LOGATEC, 26. IV. 1972 — ST. 4 GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC 27. april in 1. maj Pred nami sla dva pomembna praznika, ki ju bomo skušali čim lepše proslavili: 27. april, dan ustanovitve OF in 1. maj, praznik dela, na jsvcčancjši dan vseh tistih, ki z delom služijo kruh sebi in drugim. Zgodovino slovenskega naroda označuje boj za narodno in socialno osvoboditev. V tem dolgotrajnem boju slovenskega delavskega ljudstva, ki ga je z začetkom modernega družbenega gibanja pretežno nosil delavski razred, je značilno obdobje boja proti reakcionarnim režimom stare Jugoslavije. V tem boju so bili z delavskim razredom združeni napredni ljudje vseh slojev našega naroda ter s predvojno ljudsko fronto že povezani v organizirano družbeno akcijo. Z drugo svetovno vojno je za slovenski narod nastopil usodni čas. V obrambo slovenskega naroda so se na pobudo komunistične partije združile vse njegove svobodoljubne in napredne sile v Osvobodilni fronti (v nadaljnjem besedilu: OF), ki je bila ustanovljena 27. aprila 1941. leta, na revolucionarnih predvojnih izkušnjah. Ol) programu OF so se, ne glede na mnoge svetovnonazorske in druge razlike, izjemno združili delovni ljudje. Ljudske množice so prvič v zgodovini slovenskega naroda postale subjekt političnega odločanja. OF je postala najširša osnova NOV in nove ljudske oblasti. Dne 25. februarja 1951!. lela je IV. kongres Ljudske jronte Jugoslavije odločil, da se Ljudska fronta Jugoslavije preimenuje v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. S tem preimenovanjem je tudi OF postala Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. Najpomembnejši dosežek naše družbe po osvoboditvi je uvedba samoupravljanja. Gradimo takšne odnose, v katerih delovni človek čedalje bolj popolno in neposredno nadzoruje, razpolaga in upravlja s presežnim delom. Takšen samoupravni družbeni položaj delovnega človeka čedalje bolj postaja tudi sredstvo za premagovanje politične in ekonomske odtujenosti človeka v sodobnih razmerah. Iz samoupravnega odnosa izvira tudi sedanja vloga Socialistične zveze (v nadaljnjem besedilu: SZDL). SZDL postaja tvaren dejavnik za politično dogovarjanje različnih družbenih subjektov, različnih nosilcev družbenih akcij. V takšnem položaju se kaže novi samoupravni značaj SZDL hkrati pa tudi kontinuiteta s tradicijo OF. SZDL je prostovoljna demokratična zveza občanov, tribuna političnega združevanja občanov kot nosilcev neposredne socialistične demokracije in kot množična samostojna družbenopolitična organizacija najširša politična opora samoupravljanja v Socialistični republiki Sloveniji in tudi v občini Logatec. Ko so delovni ljudje v KLI pred devetnajstimi leti začeli uresničevati geslo »Tovarne delavcem«, so vedeli, kaj hočejo doseči, manj pa so vedeli, kako to uresničevati. Takratni delavci (teh je danes še kakih (i5) so se podali na pot, ki je predtem še nihče ni ubral. Zato ni čudno, da so na tej poti včasih zabredli v težave in je bil napredek podjetja včasih hitrejši, včasih pa zelo počasen. Kljub povedanemu pa je bil kolektiv vedno prepričan, da gre v pravo smer in vedno trdneje je bil odločen, da te poti ne zapusti. Vsi smo se v minulih letih samoupravljanja naučili mnogo, spoznali smo prenekaterc zakonitosti na opisani poti, marsičesa pa še vedno ne vemo. Tudi jutri ne bomo vsega vedeli, pa tudi po- jutrišnjem ne; iz prakse se rojeva misel, iz misli se rojeva praksa, iz njunega prepletanja in zbiranja pa nastaja naša stvarnost. Praznike, ki so pred nami, bomo slavili v času, ko smo začeli v praksi uresničevati lani sprejete ustavne amandmaje, ki pomenijo velik korak naprej k utrjevanju pravic naših narodov in narodnosti, pa tudi pravic delovnega človeka in njegovega združenega ter minulega dela. Praznični dnevi bodo prazniki delovnih zmag delavcev in občanov občine Logatec. Iz revolucionarnih dni Stab Prešernove brigade, septembra 1944 pri Posečniku na Martin j vrhu. 4><1 leve proti desni: Karel Leskovec, komandant brigade (od julija 1944 do 21. marca 1945); Rado Jakin, namestnik komandanta; Karel Nardin-Jakčc, načelnik štaba; Peter Alfirovič-Pero, namestnik komisarja in Viktor Kirn, komisar brigade Proizvodnja v porastu V tretji številki »Novic« BO bili navedeni podatki o proizvodnji v januarju. V članku je bil tudi podatek, da je plam za leto 1972 za 10% večji, kot je bil dosežen v letu 1971. Zato je že doseganje plana za mesec januar, čeprav samo 94%, dajal upe, da bo fizični obseg proizvodnje ludi letos presežen. Za prvo tromesečje pa lahko ugotovimo, da so bila predvidevanja pravilna, saj je fizični obseg proizvodnje dosežen 99,1 % ' Posamezni obrati pa so plan dosegli, kot kaže spodnja tabela: Obrat dosež. 72 dosež. 72 dosež. 72 100 dosež. 70 100 dosež. 71 planir. 72 Zaga 117,8 107,4 101,7 Plastika 152.0 160.0 121,7 Drobno pohištvo 113,5 104,3 98,3 Stavbno pohištvo 114,8 115,9 97,2 Galvana 111,9 106,9 119,7 Sušilnice 108,5 122,2 114,6 Skupaj 111.0 108,4 99,1 100 (Nadaljevanje na 2. strani) Nova delovna eoota na ž Poslovni odbor podjetja je zadolžil strokovne službe, da organizirajo pomožno proizvodnjo za potrebe tovarne oken in to z namenom, da bi se povečala proizvodnja oken. Ze dalj časa je bil v našem podjetju prisoten predlog, da moramo pred rekonstrukcijo tovarne oken rešiti problem razdrobljene proizvodnje ter iz proizvodnje izločiti spremljajoče izdelke, to so slepi okvirji, letve, okenske police in omarice za rolete. Dokazano je bik), da ta proizvodnja zelo ovira normalno delo. Vsi stroji v tovarni oken so namreč pripravljeni za veliko serijsko proizvodnjo oken, so pa zaradi sedanje proizvodnje slabo zasedeni. Proizvodnja se drobi, tehnološki proces se zelo prepleta s proizvodnjo oken in proizvodnjo pomožnega materiala. Tržna in splošna situacija nam je tudi sedaj narekovala, da moramo to stanje spremeniti, posebej zato, ker smo dobili novo naročilo za izdelavo oken za podjetje »Ratko Mitro-vič« iz Beograda, in sicer okoli 6000 oken