(str. 138)
Potem, ko razkrije ekonomsko anatomijo mestnega središča, pos-
kuša Jakhel dokazati, kako se proces - bodisi samorasle ali pa
planirane - citizacije na političnem in ideološkem nivoju kaže
kot čedalje bolj stopnjujoči proces odtujevanja ljudi med seboj
in od (grajenega) okolja. Iz Jakhlove analize lahko sklepamo
še naprej: planska prenova mestnega središča,ki naj bi s koncep-
tom urbanosti zagotovila "družbenost" in "humanost", je prav
zato dejanska odtujitev "na drugo potenco". Analizi odtujitve
prostora v procesu kapitalističnega namenja zadnji del drugega
poglavja. Izhaja iz dveh glavnih oblik odtujitve:
"... prvič, odtujitev kapitalistični proizvodnji ustreznih pro-
233
izvodnih odnosov, ki rezultira iz odtujitve presežnega dela in
drugií, odtujitev človekove lastne zavesti? "napačna zavest",
ki rezultira iz psihične predelave odtujenih družbenih odnosov
in omogoča prilagoditev posameznika obstoječim odnosom in iden-
tifikacijo z družbenim sistemom, ki temelji na procesu odtuje-
vanja in samoodtujevanja." (str. I50)
V krogu: citizacija - uvrednotenje kapitala - odtujitev nasto-
pa urbanost le kot višja oblika odtujitve, ki zagotavlja vklu-
čevanje in identifikacijo posameznika preko določene mestne
forme v celokupni družbeni sistem:
"Urbanost ima prisilni značaj: izsiljuje na videz prostovoljno
prilagoditev danim družbenim razmeram. Vsiljuje se vsem slojem
nelastnikov (kapitala) kot mestni, v resnici pa meščanski način
življenja, vendar pa vsiljevanje ni opazno." (str. 159)
Urbanost je torej način ideološke dominacije nad mestom in me-
ščani: "je pogoj in osnova tako za materialno kot tudi za idej-
no reprodukcijo meščanske družbenosti in obenem njena pojavna
oblika." (str. 159)
Za harmonično fasado "mestnega doživetja", ki transcendira vse
socialne in razredne razlike, nivelira "kulturne vzorce" se v
obliki urbanosti skriva "utelešena tržna psihologija".
\
"'Urbani city' torej ni shajališče za politično aktivne občane,
temveč zbirališče za 'navidezno javnost'pasivne množice opred-
metenih in v naprej programiranih individuov, ki se smejo in
zmorejo doživeti kot ljudje samo na ravni menjalne vrednosti,
saj kot delovna sila vrednost ustvarjajo, kot kupna moč pa jo
realizirajo. /•••/ Odtujitev je napredovala še za stopnjo više:
blagovni fetišizem prerašča v fetisizem doživetja." (str. 173)
Jakhlov prispevek h kritiki meščanske urbanistične teorije je
pomemben na dveh nivojih:
- Na "splošnem" nivoju gre za analizo urbanistične teorije kot
"vrednostno nevtralne" in "tehnične znanosti". Jakhel je učin-
kovito pokazal, da se za navidez nevtralnimi teorijami in kon-
2J4
cepti skriva "sistem vrednot meščanske družbe", usmerjen v
potrjevanje obstoječega družbenoekonomskega sistema.
- Na nivoju analize "konkretne" urbanistične teorije - teorije
mestnih centrov ir» iz njih izvirajočega kcscepta urbanosti
je s politekonomsko analizo anatomije mestnih centrov pokazal
a) kako mestni centri "ekonomsko" funkcionirajo in b) oprede-
lil funkcior-lno razmerje ideologije urbanosti do ekonomske
osnove mestnih centrov. Ideologija urbanosti nastopa do svo-
je ekonomske osnove v pomenu njenega hkratnega reorezentira-
nja in zakrivanja, tj. ekonomska osnova mestnega centra se
skozi ideologijo urbanosti reprezentira kot nekaj drugega kar
dejansko je.
Vendar se zdi, da na tem mestu v analizi ostaja nekaj, kar os-
taja izven analize. Ideološka forma (v našem primeru ideologi-
ja urbanosti) ni zgolj v odnosu "izvedenosti" iz ekonomske os-
nove mestnega centra, temveč se mestno središče z ideološko forn-
aio v procesu označevanje šele konstituira kot to, kar dejansko
je. V tem pomenu ideologija urbanosti ni niti bolj ali manj sa-
movoljen produkt urbanih ideologov, temveč izhaja in sokonsti-
tuira notranjo strukturo mestnega centra kot trgovskega in sploh
menjalnega središča.
Dejstvo, da je mestni center to, kar je, šele skozi ideologijo
urbanosti, postavlja pod vprašaj tudi nekaj Jakhlovih formula-
cij o "samoupravnih perspektivah", kjer naj bi npr. porabniško
obnašanje nadom^ stila "komunikacija med samoupravijalci" in da
se pri nas "teoretski koncept in dejanska realizacija ne bi sme-
la razlikovati".
Gre namreč ravno za to, da se teoretski koncept in njegova re-
alizacija vedno razlikujeta. V obstoječem razmerju "teorija -
praksa" je teoretski koncept v mišljenjske oblike zapopadena
stvarnost, vendar brez njenih nujnih "slabih" stvari. Je kezme»
235
tika, "idealna" predstava "neidealnega" sveta.
Kljub spornim trditvam o uporabnosti koncepta "urbani city" v
samoupravnih razmerah, je pomen Jakhlovega teksta tudi v tem,
da načenja ^rišanja o vlogi urbenizms v socialistični družbi
prehodnega obdobja. Vprašanje urbanizma in družbenih »prememb
je potrebno zastaviti kot enega izmed najpomembnejših vprašanj
v izgradnji socialistične družbe.
Pavel GANTAR
ČLANKI IN RAZPRAVE
239
UDK:3°l/397
Božidar JEZERNIK
ZGODOVINA V ZGODBAH USTNE TRADICIJE
ZGODBA IN ZGODOVINA
Zgodbe ustne tradicije že po definiciji ne morejo biti zgodovino-
pisje, tj. dejavnost, ki predpostavlja spretnost v pisanju. Zgodo-
vina s tem, da zapisuje dejstva, ki se zdijo relevantna, tudi fik-
sira spomin na določen dogodek. Drugače je pri zgodbah ustne tra-
dicije, katerih spomin na določen zgodovinski dogodek se na poti
od ust do ust spreminja "kakor odmev v začarani pečini". V serij-
ski reprodukciji zgodbe ustne tradicije se zaradi procesa raciona-
lizacije (Bartlett, Remembering, 1932) oz. asimilacije (Allport -
Postman, The Psychology of Rumor, 1947), tj. povezovanja novih si-
tuacij z že prej utrjenimi izkustvenimi shemami, ohranja splošna,
emocionalno orientirana shema, iz zgodbe pa izpadajo nepomembne
in neupadljive podrobnosti. V tem procesu prihaja do pomembnih
sprememb "smiselnega" in "nesmiselnega" gradiva. Razna obdobja,
razne socialne skupine, razni posamezniki so "gluhi" za določene
dele ali formulacije zgodbe, pa usmerjajo pozornost na točke, ki
se spet lahko zdijo nepomembne njihovim naslednikom. Enote, ki jih
posamezni re-producenti ne morejo vključiti v svoje izkustvene she-
me izpadajo iz obnove ali pa se izkrivijo. Vendar krčenje zgodbe
nikoli ne prizadene "pomembnih" enot zgodbe, tj. "dejstev", ki
potrjujejo pričakovanja in stališča posameznih re-producentov, in
ki jim pomagajo sestaviti zgodbo. V kratkem, hranijo se enote, ki
delajo dogajanje "smiselno". Življenje zgodbe je tako proces neneh-
nega določanja njenega pomena, v zgodbah samih pa se odražajo re-
ligiozne, etične, politične idr. koncepcije, v katerih luči se
interpretira in vrednoti, kaj je še aktualno in kaj je že pretek-
lost, kaj je pomembno in kaj nepomembno.
Poročilo o določenem zgodovinskem dogodku v opisu zgodbe ustne
240
tradicije zato praviloma ni skladno z opisom zgodovine. Razhaja-
nje je pogosto tolikšno, da se je že zdavnaj uveljavilo prepriča-
nje, da so poročila zgodovine "resnična" poročila zgodbe pa "iz-
mišljotine" •
Ned zgodovino in zgodbo ustne tradicije je vsč razlik, ki večino-
ma izvirajo iz dejstva, da zgodovina kot zvrst znanstvene dejavno-
sti ni odvisna (samo) od svoje odmevnosti pri najširšem občinstvu:
"Možda će odsustvo mitskog u mojoj istoriji donekle umanjiti nje-
nu zanimljivost; no ja ću biti zadovoljan ako nadu da je korisna
oni kojima je stalo da tačno saznaju šta se dogodilo i šta će se,
s obzirom na ljudsku prirodu, i u buduće dogadati. Napisao sam ovo
delo više kao tekovinu za sva vremena nego kao prigodnu stvar za
trenutno uživanje."1
Zgodbe ustne tradicije pa seveda ne morejo biti ravnodušne do od-
mevnosti pri najširših krogih, kajti ohranijo se lahko le, če vzbur-
dijo dovolj veliko zanimanje med poslušalci, potencialnimi hrani-
telji zgodbe. Če jim ne uspe vzbuditi dovolj velikega zanimanja,
pač utonejo v pozabi.
Zgodbe ustne tradicije osmišljajo svet in dogajanje v njem. Zgodo-
vina sama po sebi, kot nepredvidljiv in nepovraten tok dogajanja,
pa je za večino, nemočno pred socialnimi krivicami, plenilskimi
vojskami in naravnimi silami, nesmiselna in zato nezanimiva, "Smi-
selna" postane šele, ko dejstva o prostoru in času postanejo "dej-
stva", ki ponazarjajo "gibalo" zgodovinskega dogajanja in ko se
da iz dejstva, da gre za prav določeno zaporedje dogajanja, razbra-
ti navodilo za ravnanje v bodočnosti.
Glavna naloga mnogih zgodb ustne tradicije - posebej onih, ki jih
ustna tradicija sama šteje za zgodbe, tj. mitov, pripovedk, legend,
tudi pravljic itd. - je tedaj vzpostavljanje precedensa v daljni
preteklosti, ki naj pojasnjuje posamezne nadaljne primere iz vpra-
šanj religije, morale, prava, običajev itd. Kot opis dogajanja v
241
času vseh precedensov dajejo tako retrospektiven vzor sedanjemu
in bodočemu ravnanju v kritičnih situacijah. Njihova funkcija je
torej krepitev tradicije, poudarjanje njenega prestiža nad seda-
njostjo, razodevajoč jo v nadnaravni stvarnosti prvobitnega doga-
janja. Tako vsaka zgodovinska sprememba novzroča - kot pravi Ma-
2
linowski - svojo mitologijo, ki pa je samo indirektno povezana
z zgodovinskim dejstvom.
Tradicionalistične družbe so "gibalo" zgodovinskega dogajanja i-
dentificirale in ga še identificirajo v volji in delovanju nadna-
ravnih, izven človeka in njegovega sveta stoječih sil. Zgodovinsko
dogajanje, ki je hierofanija, pa ne more več biti nesmiselno. Po-
trebno je le dobro prisluhniti "sporočilu" nadnaravnih sil, ki se
"kaže" v tem, da je tok zgodovinskega dogajanja prav takšen, kakr-
šen je, in že je moč najti navodilo za ravnanje v določeni situa-
ciji. Dejansko dogajanje se tedaj nadomesti z mitskimi kategorija-
mi (npr. borba heroja s pošastjo), akterji zgodovinskega dogajan-
ja pa se nadomestijo z arhetipi (npr. heroj ali pošast), postane
drama o eksemplaričnem. Zgodovina v zgodbah ustne tradicije je te-
daj "metafizika" zgodovine, se pravi, razodevanje volje in delova-
nja nadnaravnih sil.
Značilen primer je obravnavanje vladarjev in njihovih političnih
nasprotnikov. Tradicionalistične družbe svoje vladarje pogosto i-
dentificirajo s primordialnim herojem, njegove nasprotnike pa s
pošastjo - zmajem, s katero se je bil heroj boril "na začetku sve-
ta". Nek staroegiptovski tekst npr,, ki identificira faraona z
Rajem, vidi v faraonovih sovražnikih podzemskega zmaja. P0dobna
transfiguracija zgodovine je znana tudi iz vizij svetopisemskih
prerokov. Ker se Izaiji zdi moč Egipta "prazna in ničeva", ga ime-
nuje: "Rahab, ki mirno sedi" Iza (30, 7).^ Po istem postopku je
moral nastati slovenski vrag za zlodeja. Vrag namreč prihaja od
staroslovanskega vragt, sovražnik.
V svojih sovražniki^ katerih prihod je navadno združen s pokoli
in razdejanjem, vidijo tradicionalistične družbe demonske sile,
242
ki skušajo življenjsko področje določene družbe priključiti kra-
ljestvu kaosa. Da med vragi in sovragi ni nikakršne razlike, nam
med drugim spričuje tudi Primož Trubar, ko v svojem Katekizmu
(I55I) piše: "Mi (tj. Slovenci - op. B.J.) smo ja več koker drugi
ludje super te (tj. boga - op. B.J.) grešili, zatu mi -ćudi pravič-
nu već trpimo od Goga in Magoga, od Turkov inu drugih Antikristo-
c;
vih hlapcev."'
