15. februar 2011
številka 97
3
5
Slovesno odprtje nove dvorane
Župan imenoval podžupanjo in podžupana
Murska Sobota ostaja del Evropske prestolnice kulture
14
17
19
Občinske nagrade za dosežke na področju kulture
Mladinski informativni in kulturni klub praznuje 15 let
Kulturni dogodki v novi dvorani
26
28
31
Okrepljena Mura 05 v nadaljevanju sezone
Državno prvenstvo v dvoranskem hokeju
Nagrajeni športniki minulega leta
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in slovesno odprtje nove dvorane
Slovesen začetek prireditve na novem odru z glasbeno zasedbo Brass band.
Plesalci plesnega kluba ZEKO so nastopili pod budnim očesom trenerja in koreografa Dejana Zečeviča.
Tercet Eroika, posebni glasbeni gosti na težko pričakovanem odprtju nove dvorane.
Župan Anton Štihec je s slavnostnim nagovorom predal namenu novo dvorano in povdaril zgodovinski trenutek tega dogodka.
Spoštovane občanke,
spoštovani občani!
Na sam kulturni praznik države in s tem tudi kulturni praznik občine smo slavili tudi odprtje nove dvorane in izjemno srečo imam, da sem ob tem zgodovinskem trenutku župan tega mesta, te občine. Zgodovinskem zato, ker se ne zgodi vsako leto, da predamo svojemu namenu tako veliko pridobitev kot je prenovljena več-namenska kulturna dvorana. Tovrstne pridobitve se zgodijo vsakih nekaj deset let.
Dvorana, ki smo ji prebivalci Sobote skozi zgodovino dali ime kinodvorana, s podobo in namenom, kakršna se je zarisala arhitektu Feriju Novaku in z vsebino, ki jo je narekoval duh časa pred petdesetimi leti je postala del kulturne dediščine našega mesta. Je plod ustvarjanja odličnega arhitekta takratnega časa, hkrati pa je zadolžila novega, v tem prostoru izstopajočega ustvarjalca, arhitekta Andreja Kalamarja, da to kulturno dediščino zariše v prostor naprej, novim rodovom, po potrebah in zakonitostih današnjega časa. Kvalitetno, prepoznavno, primerno svo-jemu namenu. Verjamem, da bo zgradba dobila svoji podobi in namenu primerno ime, ki se bo med prebivalci »prijelo« in jo bo opredeljevalo v njenem osnovnem in širšem namenu. Vendar je vse, kar bo predstavljalo novo poimenovanje, le bolj ali manj lepa lupina, realizirana investicija, ki je bila kar nekako po čudežu srečno izpeljana. Vsebina, jedro, ta duša nekega prostora ali neke zgradbe ostajajo in bodo samo ljudje. Ljudje kot neskončni in brezčasni ustvarjalci in njihovi produkti kot kultura v širšem pomenu besede.
Murska Sobota je danes partnersko mesto Evropske prestolnice kulture. To nomi-nacijo je slavila že ob dnevu nominacije Mestne občine Maribor s partnerji pred štirimi leti. Zavedli smo se, da nas je doletela velika čast. Ta čast pa je sčasoma, vsak dan bolj, postajala tudi velika obveznost in odgovornost. Obet kulturnih prireditev, razcveta in promocije mesta, na področju kulture in posledično tudi turizma, je nastajanje novega obraza našega mesta. Mi ga ustvarjamo sami. Veselje je postalo energija in energija gibalo približevanja zadanim ciljem biti del evropske prestol-nice kulture. Odprla pa so se tisočera vprašanja vsebine in tudi finančne realizacije, ne samo programov, ampak tudi potrebne infrastrukture, saj nam država iz svojih sredstev ni prispevala še nič.
V mesecu kulture, ob državnem kulturnem prazniku, ob neposrednem vstopanju v elitizem kulturne prestolnice Evrope smo morda edini v vsej državi, ki smo se lahko pohvalili z odprtjem novega kulturnega hrama. Naj bo dogajanje v njem čim bogatejše, z vsemi izdelki, kar jih kultura premore umestiti v tak prostor, ki ji ga ponujamo s prisotno obliko. Predvsem pa želim vsem obiskovalcem nove dvorane dovolj časa za čim več privlačnih potovanj v srce kulture in posledično osrečujočo zavest o lastnem resničnem notranjem bogatenju.
Vaš župan
3
ŽUPANOV KOTIČEK
MESTNI SVET
Predlog proračuna z dopolnitvami sprejet v prvi obravnavi
Špela Horvat
Ne tretji seji mestnega sveta, ki je potekala v ponedeljek, 7. februarja, so imeli svetniki pred sabo trinajst točk dnevnega reda, po katerem so se v šestih urah in pol razpravljanja prebili le do konca pete točke.
Tretje redne seje se je udeležilo 24 svetnikov, Tomaž Dundek se je seji pridružil kasneje, Cvetka Škafar pa se je opravičila. Svetniki so potrdili predlaga-ni dnevni red, nato je direktor občinske uprave Bojan Petrijan podal zapisnik druge redne, prve izredne in prve dopisne seje, ki so jih mestni svetniki tudi potrdili.
Ob četrti točki dnevnega reda, tj. sklepu o potrditvi projekta izgradnje poslovno-parkirne hiše na Kocljevi ulici, sta naj-prej svojo obrazložitev podala Drago Ružič, direktor podjetja Sobota Center, podjetja v za-sebno-poslovnem partnerstvu mestne občine v višini 60 in Imo-reala v višini 40 odstot-kov, ki bo projekt realiziralo, in Dušan Zekovič, predstavnik družbe Nebra iz Ljubljane, ki je opravila študijo projekta. Ružič je povedal, da je mestna obči-na na podlagi Načrta trajnostne mobilnosti pristopila k urejanju mirujočega prometa z izgradnjo poslovno-parkirne hiše in hkra-tnim postopnim uvajanjem plačljivega sistema parkiranja v t. i. modrih conah. Sobota Center je od Studia Kalamar že prejela idejno zasnovo objek-ta, ki bo nudil 172 parkirnih mest. Parkirni del bi bil dan v najem in upravljanje podjetju, ki bi tudi upravljalo s parkir-nimi mesti v modrih conah ter ostalimi parkirnimi mesti
v lasti občine, medtem ko naj bi bil kupec za poslovni del že znan, vendar na občini o ime-nu zaenkrat ne želijo govoriti. Kot je povedal Dušan Zečevič, je bila osnova za izgradnjo par-kirne hiše nadomestitev že ob-stoječih parkirišč in naraščajoče potrebe po novih parkiriščih. V mestu stanovalci omejujejo dostop do določenega števila parkirišč, nekaj pa jih je tudi na neurejenih zemljiščih, ki bodo v kratkem oplemenitena in kjer mest za parkiranje več ne bo. Svetniki so se strinjali, da je ureditev mirujočega prometa v Murski Soboti nujna, kljub temu pa so pred sprejetjem sklepa imeli številne pomisle-ke. Dušan Bencik (SD) je nave-del pomisleke o družbi Sobota Center, o kateri svetniki vedo premalo, po mnenju Mitje Slavinca (LDS) pa je predsta-vljena študija premalo natanč-na in naj ne bi bila primerna za nadaljnjo razpravo. »Ne gre le za to, da bomo dali zeleno luč za stavbo, ampak bomo s tem spremenili način parkiranja v mestu,« pa so besede Marjana Gujta (LDS), ki je menil, da bi bilo neodgovorno, da svetniki sprejmejo tako velik projekt, preden dobro preučijo opravlje-no študijo. Podobnega mnenja je bila večina v mestnem svetu, s sedmimi glasovi za in štirinaj-stimi proti predlog sklepa ni bil sprejet, s čimer so se svetniki odločili, da bodo o 3.900.000 evrov vredni investiciji premi-slili do naslednje seje.
Po 20-minutnem odmoru je bila pred svetniki peta točka dnevnega reda: predlog odloka o proračunu za leto 2011, ki ga je predstavil Slavko Domijan, vodja oddelka za proračun in finance. Predlog proračuna za leto 2011 je od lanskega niž-ji za dober milijon, znaša 23 milijonov evrov in je uravno-
težen tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Vsi odbori so podali pozitivno mnenje k proračunu, njihovi predstav-niki so svetnikom svetovali, da ga sprejmejo. Kljub temu da so se s predlogom prora-čuna načeloma strinjali tudi v svetniških skupinah, so podali kar nekaj predlogov o njegovih dopolnitvah.
Socialnim demokratom se zdi predvideno novo zadolževanje občine v višini 1,2 milijona previsoko, zato opozarjajo, da bo treba v naslednjih letih ve-liko bolj varčevati. Skupni dolg murskosoboške občine bo tako namreč skupno znašal pet mili-jonov evrov, kar je 62,7 odstot-ka možne zadolžitve občine. Nataša Horvat je v imenu LDS opozorila na povišanje sredstev za plače mestne uprave, visok se ji tudi zdi predviden znesek za Soboške dneve, silvestrovanje, promocijske dogodke, informi-ranje javnosti. »Predlagamo, da izdelate prednostno listo inve-sticij, pri čemer imajo prednost projekti, ki imajo zagotovljeno finančno konstrukcijo in ki so se že začeli. Želimo si tudi skla-den razvoj vseh primestnih na-selij,« je še med drugim poveda-la Horvatova. Da so kapitalski prihodki nerealno postavljeni, pa je mnenja Robert Celec iz SDS: »Naš osnovni očitek je, da proračun ni realen - je celo ek-scesen.« Pomislek o prihodkov-ni ravni proračuna je dal tudi Jožef Recek iz Zaresa, zaveda pa se, da je za realizacijo na-črta zadolževanje nujno. Jožica Viher iz Modre liste Antona Štihca je pojasnila, da se tudi pri njih s proračunom ne stri-njajo v celoti, vendar: »Ce bi šli v povečanje določenih po-stavk, bi na drugi strani mo-rali nekatere postavke znižati. In ko smo natančno proučili proračun, smo ugotovili, da bi
4
MESTNI SVET
slednje pri določenih zavodih imelo negativne posledice.« Viherjeva je še predlagala, naj se da prednost projektom, ki se delno financirajo iz Evropske unije ali državnega proračuna. Večina svetnikov je prav tako bila mnenja, da je proračun še vedno pretežno investicijsko naravnan; za naložbe je načr-tovanih nekaj manj kot 10 mi-lijonov evrov ali 42,65 odstotka proračuna.
V splošni razpravi so svetniki podajali posamezne predloge za dopolnitev proračuna, ki pa jih ni bilo malo. Predlog odloka o proračunu se je v prvi obrav-navi s 17 glasovi za in 6 proti sprejel. Seja, ki se je začela ob 13. uri, je z dvema prekinitva-ma trajala več kot šest ur, zato je župan po poslovniku sejo prekinil, preostale točke dnev-nega reda pa bodo obravnavali na seji 14. februarja. Svetniki si bodo takrat izmenjevali mne-nja o predlogu odloka o porabi
koncesijske dajatve za trajno-stno gospodarjenje z divjadjo v MOMS. Odločali bodo o programu oskrbe s pitno vodo na območju občine, čakajo jih tudi sklep o potrditvi višine subvencionirane cene storitev obdelave in odlaganja odpad-kov, sklep o potrditvi programa odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode ter sklep o potrditvi programa čiščenja komunalne odpadne in pada-vinske vode. V enajsti točki dnevnega reda bodo odločali o članu v svetu Pokrajinske in študijske knjižnice in o pred-stavniku lokalne skupnosti v svetu zavoda Ekonomske šole Murska Sobota. Prav tako bodo določili člana nadzornega sve-ta Javnega podjetja Komunala in Razvojnega centra Murska Sobota.
(Opomba: o seji, ki je potekala 14. februarja bomo zaradi za-ključene redakcije poročali v naslednji številki.)
Imenovana podžupanja in podžupan Mestne občine Murska Sobota
Župan Anton Štihec je 31. januarja imenoval svoja namestnika. Tako je podžupanja Mestne občine Murska Sobota postala Simona Čopi, pred-stavnica Modre liste Antona Štihca kot najmočnejše svetniške skupine. Čopijeva, sicer uspešna in cenjena specialistka ginekologije in poro-dništva, je nov obraz na politični
sceni. Ob imenovanju je dejala, da se bo trudila za dobro so-delovanje z županom in mu pomagala kot desna roka ter delala v dobro vseh občank in občanov.
Anton Štihec je za podžupana ime-noval Jožeta Casarja, predstavnika Desusa, stranke, ki je župana pod-pirala na volitvah. Župan je izpo-stavil, da je bil s Casarjevim sode-lovanjem, ki je bil podžupan tudi v prejšnjem mandatu, zadovoljen in se je zato odločil, da ga povabi k podžupanovanju tudi v naslednjih
štirih letih. Casar je bil ob imenovanju počaščen in je dejal, da uspešno delo temelji na medsebojnem zaupanju in da je pri-pravljen na trdo delo.
