@ BANKA KOPER Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2013 070(497.12 Ilirska Bistrica) lili!11 \ Pl COBISS e HM AdriaticSlovenica ^9 Zavarovalna družba dd. • Članica Skupine KD Group HHI TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XXI »št.: 273 SPOMINSKI DAN OBČINE HRPEUE-KOZINA Letošnja prireditev seje pričela s komemoracijo in polaganjem vencev pri spomeniku padlim v NOB na Artvižah. Krajši nagovor sta podala župan občine Hrpelje - Kozina Zvone Benčič Midre in predsednik krajevne skupnosti Darko Škerjanc. Osrednja proslava je letos potekala v vasi Rodik. Prireditve so se udeležili vidni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. Osrednja govornica je bila poslanka DZ Ljubica Jelušič, prireditve se je udeležil na svojo željo in dano obljubo pred letom dni tudi bivši predsednik RS Danilo Turk. TOTALNA RAZPRODAJA! www.skerianc.com Kavč KLIK NAJ OBISK V MAKEDONIJI Na povabilo Občine Novači se je delegacija Občine Hrpelje - Kozina udeležila obiska in srečanja s predstavniki gospodarskega, družbenega in političnega sektorja občine. Prvi dan delovnega obiska je prinesel spoznavno srečanje z županom občine Novači g. Lazarjem Kotevskim, kije pred kratkim dobil tretji mandat županovanja. Podžupan občine Hrpelje - Kozina Peter Boršič je slavnostno predal priložnostna darila, ki predstavljajo tipične proizvode iz teritorija občine. Med obiskom občine so svečano podpisali tudi pismo o nameri razvijanja prijateljstva ter sodelovanja. Postojnska jama ponovno piše zgodovino Te dni smo v Postojnski jami zabeležili še en svetovni presežek, prvič v zgodovini se je zgodilo, da smo bili priča iz-leganju jajčec človeške ribice, tega najbolj zapletenega in skrivnostnega bitja podzemlja, v turistični jami. V akvariju Postojnske jame, je namreč ena od ribic 10. avgusta 2013, sredi največje turistične sezone, začela izlegati jajčeca. Gre za pravi čudež narave, za nas pa dokaz, da za jamo in življenje v njej skrbimo, kot ji pritiče. 0 • 0 - Jezik in kultura Japonske Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je prva izmed 46 slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki v svoj izobraževalni program v študijskem letu 2013/2014 vključuje tudi nov študijski program »Jezik in kultura Japonske«. Program sestavlja pet vsebin: japonski jezik, jezik in kultura Japonske, japonska glasba, japonska umetnost in japonski film. Glede na želje slušateljev bodo organizirane različne vsebine in skupine (skupine za starejše, za babice, dedke in vnuke, za mlajše idr.). Prilagoditi bo možno tudi število ur za posamezno izobraževalno vsebino. Nosilka programa je domačinka, ljubiteljica japonske kulture in umetnosti Klara Hrvatin, ki je po zaključenem študiju muzikologije ter ja-ponologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študij nadaljevala na Japonskem, kjer je tudi zaključila doktorski študij. Deset let bivanja na Japonskem ji je poleg raziskovalnih dejavnosti na področju japonske glasbe, plesa in teatra, omogočilo globji vpogled in razumevanje japonske kulture. Ne zamudite te enkratne priložnosti in se nam pridružite. UTŽO Ilirska Bistrica 0§>xitaK ne prezrite... Letnik XXI, št. 273 »IZ DOMAČIH hLOGOV« Severnoafriški politični poligon Države Severne Afrike, ki smo jih Slovenci do nedavnega poznali predvsem po zanimivih turističnih destinacijah, so v zadnjem obdobju v središču svetovne pozornosti zaradi drugih, manj prijetnih tem. V teh državah smo namreč priča spremembam političnih sistemov, kijih spremljajo nemiri, ideološke in verske razprtije, spopadi in ponekod celo državljanske vojne. Številni mediji so razmere v teh državah poimenovali »arabska pomlad«, ki naj bi predstavljala prebujenje naroda in začetek procesa demokratizacije, katerega predpogoj je tudi zamenjava oblasti, vendar pa je trenutna situacija v tej regiji vse prej kot pomladna. Tunizija, Maroko, Egipt in Libija so imele v preteklosti na čelu držav bolj ali manj totalitarne osebnosti, v rokah katerih je bilo skoncentrirano veliko gospodarske, politične in vojaške moči. Z globalizacijo, razvojem telekomunikacijskih sredstev in socialnih omrežij ter z osveščanjem prebivalstva, so ljudje postajali nad nepravično porazdelitvijo premoženja in moči vse bolj nezadovoljni, zato so svojo voljo začeli izražati s protesti, ki so bili velikokrat tudi nasilne narave. Pri tem ni skrivnost, da so imela tovrstna »revolucionarna gibanja« precej izdatno podporo zahodnih držav z Ameriko na čelu, ki so v demokratizaciji sistemov videle predvsem svoje gospodarske interese. Tu so namreč bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, s katerimi se oskrbuje celotna regija ter pomemben del Evrope. Posledično je bilo pri reševanju severnoafriškega vprašanja lepo vidno (vsaj formalno) nasprotovanje svetovnih velesil z Združenimi državami na eni strani ter Rusijo in deloma Kitajsko na drugi, po vsej verjetnosti pa zapletov, kot smo jim trenutno priča, ni pričakoval nihče. Kombinacija konzervativne vere, temperamentne kulture, (pre)velike brezposelnosti ter modernizacije načina življenja je namreč rezultirala v kaosu, ki ga oblastem zaenkrat še ne uspeva obvladovati. Po odstavitvi Mubaraka v Egiptu in Gadafija v Libiji zahodne države očitno niso imele pravega scenarija zamenjave oblasti oziroma formiranja alternative dotedanjemu sistemu, narod, ki je bil do takrat vajen neprestanega nadzora in »trde roke« pa je s povečanjem svobode pričel odločneje izražati svoje interese. Da je zgodba še bolj kompleksna, živi v teh državah precej različnih etničnih skupin, katerih razlike so z »demokratizacijo« še bolj prišle do izraza. Hkrati so tu doma tudi skrajni islamisti, ki so pripravljeni za vero in svoje prepričanje žrtvovati celo svoje življenje. Spodleteli poskusi v Egiptu in Libiji botrujejo k mlačni politiki • zahodnih držav do Sirije. Tu je mednarodna skupnost precej bolj neodločena in pušča Asada zavestno na oblasti, kljub temu da krši vsa prava človekovih pravic ter nad delom svojih državljanov, ki se mu upirajo, izvaja nasilje in poboje. Glede na do sedaj videno, se bodo Severnoafriške države težko samostojno rešile iz pajkove mreže, v katero so se zapletle. Za vzpostavitev miru v regiji, bo potreben odločen in homogen nastop mednarodne skupnosti ter ne zgolj par-lamentiranje in premlevanje različnih scenarijev. Zaenkrat se taktiziranje še nikomur ni obrestovalo, še najmanj ljudstvu samemu. In zanimivo bi bilo danes videti iskrene odgovore Egipčanov, če bi jih vprašali, ali bi se še enkrat odločili za pot, ki sojo prehodili v zadnjih dveh letih. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. Galerija gosti veterane RAZSTAVA STARODOBNIH MOTOCIKLOV Ilirska Bistrica - V llirsko-bistriški Galeriji Doma na Vidmu so odprli zanimivo razstavo starodobnih motociklov »Moto kluba Bistre«. Na razstavi, ki bo na ogled vse dni v tednu do 28. avgusta, si obiskovalci lahko ogledajo večje število dragocenih primerkov motociklov, kijih imajo v lasti člani moto kluba, ustanovljenega leta 1997. V prvih letih so se udeleževali hitrostnih dirk z veteranskimi vozili in dosegali lepe uspehe in imeli celo državne prvake. Z leti je interes do dirkanja popustil in pred desetimi leti so se pričeli aktivno ukvarjati z zbori lastnikov veteranskih vozil in panoramskimi vožnjami. Med člani je najbolj aktiven Jože Zorc, lastnik naj- večjega števila motociklov pa je Janko Zidar, ki se lahko pohvali z več kot petdesetimi primerki Tomosovih sta- Bistričanov in drugih obiskovalcev, meni Rajko Kranjec, ki je organiziral in tudi odprl ta zanimiv dogodek. Najve- Veterani so navdušili obiskovalce. rodobnikov. Moto klub vodi predsednik Drago Benigar iz Ilirske Bistrice. Razstavo si je v tem zadnjem mesecu dopustov ogledalo veliko čjo pozornost je ob otvoritvi privlekel motocikel znamke Moto Guzzi iz leta 1926. Tekst-foto: Petar Nikolič »PO BISTRIŠKEM -lahkih nog na okrog« Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica vas vabi na prireditev »PO BISTRIŠKEM - lahkih nog na okrog«, ki bo v petek, 13.9.2013 ob 18. uri v veliki dvorani Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. Prireditev se izvaja v sklopu »Dnevov evropske kulturne dediščine«. UTŽO Ilirska Bistrica VA ZA GSM APARATE SAM012 MESECEV 6 @ PAKETI: • POVEZAN1120 • 13 € • POVEZANI 400 • 19 € • POVEZANI 2000 • 24 € • POVEZANI 2400 • 31 € • POVEZANI 4000 • 46 € • ITAK DŽABEST - 12 do 30 tet starosti + PETKA Pooblaščeni prodajalec > PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ Pooblaščeni prodajalec f *) 'J Si - Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica • TEL.: 05/7100 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si POLETNI 8“ - 1200 in 15™ -19“ ZIMSKI 8“-12“ in 15“ -18” SOBOTA 9“ - 12“ Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno : številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Tisk: DELO d.d,-Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 21.08.2013 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Poklicna matura 2013 ■v PODELITEV MATURITETNIH SPRIČEVAL NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA 8. in 16. julija - zaporedna poletna ponedeljka - smo si letošnji maturanti Gimnazije Ilirska Bistrica končno odahnili. V ponedeljek, 8. julija, smo bili namreč seznanjeni z rezultati poklicne mature 2013, ki je letos prvič potekala na naši šoli, saj je zaključila izobraževanje prva generacija dijakov programa tehnik računalništva. V ponedeljek, 15. julija, pa je Državni izpitni center - RIC Ljubljana objavil rezultate splošne mature 2013. Delež uspešnih maturantov programa tehnik računalništva se je povzpel do 90 %, delež uspešnih gimnazijskih maturantov pa do zavidljivih 93 % (povprečno število doseženih točk splošne mature 2013 na državni ravni je 20,04, na Gimnaziji Ilirska Bistrica pa 21,3). Delež uspešnih maturantov na Gimnaziji Ilirska Bistrica tako znaša 92 %, kar je nad slovenskim povprečjem. Oba poletna ponedeljka je v prostorih Gimnazije Ilirska Bistrica potekala slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev maturitetnih spričeval. Spričevala so podelili tajnica šolske maturitetne komisije ga. Mojca Ota, profesorica ga. Bojana Rosina Simonič in predstojnik Gimnazije Ilirska Bistrica g. Gorazd Brne. Podelitvi so prisostvovali tudi ponosni profesorji in profesorice, katerim gre precej zaslug za dosežene rezultate. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem profesorjem in profesoricam za predano poučevanje, zaupanje in potrpljenje, ki ste ga izkazovali vsa štiri leta, katera ste delili z nami. Z upanjem, da se bomo še naprej - poslej morebiti bolj sproščeno kot v šolskih klopeh - srečevali in da se bomo s številom točk, ki smo jih dosegli na poklicni in splošni maturi, uspeli vpisati na študijske programe, ki smo si jih izbrali, ter da bomo študij uspešno dokončali, smo se razšli in se predali poletnemu vzdušju ter najdaljšim počitnicam doslej. 7 generacija maturantov programa tehnik računalništva in 6 generacija maturantov programa gimnazije PGD Ilirska Bistrica NEPREMAGLJIVE BISTRIŠKE GASILKE Članice Prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica se ahko pohvalijo, da se kot ekipa starejših gasilk redno udeležujejo srečanja članic prostovoljnih gasilskih društev, ki gaje že 16 zaporedoma v vasici Laze organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Laze - Jakovica. Organizatorji so se vnovič potrudili in izpejali daleč najboljše organizirano srečanje gasilk v katerem ne manjka sproščenega, družabega in tekmovalnega vzdušja. Dogodek je tudi letos privabil 27 ekip iz vseh koncev Slovenije. Bistriško gasilsko zvezo je poleg naše ekipe zastopala tudi ekipa čanic PGD Kritnice. Bistriške gasilke se lahko pohvalijo, da so kot ekipa redne udeleženke srečanja. So pa tudi ekipa,.katera je vnovič pokazala odlično gasilsko usposobljenost, saj so spet z prvim mestom in prejetim že tretjim prehodnim pokalom dokazale, da so v vaji z hidrantom, vaji raznoterosti, poznavanju vezanja različnih vozlov in v pisanju preventivnih testov najboljše. Čestitke! PGD Ilirska Bistrica Janko Slavec Poseben dan Druženje z društvi Člani Moto kluba Bistre so starodobnikov družili ob šaljivih družabnih igrah, glasbi in prigrizku. Sodelovanje Moto društva Bistre in VDC Koper je postalo že tradicionalno, saj uporabnike skoraj vsako leto obdarijo in v poletnem času popeljejo na panoramsko vožnjo, s čimer bistveno pripomorejo k višanju kvalitete njihovega življenja. sodelovanju z Društvom starodobnih vozil Martin Krpan iz Pivke in Društvom Balilla iz Divače Pripravili za uporabnike bistriške enote Varstveno delovnega centra Koper prav poseben dan. S štirinajstimi starodobnimi vozili so jih odpeljali skozi mesto in na turistično kmetijo Bubec. Tam so se med cvetočimi hortenzijami Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Vse lepo se enkrat konča. Običajno prehitro. Tako