LUDUS DE ANTICHRISTO
Pojmovanje zgodovine kot hierofanije je še posebej razvila judeo -
krščanska tradicija. Po njej je zgodovina trajen dialog z bogom,
ki je modremu najboljši verski in moralni pouk. Za vsakim dogodkom
je moč odkriti božjo voljo, ki osmišlja dogodek, tako da nobeno
trpljenje ni več nesmiselno, kajti pozitivno spiritualno vsebino
je mogoče najti celo v Jobovem trpljenju: "Kdo je, ki načrtno de-
lo zatemnjuje z govori brez pameti?" (Job 38, 2 in 42, 3)•
Tema o nasprotju med dnevom in nočjo, o njuni smrtni borbi v člo-
veku, je ustna tradicija s pridom uporabljala za pojasnjevanje te-
kočega dogajanja širom sveta že v globoki davnini. Tema je našla
svoj najčistejši izraz v manihejstvu, katerega podlaga je verova-
nje v dva principa: princip dobrega, svetlobe in življenja, stvar-
nika imaterialnega sveta, in princip zla, smrti in teme, stvarni-
ka materialnega sveta. Manihejstvo je bilo podlaga dualističnim
herezam, ki so se v enajstem stoletju začele širiti preko Balkana
proti zahodni Evr-pi. Gibanje je doseglo silovit razmah, saj je
že leta 1177. tou^ouški grof in vladar Languedoca, Raimon V., za-
pisal: "Krivovjerje je svakud prodrlo ... I sami svjećenici pod-
liježu iskušenju."^
Cerkev je na gibanje silovito reagirala, toda manihejstvo v tak-
šni ali drugačni obliki je, kljub temu da "ogenj zdravi", ostalo
velika skušnjava celega srednjega veka. dobe, v kateri je bil dvo-
boj osnovna oblika borbe na duhovnem in moralnem področju. Ves
243
srednji vek je namreč ostal razpet med nebom in peklom, med dobre-
ga boga ne eni strani in satana, oponenta božje oblasti tako na
zemlji kot na nebu, na drugi strani. Nepomirljivo nasprotje med
njima je bilo najbolj uporabljano pojasnilo za tekoče dogajanje.
Stara judeo - krščanska tradicija božjega adversarija ni kaj pri-
da dobro poznala. Jahve je bil tako velik, da je v vsej stari za-
vezi komaj kaj prostora za demone. Jobovi knjigi, ki se trudi pri-
kazati in dokazati, kako je vse od enega samega boga, se celo pri-
Q
meri, da postane njen "bog sam demonski, skoraj satanski". Sata-
nov lik je formiral šele začetek srednjega veka, afirmiralo pa
enajsto stoletje. "On je tvorevina feudalnog društva. Sa svojim
slugama, pobunjenim aruáelima, 4avo je pravi tip nevernoga vazala,
Q
izdajnika." 7
Zelo dobro ve to Dunajska knjiga o stvarjenju (ok. 1060):10
"Bog tedaj vazalov svojih
enemu tako veli:
*To ti, Mihael, povem naj,
da se Lucifer vazal
moj je dvignil zoper mene,
tak ukaz ti zdaj bom dal:
pahni čimprej Luciferja,
skupaj z njim pajdaše vje,
dol z neba v pekla globine ..."
t
Satan je tedaj, kljub odgovorni nalogi, ki jo opravlja, samo bož-
ji vazal, stvor, kakor vse drugo. Postavljati ga z bogom, stvar-
nikom, na isto raven je za srednjeveško optiko velikanska zabloda.
Zato sme komunicirati z bogom le preko božjega namestnika.
Pojasnjevanje tekočega dogajanja z nasprotjem med svetlobo in te-
mo so s pridom uporabljali tako kleriki kakor laiki. Metodo nam
lahko zelo dobro predstavi besedni dvoboj med papežem Gregorjem
11 '
IX. in cesarjem Friderikom il.
Papež je leta 1239. obdolžil cesarja, da je apokaliptična zver
244
(bestia blasphemiae, Haz 13, 1 - 8), ki hoče božje ime na svetu
zatreti: "pa Gospod je poskrbel, da ta, ki se veseli, ko ga ime-
nujejo predhodnika Antikristovega, sam razodeva svoja dela teme..."
Ceáar mu ni ostal dolžan: Papež, "z oljem ničvrednosti maziljeni
farizej, oče pohujšanje" se laže; Gregor sam je veliki zmaj (Raz
12), Antikrist; nikoli ni on (Friderik) govoril, kar mu očita, to-
da "vedno cesarski sreči nasprotuje papeška zavist"•
V	tem stilu se je že za Friderikovega življenja spletla vrsta
zgodb. Tako ga je cesarski kancler Pietro della Vigna opisoval kot
kozmičnega odrešenika: "Njegova je pojava djelo božanske providno-
sti jer je svijet trebao nestati, kada nam je Bog, u svojoj veli-
12
koj ljubavi udijelio odgodu i poslao tog vladara,"
Nekoliko drugače kot navedeni kancler si ga je predstavljal brat
Salimbene Parmski, ki se je leta 1287., ko je slišal za Frideriko-
vo smrt, tako prestrašil, da je komaj mogel verjeti. Kajti bil je
joahimec in je "verjel, pričakoval in upal, da bo Friderik še več-
je hudobije počel kakor tiste, ki jih je že storil, čeprav jih je
mnogo storil."1^
Mitologija o Frideriku II. je krepko preživela njegovo smrt: Fri-
derik namreč sploh ni mrtev, ampak "spi" pod kakšno goro ali pa
se je umaknil nekam na vzhod, V vsakem primeru pa se bo nekoč vr-
14
nil, kot predhodnik Antikristov ali kot cesar konca sveta. In
tako se je "izpolnilo Sibilino prerokovanje, ki pravi: Razglašalo
se bo med ljudstvi: živi in ne živi; in poprej še pravi: da je nje-
gova smrt skrita.
Srednjeveška ljubezen do dvoboja je enega svojih največjih uspehov
dosegla v epizodi o Antikristu, Kristusovemu osebnemu nasprotniku.
Antikrist je popolna antiteza Krista: Krist je lev in Antikrist
je lev, Krist je kralj in Antikrist je kralj,
V	teku časa se je v Antikristovem liku združila celo trojna pred-
245
stava - predstava o zmaju, zveri in lažnem preroku - ki so medse-
bojno prepletujoče in dopolnjujoče se zrasle v morbidno eshatološ-
ko vizijo. Antikrist se bo pojavil "pred koncem sveta" ter z laž-
nim tolmačenjem Svetega pisma, čudeži, nagradami in strahovanjem
skušal odvleči človeštvo v večno pogubljenje: "kot kača bo namreč
sedel ob poti in se skrival v stezi, da oi tiste, ki hodijo po
17
stezah pravičnosti, ranil in umoril s strupom svoje hudobije."
Nastanek in razvoj ideje o Antikristu je neločljivo povezan z in-
teresi raznih nasprotujočih si političnih strank, ki so si za po-
trebe dnevne politike prilaščale osebnosti s politične scene in
predstavnike opozicije pretvarjale v "Antikriste".
Med številnimi Antikristi je bil Neron eden najpomembnejših. 0
njem, ki so ga rimske množice željno pričakovale kot prinašalca
kruha in iger, so kristjani, žrtve njegovih pregonov, pripovedova-
li, da bo ta njegov ponovni prihod napoved skorajšnjega "konca
sveta". Bolj ko se je večal časovni razmak od njegove smrti, bolj
so se množile demonske poteze na njegovem liku v teh zgodbah: v
Sibilinih prerokbah je že Piton, besneči zmaj. Pojavljati so se
začele tudi napovedi o njegovi vrnitvi s podzemlja. Na koncu raz-
voja zgodbe je postal božji in Kristov nasprotnik.
Zametki ideje o Antikristu se prvikrat sploh pojavljajo pri Dani-
jelu. Antikrist, "Severni kralj" (Dan 11, 40), se bo pojavil z mo-
gočnimi vojskami "pred koncem sveta". V Janezovem Razodetju pa se
je Antikristova zgodba združila s starodavnim babilonskim mitom
o stvarjenju sveta: "In nastajLa je vojska v nebesih: Mihael in
njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je voj-
skoval in njegovi angeli, a niso zmogli in tudi ni bilo v nebesih
več prostora zanje" (Raz 12, 7-9).
Janez, ki je bil Jud, je videl Antrikrista v rimskem cesarstvu,
personificiranem v rimskih cesarjih, ki so terjali zase božje čaš-
čenje (Raz 13, 1-10) in svečenikih cesarskega kulta (Raz 13, li-
le).
246
Antikristov lik in zgodovino so dokončno izoblikovali cerkveni
očetje pod globokim vtisom številnih kriz v prvih stoletjih naše-
ga štetja: neprestane vojske, huda ekonomska kriza v prvem stolet-
ju, kriza rimskega sveta, velika kuga v šestem stoletju itd. Ko
je Albuin na začetku enajstega stoletja ustvaril na zahodu ugodno
ozračje za prerokbe tiburske Sibile, je Antikrist postal privile-
giran heroj krščanske teologije in mistike: vsaj od dvanajstega
stoletja dalje ves krščanki svet gleda ludus de antichristo. Vi-
šek svoje popularnosti pa je Antikrist dosegel v publicistiki pet-
najstega in šestnajstega stoletja.
AXIS MUNDI
Potem, ko je Marduk premagal Tiamatino vojsko in razklal pošast
18
"kot školjko na dva dela" , ki ju je uporabil za utrditev nebeš-
kega svoda oz. kot kamenito podlago za zemljo, ima vsak kozmos,
"ustvarjen" po babilonskom vzoru, vertikalno strukturo: "V začet-
ku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in praz-
na. Tema je bila nad globinami, in duh božji je vel nad vodami."
(Gen 1, 1-2)
"Izvorno značenje *Tohu% i *Bohu% je sporno. Ali ako na Tohu (thw)
dodamo nastavak m dobit ćemo Tehom (thvm), biblijsko ime za prvot-
nu morsku neman. U množini Tehom postaje Tehomot (thwmt)• Uz po-
moć istog nastavka Bohu postaje Behom i Behomot (bhvmt) što je va-
rijanta Jobova Behemota, kopnenog pandana morske nemani Levijata-
na."1^ Iz tega lahko z dokajšnjo verjetnostjo rekonstruiramo smi-
sel poročila o stvarjenju iz prvih stavkov Geneze kot razdvojitev
kopenske in morske pošasti: divide et impera.
Posamične kozmične cone - zemlja, nebo in podzemlje - povezuje
vertikalna os, na vrhu katere je svet svetlobe, sedež bogov in
znanja, na spodnjem koncu pa svet teme, mračni kraj kazni in poza-
be. Na njej se godijo vsa pomembnejša dejanja kozmične drame; v
judeo - krščanski tradiciji od padca upornih angelov do vstajenja
mrtvih.
247
i
V tako urejenem kozmosu, kozmosu, v katerem velja vse gibanje za
posledico prvobitne delitve na "zgoraj" in "spodaj", ima vertikal-
na razporeditev temeljnih opozicij seveda čisto določen namen,
funkcijo in simboliko: "Ne bodi prenagel s svojimi usti, in tvoje
srce naj prehitro ne govori pred Bogom, zakaj Bog je v nebesih,
ti pa si na zemlji" (Prid 5, 1).
Vertikalna struktura kozmosa je celo edina njegova lastnost, ki
ni podvržena spremembi: "Menjaju se ljudi, prirodne sile i bogovi,
ceo kozmos se kreče u vremenu, ali i dalje zadržava vertikalnu
20
strukturu." Seveda pa te spremembe, naj se zdijo še tako velike,
vertikalno strukturiranega sveta ne zmorejo ogroziti v njegovih
temeljih, kajti edina resnična sprememba, je sprememba v sami struk-
turi kozmosa, zničenje razlik med "zgoraj" in "spodaj", tj. tisto,
kar nekateri - iz čisto razumljivih vzrokov - predstavljajo kot
kozmično katastrofo, kot "konec sveta". Slovenska ustna tradicija
si to katastrofo predstavlja tudi takole: "Po ... varijaciji (zna-
ni na Tolminskem) podpira Matijaževo dvorano strašno debel železen
steber. Okolo njega leta hlapec Malhus, ki je bil nekdaj dal zauš-
nico Jezusu, ko so ga Judje trpinčili. Na roki ima Malhus železno
rokovico in vsakokrat, kader prileti okolo stebra, udari vanj z
rokovico. Ko ga bode pretolkel, tedaj se prebudi Matijaš in sodni
21
dan napoči."
Kazen za prestopek (neposlušnost, tj. "neprimerno" opravljanje na-
loga, ali za upor, tj. borbo z "višjimi") je padec, ki je dobese-
den in simboličen - kakor v primeru Lucifer. "Kdor visoko leta,
nizko pade!", pravijo stari. Opozoriti pa je potrebno, da vsak
prestopek še ni zlo: "zlo" je kaznovani prestopek, greh. Ko so
vprašali nekega znamenitega pridigarja, kaj je pravzaprav greh,
je seveda odgovoril: "Jaz sem proti."
Nič čudnega tedaj, če je delitev na "zgoraj" in "spodaj" prešla
iz jezika mitologije v jezik sociologije, psihologijes političn-з
retorike itd.