Casar naj bi bil županu v podporo predvsem na področju ne-gospodarskih dejavnosti - komunalna infrastruktura, okolje in prostor, Čopijeva pa na področju družbenih dejavnosti -zdravstvo, šolstvo, kultura, šport in sociala.
Novo vodstvo in člani sveta
Krajevne skupnosti Bakovci
Kot smo poročali v prejšnji številki, so krajani Bakovcev na predčasnih volitvah izvolili nove člane sveta krajevne skupnosti. Na konstitutiv-ni seji je bil za predsednika Krajevne skupnosti Bakovci imenovan Silvo Vohar, ki je na volitvah prejel naj-več glasov. Mesto podpredsednika je prevzel Jožef Kuhar, potrjeni pa
so bili člani Silva Prosenjak, Klavdija Lukač, Franc Celec, Nives Cajnko in Dominik Kovač.
5
AKTUALNO
Praznik kulture
prvič v novi dvorani
Anita Gaber
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je 8. februarja v Murski Soboti potekala prireditev, ki je bila združena s slovesno otvoritvijo nove večnamenske dvorane. Mestna obči-na Murska Sobota je tako po več kot petih desetletjih prvotne otvoritve Kina Park tudi uradno dobila novo večnamensko gledališko dvorano.
Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Anton Stihec, ki je med drugim izpostavil pomembnost dogodka, ki bo ostal zapisan v zgodovino. Ne zgodi se namreč vsak dan, da bi odpirali tako veliko pridobitev, kot je večnamenska dvorana, ki je po zadnjih podatkih vredna okoli 3.600.000 evrov. Štihec se je v nagovoru med drugim spraševal o definiciji kulture, pri čemer je povedal najljubšo izjavo nekega najstnika, ki mu ni bilo mar za velike besede in je rekel, da je kultura nekaj, kar je kul.
»Naj bo dogajanje v prenovljeni dvorani čim bolj kul in naj ima čim več dobrih, odličnih poto-vanj v vse destinacije kulture z
vsemi izdelki, kar jih kultura premore in jih lahko umesti v ta prostor,« je še dodal Stihec. Arhitekt nove dvorane je Sobočanec Andrej Kalamar, ki je zadovoljen, da je lahko v domačem kraju zasnoval javni objekt, ki že več kot pet desetle-
tij združuje ljudi. Na začetku se je naloga zdela težka, vendar je sčasoma postajala vse jasnejša. Treba je bilo razumeti staro in starejše funkcije prevesti v nove oblike. Dvorana je s tehničnega vidika namreč ena najbolj do-vršenih v Sloveniji.
Slovenski gledališčniki o naši dvorani
Rajnhold Jelen, pomočnik teh-ničnega vodje, Slovensko ljudsko gledališče Celje
»Novo gledališko dvorano v Murski Soboti odlikuje tehnična dovršenost, ki se kaže v najnovej-ši odrski, tonski in lučni tehnolo-giji. Oder je izjemno prilagodljiv in lahko obvladljiv, nameščeni so najsodobnejši vlaki. Dvorana je prostorna in estetska, zelo lepo pa so urejene tudi garderobe za igralce. Eden ključnih elemen-tov je tudi dobro osnovan do-voz do odra. Scenski elementi
so pogosto izjemno težki in zelo različnih dimenzij, zato je zelo dobrodošlo, da je dovoz smiselno urejen in je pot za raztovarjanje čim krajša. In nazadnje, a ne najmanj pomembno za dvorano skrbi prijazno osebje s katerim je odlično sodelovati.«
Drago Cerkovnik, lučni mojster, Prešernovo gledališče Kranj »Navdušujoče, sodobno, primer-no današnjim potrebam. Skoraj gotovo tehnično najboljše opre-mljeni oder v Sloveniji.«
Robert Obed, tonski mojster, Prešernovo gledališče Kranj »Končno prostor za tonsko upravljanje na pravem mestu. Razporeditev je pravilna, teh-nično dovršeno!«
Stojan Nemec, v. d. tehnični vod-ja, SNG Nova Gorica »Ob obisku dvorane me je oblil prijeten občutek, saj je dvorana lepo urejena in tehnično dobro opremljena. Zdi se mi zelo pri-merna za izvajanje gledaliških predstav, tudi tistih tehnično
bolj zahtevnih. Oder je primerne velikosti in iz udobnih stolov v dvorani tudi lepo viden«.
Jože Logar, pomočnik direktorice za tehnične zadeve, Mestno gle-dališče ljubljansko »Sredi meseca januarja smo pri vas odigrali dve predstavi mju-zikla Sugar - Nekateri so za vroče. Rad bi se vam zahvalil za pomoč pri logistični pripravi našega gostovanja, predvsem pa bi pohvalil vaše novo gledališče: kot »gledališki tehnik« zaradi ve-
6
AKTUALNO
likosti, tehnične opremljenosti, dostopnosti... odra, spremlja-jočih prostorov in dvorane, kot obiskovalec / gledalec pa tudi zaradi prijetnega »bivanja« v njej. Prepričan sem, da bo novo gledališče omočilo najrazličnejše scenske, glasbene in druge upri-zoritve, ki bodo gledalcem v uži-tek in trajen spomin.«
Zvone Šedlbauer, gledališki režiser
»V mesecu januarju 2011 sem si ob gostovanju Mestnega gleda-lišča ljubljanskega v prenovljeni dvorani nekdanjega Kina Park v Murski Soboti imel priložnost »od blizu« ogledati imenitno delo arhitekta Andreja Kalamarja. Gostovali smo z glasbeno gle-dališkim delom, s komedijo »Nekateri so za vroče«. Povedali so mi, da je naše gostovanje pr-vič omogočilo Sobočanom ogled mjuzikla na njihovem, domačem
terenu. Dvorana je bila nabito polna, vzdušje pa izvrstno. Stavba, ki jo sicer od zunaj in od znotraj v osnovi močno opredeljuje arhitekturna esteti-ka petdesetih let prejšnjega sto-letja, je z elegantno prenovljeno dvorano uspešno pridobila zelo udoben prostor za ogled upri-zoritev - prostor, ki gledalcem nudi intimno posvetitev uprizo-ritvi. Hkrati dvorana v barvnem smislu deluje primerno diskretno in hoteno nevsiljivo. Naj dodam še okoliščino, ki je nam gleda-liščnikom v izjemno pomoč: olivno zeleni toni in cela skala barvnih ploskev, ki se razvija od temne, meglenozelene do črne, nam močno pomagajo osvetlje-vati dogajanje na odru, saj zato ne prihaja do svetlobnih motenj iz dvorane!
Razpored sedežev v dvorani in nagnjenost parterja sta wagner-jansko demokratična. Ljudem
ne daje privilegijev pri ogledu prikazanega - nudi pa vso po-trebno udobje za ogled pred-stav. Vsakemu posamezniku v dvorani je dana enaka možnost ogleda uprizoritve - vse po vzor-cu Wagnerjevega meščanskega gledališča v Bayreuthu.
Zaodrje nudi gostujočim gleda-liščem dovolj primerno raven funkcionalnosti in je koncipi-rano s primernim anticipacij-skim smislom. Zaradi dobrega tesnenja vrat in zaradi ustreznih predprostorov ni nikakršnih temperaturnih ali zvočnih vdo-rov. Tehnološki stolp nad odrom je primerno visok in gotovo bo sčasoma potrebno tehniko vla-kov posodabljati, obstoječim pa dodajati nove, varnejše, bolj izpopolnjene. Naš osvetljevalski tim ni imel nikakršnih pripomb glede električnih instalacij, tudi ne glede tistih, ki še niso bile uporabljene, vendar so že na raz-
polago. Ena od odličnih lastno-sti, ki jih je dvorana ob adaptaciji pridobila, je zelo dobra splošna akustika prostora. Ne vem sicer, kako bi delovala, če bi jo upo-rabljali za komorne koncerte in recitale z manjšimi zasedbami. Z gotovostjo pa lahko rečem, da bi s pomočjo zelo enostavne glasbene školjke dosegli največji možni učinek.
Arhitekt Kalamar je opravil delo z inteligenco ustvarjalcev, ki ima čut za gledališče, ki pozna nje-govo zakulisje, njegovo ozadje, njegovo nastajanje, njegovo ži-vljenje in njegovo aktualno po-dobo. Stavba, ki je bila desetletja obsojena na umiranje v inertnem hladu, je z njegovim posrečenim estetskim in funkcionalnim po-segom pridobila toplino in vese-lje za sedanje in bodoče genera-cije gledalk in gledalcev.«
Murska Sobota ostaja del projekta
Evropske prestolnice kulture 2012
Špela Horvat
Murska Sobota bo prihodnje leto na očeh evropske kulturne javno-sti - skupaj s še šestimi mesti je namreč pristopila k projektu Maribor 2012 - evropska prestolnica kulture. Priprave na evropsko prestolnico, ki bo povezala mesta vzhodne ko-hezijske regije, so v polnem teku. V začetku februarja je v Bruselj romalo zaključno poročilo o pripravah na projekt, ki bi se mu zaradi spora o višini financiranja Murska Sobota skorajda odrekla.
»Izražam ogorčenje in razočaranje nad takšnim odnosom vlade, ki ni enakovreden vsem partnericam v projektu Evropske prestolnice kulture (EPK). Če država deli de-nar samo nekaterim partnerjem, smo seveda ogorčeni. Premierja Pahorja pozivam k odstopu, ker se tako diskriminatorno obnaša do partnerjev,« je na novinarski konferenci 27. januarja povedal župan Anton Štihec, ki je od predsednika vlade zahteval, da spremeni odnos do partnerskih mest v projektu, v nasprotnem primeru se bo Murska Sobota z ladje EPK poslovila.
Štihca je namreč razburilo dej-stvo, da so vsa ostala partnerska mesta — Maribor, Ptuj, Velenje, Novo mesto in Slovenj Gradec -dobila sredstva za gradnjo kultur-nih objektov, le Murska Sobota je pri delitvi denarja »izvisela«. Ministrstvo za kulturo je na svo-jem razpisu zavrnilo vlogo občine za financiranje notranje opreme
prenovljene kinodvorane v vre-dnosti dveh milijonov evrov, saj za projekt naj ne bi bila izdelana analiza stroškov. Kot pravi Anton Štihec, slednje ne drži, saj so ome-njeno analizo na občini pripravili, zato so se na odločitev ministrstva že pritožili. Sredstva iz razpisa naj bi bila razdeljena po »politični poti«. Dokončni pokazatelj, da si Murska Sobota za kulturno in-frastrukturo zaman obeta oblju-bljeni denar, je bil sklep vlade, ki je pri razdeljevanju sredstev nanjo ponovno pozabil. Prav zato je žu-pan sklical novinarsko konferen-co, »da opozorim na neustrezno obravnavo vseh partnerjev v tem projektu pri delitvi sredstev vlade in kulturnega ministrstva ter da vas opozorim na finančno kon-strukcijo projekta«.
Na njegove besede so se odzva-li v Zavodu Maribor 2012. Pet dn i po novinarski konferenci, ki je dvignila veliko prahu tako v lokalnih kot nekaterih nacional-
nih medijih, sta Mursko Soboto obiskala programski direktor Mitja Čander in koordinator partnerskih mest Borut Pelko, da bi uskladili mnenja glede fi-nančnega in programskega načrta za leti 2011 in 2012. Pogovor je potekal v konstruktivnem duhu, saj je župan od obeh predstav-nikov Javnega zavoda Maribor 2012-EPK dobil zagotovilo, da bo zavod nakazal koproducentom iz Murske Sobote za programske vsebine sredstva v enaki višini, kot jim jih bo za to namenila občina. Hkrati pa bo Murska Sobota pri-spevala ustrezen delež tudi za sku-pne projekte in delovanje zavoda. Ob koncu srečanja je župan Anton Štihec izpostavil, da Mestna občina Murska Sobota ostaja partnerica v projektu EPK 2012, če bo tudi njej država zago-tovila sredstva za infrastrukturne objekte, kot jih je že zagotovila večini občin partneric.
7
PROJEKT FATE
From Army to Entrepreneurship (»Od vojske do podjetništva«) ali FATE je projekt, ki se izvaja v okviru programa Jugovzhodna Evropa, v katerem kot partnerski organizaciji iz Slovenije so-delujeta Mestna občina Murska Sobota in Regionalna razvojna agencija Mura. Projektno partnerstvo zajema predstav-nike osmih držav jugovzhodne Evrope (Slovenija, Italija, Madžarska, Hrvaška, BiH, Srbija, Romunija in Grčija). Projekt je za Pomurje kot tudi Slovenijo pomem-ben predvsem zaradi možnosti izkorišča-nja opuščenih vojaških objektov za razvoj podjetništva.
Predstavniki inkubatorjev in tehnolo-ških parkov iz partnerskih držav so se v Sloveniji srečali lani 16. in 17. novembra, ko je bila organizirana mednarodna de-lavnica. Namen srečanja predstavnikov inkubatorjev in tehnoloških parkov je bil seznanitev z novimi pristopi pri razvoju podjetništva.