je tudi s počitnicami in dopustom. September že trka na vrata in z njim tudi pestra politična jesen, kot napovedujejo nekateri. Sama nimam čarobne krogle, da bi lahko z gotovostjo trdila, kaj vse nas čaka. Zagotovo pa bo jesen zelo aktivna, vsaj na zakonodajnem področju. Vlada mora nadaljevati z že začetimi ukrepi na področju sanacije bančnega sistema in konsolidaciji javnih financ. V državnem zboru pa nas čaka paket novih zakonskih predlogov. Po svoji obsežnosti in zahtevnosti so najpomembnejši nov energetski zakon, sprememba socialne zakonodaje in zdravstvena reforma. Med parlamentarnimi počitnicami je potekala burna strokovna kot tudi politična razprava glede napovedane zdravstvene reforme. Nezadovoljni pacienti, nezadovoljni zdravstveni delavci in luknja v zdravstveni blagajni so zagotovo jasen znak, da je reforma nujna. Naš zdravstveni sistem potrebuje temeljito reformo in ne le zgolj kozmetičnih popravkov v obliki nove finančne injekcije po principu reševanja bank. Zadnjih dvajset let spremljamo počasno stagnacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Minister za ministrom napove odločno reformo, ki se zatem spremeni v ponavljanje starih vzorcev ter rušenj reda tam, kjer obstaja, in ohranjanje nereda tam, kjer je red še kako potreben. Namesto spodbujanja kakovosti in prijaznosti za paciente, se z "reformami" in varčevalnimi ukrepi uvaja vedno več nepotrebnih administrativnih ovir in kontrol. Namesto za paciente se vse več časa zdravnikov in zdravstvenega osebja porablja za ukvarjanje z administracijo. Vse takšne odločitve so nepotrebne, nestrokovne in poslovno neučinkovite ter predvsem v škodo pacientov. Zavod za zdravstveno zavarovanje kljub svojemu daleč prevelikemu številu (skoraj tisoč) zaposlenih ni več kos zahtevam sodobnega zdravstva ter ni zmožen izvajati svoje zahtevne in pomembne vloge ter so tudi tu potrebne spremembe. Prepričana sem, da je tudi v teh zaostrenih gospodarskih razmerah v zdravstveni blagajni dovolj denarja za kakovostno in učinkovito delovanje sodobnega javnega zdravstva. Ni potrebe po interventnem prekomernem obremenjevanju gospodarstva in prebivalstva z novimi prispevki. Še manj je upravičeno pozivanje k zmanjševanju pravic pacientov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delovanje v škodo pacientov, v škodo zdravstva in v škodo javnih financ se mora končati! Še posebej moramo zaščititi skupine, ki so v današnjem zdravstvu daleč najbolj izpostavljene vsem njegovim slabostim (starejši, materialno šibkejši ter hudo oziroma kronično bolni). Zdravstvena reforma mora zato izpolniti štiri bistvene cilje: - Ključni so pacienti in njihovo zdravje. Pacienti morajo skupaj s stroko dobiti ključno odločevalsko vlogo v slovenskem zdravstvu. - Razvoj slovenskega zdravstva. Zdravstvena reforma mora zdravnikom in vsem drugim zaposlenim v zdravstvu ponovno omogočiti posvetiti svojo kariero in čas pacientom namesto nepotrebni administraciji. Konkurenca med izvajalci mora zagotavljati strokovni razvoj ter skrb za prijaznost do pacientov in poslovno učinkovitost. - Preprečevanje sistemske korupcije v zdravstvu. Stanje je nevzdržno. Med ljudmi je splošno prevladujoče mnenje, da zdravstvo temelji na sistemu zvez in poznanstev, kar je nesprejemljivo. - Dolgoročna finančna vzdržnost zdravstvenega zavarovanja. Vzpostaviti je potrebno sodoben model zdravstvenega zavarovanja, ki bo primerno povezan z drugimi socialnimi zavarovanji in predvsem zagotoviti učinkovit model dolgoročne oskrbe starejših ter vzdržno javno finan ciranje zdravstvenega sistema. Slovenski državljani si zaslužimo sodobno javno zdravstvo zato mora politika nastopiti enotno in usklajeno z zdravniškimi, pacientskimi in drugimi organizacijami zdravstvu in sprejeti rešitve, ki bodo zagotavljale univerzalno in pravično dostopno zdravstveno varstvo, za vse prebivalce, ko in kjer ga potrebujejo. Za take rešitve se bom tudi sama zavzemala. Začenja se novo šolsko leto. Polno novih pričakovanj in izzivov, pa tudi skrbi in trdega dela. Naj bo šola prostor, kjer se bodo tudi letos pisale zanimive zgodbe in kamor boste tako otroci kot učitelji z veseljem hodili. Kristina Valenčič poslanka O5j'Ji2jjJZ iz občine Hrpelje - Kozina... Letnik XXI, št. 273 Delegacija občine Hrpelje - Kozina v občini Novači OBISK V MAKEDONIJI Na povabilo Občine Novači se je delegacija Občine Hrpelje - Kozina udeležila obiska in srečanja s predstavniki gospodarskega, družbenega in političnega sektorja občine. Po pisni vzpostavitvi stikov v zadnjih mesecih leta 2012 in pisni korespondenci je vodstvo občine Novači v marcu mesecu, po opravljenih lokalnih volitvah, povabilo predstavnike Občine Hrpelje - Kozina na srečanje in obisk. Občina Novači je ena izmed 84 občin v R. Makedoniji. Vzhodni del se razteza v pokrajini Mariovo (kamnit planinski del), zahodni del pa v pokrajini Pelagonija (rodovitna ravninska zemlja). Površina občine znaša 750 km2 Med obiskom občine smo svečano podpisali tudi pismo o nameri razvijanja prijateljstva ter sodelovanja. V sejni sobi občine je bil tudi sestanek z ljudmi iz po- petali o narodnih običajih in življenju v Makedoniji. Drugi dan obiska smo dopoldan obiskali mejni predel občine z R. Grčijo. Obiskali smo rodovitna polja, Mariovo - del občine, ki slovi po neokrnjeni naravi in možnosti turizma. Pogledali smo si tipičen primer kulture - mana-stirje in pa vojaška pokopališča iz prve svetovne vojne (francosko, angleško...). Obisk smo nadaljevali z obiskom vrtca, katerega obiskuje 40 otrok. Obiskali smo OŠ Slavko Lumburkovski, podobno naši, saj .jo obiskuje 280 otrok. Ogledali smo si prostore zdravstvene postaje in obiskali enega večjih kmetovalcev. Po delovnem kosilu smo si ogledali še »etno muzej«, kjer so razstavljeni predmeti iz več različnih dob - turška, grška, makedonska soba, stari avti in motocikli. Največje presenečenje kosila je bil nastop otrok iz Novacev, ki so nas pozdravili v slovenskem jeziku ter nam ob glasbeni REK Bitola (termoelektrarna Bitola), ki proizvaja 75 % električne energije v Makedoniji. Kar nekaj časa smo namenili predstavitvi naših izkušen in primerov dobre prakse iz področja pridobivanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Predvsem smo ugotovili, da je problem države Makedonije infrastruktura, ki je zastarela in premalo razvita. V svoji okolici Novači skrivajo veliko možnosti razvoja. Tako imajo med drugim velika polja, izvire mineralne vode iz tal (v izvirih sredi polja lahko pijete vodo, v kateri so tudi C02 in minerali), manjše reke z bistro vodo, neokrnjeno naravo in veliko kulturno-zgodo-vinskih spomenikov. Popoldne je minilo v delovnem duhu. Obiskali smo Bitolo, eno največjih mest v dročja gospodarstva in kme- R Makedoniji, saj ima 80.000 spremljavi zapeli slovensko tijstva. Dobro obiskanega prebivalcev. Sledilo je sre- pesem »V dolini tihi«. Večerni sestanka se je udeležilo nad Čanje z častnim konzulom R del je minil z zaključnim sre- 30 oseb iz področja gospo- Slovenije v Bitoli g. Lazarjem Čanjem ter pogovori o mo- darstva, s.p.-ji, večji kmeto- Mojsov-im. Sledilo je srečanje rebitnih oblikah sodelovanja valci. Podžupan Peter Boršič z društvom slovensko-make- med občinama. Ob tem smo in višji svetovalec Robert donskega prijateljstva iz Bi- predstavnike občine Novači Kastelic sta predstavila našo tole. V prostorih društva nas povabili k nam na obisk, da in ima nekaj nad 3.500 občanov, po popisu predstavljajo Makedonci 99 % narodnosti. Na južnem delu mejijo z Grčijo, imajo pa 41 naselij, vse s statusom vasi. Precej je kmetijske pridelave pšenice in ječmena, pred dvema mesecema so odprli polnilnico mineralne vode. Na njihovem ozemlju stoji tudi REK Bitola in premogovnik, kjer se opravlja dnevni kop rude za potrebe termoelektrarne Bitola. Prvi dan delovnega obiska je prinesel spoznavno srečanje z županom občine Novači g. Lazarjem Kotevskim, ki je pred kratkim dobil tretji mandat županovanja. Podžupan občine Hrpelje - Kozina Peter Boršič je slavnostno predal priložnostna darila, ki predstavljajo tipične proizvode iz teritorija občine. Srečanje se je nadaljevalo s sejo občinskega sveta. Sledilo je srečanje z občinsko upravo, ki šteje 22 zaposlenih, je pa res, da imajo v svoji pristojnosti tudi določene zadeve, za katere pri nas skrbi država, npr. izdajanje gradbenih dovoljenj, itd. občino s področja zgodovine in geografije ter poudarila kmetijsko in obrtno proizvodnjo. Srečanje se je me drugim udeležil tudi direktor je pričakala z desetimi člani predsednica društva Tanja Franc, po rodu iz Metlike in Milena Pinza, ki izhaja iz Divače. Z člani društva smo pokle- spoznajo tudi naš teritorij in naše običaje ter ljudi. Vsekakor pa se že veselimo medsebojnega sodelovanja in planov za prihodnost. Razmišljanja Poletni čas - čas počitka, razmišljanj? Za nekatere je počitniški čas že minil, za nekatere še pride. Seveda. Kakor si kdo vzame čas. Kakor ima kdo ljubo mu lokacijo. Pa tudi. Kakor ima kdo denarja na razpolago. Nekateri imajo na razpolago čas in denar, pa nič ne storijo z tem. Kot npr. veterinarski inšpektorji v Sloveniji. V moji prejšnji kolumni sem pisal ravno o samooskrbi z hrano, ko se je zgodila afera » nabava sadja in zelenjave na tržnici v Trstu«. Inšpektorji so imeli čas, denar in informacije pa so vseeno bili tiho. Celo priznali so, da so vedeli. Je pa vseeno morala priti novinarka, da je to povedala javno, preko medijev. Takrat so vsi inšpektorji nemudoma odšli na teren. Zagnano a smešno. Druga plat zgodbe pa ima sladko-grenki konec. Tržnice po Sloveniji so naenkrat izgubile iz »neznanih razlogov« skoraj polovico kmetovalcev, ki so prodajali »svoje pridelke«. Ampak inšpektorji so zadovoljni, krivi pa seveda nič. V tej zgodbi, so edini ki nikjer niso omenjeni, pošteni kmetje, ki so resnično imeli svoje lastni pridelek, ter si ga morali prodajati pod ceno, da so lahko konkurirali ostalim. Vse je seveda v promociji, četudi imaš lastno, domače, če ne znaš prodati, je vse zaman. Vpliv blagovne znamke pač. In blagovna znamka je zelo pomembna. Na primer, top blagovna znamka v mesecu juliju, oz. verjetno v letu 2013 je rojstvo sina princa VVilliama in vojvodinje Kate. Malček z imenom George Alexander Louis je britanski monarhiji, pa je šele začetek, prinesel kup denarja. Resnično je kar precej ljudi vzdihovalo, se smejalo vsem, ki so čakali na rojstvo princa. Ampak, nič kaj manjšega značaja ni podatek, da je to blagovna znamka. Britanska kraljevska družina pač. Če postrežemo z podatki, v finančnem smislu. Britanska kraljevska družina britanski ekonomiji na leto prinese cca 2,3 milijarde evrov, stane pa davkoplačevalce 300 milijonov evrov letno. Poraba turistov vezanih na kraljevo družino ( ogledi znamenitosti v njihovi lasti, obisk 8 dni na leto odprte Buckinghamske palače, ki si jo ogleda pol milijona ljudi) prinese v državno blagajno 600 milijonov evrov. Vrednost blagovne znamke » britanska kraljeva družina« je po oceni strokovnjakov v letu 2012 bila ocenjena na 50 milijard evrov. V letu poroke vojvodinje Kate, je poraba denarja za slog oblačenja običajne, širše populacije okrepil britansko gospodarstvo za 1,7 milijarde evrov. Presenetljivi podatki, ni kaj. Kaj pa Slovenija s svojimi blagovnimi znamkami? Trenutno najbolj prepoznavne slovenske blagovne znamke so v gospodarstvu Hidria, najbolj inovativno podjetje v Evropi, Pipistrel, prejema celo Nasine nagrade, Seaway s svojimi plovili. Tina Maže v športu, dokler seveda, kot je dejal moj znanec, ne zaide beseda na denar in dotacije države. Slovenija je imela, no, nekaj še ima, svojih blagovnih znamk kot npr. Fructal, Elan, Barcaffe, Argeta, Radenska, Petrol. .. .Seveda pa niso več vse v slovenskih rokah. Po raziskavi leta 2012 so v Jadranski regiji, t.j. bivša Jugoslavija najmočnejše blagovne znamke: Milka, Coca Cola, Adidas in Fructal. Zato da, dobimo dobro blagovno znamko pa je ključnega pomena dobro vodena marketinška zgodba, ki mora delovati preprosto, konfliktno načrtno da doseže stik z »navadnimi ljudmi«, prisotna povsod. Skratka mora biti dobra zgodba, ki pritegne. In če se vrnemo sedaj k našim kmetovalcem. Dober pridelek še ne pomeni tudi dober zaslužek, Večji zaslužek so vsekakor pobrali tisti, ki so z preprodajo zaslužili več. In obenem še poštenim kmetovalcem pobrali del zaslužka, z nižanjem cene. Posledica, cene pridelkov bodo višje. In spet bo kdo rekel, ubogi narod, spet bo on dobil po glavi. Res je. Ampak vsaj kupili bodo pošteno pridelan pridelek, ki bo domač. Ter v skladu z razmišljanjem zadnjega leta v Sloveniji, preprečili okoriščanje posameznikov na nepošten način. Kajti tega je bilo dovolj v zadnjih letih. Ljudje, se morajo končno zgledovati po poštenosti ne pa vleči ideale iz polpretekle zgodovine v obliki tajkunov, direktorjev podjetij ki so propadala, strankarskih kadrovanj. Potrebno je reči dovolj je tega. Želimo le poštenost, iskrenost in prijazno besedo. A smo/so tega