letno. Manjka pa nam dnevne proizvodnje 100 okenskih kril. Računi kažejo, da bo to dodatno proizvodnjo možno doseči s predvideno reorganizacijo v tovarni oken z organizacijo nove proizvodnje na obratu Hrušica v »tovarni letev«. Po odločitvi poslovnega odbora se je marsikdo vprašal, zakaj ta enota ravno na Hrušici, ki je tako oddaljena od podjetja. Podane so bile tudi pripombe, da ta obrat nima perspektive za predelavo lesa. Podani so bili tudi predlogi, da bi bilo bolj gospodarsko, da se obrat opusti ali pa organizira druga proizvodnja, npr.: kovinske delavnice, galvana ali podobno. Samo dana situacija nam je narekovala, da so trenutne potrebe po proizvodnji pomožnega materiala za tovarno oken večje od ostalih potreb. Od te nove proizvodnje bomo z najmanjšim vlaganjem in v najkrajšem času dobili največje koristi. V bodoče pa bo potrebno to proizvodnjo prenesti v podjetje, kakor hitro bodo zgrajeni novi poslovni prostori v okviru matičnega podjetja. V obnovljene prostore na Hrušici pa bomo namestili novo proizvodnjo, ki bo v danem momentu najbolj koristna za podjetje. Verjetno bodo to me- hanični obrati ali pa bomo obrat Hrušica prodali ali pa zamenjali za nove poslovne prostore. Naš obrat Hrušica je namreč blizu Komunalno stanovanjskega podjetja. Ce bi nam to podjetje zgradilo v okviru tovarne primeren poslovni prostor, bi lahko Hrušico oddali temu podjetju. To je naš predlog, o katerem bi lahko interesenti razmislili. Poslovni prostori na obratu Hrušica bodo preurejeni do 15. aprila 1972, redna proizvodnja pa naj bi stekla do 15. maja 1972. Za organizacijo te enote je bil zadolžen Gregor Meze. Ko bo delo opravljeno, bo poslovni odbor odločil, kdo bo vodja nove proizvodnje. Danes že lahko ugotovimo, da je delo steklo dobro. Poslovni prostori so že obnovljeni (okoli .300 m2). Vsi, ki so bili zadolženi za obnovo in organizacijo obrata, so zelo resno prijeli za delo, to velja za vse pomožne službe, posebej tudi za elektro delavnico. Stroji so tudi že priprav- ljeni. Nekaj strojev smo kupili, ali pa vzeli na kredit. V začetku bo v tem obratu zaposlenih 15 delavcev, kasneje pa 25. Delo je planirano v eni izmeni. Ta obrat bo moral izdelati vse slepe okvire za lakirana okna, letve, in to grundirane ali lakirane, okenske police in omarice za rolete. V prvi fazi so se obnovili prostori stare zabojar-ne, ki stojijo ob letnem kopališču. Stavba, ki stoji ob cesti na Brod, se bo pripravila za proiz- V torek, 11. aprila, smo izvolili polovico novih članov delavskega svota podjetja. Volitve so bile v potih volivmih enotah, in to: na ža.gi, v drobnem in stavbnem pohištvu, upravi in v pomožnih dejavnostih. Udeležba na voliščih je bila zadovoljiva. Od skupno 980 članov delovne skupnosti se je volitev udeležilo 861 članov — volivcev, kar predstavlja 88 odstotkov vseh v volilne imenike vpisanih članov delovne skupnosti, ki so imeli aktivno in pasivno volilno pravico. Neveljavnih glasovnic je bilo 53, ali 6,1 odstotek, V vseh petih volivnih enotah je bilo predlaganih 52 kandidatov, volili pa smo le 19 novih članov delavskega svota. Izbira kandidatov je bila velika, tako da so se člani delovne skupnosti lahko odločali za najboljše. Po posameznih volivnih enotah so bili Izvoljeni: št. I. — na žagi: OBVESTILO BKAIX'EM Obljubljeni članek o logaškem urbanizmu ni pravočasno prispel v uredništvo. Upamo, da bo objavljen v prihodnji številki. vodnjo kasneje. Prostor stare žage Hrušica pa ostane v tej obliki še nadalje; polnojarme-nik in ostale naprave bomo ustavili samo začasno, zaradi rezerve in sezonskega razreza hlodovine;. Vsekakor se pričakuje, da nam bo novi obrat v kratkem dal nove rezultate in izdelke, ki bodo v pomoč osnovni proizvod-nji tovarne oken. A. A. KLI 1. Franc Kolar, 2. Ivan Bogataj, 3. Ivan Jurca, 4. Valentin Vorbič. St. II. — na upravi: 5. Samo Oblak, in 6. Karmola Cuk. St. III. — drobno pohištvo: 7. Domine Brenčič, 8. Matevž Gantar, 9. Erika Štempihair, 10. Jože Logar, 11. Janko Kosmač, 12. Jože Kobal, 13. Jože Pišlar. St. IV. — stavbno pohištvo: 14. Viko Arhar, 15. Anton Jorincjčič, 16. Alojz Skvairča, 17. Rudi Dolenc, 18. Miiro Rupmik, 19. Viko Tršar. Novo izvoljenim članom delavskega sveta čestitamo in jim želimo veliko delovnih uspehov pri reševanju nalog, ki jih bo od njih zahteval .kolektiv. A. M. Lognilte NOVIČK — Glasilo kolektivu Kombinata lesno predelovalna industrije LOgfttOC« Ureja UredUliki odbor: Ing. Anton Antieevie, dipl. ing. nudi PoVlIC oee. Tatjana Stirn, Marjan I.apajne, Olg* Milieve, Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad S Volitve v delavski svet Proizvodnja v porastu (Nadaljevanje s 1. strani) Fizični obseg proizvodnje za .prve tri mesece je torej večji kot v letu 11)70 za 15%. V primerjavi z prvimi .tremi meseci v lotu 1971 pa je večji za 8,4%, kar je, glede na relativno majhno vlaganje v modernizacijo proizvodnje, dokaj ugodno. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo plan, če že ne v naslednjem mesecu, ob polletju presežen. Tudi plan realizacije je za prve tri mesece, kljub povečanju zalog v SP izpolnjen, saj je dosežen za prve tri mesece 100%. Niko Zeljko -B Ali smo uresničili predlog družb-polit organizacij ? Najnižji osebni dohodek 100.00 starih din Družbeno-pol.itične organiza-cije v našem podjetju so se v zadnjem ca.su zelo zavzele za povišanje najnižjih točkovnih ocen in povišanje dodatkov na leta zaposlitve v podjetju KL1 in dodatka na stalnostmi leta. Komisija za nagrajevanje in organi upravljanja so skrbno pripravljene predloge potrdili. Najnižjim kategorijam je bila povedana startala točkovna ocena : XVIII. kateg. iz 320 točk na 340 točk; XVII. kateg. iz 345 na 355 točk; XVI. kateg. iz 370 na 375 točk. 'Pega povišanja je bilo deležno 492 delan/cev, 'Pa predlog velja od 1. 4. 