Mestna občina Murska Sobota pripravlja v sklopu projekta prostorske možnosti, ki bodo po preselitvi vojske v nove pro-store omogočile transformacijo obmo-čja današnje vojašnice v druge namene. Območje vojašnice se zajeda v mestno jedro in je bilo v okviru natečaja v sklo-pu tega projekta že predmet prostorskih študij. Nastalo je pet temeljnih predlogov rešitve prostora Lendavska sever, ki danes še aktualno vojaško območje umešča v ta prostor ter predlaga nove rešitve rabe območja, ko vojska na tem območju ne bo več prisotna.
Poleg promocijskih aktivnosti se bodo pripravile tudi strokovne podlage, kot so strategija razvoja območja, študija iz-vedljivosti in operativni program revita-lizacije območja ter prostorski načrt in preliminarni koraki za bodoče potrebne infrastrukturne investicije. Aktivnosti so v teku, saj se projekt zaključuje v leto-šnjem letu.
Angelca Dokl Mir in Mojca Breščak
8
WWW.MOBITEL.SI
AKTUALNO
Brezposelnost v naši regiji v letu 2010
Geza Grabar
Čeprav je murskosoboška območna služba Zavoda RS za zaposlovanje konec leta 2010 edina območna služba v državi z manjšo brezposel-nostjo kot leto pred tem, razlogov za optimizem ni, saj stopnja registrirane brezposelnosti v naši regiji še vedno znaša visokih 19,4 odstotka, kar je krepko nad državnim povprečjem (10,9%).
Kot je povedala mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota, se je med letom število brezposelnih gibalo med 11.303 januarja in 9577 oseba-mi v septembru 2010, kar je tudi najnižje mesečno število brezpo-selnih v lanskem letu. Konec leta pa je bilo na območju vseh štirih uradov za delo, ki sodijo v mur-skosoboško območno službo in delujejo na območju štirih po-murskih upravnih enot, 10.278 iskalcev zaposlitve, to pa je 7,4 odstotka manj kot decembra 2009.
Sicer pa se je lani v Pomurju pri-javilo 7996 brezposelnih, kar je 30,8 odstotka manj kot leto pred tem. Med novo prijavljenimi je bilo 1330 iskalcev prve zaposli-te, 1373 je bilo trajno presežnih delavcev in stečajnikov, 3599 pa se jih je na zavodu prijavilo za-radi izteka zaposlitve za določen čas. V letu 2010 se je odjavilo 8803 iskalcev zaposlitve, to je 15 odstotkov več kot v letu 2009, zaposlilo pa se jih je 5524 (od tega jih je bilo 994 vključenih v javna dela), kar predstavlja 17,3-odstotno povečanje v pri-merjavi z letom 2009.
Poleg tega, da so delodajalci v Pomurju leta 2010 prijavili 4,7 odstotka vseh slovenskih potreb po zaposlitvi ali 8197 prostih de-lovnih mest (1,3 odstotka manj kot leta 2009), ima največ zaslug za znižanje pomurske brezpo-selnosti tudi izvajanje različnih ukrepov aktivne politike zaposlo-vanja, ki jo izvaja zavod sam. V omenjene programe je bilo lani v Pomurju na novo vključenih 9746 brezposelnih ali kar 60,7 odstotka brezposelnih več kot leta 2009. V ukrepe, ki potekajo v konkretnih delovnih sredinah, je bilo vključenih 3174 oseb, za-poslitev s subvencijo pa je bilo 334.
Da se na področju zaposlovanja
kljub izdatnim (202) zaposlitvam v Muri, kjer se je zaradi stečaja na zavod konec leta 2009 prijavilo kar 2446 delavcev, konec leta pa je bilo tam prijavljenih še 882 teh nekdanjih delavcev - v to šte-vilko pa ni zajetih 75 tistih, ki so se na zavodu znašli že drugič, ne obetajo boljši časi, priča tudi povprečni čas brezposelnosti: ta je konec lanskega leta že znaša-la 2 leti, 3 mesece in 28 dni, še
leto pred tem pa je ta čas znašal 1 leto, 11 mesecev in 20 dni.
Med naj večjimi zaposloval-ci v lanskem letu so ob Muri še podjetja Prevent-Halog, Carthago, Carrera Optyl, Xal svetila, Wolford, Arcont in Elrad International.
10
AKTUALNO
Pregledi na magnetni resonanci v Splošni bolnišnici Murska Sobota že potekajo
Geza Grabar
Po temeljitih pripravah in odmevni dobrodelni akciji za zbiranje sred-stev za nakup naprave za magne-tno resonanco so z uradnim delom na napravi pričeli v ponedeljek, 17. januarja.
Naprava, katere vrednost sku-paj s stroški priprave prostora za namestitev in stroški petletnega vzdrževanja znaša 1,2 milijona evrov, je nameščena na radiolo-škem oddelku. Naprava je tudi preizkušena, saj so bile opravljene poskusne preiskave. Po ocenah
strokovnega kadra radiološkega oddelka aparatura dobro deluje. Kot ocenjujejo v bolnišnici, bo z njo na leto opravljenih okrog 2500 preiskav, v prihodnjih le-tih pa si želijo dodatno odobritev števila preiskav s strani plačnika. In kaj je magnetna resonanca? Je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa z uporabo tako imenova-nega magneta, radijskih valov in računalnika. Sama naprava pri svojem delovanju ne uporablja rentgenskih žarkov in po do se-daj zbranih podatkih ni zdravju škodljiva.
Uporablja se za pregled bole-zenskega dogajanja v celotnem telesu, spremembe v telesu pa so vidne že v zgodnji fazi. Preiskave opravljajo po točno določenem
protokolu za vsako bolezensko stanje.
Od skupaj 1,2 milijona evrov za napravo, pripravo prostora in vzdrževanje je Ministrstvo za zdravje prispevalo 300.000 EUR, preostali del pa se je pokril z dolgoročnimi krediti in z dona-cijami pravnih in fizičnih oseb iz Pomurja in ostale Slovenije, ki so skupaj znašale 179.000,00 EUR. Vodstvo bolnišnice se zato vsem donatorjem še enkrat zahvaljuje za solidarnost in zelo pozitiven odziv na akcijo Pomagajmo (v)si!
Slika ja simbolična.
Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v boju proti kajenju
Geza Grabar
Šola se od leta 2009 ponaša z na-zivom Zdrava šola, zato v smislu osveščanja širše populacije ljudi med letom izvedejo vrsto aktivnosti zdravega življenjskega sloga.
Prvo letošnjo odmevno akcijo so pripravili 31. januarja v dopol-danskem času, na dan svetovne-ga dneva boja proti kajenju. V avli nakupovalnega centra BTC v Murski Soboti so namreč na priložnostni stojnici, ki so jo po-stavili, dijaki zaključnega letnika mimoidočim ponujali promocij-sko gradivo za opustitev kajenja oziroma z informacijami o po-sledicah kajenja. Merili so tudi krvi tlak.
Mag. Edvard Jakšič, na šoli stro-kovni učitelj zdravstvene vzgoje in tam tudi vodja tima oziroma inštituta Zdrava šola, pravi, da na šoli s priložnostnimi stojni-cami obeležujejo domala sleher-ni svetovni dan ali teden, ki so z namenom zmanjšanja njihove razširjenosti posvečeni različnim boleznim. Tudi lani so postavili stojnico ob svetovnem dnevu boja proti raku, niso pa se še odločili, katera bo njihova na-slednja akcija. Morda že na dan ene najodmevnejših zdravstvenih prireditev — 7. aprila, ko je sve-tovni dan zdravja.
Jakšič, ki pravi, da ljudje njihove akcije v javnosti pozitivno spre-jemajo, zato je tudi odziv nanje zelo dober, postreže tudi z nekaj zanimivimi statističnimi podatki o kajenju.
Na leto v Sloveniji za posledica-mi kajenja oziroma bolezni, pri katerih je vzrok nastanka prav ta
najbolj razširjena razvada, umre kar 2800 ljudi. Sogovornik pravi, da za preprečitev oziroma odpra-vo vzrokov za najhujše posledice določenih bolezni nikoli ni pre-pozno, je pa res, da je tveganje manjše, če zdravo živimo že od rane mladosti. Pa še en podatek: kajenje se v Sloveniji med zrelo populacijo zmanjšuje, še vedno pa je v porastu med srednješolci. Naziv Zdrava šola podeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS, eno od priporočil pa je, da šola sodeluje z Zavodom za zdravstve-no varstvo, ki deluje na njihovem območju. Že zaradi zelo podob-nih vsebin - Srednje zdravstvene šole Murska Sobota kot vzgoj-ne in izobraževalne inštitucije, Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota kot osrednje re-gijske strokovne in servisne na tem področju, pa je sodelovanje med njimi že dolga desetletja zelo dobro in zgledno.
11
AKTUALNO

Študijski obisk
iz Ugande
Aleksandra Grah
Prvo medgeneracijsko hišo v Sloveniji so v soboto, 15. januarja, obiskale predstavnice in aktivistke organizacije »Sunny Skies Women's Project« iz Ugande, da bi predsta-vile projekt, ki se izvaja v najrev-nejšem predelu ugandskega mesta Kampala.
Predstavnice in aktivistke or-ganizacije so v Slovenijo prišle na desetdnevni študijski obisk, ustavile pa so se tudi v Murski Soboti, kjer so zbranim v Hiši Sadeži družbe predstavile projekt in izvedle ustvarjalno delavnico. Slovenska filantropija od leta 2010 v okviru slovenske razvoj-ne pomoči izvaja projekt, ki ima namen opolnomočenja žensk, ki delajo v najrevnejšem predelu v Ugandi. Za izvedbo projekta so tako vzpostavili območno orga-nizacijo »Sunny Skies Women's Project«. Po besedah aktivistk
trenutno v Ugandi poteka kar nekaj projektov, težava pa je, da jih večina ne doseže ruralnih pre-delov. Aktivistke želijo s svojim delom pokazati, kako preživeti na čim lažji način. Slovenska fi-lantropija je pri pomoči Ugandi naredila velik korak, saj brez slovenske razvojne pomoči orga-nizacije ne bi uspeli ustanoviti. Predstavnice projekta iz Ugande
so v nadaljevanju v okviru ustvar-jalne delavnice prikazale izdelavo unikatnega nakita iz odpadnega materiala, ki ga proizvajajo žen-ske v Ugandi in je že del svetovne pravične trgovine.
Foto: Ivanka Vučak
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC FEBRUAR
GOSTILNA LOVENJAK
12

brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
splet: www.obcan.si/murskasobota
brezplačna tel. št: 080 88 54
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Parkomati
Pozdravljeni!
Mene zanima, če na mestni upravi razmišljate o uvedbi parkomatov v Murski Soboti? Če ja, kdaj lahko pričakujemo postavitev le teh? Sem mnenja, da je skrajni čas, da gremo v ko-rak s časom in ukinemo modre cone v takšni obliki, kot jih ima-mo trenutno. Zanima me tudi, kako je z gradnjo parkirne hiše? Kajti očitno se je nekaj začelo premikati pri gradnji Urbanega centra na območju sedanjega gramoziranega parkirišča pri avtobusni postaji, kar pomeni, da vsi tisti, ki zdaj tam parkira-jo kmalu več tega »luksuza« ne bodo deležni in se bodo morali znajti po svoje.
Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, v nadaljevanju vam podajamo odgovor na vaše vpra-šanje, ki ga je pripravil Drago Ružič, vodja režijskega obrata na mestni občini.
»Spoštovani, Mestna občina Murska Sobota je na podlagi strateškega dokumenta NAČRT TRAJNOSTNE MOBILNOSTI NA OBMOČJU MOMS pri-stopila k urejanju mirujočega prometa v Murski Soboti in do konca leta 2010 izvedla potreb-ne aktivnosti za pričetek urejanja mirujočega prometa, ki temelji na
raziskavah in analizah obstoječe-ga stanja.
V	navedenem dokumentu se ugo-tavlja, daje v okviru urejanja mi-rujočega prometa potrebno pri-stopiti k izgradnji garažne hiše, vzporedno pa postopoma uvajati plačljivi način parkiranja v mo-drih conah.
V	tej zvezi je že izdelana idejna zasnova poslovno parkirne hiše ob Kocljevi ulici ter izdelan projekt organizacija in ekonomska ana-liza izvedbe projekta Ureditev mirujočega prometa v Mestni občini Murska Sobota in gra-dnja garažne hiše, ki je bil pred-stavljen na seji Mestnega sveta, dne 07.02.2011.
Mestni svet bo na naslednji seji ponovno obravnaval navedeni dokument in v primeru sprejema oziroma podanega soglasja k pro-jektu se bodo nadaljevale aktivno-sti v zvezi s samo gradnjo garažne hiše ter pripravljanje pravne pod-lage za uvajanje plačljivega nači-na parkiranja v modrih conah in uvedbe parkomatov.«
Bivše otroško igrišče in druženje (Staneta Rozmana)
Dober dan. Nekoč je bilo med bloki Staneta Rozmana 4,6,8 urejeno otroško igrišče (gugal-nica, 3 klopi, peskovnik...). Kar
naenkrat ni bilo več gugalnice, klopi so odstranili, peskovnik pa je postal »stranišče« za pse. Lansko leto poleti sem videl ta-blico, da če psi opravijo veliko potrebo, bo treba plačati kazen. Table ni več!