zmožni? Peter Boršič Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. ' Za dodatne informacije nam pišite na info@agendjaspin.sr ali /pokličite na 041 77 77 61! ” 7 Agencija Spin d.o.o., šolska 2,8250 Brežice 'kr s SPIN www.agendjaspin.si ter Artvižcev. V spomin na ta dogodek zato občina Hrpelje ~ Kozina praznuje spominski dan Občine. Letošnja prireditev se je Pričela s komemoracijo in polaganjem vencev pri spomeniku padlim v NOB na Artvižah. Krajši nagovor sta podala župan občine Hrpelje - Kozina lušič, prireditve se je udeležil na svojo željo in dano obljubo pred letom dni tudi bivši predsednik RS Danilo Turk, pa tudi poslanka v evropskem parlamentu Mojca Kleva Ke-kuš, župan Občine Komen Danijel Božič, podžupan občine Sežana David Škabar, predsednik območnega združenja tičnih tem. V programu so sodelovali Mešani pevski zbor Divača, Moški pevski zbor Slavnik, Brkinska godba 2000, recitator Igor Rojc ter domačinke in domačini iz Rodika. Druženje se je na trgu in okolici nadaljevalo še pozno v noč. Ali že razmišljate o ozimnici? Naj Vas čas ne prehiti... Nudimo domač jedilni krompir sorte: Bellarosa (rdeč), Jelly (bel) in Red Fantasy (rdeč). Krompir je odličnega okusa, primeren za V vse vrste kuhanja in pečenja. Prodamo tudi jesenski česen. slovenske sorte - ptujski. iz občine Hrpelje - Kozina... Prireditev SPOMINSKI DAN OBČINE HRPELJE KOZINA Občina Hrpelje - Kozina že vrsto let organizira spominski dan Občine v mesecu juliju. Ta se deli na dva kraja, Artviže in Rodik. Osrednja proslava je, izmenjujoče se, vsako leto v enem kraju. Spominski dan Občine Hrpelje - Kozina je vsakoletni spomin in poklon padlim za svobodo slovenskega Ijud- Zvone Benčič Midre in predsednik krajevne skupnosti Darko Škerjanc. Na prireditev so prišli tudi pohodniki iz vasi Rodik, ki se tega dogodka udeležujejo tradicionalno že vrsto let. Osrednja proslava je letos potekala v vasi Rodik. Množica je napolnila osrednji trg v vasi, in zastave so plapolale v za vrednote NOB Bojan Pahor, predstavniki 00 za vrednote NOB, predstavniki društva TIGR, predstavniki združenja Sever, predstavniki društva iz osamosvajanja Slovenije in ostali. Pozdravni nagovor je podal župan občine Hrpelje -Kozina Zvone Benčič Midre, ki je k besedi pozval bivšega stva. Na ta dan, 21. julija so fašisti in nacisti ob spremljavi domačih izdajalcev izvedli preiskavo in okupacijo vasi Rodik, nato pa še vasi Artviže. Iskali so mladince, ki naj bi bili po njihovem odgovorni za napad na železniško progo nekaj dni prej. Opravili so usmrtitev mladih Rodičanov vetriču. Prireditve so se, poleg vodstva občine Hrpelje Kozina z županom Zvonetom Benčič Midretom in podžupanoma Petrom Boršičem in Antonom Mahnetom, udeležili vidni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. Osrednja govornica je bila poslanka DZ Ljubica Je- predsednika RS dr. Danila Turka. Ta seje zahvalil, da sme nastopati v svoji neformalni vlogi in podal v svojem nagovoru veliko vlogo domoljubnosti. Slavnostna govornica poslanka DZ Ljubica Jelušič je spregovorila o tragičnih dogodkih tistih dni, ter se dotaknila današnjih aktualnih poli- STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD UGODNA ODDAJA STANOVANJ Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja in stanovanjske hiše različnih velikosti na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Ajdovščini, Borovnici, Cerknici, Pivki, Postojni, Vipavi in v drugih mestih. Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture. Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 01 4710 500. Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 71445 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša AVTOPREVOZMIŠTVO Fabci 4 • 6254 Jelšane TEL: 05 / 788 51 10 • GSM: 041 / 410 343 PRODAM *uum mm smaia&m tom&mimj (SOBO KOREN JOŽKO J URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 «*ai URNIK VSAKDAN 7.00-22.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ^ KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 SflMOPOSTREŽNflPRAlNlCfl Rt Pralni in sušilni stroll na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,... PnM*mikatacin» Uto 6$ PnMMngmsaeltMa M N iti 1 m rJfki Gimnazija Ilirska Bistrica... Letnik XXI, št. 273 Zgodilo se je v preteklem šolskem letu... REZULTATI IZOBRAŽEVALNEGA PROJEKTA MinglEU Gimnazija Ilirska Bistrica je v šolskem letu 2012/13 vključena v izobraževalni projekt MinglEU, katerega cilj je spoznavati delovanje Evropske unije in njenih institucij, saj to delovanje vpliva na prihodnost slehernega Evropejca. Projekt je namenjen mladim od 14. do 19. leta starosti in predstavlja priložnost in izziv iz prve roke začutiti pomembnost skupnega odločanja na nivoju Evropske unije. Projekt, katerega organizatorji so Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, CMEPIUS in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, poteka v okviru Evropskega leta državljanov. Glavnina projekta se odvija na šolah, kjer učenci in dijaki ob igri vlog institucij Evropske unije (Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije) v okviru pouka pri različnih pred- vr metih, okroglih mizah in razgovorih z znanimi osebnostmi spoznavajo delo teh institucij in njihov vpliv na državljane. Teme, o katerih učenci in dijaki razpravljajo so: Zaupanje v institucije Evropske unije (pomen zaupanja, stanje, ovire, kako povečati ugled), Mobilnost mladih v izobraževanju/ zaposlovanju (stanje, ovire, predlogi izboljšanja) in Večletni finančni okvir Evropske unije 2014 - 2020 (pregled dosedanjega postopka in sprejem v Svetu). Poleg tega so v okviru projekta potekali različni natečaji, in sicer natečaj za najboljšega razpravljalca, natečaj "Obrazi evrope" za najboljšo digitalno fotografijo in natečaj "Obrazi evrope" za najboljši video posnetek. Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica so se izvrstno odrezali, saj je bil dijak 4. letnika gimnazijskega programa Svit Laris z razpravo o zaupanju v institucije Evropske unije eden izmed nagrajencev natečaja za najboljšega razpravljalca. Gregorja Šajna, dijaka 4. letnika programa tehnik računalništva, avtorja video ankete z naslovom Evropska unija, ki predstavi institucije in simbole Evropske unije ter prikaže mnenja ilirskobistriških dijakov o izbrala kot zmagovalca natečaja "Obrazi evrope" za najboljši video posnetek. Gimnazija Ilirska Bistrica je bila kot uspešna partnerica izobraževalnega projekta MinglEU povabljena, da se udeleži Srečanja mladih z mednarodnimi in nacionalnimi gosti v slovenskem parlamentu, ki je potekalo v petek, 10. maja 2013. Dijaki so v Državnem zboru Republike Slovenije razpravljali o aktualnih temah s slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta, evropskimi veleposlaniki, predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije, predsednikom Državnega zbora in ministrom za izobraževanje, znanost in šport. Preko video posnetka pa se je Obisk pri predsedniku države, fotoarhiv Gimnazije Ilirska Bistrica dijakom predstavil tudi Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Poleg tega so se dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica v petek, 24. maja 2013, udeležili strokovne ekskurzije v Strasbourg, kjer so sodelovali na simulaciji Evropskega parlamenta - Evrošola. Zaključek izobraževanega projekta MinglEU pa je predstavljal obisk predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja. V projekt vključeni dijaki so tako imeli v ponedeljek, 17. junija 2013, priložnošt pobliže spoznati predsednika države, z njim poklepetati in si ogledati bogato opremljeno notranjost predsedniške palače. Pohvala vsem v projekt vključenim dijakom in čestitke nagrajencem. Gorazd Brne, mentor in koordinator projekta MinglEU na Gimnaziji Ilirska Bistrica OBISK MADŽARSKIH Srečanje v Državnem zboru v okviru izobraževalnega projekta "MinglEU", dostopno na: http://www.dz-rs.si (10.5.2013) SONČNI KOLEKTORJI I !*£>-' DODATEN j ^ VIR TOPLOTE, TOPLO VODO DIJAKI NA PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU Z DELOM NA PORTUGALSKEM DIJAKOV V ponedeljek, 15. aprila 2013, smo na naši šoli v okviru Come-niusovega projekta, pri katerem smo sodelovali z Osnovno šolo Antona Žnideršiča, gostili madžarske dijake in njihove mentorje. Naši sovrstniki iz Madžarske so najprej obiskali učno uro biologije v prvem letniku gimnazijskega programa, pri kateri so poslušali predavanje o celicah. Nato smo se odpravili v drugi letnik gimnazije k uri italijanščine. Nazadnje pa so naši obiskovalci spoznali, kako dijaki programa tehnik računalništva pišejo računalniške programe. ,Vse ure, razen italijanščine, so potekale v slovenščini. Naslednjo šolsko uro sta nam Maja Udovič in Ana Mikuletič, dijakinji prvega letnika gimnazije, v angleškem jeziku pripravili predstavitev Slovenije, Ilirske Bistrice in Gimnazije Ilirska Bistrica. Poslušali smo slovensko himno Zdravljica in ilirskobistriško himno Tječe, tječe bistra voda ter si ogledali nekaj fotografij video predstavitev slovenskih in ilirskobistriških znamenitosti. Nato pa so nam madžarski dijaki predstavili izvirne posnetke njihovega mesta in šole. Ob zaključku gostovanja madžarskih dijakov smo si zaželeli srečno pot in izrazili upanje, da se še kdaj srečamo. Obisk dijakov iz tujine mi je bil zelo všeč in upam, da bo tovrstnih sodelovanj v prihodnje še več. Mojca Primc, Gimnazija Ilirska Bistrica je potekalo v obliki delovnih skupin. Jaz sem delal s svojim sošolcem Rokom, dijaki Šolskega centra Postojna, programa ekonomski tehnik, pa so bili razdeljeni v dve drugi skupini. Midva z Rokom sva delala najprej v podjetju PAQ, ki je dobrih petnajst minut hoje oddaljeno od hotela, v katerem smo bili nameščeni. Tam sva delala tri dni, nakar sva bila premeščena v podjetje, kjer sva opravljala strokovna dela, kot je menjava računalniških komponent, namestitev operacijskih sistemov, čiščenje računalnikov ipd. Nazadnje sva obiskovala podjetje Digitelos, kjer sva opravljala zahtevnejša dela. Ves čas sva bila zaposlena, zato nisva imela dosti prostega časa. Popravljala sva računalnike, ugotavljala in odpravljala probleme s strojno in programsko opremo ter spoznala tudi nove stvari, kot je na primer t. i. »reflovvanje« čipov. Pomagala tudi pri urejanju spletne strani podjetja z njihovimi izdelki. Kosila sva na domu direktorice podjetja, ki nam je postregla z izbrano jedačo in tradicionalno portugalsko kuhinjo. Doživetje tuje dežele je bilo enkratno, saj sva spoznala deželo tako s tehničnega kot tudi kulturnega vidika. Za konec bi poudaril, da Na začetku šolskega leta smo dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica, programa tehnik računalništva, izvedeli vznemirljivo novico, in sicer da se bomo v okviru programa Leonardo da Vinci udeležili tritedenskega praktičnega usposabljanja z delom na Portugalskem. In to zastonj! Seveda to premami vsakogar, ali zaradi opravljanja praktičnega usposabljanja na manj običajen način ali preprosto zaradi tega, ker greš v tujino. Letošnja destinacija je bilo mesto Barcelos na Portugalskem. Veliko nas je oddalo prijavnice in nestrpno čakalo rezultate. »Ali bom ravno jaz eden izmed srečnežev, ki bo lahko odšel na Portugalsko?