1972. Tehnični sektor je že 'pripravil .nove akord ne cenike, iz katerih je razvidno, da so vsi delavci, ki delajo po normi in so bili deležni tega povišanja, dobili od vsakega normiranega izdelka pripadajoče večje število točk. Ce danes upoštevamo, da delamo v podjetju 184 ur na mesec, da dosegamo vrednost točke v enoti proizvoda 1,60, potem nam ni težko izračunati, da bo vsak delavec že v startni osnovi dobil zagotovljenih najmanj 100.000 S din mesečnega osebnega dohodka (184 ur X340 X 1,60 - 100.000 S din). V marcu je bila vrednost točke v enoti proizvoda 1,66, po- prečno za podjetje pa celo 1,72, drobno pohištvo pa 1,76. Računa se, da bo v naslednjih mesecih ludi lako. I'u lem bi se li osebni dohodki še povečali za število točk, ki gredo preko 1,80, Upoštevajoč, da bo poslovni koeficient dosežen tudi 1 00 u/q. Delavci, ki delajo po normi, pa si svoj osebni dohodek lahko povečajo, s tem da presegajo delovne (norme. Danes presegamo poprečno norme za ca. 113% kar morajo upoštevati vsi, ki delajo ipo normi. Dodatki za 10 let stalne zaposlitve na KLI znašajo 3% od poprečnega osebnega dohodka v preteklem letu. Nato pa se dodatek veča za vsako leto zaposlitve za 0,5%. Ce je delavce pri nas zaposlen nepretrgoma 18 let, .potom bi bil njegov dodatek naslednji: Ce upoštevamo, da je bil v preteklem letu dosežen poprečni osebni dohodek 140.000 S din na zaposlenega, znaša osnovni dodatek 140.000 S din krat 8% J« 4200 S din ter še dodatek za nadaljnjih 8 let za vsako leto 0,5% '<> je 8 krat 0,5% je 4 %, kar nam da 140.000 krat 4% je 5000 S din. Skupni dodatek /.a 18 let zaposlitve na KLI bi bil 4200 1 i 5600 9800 S din. Starostni dodatek je bil sprejet, kot je bilo predlagano, in sicer: 1. mOŠU: a) od 45 do 55 let starosti dobijo mesečno 4000 S din; b) od 50 do 55 let starosti do- bijo mesečno 6000 s din; c) nad 55 let starosti dobijo mesečno 10.000 S din. 2. ženske: a) od 40 do 45 let starosti dobijo mesečno 4000 S din: b) od 45 do 50 let starosti dobijo mesečno 6000 S din; c) nad 50 let Starosti dobijo mesečno 10.000 S din. Ce bi sedaj vzeli v izračun delavko, ki je zaposlena na Kl,i 18 let ter je stara nad 50 let bo dobila dodatek za leta starosti 10.000 S din mesečno. Skupni dodatek ina zaposlitev na KLI z leti starosti pa bi znašal 9800 + I 10.000 «= 19.800 S din. Dodatka na leta zaposlitve bo deležno 535 delavcev, dodaitka na leta Starosti pa 275 delavcev. Ti dodatki bodo v veljavi s 1. julijem 1972. Plačilni fond pa bo za te dodatke znašal ca. 30 milijonov S din dodatnih sredstev. (Nadaljevanje iz prješnje št.) Po ogledu proizvodnje vezanih plošč pri družbi GEORGIA PACIFIC v Eugene smo se odpeljali v mestni hotel. Zvečer sem si ogledal Eugene, tipičnega ameriškega mesteca, poznanega z številnih western filmov. Trgovska četrt mesta je zidan kompleks eno in dvonadstropnih poslovnih zgradb. Zanimiva je bila glavna trgovska ulica, ki je namenjena predvsem promenadi. Promet se po tej ulici niti ni mogel odvijati, saj so urbanisti namensko postavili po sredini ulice številne spomenike in otroška zabavišča. Na sečišču pragozda f Zgodaj zjutraj 28. maja smo potovali z značilnim aluminijastim avtobusom družbe Grey Ilound Line. Cilj potovanja te-ga dne je bilo 80 km oddaljeno mestece Roseburg. Ta dan je bila naš gostitelj družba Bohemia Lumber Co. Kmalu smo se ustavili v obratu lamelinarih elementov, last navedene družbe. V tem obratu proizvajajo iz lameliranega lesa nosilce, namenjene za gradnjo lesenih hiš. /a lepljenje lamel uporabljajo resordnske smole, ki so ena najboljših vezivnih tvarin, ter jih Amerikanci nasplošno zelo veliko uporabljajo v montažne namene. Proizvodnja elementa je dokaj eno- Ker bo naše podjetje drugo leto slavilo 20 let dela, bodo možni dodatki na leta zaposlitve še narastli, posebej, če upoštevamo, da se nam poprečni osebni dohodek vsako leto dviga. S temi dodatki je bilo uvedeno delno nadomestilo za minulo delo. Predlagatelj dodatkov računa, da so s tem pridobili starejši delavci in to je prav, če upoštevamo, da ne morejo več dosegati takih delovnih učinkov, kot so jih dosegali v mladosti. Zvišanje najnižjih osebnih dohodkov in uvedba posameznih dodatkov bo v znatni meri zmanjšala socialne razlike. Prav tako bodo zvišani osebni dohodki najnižjih kategorij v podjetju in sedanji poprečni osebni dohodki, ki se gibljejo blizu 160.000 S din, zainteresirali delavce za večjo storilnost ter za večje poslovne rezultate. A. A. stavna. Razrezu moralov in plohov v decimernici, ki je bila zelo dobro opremljena, je sledilo skoblanje segmentov in nato stiskanje na modelni hidravlični stiskalnici. Mene je zanimala predvsem mehanizirana deci-mernica. Saj je bila zelo posrečeno rešena tehnologija proizvodnje s kombinacijo klasičnih strojev, povezanih z vzdolžnimi in prečnimi transporterji. Ogled je bil kratek, skoraj bežen, kajti ta dan nas je čakala še dolga pot v gozdove, ker smo se prvič v času naše ekskurzije srečali z izkoriščanjem ameriškega pragozda. Ta del strokovne ekskurzije je bil predvsem namenjen predstavnikom gozdarstva. Vendar smo se tudi vsi ostali iz industrijske branže zelo živo zanimali za gospodarjenje z gozdovi »na ameriški način«. Po pol urni vožnji med mladimi gozdovi smo se ustavili pred poslovno zgradb:) gozdne uprave tega področja. Dobili smo strokovno vodstvo, prestopili na terensko vozilo ter se odpeljali proti sečišču. Pot je vodila po lepi asfaltirani gozdarski cesti. Kmalu smo zavili s ceste na slabo, strmo izpeljano makadamsko cesto, ki je vodila vse do sečišča. Kasneje sem ugotovil, da si ameriški gozdarji sami po potrebi izdelajo gozdne ceste samo s pomočjo težkih (Nadaljevanje na 4. strani) V Ameriko V Ameriko (Nadaljevanje s 3. strani) buldožerjev. Delo opravlja en sam delavec buldožerist, v kolikor ni cesta speljana preko kamnitega terena. Stranske ceste potegnejo iz asfaltirane gozdne magistrale. Spravilo lesa iz sečišča potem ni več nikakršen problem, posebno ne za težke kamione-traktorje, ki so nalašč zato prirejeni in smo jih srečavali vse povsod. V Ameriki so gozdovi državne in privatne lastnine. Eksploatator dobi na podlagi licitacije dovoljenje za sečnjo določenega področja. Način sekanja je