248
PROSTOR IN ČAS
Kolektivni spomin, ki ohranja opis določenega zgodovinskega doga-
janja ali na akterje določenega zgodovinskega dogajanja, tedaj,
kot smo to že nakazali pri obravnavi Antikristove zgodbe, v teku
časa izpušča, kar je pri dogajanju in akterjih individualnega, am-
pak hrani tisto, kar ima za eksemplarično. Če določene zgodbe ust-
ne tradicije "oívanjajo tako imenovano %zgodovinsko resnico4, se
ta resnica skore j nikoli ne nanaša na določene osebe in dogodke,
22
ampak na institucije, običaje, pokrajine,"
Vendar zgodbe ustne tradicije, ki jih oblikujejo ideje, predstave
in zavest, tedaj "jezik stvarnog života"^, vsej svoji nezgodovin-
skosti navzlic, ne morejo izstopiti iz zgodovine. Da je celo tip
heroja zgodb ustne tradicije odvisen od splošnega družbenega raz-
voja, se dobro zaveda tudi ustna tradicija sama: "otkad puška izi-
áe na ovaj svijet, odunda se ja žabi* u ovu pećinu, jer vidio sam
da puška može ubiti najboljega junaka, te kad je puška, nije vaj-
de činiti dobra junaštva", pravi Marko Kraljević iz Vukove pripo-
24
vedke. In to vsaj nekaj let pred tem, preden se je Marx v Grund-
risse ju vprašal, če je možen Ahil s smodnikom in svincem, pa Ili-
ada v času tiskarskega stroja.
Če so klasični heroji, za primer, še lahko bili uspešna kombinaci-
ja telesne moči in razuma, v krščanski tradiciji to ni več mogoče.
Krščanski svetniki so z izjemo sv, Jurija dosegali svoje uspehe
kot mučeniki, z r.emočjo, Klasični heroj je moral oslabeti. Kajti
pisano je: "Nikai sam pri sebi ne misli: Moja moč in sila moje ro-
ke mi je pridobil«, to bogastvoI Marveč se spomni Gospoda svojega
Boga; kajti on je tisti, ki ti daje moč .,." (Dt 8, 17-18), Moč
je lahko le še slepa sila.
Razum sam po sebi pa spet še ni vrlina: "Kar je namreč pri Bogu
nespametno, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je
močnejše od ljudi. Zakaj, glejte, bratje, kakšni ste poklicani:
ni veliko modrih po mesu, ne veliko močnih, ne veliko imenitnih;
marveč, kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi os-
ramotil modre, in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil,
da bi osramotil, kar je močnega" (1 Kor 1, 26-27). Da bi razum mo-
gel biti vir spoznanja, mu je potreben "višji izvor razsvetljenja";
kajti, kdor ne veruje, ne more razumeti: "Nisi credideritis, non
intelligetis" (Iza 7» 9). Svetost sveta zavezuje, da ima avtorite-
ta vere prednost pred razumem - "naturae quidem ordo ita se habet,
25
ut cum aliquid discimus rationem praecedat auctoritas". ^
Tema "iskanja moči" se v zgodbah ustne tradicije pogosto druži s
prometejstvom, tj. kritiko božje pravičnosti in z njo povezanim
dvomom v upravičenost božje samovolje, kateri se sme človek edino-
le in zgolj podrejati. Variacije prometejstva so seveda odvisne
od miljeja, v katerem nastajajo in nihajo med skrajnostmi, kakršni
sta Aishilov Prometej in Svetopisemski Job. Vedno pa trči prometej-
stvo ob nemesis bogov. Bogovi, pri katerih sta modrost in razum-
nost, in ki naročajo človeku:
"Glej, strah pred Gospodom je modrost
in hur" , ga se ogibati je razumnost!" (Job 28,28),
ne morejo dovoliti, da bi jim bil človek enak po moči. Še posebej
ne, ko je med bogom in človekom vzpostavljeno razmerje kreator -
kreatura. Zato sta, npr., morala iz raja Eva in Adam, potem ko
sta jedla od drevesa spoznanja: "Bog ve: Brž ko bosta jedla od
njega, se vama bodo oči odprle in bosta kakor Bog, ker bosta spoz-
nala dobro in hudo" (Gen 3, 5)* Dobro in zlo sme človek spoznati
edinole iz razodevanja božje volje, ne z dialektiko: "Človek kot
bog" je staro zlodejevo načelo. Zato se je, npr., bog norčeval iz
Kralja Matjaža, ko si je leta zaželel vsevednosti, da bi bil po-
tem "vsegamogočen" in mu "nej tu povejdat za neč ne", kako lahko
pride do "soli". Ko si je mogočno Kralj Matjaž hotel sol vzeti s
silo, ga je pokopal z njegovo vojsko vred v črne globine.
Zgodovina torej ni samo impulz, ki vzpodbuja kolektivni spomin,
da hrani zgodbo, ampak mu določa tudi ploskev, na katero le-ta
250
projicira svojo tesnobo in svoja upanja. Neka zgodba ustne tradi-
cije lahko ostane v osnovi nespremenjena tedaj le tako dolgo, do-
kler se družbene razmere, v katerih se je izoblikovala v temelju
ne spremenijo.
Poglejmo si to na primeru slovensko-hrvaške tradicije o Kralju Ma-
tjažu, ki je navdih za svoje dejanje in nehanje črpal v glavnem
iz Antikristove zgodbe.
Prostor in čas, v katerem se je producirala in re-producirala ma-
tjaževska tradicija, večini, ki so jo desetkale epidemije in ple-
nilske vojske ter jo dušili neznosni davki in strah pred peklom,
ni nudil drugega kot negotov eksistenčni minimum:
Turki, ki bomo tukaj o njih imeli nekaj povedati, so podobni tig-
ru. Če je ta pomočil svoje srdite zobe v kri, ga pozneje žeja po
njej. Ko so leta 1469, odnesli s Kranjskega velik rop, jim je že-
ja narasla, tako da so nato češče spet vpadali in čedalje več ro-
pa požrli. Zakaj roparski pohlep je podedoval značaj po svojem o-
četu, po peklu, in ta pravi: nNi zadosti,"
Prvikrat pa so jim pot na Kranjsko in Koroško kazali in utirali
kristjani sami, namreč grofje iz Krupe, Ti in grofje Frahkopani
so bili mogočni in silni gospodje na Hrvaškem, toda razdvojili so
se in si zavidali, da je drug drugemu s silo skušal utrgati oblast,
Turek je leta 1471, prišel na Kranjsko do Iga in Preserja, upepe-
lil Stično, potem povsod po Krasu prižgal morilne luči za osvetli-
tev svoje togote in s sabljo prelil veliko krvi.
Leta 1472. smo spet morali gledati te hude obiskovalce.
V naslednjem letu so prišli skozi sotesko Kokro in preko Kranjske-
ga gorovja iznenada na Koroško, zavzeli prehod na Celovec in se
nato v tri gruže razdelili, da bi pustošili deželo.
251
V	letu 1474. je prišla vojska majhnih skakajočih travnih in žit-
nih Turčinov, namreč kobilic, ki niso posabljale ljudi, temveč lju-
bo žito.
Leta 1475.SO spet prišli nečloveški Turki ter napravili tretji o-
bi&k cesarskim dednim deželam Štajerski, Koroški in Kranjski v me-
secu avgustu.
V	letu 1540. so vpadii Turki na Kranjsko okoli Kočevja in tudi tod
do Stare in Nove Cerkve vse pograbili. Ti ropa željni barbari red-
ko puste krščanske sosede pri miru.
Tudi v tem letu je bila na Kranjskem izredno velika vročina in son-
čna pripeka, da se je od suše ne le zemlja strdila, temveč tudi
dosti gozdov vnelo.
V	1543* in v prejšnjem letu nas je pravični Bog napadel z drugim
orožjem svoje jeze. Leta 1542. je nad Kranjsko vihtel dvoje mečev,
namreč meč kuge in meč lakote. Oni je močno divjal tu in tam po
deželi in pobral veliko ljudi, le-tega pa je izročil veliki vojs-
ki kobilic, oziroma je njih zobe spremenil v meče za njive in trav-
nike dežele kranjske. Kobilice so bile nenavadne velikosti in ob-
like. Ti krilati pokončevalci so leteli iz kraja v kraj, iz doli-
ne v dolino, s polja na polje, sem ter tja po deželi, a njih ta-
bor se je razprostiral milje daleč. In ko so se utaborile, so le-
žale v kupih in kepah za ped visoko druga na drugi kakor čebelji
roj. Ti nesrečni poljski delavci so poželi žito na njivah in tra-
vo na travnikih in tratah do korenine, pokosili so polja tako či-
sto in golo, da ni ostalo sledu, ki bi bil kazal, da je tod kdaj
kaj raslo. Ljudje so se zelo trudili, da bi jih z dimom, ognjem
in podobnim pregnali, a ves trud. je bil zaman, opravili niso nič.
Deželi je to bolj škodovalo kot uničujoči turški vpad in tako je
Bog z dvojno kaznijo udaril, namreč z zgoraj omenjeno kugo in z
lakoto, ki jo je golazen povzročila. Tudi lakota je veliko ljudi
pomorila.
252
ж»
Še voda je morala izvršiti del božje kazni. Leta 154-2. je tako
narasla, da je skoraj vse mostove pobrala, in deželi je grozil ve-
soljni potop; tudi ljudem na kmetih je 25. julija prinesla veliko
škodo. Tako se kopiči božje maščevanje, kakor mi, žal, svoje gre-
he kopičimo.
Leto 1570. je bilo za Kranjsko in Koroško hudo leto, zakaj ni se
le Turek izkazaZ, prav po turško, to je roparsko in krvoločno, ko
je na Pivki mor^i in požigal, temveč je tudi nenavadna draginja
tako na Kranjskem kot na Koroškem nabrusila meč lakote. Tedaj je
stal na Kranjskem star pšenice, ki drži štiri mernike, devet du-
katov v zlatu, a star najslabšega žita devet goldinarjev. Zato so
to leto splošno imenovali črno.
V začetku maja so miljo od Celovca na Koroškem našli na polju mrt-
vo žensko in pri njej dva otroka; mlajši je ležal na prsih mrtve
matere in sesal, drugi pa je lezel okrog in grizel travo kakor ži-
vina, V deželi je sicer bilo veliko bogatinov, bili pa so revni
z usmiljenjem in sočutjem ter trdega srca, kakor ni to tudi danes,
na žalost nič novega, saj je dovolj kamnitih src, ki draginjo raj-
ši delajo kot odpravljajo, rajši otežkočajo kot lajšajo ter si iz-
pred oči daleč preganjajo podobo, kako bo neusmiljena sodba zade-
26
la njih oderuštvo.
Množicam je bil upor edina možnost: Kmete je plemstvo in cesarsko
uradništvo že več let z novimi davki stiskalo; ker so mislili, da
naklad ne morejo več prenašati, so se uprli. Nemirno ljudstvo je
napadalo svoje gc ipode po gradovih in jih zasramovalo. Vrsta je
prišla tudi na Meh ovo. Besni kmetje so ga napadli in premagali
17. maja 1515 ali, kakor drugi trdijo, na vnebovhod. Oba brata
Mindorfa, ki sta imela to gospostvo v zakupu, so vrgli v bedno
smrt,2^ S tem pa še ni bilo konec njihovi okrutnosti: tudi mlado-
letna sinka mehovskega gospoda sta morala postati žrtvi besnečih
ljudi. Ko bo ju zadavili, so se lotili še matere in hčera. Slekli
so jih ter jih oblekli v kmečka oblačila, rekoč, da so dovolj dol-
253
go imele lepo življenje, naj zdaj poskusijo, kaj se pravi kmečko
delo. Punt je preživela ena sama potomka hiše - dojilja je pre-
pričala puntarje, da je otrok njen. Prav tako so ravnali v drugih
gradovih, ki so se jih polastili. Velikanska množica osemdeset
tisočev upornikov je tri mesece pustošila deželo: niti sdonosta-
nom niso prizanašali. Da bi se pogubna vstaja pravočasno zatrla,
je cesar, ker dobrota, usmiljenje in prijazno govorjenje s kmeti
23
niso nič zalegli, ukazal najeti vojake in najemnike." Tako so
zbrali osem sto in petdeset konj ter pet krdel pešcev; ti so z
nekaj topovi šli proti Ptuju čez Dravo in napadli kmete, ki so se
v velikem številu utaborili pri Brežicah. Ker pa so ti bili oboro-
ženi le z loki, meči, grebeni in majhnimi sulicami, a brez oklepov
in topov, so jih z lahkoto premagali. Nato so jih po dvanajst in
dvanajst po drevesih pobesili, druge pa poslali domov. Vsem kmetom
29
pa naložili nov davek, v večen spomin. In tako so vstajo udušili. 7
Po tem velikem uporu je bil vsem neprivilegiranim stanovom naložen
enkratni davek, "mirovnina". Kmetijam puntarjev so poleg tega en-
kratnega davka kot trajno .rbarialno dajatev naložili še "puntar-
ski denarčič" v višini do dveh krajcarjev. Poleg mirovnine in pun-
tarskega denarčiča pa so morali kmetje verjetno plačati še poži-
galščino, tj. odkup od požiga hiše.^0 Prav gotovo pa ni dvomiti,
da so puntarji "šli v pekel" po najkrajši poti. Tak je bil uspeh
borbe za "staro pravdo".