«, se je verjetno spraševal vsak izmed nas. Seveda ni šlo za žreb na srečo, ampak so bili določeni kriteriji, glede na katere se je izbiralo primerne kandidate. Ti kriteriji so bili odlične ocene, znanje angleškega jezika ter vzorno vedenje. V decembru smo izvedeli, kdo je izbran in kdo ne. Januarja smo začeli s pripravami, saj nismo mogli oditi v tujino, ne da bi kaj vedeli o državi, v katero smo namenjeni, in tamkajšnjih običajih. Tako smo se seznanjali s portugalsko kulturo, organiziran pa je bil tudi tečaj angleškega jezika, kjer smo se naučili določenih izrazov, ki so nam prišli še kako prav. Poleg profesorice angleščine nam je bila pri tem v veliko pomoč tudi govorka angleščine kot maternega jezika iz Velike Britanije. Na naših zadnjih pripravah, ki so potekale dan pred odhodom, smo izvedeli vse podrobnosti, ki smo jih morali vedeti glede našega odhoda in bivanja na Portugalskem. In tako smo naslednji dan odrinili proti Benetkam. Od tam smo poleteli v Lizbono in nato še iz Lizbone v Porto, kjer nas je pričakal predsednik tamkajšnje organizacije, ki skrbi za izvajanje programa Leonardo da Vinci, ter šofer, ki nas je odpeljal v mesto Barcelos. Ko smo prispeli, smo se najprej namestili po sobah. Zanimiva je bila že sama namestitev, kajti bilo je vse drugačne od tistega, česar smo vajeni. Ne v smislu, da bi bili njihovi hoteli drugačni, ampak zato, ker smo se zavedali, da bomo tri tedne živeli sami. Prvi dan smo šli na spoznavno večerjo z Litvanci. Naslednji dan smo se odpravili na sprehod po mestu, vsakih pet minut nas je sicer ujel dež, vendar smo obhod uspešno opravili ter se polni novih vtisov vrnili v hotel. V ponedeljek smo začeli s tečajem portugalščine. V prvem tednu smo se naučili šteti, naročati, vprašati za smer ter ostale uporabne izraze. Naslednja dva tedna smo se strokovno usposabljali v lokalnih podjetjih. Med vikendi smo imeli organizirane kulturne dejavnosti in izlete na obalo, enkrat pa smo šli tudi v mesto Porto. Seveda smo si ogledovali lokalne znamenitosti, imeli pa smo tudi dosti prostega časa za razne nakupe in dejavnosti po lastni izbiri. Praktično usposabljanje je delovni urnik na Portugalskem precej drugačen od našega. Trgovine so na primer odprte od 9. do 22. ure. Tudi nočno življenje je tam dosti bolj pestro, saj so gostinjski lokali tudi med tednom odprti do poznih večernih ur. Razlika je tudi vtem, da se v lokalih lahko kadi, saj nimajo protikadilskega zakona. Zamujanje je pri njih kar običajno, saj smo na prevoz vedno čakali petnajst minut in več. Med delovnim časom imajo odmor za kosilo, ki traja dve uri, ponavadi med 13. in 14. uro popoldan. Vsem bodočim kandidatom močno priporočam opravljanje praktičnega usposabja-nja z delom v tujini, saj je to nepozabna izkušnja, katero ne boste obžalovali. Obžalovali boste kvečjemu to, kako hitro pretečejo trije tedni obiska v tujini. Kerry Mahne, Gimnazija Ilirska Bistrica Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica A, Ilirska Bistrica ,-srrt ~ 1 LASTNIK TE HIŠE NE PLAČUJE ZA OGREVANJE HIŠO GREJE BREZPLAČNO SONCE Mobi: 041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Šolski center Postojna... IboiiZIK. O Gimnazija ilirska Bistrica NAJVEČ KOLES IN TULIPANOV NA SVETU Cokli, sir, mlini na veter, vodni kanali, tulipani ... Vse te reči označujejo Nizozemsko, ki smo jo konec aprila obiskali dijaki 3. letnika bistriške gimnazije. Po 16-urni nočni vožnji iz Ilirska Bistrice smo končno prispeli v »mesto na vodi«, v Amsterdam. Po njem smo se sprehodili ter se po kanalih "Severnih Benetk" tudi peljali z ladjico. Ogledali smo si glavni trg Dam, Cvetlični trg in Kraljevo palačo, v kateri je potekalo kronanje; obiskali smo tudi brusilnico diamantov in muzej Rijks, v katerem je shranjena slavna slika Nočna straža. Drugi dan smo se sprehodili po vasici, kjer smo prenočevali - po Volendamu - ter obiskali tamkajšnjo sirarno, kjer so nam predstavili izdelovanje sirov, ki smo jih lahko tudi pokusili ali kupili. Kasneje pa smo se podali na mrzlo in peščeno obalo Severnega morja ter se ustavili v mestu Delft, ki slovi po izdelovanju modro-belega porcelana. Mimogrede pa smo opravili avtobusni ogled Rotterdama, Foto; Staša Frank, Gimnazija Ilirska Bistrica mesta z modernejšo arhitekturo, in Den-Haag-a, upravnega središča Nizozemske. Naslednji dan nas je pot vodila do vasice Zaanse Schans, ki ji pravijo "Nizozemska v malem", saj lahko tam najdemo vse glavne značilnosti te države - sire, mline na veter in cokle; v tamkajšnji coklami so nam celo prikazali izdelovanje cokel. Kasneje so si nekateri ogledali nogometni stadion Ajax, ki sprejme 53.000 ljudi, drugi pa smo odšli v muzej voščenih lutk, kjer so razstavljene lutke znanih igralcev, športnikov, risanih junakov ... Za zaključek dneva smo se ustavili v botaničnem parku v Kenkenhofu na razstavi cvetja, kjer smo videli na milijone tulipanov - nekateri so bili še zaprti, drugi pa že v polnem razcvetu. Našo ekskurzijo smo zaključili v Bruslju. Tam smo okusili odlične vaflje, se sprehodili po Parlamentariumu, kjer je predstavljeno delovanje tamkajšnjega parlamenta, in po starem mestnem jedru ter se počasi, željni sladkega spanca v domačih posteljah, odpravili proti domu. Kaja Boštjančič, Gimnazija Ilirska Bistrica ORANZNO-CRNA MATURANTSKA PARADA 2013 Maturantska parada je ples četvork, ki združuje maturante in maturantke po mnogih evropskih mestih. Že tradicionalno se odvija tudi v Ilirska Bistrici. Pretekla leta so jo odplesali "na Plaču", letošnje leto pa je prineslo nekaj sprememb. Plesali so v Parku Nade Žagar, kjer se je šesti generaciji bistriških gimnazijskih maturantov in maturantk pridružila še prva generacija maturantov in maturantk programa tehnik računalništva, ki zaključuje srednješolsko izobraževanje na Gimnaziji Ilirska Bistrica. Tako so v petek, 17. maja 2013, točno ob dvanajsti uri z željo, da bi podrli svetovni rekord in se vpisali v Guinne-sovo knjigo rekordov, v oranžnih in črnih majicah zaplesali maturanti in maturantke Gim- nazije Ilirska Bistrica. Po odplesani četvorki so se napotili še v Ljubljano, kjer so jih zabavali DJ-Time, Rock Otočec... Maturantom in maturantkam želimo, da bi čim bolj uspešno opravili izpite splošne in poklicne mature in kar se da lepo preživeli najdaljše počitnice! Kaja Boštjančič, Gimnazija Ilirska Bistrica Fotoarhiv Gimnazije Ilirska Bistrica •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* Za male in velike mojstre urnik: 7 -19 sobota: 7 INTARZIJA d.o.o. riT=A Utopciom v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 Belite stanovanje ? Barvate opaže, stavbno pohištvo ali ograje ? Obnavljate ali izolirate fasade ? n^fasiltTSRufini|3tni7flriBKnl: Šolski center Postojna 0* ŠOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA ŠOLA IZREDNO IZOBRAŽEVANJE Vabljeni k prijavi v programe : Predšolska vzgoja (poklicni tečaj) Gimnazija ^Strojni tehnik ^ Ekonomski tehnik P*Strojni tehnik (PTI) Tehnik računalništva ^Oblikovalec kovin - orodjar soAvtoserviser Informativni dan: 29. 08. in 05. 09. 2013 ob 16.30 Cesta v Staro vas 2, Postojna. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 081 601657 oz. na elektronskem naslovu dolores.kes@gmail.com. ■HBBBBiiSISiE 0* ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta v Staro vas 2, Postojna vabi na informativni dan za programe višješolskega strokovnega študija POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo) STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO (VI. st. izobrazbe) za študijsko leto 2013/14 Predstavitev študijskih programov bo v četrtek, 10. 9. 2013, ob 16.30 na Višji strokovni šoli v Postojni, Ljubljanska 2 Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vspo.si ne prezrite... Letnik XXI, št. 273 O^glm_______________ »Širimo obzorja, združujemo ljudi« PROGRAM IZOBRAŽEVANJA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA V ŠTUDIJSKEM LETU 2013/2014 Ste upokojeni ali se pripravljate na upokojitev in bi radi svoj prosti čas izkoristili za učenje in izpopolnjevanje? Potem se nam pridružite. Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica že devetnajsto študijsko leto uspešno organizira in izvaja različne vsebine izobraževanja za starejše. Odprti pa smo za vse generacije, saj se zavedamo, kako zelo je pomembno medgeneracijsko sodelovanje, ki ga podpira in izvaja tudi naša univerza. Da znanja ni nikoli dovolj in da nikoli nismo prestari za učenje dokazujejo tudi vsi dosedanji številčni vpisi slušateljev na Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. Ne zamudite te enkratne priložnosti. V študijskem letu 2013/2014, ki traja od 1.10.2013 pa do 31.5.2014, bomo organizirali naslednje izobraževalne vsebine: - začetna angleščina - nadaljevalna angleščinal - nadaljevalna angleščina 2 - začetna francoščina - začetna italijanščina - nadaljevalna italijanščina 1 - nadaljevalna italijanščina 2 -jezik in kultura Japonske - začetna nemščina - nadaljevalna nemščina 2 - začetna španščina - nadaljevalna španščina 2 -kulturna klepetalnica - spoznavajmo svet in domovino - tega živga vse toka - začetno računalništvo - nadaljevalno računalništvo - etnološka delavnica - praznično leto - spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine Brkinov in okolice - umetnostna zgodovina - homeopatija - arheologija - etnologija - restavratorstvo - izdelava rišeljeja - klekljanje - polstenje - pohodništvo - »gibanje je življenje, življenje je gibanje«. Posamezni program se izvaja, če je prijavljenih najmanj 10 kandidatov. Po dogovoru s prijavljenimi kandidati pa izjemoma tudi, če je število kandidatov manjše. Število ur se lahko prilagodi glede na želje in potrebe prijavljenih kandidatov. Univerza bo v študijskem letu 2013/2014 organizirala tudi različne delavnice, predavanja in krajše tečaje (prostovoljno učenje računalništva v dvoje - »Znaš nauči drugega«, delavnice vzgoje za zdravje, usposabljanje ža uporabo Banke IN, kaligrafijo, kuharske tečaje, izdelava cvetličnih aranžmajev,...), o katerih pa bodo člani naknadno oziroma sprotno obveščeni. Informativni dan oziroma dan odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica bo v petek, 13.9.2013 od 17. do 18. ure v veliki dvorani Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. V tem času lahko plačate tudi članarino, se vpišete v posamezni program in plačate prvi obrok šolnine za študijsko leto 2013/2014. Vpis, plačilo članarine in prvega obroka šolnine lahko opravite tudi dne 16., 18. in 20.9.2013 od 8. do 9. ure ter 17. in 19.9.2013 od 17. do 18. ure, v pisarni univerze v prizidku Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. Svoje najdražje lahko tudi presenetite in razveselite ter jim podarite darilni bon - plačilo šolnine za izobraževanje s prijetnim druženjem v študijskem letu 2013/2014, ali jim plačate članarino za leto 2013. V petek, 13.9.2013 bo ob 18. uri v veliki dvorani Doma starejših občanov Ilirska Bistrica srečanje članov Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. Na srečanju bo predstavljen projekt »PO BISTRIŠKEM - lahkih nog na okrog«, ki ga univerza izvaja v sklopu »Dnevov evropske kulturne dediščine«. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica vas pričakuje. Vljudno vabljeni. UTŽO Ilirska Bistrica MINISTER NA OBISKU V okviru celodnevnega obiska po Primorski je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omer-zel v sredo , 10.7.2013 obiskal tudi občino Ilirska Bistrica. Skupaj s poslanko DL Kristino Valenčič sta obiskala Občino Ilirska Bistrica, kjer sta se podrobneje seznanila z najakutnejšimi problemi občine na področju cestne in železniške infrastrukture. Desetletja odprta vprašanja glede izgradnje avtoceste Jelšane - Postojna ter same izgradnje obvoznice mimo mestnega središča v zadnjem času dobivajo jasnejše obrise. Načrtovano je, da se v naslednjih dveh letih zaključi z izgradnjo obvoznice in s postopkom umestitve avtoceste v prostor. Pogovori so potekali tudi glede poteka projekta energetske sanacije Doma na Vidmu, o nujno potrebnih vzdrževalnih delih na nekaterih odsekih državnih cest, težavami s pridobivanjem okoljskih soglasij in mnenj in nerazumno odločitvijo glede vetrnih elektrarn. Minister je vsem problemom pozorno prisluhnil in že napovedal spremembe na področju prostorske zakonodaje, ki bodo tako občinam kot drugim investitorjem bistveno poenostavile postopke pridobivanja gradbene dokumentacije. Minister je obiskal tudi Upravno enoto Ilirska Bistrica kjer seje seznanil s problematiko vnosa zemljišč agrarnih skupnosti v kataster ter nekaterimi predlogi za učinkovitejše delovanje na področju prometa in prostora, ki izhajajo iz prakse. Delovni obisk sta minister in poslanka nadaljevala v Luki Koper. REDNO LETNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV Redno letno usposabljanje voznikov blaga in potnikov, namenjeno voznikom, ki imajo v vozniškem dovoljenju vpisano veljavno kodo 95, bomo izvedli v nedeljo, 29. septembra 2013, s pričetkom ob 9. uri, v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Prijavnice in informacije so na voljo na Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Ilirska Bistrica. SPREMEMBE ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V Uradnem listu RS, št. 63/2013 so objavljene Spremembe in dopolnitve Zakona o pravilih cestnega prometa, ki se bodo stopile v veljajo 1. septembra 2013. Spremembe zasledujejo tri glavne cilje pro-metno-varnostne politike in sicer strožjo obravnavo voznikov povratnikov, natančnejše definiranje pooblastil uradnih oseb in poenotenje določenih predpisanih glob in stranskih sankcij za prekrške s področja varnosti cestnega prometa. Posebej bi vas radi opozorili na določilo, da lahko policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška v primeru, če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek: prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h; prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h; prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h; prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h; vožnje pod vplivom alkohola, vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja. Zaseg motornega vozila je možen tudi v primeru, če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila; če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali ima prepoved uporabe vozniškega dovoljenja; če je storilec kljub prepovedi nadaljeval vožnjo ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedna nadaljnja vožnja. Zaseženo motorno vozilo se takoj odda pristojnemu sodišču ali se do izdaje sodbe o prekršku hrani na policiji. Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje na krajevno pristojno upravno enoto glede na sedež ali prebivališče voznika. Uprav- na enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil. Vpis se izbriše ob vrnitvi vozila lastniku. Za hujše prekrške se šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ter vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška. Spremenjen 27. člen citiranega zakona prinaša višje globe. Tako se po novem z globo 500 eurov kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja ali ne upošteva njene odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje ali v primeru, ko ne upošteva svetlobne prometne signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev. V tem primeru se vozniku izreče tudi 5 kazenskih točk. Alenka Penko, Območna obrtno- podjetniška zbornica Ilirska Bistrica Planinsko društvo MLADINSKI GORNIŠKI TABOR Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica je letos izvedlo 14. mladinski gorniški tabor. S to aktivnostjo na mlade prenašamo ustaljene dobre običaje in planinske navade. Gre za vrednote, ki so bile do nedavnega zakoreninjene med ljudmi, zdaj pa izginjajo v svetu individualizma. Današnji otroci so velikokrat ujetniki štirih sten, v družbi računalnikov. Na taboru tako med drugim poteka učenje za življenje. Poleg veščin varnega gibanja v naravi spodbujamo disciplino, poudarjamo strpnost, tovarištvo, skromnost in samostojnost. Spodbujamo pogum in srčno kulturo ter spoštovanje do dela s tem, da krepijo svoj značaj ter druge pozitivne osebne lastnosti. Z veseljem opažamo, da se že poznajo sadovi »planinske šole«, ki poteka v akciji Mlad bistrški planine. Organizirana skupinska hoja v naravi zahteva posebna znanja in spretnosti, ki se jih ne da naučiti v šolskih klopeh. Planinstvo je več kot šport, je način življenja in radi bi, da spet postane popularno med mladimi. Letošnji poletni tabor smo postavili na Rudnem polju, v Triglavskem narodnem parku, na Pokljuki. Dolga, s snegom obilna zima nam je preprečila marsikatero bolj strmo smer. Sneg smo srečevali že v senčnih grapah nad planšarijami, ki smo jih obiskali. Sprehajali smo se po svetu visokih smrek, ob spremljavi kravjih zvoncev. Bili smo tam, kamor si odrasli zaželimo, ko imamo (za) dosti dolinskih skrbi. Naši mulčki so uživali kot »bikci na gmajni«. Lahko jih pohvalimo. Bili so poslušni, vedoželjni, previdni na strmih poteh, potrpežljivo prenašali napore, bili so neumorni tovariši v igrah, po katerih je slovel letošnji tabor. Izkazali so se kot dobri pevci ob tabornem ognju. Varno in z navdušenjem smo opravili vse načrtovane smeri. Vsaka starostna skupina je opravila tri dnevne pohode, najstarejši, t. i. B skupina pa dvodnevno turo po visokogorju. Organizirali smo plezalni vrtec na plezalni steni ob Bohinjskem jezeri v katerem smo se tudi kopali. In neplani-ran in najbolj vznemirljiv dogodek tedna: srečanje s šampionom! Jakov Fak, zmagovalec v biatlonu je bil na Pokljuki na pripravah. Prišel je v tabor, si vzel čas za pogovor, dajal podpise in z našimi fanti celo zaigral nogomet. Vse pohvale pridnim v kuhinji, vodnikom in vodnici in Andreju, ki seje izkazal kot odličen vodja tabora. Hvala našim zvestim donatorjem, ki nas s svojimi prispevki in pomočjo spodbujajo in na tak način dajo vedeti, da cenijo in podpirajo naše delo. Darinka Dekleva Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Mali vinski slovar Danes v podlistku nekaj lahkotnega poletnega branja. Slovarček izrazov, ki se največkrat pojavijo na steklenici. Ko jo |i nakupujemo nam kaj lahko pride prav. V drugem delu pa še nekaj drugih splošnih izrazov o pijačah. I Alkoholno vrenje: proces, pri katerem poteka pretvorba sladkorja v alkohol in ogljikov dioksid. Aroma barika: prijeten okus po lesu. Aromatično vino: vino z dobro izraženimi primarnimi aromami po grozdju (sadju). Cuvee: mešanica različnih sortnih kakovostnih vin. Elegantno vino: vino z uravnoteženo količino kisline in alkohola ter prijetno cvetico. Enolog: skrbi za organizacijo dela v kleti s ciljem optimalne tehnološke izvedbe enoloških postopkov. Harmonično vino: vino z uravnoteženim razmerjem vseh sestavin Kletar: ukvarja se s pridelovanjem vina in opravlja različna kletarska dela s ciljem ustvariti kakovostno vino. Korektno vino: vino brez napak. Krepko vino: vino z visoko stopnjo alkohola in bogatim telesom (predvsem rdeča vina). Mlado vino: vino, v katerega se spremeni mošt na martinovo (11. novembra); vino ostane mlado vse do 31. januarja naslednjega leta. Nežno vino: uglajeno, harmonično in pitno vino. Okroglo vino: vino s povečano vsebnostjo glicerola, malo ostanka nepovretega sladkorja in nizko stopnjo kislin. Plemenito vino: dobro negovano in polno vino, sestavine so po kakovosti in količini uravnotežene in dobro izražene. Polno vino: vino, bogato z ekstraktom in alkoholom. Pookus: okus, ki se zazna po prvem požirku. Refraktometer: instrument za merjenje koncentracije sladkorja v tekočinah. Sladkost: prijeten občutek v ustih zaradi ostanka nepovretega sladkorja. Sommelier: strokovnjak v gostinstvu, ki se ukvarja z izborom in strežbo vin ter njihovim povezovanjem z jedmi. Starikavo vino: vino, ki je preseglo svoj višek, se začenja starati ali je izgubilo kislino. Sveže vino: mlado pitno vino s prijetno kislino in deloma opaznim ogljikovim dioksidom. Tanin: rastlinska polifenolna spojina grenkega okusa, ki veže in zvija proteine. Tanini so prisotni v vinu, čaju, sadju in čokoladi. Povzročajo suh in trpek občutek v ustih, npr. ob uživanju rdečega vina (nezreli kaki) Težko vino: vino z visoko stopnjo alkohola in izrazitim telesom, vendar brez tipičnih sortnih lastnosti. Zaokroženo vino: v njem ne odkrijemo pomanjkljivosti ali šibkih točk. Značaj: skupek glavnih lastnosti vina, ki so odvisne od sorte grozdja, sestave tal, klimatskih razmer in načina pridelave vina. Zrelo vino: vino na vrhuncu kakovosti, ki jo doseže v določenem času. Žlahtna gniloba: pojavi se, ko siva grozdna plesen, Botrytis ci- nerea, napade zrele grozdne jagode in pospeši izhlapevanje vode iz njih; pri tem se sladkor in ekstrakt skoncentrirata v skrčeni jagodi. Pa še nekaj pojasnil izrazov, oz. imen pijač, ki se pojavljajo predvsem po lokalih, nekatere so klasične nekatere pa trendo-vske. Ale: angleško svetlo pivo. Alkohol: pridobivajo ga z destilacijo povrete sadne drozge; je brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina, ostrega okusa, lažja od vode in lahko hlapljiva; razredčenega uporabljamo za proizvodnjo alkoholnih pijač. Angelika: zeliščna grenčica, pripravljena iz izvlečka vrtne zdravilne rastline angelike, ki se odlikuje po plemeniti aromi in izredno ugodnem vplivu na počutje. Armagnac: vrsta konjaka, imenuje se po francoski pokrajini Ar-magnac, vsebuje 42 % alkohola, je odlične kakovosti in ga po svetu zelo cenijo. Bacardi: iz sladkornega trsta destiliran svetovno znani rum, zelo aromatičen in vsebuje 40 % alkohola; sprva so ga izdelovali na Kubi, sedaj pa ga pod istim imenom pridobivajo v Porotoriku. Ballantine's: škotski viski s 45 % alkohola. Barack palinka: madžarsko žganje, ki ga pridobivajo iz marelic; je svetlo rumene barve, vsebuje 45 % alkohola. Batida de coco: brazilski emulzijski liker, sestavljen iz mleka, sladkorja in mletih svežih kokosovih orehov; vsebuje 20 % alkohola in je prijetno osvežujoča pijača s posebnim okusom. Bourbon: vrsta ameriškega viskija, destiliranega iz žita in koruze; prvi viski so zvarili farmarji leta 1783. Campari bitter: znan in cenjen italijanski aperitiv, ki vsebuje 27 % alkohola. Cherry brandy: višnjev likerje poleg maraskina drugi najboljši liker, ki ga izdeluje podjetje Maraska v Zadru; pridobivajo ga iz dalmatinske višnje maraska. Cinzano bitter: zelo znana italijanska grenčica, ki jo uporabljamo za dodatek koktajlov. Cocta: osvežujoča brezalkoholna pijača, kije koncentrat šipka, kave in sladkorja z dodatkom ogljikovega dioksida. Coca-cola: osvežilna brezalkoholna pijača, prvi jo je izdelal Američan S. Pemberton leta 1886. Cognac: je mesto v Franciji, znano po proizvodnji pijače z istim imenom; cognac izdelujejo iz belih vinskih sort. Cynar: je grško ime za artičoko; gre za svetovno znan lahek aperitiv iz artičok. Čang: je vrsta piva, ki ga Kitajci pripravljajo iz rož. Encijan: žgana ali likerska pijača, ki jo pridobivajo iz encijanovih korenin; aperitiv je grenkega okusa, liker pa sladkega. Gin: svetovno znan angleški brinjevec pridobivajo z destilacijo žita in z dodatkom brinovih jagod. Jim Beam: vrsta ameriškega viskija Bourbon. Kahlua liker: mehiški kavni liker. Kava: pridobivajo jo iz plodu kavovca, ki uspeva v tropskem pasu Brazilije, v Afriki, na otokih Javi in Borneu. Za domovino kave velja Etiopija. Kirsch: češnjevo žganje, ki ga pridobivajo z destilacijo češenj maraska. Klekovača: žgana pijača z okusom po brinovih jagodah, je de- stilat drozge prevrele kleke in je znana srbska specialiteta. Lozovača: destilat prevreli h grozdnih tropin, kuhajo jo, kjer uspeva vinska trta. Madeira: Sladko in močno likersko vino z istoimenskega otoka na Portugalskem. Manastirka: žganje, ki ga destilirajo iz sliv sorte madžarka; zelo kakovostno žganje in ima do 45 % alkohola. Maraskino: odličen liker bele barve, ki ga pridobivajo iz višenj maraska, ki uspevajo le na dalmatinski obali v Zadru in okolici. Mastika: žganje z izrazitim okusom po janežu; je narodna pijača Makedoncev. Metaxa: vrsta grškega vinjaka s 46 % alkohola. Orly: vrsta pomarančnega vinjaka; delajo ga iz kakovostnega vinjaka in naravnega destilata zrelih pomaranč, kar daje pijači določeno aromo in prijeten okus. Ouzo: grška žgana pijača, kije podobna mastiki, ima 45 & alkohola in sodi med priljubljene grške aperitiv. Pelinkovec: grenak zeliščni liker z okusom po pelinu in gorskih zeliščih. Prošek: najbolj znano naravno desertno vino pri nas, pridobivamo ga iz prezrelega in delno poskušenega grozdja in sort mara-ština, grk, vugava ali iz malega plavca. Raky: turško žganje, ki ga pridobivajo z destilacijo fig in rozin, pri ponovni destilacijo dodajo janež. Rakija: žgana pijača, ki jo destilirajo iz raznih vrst sadja, je splošen izraz za vse vrste žganja, znane v južnih državah Balkana. Rum: beseda prihaja z Jamajke, kjer domačini pravijo pijači rumbuillon ali rumbozza;je brezbarven destilat, barvo in kakovost pridobi med zorenjem v hrastovih sodih. Sake: japonska narodna pijača, ki jo pripravljajo iz riža, pijejo jo vedno vročo iz ploščate keramične posodice. Samos: grško desertno vino z otoka Samos. Sherry: močno desertno vino, ki ga pridobivajo v okolici španskega mesta Jerez. Vino je suho, cvetica pa spominja na slamo ali mandeljne; pred ustekleničenjem mora vino zoreti v sodih. Slivovka: vrsta žganja, ki ga pridobivajo z destilacijo sliv; kakovost je odvisna od zorenja v lesenih sodih. Sodavica: je brezalkoholna pijača, navadna studenčnica z dodatkom ogljikovega dioksida. Tequilla: mehiška alkoholna pijača, destilat fermentirane aga-ve. Travarica: naravno žganje, ki ga s sodobno destilacijo pridobivajo iz zdravilnih in aromatičnih dalmatinskih trav. Unicom: madžarski aperitivni zeliščni liker rjave barve, sladkega okusa in okusa po hrenu. Vermouth: aromatično vino, katerega domovina je Italija in ga izdelujejo že od leta 1786; vermut pridobivajo iz belih vrst vina z dodatkom pelina. Vinjak: dobivamo z destilacijo belih vrst vina in sodi med najbolj iskane alkoholne pijače; vinski destilat je bela tekočina, zori v hrastovih sodih, kjer pridobi kakovost, barvo, aromo in alkohol. Viljamovka: žganje, ki ga pridobivajo z destilacijo hrušk sorte viljamovk. Vodka: Običajno destilat iz krompirja ali žit. Prišla k nam iz Rusije in Poljske, kjer je že od nekdaj znana ljudska pijača. Whisky: značilna škotska pijača, ki jo pripravljajo s posebno destilacijo rži, ječmena ali koruze; destilat zori v hrastovih sodih 5 do 10 let ali še več. ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI. OB NAROČILU PIC PRI RAZVOZU . . _ . 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (pdizbii| ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) ► MALA PICA GRAJIS sadilna, park, kraška, gorenjka DODATNA PONUDBA ♦ OCVRTI SIR 3,50€ ♦ OCVRTI KALAMARI 6,40€ (mala porcija 4,SOC) ♦ POMFRIT 1,SOC > PICA SENDVIČ Jšunka/sir) 2,00€ ■ PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo SREDA ZAPRTO AGROSERVIS Vode PRODAJNO SERVISNI CENTER Osredke 44, Dol pri Ljubljani 01/563 93 20 STRIŽNA PUPLEX KOSILNICA HERBY 88 Lahka za zagon in preprosta za kr™-Cena z DDV: 88 IZKORISTITE UGODNE CENE PREKOPALNIK S POGONOM NA ENO KOLO ZA MEDVRSTIČNO OBDELAVO Bencinski motor 4T Freza različne širine od 32 do 50 cm Na zalogi. Cena z DDV: 1.560,00 € Stroj pripravimo za zagon - nulti servis. / Dostava po celi Sloveniji. / Možnost nakupa na obroke brez obresti. w STROJI IN OPREMA ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO IN KOMUNALO Alkimija glasu/Preobrazite in obogatite svoje življenje z močjo lastnega glasu Stevvart Pearce, prevedla Barbara Lipovšek, Brežice, Pri m us, 2011 »Svet je bil ustvarjen s pesmijo, ki jo bogovi pregrevajo ves čas. Vse, kar sprejemamo prek naših čutil, je manifestacija vibracij te pesmi, pete na eterični ravni obstoja. Na nek način to prepričanje ni daleč od znanstvenega prepričanja, da je vsa materija le vibrirajoča energija.