golosečnja. Golosečnje so značilne v pragozdovih, ki jih je še vedno precej, vendar jih hitro krčijo. Sečnja je organizirana iz več samostojnih delovnih enot v sklopu sečne skupine. Ena enota samo podira drevesa, druga vleči in naklada, tretja pa prevaža in manipulira z lesom na sortirnem skladišču. Ko smo prispeli na sečišče, nismo videli podiranja dreves, temveč so nam pokazali vleko in nakladanje hlodovine. Na strmih področjih vlačijo s traktorjem, ki ima montiran jambor. Na jambor so napete jeklene vrvi nosilke, ki jih razpeljejo na delovno področje. Z vrvmi vlačilke vlačijo hlodovino. Na položnih področjih pa vlačijo z gozdnimi traktorji. Traktor ima montiran, vitel za vleko hlodovine ter od-rivno desko za obračanje in izrivanje hlodovine na kup. Obisk tega dneva je bil namenjen ogledu specifične vleke hlodovine na strmih terenih s pomočjo balona. kladalec hlodovine dolžine 10 m, premera od 30 do 200 cm. Ko je zložaj poln, ročice dvignejo, a spodaj zapelje kamion-traktor z dvoosnim priklopnikom. S spustom ročic tovor sede na kamion in priklopnik. Kompozicija meri v dolžino ca. 15 m. Zaradi ozkih gozdnih cest se srečujejo kamioni na posebnih iz ogibal iščih. Pri vračanju praznega kamiona ima le-ta priklopnik naložen na diri. Priklopnik razložijo z nakladalcem. Delovna enota, ki vlači in na- Mehanizirana nakladalna rampa Izvlačenje hlodovine s pomočjo halona Sistem mehanizacije obsega balon, ki je stalno v zraku in katerega nosilnost je 10 t, potem traktor goseničar z ustreznim sistemom vitlov za delo z jeklenimi vrvmi, nosilkami in vlačilkami. Nosilna vrv se napne od traktorja do sosednega brega. Balon, ki je privezan na vrvi v višini 70 m nad deloviščem se vozi vzdolž vrvi nosilke v razdalji od sidra do traktorja s pomočjo krožnega gibanja vrvi vlačilke. Spuščanje in dviganje balona z bremenom je omogočeno z načinom zategovanja in popuščanja vrvi nosilke. Delovanje sistema z balonom na sečišču je hitro in zanesljivo. Uporabnost sistema je omejena zaradi visoke nabavne cene, ki zajame največji del postavke na zelo drag traktor. Traktor je v primerjavi z ostalimi težkimi stroji na sečišču, to je nakladalcem in buldožerjem, pravi orjak (težak 50—60 ton). Prestavitev balona z enega sečišča na drugo je enostavna; pripnejo ga na težak kamion in ga tako poljubno prepeljejo. Z balonom pripeljani hlod do odlagalnega mesta pri traktorju prevzame naklad alec. Nakladalec je težke izvedbe, po moji oceni je imel dvižno silo na grabilcu ca. 12 ton. Naš volvo nakladalec jo v primerjavi z njim prava igrača, saj zmore le 4 tone dvižne sile na vilicah. Nakladalec protransportira hlodovino do nakladalne rampe. Nakladalna rampa je mehanizirana s štirimi hidravljičnimi ročicami. Izza ročice naloži na- klada hlodovino, ima tri ali štiri delavce. Delo se obračunava na akord. Tempo dela je enakomeren, čeprav je skupina delavcev na sečišču prepuščena sama sebi (za preddelavca se običajno jemlje strojnik), pridno dela ves dan. Delavca regrutiraju iz sezonske delovne sile, saj delavci zaradi neurejenega življenja kaj radi zapustijo to vrsto dela. Zaradi težkih pogojev so delavci na sečiščih zelo dobro plačani. S kamioni vozijo hlodovino na zbirna skladišča. Dnevna kapaciteta prevzema in manipulacije zbirnega skladišča pri tej družbi je 1200 nv' hlodov. Celo skladišče zaposluje samo 13 delavcev z vodjo enote. Pet delavcev tehta les, ostalih 8 dela na raznih strojih na zbirnem skladišču, z viličarji, bager j I ter traktorji. Struktura oblovine iz tega pragozda je bila naslednja: 5 % je furnirske hlodovine in hlodovine za luščenje, 75% ža- garske hlodovine, 15 % celulozni les in preostalih 5 % so drogovi. Gozdovi, kjer je družba sekala so državna last. Velike družbe imajo tudi svoje lastne komplekse gozdov, ki jih eksploati-rajo največkrat v času krize. Licitacija temelji na višini gozdne takse, največkrat zmanjšane za ca. 15 %, v kolikor mora eksploatator izdelati tudi odvoznc gozdne ceste. Taksa se delno vrača v okviru pogozdovanja izsekanih področij. Večji del takse pa pobere država. V Ameriki imajo gozdarji navado, da izsekano področje pragozda po-žgejo. Po mnenju nekaterih strokovnjakov sežiganje gozdnih površin ni dobro zaradi tega, ke se uničuje mikroflora, ki raste v gozdnih tleh. Po čiščenju golosečnje sledi akcija pogozdovanja. Pogozdovanje je obvezno za vsakogar, kdor seka, kar je regulirano z zakonskimi predpisi. Akcija pogozdovanja je lahko v sklopu lastne družbe, ali pa delo prevzame specializirana družba. Umetno pogozdujejo največkrat z duglazijo, medtem ko se pri naravni po-gozditvi največkrat zaseje jelša, ki je pa gozdarji ne marajo. Za red in spoštovanje zakonskih meril skrbi organizacija gozdarske službe, ki je centralno organizirana in deluje na celotnem območju ZDA. Kazni za delikte: so zelo visoke in se tudi strogo izvajajo. V pragozdovih tega področja znaša kubatura lesne mase: na panju ca. 1000 m' na ha. Po poseku preostane na sečišču le ca. 5 m3/ha, kar odpade na podmladek in ostale tanj Se vrste lesa. Gozdove Oregon so pričeli izkoriščati šele v tem stoletju. Pragozdov je še precej, vendar jih želijo ameriški gozdarji čim prej izkrčiti ter nadomestiti z novimi umetnimi sestavinami duglazijo. Prirastek pragozdov je 3-krat manjši, kot ga dajejo sicer umetno nasajeni gozdovi. Tehnični les iz pragozdov je slabe kvalitete, zaradi postare-lih dreves, ki so že napadena z gnilobami. (Nadaljevanje v naslednji št.) Delo traktorja pri i/.vlačenju z halonom 1)0 Ml Logatec za leto 1972 Z ozirom na II. konferenco ZK.I naj bi naš program izhajal iz problematiko podjetja ter bi tako pogojeval organiziranost komunistov OO ZK KLI. Za izboljšanje stanja OO ZK v KLI Logatec in tudi za okrepitev samoupravnega in družbenopolitičnega stanja v našem podjetju sl nalagamo člani ZK in druge družbenopolitične organizacije v podjetju obsežne naloge za splošni gospodarski in družbenopolitični razvoj podjetja. Pomanjkljivosti, ki so nas spremljale v preteklem obdobju, moramo v bodoče odpraviti. Zato smo se: odločili za več nalog in uk repov: 1. Idejno-politično bomo okrepili lastne vrste in tudi ostale člane delovnega kolektiva, predvsem pa tiste, ki s svojim Ugledom k tej vzgoji lahko mnogo prispevajo. Sekretariat bo določil postopek za izvršitev trd ičke. 2. Okrepili bomo ugled in vpliv ZK v podjetju. To bomo dosegli tako, da se bomo nenehno bili za napredne ideje razvoja podjetja in jih predvsem jasno povedali pred vsemi člani delovnega kolektiva. '/, lastnim zgledom bomo to najprej dosegli. 