Puntarji so bili v borbi za "staro pravdo" grdo poraženi; to je
bila tudi edina možnost, kajti "stare pravde", tj. pravde, kakor
jo je bil postavil zakonodajalec "na začetku sveta", rekoč:
"Jaz Gospod tvoj Bog sem, vedi,
dokler ti se bos držal
moje mi postave, bodeš,
kakor sem jaz, nesmrten ostal!",-5
če s čim ne, potem z upori zoper gospode, zakonodajalce sistema,
ni bilo mogoče doseči. Kajti pisano je: "Vsak bodi višjim oblastem
254
pokoren; ni ¿je namreč oblasti razen od Boga in te, ki so, so od
Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upira božji
naredbi; kateri pa se upirajo, si bodo sodbo nakopali" (Rimij 1$,
1-2) •
Uporni kmetje so v uporih zoper gospode dejansko spoznali neučin-
kovitost "gole sile" v spopadu s sistemom, ki se je kazel kot ve-
čen in nespremenljiv, kot gospodova postava. Upor zoper gospoda,
zakonodajalca, pa je greh: "kadar glih ta gospoščina nim (tj. ver-
nim - op. B.J.) po sili, po krivici, tim starim pravdom inu nava-
dam super, prevelike stivre, cole, aufšlage inu težke tlake nala-
gajo inu jemljo, taku ti krščeniki taki sili inu krivini nemaju
se super z brambo staviti ne krega oli puntov začenati, temuč ko-
ker te druge nadluge, kir nom Bug pošle inu naloži na nas, imaju
volnu pretrpeti, Bogu izročiti, prositi inu klicati na nega, de
on sam nim tako nadlugo podstopi, tej gospoščini pravi rezum inu
pamet da .
"Ako pa ne boste poslušali Gospodovega glasu, temveč se boste upi-
rali Gospodovemu povelju, bo roka Gospodova zoper vas kakor zoper
vaše očete" (1 Sam 12, 15).
TESNOBA IN UPANJE
Časi so resda strašni; toda večja ko je bila tesnoba, večje je bi-
lo upanje. Ali niso vse te strahote napoved poslednjega dejanja
kozmične drame? Ali ni v njih znamenje, da je blizu dan, ko bo re-
kel oni, ki sedi na prestolu: "Glej, vse delam novo" (Raz 21, 5)»
"Šivilja - prerokilja je rekla, da bi še svojim sovražnikom ne pri-
voščila, tako bo prej hudo na svetu - potlej pa bi še sama rada
živela, tako bo dobro ..." (št. 2-3). Pravilnost napovedi Cimbil-
je al švile - prekile, ke je piva ze studenca mudrusti", je naj-
bolje potrjevala zgodovina sama:
255
"Pršli so tisti cajti, kakr je bu prerokváno:
Vpeláli bôjo nové mere, vage pa nòw dn&r, da se nšir nča bo spoz-
nòw več. Up céetah bojo grobe nasipeli pa postavleli stebré, pu
ktérsh. bojo z ana mesta v drûje márnoveli. Káca bo na Kcr6Ško
gvavô pumulîva, crn bik bo pu Rózu tClu (tj, železnica, - op* I,
Grafenauer), Z usáce barašče bajte bo prsvá frava vén, hvapec se
ut guspûda kna bo spoznôw. Ud usáce male riči bojo véco (tj, da-
vek - op, I.G,) pubirili, biriči bojo pu šišah prpúwke jemáli ...
Hudú bo na sviti, ko bi mčw biti casàr, pa kna b6. U spûdnjah kra-
jah bo zacéva anà gvawnjà tllti, najmenši kralič se bo wzignu pa
kris zanitu čriz in Čriz, da bo cíw svit v vôgnju. Vojskà se bo
zacéva, ko se bo pšenica ževa; tudi z Rušam bo vojskà, polè bo
pa vôwna drága. Japônci pa Kitájci bojo pu davatñ céstah pršli,
turšče koméle bojo Réno pile. R6ž bo čistu zjédan, pa (ni) kar
ut sowráznikow. Al bi ut Celôwca du Bláka kravo naščt, bi jej voh-
kò zvaz zvone ubêsu. Pršli bojo cajti, ke bo wsači svoja tàdva pa
starûsti vasêw, ke bo tisti bôl srêcen ke nčžme kakr pa bogatine
ke bojo guspûdi barače žfigeli, da bi za jopiče t&wšat šli. Naj ti
búli prjátva se bota skrigava pa stapvà, tisti, ke bo zavézan, bo
zvezo prevomôw. Tri babe se bojo za né hvače tapié. Ldí bojo zná-
menje nusili, Antikrist bo regiru. Dbujni dnar bo, pa za dnar se
nča bo kèj dubivo, Civa dolina bo s krvj6 zalita" (št. 2-5).
Kaos bo torej popoln: "Antikrist bo regiru"." In kar je najpomemb-
nejše, celo "hvapec se ut guspuda kna bo spozndw."
Red izkoriščevalskih družb je lahko "red" le, dokler obstaja raz-
lika med "gospodom" in "hlapcem". To je minimalni pogoj. Ko med
njima ni več razlike, je družba pahnjena v "nered", "kaos". Tega
so se jasno zavedali že Babilonci* Babilonski novoletni svečanosti
ki je dosegla vrh z dramatizirano predstavitvijo kozmogoničnega
epa, v kateri je aktualni kralj v vlogi Marduka premagal sile ka-
osa, je po Berosovem poročilu predhajalo trodnevno obdobje "popol-
256
nega kaosa": ukinjene so bile vse razlike med gospodarji in sužnji,
ukinjeni so bili vsi seksualni tabuji itd. Popolna ukinitev vseh
socialnih norm je simbolizirala nezdiferencirano in brezoblično
modaliteto "izpred začetka sveta", ki se je končala s "stvarjenjem",
tj. utemeljitvijo ra?lik.
Isti strah, pred enakimi možnostmi za vse, je prisoten, npr., tu-
di v navidez so< «.alno povsem indiferentni simboliki, s katero je
Hieronim hotel predstaviti dogajanje zadnjih petnajst dni pred
"koncem sveta". Prvega dne se bo morje dvignilo navpik kot zid,
drugega dne se bo spet spustilo, potem bojo morske pošasti rjule
proti nebu, potem bojo začele goreti vode morja, potem bo rastli-
nje imelo krvavo roso, potem se bojo zrušile vse zgradbe, potem
bo kamenje pokalo, potem bo vsesplošen potres, potem se bo zemlja
izravnala, tako da ne bo več ne hribov ne dolin, potem bojo ljud-
je prilezli iz pečin in kot brez uma tavali naokrog, štirinajste-
ga dne bosta zgorela nebo in zemlja in potem bo novo nebo in zem-
lja.
Uvodne znake, morje postavljeno navpik in v nebo rjoveče pošasti,
je Hieronim prevzel iz zgodbe o Antikristu. Antikristov prihod pa
bo povzročil popolen "kaos": zabrisane bojo vse razlike med "zgo-
raj" in "spodaj" in ljudje bojo kakor živali, kajti nobenega zna-
ka ne bo več, po katerem bi se razlikovali od njih - saj bojo vsi
enaki. Potrebna bosta novo nebo in nova zemlja, kajti "kad noge
sviju stoje u is~oj visini, može se zaključiti tko je viši od dru-
gih."^ Kar pa očitno ne ustreza vsem; predvsem ne tistim, ki mo-
rajo svojo resnično velikost skrivati za sredstva prisile: "Kdo
je namreč večji: kdor je pri mizi ali kdor streže? Ali ne, kdor
je pri mizi?" (Lk, 22, 27).
ZLOČIN IN KAZEN
Taka je gospodova postava in kdor greši zoper njo, mora biti kaz-
novan. Mogočni Kralj Matjaž je v svoji prevzetnosti grešil, kajti
257
trdil je, da so vsi hribi njegovi in da bogu zatorej ni dolžan
plačevati za sol, in zato je bil kaznovan s hudim porazom: vsak
drugačen izid njegove vojske z gospodom bi bil nevaren precedens;
to bi bil vsesplošen poziv na zanikovanje sveta, predpostavljanje
materialnega sv^ta imaterialnemu, poskus zanikanja nornce: stvar
je last svojega stvarnika. Bila bi to zmaga "nereda" nad "redom";
to bi bil iz tečajev vržen svet, svet brez hierarhije, svet, ka-
kor ga je hotel vzpostaviti Lucifer, ki je govoril:
"Tudi jaz, ko от?^ sem vzvišen,
več pokoren mu ne bom."36
Lucifer je bil za kazen pahnjen "dol z neba v pekla globino": "Bo
mar rekel izdelek tistemu, ki ga je izdelal: *Zakaj si me naredil
tako?4" (Rimij, 9, 20).
Prevzetnost - Luciferjev greh - je veljala pri Avguštinu in kasnej-
ši cerkveni tradiciji za začetek in vzrok vsega zla: "Nikar ne do-
puščaj , da bi napuh gospodoval v tvoji misli ali besedi; z njim
se je namreč začela vsa pc varjenost!" (Tob 4, 14). Prevzetnost
je greh fevdalno - hierarhične družbene ureditve. Eden njenih naj-
pomembnejših vidikov je njen ekonomski vidik, tj. težnja pridobiti
si več, kot je nujno potrebno. V vertikalno strukturirani družbi
je seveda tudi "nujno potrebno" odvisno od položaja posameznega
subjekta na lestvici zgoraj - spodaj. "Zgornjim" je nujno potreb-
no toliko, da lahko obdržijo svoj položaj in sijaj, ki sodi zra-
ven, da je padejo navzdol, množici pa zadoščajo sredstva, ki ji
omogočajo goli fizični obstoj.
"Stvar je last svojega stvarnika" je resda norma manjšine, toda
manjšine, ki razpolaga s sredstvi, s katerimi je lahko sankcioni-
ra in tako uveljavi - v projekciji - kot absolutno nujnost božan-
skega in naravnega prava. Slovenska ljudska pesem jo je, npr., ak-
ceptirala že v srednjem veku: "stvar je svojga stvarnika"S' Da
je ne bi bilo mogoče kakor koli napak razumeti, pa je spet poskr-
258
bel sv. Avguštin: "Tvorac se naziva tvorcem u odnosu na svoja stvo-
renja, kao što se gospodar naziva gospodarom u odnosu na svoje slu-
ge."38
Neka zapoved je lahko učinkovita le tako dolgo, dokler jo tisti,
na katere se obrača, upoštevajo. Ker lahko neka dražba obstoja le,
če je ravnanje njenih članov v določenih situacijah vsaj do neke
mere regulirano in vnaprej predvidljivo (ljudje ne bi ravnali ta-
ko kot ravnajo, če od tega ne bi pričakovali določene koristi),
mora biti možnost zapovedim nasprotnega ravnanje čimbolj omejena.
Zapovedi nasprotno ravnanje pa se lahko omeji le, če je zapoved
podprta z dovolj močnimi sredstvi prisile. Vsi pripadniki neke
družbe, še prav posebej tisti, ki jih določena zapoved najbolj
prizadeva, so potencionalni kršilci v njenem imenu postavljenih
norm: "Jer ono što niko ne želi da čini ne mora ni da se zabranju-
je, a u svakom slučaju mora ono što je najenergičniji zabranjeno
biti predmet želje.Vsak je torej lahko "gluh za gospodovo be-
sedo", Niso pa to vsi, čeprav so tudi taki. In ti vzbujajo zavist:
Zakaj nekdo sme, kar jaz ne smem?! Zgledi vlečejo: kršilec zapove-
di bi s svojim zgledom lahko sprožil vsesplošno kršenje določene
zapovedi, kar bi pahnilo družbo v "nered", "kaos". Zoper kršilca
je treba uveljaviti sankcijo, ki podpira določeno zapoved (ostri-
na sankcije je odvisna v prvi vrsti od tega, kako močen interes
zakonodajalca varuje neka zapoved); užitek, ki ga je nudila krši-
tev zapovedi, je treba zničiti s trpljenjem, ki ga zadaja kazen.
Kaznovanje kršilca učinkuje tudi na druge pripadnike družbe: Kdor
bo še v prihodnje kršil določeno zapoved, tvega, da bo kaznovan.
To pa še ni vse. Kaznovanje kršilca omogoča ostalim članom družbe
užitek, ki je nekje ustrezen užitku, ki ga je kršilcu nudil pre-
povedan sad. Spet seveda: namesto masla se tako dobi margarina.
Bolj ko je družba nestabilna, večje ko je njeno notranje protislov-
je, manjša je tolerantnost do užitka, V skrajni točki zahteva vsak
užitek kazen, trpljenje, ki je ustrezna intenzivnost užitka: "oko
za oko, zob za zob" (Ex 21, 24), Kazen je torej protiutež užitku,
259
ki presega tolerančno stopnjo zakonodajalca. Ker pa povzroča nek
užitek tudi kaznovanje kršilca samo po sebi, nastane začaran krog.
Zapovedi niso več samo opora določene stopnje gotovosti, ampak
imajo za posledico tudi negotovost. Krt, ki je pririnil na kraljev-
ski vrt in skazil njegov videz, si je zaslužil kazen: sodba se .ie
glasila na zakop (krta) v črno zemljo pri živem telesu*
VZGOJA SRCA
V	trodelni strukturi srednjeveške družbe je bila dolžnost kmeta -
"vola", da hrani "ovce", ki skrbijo za njegovo duševno zdravje,
tj. "varnost pred vragi", in "psi", ki skrbijo za njegovo telesno
zdravje, tj. "varnost pred sovragi".
"Novac, odeću, hranu, daju kmetovi ćelom svetu; nijedan slobodan
čovek ne bi mogao opstati bez kmetova. Ima li kakav rad da se oba-
vi? Treba li uložiti mnogo truda? Vidimo li kako se kraljevi in
crkveni velikodostojnici prave sluge svojih slugu: kmet hrani go-
spodara, koji pak tvrdi, da on njega hrani. A kmet ne vidi kraja
svojim suzama in uzdasima. Božja kuća, za koju mislimo da je jed-
na, podeljena je dakle na tri: jedni se mole, drugi se bore, tre-
ći najzad rade. Ta tri dela koja koegzistiraju ne pate što su
rastavljena; usluge koje jedan deo vrši uslovljene su radom dru-
ga dva dela; svaki redom prima na sebe da olakša celini. I tako
je taj trostruki sastaj ipak ujedinjen, i tako je mogao zakon da
4-0
trijumfuje, a svet da uživa u miru."