Otroci se na tej ulici nimajo pra-vice prosto gibati, kajti jih neka-teri osebki naderejo in odganja-jo. Pred blokom, za blokom,na igrišču, pri trgovini Mura... ve-dno so/smo prikrajšani. Zanima me, če bi se lahko na tem igrišču kaj uredilo, npr. na mestu kjer je bil peskovnik bi lahko postavili lesene klopi in mizico za kakšne družabne igre (kartanje..), uredili zelenico... Za odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujem. Hvala!
Odgovor občinske uprave Spoštovani, v nadaljevanju vam posredujemo odgovor na vaše vprašanje, ki ga je pripra-vil Bogomir Rola, svetovalec za komunalno dejavnost na mestni upravi.
»Pozdravljeni! Vse kar omenjate je res, dodajamo le-to, da so bile klopi in gugalnica odstranjene, ker so dotrajale. Ker je ureja-nje otroških igrišč v mestu M. Sobota v domeni Mestnih četrti, je Mestna četrt Center v lanskem letu naročila izdelavo projektne dokumentacije, v skladu z njo pa namerava v letošnjem letu tudi urediti manjše igrišče na novo s postavitvijo kombiniranega igra-la, nekaj klopi, uredila se bo pot-ka in zasaditev z grmovnicami. Sredstva za investicije mestnih četrti se zagotavljajo s proračuna Mestne občine, kateri je v fazi sprejemanja, zato se bo k uredi-tvi predvidoma pristopilo takoj po sprejetju proračuna za leto 2011.«
VABILO!
Mestne četrti Murska Sobota ob Dnevu žena organizirajo prireditev, ki bo v restavraciji Hotela Diana v soboto, 5. marca 2011, ob 15. uri. Po pozdravnem nagovoru predstavnikov četrti sledita kulturni program in podelitev zahvalnih listin.
Po končanem programu bo družabno srečanje s pogostitvijo.
Vljudno vabljeni!
Mestne četrti Murska Sobota
13
KULTURA
Letošnji nagrajenci ob slovenskem kulturnem prazniku
Anita Gaber
Na slovesnosti ob slovenskem kul-turnem prazniku v novi dvorani je župan Anton Štihec podelil občinsko nagrado, plaketo in priznanji za do-sežke na področju kulture.
Nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture, v višini 2500 evrov je prejel mag. Slavko Šuklar, ki je bil podelje-ne nagrade presrečen.»Dobiti nagrado v domačem okolju je najtežje. Vesel sem nagrade, ki
je nisem pričakoval, ker delam tisto, kar najraje počnem. In za to me celo nagradijo. To je dobitna kombinacija,« je ob prejetju nagrade svoje občutke izrazil Šuklar.
Slavko Suklar je diplomiral na Fakulteti za glasbene umetnosti
v Beogradu. Je vrhunski sloven-ski skladatelj, rojen je bil leta 1952 v Murski Soboti in aktiv-no deluje v Sloveniji in tujini. V Klubu PAC je Slavko Šuklar od leta 2000 umetniški vodja za resno glasbo, kjer letno pri-redijo več prestižnih koncertov
Mag. Slavko Šuklar
Anton Buzeti
14
KULTURA
resne glasbe z najbolj znanimi poustvarjalci iz Slovenije in tu-jine. Od leta 2002 je umetniški direktor festivala »PAC-ev glas-beni maj v Pomurju«, v okviru katerega prirejajo koncerte po pomurskih mestih in v tujini. Festival naj bi v prihodnje med drugim izvajali tudi v novi več-namenski gledališki dvorani. Šuklar je kot skladatelj priznan v širšem evropskem prostoru, njegove skladbe pa se izvajajo tudi zunaj Evrope. Sicer so mu najljubše nagrade in priznanja vrhunskih glasbenikov, ki izva-jajo njegovo glasbo.
Plaketo Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture v obliki umetniškega dela je prejel uspe-šen karikaturist Anton Buzeti iz Bakovcev. Anton Buzeti je uči-telj likovne vzgoje na Osnovni šoli Bakovci, na Biotehniški šoli Rakičan in Srednji zdravstveni šoli Rakičan ter velja za uspe-šnega likovnega pedagoga, ki svoje umetniško znanje prenaša na osnovnošolsko in srednješol-sko mladino. Je neobremenjen
kronist družbenih dogajanj na-šega časa s karikaturami, ki so njegovo najmočnejše področje likovnega izražanja in jih ob-javlja v Vestniku ter nekaterih drugih slovenskih časopisih. Svoja likovna dela je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Njegovo drugo po-membno področje likovnega izražanja je ilustracija, ki bogati številne otroške in mladinske knjige. Plaketa je zanj presene-čenje. Presrečen je, da je lahko izstopal tudi na področju kul-ture z delom, ki ga vsakdo ne ceni. Njegov cilj je ustvarjati popolne karikature. »Ko se člo-vek najde v karikaturi, pomeni, da karikatura zadane in ni strel v prazno,« pove Buzeti.
Dejan Zečevič in Lukrecija Marič pa sta prejemnika pri-znanja za uspešno delo na po-dročju kulture.
Lukrecija Marič je prizna-nje dobila za uspešno delo kot zborovodkinja Otroškega prekmurskega pevskega zbo-ra Metuljček, ki je začel pod
njenim vodstvom delovati leta 2007. V štirih letih so poželi kar nekaj pomembnih priznanj, med drugim tudi vabilo na peti mednarodni festival pevskih zborov v Bratislavi. Lukrecija Marič si želi, da bi Metuljček, ki ga trenutno sestavlja 24 mla-dih pevcev, ustvarjal in deloval še dolgo.
»Priznanje mi pomeni ogro-mno. Pomeni to, da sem spo-znala, da ljudje še vedno pre-poznajo lepo otroško petje in cenijo vložek, ki ga daješ v nji-hovo petje, da potem zrastejo v velike pevce, v tiste ljudi, ki znajo ceniti bistvo kulture in se trudijo, da bi naša slovenska kultura bila prepoznavna doma in v tujini,« je o pomenu pri-znanja povedala Maričeva.
Dejan Zečevič je dolgoletni trener, plesalec in koreograf sodobnih plesov, ustanovitelj Plesne šole Zeko in predse-dnik Plesnega kluba Zeko. Z dolgoletnim delom z mladimi, z večletnimi uspehi in vrhun-skimi dosežki je dosegel, da je sodobni ples kot oblika kultur-
nega izobraževanja prerasel tudi v športno tekmovanje, saj ple-salci iz Murske Sobote posegajo v državnem rangu po najvišjih rezultatih in dosegajo vrhunske rezultate tako na evropskih kot tudi na svetovnih prvenstvih. Sicer pa Zečevič kot tekmova-lec dosega vrhunske rezultate v različnih disciplinah sodobne-ga plesa. Dejan Zečevič daje tej umetnosti svojevrsten pečat, s svojimi zgodbami, gibi in ko-stumografskimi idejami gradi pravljice, se vrti v pisanih obla-čilih z bleščicami in na plesišča postavlja zgodbe. Vsak dosežek, vsak uspeh in pozornost drugih mu veliko pomenijo, tako tudi priznanje mestne občine.
»Ta pozornost je priznanje za preteklo leto, za vsa odrekanja mene in mojih najbližjih ter ve-lika obveza za prihodnje čase.« Sicer pa je ob tem dogodku v novi večnamenski dvorani nastopila še vokalna skupina Eroika, ki je občinstvo navdu-šila. Takšni in podobni dogod-ki bodo raznoliko občinstvo v novi gledališki dvorani vseka-kor družili tudi v prihodnje.
Lukrecija Marič
Dejan Zečevič
15

Kinematografija
v Murski Soboti
Franc Kuzmič
Prvi zametki kinematografije v Murski Soboti segajo v leto 1912, torej med same začetke kinemato-grafje na ozemlju bivše Jugoslavije. Ustanovitelj in lastnik prvega kina je bil Gustav Dittrich. Pozimi ali zgodaj spomladi leta 1912 so prvič v Murski Soboti predvajali filme, in sicer v za-dnji sobi nekdanje gostilne Peterka.
Nato so na vrtu gostilne Turk uredili primerno uto. Uradna otvoritev je bila 25. aprila 1912 (nekaj dni po tistem, ko je utonil slavni Titanik!). Madžarski časnik Vasvármegye je o tem zapisal: »Stalni kino in gledališče v Murski Soboti. — Iz Murske Sobote pišejo, da je za ograjo Turkove gostilne uta, v kateri bo dobil mesto po-tujoči kino-gledališče. To uto iz desk je zgradil Gustav Dittrich. Notranjost je primerna in ustre-za namembnemu cilju ...« Leta 1917 so kino preselili na drugo lokacijo. Kinodvorano so nato tri-krat posodobili. Predstave so bile v soboto (zvečer) in nedeljo (tri predstave).
Močno konkurenco je temu kinu nekaj let pred drugo svetovno vojno povzročil novoustanovlje-ni mestni kino, imenovan grajski kino, ki je imel svoje prostore v gradu. Mestne oblasti so bile bolj naklonjene zadnjemu. Dittrichov kino je prenehal delovati leta 1945.
Po vojni je grajski (mestni) kino nadaljeval v grajskih prostorih. Ker je bil grad v posesti vojske, je bil z Ulice Štefana Kovača za obiskovalce do vrat dvorane pri-pravljen koridor. Operater je mo-ral po visoki lestvi, prislonjeni k fasadi, nositi težke kolute filmov v gornje nadstropje, kjer je bila nje-gova projekcijska kabina in kjer je predvajal filme.
Tri selitve, ki so bile iz telovadnice takratne gimnazije (sedanje prve
osnovne šole) v Dom partizana in od tam po poldrugem letu spet nazaj v bivšo grajsko dvorano, so povzročale dodatne stroške in teh-nično opremljanje.
Vse opisano in še veliko drugega je narekovalo potrebo po samostojni stavbi. Tako je arhitekt Feri Novak avgusta 1951 izdelal načrte za novi kino. Pod vplivom znanega arhi-tekta Corbusiera je dobila tudi ta stavba svoj značilni pečat. Gradbeni material, ki je bil pri-pravljen za gradnjo, so potem preusmerili v druge »bolj koristne namene« in šele 1. maja 1955 je bila zgrajena in predana svojemu namenu nova stavba kina. Kredit je najel takratni občinski ljudski odbor in pozneje, ko je kino za-čel ustvarjati dohodek, so morali anuitete odplačevati sami. Seveda stavba ni bila dokončno urejena in opremljena. Avla ni bila zaste-kljena, ampak so bile namesto šip
vstavljene lesonitne plošče, ni bilo obloge odra, ne urejene garderobe, reklamnih omaric, dovolj primer-nih projektorjev ipd.
Temeljitejšo prenovo je kino do-živel leta 1985, ko je bila prekrita streha, nabavljeni novi sodobni projektorji, dolby-sistem ozvoče-nja, novi stoli, obnova sten dvo-rane, novo platno itd.
V zadnjem času je stavba znova dobila novo podobo. Sedaj ni le posodobljena, ampak sodobna in razširjena. Ker pa je stavba kot delo arhitekta Novaka zaščitena kot spomenik, so bila potrebna s strani spomeniškega varstva ustre-zna soglasja.
Dvorana in z njo stavba bosta slu-žili v kulturne namene še naprej in upajmo, da bosta upravičili prizadevanja in gmotna vlaga-nja sedanjim in tudi prihodnjim rodovom.
Foto: Jože Kološa, arhiv MO MS
www. montaza-lendava. si
16
KULTURA
MIKK praznuje 15 let
Špela Horvat
Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK) že 15 let v pomurski prostor prinaša svež pristop na po-dročju glasbe, filma in izobraževanja. Mikkovci za mnoge predstavljajo več kot le klub, veliko mladim predsta-vljajo drugi dom, saj jim ponujajo drugačne načine preživljanja pro-stega časa.
MIKK je bil ustanovljen 20. de-cembra 1995, prvi dve leti ga je vodil Tadej Džuban, med letoma 1998 in 1999 pa je vajeti takrat še mladega, a nič manj zagnane-ga kluba prevzel Saša Županek. V začetku leta 1999 je pol leta kluba vodila Brigita Perhavec, nasledila pa jo je Alenka Kukel, ki je na di-rektorskem mestu ostala pet let. V tem času je klub doživel tudi prvo veliko spremembo: iz utesnjujo-čih prostorov na Kocljevi 14 so se leta 2000 mikkovci preselili na Ulico Stefana Kovača 23, v pro-store današnje Kerne. Že takrat
je bilo v MIKK-u na voljo obilo aktivnosti za mlade — prostovolj-stvo, impro ekipa, mednarodne izmenjave. Kot se spominjajo, je bilo leto 2000 prelomno tudi zaradi večjih tehnoloških prido-bitev. Dobili so nove kamere in digitalni fotoaparat, ki sta jim omogočala še več kreativnosti.