3. Pregledali bomo svoje vrste in napravili selekcijo kadrovske strukture članstva ZK. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem aktivnost članstva, zavzetost in pripravljenost bojevati se za postavljene naloge, udeležbo pri akcijah itd. Vse neaktivne člane je treba brezpogojno izključiti iz članstva ZK, istočasno pa sprejeti nove, predvsem mlade proizvajalce, ki so pripravljeni delati za cilje ZK.I. 4. Zahtevali bomo družbenopolitično aktivnost vodilnih in vodstvenih ter drugih strokovnih dealvcev ter jih pozvali k sodelovanju za uresničitev tega akcijskega programa. Zaželeno pa je, da bi tisti, ki izpolnjujejo pogoje, stopili v članstvo ZK.I. 5. Nujno je treba vzpostaviti tesnejšo vez z organi upravljanja in njihovimi organi. (i. Postavljali bodo javne zahteve za hitrejši razvoj podjetja in za odpravo ugotovljenih napak. 7. Bojevali se bomo za odpravo vseh pojavov tehnokratizma (to je uveljavljanja določenih skupin za lastne interese) in birokratizma. 0. Vsi člani OOZK se morajo odločno bili za uveljavljanje sklepov, ki so bili sprejeti na sestankih te organizacije. Prekiniti je treba z dosedanjo prak- so pasivnosti, prakso molčanja o napakah v podjetju. Potrebno je konstruktivno lake pojave kritizirati in odločno pokazati na tiste, ki so odgovorni za te napake. Seveda pa se naj proti takim članom, ki jim ni vseeno, kako podjetje gospodarsko napreduje, v bodoče ne izvaja prikritih konsokvenc. Ce bi se ugotovilo, da posamezniki izvajajo kakršnekoli konsekvence, je treba takoj odločno udariti. i). Nastopati moramo proti kriiizerslvu, podcenjevanju in zasmehovanju tistih članov delovnega kolektiva, ki z dobrim namenom poizkušajo pomagati k boljšemu napredku podjetja. 10. Zavzemali se moramo za reševanje problemov, ki dnevno tarejo neposrednega proizvajalca, s tem si borno pridobili zaupanje in ugled. Ti problemi se nanašajo predvsem na politiko nagrajevanja, delovne pogoje, zdravstveno varstvo, kadrovsko politiko, družbeni standard itd. Posvetili moramo večjo skrb starejšim invalidom in zdravstveno šibkim delavcem. Na področju socialne diferenciacije se bomo zavzemali za višji osebni dohodek tistih delavcev, ki imajo še vedno nizke osebne prejemke. Za normalni učinek in normalni delovni čas (182 ur) praviloma delavec ne sme dobili nižjega osebnega dohodka od 1000,— din. 11. Zahtevati moramo, da bodo v podjetju dobri delovni odnosi, da se bo okrepila delovna disciplina. 12. Ne smemo dopustiti nekoordiniranega dela v podjetju. 13. Razvijati moramo izobraževanje vseh članov kolektiva na področju idojno-političnega, samoupravnega in strokovnega izpolnjevanja. Stipendirali moramo dijake in študente iz revnejših družin. 14. Odločno zahtevamo, da se samoupravni organi in odgovorni delavci v podjetju zavzemajo za dosledno izvajanje predpisov in samoupravnih aktov. Dolžni so tudi predlagati nove ukrepe in spremembe za dopolnitev teh predpisov. 15. Člani OOZK se morajo sestajali mesečno, po potrebi tudi večkrat, sekretariat OOZK za KM pa tedensko. Sekretariat mora bili seznanjen s tekočimi problemi, zalo je nujna potrebno, da se vsaj eir član sekretariata OOZK udeležuje strokovnih kolegijev. Sekretar OOZK, predsednik OSO in predsednik O M o morajo biti vedno vabljeni na sejo DS. 16. Opravičena odsotnost od sestanka OOZK je samo: a) osebna bolezen in bolezen družine; b) smrt v družini in c) daljša odsotnost od stalnega bivališča. (Kdor 3- in večkrat v letu neopravičeno izostane od sestanka, ga bo organizacija obvezno obravnavala zaradi izključitve iz. ZK.) 17. Večjo skrb kot do sedaj je treba posvetili proizvodnim napakam in ukreniti vse, da se te čimprej odpravijo. Kritike teh napak naj bodo izražene vedno le na organih upravljanja, sestankih organizacij in na strokovnih sestankih. 18. Doslednje je treba izvajati učinkovitejšo kontrolo nad delom strokovnih delavcev in delavcev, ki niso vezani na normirani učinek. Za učinkovito kontrolo so odgovorni vodje strokovnih služb, te pa kontrolira glavni direktor. 19. Prodno se odloča o važnejših strokovnih vprašanjih, je potrebno zbrati mnenja širšega kroga proizvajalcev-delav-cev podjetja v okviru OOZK, OSLO ali zbora delovnih ljudi, po delovnih enotah. 20. Zavzemali se bomo za tako kadrovsko politiko, da bo vsak delavec razporejen na tako delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti, Izobrazbi in družbenopolitični aktivnosti, predvsem velja to za vodilna in vodstvena delovna mesta. 21. Čimprej je treba medili nekatera kritična vprašanja v zvezi z osebnimi dohodki v nekaterih delovnih enotah (DP, SP, Zaga). 22. Zavzemati se moramo za boljše izkoriščanje osnovnih in pomožnih materialov. Organizirati in začeti je treba z akcijo za odkrivanje notranjih rezerv v proizvodnji in v upravi Zavzemati se moramo za boljšo kvaliteto izdelkov, da bi bilo v prihodnje manj reklamacij. Vsi odgovorni morajo posve-lili večjo skrb za boljšo organizacijo dela in za učinkovitejšo proizvodnjo. 23. Zavzeti se moramo, da bo začrtani program razvoja podjetja kai' najbolj uresničen. 24. Posamezni člani ZK in oo ZK bodo nudili oso podjetja vso pomoč in podporo pri uresničevanju XXXI. amandmaja k ustavi SRS. 25. Vsak član ZK mora po- novno proučiti sklepe in stališča IX. kongresa ZKJ in akcijski program ZK.I, ki ga je sprejela II. konferenca ZKJ. 26. Ugotoviti je treba učinkovitost informativnih sredstev podjetja in predlagati ukrepe za njihovo izboljšanje in učinkovitejše delovanje. 