Pronicljivi škof je tako že ok. 1020. leta formuliral temeljni
zakon fevdalne družbe: "kmet hrani gospodara koji pak tvrdi da on
njega hrani". Adalberon je vedel tudi, da je tak "zakon mogao da
trijumfuje, a svet da uživa u miru", šele takrat, ko "svaki redom
prima na sebe da olakša celini", se pravi, ko gospodje gospoduje-
jo in hlapci hlapčujejo.
V	Adalberonovem pismu je še prav posebej zanimivo, kako je avtor,
¿bü
kljub temu da je tako natančno opazil, "kako se kraljevi i crkve-
ni velikodostojnici prave sluge svojih slugu", spregledal prepro-
sto dejstvo, da sme biti svoboda omejena le s svobodo svobodnih,
ne s privilegiji. Sicer ni svobode za nikogar.
V svetu, kjer si nekateri la3tijo privilegije, so nemočni vsi. Ta-
ko tisti, ki imajo privilegije, pa se morajo zato skrivati za sred-
stva prisile, ko*; tisti, ki privilegijev nimajo, ti so dejansko
nemočni. Nemoč v buja občutek krivde. Zato je bilo potrebno neka-
ko opravičiti potrebnost hlapčevega hlapčevanja. Srednjeveški tek-
sti v ta namen neprestano poudarjajo, da so tlačani surovi in gr-
di, podobni (divjim) živalim. Tlačan je že po svoji naravi zapi-
san peklu. Nebesa so mu dosegljiva le v izjemnih primerih, ko si
prostor v njih pribori s prevaro.
Ko se je Kurent - tako pripoveduje slovenska folklora - "po mno-
gih letih naveličal življenja", si je kupil vina in šel "k nebeš-
kim vratom, sveti Peter pa mu ni hotel odpreti, češ da je na sve-
tu preveč neumnosti počel. Kurent pa de: %Na, malo vina pa vendar
vzameš od grešnega Kurenta, a razkoračiti se moraš, če hočeš pi-
ti! 4 Sveti Peter vzame, se razkorači, a Kurent uteče skozi koračo
v nebesa. Pa zagleda za vrati na tleh suknjico, ki jo je daroval
tistemu beraču, skoči nanjo in pravi: %0oo, jaz sem na svojem!4"^
Neka druga varianta Kurentove zgodbe nam pove še, koliko časa je
smel Kurent ostati v nebesih: "Pusti ga, pusti - je rekel Bog Sve-
temu Petru - naj sedi toliko časa v nebesih na tej suknji, da
. . «42
strohni, potem moia spet ven rti."
Introjekcija norm gospodujočih ni pri izkoriščanih slojih nikakr-
šna izjema ali posebnost, ampak zakonitost, ki je med drugim tudi
posledica tega, da so v hierarhično strukturirani družbi domala
vsi nekomu podrejeni in da imajo tudi tisti, ki so na dnu hierar-
hične lescvice vedno še koga, ki je "nižji" od njih: imajo žene
in/ali otroke; če ne, so tu norci in zločinci, etnične manjšine
261
ali pa vsaj črnci.
Tako nam zgodba o Lukežu, npr,, pripoveduje o tem, kakšen mora
biti "dober" kmet, V zgodbi zvemo, kako je Lukež, ki ga je na to
nagovorila žena - podobno kot "na začetku sveta" Adama - skušal
okrasti Kristusa, Kristus je - kot se gospodu spodobi - poklical
Petra in mu velel, "naj možu čez vrat vrže voze. Ko je Peter to
storil, Lukež ni več človek, temveč vol," Zjutraj je moral vol z
njima in Kristus ga je dal v najem za eno leto. Ko sta minila le-
to in dan, ga je vzel nazaj in "ukazal Petru, naj odveze vola. To-
da nov čudež. Vol je spet človek - pravi Lukež. Kristus mu je dal
denar (ki ga je dobil kot enoletno najemnino za vola - op, B,J.),
rekoč: %Na, to je tvoj denar! Zaslužil si ga in ga troši. Če bi
pa vzel najine, bi jih ukradel. Pojdi in ne delaj več takoP Od-
sihdob Lukež ni več zapustil Kristusa, bil je njegov zvesti uče-
nec,"43
"Dober" kmet je samo kmet, ki je vprežen kot vol, s težkim jarmom
na vratu in nenehno žvižganocim bičem nad glavo. Edino tako se da
doseči, da ne dela "zla" je poslušen gospodovemu povelju: "Kdor
te bije po (enem) licu, mu nastavi še drugo" (Lk 6, 27)!
Lukeževa zgodba nam spričuje tudi enega najlepših primerov dvojne
morale, Jezus, ki je učil: "od tistega, ki jemlje, kar je tvojega,
ne zahtevaj nazaj" (Lk 6, 30), je velel kaznovati Lukeža, ko je
poskusil, kako to izgleda v praksi, V družbi ni nikoli abstraktne
oblasti, je vedno samo konkretna oblast, ki s sredstvi prisile va-
ruje kulturno dediščino in si ustvarja nove produkte kulture zato,
da bi si ustvarjala možnosti večjega zadovoljevanja svojih potreb
in nagnjenj, ne pa, da bi potlačevala potrebe in nagnjenja člove-
ka nasploh. Toda tudi zadovoljevanje potreb in nagnjenj gospodur-
jočih je omejeno z omejitvami, ki bremenijo izkoriščane, navzlic
zakonitosti dvojne morale: gospodje morajo biti nenehno budni! -
Paranoia je ena glavnih značilnosti življenjskega stila v vseh
izkoriščevalskih družbah.
262
Vsako opravičevanje "pravičnosti" trpljenja izkoriščanih je seve-
da lahko vedno le prikrivanje ali potvarjanje resničnosti, Lukeze-
va zgodba, ki uči, da se ne sme krasti niti v skrajni stiski - Lu-
kež je pred inkriminiranim dejanjem "ves dragi dan hodil za denar-
jem, in čeprav si je prizadeval (kurziv B,J.), ga ni nič dobil" -
trdi hkrati, da je vsak svoje sreče kovač, da .je, skratka, Lukež
sam kriv, da ni dobil denarja. Kar je nekoliko protislovno tiste-
mu, kar zvemo na začetku zgodbe. Tudi ni povsem v skladu z dejan-
skim stanjem, ko Kristus pravi, da je tisto, kar je Lukež zaslužil
z enoletno tlako, Lukežev denar, Lukežev denar je zaslužek, zmanj-
šan za davek posvetni in duhovni gosposki.
Če je nauk iz zgodbe Lukeža tako osvojil, da je postal zvesti
Kristusov učenec, je bila to samo ena od možnosti, ki so bile na
voljo. Mnogim, ki so jih dušili neznosni davki in strah pred pek-
lom, pa je ostala samo ena možnost: upor zoper gospode. Uporniki
pa so bili vedno peklensko kaznovani, zato so se množice upirale
toliko, kolikor so se pač smele: pripovedovale so si zgodbo o upor-
niku zoper gosposko: "Buo je že u daunsh cajteh, k je biu na zem-
lji Kralj Matjaž s soja uojska. Pausod sa se ga bale, zato k je
pausod zmaguou.
Ankret se je pa naréduo, da se je uzignu derekt zoper baga ôn je
začeu preganjet dôhoune 9n cerku. U soj presitastd že ni uedu, ka-
ku ba uös suet padjarmo, zato ga je ačitno buh kaznauôu." (št,60)
Srhljiva je ta internalizacija, ker zgodbe, ki so projekcija po-
tlačevanih želja množic, slikajo Matjaža v kar se da slabi luči:
Matjaž je "presit", "svoje sreče pijan" (št. 7) izzivač (št. 47,
48) itd. Srhljiva, ker so množice priznavale, da je greh celo sa-
ma pomisel na upor. Srhljiva, ker so se množice identificirale s
Kraljem Matjažem, tj. Matijo Korvinom, pod katerega zastavo so
med njimi pustošile vojske, ki so v resnici povzročale največje
trpljenje.
263
NOTRANJI BOJ
Situacija izkoriščanja in tlačenja ustvarja svojo logiko. Pri žrt-
vi se sproži obrambni mehanizem identifikacije z rabljem, kar ima
za posledico "otuđenje vlastitog Ja u korist super - ego ugnjeta-
ča, čiji se pogled na svet prihvata (ali to je baš ono što vlasti-
tom Ja oduzima sav prostor)."44 Pri izkoriščanem, ki se ne more
opreti na občutek lastne vrednosti, se pojavi slaba vest in obču-
tek krivde: "Ali je postava greh? Nikakor; toda greha nisem spo-
znal razen po postavi" (Rimlj 7, 7)* In še: "Vemo namreč, da je
postava duhovna, jaz pa sem mesen, prodan grehu. Kajti, kar delam,
ne umevam; ne delam namreč tega, kar hočem, ampak to delam, kar
sovražim. Če pa to delam, česar nolem, pritrjujem postavi, da je
dobra" (Rimlj 7, 14-16).45
Popolna vdanost je tedaj de iure in de facto edina možnost. Vsaka
akcija bi lahko ogrozila obstoj dane družbene strukture - tudi sa-
momor - je kaznivo dejanje in greh. To brezizhodnost je verjetno
najbolj natančno izrazil France Prešeren:
"Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in kes čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi."
Na brezizhodnost Prešernovega soneta nesreče je opozoril prof. Du-
šan Pirjevec v svojem proseminarju v šolskem letu 1971/72, še po-
sebej z ozirom na optimizem pesnikove Zdravljice. Če prav pomnim,
takrat tega odnosa ni pojasnil.
Po navedenem sonetu je edina možnost prenašati krivice, vse dokler
ne pride odrešujoča smrt in človeka reši bolečin in "preganjav-
cev". Človeku je onemogočene vsaka akcija, ki naj bi ga rešila
"glasnega hrupa nadlog" - možen ni niti samomor. Treba je prena-
šati vse bolečine in krivice, vse, dokler ne pride smrt. To^u, da
človek lahko živi, mora najprej jesti, se oblačiti itd. In "človek
ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja
264
po ustih Gospodovih" (Dt 8, 3)•
V najstarejših izkoriščevalskih družbenih ureditvah je religija
pokrivala domala celotno duhovno življenje. Veljalo je, da je druž-
bena ureditev delo bogov, vse človekovo delo pa je bilo bogosluž-
je v najširšem pcmenu besedo. "Profanega" življenja ni bilo, kaj-
ti vsakodnevna opravila so bila predpisana z božjo zapovedjo, za-
to posvečena. Ka sgorija profanega se je pojavila šele v kasnejšem
razvoju. Če je prej religija zadoščala kot "opij za ljudstvo", je
bilo treba s pojavom profanega dozirati vedno več pravega opija.
Naraščanje narkomanije v visoko razvitih zahodnih družbah, v ka-
terih "ni nič več sveto", ne le da ni naključje, ampak je zelo
zgovorno dejstvo: brez opija, takega ali drugačnega, izkoriščanje
preprosto ni mogoče.
Prešeren ni videl poti iz tega sveta nemoči, iluzij in halucina-
cij. Kako globoko je ujet vanj, najbolje kaže njegov jezik, ki je
še vedno jezik mitologije:
"V sovražnike 4z oblakov
rodu naj našega trešči grom!"
Istemu svetu pripada tudi zdravilo zoper nadloge, ki ga predpisu-
je pesnik v svoji Zdravljici: "oblast in z njo čast" za pripadni-
ke izvoljenega ljudstva. Vsaka oblast, ki je rezervirana za iz-
brance po takšnem ali drugačnem kriteriju, vodi v dehumanizacijo
človeka: oblastniki se namreč lahko obdržijo na oblasti - ki že
sama po sebi pred ostavlja podrejene - le, dokler so "žlahtne ro-
žice" izvoljenegi. ljudstva sredstvo za produkcijo zaroda, ki je
"strah sovražnikov" -oblasti, seveda. Vendar vera kot opij Prešer-
nu ni več zadoščala. Pripadnost izvoljenemu ljudstvu, lepota
žlahtnih rožic itd., vse to je premalo opojno. Zato pijmo,
"prjafc*lji, vince nam sladk5,
ki nam oživlja žile.
srce razjasni in oko,
265
ki vtopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!"
V Zdravijici je optimizma torej ravno toliko, kot v Kurentovi
zgodbi, npr. "Optimizem" Zdravijice je optimizem dehumaniziranega
človeka, človeka, ki mu je življenje breme, ki ga more prenašati
le, če je opit in dokler je opit, in ki vidi v smrti, negaciji
nečloveškega življenja, edino možnost za očlovečenje.
Slovenska ustna tradicija pripoveduje o tem v zgodbi o nekem siro-
maku, ki je bil iskal pravičnika. Najprej je srečal boga in bog
se je začudil, kako misli najti pravičnejšega od njega, ki je ne-
skončno pravičen. Pa siromak mu je pojasnil: "Res je, da si pravi-
čen, vendar grem iskat še pravičnejšega. Rekel si, da si pravičen,
vendar daješ nekaterim ljudem vsega obilo, da ne vedo kam z imet-
jem, nekaterim pa tako malo, da ne morejo živeti." Nadaljeval je
potem z iskanjem nadaljeval dobesedno celo svoje življenje, tj.
vse, dokler ni srečal smrti: "No, ti si še najpravičnejša, ker po-
biraš vse od kraja in nič rs izbiraš: bodisi bogatin bodisi siro-
mak, nikomur ne prizanašaš." In umrl.