V	letu 2002 so v MIKK-u pri-pravili prvi festival Delu čast in oblast in Mali veliki MIKK-ov oder. Istega leta so organizirali prvi festival TE MIKKA? na le-tališču v Rakičanu in mednarodni festival sodobne alternativne glas-be. V naslednjih letih je MIKK postajal eden večjih akterjev na področju alternativne klubske scene v Sloveniji, pridobival pa je na prepoznavnosti v širšem evropskem merilu. Prostorska stiska je postajala vse hujša, zato je župan leta 2004 klubu obljubil nove mladinske prostore v gradu v Murski Soboti, kjer se že v nasle-dnjem letu začnejo pripravljalna dela za vselitev.
V	letu, ki je sledilo, so takrat še v
»starem MIKK-u« gostili posvet Urada za mladino RS, klubska dejavnost je pokala po šivih, prav tako število vključenih prostovolj-cev. Januarja je prišlo do menjave vodilnih položajev, na mesto di-rektorja je bil imenovan Dominik Steiner, ki je maja s klubom za-korakal v nove prostore v gradu. MIKK-ov program temelji na kreativnem neformalnem izobra-ževanju, pa tudi na socializaciji različnih subkultur znotraj njiho-ve ciljne skupine, ki je od 14 do 30 let, velikokrat pa tudi veliko širše. Prepoznani so predvsem po svoji pestri, nekateri bi rekli tudi alternativni glasbeni dejavnosti. Ivor Knafelj se tako spominja nastopov skupin iz Japonske, Rusije, Libije, Avstralije, Kanade, Amerike, Brazilije in številnih evropskih držav, saj, kot pravi, skoraj ni države, iz katere niso. gostili skupine. Razvija se tudi izobraževalni in multimedijski program. Janez Žlebič pravi, da morajo vse pogosteje prijave na delavnice celo omejevati.
Razprodan koncert zasedbe Perpetuum Jazzile
Aleksandra Grah
Člani največje slovenske popular-ne in jazzovske vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile, ki bo letos do-polnila že 27 let delovanja in kjer nastopa tudi Prekmurec Tomaž Cör, so nastopili v novi dvorani v Murski Soboti.
Glasbena skupina, ki je do ne-davnega delovala pod taktir-ko umetniškega vodje Tomaža Kozlevčarja, predstavlja privla-čen izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe, ki je še pose-bej izrazit na njihovem zadnjem albumu. Pred kratkim so se z atraktivnim glasbenim izborom predstavili v Londonu, kjer so z a capella izvedbo pesmi »Africa« skupine Toto slavnostno odprli festival African Music Awards v londonski Webley Areni, v kateri se je zbralo več kot 10.000 ljudi. Prav tako je bilo navdušeno tudi občinstvo v Murski Soboti, ki je v polni dvorani uživalo v ritmih
popa in jazza. Člane popularne glasbene zasedbe združuje moč-na ljubezen do glasbe: »Trudimo se in verjamemo vase, kar je naj-pomembnejše. Vaj je zmeraj ve-
liko, tudi takrat, ko na sporedu ni velikih dogodkov,« je še pred koncertom povedal član zasedbe, Bakovčan Tomaž Cor.
17
KULTURA
Dober odziv publike
na aktualni Evropski trienale male plastike
Irma Brodnjak
Evropski trienale male plastike, ki smo ga v Galeriji Murska Sobota od-prli lani decembra, privablja številne obiskovalce. Na ogled so dela več kot 60 umetnikov in oblikovalcev iz celotne Evrope, združenih pod temo Deljene identitete. Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom. Izbor del za razstavo je opravila kuratorica Katia Baudin, Francozinja, sicer de-lujoča v Museum Ludwig v Kölnu, ki se v svojih dolgoletni delovni praksi srečuje tako z umetnostjo in dizaj-nom, zato je tokratni trienale skladno z izbrano temo nekoliko bolj obliko-valsko naravnan.
Da je razstava izjemno privlač-na za širšo publiko, dokazuje dejstvo, da v Galeriji Murska Sobota beležimo porast števila obiskovalcev. Ti prihajajo tako iz Prekmurja kot iz drugih koncev Slovenije. Zelo obiskana so zlasti brezplačna javna strokovna vod-stva, sprejemamo pa tudi števil-ne najavljene skupine, še posebej osnovnošolce in srednješolce, pa tudi posameznike.
Da gre za izjemno kvalitetno razstavo, ki vključuje dela števil-nih uglednih umetnikov in obli-kovalcev, med drugim tudi deli Marcela Duchampa in Kazimirja Maleviča, dokazuje tudi pojavnost trienala v lokalnih in nacionalnih medijih. V Delovih Pogledih so celo zapisali, da bi bilo dobro, če bi za spremembo kakšen avtobus umetniških navdušencev name-sto na razstavo v tujino zapeljal
na ogled soboškega trienala, kar potrjuje, da tudi na slovenskem obrobju domuje kvalitetna kul-turna ponudba, pa čeprav pod-prta z manj finančnimi sredstvi in okrnjeno kadrovsko zasedbo. Evropski trienale male plastike bo na ogled do 24. marca 2011, zato vabimo vse zainteresirane, da si ga ogledate. V prihodnjih tednih bomo za vas pripravili še
več dodatnih brezplačnih jav-nih strokovnih vodstev, ki bodo omogočila poglobljen pogled na razstavljene eksponate, pa tudi na kulturno/antropološko ozadje njihovega nastanka. O njih bo-ste pravočasno obveščeni preko lokalnih časopisov in preko ga-lerijske spletne strani. Vljudno vabljeni!
www.raiffeisen.si
18
KULTURA
Dobrodelni koncert Zorana Predina v prenovljeni dvorani
Anita Gaber
Zoran Predin je 14. januarja v pre-novljeni večnamenski dvorani v Murski Soboti pričel z letošnjo se-zono koncertov.
Organizator koncerta je bila osrednja pomurska televizijska hiša TV Idea, ki je koncert in promocijo novega videospota »Če se nasmehneš« združila z dobrodelnim namenom, župan mestne občine Anton Suhec pa je bil častni pokrovitelj glasbene-ga dogodka.
Zoran Predin je skupaj s The Gypsy Swing bandom v nekaj manj kot dveh urah navdušil obi-skovalce dobrodelnega koncerta
in jih dobesedno dvignil na noge. »Super je bilo, odlično smo se imeli, tudi zvok je bil dober. Zdi se mi, da so ljudje prišli dobro razpoloženi in niso bili zadržani. Že po četrti ali peti pesmi so za-čeli ploskati in peti,« je ob koncu koncerta povedal Predin.
Po glasbenem dogodku je v avli potekalo še druženje z zbiranjem sredstev za osemčlansko družino iz Beltincev. TV Idea je v sodelo-vanju z Zvezo prijateljev mladine
Slovenije in Društvom prijateljev mladine Murska Sobota zbira-la sredstva za družino s šestimi otroki, ki nima za osnovno preži-vetje. S prostovoljnimi prispevki so po koncertu zbrali 2050 evrov. Obiskovalci so domov odhajali polni navdušenja, odzivi so bili izjemni.
Premiera predstave, ki govori več odrskih jezikov: gib, besedilo, glasbo in video
Špela Horvat
Predstava Matjaža Fariča, katere na-slov »Pustite otroke k meni« prihaja s pročelja murskosoboške cerkve, obravnava različne sisteme (pre) moči in razkroj sistema zahodnih demokracij.
Nova plesno-gledališka predsta-va Matjaža Fariča »Pustite otroke k meni« je bila premierno odi-grana in zaplesana v petek, 28. januarja, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Ponovitvi sta bili dan kasneje, 29.januarja, in 3. februarja. Plesno-gledališka akcija, ideološka situ-acija in reprezentacija aparatov, ki jih avtoritete in sistem izva-jajo nad posamezniki je »poto-vanje« skozi mehanizme moči, ki uveljavljajo voljo močnejših, določajo položaj šibkejših in se najbolj razraščajo pri tistih, ki se ne morejo braniti, pri otrocih. Predstava se idejno in tematsko navezuje na zgodnje Faričeve predstave, v katerih problema-tizira predvsem idejo revolucije, ki žre svoje lastne otroke. Matjaž
Farič je pred premiero tako pred-stavil idejo projekta: »Ko smo za-čeli delati predstavo, smo izhajali iz medijskega poročanja o zlo-rabah otrok in mladine, ampak smo kmalu ugotovili, da to ni povezano samo z valom medij-skega poročanja, temveč gre za splošen pojav, ki se manifestira v
različnih oblikah.« Navsezadnje kot primer lahko vzamemo tudi nekatera plesna tekmovanja za otroke, kjer lahko poleg plesa vidimo veliko razgaljenosti in nazornih, napol pornografskih gibov.
19
KULTURA
Pestro dogajanje
v Glasbeni šoli Murska Sobota
Aleksandra Grah
V minulih zimskih tednih je bilo do-gajanje v murskosoboški glasbeni šoli zelo pestro. Tako so v šoli doži-veli premiero baletnih predstav »Na obisku v živalskem vrtu« in »Peter in volk« Sergeja Prokofjeva, ki ju je iz-vedel baletni oddelek pod vodstvom mentoric Mihaele Matis in Ljiljane Keča Rošker.
V predstavi, ki je doživela štiri ponovitve, so sodelovali 77 ba-lerin, en baletnik in tehnični sodelavci. Med 21. in 22. janu-arjem je potekal tretji festival mladih pianistov Strkci za kla-virjem, na katerem sodelujejo učenci klavirja iz glasbenih šol iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote. »Namen festivala je dodatno vzpodbuditi učence za delo, po-sledično pa tudi doseganje viš-jih rezultatov, kakovostnejše in
več znanja, vzgoja in izobraženo občinstvo, ki bo prepoznalo ka-kovostno glasbo, in ne nazadnje izmenjava izkušenj,« je povedala ravnateljica Erna Lukač. V okvi-ru festivala so potekali tekmo-vanje pianistov v vseh razredih nižje in višje stopnje osnovne-ga glasbenega izobraževanja ter mojstrske delavnice s priznano pianistko in pedagoginjo Šoti Szobonya Emöke iz Madžarske. Festival so zaključili s podelitvijo priznanj in s koncertom iz cikla Mednarodni pianissimo društva klavirskih pedagogov Slovenije EPTA. Nastopila je pianistka Tjaša Šulc, ki je dodiplomski in podiplomski študij končala v Zagrebu ter v času študija prejela več nagrad na državnih in med-narodnih tekmovanjih.
Od 27. do 30. januarja so na šoli potekale mojstrske delavnice za učence harmonike, ki jih je vodila harmonikarka Ksenija Sidorova, ki je leta 2009 diplomirala kot
drugi najboljši študent Kraljeve glasbene akademije v Londonu. Sidorova je dobitnica posebne nagrade za originalni doprinos v razvoju in evoluciji glasbe za har-moniko. V Glasbeni šoli Murska Sobota so v novo leto vstopili predvsem aktivno in ustvarjalno, v tej smeri želijo tudi nadaljevati ter še naprej s pestrimi dogodki zapolnjevati glasbeno ponudbo.
Prva letošnja razstava
Foto kluba Murska Sobota
Aleksandra Grah
V murskosoboškem Foto klubu -kulturnem društvu, ki se ukvarja z izrazno fotografijo, so odprli prvo razstavo v letošnjem letu.
Razstava, ki jo je odprl podpred-sednik Istvan Varga, je na ogled v avli knjižnice. Fotografije ve-činoma prikazujejo krajinsko tematiko, ujeto skozi fotograf-ski objektiv 15 avtorjev. Skupno je razstavljenih 24 fotografij, ki so bile izbrane med 45 pre-dlogi. Društvo, ki je bilo na pobudo amaterskih fotografov ustanovljeno decembra 1997, uspešno zapolnjuje fotografsko umetniško praznino, ki zeva v Pomurju. V klubu aktivno so-deluje okrog 25 članov, ki jih druži veselje do fotografije, med njimi je kar nekaj izkušenih in umetniško uveljavljenih članov, ki sodelujejo tudi kot ocenjevalci fotografij na fotografskih izborih
in natečajih. Člani kluba sodelu-jejo tudi z drugimi organizacija-mi, med drugim z lendavskim klubom. Sodelovali so tudi pri mednarodnem projektu »Mura, reka, ki nas povezuje«. Nikakor ne smemo pozabiti na njihovo
stalno sodelovanje z MIKK-om, v zadnjem času pa pogosto sode-lujejo tudi kot prostovoljci v Hiši Sadeži družbe.