27. OO ZK ali njen sekretariat naj se v prihodnje pojavita pred samoupravnimi organi s primerno kritiko ali predlogi za razrešitev kritičnih problemov. Ta program bo izveden le v primeru, če se bodo zanj poleg članov ZK zavzeli tudi vsi ostali delavci v podjetju in po svojih močeh prispevali k njegovi uresničitvi. Sekretariat pa je zadolžen, da z ustreznimi točkami tega programa v Logaških novicah seznani DS, njegove organe in tudi celoten kolektiv. OO ZK KLI Logatec Obvestilo Zaradi prehoda na novo proizvodnjo roletnega profila, nam je ostala manjša količina izdelanih rolet za vsa okna proizvodnje KLI Logatec. Kljub temu da so rolete kvalitetne, smo jim znatno znižali cene ter si jih interesenti lahko ogledajo oziroma nabavijo v skladišču tovarne stavbnega pohištva, dokler traja zaloga. Razpis Za delo v biroju Turističnega društva Logatec v času počitnic sprujmemo DVA ŠTUDENTA Pogoj: Aktivno znanje nemščino in italijanščine ali vsaj pasivno znanje obeh jezikov. Prošnje vložite na Turistično društvo Logatec ali osebno pri Kolomanu Smodišu, Cerica 78. in to vsaj do 5. maja 1972. Turistično društvo Logatec Za 80-letnico maršala Tita Vodstvo Pihalnega orkestra in moškega pevskega društva Logatec pripravljata s svojima ansambloma skupen koncertni nastop konec maja. Slavnostni koncert bo posvečen častitljivemu življenjskemu jubileju našega maršala. Želimo, da bi bil koncert kar najuspešnejši, saj je namenjen počastitvi velikega človeka. 26 31 Stran 6 Crne koze Gre za zelo težko obolenje, ki ga povzroča virus. Klasične črne ~ koze so bile že davno znane na " Kitajskem in v Indiji. Prvi opi- - si epidemij črnih koz v Evropi - izhajajo iz šestega stoletja. V - začetku so črne koze napadale ■ prebivalstvo vseh starostnih " skupin in v nekaterih državah je za njimi pomrla tudi tretjina prebivalstva. Ostanek, ki je koze preživel, je postal imun in • tako je bolezen počasi postala nevarna v glavnem otrokom, ki te pridobljene imunosti še niso imeli. Do uvedbe cepljenja so bile črne koze najčešči vzrok smrti otrok do petega leta starosti. Po uvedbi cepljenja so koze prenehale biti endemijska bolezen v Evropi, izginile pa so tudi iz mnogih dežel na drugih kontinentih. V začetku dvajsetega stoletja se je pojavila v Ameriki, nato pa tudi v Veliki Britaniji nova, mnogo blažja oblika bolezni. Tudi ta oblika se v Evropi ni dolgo zadržala. Obe - obliki črnih koz pa sta se pojav-. ljali naprej in se še pojavljata kot endemijska bolezen v nekaterih krajih Azije, Afrike in Srednje ter Južne Amerike. Predpisom glede obveznega cepljenja vseh ladijskih posadk in ostalih potnikov, ki prihajajo iz endemijskih žarišč, se lahko zahvalimo, da je Evropa do sedaj bila v glavnem zaščitena pred to boleznijo. Danes, ob tako gostih in hitrih prometnih zvezah in velikih premikih prebivalstva pa se črne koze ponovno vnašajo iz endemijskih krajev v dežele, kjer so bile že popolnoma izkoreninjene. Nevarnost črnih koz v neendemskih krajih je velika zato, ker število necepljenega prebivalstva raste. S tem pa raste tudi število neimu-nih oseb. Cepljenje v otroški dobi namreč ni dovolj, da bi bil človek zaščiten pred to boleznijo tudi v poznejši odrasli dobi. Posledica tega je, da se vsak pojav koz lahko hitro širi v bolnikovo okolico. Bolezenska slika črnih koz poteka v dveh fazah, od katerih se dobro loči začetni, ali pro-dromalni stadij, v katerem še ni izpuščaja. Ta lahko tudi pri ljudeh, ki niso bili še nikoli cepljeni, poteka od lahke oblike z neznatno izraženim izpuščajem do težkega obolenja z močnim izpuščajem, ki pa se včasih konča smrtno že prej, preden se je izpuščaj popolnoma razvil. Bolezen se začne hitro, bolnika v začetku trese mraz, kmalu nato se pojavi visoka vročina, glavobol, bolečine v križu, kašelj, včasih je motena tudi zavest. To traja dva do tri dni, potem pa temperatura pade in "bolnikovo stanje se popravi. Izpuščaj se razširi po celem telesu in končno se spremeni v mehurčke, ki se zagnojijo. Kot sem že omenil, lahko bolezen poteka v najlažji obliki, pri kateri ni nobenega smrtnega primera, ali pa v najtežji, kjer je smrtnost skoraj stoodstotna. Med tema dvema skraj-nostima imamo vmesne stopnje. V splošnem delimo težo bolezni na devet tipov; kateri tip se bo pri kom razvil, je odvisno od raznih momentov. Crne koze imajo lahko tudi razne komplikacije, kot so: akutna odpoved srca, vnetje možgan, ki lahko nastane že v prvi fazi bolezni, kot posledica delovanja virusa na možgane, potem pljučnica, druge infekcije, komplikacije na očesu, druge spremembe na koži itd. Izhod bolezni je odvisen od jakosti virusa in od stopnje imunosti prizadete osebe. Specifičnega zdravila za črne koze nimamo, zato je tem bolj važna profilaksa. Glavni izvor infekcije je človek. Zato je osnovni in edini ukrep za preprečevanje bolezni vakcinacija in redna revakcinacija vsega prebivalstva. Ce pa se je bolezen že pojavila, pa je potrebna stroga izolacija vsakega bolnika. Po cepljenju lahko nastopi reakcija, katere jakost je zopet odvisna od odpornosti cepljene osebe. Pojavi se lahko povišana temperatura, glavobol, splošna utrujenost, na mestu cepljenja nastane mehurček, ki se potem zagnoji, okrog pa rdeč kolobar1, ki boli in srbi. Pri ljudeh, ki so ohranili vsaj delno imunost od prejšnjih cepljenj, so vsi ti pojavi v lažji obliki. Imunost po cepljenju traja tri do pet let. Imunost za celo življenje je zelo redka. Glavni ukrepi zdravstvene službe proti tej težki bolezni so cepljenje in ponovno cepljenji: prebivalstva. Obstajajo nekatere bolezni, pri katerih ne smemo cepiti. Take osebe cepimo samo, če so zaradi koz v življenjski nevarnosti. Tudi samo cepljenje lahko ima nekatere komplikacije, vendar- je tveganje, ki ga terja cepljenje mnogo manjše, kot pa žrtve, ki jih lahko bolezen povzroči. Dr. A. K. Lansko leto zgrajen parkirni prostor nam ka/.e nujnost nadaljnjega komunalnega urejanja Preveč dela za premalo denarja (Z 20. seje Krajevne skupnosti Dol. Logatec) Svet Krajevne