« Enkrat v prejšnjem stoletju sem bila tudi sama srednješolka. In predmetnik je zajemal strojepisje - ali slepo tipkanje - kot smo temu rekli tudi drugače. V želodcu me je stiskalo vsakokrat, ko seje približevala ura strojepisja. Pa ne zato, ker bi v predmetu ne bila dobra, o k, nisem bila tudi ne najboljša, ampak... Stiskalo me je zaradi predirljivega ultrasopranskega vreščavega glasu naše profesorice. Pomislila sem, da bi bej-ba v srednjem veku lahko mučila samo s pomočjo glasu. Ne maram visokih glasov. Všeč so mi globoki, temni glasovi. Alla Leonard Cohen, Madrugada ipd. npr. Petje, pripovedovanje, jokanje, ječanje, jamranje, jodlanje, godrnjanje, recitiranje, igranje, smrkanje, sopenje, smrčanje... Glasovi. Zvok. »Ko ponovno stopimo v stik s fizično močjo svojega glasu, lahko ustvarimo čudovito harmonijo med fizičnim, čustvenim, mentalnim in duhovnim telesom,« zatrjuje avtor, ki na mojstrskih tečajih poučuje o moči glasu po vsem svetu, v Kanadi, Avstraliji, Belgiji, Franciji, Španiji, na Danskem in po celotnih ZDA. Obenem deluje kot svetovalec za predstavitve pri podjetjih, kot so L'Oreal, Merrill Lynch, British Telecom itn. Glas je sredstvo razodetja inče se ga zavedamo, se lahko z njegovo močjo uskladimo, opustimo negativna razočaranja, se preobrazimo in uravnovesimo. Knjiga naznanja nov način'vzpostavljanja odnosov, pri katerem se uravnoveša osnovne moške in ženske dele notranjega bitja. Zvok ima neizmerno ustvarjalno moč, saj je osnovna sestavina molekularne energije, ki vpliva na materijo in pokrajino znotraj in zunaj nas. V zlitju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti je skozi glas zajeta trojna funkcija večnega, univerzalnega in individualnega. Energijo zvoka začutimo preko nihanja tonov in resonance. Govor razbremenjuje (od tod toliko moje brbljavosti torej). Materija ni živa, pravijo znanstveniki (švicarski dr. Hans Jenny), vendar privzame življenjske oblike, ko nanjo vpliva zvok. Indijanci Pueblo (Nova Mehika, Arizona) npr.verjamejo, da zvok človeškega glasu izgubi svojo moč, ko ga napišemo. Verjamejo, da življenjske vibracije z zapisom postanejo trdne, spomin pa nadziran. Vendar moderno 21. stoletje neizpodbitno uveljavlja prevlado »delovanja« nad »bivanjem«, kar oddaljuje od instinktivnega in čustvenega odzivanja. Živeti samo v glavi, ne pa tudi v srcu in telesu, duši polnost občutja v glasu. Glas se nahaja v grlu, ki leži v vratu, ki simbolizira prehod med glavo in srcem ter kanal med umom in telesom. »Njegovo potencialno moč dobimo s stimulansom, dihom, ki je naša lastna življenjska sila. Dih postane fizičen v trupu in trebuhu, kjer v polnosti izkusimo čustva in občutke življenja in vso njegovo ustvarjalnost. Glas tako postane sredstvo izražanja, z njim stopimo v stik z bistvom in čutenjem naše biti. V teh trenutkih se lahko vzpostavi drugačno ravnotežje, ki Descartesovo definicijo človeka spremeni v 'mislim in čutim, torej sem, kar v resnici sem'«. Vsak od nas ima svojo lastno harmonično vibracijo, svojo resonanco. Glas je prikaz psiho-fizične narave in kanal naše integritete. Je vaš glas prazen, enoličen, živahen, energičen? Kako pogosto spreminjate ton? Momljate, govorite hitro, se obotavljate, premolknete? Ste glasni, jezni, negotovi, plašni, ukazovalni? Kričite, povzdigujete glas, opuščate zadnje soglasnike? Kaj bi spremenili, da si spremenite glas? Kljub mnogim zunanjim ali kakršnim koli vplivom, je vaš glas ključ do vaše duše, edinstveno merilo, kdo ste, vaša identiteta v zvoku. In če vas srečam po bistrških ulicah, ali kje drugje, zapojte mi kakšno, magari ružo crveno, ali morda zakrohotajte se iz trebuha, zatulite v rog ali v tri dni, skratka, uživajte v svojem glasu in uživajte v poletnem škržatenju, kjer koli že ste. Naj bo sončno, predvsem v srcu, do naslednjič, Patricija Dodič PROEL - elektroinstalacije Peter Prosen s p Hrpelje • Slavniška c. 10 6240 Kozina GSM: 051 / 412 730 130-letnica ustanovitve čitalnice v Brezovici >/■ ■v ZGODBARNICARJI OŽIVILI IN NADGRADILI LJUDSKI SPOMIN tovarištva med zgod-barničarji, ob čarnosti zgodb so se spletale vezi; zapisali so, kar je videno in slišano - in je naše. Tam, kjer se je ljudski spomin izgubil, mi gradimo dalje.« V poz-dravnem nagovoru je Saša L i k a v e c Svetelšek, direktorica občinske uprave Občine Hrpelje-Kozina, ugotavlja, »da je knjižnica na Kozini duša teh krajev, saj knjižničarki Patriciji Dodič uspeva vključevati in združevati ljudi, uspel ji je čudovit projekt Zgodbarnica, kije pomemben zaradi zapisov naših ljudi o naših krajih, zbranih v publikaciji Zgodbarnica 2012/2013.« Srčika večera so bile zgodbe, ki so jih brali in pripovedovali zgodbarničarji bodisi v knjižni slovenščini ali v narečju: Slavka Cetin Čufar iz Bazovi- vložila veliko truda, sebe, iskreno in navdušeno je spodbujala - tako da je v Brezovici kot nekdaj spontano kar »pel« slovenski jezik tako knjižno kot narečno, in vaški dom je oživil. In čeprav je organizatorka prireditev pravzaprav zaključevala, in to kar v obrovskem narečju, je druženje trajalo še pozno v noč: »Dragi moji, iz vse duše se zahvaljujem zgodbar-ničarjem, v Zgodbarnici smo se imeli prelepo, družili smo se mladi in malo manj mladi - na- ce, Tomaž Mahkovic in Dragica Markovič iz Ilirske Bistrice, Fanči Klobučar, Magda Tomšič iz Černotič, Marija Ferjančič s Tolminskega, Vladimir Grželj iz Hrpelj. Njih zgodbe so iz obiskovalcev, kakih 80 jih je bilo, izvabile smeh; ob zgodbah Andreje Le-nassi iz Rito-meč ter Zlate Cergol iz Klanca, pa so se poslušalci zamislili, saj so slišali doživetja, ki so se jih dotaknila, posebno še Zlatine neposredne iskrene besede v trenutku pred branjem: »Gospodi- njim od jutra do večera. Štiri desetletja je v meni klilo seme, ki je danes lahko končno pognalo iz moje duše.« Knjižničarka Patricija Dodič je v projekt Zgodbarnica stale zgodbe odslikavajo preteklost in sedanjost. V jeseni nadaljujemo, vabljeni novi člani.« Zahvalila se je gostom večera igralkama iz Harij za njuno dramsko uprizoritev » narečju 1932 194 HANS 1897 RIHARD 1883 In« FERDINAND 1920-1963 LJUDMILA DEBENJAK 1896-1990 ter Folklorni skupini Brkini, ki so prireditev zaključili s plesom kar pred vaškim domom, da je glas harmonike zadonel širom po Brkinskih gričih. tekst in foto Jožica Planinc kozinske občine, so zgodbarničarji in obiskovalci, ki so prvič obiskali ta brkinski »paradiž«, prepoznali bogato zgodovinsko preteklost v starem delu Brezovice, imenovanem Britof, ob pogledu na veličastno cerkev sv. Štefana s 35 m visokim zvonikom ter na nad 300 let stare lipe ter na kapelico Božjega groba. Zgodbarničarka Darja Vesna Babič - Edotova iz Brezovice ve veliko povedati o teh krajih. Tudi o baruonovih iz Odoline - rada poudari, da je baron MAREMZI grmštak iz Odoline, vitez Franc-Jožef reda, rojen lS.okt.180l. taurU9.okt.lSS0. Po tl olo <-min Je-tavnern življenji mirno nuj (n k»J potiva v Bo^n > \ jT Brezovica - Študijski krožek Zgodbarnica s knjižničarko Patricijo Dodič iz krajevne knjižnice s Kozine je svojo junijsko zaključno prireditev s predstavitvijo zbornika Zgodbarnica 2012/2013 postavil, namesto v knjižnico, v vaški dom v brkinski vasi Bre- tonec 17. stoletja plemkinja Marija Izabela Marenzi iz Odoline uporabljala slovenščino v svojih pismih. Opozori tudi na spomenik na začetku vasi z zovica v Občini Hrpelje-Kozina ter tako oživil in nadgradil ljudski spomin v najuglednejši vasi nekdaj v teh krajih, v kateri je bil konec 19. stoletja sklican vseljudski slovenski tabor in ustanovljena narodna čitalnica. Že ob vstopu v čudovito brezoviško slepo dolino, ki sta skupaj s prav tako lepo slepo dolino Odolina bisera hrpljsko- napisom: »V spomin 25-letnice tabora 1883—1908 postavila čitalnica Brezovica.« V jeseni bo zgodbarničarje popeljala po poti živih zgodb iz preteklosti skozi Brezovico in Odolino na Artviže. Literarni večer folklornega branja, pripovedovanja, igranja in plesa v vaškem domu v Brezovici je povezovala ravnateljica sežanske Kosovelove knjižnice mag. Magdalena Svetina Terčon, ki je povedala, »da se je zgodil premik s to prireditvijo - knjižnica se je preselila v brkinsko vas Brezovica«, in napovedala, »da je to le prva v nizu selitev in predstavitev Kosovelove knjižnice po brkinskih vaseh.« Ljubiteljem slovstvene folkloristike je položila na srce, »o pomenu druženja, saj se je le-to razvilo v pravo vrednoto Publikacija ZGODBARNICA 2012/2013 V publikaciji ZGODBARNICA 2012/2013 je mentorica Patricija Dodič zbrala in uredila vse v okviru Zgodbarni-ce nastale zgodbe vseh 21-tih avtorjev zgodbarničarjev: Babič Darja Vesna, Cergol Zlata, Cetin Čufar Slavka, Dodič Patricija, Ferjančič Marija, Grželj Vladimir, Klobučar Fanči, Lenassi Andreja, Mahkovic Tomaž, Markovič Dragica, Planinc Jožica, Šiškovič Viljana, Tomažič Zdenko, Tomšič Magda, Benčič Lea, Dodič Ceglar Lana, Ivančič Tone - Kusov, Njari Beti, Novak Ivan, Pajmon Rak Lan, Peršolja Jasna Majda, Osnovnošolci OŠ DBB Hrpelje-Kozina. iMiU Razmišljanja Poletno potovanje z Argonavti in malo Bog mi je priča, sram me je. Danes me je Igor (sourednik Snežnika) postavil na trdna tla. Vsaj eden, ki ne misli samo o sebi, temveč tudi o nekoč ali nekdaj. Kako zmotno je lahko naše življenje, ki ga cenimo bolj kot vesolje, kaj veso-Ije, veliko sirse, globlje, recimo neskončnost, kajti Slovenci bomo izumili (blizu smo) skrajnost, kije ni. To prepustimo našim vrlim političnim mislecem in abrahamovskim ekonomistom, kot so veliki misleci od Mencingerja do vedno vsakodnevnega Tajnikarja in filozofom - sociologom - od Strajna do Makaroviča. Bolj kot jih prebiram ali poslušam, bolj sem radoveden, zakaj je vesolje, ki se baje širi. In oni ostajajo vedno v času, ki po Einsteinu lahko tudi zamudi ali prehiti. Vsaj na Zemlji. Pustimo to. Zakaj me je sram. Zgodilo se je pač to, da sem občinski grb Ilirske Bistrice zamenjal z grbom Vrhnike. Obe imata neko ladjico in zakaj naj bi bila ladjica drugačna v enem in drugem grbu. Po vodah pluje ena kot druga. Toda moje pisanje je (v zapisu, ki ga ne boste prebrali) bila posvečena vsa teža nošnje ladje od Vrhnike do Jadranskega morja (takrat se ni tako imenovalo) na plečih Argonavtov, ki so leta in leta, v samoti in strasti iskali tisto reč, ki jo tudi zdajšnji Slovenci pozabljamo. In usoda se je poigrala tako z Argonavti kot z zgodovino. Prišli so samo do Vrhnike, kajti neke noči so jim (veliko kasneje) čoln ukradli Iliri in ga preimenovali Liburnija. Argonavti so obstali v prostoru današnje Ljubljane in Vrhnike, Iliri pa so se udomačili v prostoru od Vrhnike, današnje Ilirske Bistrice do Kvarnerja. Kot piše zgodovina so ladjo Argo radi posojali raznim plemenom, ki so jo za svoje I (za nujne potrebe) imenovali - od Liburnije do Liburni-je. Izposojevalnina je ostala v Ilirski Bistrici. Do danes. In mesto Reka (Rijeka) bi se morala imenovati Liburnija. So j pač takratni Rečani bili hvaležni takratnim Bistričanom, f da so tisto ladjo Argo prenesli na ramenih od izvira reke j Reke do današnje Rijeke. To še zmeraj drži. Malo meje zgodovina zmedla. Hotel sem povedati j nekaj drugega. Predvsem, da seje Homer motil ali zrno- S til in nam s tem napravil veliko vseobsegajočo škodo (čeprav nas takrat še ni bilo), ki nas v današnjem času še j kako pesti. Samo zamislite si! Če bi Homer opisoval resnico, bi bilo v Sloveniji drugače. Na njegove napake se je odzvala Evropa in njena skupnost. Kaznuje tako Grke kot Slovence, Kajti Evropejci ne vedo, da je več Slovenij. Mi, Ilirci od Vrhnike proti zahodu imamo nekaj upanja, da dokažemo negrštvo. Toda, kaj bi nam to pomagalo! Mislim, da bi bilo potrebno poiskati eno izmed Slovenij. Se spet srečamo ob trgatvi. Aleksander Peršolja Bi................... rgr kasneje z Iliri mm OBVESTILO ,. mi Knjižnica Makse Samsa ponovno VPISUJE OTROKE K JUTRANJIM IN POPODANSKIM URAM PRAVLJIC... mm Starši lahko vpišete svoje otroke stare od 3 do 5 let na mladinskem oddelku Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 05 71-44-188 Lepo vabljeni, da se nam pridružite! ne prezrite - kultura... IkiiiK O Predstavitev pesniške zbirke -, • ‘"■58^ ■■ ' > OMOT RADOSTI Ilirska Bistrica - V začetku junija je bila v Hramu dobrega (kletni prostori Gostilne Pri Matetu) predstavitev pesniške zbirke Omot radosti, ki jo je napisala in izdala kot prvenec domačinka iz Ilirske Bistrice, Tea Logar Morano. Z avtorico seje pogovarjala Patricija Dodič. Če se dotaknemo najprej fizične oblike tvoje zbirčice ... Ko se rodi otrok, namreč sprašujemo, če je zdrav, koliko je težek, če ima kaj laskov na glavi, če spi dovolj ipd., ker pa te tu, pri prvem papirnatem otročku ne morem ravno povprašati, koliko je knjiga težka (razen morda cenovno, pa pustimo to za kasneje), ali če redno lula, mi povej nekaj drugega. Vem, da si se nekaj časa odločala, najsi bo glede izdaje pesniške zbirke najsi bo glede naslova. Mi oz. nam poveš zgodbico okrog naslova - kako si se zanj odločila? Pa morda, kako se odločaš za naslove pesmi... »Sprva sem pisala pesmi brez naslovov, kasneje pa sem dodajala naslove, saj se mi zdijo kot nekakšen okvir pri sliki. Ne smejo biti preveliki, da ne zasenčijo slike in prav je, če se barvno ujemajo, kar pri besedah pomeni, da se neka beseda ponovi ali pa ima jasno asociacijo. Naslov za zbirko sem najprej iskala v sintagmi z rumeno barvo, a sem se po premisleku raje odločila za naslov Omot radosti, ki je nekakšno nadaljevanje iskrice o motku radosti iz pesmi Bledo rumeno jutro.