20
KULTURA
Pokrajinski muzej Murska Sobota približal Hirošimo
Smiljan Kuhar
Sredi januarja je v Pokrajinskem mu-zeju Murska Sobota potekala otvori-tev razstave »Hirošima«, ki jo je pri-pravil mirovni muzej iz Hirošime.»Z razstavo želimo predvsem opozoriti na grozljive posledice atomske bom-be, ki je Hirošimo povsem zravnala s tlemi,« je povedala direktorica mur-skosoboškega muzeja Metka Fujs. Razstava se ne spominja samo žrtev, temveč tudi prihodnjih generacij, ki so šele kasneje občutile grozljive posledice eksplozije.
Na razstavi so razstavili tudi pi-smo deklice Sadako Sasaki, ki je bila v času odvržene atomske bombe stara dve leti. Gez deset let je mlado dekle zaradi radio-aktivnega sevanja zbolelo za lev-kemijo in še istega leta umrlo. Po smrti je postala simbol posledic jedrske vojne, njen spomenik z zlatim žerjavom v rokah pa v Hirošimi stoji že vse od leta 1958.
Direktor Spominskega muzeja v Hirošimi Kouitiru Maeda je zapisal »Na žalost spomini na našo tragedijo povsod po svetu bledijo, zaloge jedrskega orožja
pa se kopičijo in posodabljajo za še večje rušilne moči.« Ob tem je izrazil upanje, da bodo obisko-valci razstave doumeli realnost
posledic uporabe jedrskega orož-ja in nujnost ukinitve te vrste oborožitve.
Afera Dreyfus
v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota
Brigita Bavčar
Afera Dreyfus v razstavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ki so jo odprli na predvečer spominskega dneva holokavsta, je tista, iz katere bi se lahko marsikaj naučili.
Prisotni na otvoritvi smo izve-deli, da je med holokavstom, ki pomeni zadnjo daritev, in dne-vom šoa, razlika. Obnovili smo tudi svoje znanje o tem, da fran-coski pisatelj Emil Zola ni pisal le znanih romanov. Njegovo je rojstvo kritičnega uma in odmev-no odprto pismo »Obtožujem«. Pred poroto na znanem procesu iz leta 1898 je izjavil: »Dreyfus je nedolžen, prisegam. Za to sem zastavil življenje, za to sem zastavil čast.« Dejal pa je tudi: »Nisem hotel, da moja dežela ostane v laži in krivici. Tukaj me lahko obsodite. Nekega dne se
mi bo Francija zahvalila, da sem pomagal rešiti njeno čast.«
Kriva obsodba topniškega častni-ka Alfreda Dreyfusa za veleizdajo je namreč leta 1894 povzročila krizo, katere ozadje je predsta-vljal močan val antisemitizma. Nasprotniki Judov s skrajne de-snice so se spopadli s kritičnimi intelektualci, ki so zahtevali so-cialno enakost (pravo, resnica in družba).
Pomen afere Dreyfus je danes simbolno neprecenljiv, saj nas opominja na državljansko držo in upor zoper sleherno tiranijo. Tako je razstava, ki je nastala v sodelovanju z mentorjem pri predmetu Draga Brača Rotarja in seminarjem Taje Kramberger, še kako aktualna. In ni naklju-čje, da slednja zapušča Slovenijo in odhaja raziskovat drugam. Ostajajo pa študentje, kot je Samuel, ki bodo, upajmo, na-daljevali delo zgodovinarke in antropologinje, ki nam je v svo-jem daljšem nastopu na otvori-tvi razstave strokovno približala obravnavano temo. Sami smo se
prepričali, kaj državljanska drža in javna sfera pomenita v boju za pravico, na razstavi, ki so jo pri-pravili Debora Burič, Nika Cokl, Katja Glažar, Urška Kavčič, Saša Kramar, Boštjan Lužnik, Ajda Matičič, Alja Potokar in drugi udeleženci seminarja.
Gostujoča razstava Afera Dreyfus bo v razstavišču muzeja v drugem nadstropju gradu na ogled do 13. marca 2011. Priporočam, da si jo ogledate, kajti čas je za organizi-rano ukrepanje razumnikov zo-per finančne, politične in sodni-ške zlorabe ter medijsko sprožene afere z namenom, da bi javnosti prikrili dejansko socialno in du-hovno bedo časa, v katerem (ve-dno slabše) živimo brez vrednot, zaradi katerih smo sodelovali pri osamosvajanju Slovenije.
21
KULTURA
Zvezdica: otroška duša bolje ve, kaj človek zmore
Špela Horvat
Vesna Radovanovič je v četrtek, 13. januarja, v knjižnici v Murski Soboti predstavila svojo sedmo knjigo za otroke, slikanico »Zvezdica«. Zgodba za knjigo je nastala, ko je pisateljica svoji hčerki pomagala pri nalogi za angleščino, govori pa o življenjski zgodbi deklice, o boju in zmagi nad boleznijo.
»Zvezdica je čisto posebna knji-ga, ki je izšla zaradi moje hčer-ke. Je zgodba, ki je bila napisana njej oz. zanjo za eno od matu-ritetnih nalog za spis pri angle-ščini, saj je bila hčerka bolna in je težko dohajala snov. Zgodbo sem zato posvetila njej kot vo-dilo k ozdravitvi, čeprav je več ni med nami,« je o knjigi, ki je izšla pri založbi Ajda, povedala Vesna Radovanovič. »Zvezdica«
je namenjena otrokom od četr-tega do osmega leta, čeprav se je ob njeni predstavitvi pokazalo, da je slikanica primerna tako za nekoliko mlajše kot tudi malo starejše bralce. Knjiga daje upa-nje, voljo, presežek tistega, kar lahko naredi samo človek — da se boriš, da premagaš bolezen in zmagaš, pravi avtorica.
Z ilustratorko Kristino Krhin je pisateljica sodelovala prvič, kljub temu pa je z njenim delom zelo zadovoljna. Zgodbo je namreč oplemenitila z nežnimi barvami, pri katerih toliko bolj izstopajo dramatični trenutki v temnejših tonih. Cirkus tako ni prikazan z živahnimi barvami, kot smo vajeni, da lahko deklica s svojo milino v nežnih odtenkih še po-sebej izstopa.
Vesna Radovanovič se je z zgod-bami za najmlajše najprej srečala kot pripovedovalka pravljic, šele
kasneje pa se je odločila svoje ideje tudi zapisati. Največ ji po-menijo pozitivni odzivi otrok, ki jih po sedmih izdanih knji-gah ni malo. »Navdih za zgodbe jemljem iz nenehnega druženja s knjigami, po drugi strani pa se gibljem med mladimi zvedavimi očkami, ki včasih same navržejo kakšno idejo, ki se kasneje spre-vrže v zapisano zgodbo,« pravi Radovanovičeva, ki prav sedaj dokončuje dve novi zgodbi za najmlajše.
22
Avto Rajh d.o.o.
Hotel Diana
KULTURA
Pomurska doktorica znanosti
o kitajski filozofiji
Aleksandra Grah
V murskosoboški knjižnici so pred-stavili knjigo Prekmurke dr. Jane Rošker, mednarodno priznane strokovnjakinje mistične kitajske filozofije. Njena knjiga »Odnos kot jedro spoznanja« ponuja vpogled v kitajsko idejno zgodovino.
Knjigo, ki se dotika miselnosti od antičnih filozofskih klasikov vse do sodobnih sintez evroame-riške in posttaoistične miselnosti, sta predstavili dr. Cvetka Hedžet Toth in avtorica. Roškerjeva se je v uvodu knjige dotaknila razreši-tve ključnih zablod o vzhodnjaški miselnosti; potencialnim bralcem tako na nazoren način prikaže zgodovinski razvoj kitajske filo-zofije, ki se začenja v daljni an-tiki, natančneje vil. stoletju pr. n. št. Avtorica je na predstavitvi izpostavila nekaj ključnih dejstev,
po njenem mnenju pa kitajska filozofija še vedno ni pravilno razumljena, saj nastopa kot ne-kakšen model »antimoderne«. »Odnos kot jedro spoznanja« je že avtoričina deseta knjiga po vr-sti, posebej pa je posvečena njeni babici. Nekaj več o izvoru filozo-fije je na predstavitvi povedala dr. Cvetka Hedžet Toth, ki je med drugim dejala, da knjiga prizna-ne sinologinje opozarja, da so časi kulturnega imperializma na srečo mimo. Hedžet Tothova je napisa-la tudi članek o pričujočem delu,
ki ga je naslovila »Optimistično svetovljanstvo«, kar pomeni, da soočenje z azijskim svetom in kul-turami že dolgo ni dezerterstvo iz Evrope. »Gre za našo svetovno kulturo, kot kulturo enega, ven-dar različnega človeka,« dodaja Hedžet Tothova.
Prijatelji, hvala!
Brigita Bavčar
Knjigo »Popotni okruški« avtorica Ivanka Klopčič Casar, ki je knjigo iz-dala ob pomoči Planinskega društva Matica, pričenja z besedo prijatelji in končuje s hvala. Prijateljem in številnim udeležencem literarnega srečanja v Pokrajinski in študijski knjižnici se je zahvalila tudi v živo ter prebrala izbrane odlomke.
Knjiga z dvema spremnima besedama (»Antropologija po-potovanj« dr. Cvetke Hedžet Toth, s katero je avtorica pred-stavljala svoje drugo delo, in zapis »Namesto posvetila«) je napisana v petih sklopih: Samosvoji, Zabavljivi, Sočutni in Neodjenljivi. Popestrena je s fotografijami Lada Klara, planin-ca in sopotnika, ki je tudi avtor naslovnice. Izšla je v nakladi 250 izvodov in ima na zavihku citi-ran Tagorejev stih: »Nebo je zar-delo ob zori, in steza je lepa pred mano. Ne vprašajte, kaj vzamem s seboj. Odpravljam se na pot s praznimi rokami in pričakujočim srcem.«
Kot je bilo uvodoma slišati na predstavitvi besedila, ki ga je je-zikovno pregledal in kot gostitelj
napovedal profesor Jože Vugrinec, direktor knjižnice, gre za simbol spomina na tovarištvo ter spome-nik prijateljstva. Zato ga je bilo čutiti tudi na družabnem delu srečanja s sociologinjo, ki se po upokojitvi ljubiteljsko ukvarja s pisanjem kratke proze. Pred tremi leti ji je Društvo za tretje življenj-
sko obdobje izdalo zbirko kratkih zgodb z naslovom »Tretji polčas«. Ivanka Klopčič Casar je življenjski izziv našla predvsem v gorah, kjer kot planinka in popotnica ubira tudi svoje poti.
Fotografije: Lado Klar
23
ŠPORT
Na 20. podelitvi plaket najboljšim športnikom
tudi olimpijec Miro Cerar
Geza Grabar
Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota oziroma v njego-vem okviru delujoča Športna zveza Murska Sobota je pod pokrovi-teljstvom Mestne občine Murska Sobota pripravila že jubilejno 20. prireditev, na kateri so podelili pla-kete najboljšim za dosežke v športu v minulem letu.
Posebna komisija je izbrala in na prireditvi so proglasili najboljše športnice, športnike, športni par, klube in društva med ekipnimi in posamičnimi športi, najbolj-šo šolo ter najboljšega športnika in športnico v šolskih športnih tekmovanjih.
Uvodoma je na slovesnosti—tudi letos je bila v salonu Murska re-publika restavracije Zvezda, žu-pan Anton Štihec številnim zbra-nim, med katerimi sta bila tudi olimpijec Miro Cerar, sicer član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, in Sonja Poljšak, članica omenjenega odbora za zamejski šport, izrazil veselje in ponos nad uspehi in dosežki športnic, športnikov in športnih kolektivov, ki jih je bilo tudi lani veliko. Trdno je prepričan, da je komisija s strokovnimi sodelavci s področja športa tudi letos za priznanja izbrala zares najboljše. Ponovil je, da se lahko mestna občina pohvali z največ kvadra-tnimi metri športnih površin na prebivalca med več kot 200 slo-venskimi občinami, občina pa ima glede na svojo velikost kar petkrat več zelenih površin, kakor je slovensko povprečje.
Štihec je na ravni regije izpostavil tudi na nekatere pomanjkljivo-sti v športni infrastrukturi, saj je Pomurje edina slovenska regija, ki nima atletskega stadiona stan-dardnih dimenzij in z osmimi te-kaškimi stezami; med pričakova-
nji pa je izpostavil, da si v Murski Soboti želijo gostiti uvodna tek-movanja evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Sloveniji leta 2012. Po eni strani zato, ker je v mestu košarka dobro razvita, po drugi pa tudi iz razloga, ker je regija po ekonomskih kazalnikih najslabše razvita v državi, zato bi tako podporo tudi s tega razloga lahko Pomurci pričakovali.
Športnice in športniki
Ze po tradiciji se lahko v MO Murska Sobota pohvalijo z izje-mnim številom odličnih športnic in športnikov, kar nenazadnje po-trjuje tudi število kategoriziranih — po kriterijih Olimpijskega ko-miteja Slovenije si je bodisi status mladinskega, perspektivnega, dr-žavnega ali mednarodnega razre-da na podlagi doseženih lanskih rezultatov pridobilo 71 športnic in športnikov iz trinajstih različ-nih športnih disciplin, lani jih je imelo ta status 44.