skupnosti Dol. Logatec je v začetku aprila, na 20. redni seji podrobno razpravljal O važnih vprašanjih s področja skupnosti. Seje so se udeležili tudi predstavniki skupščine in Komunalno stanovanjskega podjetja Logatec. Člani Sveta so ugotovili, da primanjkuje sredstev za vzdrževanje komunalne dejavnosti na področju skupnosti. Svet Krajevne skupnosti je sprejel program dela za leto 1072. Program je zelo obširen, zajema investicijske dejavnosti, gradnjo šole, zdravstvene postaje, telovadnice, asfaltiranje cest, izgradnjo kanalizacije in javne razsvetljave. Čimprej je treba urediti vprašanje odlaganja smeti in odpadkov. Pripravja se odlok o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov na določena mesta. Posebna komisija je že pregledala celotno področje krajevno skupnosti in je določila naslednja zemljišča za odlaganje smeti, in sicer: 1. Zemljišče Za Jačko pri GoPJanCU, Dol. Logatec. 2. Zemljišče na Martinj hribu pri Grudnu. .'i. Zemljišče last Jožeta Ur~ basa, pare. št. 139 k. o. Brod, Blekova vas. Svet opozarja vse delovne organizacije in občane, da vozijo •meti in odpadke na ta določena mesta in da pri odmetavanju smeti in odpadkov tudi lepo počistijo za sabo. Svet je sprejel sklep, da bo vsakega občana ali delovno organizacijo predlagal v kaznovanje sodniku za prekrški:, če bojo občani in delovne organizacije smoli in odpadke odvažali na druga mesta, v potok Logaščico ali celo v Jačko. Svet se je tudi zavzel, da bi čimprej prišlo do realizacije modelne blagovne hiši: na Poštnem vrtu, kjer je zemljišče za ta namen tudi pripravljeno, Svet je tudi predlagal občinski skupščini, naj se z razpisom poišče investitor za izgradnjo modernega hotela pod Sekirico ob priključku na hitro cesto. Svet jo podrobno razpravljal tudi o asfaltiranju cest, ulic ter vaških poti ter je ugotovil, da so vsi občani podpisali pogodbe na Poštnem vrtu za znesek 2600,00 din za dobo 1 leta, da so občani Mandrg blizu ceste podpisali pogodbe za 1500,00 din za dobo 1 leta, tisti, ki so dlje od ceste pa za 500,00 din, prav tako za dobo 1 leta. Svet je ugotovil, da samo 1 občan ob glavni cesti na Man-drgah ni bolel podpisati pogodbe za plačilo 1500,00 din in da 13 občanov ni hotelo podpisati plačila 500,00 din. Svet je sprejel sklep, da bo vskladu z zakonom prisilno izterjal od vseh tistih, ki niso hoteli podpisati pogodbo po sklepu zbora volivcev za asfaltiranje ceste na Mandrge. Svet jo tudi sprejel sklep, da se čimprej skličejo občani Za Jačko, v Novi vasi in da se začnejo zbirati finančna sredstva za asfaltiranje tudi teh cest, kar je nujno pot robno. Svet Komunalne skupnosti je na tej soji obravnaval tudi vprašanja o ureditvi in olepšavi kraja, da bi skupaj s Turističnim društvom skušali pripraviti Logatec za turistično sezono. Franc Jerina Logatec 26. IV. 1972 — St 4 Ladja »Logatec« je grajena za prevoz tropskega lesa. Poskusna režnja tropskega lesa je bila izvršena tudi v našem podjetju Z obiska na ladji Logatec Splošna plovba Piran in moštvo ladje »Logatec« sta priredila sprejem za predstavnike logaških družbeno-političnih organizacij in gospodarskih dejavnosti 13. aprila, ko je »Logatec« prvič priplul v matično luko Koper. Ladja »Logatec« je bila zgrajena Leta 1968 v ladjedelnici Shimizu-Shizuoka na Japonskem. Splošna plovba iz Pirana je odkupila to ladjo lani za 3 milijone dolarjev. Nosilnost »Logatca« je 15 758 ton, kar pomeni, da hkrati prepelje toliko kot; 10 vlakov s po 157 vagoni. Ladja je dolga 149 m, široka 23 m, ugrez meri 8,7 m. »Logatec« poganja motor 7200 IIP in doseže hitrost 14 Nm'h (približno 25 km/h). Namen ladje je vendarle povezan z Logatcem, od koder je dobila svoje ime: ladja je nam- reč posebej pripravljena za prevažanje hlodovine (njen kapitan je 8 let živel v Logatcu). Prav v Koper je za podjetje Sloveni-jales pripeljala ogromen lovor tropskega lesa. Tudi sicer Logatec- pluje med Sredozemljem in obalami Zahodne Afrike. Posadka šteje 33 mož. Približno celotnega prostora zavzemajo 4 skladiščni prostori, pelina prostora odpade na strojniški oddelek in ostale bi-valno-upravne prostore. Izredno prisrčnega sprejema SO bili deležni vsi povabljeni, v imenu katerih je posadko ■»Logatca« pozdravil in ji zaželel velikih delovnih uspehov po mirnem morju predsednik SO Logatec Vinko Haložan. Z gostoljubnim nagovorom pa je vse obiskovalce sprejel kapitan »Logatca« J. Bole. m/a 7. aprila 1972 smo v veliki množici pospremili k zadnjemu počitku našega prvoborca in priljubljenega logaškega občana tov. Jožeta Ravbarja-Jošta. Zapustil nas je v svojem 51. letu življenja. Svojo pot borca in revolucionarja je začel v Črnučah takoj ob začetku vojne leta 1941. Deloval je v VOS v Ljubljani, par-tizanil pa v Dolomitih, na Notranjskem in v Beli Krajini. Bil je mož na svojem mestu, zvest borbi za osvoboditev in komunistični partiji Jugoslavije, katere član je postal v usodnih dneh leta 1941. Po osvoboditvi je bil funkcionar v raznih političnih organizacijah, kjer je kot vesten in predan vodilni član žel veliko uspehov. Pokojni tovariš Jošt Potokar je iz seznama tistih prvoborcev, ki so začeli v praksi prvi uveljavljati NOB in vseljudsko revolucijo in tistih vedno redkejših prvoborcev — junakov iz naše bližje preteklosti, ki so s svojim osebnim primerom in uspehom, s svojimi organizacijskimi sposobnostmi in svetlim likom služili kot živa moč in primer za navdihovanje drugih borcev, kako se je treba boriti za narod in svoje ideale, kako je treba izvrševat svojo dolžnost zvesto in do kraja. Jože je s tem zaslužil, da nosi visoka priznanja vojnih in povojnih odlikovanj in priznanj OP, ki jih je prejel. To ni le ponos zanj, pač pa tudi naši socialistični domovini, ki ji je zvesto in vdano služil vse do prerane smrti. Življenjska pot ga je zanesla meseca novembra 1962 v Logatec, kjer je služboval kot referent za gozdarstvo v upravi skupščine občine Logatec. Na tem delovnem mestu in drugod lošt Potokar ga zopet srečamo kot aktivnega političnega delavca. Nazadnje