Ali z eno besedo: Recimo, da bi nekdo igral na britvico namesto
na orglice: ali se ne bi nasmejal do ušes?
LAKOTA IN SPOLNOST
Zadovoljitev potreb po hrani in spolnosti je nujna tako za ohrani-
tev posameznika, kot za ohranitev vrste, ter je pogoj za očloveče-
nje človeka. Noben človek ju ne more zadovoljevati sam zase, ampak
ju lahko zadovoljuje le v družbi. Nobena družba pa ne more zagotav-
ljati vsaj eksistenčno nujno stopnje zadovoljitve teh potreb svo-
jim pripadnikom, če je ravnanje posameznikov popolnoma neregulira-
no. Ravnanje posameznih pripadnikov družbe mora biti zato motivi-
rano na tak ali drugačen način tako, da orravljajo svoje naloge
iz družbene delitve dela vsaj na ravni minimalne sprejemljivosti.
266
Ker stanje produkcijskih sil v nobeni dosedanji družbi ni zmoglo
potešiti potrebo po hrani vseh pripadnikov družbe preko - za veči-
no - eksistenčnega minimuma, se v teh družbah pojavlja tudi neto-
lerantnost do spolnosti. Zadovoljevanje potreb iz seksualnega na-
gona se obremenjuje z raznimi omejitvami, kajti že "sama zadovo-
ljena prva potreba, ekcija zadovoljevanja i već stečeno orueLe za-
dovoljavanja vodi novim potrebama", Zadovoljevanje seksualnega
nagona, v meri potrebni za produktivni razvoj človeške osebnosti,
bi vodilo do krepitve zahtev pri zadovoljevanju drugih potreb, ka-
terih zadovoljitev je vezana na materialna sredstva. Bila bi to
resna grožnja za obstoječ družbeni red.
Razglasitev seksualnih užitkov za nekaj slabega, za greh, ima še
drug pomemben učinek: nenehno delujoča seksualna poželenja posta-
nejo nenehen producent občutij krivde, ki so velikega družbenega
pomena. Ljudje namreč zaradi njih ne občutijo svoje trpljenje kot
posledico pomanjkljivosti družbene organizacije, ampak kot pravič-
no kazen za svojo krivdo. Taka situacija lahko povzroči pri neka-
terih ljudeh čustveno zastrašenost, kar ima za posledico omejitev
intelektualnih sposobnosti in sposobnosti kritičnega dojemanja
sveta in s tem povezan razvoj čustvene navezanosti na predstavni-
ke družbene morale.^
Med potrebo po hrani in potrebo po spolnosti so, kljub temu da za
obe velja neka spodnja meja nujno potrebne zadovoljitve, pomembne
razlike. Potreb po hrani predvsem ni mogoče medsebojno zamenjava-
ti in odlagati tako, kot se da potrebe po spolnosti in jo je moč
zadovoljiti izključno le z materialnimi sredstvi. Dlje časa neza-
dovoljena potreba po hrani povzroči smrt, ali pa je vsaj duševno
popolnoma nevzdržna: oseba, ki je dalj časa izpostavljena lakoti,
postane apatična, fantazira o hrani, oslabijo vsi drugi motivi.
Kdor je lačen je čisto drugačen: res lačni poje še strup, samo da
ne bi umrl od lakote ali pa bi se - po zatrjevanju neke zgodbe iz
slovenske ustne tradicije - poročil celo s kačo, samo da bi pri-
šel do hrane:
267
"Bog mi pomagaj, oče", se oglasi najmlajši sin pri očetu. "Tudi
jaz bi se oženil, čeprav me imate vsi za tepčka. Morda pa le naj-
dem katero, ki me bo vzela."
Oče mu seveda odsvetuje kaj takega. Pa nsjmlajši sin si ne da ni-
česer d-opovodati, tako da ga slednjič le pusti iti. Gre, si lepo
žvižga in prepeva ob misli, kako bo lepo, ko bo tudi on pripeljal
ženo na dom, in pride do stare vrbe kraj poti, kjer sreča kačo.
Po kratkem pomenku, od kod in kam, se mu kača ponudi za ženo.
"Vidim, da se me bojiš", pravi kača. "Pa bodi brez skrbi. Prav ni-
česar ti ne bom storila. Če pa hočeš biti srečen, poslušaj. Tu
imaš ključek. če ta ključek trikrat v žepu obrneš, ti bo dal vse-
ga, kar si poželiš. Zdaj pa pojdi domov ter pripravi vse za gosti-
jo. Potem pridite po mene ..." Najmlajši vzame ključek, gre domov
in pove očetu, kaj se je zgodilo. "Pa poskusi, če res kaj zmore
tvoj ključek," pravi oče. "Potem bomo že videli, kaj se da stori-
ti ..." Sin obrne ključek. "Skledo gibanic sem na mizo", ukaže.
A komaj izgovori, že so na mizi ravnokar pečene gibanice, da se
še kadi iz njih. "Tri vrče vina bi nam ne škodilo," si misli in
spet zasuče ključek. In stojijo pred njim trije vrči vina. - "Sinr-
ko, tvoj ključek je pa res nekaj vreden," pravi oče. "Napravimo
torej vse tako, kakor je ukazala kačja kraljica."
Zadovoljena potreba po hrani pa spet okrepi druge motive, tudi
seksualnega. Zadovoljitev potreb iz seksualnega nagona pa je moč
medsebojno zamenjavati in odlagati ter sublimirati, tj. zadovolji-
ti jih z raznimi fantazijami: "Gostje si komaj upajo za mizo. Ne-
vesta kača se potegne pod mizo. Le glavo steguje na mizo in se
stiska k ženinu Mižku, kateremu se škodoželjno posmehujeta sta-
rejša brata, ker si je tepček vzel tako nevesto. Ko pa udari ura
polnoči, poči grdi kači-nevesti koža in poleg ženina stoji prekra-
sna deklica v zlati obleki in z zlato krono na glavi."
Nezadostno zadovoljene potrebe po hrani in po spolnosti vzbujajo
268
v prizadetem agresijo, človek "poživini"; njuna zadovoljitev do
produktivne mere pa daje polet človekovi "božanski" plati: Nekoč
so Turki nagovarjali Kralja Matjaža, naj jim pokaže meč, "je pa
reku: 46e g m pokazou, nam suhega notr djauP (sie) Pol so pa
udrugič siili vajnga, paujo, da ga more pokazat. Pol ga je pa po-
kazou, je pa usem dvanajstim glave posekou. Pol k jih je pcsekou,
pol ga pa niso smili frdirbat, zatu k je prej že povedou, koga
bo naredu. So gs pa u an turn zazidala. Notr je biu pa sedem let,
angel mu je nosu pa jest. Pol so pa misenli - k so šli čez sedem
let gledat - da tak ne bdo neč našli. Pol so pa ofnali, je šou pa
kar damou, prk dome." Doma so se medtem že zbrali snubci okrog
Alenčice. Pa Matjaž je bil, preden je šel na Turško, skoraj tako
zvit kot Odisej: "Takle ti naročim Alenčka: čez sedem let se ži-
her oženiš, če me ne bo. Pol pa tistga žiher uzemeš, ke bo tist-
gale konja žiher jahou. Pol pa kir bo železna urata presekou,
tistga tud žiher." Pogoj je spolnil kot prvi šele v ovčjega pas-
tirja preoblečeni Kralj Matjaž. "Pol so meli pa tako kosil, da je
use povabu. Pol so se pa zgovarjali, kak se je kirme godile žez
sedem let. Tat je pa tudi prpovedvou, kak se mu je u turne godi-
le.
Pol nazadnje pa pravi: %Z vsemi sem se skusu, z Bogam b se še rad
poskusu!4" (št. 47).
Kako je mogoče preživeti "sedem let" brez spolnosti, ne pa tudi
brez kruha, zvemo tudi tukaj: "angl mu je nosu pa jest." Še več:
zgodba ve tudi, d.\ sama zadovoljena potreba poraja nove potrebe;
kajti, ko so odpr i vrata ječe, v kateri je bil Matjaž zaprt, "Je
šou pa kar damou", k Alenčki. Pri kosilu - če ne bi bila že poro-
čena, bi bilo poročno - potem, ko je zadostil svojim nagonskim po-
trebam, pa pravi: "Z vsemi sem se skusu, z Bogom b se še rad pos-
kusu!" Z drugimi besedami: človek mora najprej zadostiti svojim
telesnim potrebam, potem šele more filozofirati.
Agresija ni samostojen nagon, nekaka protiutež ustvarjalnemu Ero-
269
su, kakor nam je hotel dopovedati Freud, Agresija je vedno zdru-
žena s slo, z libidonoznostjo: "Če ga m pokazou, nam suhega notr
djau!" Agresija - z izjemo njenih patoloških oblik - je vedno v
službi življenja: zveri so najbolj popadljive, ko varujejo nara-
ščaj, ko so lačne .in v času parjenja. Najbolj izrazita manifesta-
cija človekovega življanja so orodja. \Гза orodja pa se lahko upo-
rabijo tudi kot orožje. In obratno: brez orožja človek ne bi pre-
živel. Tesno povezanost seksa in agresije lahko zasledimo pri ne-
katerih ljudstvih na nižji stopnji razvoja, še bolje pa pri opi-
cah: demonstrativno razkazovanje erektiranega penisa je znak moš-
ke agresije. Tudi do danes še ni bil odkrit kekšen specifičen vir
agresije, ki bi ustrezal erogenim conam in seksualnim hormonom,
ki delujejo na možganske celice, kar ima za posledico seksualni
nagon.
Obe najpomembnejši sestavini človeške naravnosti, lakota in spol-
nost, imata enako osnovno strukturo, v obeh je združena tako inkor-
poracijska, kopulativna tendenca kot destruktivna, agresivna ter>-
denca. Dojenček namreč ne zadovoljuje z usti samo potrebe po spol-
nosti in sadistična nagnjenja, ampak tudi potrebo po hrani. In a-
gresivnost, "ki sodeluje pri načinu zadovoljevanja gladu v človeš-
ki družbi, tj. v ekonomiki, ima očitno iste sublimacijske sposob-
nosti kot seksualna agresivnost. Obe formi stopata očitno v nelo-
čljivo zvezo pri osnovni sublimaciji v princip gospostva, v prin-
cip družbenega ovladovanja človeka po človeku."4^
ZAKON IN NUJNOST
Glavna zapoved veleva: "Treba je živetil To je nujno!" Seveda je
to nujnost le v toliko, da ob mrtvi žrtvi rabljeva umetnost kaj ma-
lo velja: ubija se lahko samo življenje. Toda je faktor, s katerim
mora računati tako tisti, ki se upira, kot tisti, ki upor duši:
gospodarji morajo "hraniti" svoje hlapce in jih varovati pred vra-
gi in sovragi.
2?0
Paradoks te nujnosti je, da je njen element zavest: izbira nujno-
sti je odvisna od žrtve. To je njen tragični izbor, njena "obsoje-
nost na svobodo."
Cilj vsega življenja je smrt. Smrt pa, ki ubija, dehumanizira -
kakor pravi Caruso - je glavni delodajalec vseh rabljev: "Nek hu-
dodelnik bi bil imel obešen biti; vikši pak mu dado na zber; obe-
šen biti ali iti neko jamo, ktero so mogli vže od nekdej straži-
ti. Zvedili bi bili namreč radi, koga varujejo. Obljubili so te-
dej, če pride hudodelnik zdrav nazaj ter jim prnese vrjetno spo-
ročilo in spričalna znaminja, bo smrti rešen in oproščen. Hudodel-
nik si misli, bolje mi je iti v jamo v nevarnost postavit življe-
nje kakor gotovo umreti" (št. 4-1)
Izkoriščani je po zakonu izkoriščevalskih družb potisnjen na rob
zakona in kriv, ker sploh obstoja. Zakon je natančen: Zakon je za-
kon; kdor ne spolnjuje odredb zakona, je navzkriž z zakonom. Se
pravi: Če zakon trdi, da si zločinec, si zločinec; če ne, si -
zločinec. Po zakonu pa pri zakonodajalcu seveda ni krivice: "Za-
kaj Mojzesu pravi: %Milostljiv bom, komur hočem biti milostljiv,
in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti4" (Rimij, 9» 15)»
Toda tudi zakonodajalec je "obsojen na svobodo". Zakonodajalec mo-
re samo opredeljevati, kaj je "zlo" in kaj ni. Ne more pa "zla"
izkoreniniti, kajti potem ne bi bilo več nobenega zakonojemalca:
"Zakaj naš Bog je ogenj, ki uničuj e" (Hebr 12, 29)» Uničuje, kar
je nedovršni glagc., ne morda uniči, kar je dovršni glagol: ogenj,
ki uniči tisto, pc čemer je ogenj, ni več ogenj. Zato Jahve ni iz-
trebil izbranega ljudstva, ko je le-to kršilo zapoved o čaščenju
enega samega boga, kakor je grozil (Ex 32, 9-10), ampak je pono-
vil zapoved. Sizifovo delo pa je vedno jalovo, naj se Camus pos-
tavlja na glavo, kolikor hoče.