Sicer pa so posameznice oziroma posamezniki zelo zastopani bo-disi v individualnih bodisi v eki-pnih športih, saj jih je po podat-kih SZ Murska Sobota vključenih kar 3197, in to v kar 28 različnih športnih panogah. Število vklju-čenih pa pomeni občuten porast v primerjavi z letom pred tem.
V posamični razvrstitvi sta bila za najboljša v MO Murska Sobota za športne dosežke v letu 2010 razglašena: pri dekletih že drugo leto zapored košarkarica
perspektivnega razreda in člani-ca državne reprezentance Alja Samec, članica Košarkarskega kluba Pomurje Skiny, ki je z re-prezentanco osvojila četrto mesto na evropskem prvenstvu divizije A na Slovaškem; med športniki pa je prvo mesto pripadlo članu Kicboxing kluba Murska Sobota Tomislavu Kološi, ki je na evrop-skem prvenstvu v kategoriji do 84 kilogramov v Grčiji zasedel drugo mesto.
Med športnicami se je na drugo mesto uvrstila članica Judo klu-ba Murska Sobota Karin Kerec, na tretje pa atletinja AK Panvita Urška Martinec. Modelar iz mur-skosoboškega aerokluba Boštjan Bagari in judoist domačega judo kluba Adrijan Gomboc pa sta se uvrstila za Kološo med športniki.
Športne ekipe
Med kar 127 izvajalci športnih programov, ki gojijo 30 različnih
športnih panog in v katere je po zadnjih podatkih vključenih kar 5954 članov (3544 moških in 2410 žensk), in to v posamičnih in ekipnih športih ter v športni rekreaciji, pa so tudi letos izbrali po tri najboljše kolektive iz po-samičnih in po tri najboljše iz kolektivnih športov.
Najboljša športna ekipa v mestni občini v letu 2010 med posamič-nimi športi je zopet AK Panvita, ki je po zaslugi svojih atletinj in atletov na državnem prvenstvu v krosu v Domžalah osvojil vseeki-
24
ŠPORT
pno prvo mesto, enako na atlet-skem pokalu Slovenije v mnogo-boju na Ptuju. Sicer pa se lahko v klubu lani pohvalijo s kar 87 odličji (enako kot v letu 2009), ki so jih njihovi člani osvoji na dr-žavnih in mednarodnih tekmova-njih. Šahovsko društvo Radenska Pomgrad se kot najboljši klub Šahovske zveze Slovenije za leto 2010 uvršča na drugo mesto, Judo klub Murska Sobota pa z 91 registriranimi tekmovalci v vseh starostnih kategorijah in s kopico odmevnih uvrstitev doma in v tujini na tretje mesto.
V	konkurenci kolektivnih špor-tov so bile za najboljše športne ekipe v minulem letu izbrane: edini prvoligaš v kolektivnih igrah — OK Galex Mir Murska Sobota, ki se s člansko ekipo uvr-šča med vodilne v državi, poleg tega pa ima še sedem mlajših se-lekcij; Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota Murska Sobota, član druge slovenske moške ko-šarkarske lige, in Košarkarski klub Pomurje Skiny Murska Sobota, ki tekmuje v ženski ka-detski državni ligi. Na lanskem zaključnem turnirju, ki ga je gostil slednji klub v telovadnici OŠ I, so si Sobočanke priigrale odlično tretje mesto.
Šolski šport
V	program razvrstitve najboljših je bil šestič uvrščen tudi šolski šport, kjer učenci na številnih tekmovanjih - od medobčin-ske, področne pa vse do državne ravni, dosegajo odmevne uvrsti-tve. Ne kaže namreč prezreti, da
šolski šport predstavlja področje z zelo razvejanim tekmovalnim sistemom, ki ga usmerja po-dročni center za šolska športna tekmovanja.
Za najboljšo v šolskem športu v minulem letu je bila izbra-na učenka 8. a-razreda OS III Murska Sobota Simona Sedonja, ki trenira atletiko in odbojko; plavalec Nikola Geršanov, sicer učenec OS I Murska Sobota, pa je najboljši športnik v šolskem športu v mestni občini.
Med osnovnimi šolami v občini z najboljšim programom v šolskem športu v minulem letu je bila iz-brana OŠ I Murska Sobota. Kot je bilo zapisano v obrazložitvi, se šola ponaša s pestrim izborom športnih panog v šolski špor-tni dejavnosti in sodelovanjem v šolskih športnih tekmovanjih od občinske do državne ravni ter z naj višjimi uvrstitvami na tekmovanjih na ravni države v različnih športnih panogah. Iz te šole prihajajo državne prvakinje v ženskem nogometu, finalistke dr-žavnega prvenstva v košarki med mlajšimi deklicami, polfinalisti v državnem tekmovanju šol v ko-šarki med starejšimi deklicami in dečki, četrtfinalisti v državni košarki med mlajšimi dečki, šola pa je osvojila tudi peto mesto na državnem tekmovanju šol v smučanju.
Sestri Sandra in Teja Rupnik, članici Plesnega kluba Zeko iz Veščice, sta bili kot kategorizirani športnici mednarodnega razreda s tretjim mestom v disciplini dis-co parov na svetovnem prvenstvu
na Češkem razglašeni za najboljši športni par v občini v letu 2010. Miro Cerar, častni gost na slo-vesnosti, ki je v svoji tekmoval-ni karieri v gimnastiki (konj z ročaji, drog, mnogoboj) v letih 1958—1970 na velikih tekmova-njih osvojil kar 30 odličij - tudi dva naslova olimpijskega prvaka, štiri svetovne in 10 evropskih na-slovov, je mladim dal dragocene napotke za uspešno združevanje športa in šole. Dejal je še, da je šport kot čudovita oblika pove-zovanja med ljudmi tudi odlič-
na iztočnica za uspešno delo v službi. Položil jim je na srce, da brez vloženega truda v življenju ni rezultatov.
Visoki gost je skupaj z županom in predsednikom športne zveze Stankom Kerčmarjem podelil plakete najboljšim, na koncu pa podpisoval knjigo, ki jo je OKS izdal njemu v čast in so jo pode-ljevali skupaj s plaketami.
25
ŠPORT
Mura okrepljena
v nadaljevanje sezone
Smiljan Kuhar
Čmo-bele sta v prestopnem roku okrepila vratar Aleš Luk in Leon Horvat, ki se je v Mursko Soboto preselil iz lendavske Nafte.
V Murski Soboti, natančneje na Fazaneriji, se Muraši pospešeno pripravljajo na spomladanski del prvenstva, ki se začenja šestega marca z gostovanjem pri deveto-uvrščeni ekipi Roltek Dob. Muri so se v prestopnem roku priklju-čili trije novi igralci, medtem ko sta klub zapustila dosedanji kapetan Milko Kovač in Luka
Ivanič. V staro gnezdo se je vrnil Aleš Luk, ki je že od avgusta tre-niral z Muraši, iz Nafte je prišel Leon Horvat, treningom članske ekipe pa se je aktivno pridružil mladinec Matej Rogač. »Priprave na nadaljevanje sezone potekajo po načrtu in brez večjih težav. Igralci so treninge vzeli skraj-no resno, kar so pokazale tudi pripravljalne tekme. Iz tekme v tekmo smo boljši, forma igral-cev se dviguje, zato upam, da bo svoj vrhunec dosegla marca, ko se nadaljuje prvenstvo,« je svoje zadovoljstvo s trenutnim stanjem v moštvu izrazil trener črno-belih Stanko Maučec.
Mura je med pripravami odi-grala šest prijateljskih srečanj: pomerili so se s Kapfenbergom, Videotonom, Güssingom, Ljutomerom, Cardo in
Međimurjem. Prvi dve ekipi sta bili za črno-bele premočni, medtem ko so na vseh ostalih srečanjih slavili Muraši, ki jih do konca priprav čakajo še štiri prijateljske tekme, in sicer proti Jagerbergu, Aluminiju (op. p.: ti dve tekmi sta bili odigrani med vikendom), Nafti in Odrancem. Kar se tiče končne uvrstitve v le-tošnji sezoni, pa Murin strateg pravi: »Zadovoljen bi bil že, če bi zadržali mesto v sredini lestvi-ce. Če bodo igralci nadaljevali v tem ritmu in v takšni formi, pa se utegnemo že letos boriti za naj-višja mesta,« in doda, da bo do dvajsetega februarja znano, če bo črno-belim spomladi lahko po-magal tudi Damjan Ošlaj, ki je v preteklosti že nosil Murin dres.
Radenska Creativ
na pragu lige B
Smiljan Kuhar
Murskosoboški košarkarji so tudi po petnajstih krogih še vedno edi-na neporažena ekipa v drugi ligi. Uvrstitev v višji razred tekmovanja je na dosegu roke.
Košarkarski ples v drugi sloven-ski košarkarski ligi se je nada-ljeval konec januarja. Radenska Creativ nadaljuje tako, kot so zaključili prvi del prvenstva, torej zmagovalno. Po štirih od-igranih krogih drugega dela so še vedno prepričljivo na vrhu lestvice s petnajstimi zmagami in brez poraza. Ob tem velja do-dati, da so njihovi najbližji za-
sledovalci Terme Olimia doživeli nov poraz, tako da se je prednost Pomurcev povečala na velike tri zmage. Eden ključnih dvobojev za končno prvo mesto bo tako v šestnajstem krogu (op. p.: ta je bil odigran minuli vikend), ko igralci Radenske gostujejo rav-no v Podčetrtku. Cilj, ki je bil zastavljen pred sezono, je tako na dosegu roke, kapetan ekipe Mitja Maje pa pravi: »Vsekakor smo glede na trenutne rezulta-te na pravi poti. Prvenstvo še ni odločeno, saj je treba odigrati še nekaj tekem, predvsem pa mora-mo še naprej trdo delati, garati in vztrajati, da zadržimo prvo me-sto. Eden pomembnejših delov v boju za najvišja mesta je ravno začetek drugega dela sezone. V teh štirih tekmah nismo storili napake, medtem ko so se napake primerile konkurentom.«
Razlogi za dobre letošnje igre naj bi se skrivali predvsem v sesta-vi ekipe, ki je bolje izbrana kot lani. Letos so v murskosobo-škem drugoligašu poskrbeli za daljšo klop, tako da razpolagajo s kakovostnimi zamenjavami na vseh igralnih mestih, ključnega pomena pa je tudi homogenost ekipe, ki je je v preteklih letih primanjkovalo. Ekipa bo tudi prihodnje leto ostala več ali manj enaka, po mnenju kapetana pa bi bila že letos povsem konku-renčna ekipam v višjem razredu tekmovanja: »Ocenjujem, da bi bila letošnja ekipa sposobna uvrstitve v zgornjo polovico le-stvice lige 1. B, saj je kakovost tega tekmovanja v zadnjih letih nekoliko padla. Prepričan sem, da bi s pogostejšimi vadbami in še kakšno okrepitvijo lahko kro-jili sam vrh lige.«
26
ŠPORT
Ženska članska košarka
se vrača v Mursko Soboto
Smiljan Kuhar
Po nekaj letih premora so se v Ženskem košarkarskem klubu Pomurje odločili za ponoven zagon članske ekipe. V Murski Soboti smo v zadnjih letih, kar se tiče ženske košarke, lahko spremljali samo dvo-boje nižjih selekcij.
Mlajše igralke so bile zelo uspe-šne in so osvajale medalje na dr-žavni ravni. Zato so se v klubu odločili, da ponovno »zaživi« tudi članska ekipa. Moštvo, ki se bo letos tekmovanju v državnem prvenstvu priključilo v drugem delu sezone, sestavljajo igralke matičnega kluba, ki nastopajo v mlajših selekcijah. Dodano vre-
dnost dajejo nekatere bivše čla-nice, s katerimi se je klub uspel dogovoriti za sodelovanje, saj bodo njihove izkušnje mlajšim igralkam v pomoč pri razvoju, prav tako pa se je kombinacija izkušenj in mladosti že večkrat izkazala za uspešno.
Ambicije ekipe, ki pod vodstvom trenerja Primoža Slaviča trenira trikrat tedensko, so prvotno po-vezane z uveljavitvijo ekipe, šele nato pride na vrsto rezultat. V prvih letih si želijo predvsem uvrstitev nekje v sredini lestvi-ce, kasneje pa so želje povezane s krojitvijo samega vrha v ženski članski košarki. Da so na pravi poti, pričajo tudi rezultati, ki so jih igralke dosegle na pripravljal-nih turnirjih in tekmah. Tako so v močni konkurenci na medna-rodnem turnirju na Hrvaškem
osvojile drugo mesto. Na tem turnirju so brez večjih težav premagale prvoligaško ekipo Rogaške, ki Sobočankam ni bila kos. Kot vse kaže, se torej marca na parket v Murski Soboti po-novno vrača tudi ženska članska košarka.