je predsedoval organizaeji Združenja rezervnih vojaških starešin in žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Logatec. Leta 1971 je bil povišan v čin rezervnega majorja. Po upokojitvi je napisal zgodovino občine Bežigrad, name- raval je napisati za nas tudi kroniko NOV občine Logatec, vendar mu je smrt preprečila njegov namen ob že zbranem gradivu. Poleg štivilnih občanov so se pogrebnih svečanosti udeležili mnogi prvoborci s predsednikom ZZB NOV Slovenije tov. Jankom Rudolfom in mnogi nosilci spomenice 1941, narodni heroji ter drugih organizacij. Pokopan je bil z vsemi vojaškimi častmi. Spominjali se ga bomo kot skromnega in dobrega tovariša, organizacija ZZB NOV Logatec pa bo vedno skrbela, da bo ostal njegov spomin trajno med nami. Franc Jerina Kako dolgo še v takih prostorih? To vprašanje ni čisto novo, čeprav je bilo v »Logaških novicah« (št. 3/1972) prvič postavljeno. Ker pa je bilo postavljeno, je treba nanj odgovoriti, ali pa vsaj začeti razpravo. Stavba otroškega vrtca je ros že stara in potrebna temeljitega popravila oz. adaptacije, Prod kratkim jo je ogledala posebna komisija, sestavljena i/, strokovnjakov gradbenikov in o njej povedala svoje mnenje. Zvedeli smo, da lahko stav- ba začasno še (nukaj let) služi svojemu namenu, ni pa vredno vanjo vlagali velikih sredstev, ker je funkcionalno ne bi mogli izboljšali brez večjih prezidav in dozidav. Tudi lokacija sedanjega Vrtca ni najprimernejša. Zalo se bomo v kratkem času morali odločili za novogradnjo. O tem smo sicer govorili že pred 2 leti, ko smo se pripravljali na referendum, Takrat se nismo smeli in tudi nismo upali odločili, da bi tudi lo ustanovo postavili v prvi plan, tj. skupaj z zdravstvenim domom in šolami. Na seji predsedstva občinske skupščine smo prejšnji mesec o tem govorili samo načelno. Občinska skupščina je naročila upravnemu odboru sklada za gradnjo šol in zdravstvenega doma. naj vzame v svoj program tudi gradnjo vrtca. To pomeni, da bo omenjeni odbor prevzel skril tudi za SO gradnjo. Ze takoj se bo treba pogovoriti o lokaciji (kje naj bo) in o naročilu za izdelavo projektov. Projekte bi morali naročiti, da bi lahko zaceli z gradnjo takoj. ko bodo dograjene šole in ZD. Tudi gradnjo vrtca bi morali voditi in financirati enako kot šole in ZD. Upam, da je ta odgovor za sedaj zadovoljiv in bo dopolnilo k načetemu vprašanju, o katerem naj tudi drugi bralci povedo svoje mnenje. Pri razpravi o tem problemu želim opozoriti samo še na bo, da ne smemo prehitevati zmogljivosti, da smemo začeti samo toliko kot zmoremo in takrat, ko je kaj mogoče, Vsega naenkrat pa ni mogoče. V. II. 33 28. —30. IV. amariŠka barvna avantura TRIJE MUŠKETIRJI; 29. —30. IV. francoski vojaški barvni film VOJSKA V SENI; 1. V. ameriški vojaški barvni film KRVAVA OBALA (film bomo prikazovali popoldne in zvečar); 3. V. franc.-ameriška barvna drama DOGODILO SE JE V AMERIKI; 5. —7. V. amer. barvna drama VENEC BRSTJA; 6. —7. V. španska barvna drama ČAROBNA LJUBEZEN; 12.—14. V. amer. zgodovinski spektakel QUO VADIŠ? 17. V. ital.-španski barvni vestem DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA; 19. —21. V. italijanski barvni vestem JAZ SEM SARTANA, TVOJA SMRT; 20. —21. V. francoska barvna komedija TOREJ POSODI ŽENO PRIJATELJU; 24. V. ameriški glasbeni spektakel ČUDOVITI DOKTOR DOLITLE (film bomo prikazovali tudi popoldne); 26. —28. V. ameriški barvni vestem NEPREMAGLJIVI; 27. -28. V. franc.-z. nemška ljubezenska drama ASTRA-GAL; 31. V. franc.-nem.-italijanska ljubezenska drama KATARINA — LJUBITI JE DOVOLJENO. POSEBNO OBVESTILO! Verjetno ste mod mnogimi, ki so si želeli film ,kakršen je QUO VADIŠ? posnet po istoimenskem romanu nepozabnega Sienkiewicza. Ker je zanimanje za ta film izredno veliko, smo mu odmerili kar 4 predstave, in sicer od 12. do 14. maja. Cene vstopnicam za ta izredni film bodo podvojene, torej 5 din v parterju in 6 din na balkonu. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! Nagradna križanka Rešitve pošljite kadrovsko-so-cialnemu sektorju najkasneje do 10. maja l!)7z. Med reševalee bo žreb razdelil tri nagrade. Prva nagrada 30,— din; druga nagrada 20,— din; Iretja nagrada 10,— din. apoteka VELETfB V ljubl1a NOGOH KLUB IZ VKSNI ODBOR, cene tipom« ANTON M IME Z00RN1I DEL ROKE gla%be ni izraz za pocas po0ajanu BISER MACLA& kraj na not kam skem plenic PLIN ENI TA i DUŠIK ANTON BOLE MS/KOT, OD NINAM mizars ko 0K0 D JE zoran lipovec a 100 atek ZIVLJEN-SKA TEK veznik BARON ilCA (roital) K LI lesno podjetji na prim OVALNA SUKA dolina MM TRICt BLJKNA OKOLICA HIŠE sarajevo DODATEK K pocot>ai ital dl h ah. inoia sta rosi. čaka SNOV ZA Nt TEN JE MESTO V SRBIJI OB DONAVi AV70R: O MIHEVC TEKMO VALEČ PRI ALKI KSMSR POLMER CISTA CkNA DOLINA POD JALOVCEM VEtLC DUŠAN TONA PLANIT BIKOBORB VZKLIK pravo sla vni duhovni* Nada M IME MARJAN HHA.L1 VIŠJA K0HERC ŠOLA DELAVEC KI RUPLA KOP vek risal JANEZ maček TATVINA KLI OSTRA KONICA Svet matične knjižnice Logatec Konec marca je bil ustanovljen svet Matične knjižnice Logatec. Na svoji prvi seji je sprejel delovni in finančni program za leto 1972. Pod predsedstvom Pavleta Jorine so bili sprejeti sklopi, naj knjižnica še nadalje razširja svojo osnovno dejavnost: bogatenje knjižnega fonda, izposojanja knjig, oblikovanje čitalnico, ureditev glavnega knjižničnega prostora, kjer je nujna obnovitev opreme — knjižnih polic, saj so zvečine še iz prodaprilsko Jugoslavijo, če še celo no iz cesarsko-kraljeve vladavine. Pomembno kulturno poslanstvo beleži knjižnica v vse večjem številu bralcev. In da so mladi vse pogostejši obiskovalci knjižnico, je le posebno dragocena stvarnost, ugotavlja svet. MattCIie knjižnice Logatec. m/S Ali jih poznate ? — Gospodična natakarica, to pa ni »GorJan«, — Kako da ne, saj je rjave ba rve. Gost naroči steklenico piva in deset čaš. Natakarica: — Kaj vam bo toliko čaš, če ste sam pri mizi? Gost: — Izbral si bom lahko najmanj umazano. —Kaj toliko gleda z. mikroskopom v krožnik7 — Gotovo išče kurje bedro.