271
AGRESIJA IN TRADICIJA
Stalen ekonomski in duhovni pritisk vzbuja v žrtvi agresijo. Toda,
ker izkoriščevalci razpolagajo s sredstvi, s katerimi lahko zatre-
jo vsako agresivno akcijo naperjeno zoper sistem, se agresija iz-
koriščanega preusmeri na tiste, ki takih sredstev nimajo, tj. за
druge izkoriščane in tlačene: ženske, otroci, etnične manjšine
itd. Ali kakor je pisano v Knjigi pregovorov (19, 6-7):
"Mnogi se potegujejo za naklonjenost mogočnega
in vsak je prijatelj radodarnega moža.
Ubožca sovražijo vsi njegovi bratje,
koliko bolj se oddaljujejo od njega njegovi
prijatelji."
Na področju duhovne kulture se to kaže kot vztrajanje pri "veri
in navadah dedov", tj. veri in navadah, ki so bile prisiljene že
predhodnim generacijam. Izkoriščani navadno postanejo pri tem
"bolj papeški od papeža" in se z vso silo upirajo vsemu novemu,
najsi jim bo to v korist ali pa v škodo:
"Da su imeli neko veliko veselje Kralj Matijaš i njegovi jonera-
li. Pa da je priša neki stari (vsi kurzivi B.J.) čovik ka njin i
govori:
%Ča ste se namislili, to čete slabo napravit - da čete vi s bogom
vojsku držati4
Oni si nisu dali reč, da ča stari znal
Pa drugi dan da se naoblačilo i začelo ono grmit i bliskat. Pa ti
Kralj Matijaš govori, da je daleko još, da kada če ono simo doč!
Sada za malo vrimena se ono spustilo i onu vojsku Kralja Matijaša
je svu potuklo. Zemlja - ko oni vrhi - da su ih zagrnili, svu voj-
sku" (št. 56).
272
Odlomek iz Valvasorja (Topographia archiducatus Carinthieae anti-
que et moderne, 1688) nam dokaj natančno pojasni, za kaj v zgodbi
pravzaprav gre: "Dežela je zelo izpostavljena nevihtam. Zato raz-
dele slavni deželni stanovi Koroški vsako leto določeno množino
smodnika no raznih krajih; z njim močno nabijejo velike maznarje
in dvojne pu.ške ter jih imajo pripravljene. Kadar se pripode črni
oblaki ali neurje, ustrele zdaj na tem zdaj na onem hribu proti
oblakom, da bi j-h pregnali ter odvrnili nevihto in točo, ki bi
drugače napravila veliko škodo, zlasti ker kljub streljanju ven-
darle dostikrat pada. Navadno streljajo po hribih, včasih pa tudi
po ravnem; občudovati je treba, kako hitro razženejo oblak ..."
. Л
No, ni bilo povsod tako, kot na Koroškem - pripovedovalec navede-
ne zgodbe je bil iz Čičarije. Da preganjanje oblakov s streljanjem
v njih ni "prazna vera", so slovenski časopisi zaceli priznavati
šele z začetkom dvajsetega stoletja. Tako je npr. 1902. leta "Go-
renjec" zapisal: "Po zatrjevanju nekaterih se sponaša to prav za-
dovoljivo. Streljanje pred nevihto pravzaprav ni novo, ker vemo,
da so tudi pred nedavnim časom streljali proti 4hudi uri4!"-^
"Kralj Matijaš i njegovi jenerali" so hoteli v ustaljeni red uve-
sti novost: meču gospodove samovolje so hoteli zoperstaviti meč
kljubovanja, pa je "priša neki stari čovik" in jih opozoril, da
iz tega ne more nastati nič dobrega - "Ča ste si namislili, to
ćete slabo napravit - da ćete vi s bogom vojsku držat!"
Zgodba je izredne natančna: Stari ljudje, konformirani v vedenju
in stereotipni v mišljenju, so glavni čuvarji tradicije - starej-
ši ko je človek, bolj izdelane so njegove izkustvene sheme, s tem
pa se zmanjša prostor za novosti. Starega človeka iz zgodbe so
izkušnje pač naučile, da ni dobro delati si pravice brez poprejš-
njega odobrenja oblasti: "Ne delajte sd, preljubi, sami pravice,
ampak dajte prostora (božji) jezi; zakaj pisano je: 4Meni gre ma-
ščevanje, jaz bom povrnil, govori Gospod4" (Rimij 12, 19).
273
Ravnanje posameznika ni odgovor na objektivno opredeljiv stimulus,
ampak je odgovor na "sistem pričakovanj" (Parsons, The Social Sy-
stem, I95I), ki se oblikuje pod vtisom posameznikovih preteklih
izkušenj in njegovega dojemanja sveta okoli sebe. V procesu soci-
alizacije se ljudje naučijo, kakšno ravnanje se od njih pričaku.is
v določenih situacijah. Ko proces socializacije teče zadosti dol-
go, sprejmejo ljudje svoje vloge kot nekaj samo po sebi umevnega,
kot nekaj, kar bi delali tudi brez zunanje prisile: vloge postane-
jo del njihove opredelitve samih sebe. Na podlagi ravnanja ljudi
se tako gradi nek svet družbenih odnosov, ki se kaže kot stvarnost
sama po sebi, kot nujnost, ki je nad družbo. Družbeni svet je to-
rej povsem neproblematičen: problematičen je, kdor ne misli tako.
Seveda pa lahko tak, neproblematičen svet obstaja le, dokler se
na podlagi ravnanja vseh stalno potrjuje: dokler eksekutorji kaz-
ni nad "zločinci" mislijo, da njihova umetnost ni v nikakršni zve-
zi z "zločinčevimi" mukami itd.
Pripadnikom določene družbe je skupna neka zaloga znanja o družbe-
nem svetu» Dogodek, ki vz- udi dvom v pravilnost dosedanjih priča-
kovanj , razrahlja ali ceio podre tak družbeni svet, kajti družbe-
ne vloge in institucije obstojajo samo kot refleksija pomena, ki
ga ljudje pripisujejo družbenemu svetu - evoj ontološki status
imajo samo v "nebesih domišljije". Človek ravna tako, kakor razu-
me svet okoli sebe in kakor osmišija dogajanje okoli sebe. Posle-
dica takega ravnanja je, da je svet tak, kakršen v danem primeru
pač je. To pa spet vpliva na posameznikovo doživljanje sveta, nje-
govo razumevanje in vrednotenje.
Različna pojmovanja družbenega sveta (lahko) pripeljejo do različ-
nih razlag družbene stvarnosti in jo s samim tem tudi spreminjajo.
Vsakdanjik je navadno nekaj povsem neproblematičnega, jasnega.
Problematičen postane, ko se pojavi nova situacija, ko udari vanj
"strela iz jasnega". Prva reakcija je poskus izničenja novosti,
poskus VÉÌrladiti novost z že obstoječim redom pojmovanj. Če tega
ni mogoče narediti, se obstoječi red pojmovanj podre: stara pojmo-
vanja je treba spremeniti, s tem pa tudi družbeno stvarnost.
274
OPOMBE
1	Tukidid; cit. Ernst Cassirer, Mit o državi, Beograd 1972, str.
79. Cf. Hermann Gunkel, Genesis, Göttingen 1901, 1. pogl.
2	Bronisiav MalinowskI, Mit u psihologiji primitivnih naroda
(v: id., Magija, nauke i religija, Beograd 1971» str. 89-123),
str. 126 s.
3	"izražanje v *. ;aija 51, 10 jasno kaže, da je za preroka Egipt
resnično bil Irimordialni Zmaj..." (George Widengren, Myth and
History in Israelite - Jewish Thought / v: Stanley Diamond ur.,
Culture in History. Essays in Honor of Paul Radin, New York
I960, str. 467-495/, str. 479).
5	Trubarja citiram po: Mirko Rupel, Slovenski protestantski pis-
ci, Ljubljana 1966.
6	Vsi citati iz Svetega pisma so iz ekumenske izdaje, Ljubljana
1974.
7	Cit. Denis Rougemont, Ljubav i zapad, Zagreb 1974, str. 81.
8	Volz; cit. Gerardus van der Leeuw, PhSnomenologie der Religion
Tübingen 1933, 98, 1.
9	Jacques Le Goff, Srednjevekovna civilizacija zapadne Evrope,
Beograd 1974, str. 232.
10	V: Jože Pogačnik, ur., SrednjeveSko slovstvo, Ljubljana 1972,
str. 155-172.
11	Cit. Ivan Grafenauer, Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu,
Ljubljana 1951, str. 102.
12	Cit. Mircea Eliade, Mit i zbilja, Zagreb 1970, str. 157.
13	Cit. I. Grafeno.uer, op. cit., str. 104.
14	Cf. slovensko-lxrvaSke zgodbe o Kralju Matjažu, ki sta jih zbra-
la I» Grafenaue:?, op. cit., in Milko Maticetov, Kralj Matjaž
v luči novega gradiva in novih raziskovanj, Ljubljana 1958
(Razprave SAZU 2/4, str. 101-149).
15	Salimbene Parmski; cit. I. Grafenauer, ibid.
16	Hipolit; cit. Wilhelm Bousset, Der Antichrist in der Überliefe-
rung des Judentums, des neuen Testamente und der alten Kirsche,
Göttingen 1895, str. 15.
17	Spis neznanega avtorja iz 14. ali 15. st. V: J. Pogačnik, op.
cit. str. 13>*140.
275
18	Enuma élis IV, 137; citiram po: James Pritchard ur,, The Anci-
ent Near East, 1. del, Princeton 1973, str, 31-39«
19	Robert Graves - Raphael Patai, Hebrejski mitovi, Zagreb 1969,
2,3.
20	Jan Lotu, Jedenje bogova, Beograd 1974, str. 11.
21	Rutar; cit. I. Grafenauer, op. cit., str. 193«
22	M. Eliade, The Myth of	the Eternal Return, Princeton 1971, str.
43.
23	Marx; v: Veljko Koraé,	Marksovo shvatanje čoveka, istorije i
društva, Beograd 1971,	str. 237.
24	Citiram po: Veselin Čajkanović, Srpske narodne pripovedke, Beo-
grad 1929, št. 177.
25	Podrobneje o tem E. Cassirer, op. cit., str. 102 s.
26	Opis je kolikor moč dobesedno povzet po 15. knjigi Slave vojvo-
dine Kranjske, 1689, Janeza Vajkarda Valvasorja. Valvasorja ci-
tiram po: Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1969. -
Kako je opisano dogajanje komentiral Trubar, smo že videli zgo-
raj, op. 5.
27	Nekoliko drugače - z obr ijenimi predznaki - pomni dogodek ust-
na tradicija: Gospodarji gradu so bili tako hudobni, da so šli
v çekel po najkrajši poti. Potrdilo, da je to res, naj bi bile
kace, ki jih je danes na gradu vse polno. (Verjetno tukaj ne
bo odveč kratko etimološko opozorilo: staroslovanski zmij ni
bil samo kača, ampak tudi zmaj /Fran Miklošič, op. cit., str.
403/).
28	Cf. matjaževski tekst št. 47: Matjaž je premagal vse kralje in
cesarje sveta, zato se je prevzel in izzval še boga. Ko se ni
umaknil na vprašanje božjega odposlanca, je začelo bliskati in
grmeti. Angel je razložil, da so to božji sablje in bobni. Še-
le zdaj se je Matjaž prestrašil in prosil milosti...
29	Opis je prirejen po Valvasorju, ibid.
30	Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str.
316.
31	Zgovornejše kot tisto, kar je zapisano v tej, zaključni kitici
Dunajske geneze, je to, kar je spuščeno: k atribytu "nesmrten"
sodi šo subjekt, v tem primeru - suženj. Torej: Ce se ne boš
upiral, boš vedno ostal suženj; če pa se, ne boš več suženj.
32	P. Trubar, En regišter ... ena kratka postila, 1558.
276
33	Septuaginta prevaja hebrejsko Belial (beliar) z anomos, brezza-
konje. Glede na to, da Pavel (2 Kor 6, 15) uporablja Belial v
pomenu Antikrist, lahko tako vzpostavimo enačbo: anomos «= Beli-
al = Antikrist (Hans Preuss, Der Antichrist, Berlin 1909» str.
9 s.).
34	Bertolt Brecht, ME - TI: Knjiga obrata, Reka 1976 (v: Dometi
a-5, str. 45-53), str. 49.
35	Tj. bog.
36	Dunajska geneza.
37	Božična pesem; v: J. Pogačnik, op. cit., str. 38-39.
38	Cit. J.Le Goff, op. cit., str. 194.
39	Sigmund Freud, Totem in tabu (v: Odabrana dela Sigmnda Projda,
Novi Sad, 1973, 4. knj., str. 119-288), str. 192.
40	Adalberon; cit. J.Le Goff,op. cit., str. 301 s.
41	Pranček Bohanec ur., Ljudske pripovedi, Ljubljana 1972, str.
223.
42	I. Grafenauer, op. cit., str. 58.
43	Kakor op. cit. 2, str. 230-232.
44	Igor Caruso, Socijalni aspekti psihoanalize, Beograd 1969, str.
144.
45	Pavel je tako izredno natanko in globoko dognal odvisnost kaz-
nivega dejanja od zakona ter mehanizem zničenja samozavesti pri
izkoriščanem, dosti pred sodobno kriminologijo in globinsko psi-
hologijo. Ta komponenta pa seveda ostaja skrita branju, ki ne
upošteva dejitva, da se tudi o nadnaravnem govori z jezikom
praktičnega •ivijenja (cf. npr. Joseph Sickenberger, Die Brie-
fe des Heili, dn Paulus an die Korinther und Römer, Bonn 1932,
str. 226 s.).
46	Karl Marx - Friedrich Engels, Nemačka ideologija, Beograd 1964,
1. knj., str. 25.