« Koliko časa je zbirka nastajala, do kod sežejo tvoje prve nastale pesmi sploh? Kdaj si začela pesnikovati? »Pesmi sem začela pisati konec osnovne šole, ko so se rojevale želje, da bom pisala tudi obsežnejša dela. Veliko spodbudo za pisanje sem dobila v Literarnem društvu, ki je bilo takrat ustanovljeno, zato bi morda sedaj izrazila veliko zahvalo Gospodu Ivku Spetiču, ki nas je opogumljal k pisanju in gospe Darinki Žbogar, predsednici takratnega društva, kije koordinirala naša srečanja. Pred kratkim sem našla razglednice, ki jih je Žbogarjeva pošiljala kot obvestila za literarne večere in nastope. To je bil čas brez mailov in mobijev.« Chazal pravi: » ... rdeče se je našminkalo. In postalo češnja. Rumeno je kar naprej osuplo. Jekleno sivo je trmasta barva. Bež je mozoljasto,« in še pa še takšnih in podobnih ima o barvah. Odločitev za ilustracije je - vsaj, kar se moje sodbe tiče - odlična. Alina Morano je avtorica ilustracij, kromatsko živih sporočilnih podob, ki vsekakor pašejo k tvojemu barvnemu spektru v poeziji, ki je z barvami bogato prežeta. Imaš npr. besedne zveze, kot so srebrno zelene krošnje, bledo rumeno jutro, ciklamno modra in še pa še tega. Ob izdaji pesniške zbirke so ilustracije v njej kot puzzle sinhrone z besedami. Kako, ali bolje, v čem vidiš preplet ilustracij z napisanim? Je zaradi barv, sporočilnosti ilustracij? Zakaj odločitev za Alinine ilustracije? »Da Alina lepo riše, je bilo že zgodaj opaziti, pred leti, ko je ustvarjala ilustracije za Sabino Pugelj in njeno knjigo Vile bile, sem ji v smehu dejala, da bodo njene naslednje ilustracije za mojo knjigico. Bila je navdušena in tako je bil postavljen še en temeljni kamen.« V pesmih opisuješ najbolj in predvsem svoj notranji prostor, odnose, hrepenenja, dvome itd. V eni izmed pesmi praviš »nikjer ni ganljivih objemov, nasmehov in pisanih trakov, vse je obris melodrame, pozabe in filmske projekcije. Če bi te tako po psihološko secirala: se šteješ v vsakdanjem bivanju za pesimista, ali si bolj optimističen človek? V čem eno ali drugo? Kako vidiš današnjo družbo, svet? »V verzih, ki si jih prebrala sem bila zgovoren pesimist, pa ni vedno tako - se mi zdi, da moj pesimizem večkrat dobi brco optimista in da nato združno opazujeta svet, se mu velikokrat nasmejeta, včasih pa se tudi zjočeta.« Kosovel razmišlja takole: »V tišini je zbranost, v samoti posvečenje. Šele, ko si sam, si z vsemi ljudmi. Kajti besede so kakor oblaki, zakrivajoči jasnino.« Kdaj najraje ustvarjaš? Je za ustvarjanje, najsi bo likovno kot besedno - po tvoje potrebna tišina, ali lahko pišeš kjerkoli, kadarkoli? Je potreben za pisanje močan ruker, ali? Kdo te najbolj navdihuje? »Ja, v tišini je pravi, da pride na piano to, kar želi govoriti. Ko sem začela pisati pesmi, so bile te močno povezane z zunanjimi rukerji, kot jim ti praviš, spomnim se jutra, ko je avto povozil našo raco in takrat je nastala pesem o njej v trenutku. Kasneje pa sem te zunanje motivatorje zaustavila, jih pregnetla in v tišini zlila na papir.« Mazzini pravi, da so »... besede kot svedri, lahko jih vrtiš tako dolgo, dokler ne zavrtiš luknje v karkoli. Nenadoma pa jih ne vrtiš ti, marveč one pričnejo vrteti tebe.« Tea, vrtiš besede ti, ali vrtijo one tebe? Veliko bereš? In če, koga, kdo ti je naj, ali kaj rada bereš? Katere avtorje in zakaj? »Vsekakor so najprej besede vrtele mene, saj sem ogromno brala. Od tu tudi želja po pisanju in odločitev za študij, ki je narekoval branje klasikov. Razpetost med pedagoškim delom in družino pa mi omogoča, da sledim le posameznim literatom, ki so med dobro berljivimi npr. Jančar, Pahor, Kovačič.« Je pisanje tvoj edini hobi? S čim se rada ukvarjaš poleg pisanja? Kdo se najpogosteje izrisuje skozi tvojo intimo? »Pisanje je moja najbolj skrita dejavnost, drugače pa tudi likovno ustvarjam, rada tudi šivam, kuham. V pesmih se izrisujejo medsebojni odnosi, prepleteni s podobami iz narave.« A m e I i e Nothomb, francoska pisateljica, piše v Metafiziki cevi takole: »Kadar Bog potrebuje kraj, ki naj bi simboliziral zemeljsko srečo, se ne odloči za samotni otok, ne za plažo z mivko, ne za polje zrelega žita ne za zeleneči alpski pašnik: izbere vrt.« In tudi svoji sreči si našla oz. najela vrtnarja, vsaj tako trdiš v eni izmed pesmi. Kdo in kaj te osrečuje oz. kako sama pojmuješ srečo, kaj ti predstavlja? »Ni skrivnost, da sem familijaren človek, da mi družinska harmonija pomeni največ. Včasih je bila to tista samoumevna harmonija rojstnega doma, ki jo kot odrasel preneseš v svojo družino. Če pa sprašuješ po konkretnih vrtnarijh, Ivan in Grega se velikokrat prepirata, kdo in kdaj bo pokosil travo, ali prekopal vrt.« »... želel bi si, da bi mi dali miren kotiček prav sredi sveta mojega deteta. Vem, da ima zvezde, ki govore z njim, in nebo, ki stopa nizdol k njegovemu obličju, da ga zabava s svojimi norčavimi oblaki in mavricami,« piše Tagore. Kakšne so tvoje trenutne želje? Otroka imaš, knjigo si izdala, drevo si posadila najbrž, kaj še ostane? Kakšne so tvoje želje za naprej? Še meter zbirčic? Kaj drugega? »Še kakšen podvig bo potrebno storiti, npr. splezati na Triglav... Še kakšna zbirka prav gotovo, drugič gre lažje, sicer pa je še toliko lepih krajev, ki bi jih rada obiskala, toliko galerij in gledaliških predstav, ki jih je potrebno videti.« Ljubomir Simovič pravi: »...nismo smrtni, tako ne bo šlo dolgo, nekoč bo prišel konec tudi za nas, ne bomo vzdržali in bomo umrli od ... smeha.« Če bi bila sama jasnovidka, kako bi nam napovedala prihodnost vedeže-valka Tea? Kako pojmuješ - kot pesnica, umetica nenazadnje - ta naš čas? »Če se prepustiš času, te požre, zmelje, da pozabiš nase, zato se preko ustvarjalnosti izogneš temu kolesju in preživiš. Glede jasnovidnosti pa se mi zdi, da bo pravi verz: Krčmarica podaja vrčke piva, daljave izginjajo, nesporazumi postajajo smešni...« tekst Patricija Dodič, foto Vili Gombač pišite nam: info@e-sneznik.net Letnik XXI, št. 273 OlkliaR_____________________________ne prezrite Razstave Narava v objektivu Kozina - Ljubitelji dobre vesel predvsem tega, da se šibo ljubiteljskega ali profe-fotografije in narave so v ju- mladi s svojim ustvarjanjem sionalnega ustvarjanja. Za liju in avgustu v času poletne odprtosti knjižnice vabljeni k ogledu fotografske razstave v Knjižnici Kozina, kjer je svoja dela dal na ogled nadebudni fotograf, srednješolec, domačin iz Slop, Filip Fabjančič. S fotografijo se je začel ukvarjati zelo zgodaj, strastno in predano, najsibo v barvni kot črnobeli tehniki. Najraje fotografira naravo, hišne ljubljence, posebne motive, ljudi - pravi - manj.Na otvo- upajo »korajžno« izpostaviti glasbeni utrinek je s klasič-ritvenem večeru v knjižnici, in pokazati drugim, kar zrno- no glasbo na kitari poskrbel mu je nekaj spodbudnih rejo in vejo, morda na tak Mark Baltič iz Sežane, besed namenil tudi izkušeni način spodbuditi tudi druge tekst in foto fotograf Slavko Gerželj, ki je k mnogoterim načinom, naj- Patricija Dodič Norosti srca Komen - Na komenskem občinskem prazniku, sta svoja dela znova na razstavi Norosti srca predstavljala vsestranska ustvarjalca, člana Literarnega društva llriska Bistrica, Tomaž Mahkovic in Patricija Dodič. Kraševcem sta pokazala nekaj povsem novih likovnih del, slike v tehniki olje na kartonu, akril na platnu, nekaj leseno-kamenih 'fc- kipov, odganjalcev slabih misli in podobnih »norosti srca«. Razstava je bila na ogled do začetka julija, nakar se je preselila v celjski Špital. Z glasbenim utrinkom Eve Sluga in Žige Dodiča iz skupine Perfect strangers, so tako popestrili že tako bogat praznični program komenske občine. tekst Patricija Dodič, foto Polona Makovec Pravljice Zadnja pravljično - ustvarjalna urica... Kozina - ... je bila posvečena Piki-ču, Tačku pomagač-ku, njegovi zgodbici, Tinetu, ki je najbolj zvest obiskovalec pravljično-ustvarjal-nih uric in Neži, njegovi sestrici, ki ga pripelje v kozinsko knjižnico in z njim posluša in ustvarja. Najbolj njim. Tudi ostalim. Ki pa jih ni bilo, žal, ampak jim sploh ne zamerimo, saj je bil po doooo-oolgem času dežja, dan sončkast in lep in najbrž igriščast in naravč-kast in še kakšen. In bil je posvečen tistim slastnim malim kužkom iz čokolade, ki so se stopili od dobrega in njihovim čokoladnim kroglicam, ki jih je pripravila Pikičeva človeška mamica Tačka pomagačka in seveda nam velikim trem, štirim mrcinam, ki smo tam pod kostanji bile in se mastile in seveda tudi velikim morskim pošastim, ki so nastajale s kredo na asfaltu. Malčke potepalčke veselčke vabim spet k pravljični urici v naslednjem šolskem letu, na sporedu vsak tretji torek, medtem ko bo ustvarjalni-ca vsak prvi torek v mesecu. Tako. To bi bilo to. Čez poletje bomo redkejši, veliko od vas si bo oddahnilo od nas (mogoče nas bo kdo tudi pogrešal), spet na snidenje in videnje enkrat septembra ali oktobra. V knjižnico Kozina pa vabljeni po poletnem urniku. Veliko prijetnih poletnih dni, veliko sonca v srcu in sploh vsega lepega, kar se vam lahko zgodi. tekst in foto Patricija Dodič - kultura... Glasba PONOS GLASBENE ŠOLE POSTOJNA Postojna - Konec šolskega leta je v dvorani glasbene šole Postojna izzvenel koncert, kije bil še posebej svečan. Godalni orkester glasbene šole Postojna je pod dirigentskim vodstvom Marinke Kukec Jurič izvedel koncert, ki je bil posvečen 25 letnici delovanja tega orkestra. Navajeni ali bolje rečeno razvajeni smo že, da so koncerti tega orkestra vedno na visokem kvalitetnem nivoju, s skrbno izbranim programom in izvedbo, ki seje ne bi sramovali niti profesionalni ansambli... Toda ne, tokratni je ponudil še več. V koncertnem listu smo lahko prebrali: »Godalni orkester Glasbene šole Postojna deluje neprekinjeno od šolskega leta 1988/89 in je nastal iz razreda učencev pedagoginje, violinistke Marinke Kukec Jurič. Orkester seje na začetku svoje poti predstavljal na šolskih nastopih, po dveh letih pa že izvedel svoj prvi samostojni koncert. Od takrat pripravi tradicionalno dva koncerta na leto - Novoletni praznični koncert in Koncert ob zaključku šolskega leta. Orkester je v letih delovanja sodeloval na vseh organiziranih revijah Zveze primorskih glasbenih šol in vseh revijah godalnih orkestrov Zveze slovenskih glasbenih šol. Na teh nastopih, ki jih redno spremlja strokovna kritika, je bil orkester deležen spontanega priznanja za dosežen poustvarjalen nivo, ki se odraža v zahtevni programski izbiri in izvajalski zrelosti. Godalni orkester vedno znova navdušuje številne poslušalce v domači dvorani in na nastopih drugod po Sloveniji. Leta 2006 je župan Občine Postojna orkestru podelil plaketo kot priznanje za ustvarjalno delo na področju kulture.