Ameriški nogomet
odslej tudi v Murski Soboti
Smiljan Kuhar
Murska Sobota Storks je prvi prek-murski klub ameriškega nogometa. Onkraj luže je ta vrsta nogometa zelo priljubljena, tudi v Sloveniji pa v za-dnjem času uživa vse več pozornosti.
Mladi Sobočani, ki so navdušeni nad ameriškim nogometom, so sklenili, da je čas za ustanovitev kluba tudi v Murski Soboti. »O prvem klubu ameriškega no-gometa pri nas smo začeli raz-mišljati, ker smo med mladimi opazili vedno večje zanimanje za ta šport. Nekaj prijateljev je navezalo stik s komisarjem lige Rokom Grilcem in se nato od-
ločilo za ta korak,« pravi eden pobudnikov ustanovitve kluba Marko Štumpf, ki dodaja, da so se za ime Storks, kar v slovenšči-ni pomeni štorklje, odločili zato, ker so želeli, da je v imenu kluba nekaj, kar simbolizira in predsta-vlja Prekmurje. Murskosoboška ekipa je tako postala sedmi klub ameriškega nogometa v Sloveniji. Na prvih treningih ekipe se je zbralo med deset in petnajst igralcev, zainteresiranih pa naj bi bilo že nekaj več kot dvajset mladih, upajo pa, da bo ta šte-vilka še narasla. Glede na to, da je šport v Sloveniji prisoten ne-kaj manj kot desetletje, je težko najti usposobljen kader. Storksi trenirajo še sami, brez trenerja, v pomoč pa so jim drugi slovenski klubi ter bivši igralci ameriškega nogometa. Upajo, da bodo pri-dobili dovolj sponzorskih sred-
stev za nakup športne opreme in ostalih pripomočkov, ki jih potrebujejo za nemoteno delo-vanje. Pridobivanje denarja ne bo lahko, njihov adut pa naj bi bilo dejstvo, da je tovrsten šport v Murski Soboti novost. Poleg tega, da želijo poskrbeti za popu-larizacijo ameriškega nogometa v Pomurju, pa po Štumpfovih be-sedah želijo klub čim prej uradno registrirati, saj bi jim registracija omogočila prijave na tekmova-nja. Jeseni želijo nastopiti na pr-venstvu football flag, prihodnje leto pa se nameravajo udeležiti slovenskega državnega prvenstva.
27
ŠPORT
Državno prvenstvo
v dvoranskem hokeju
Geza Grabar
Po ciklusu štirih nedeljskih turnirjev - v telovadnici OŠ I so se zvrstili med 9. in 30. januarjem, so znani prvaki 20. prvenstva Slovenije.
V najzanimivejši, članski kon-kurenci je naslov, že deseti po vrsti, po pričakovanju od-šel v Lipovce, ki so v finalu s 5 : 3 ugnali ekipo Triglava iz Predanovcev, čeprav so slednji vodili že z 2 : 0. Tretji so bili igralci HK Moravske Toplice. Žal je bilo tudi to tekmovanje okrnjeno, saj so na njem nasto-pile le tri ekipe.
Še bolj okrnjena je konkurenca
pri članicah, saj že vrsto let tek-mujeta le dve ekipi. V zaključ-ni tekmi so bile igralke HK Moravske Toplice z 1 : 0 boljše od tekmic iz Predanovcev in s tem osvojile svoj četrti naslov dvoranskih prvakinj.
Najboljši strelci prvenstva so bili pri članih Boštjan Stanko (HK Lipovci) in Mateja Grah, Andreja Rituper (obe HK Triglav Predanovci) in Tanja
Konje (HK Moravske Toplice), najboljša vratarja prvenstva pa sta postala Jernej Vučko (HK Lipovci) in Sandra Dervarič (HK Moravske Toplice), iz istih klubov pa prihajata tudi naj-boljša igralca prvenstva: Robert Mesarič in Petra Dervarič. Med mladimi so bili zmago-valci: U-10 HK Lipovci, U-12, U-16 in mladinci HK Triglav Predanovci.
13. mednarodni finski kros
Geza Grabar
V duhu več kot desetletne tradicije je bil predzadnji vikend v januarju na atletskem stadionu pri OŠ I zopet v znamenju mednarodnega zimske-ga krosa za Kros pokal 2010/2011 Avstrijska Štajerska-Pomurje.
V šestih različnih disciplinah se je v nič kaj zimskih vremenskih razmerah pomerilo 162 tekačic in tekačev iz Slovenije in Avstrije. Ti so tekmovali na progah od 400 metrov (pionirji in pionir-ke A), do 7000 metrov (starejši mladinci in člani).
Najbolj množična udeležba je bila v osrednjih tekih na 4000 in 7000 metrov, saj je na tej raz-
dalji tekmovalo kar 82 tekačic in tekačev. Na krajši progi je bil zmagovalec Mitja Krevs, na daljši pa Vid Zevnik (oba AD Štajerska Maribor), med dekleti na krajši pa Petra Race (AD Bled).
Od domačih tekmovalcev se je na 7000 metrov odlikoval mladi-nec Aleš Zver, ki je bil absolutno drugi naj hitrejši ter edini tekmo-valec v tej starostni skupini; na 4000 metrov pa je bila mladinka Katja Vrdjuka absolutno druga, prav tako mladinka Špela Fujs pa
je osvojila četrto mesto. Seveda sta premočno zmagali v konku-renci mladink.
Od odmevnih uvrstitev med mladimi domačimi tekmoval-ci oziroma tekmovalkami velja omeni zmago Dina Vinkoviča (pionirji A na 400 m), drugo mesto Žana Kavaša (pionirji C, 1600 m) ter tretja Daniela Harija, Simone Sedonja (pio-nirji oziroma pionirke D, 2400 m) in Kaje Bedernjak (pionirke A, 400 m).
Šahovski turnir v Bakovcih
Partizan Bakovci je organiziral 19. mednarodni hitropotezni turnir v šahu za pokal Krajevne skupnosti Bakovci. Med 69 šahisti iz treh držav je zmagal
Mladen Trbojevič iz Hrvaške. Med domačimi so bili najboljši Jernej Buzeti, Boris Kovač in Štefan Šeruga.
Janko Rožman
28
GASILSTVO
lesnina
REŠILNA,
nenujni reševalni prevozi, d.o.o.
Izobraževanje poveljujočih operativcev regijskega poveljstva za Pomurje
Geza Grabar
Gasilski dom v Murski Soboti je bil - odkar je poveljevanje pred dobrim letom prevzel Dušan Utroša, prizori-šče prvega tovrstnega izobraževanja gasilskega poveljujočega kadra iz Pomurja oziroma t. i. štabnih vaj Odziv 2010.
Iz vseh 21 gasilskih zvez se je se-minarja na temo vodenja velikih intervencij, organiziranosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v pomurski regiji, novih pravil Gasilske zveze Slovenije ude-ležilo 85 slušateljev z obeh bregov reke Mure. Kot je pojasnil Utroša, poveljnik Gasilskega regijskega poveljstva za Pomurje (GRPP), ki je bilo tudi organizator izobra-
ževanja, je bil s tako množičnim odzivom poveljnikov in podpo-veljnikov gasilskih zvez, občinskih in sektorskih poveljnikov, povelj-nikov osrednjih enot v občinah in pomočnikov za reševanje na vodi zelo zadovoljen.
Da je šlo za zelo kakovostno iz-obraževanje tistih, ki samostojno oziroma v štabih vodijo interven-cije, in je pomenilo tudi obnovi-tev znanj, poenotenje postopkov, pridobitev osnov za delo z mediji v izrednih razmerah ter seznani-tev z novostmi na področju zaščite in reševanja, potrjuje tudi nabor predavateljev.
Ob Dušanu Kosiju, tajniku GRPP, že omenjenem poveljniku Utroši in Martinu Smodišu, vodji mur-skosoboške izpostave Uprave za za-ščito in reševanje, je bil predavatelj tudi poveljnik GZS Matjaž Klarič, med njimi pa sta se znašla tudi
novinarja-gasilca Lidija Magdič in Andrej Bedek.
Po poenotenju teoretičnih postop-kov naj bi bil po zagotovilih Utroše v letošnjem letu v oktobru, mesecu požarne varnosti, na vrsti še drugi del vaje Odziv, in sicer s pripra-vljeno in izvedeno praktično vajo. Kombiniranega teoretično-prak-tičnega izobraževanja naj bi bilo na ravni regije v prihodnjih letih vse več, vendar poveljnik priznava, da je nekje treba začeti in da so prvi koraki ponavadi najtežji.
Pri temi vodenja velikih interven-cij, katerih naloge bodo v priho-dnje zaradi lažjega, učinkovitejše-ga in preglednejšega dela zaupane štabu GZS, Utroša upa, da do takšnih situacij v pomurski regiji nikoli ne bo prišlo. Ce pa bodo razsežnosti res velike, bodo za to seveda zaprosili, enako tudi za mo-rebitno pomoč.
29
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovan
Naslovnica: ZORAN VOGRINČIČ
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 28. februarja 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Angela Kavaš,
Staneta Rozmana 1 b, 9000 Murska Sobota
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
30

Aj]a Samec, Katrin Kerec in Urška Martinec
Evropski podprvak v kickboxingu Tomislav Kološa
Urška in Teja Rupnik, Simona Sedonja in Nikola Geršanov
Predstavniki najboljših športnih ekip v mestni občini
KONCERTI
Petek 18.02.2011 ob 19.00	TAMBURAŠKI ORKESTER DROTMANTRAŠI s pevko INGRID MULLER in gosti (Vstopnice 5€ v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani - info v tem času: 521-43-81)	Grajska dvorana Murska Sobota
Petek 18.02.2011 ob 21.00	METAL KLAVNICA XXIV	MIKK Murska Sobota
Sobota 19.02.2011 ob 21.30	ROTTERDAM SKA JAZZ FOUNDATION + CHERKEZI UNITED	MIKK Murska Sobota
Sobota 26.02.2011 ob 21.30	FREE MORAL AGENTS + SUBTITLE	MIKK Murska Sobota
Sobota 5.03.2011 ob 20.00	GAL GJURIN, SEVERA in HAMO - koncertna turneja DUŠA IN TELO; - vsakemu obiskovalcu bo Gal Gjurin podaril nov CD Duša in telo, (Vstopnice 12€ v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani - info v tem času: 521 -43-81)	Nova dvorana Murska Sobota
Petek, 11.03,2011 ob 20.00	GIBONNI - koncert ob dnevu žena	Športna dvorana OŠ I Murska Sobota
GLEDALIŠKE PREDSTAVE
Torek 15.02.2011 ob 9.15 in 10.45	M. Brulec, S. Omerzu: KROKI IN PRIJATELJI	Grajska dvorana Murska Sobota
Četrtek 17.02.2011 ob 19.00	A. Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA (predprodaja vstopnic na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani - info v tem času: 521 -43-81)	Nova dvorana Murska Sobota
Sreda 23.02.2011 ob 10.00	POGLAVARJEVA SKRIVNOST, Zavod Enostavno prijatelji	Telovadnica OŠ I, Murska Sobota
RAZSTAVE
do 24.03.2011	EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE 2010. Galerija Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom Murska Sobota (od 10.00 -18.00, sobota od 9.00 -12.00)
do 13.03.2011 torek-petek 9.00-17.00 sobota in nedelja 9.00-13.00	Razstava HIROŠIMA Pokrajinski muzej Murska Sobota
do 13.03.2011, torek--petek 9.00-17.00, sobota in nedelja 9.00-13.00	Razstava AFERA DREYFUS (1894 -1906) Pokrajinski muzej Murska Sobota
DRUGE PRIREDITVE
Nedelja 20.02. ob 12.00 torek 22.02. do 18.00	MIKK LAN #4	MIKK Murska Sobota
Sobota 5.03.2011 ob 19.00	PUSTNI PLES	Motel Čarda
SEMINARJI, KONFERENCE, POSVETI, DELAVNICE
Torek 15.02.2011 ob 16.00	ENOSTAVNA UPORABA RAČUNALNIKA delo s podatki, prenos slik s fotoaparata,..	Biotehniška šola Rakičan
15.02., 22.02., 1.03., 8.03„ 15.03. ob 18.00	MIKK-ova kitarska delavnica »PRVI PRIJEM«	MIKK Murska Sobota
Sreda 16.02.2011 ob 16.00	Izobraževanje: SETEV IN OSKRBA OKRASNIH TRAV	Biotehniška šola Rakičan
Četrtek 17.02.2011 ob 16.00	PREKO E-POŠTE DO SLUŽBE	Biotehniška šola Rakičan
Torek 22.02.2011 ob 16.00	ENOSTAVNA UPORABA RAČUNALNIKA spretno »surfanje« po internetu	Biotehniška šola Rakičan
Vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 16.00; MIKK-ova bobnarska delavnica »GOVOREČI BOBNI«		
Vsak ponedeljek ob 16.30 in vsako sredo v mesecu ob 16.00; MIKK-ova likovna delavnica - risanje		
Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net