47	Erich Fromm, Kriza psihoanalize, Ljubljena 1973, str. 138.
48	Sigmund Freud, Nelagodnost u kulturi (Od.d. S.F., 5. knj.$ str.
261-357), str. 326 s. Dokaz za pravilnost svoje trditve vidi
v pojavih sadizma in mazohizma, pri katerih neg bi šlo za nerz-*
ven oz. navznoter obrnjeno destruktivnost. A kdo ni slišal,
kako je bi* o, ko sta se nekoč srečala sadist in mazohist, pa
je mazohic rekel: "Tepi me, muči me!" Sadist ni imel drugega
odgovora kot: "Ne bom!G
277
49	Robert Kalivoda, Moderna duhovna stvarnost in marksizem, Ljub-
ljana 1969, str, 87 s.
50	Cf. Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva,
Celje 1950, št, 177 in 228. kjer zvemo tudi, zakaj je obsojen:
kor ja povedal opatu, kake s; pravi neki hruški.
51	Cit. Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, 2. del, Celje 1967,
str. 206.
»
SINOPSISI
281
UDK: 301.185.2(-202):7I1.4
označevalec, subjekt, ideologija, semiologija, sociologija
ROTAR, Braco: O SEMIOLOGIJI SOCIOLOGIJE URBANEGA
Časopis za kritiko znanosti, 33-3V1979
V tej obravnavi (Castellsove) sociološke semiologije gre za dve
kljucni vprašanji: (1) kaj je v strukturi urbanega označevalno in
(2; za koga je nekaj označevalec ali kako se zgodi, da določen dis-
kurz jemlje elemente urbanega za semiološke označevalce.
Castells (in drugi urbani semiologi in sociologi, npr. A. Medam in
R. Ledrut) ponuja preprost odgovor: označevalce tvori "materialna"
zgradba mesta - gradnja, medtem ko obstaja za vsak označevalec več
označencev: ideologije oz. ideološke prakse in socialne "struktu-
re". Odgovor je dejansko "strukturalističen", označevalec je poj-
movan kot empirična entiteta.
Naša teza je drugačna: razlikujemo raven izraza od označevalca in
s tem pridobimo koncept subjekta, kar omogoča analizo označevalne
igre. Tisto, kar se v sociološki semiologiji izdaja za "materialen"
označevalec, je raven reprezentacije označevalne igre, kar pomeni,
da Je učinek konstituiranja (zgodovinskega) subjekta na prizorišču
družbenega njegov generator. Toda ta subjekt - ki zastopa označevar-
lec za drugi označevalec po sloviti lakanovski formuli - je razcep-
ljen; ali z drugimi besedam : seveda je prav on tisti, ki govori
(toda obstaja samo v svojem izjavljanju), toda njegov govor je zme-
raj že odgovor, se pravi, je govor drugega (razreda). Skratka: ur-
bano je učinek tega vriva drugega v diskurz (vladajočega) subjekta,
se pravi, je diskurz protislovja (razrednega antagonizma;.
UDK : 301.185•2(-?02): 711.4
signifiant, sujet, idéologie, sémiologie, sociologie
ROTAR, Braco: SUR LA SÉMIOLOGIE DE LA SOCIOLOGIE DE L'URBAIN
Časopis za kritiko znanosti, 33-3V1979
Dans cette consideration de la sémiologie sociologique (de M. Cas-
tells) , il s'agit de deux questions cruciales: (1) qu'est que, dans
la structure de l'urbain, joue le role du signifiant? (2) pour qui
ime "hose peut ¿tre le signifiant, ou comment il est possible que
les éléments urbains sont pris comme les signifiants sémiologiques
par un discours?
Castells (et les autres sémiologues et sociologies urbains, par ex.
A. Medam et R. Ledrut) propose une réponse simpliste: le signifi-
ant urbain, c'est la construction "materielle" de la ville - le con-
252
struit; tandis qu'il y a plusiers signifiés pour chaque signifi-
ant: des idéologies ou des pratiques idéologiques et la "structu-
re" sociale. Cette réponse est en effet "structuraliste", parce
que le signifiant y est conçu comme une entité empirique.
Notre thèse est tout autre: on distinque le plan de l'expression
de celui du signifiant, et, par cette opération, on obtient le con-
cept du çujefc; ce qui rend possible l'analyse du jeu signifiant.
Ce qu'est, dans 1» sémiologie sociologique, présenté comme un sig-
nifiant "materiel'' doit être, selon notre avis, conçu comme plan
de représentation uû la figuration du signifiant est produite. Ce
?ui veut dire que c'est bien l'effet de la constitution du sujet
historique) sur la scène du social qui en est le générateur. Or,
ce sujet - qui représente le signifiant pour un autre signifiant,
selon la célèbre formule lacanienne - est clive pareé qu'il repré-
sente une union contradictoire; ou en d'autres termes: bien sûr,
c'est bien ce sujet qui tient la parole (mais aussi, il n'existe
qu'en tant que sa propre énonciation), or, cette parole est tou-
jours-déjà une réponse, c'est-à-dire toujors déjà la parole de 1'
autre (classe). Bref, l'urbain est un effet de cette insertion de
l'autre dans le discours de sujet (dominant), c'est-à-dire qu'il
est un discours de la contradiction (de l'antagonisme de classe).
283
1ЛЖ: 72.01:301.152.3
arhitekturna zavest, ideologija samopomoči, stanovanjsko vprašanje
ZLODRE, Janko: ZAPISKI 0 IDEOLOŠKIH OBLIKAH ARHITEKTURNE ZAVESTI
Časopis ZB. kritiko znanosti, 33-2V1979
Arhitekturna zavest predstavlja arhitekturo kot objektivno in uni-
verzalno kategorijo. Dejanska protislovja se reducirajo na spopad
med zavestjo, bistvom, ki ga zavest opredeljuje in dejanskostjo.
"Humanistična funkcija" arhitekture kot stvari je v blagovni produk-
ciji iluzija, stvar se dejansko pojavlja kot kapital. Kritika ideo-
loških oblik se vzpostavi šele na razredni teoretični ravni. Arhi-
tekturna zavest prav tako na poseben način predstavlja "človeka".
Predmet kritike je Turnerjeva ideologija "samopomoči" kot apologi-
ja udejanjanja kapitala. Turner opravičuje dejansko redukcijo de-
lavčevega življenja na najnujnejše in najklavrnejŠe vzdrževanje fi-
zičnega življenja,
UDK: 7?.01:301.152.3
Architekturbewusstsein, Ideologie der Selbsthilfe, Wohnungsfrage
ZLODRE, Janko: NIEDERSCHRIFTEN UBER IDEOLOGISCHE FORMEN DES ARCHI-
TEKTURBEWUSSTSEINS
Časopis za kritiko znanosti, 33-3V1979
Der Architekturbewusstsein stellt die Architektur als objektive und
universelle Kategorie dar. Wirkliche Widersprüche werden auf den
Widerstreit des Bewusstseins, des vom Bewusstsein bestimmten Wesens
und der Wirklichkeit reduziert. Die "humanistische Funktion" der
Architektur als Sache ist in der Warenproduktion eine Illusion,
die Sache erscheint in Wirklichkeit als Kapital, Die Kritik der
ideologischen Formen konstituiert sich erst auf der klassentheore-
tischen Ebene, Das Architekturbewusstsein stellt ebenso auf eine
besondere Weise "den Menschen" dar. Den Gegenstand der Kritik bil-
det Turners Ideologie der "Selbsthilfe" als Apologie der Kapital-
verwirklichung. Turner rechtfertigt die wirkliche Reduktion des
Arbeiterlebens aud den notwendigsten und kärglichsten physischen
Lebensunterhalt,
284
UDK: 301.185.2(-20?):711.4
Urbana sociologija, "kritika ideologije", urbanizem in sociologi-
ja, zgodovinsko-materialistična tematizacija mesta in urbanizaci-
je
GANTAR, Pavel: NASTAVKI "KRITIČNE" p SG0D07INSKv>-MATERIALISTIČNE
ANALIZE V Z/H0DN0NEMSKI URBANI SOCIOijOGIJI
Časopis za krit:Jko znanosti 35-34-/1979
Avtor najprej • .»skuša opredeliti okoliščine, ki so prispevale k
obračunu z meščansko urbano sociologijo in njenim obravnavanjem
mesta in urbanizacije. Prikaže in analizira najpomembnejše pri-
stope, ki vsak na svoj način poskušajo tematizirati, bodisi "kri-
tični" ali pa zgodovinsko-materialistični pristop k analizi me-
sta in urbanega.
Za analize, ki se teorijsko naslanjajo na frankfurtsko šolo, in
še posebej za Habermasa velja, da sicer ostajajo znotraj horizon-
tov meščanske znanosti, da pa razvijajo celo vrsto zanimivih pri-
stopov, ki bi jih zgodovinsko-materialistična analiza morala na-
daljevati.
Za drugi pristop k omenjeni problematiki je na splošno značilno
pojmoyanje mesta in urbanizma v njegovih politekonomskih dimenzi-
jah. Žal pa ti teksti niso predvsem poskus nekakšnega zasnovanja
urbane sociologije na politekonomskih temeljih. Gre predvsem za
prispevke, ki polemizirajo z meščansko urbano sociologijo ali s
kritično teorijo, politekonomski pristop je prisoten le kot naka-
zana možnost - ostaja pa nerealiziran.
UDK: 301.185.2(-202):7U.4
Soziologie der Stadt, "Ideologiekritik", StSdtebau und Soziologie,
historisch-materialistische Thematie s ierung der Stadt und der Ur-
banisierung
GANTAR, Pavel: INSÄTZE EINER "KRITISCHEN" UND HISTORISCH-MATERIA-
LT.STISCHEN ANALYSE IN DER BUNDESDEUTSCHEN S0ZI0-
IJGIE DER STADT
Časopis za kritiko znanosti 33-3V1979
Der Autor versucht zuerst die UmstSnde zu bestimmen, die zu einer
Abrechnung mit der bürgerlichen Soziologie der Stadt und deren
Behandlung von Stadt und Urbanisierung beigetragen haben. Die be-
deutendsten Beitrage werden dargestellt und analysiert, deren je-
der auf seine Weise versucht, entweder den "kritischen" oder den
historisch-matarialistischen Zugang zur Stadtanalyse zu themati-
sieren.
285
Für Analysen, die sich theoretisch auf die Frankfurter Schule und
besonders noch auf Habermas stützen, gilt, dass sie zwar innesv
halb der Horizonte der bürgerlichen Wissenschaft verbleiben, den -
noch aber eine ganze Reihe von interessanten Zutritten entwick-
len, die von einer historisch-materialistischen Analyse fortzufü-
hren wSren.
.tfür den zweiten Zutritt zur ervShnten Problematik ist im allge-
meinen das Begreifen der Stadt und des Städtebaus in deren polit-
Ckonomischen Dimensionen kennzeichnend. Leider stellen aber die-
se Texte nicht in erster Linie einen poli.tCkonomischen Grundle-
gungsversuch der Soziologie der Stadt dar. Es handelt sich vor
allem um Beitrage, die mit der bürgerlichen Soziologie der Stadt
oder der kritischen Theorie polemisieren, wobei der politSkono-
mische Zutritt nur als angedeutete MSglichkeit anwesend ist und
unrealisiert verbleibt.
286
ШЖ: 391/397
zgodovina, metafizika zgodovine, folklora, topografija kozmosa
JEZERNIK, Božidar: ZGODOVINA V ZGODBAH USTNE TRADICIJE
Časopis za kritik^ znanosti 33-34/1979
Izhodišče spisa j3, da preučevanje zgodb ustne tradicije more bi-
ti znanost (folk oristika) le, če ne obravnava svojega predmeta
(lore) kot nekaj . kar ni v nikakršni zvezi s svojimi re-producen-
ti (folk), Re-producenti zgodbe ustne tradicije pa so vedno lah-
ko le določeni ljudje, ki živijo v določenih družbah z določenim
stanjem v razvoju produkcijskih sil in na njih temelječih produk-
cijskih odnosov. Vendar pa med re-produkcijo in udeleženci serij-
ske re-produkcije ne gre samo za enosmeren vpliv, ampak imajo
zgodbe ustne tradicije tudi povraten učinek, ki pa je seveda od
primera do primera različen, pač odvisno od mnogih okoliščin.
UDK: 391/397
Geschichte, Metaphysik der Geschichte, Folklore, Topographie des
Kosmos
JEZERNIK, Božidar: GESCHICHTE IN DEN ERZÄHLUNGEN DER MUNDLICHEN
TRADITION
Časopis za kritiko znanosti, 33-3V1979
Der Text geht davon aus, dass die Erforschung der Erz8hlungen der
mündlichen Tradition nur dann wissenschaftlich (Folkloristik)
sein kann, wenn sie ihren Gegenstand (lore) nicht als etwas be-
handelt, was in keiner Beziehung zu dessen Re-produzenten (folk)
steht. Die Re-produzenten der ErzBhlung der mündlichen Tradition
kttnnen aber stetn nur bestimmte Menschen sien, die in bestimmten
Gesellschaften mit einer bestimmten Entwicklungsstuffe der Pro-
dukt ivkrtf te und in den auf ihnen beruhenden Produktionsverhält-
nissen leben, Docn besteht zwischen der Re-produktion und den
Teilnehmern der seriellen Re-produktion kein bloss einseitiger
Einfluss, die Erzfihlungen der mündlichen Tradition haben vielmehr
auch eine Rückwirkung, die aber natürlich von Fall zu Fall ver-
schieden ist, je nach den vielen Umstftnden.
s
1