« Izbran program, poslušali smo dela C.Ricciottija, J. K. J. Nerude, M. Brucha in O.Respighija, sta obogatila še izvrstna solista, trobentar Aleš Klančar, Postojnčan, ki je glasbeno pot nadaljeval v tujini in tam dosega izjemne uspehe in violistka Polona Praček, študentka prvega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo iz razreda prof. Mileta Kosija, sicer bivša učenka dirigentke in članica orkestra. Solista z orkestrom sta prepričala z izjemno tehnično in muzikalno dovršenostjo, mehkim, bogatim tonom in virtuoznostjo. Sledila je podelitev knjižnih nagrad in priznanj mladim glasbenikom, ki so člani orkestra vsaj pet let ali več. Najstarejši med njimi v orkestru sodelujejo že sedemnajst let in tem seje publika zahvalila z največjim aplavzom. Ravnatelj Edvard Popit je že v uvodnem govoru poudaril, da je vse glasbeno znanje, ki so ga v letih pridobivali zaklad, ki ga bodo ponesli v življenje in jim ga nihče ne bo mogel vzeti. Dolgoletna predanost orkestru pa je dokaz, da jih povezuje ljubezen do glasbe, pristno prijateljstvo in zadovoljstvo ob uspešno izvedenih koncertih. Tudi dirigentka seje članom orkestra v nekaj besedah zahvalila za njihov vložen trud, prosti čas in vse lepe glasbene trenutke, ki so jih doživeli skupaj. Povedala je, da je prejela že občinska in državna priznanja za svoje uspešno pedagoško delo, največje priznanje za predano delo pa so njeni učenci, ki so ji zvesti in ji sledijo tudi po zaključenem šolanju kot člani orkestra. Sledil je bučen aplavz, zahvala publike vsem nastopajočim, za vse čudovite nastope in koncertne večere, ki sojih odigrali v petindvajsetih letih muziciranja. Z darilom sta se zahvalila tudi predstavnika Občine Postojna, podžupan Dominik Širca in Miran Žitko. Po podelitvi priznanj je sledila še sklepna skladba, Antični plesi in arie iz lil. Suite O.Respighija, v transkripciji za godala. Orkester je znova začaral z bogatim tonom, muzikalno-stjo in številno občinstvo jih je nagradilo z bučnim aplavzom in skandiranjem. Mladi glasbeniki in dirigentka so se publiki za zvestobo in podporo zahvalili z dodatkom. V želji, da bi ob koncih koncertov še velikokrat prisluhnili dodatkom so se številni poslušalci s stiskom roke in čestitkami poklonili dirigentki in violinski pedagoginji, Marinki Kukec Jurič, ki je zaslužna za to, da ima Glasbena šola Postojna tako kvaliteten orkester in je po tem znana in prepoznavna v širšem slovenskem prostoru. To je ponos glasbene šole Postojna. tekst in foto Suzana Furlan Mitev O kpmus Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE G UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 INSTALACIJE Kovačič Stojan //jŽo Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 «33$ GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: : T^termotehnika • PLINSKE INSTALACIJE Buderus • KLIMATSKE NAPRAVE t?.* Etosu*. • TOPLOTNE ČRPALKE VIESMANN . SONČNI KOLEKTORJI CTC VIEgMANN • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE NAU SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozUsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem. telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info(r/ umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com aBS&SE d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica osebe javnega in zasebnega prava, i i [8599 031/ 641311, e-mail: prins@siol.net ROČNE URE e ZLAT NAKIT • SREBRN NA i i$§§i Gregor Primc Gregorčičeva 9 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 • MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI e MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BREZ ' .,A-r ' , ■ n«®*. NOVE KOLEKCIJE SONČNIH 0< URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 vijal vsakoletni turnir dvojic, jev iz Hrvaške in Sloveni- Na turnirju je nastopilo 16 je. Prednjačila je najmlajša domača ekipa Postojnska jama, za katero so nastopili Matic Lulik, Jan Zakrajšek in Nik Švara, kije bil proglašen za najboljšega na turnirju. Zmagovalec turnirja je bila domača dvojica Gašper Kraševec - Matej Rebec. Drugo mesto je osvojila že imenovana mlada Leto 2011 je Parku Ško-cjanske jame postreglo s pestro novo ponudbo. Aprila smo po dolgih letih za turizem ponovno odprli »Jamo pod Škocjanom«, v novembru pa je v novi preobleki zablestela domačija Pr Nanetovh v Matavunu. Po dveh letih v parku ugotavljamo, da sta novosti vedno bolj privlačni za obiskovalce. Potem ko smo bili z obiskom v Mahorčičevi in Mariničev! jami že v prvi sezoni po odprtju zadovoljni, se z letošnjo naše zadovoljstvo še povečuje. Vedno več je obiskovalcev, ki se odločajo za ogled tega, malce drugačnega dela jame, še posebej pa se povečuje obisk tistih, ki si ogledajo celotno turistično ponudbo. Ti se najprej sprehodijo skozi vsem bolje poznan mogočen podzemni kanjon, si nato ogledajo obe udornici Malo in Veliko dolino ter nazadnje še Mahorčičevo in Mahničevo jamo, ki jima domačini na kratko rečejo kar jama pod Škocjanom. Vedno več zanimanja pa je tudi za najem prostorov Prostori promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh v Matavunu foto: Borut Lozej Delavnica pastirske igre. Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh v Matavunu. Za izvedbo predavanj in ostalih strokovnih srečanj v prijetnem okolju parka se je odločilo že kar nekaj organizacij, prenovljen kulturni spomenik z murvinim vrtom pa je postal poročna lokacija že za pet parov. Pr Nanetovh pa se odvijajo tudi številni dogodki v organizaciji parka, na katere ste tudi v bodoče lepo vabljeni. V par- ku si poleg jam in narave še vedno lahko ogledate tudi tri muzejske zbirke: etnološko v J’kopinovem skednju, krasoslovno v Jurjevem skednju, kjer je poleg zbirke še vedno na ogled razstava z naslovom Pastirsko življenje na Krasu, ter biološko, geološko in arheološko na Dele-zovi domačiji. V septembru se lahko udeležite tudi katere izmed delavnic: 1. septembra 1 Park Škocjanske jame Slovenija ' se boste lahko na etnološki delavnici pomerili v pastirskih igrah, 10. septembra bo biološka delavnica na temo: voda- reke, kali, lokve, 20. septembra pa bomo na arheološki delavnici izdelovali posodice. Vabljeni torej, da doživite svetovno dediščino, ki se nahaja le korak od vas. Foto: Jelena Uršič domača ekipa, tretje mesto B.K. Logatec in četrto mesto ekipa Lovrana iz Hrvaške. Pavel pišite nam: info@e-sneznik.net ne prezrite... ISEŠKK© Kotiček Škocjanskih jam Novosti v parku so privlačne Letnik XXI, št. 273 Balinanje MEDNARODNI TURNIR DVOJIC V organizaciji B.K. Postoj- dvojic iz Hrvaške in Sloveni-na seje v soboto, 17. avgusta, je. Nastopilo je nekaj mladih, na Postojnskih baliniščih od- zelo perspektivnih, balinar- Liburnia Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica d.o.o. tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si . Terme Čatež ' Oddamo apartma za 4-5 oseb. 28.06. - 24.08.2013 70 €/dan Najem v pred in po sezoni že od 30 €/dan. Ob prijavi nakup kart po znižani ceni 11,05 C/oseba/dan. Terme Olimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 25.04. - 20.06.2013 35 €/dan 21.06. - 24.08.2013 50 €/dan 25.08.- 10.10.2013 35 €/dan Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 vse za vašo streho Slosar w Robert Slosar s p. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh ZELITE SE LET°S (opečnate in pločevinaste) ZAMENJATI VAŠO - zaključna dela v gradbeništvu DOTRAJANO KRITINO? - izdelava fasad, ometov ™ cnnli iiitf - delo na višini 18rn (dvižna košara) v NAGRADNI IGRI - dobava in montaža nnn e izolacijskih panelov ZA 1-UOO _______________________________________________________! TRGOVINE oec&DlMSadodBS o m / """= n-tranjavrata.« hitra in kvalitetna TE*, i Mudimo vam masivna . stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih In Italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE IIIIEZPI M \□. POMHo AntlreJ 4Uc, a.p., Z«mnwtec 31, 1317 SODRAŽICA FAX: 0118360 030, e-mail: pomis@ami9.net: pišite nam: info@e-sneznik.net v. x\ rj m. r J J /,T.\ cl.OsO. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 • SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 - 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIKI 12 - 230V • PREVOZI DO 3,51 POPOLNI SOLARNI KOMPLET! ■ B0JLER 300 L - 2 x topi, izm. - emajliran -magnezij anoda • 2 x PLOŠČ. K0LEKT0R - 4 M2 ...Certifikat -S0LAR-KEVMARK ■ KM PL SOLARNA DIFER. ELEKTRONIKA S ČRPALKO IN 2 xTIPALA...SLO navodila • KM PL PRITRDILNA KONSTRUKCIJA ZA 2 K0LEKT0RJA-streha • 10 M POVEZOVALNE - IZOLIRANE IN0X CEVI DN-16 2 x z kmpl priključki - VSI POVEZOVALNI IN KONČNI ČLENI ZA DVA PLOŠČATA K0LEKT0RJA • RAZTEZNA 18 L POSODA - Sanitarna za 3001 bojler • RAZTEZNA 18 L POSODA - Solar za solarni sistem (glikol) ■ ELE. GRELEC ZA BOJLER S TERM REGULACIJO 20 ~70°C 230V-2 KW- 6/4" • 10LGLIK0LA »EKO -35°C« ■ ROČNA POLNILNA ČRPALKA ZA POLNJENJE sistema z glikolom do3-bar 6 X T T T T ir-riX!gB| NAKUP NA OBROKE j Piners Ciuh " rJJ Inier/iaitoml' Kolektorji....navadni, vakumski, odprti sistem, HEAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojleiji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EKO - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi... Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev ~ DINERS! Računi, garancija, tehn, pomoč, brezplačni ogledi in nasveti.. Akcijska ponudba |I]j£Jtj[]i] solarnih sistemov in druge akcije na: www.fordsolar.si Iflli iKtZ A Am/ Vse informacije NON STO na 031628 666 Cena na obroke.. 1.999,00 € + DDV - DINERS Gotovinsko plačilo...13 % Predsezonski POPUSTL.1.739,13 € + DDV 2$ % naložbe vrne EKO sklad RS...dejanski stroški: 1.304,35 € + DDV DEJANSKO NAJCENEJŠI SOLARNI KOMPLET V SLOVENIJI! Vrednost kompleta po posameznih tenah artiklov presega 2.500 € Prihranek cca 1.200,00 £! PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 628 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com Nova Tovota Auris <72D. TOVOTA ALUJAVS A BETTER UJAY CENTERJEREB Polje 9b, Izola 05 616 80 01 Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C0Z, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Auris: poraba goriva: 5,5-6,11/100 km, emisije C02: 128-140 g/km. Auris Hibrid:poraba goriva: 3,8-3,91/100 km, emisije C02:87-91 g/km. www.toyota.si Obdobje od 01.07.2013 do 31.07.2013 Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje II. Bistrica Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 25 kaznivih dejanj, od tega 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 10 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja vloma, 2 kaznivi dejanji ponarejanje denarja, 1 kaznivo dejanje prisiljevanja, 1 kaznivo dejanje goljufije, 2 kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe, 2 kaznivi dejanji nasilja v družini, kjer so izrekli tudi prepoved približevanja, 1 tatvino motornega vozila, 1 kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, ter mučenje živali. Policisti so v enem primeru zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek. Pri varovanju zunanje s.chengenske meje so policisti prijeli 4 osebe, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku sta bili 2 oseb uspešno vrnjeni hrvaškim mejnim organom, 1 oseba je zaprosila za mednarodno zaščito, ena oseba državljan EU pa je bil po končanem postopku in plačani globi izpuščen. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 1 kršitev javnega reda in miru in sicer na javnem kraju. Opravili smo še ogled požara v stanovanju, ter dva požara v naravnem okolju. Na območju policijske postaje seje pripetilo 15 prometnih nesreč in sicer 6 z materialno škodo, ter 9 s telesnimi poškodbami, v katerih seje 11 oseb lahko telesno poškodovalo, 3 osebe pa so utrpele hude telesne poškodbe. Policisti so obravnavali še 5 primerov povoženja divjadi, ter 1 prometno nesrečo s premoženjsko škodo na parkirnem prostoru. Policisti so obravnavali še prometno nesrečo s premoženjsko škodo in pobegom, pobeglega voznika pa so kasneje izsledili in zoper njega ustrezno ukrepali. Glede na to, da se bliža pričetek šolskega leta, bi radi spomnili vse udeležence v cestnem prometu, da bodo z 2.9.2013 otroci ponovno odšli v šole. Večina otrok bo še vedno pod vtisom poletnih počitnic, zato bo potrebna še večja pazljivost na njih, ko bodo udeleženi v cestnem prometu. Posebna pozornost pa bo potrebna pri najmlajših, ki se bodo v letošnjem šolskem letu prvič srečali s prometom. Karol Iskra, komandir PP višji policijski inšpektor lil Večer pesmi v pohodnih čevljih in dolgih rokavih Prvi avgustovski dnevi so sinonim za vročino in dopustniške dni in ravno pobeg od vročine in uživanje v ubranem petju so bili vodilo za organizacijo koncerta v Tinjelovi pečini, ki je bil letos organiziran drugič. Ta naravni »pokriti amfiteater«, ki leži ob cesti Materija - Gradišica, je ponujal idealno kuliso za koncert treh vokalnih zasedb, ki so bile tokrat z nami. Vokalna skupina Karina, pod vodstvom domačinke Andreje Hrvatin, Klapa ljubiteljev dalmatinskih pesmi iz Ljubljane in klapa Semikan-ta, so skupaj z edinstveno akustiko, ki jo je dajal podzemni ambient, priredili ču- dovit večer, v katerem smo uživali v slovenskih ljudskih, dalmatinskih, pa tudi v priredbah priljubljenih pop pesmi. Lepo število obiskovalcev nas navdaja z upanjem, da bo prireditev postala tradicionalna in skupaj s svežim jamskim zrakom, ponujala tradicionalni poletni pobeg od pregretega avgustovskega sonca. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo gasilcem PGD Materija, jamarjem jamarskega društva Dimnice Koper, trgovini Piama Podgrad, napovedovalki Marinki Fabjančič, domačinoma Jadranu Železniku in Heleni Gašperšič ter Jani iz hostla Ocizla za osvežitev po koncertu. Vasja Valenčič ■■■■ A VTO D E L I Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 13.00 Telefon: 05/710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Koncert Mesečni horoskop Sandra Matjan astronumerologija.sm@gmail.com M OVEN Na poslovnem področju boste svojeglavi in pasivni, kar lahko privede do agresivnosti. Poskušajte ostati mirni in zbrani. Previdni bodite pri ravnanju z denarjem, ne zadolžujte se. V zasebnem življenju se bodo odnosi stabilizirali in lahko boste uživali v ljubezni. Imeli boste podporo partnerja, ki bo odločen in zaupljiv. Ne izčrpavajte se preveč, da ne pride do padca vitalnosti. Sprostite se ob prijetni glasbi. BIK Disciplina in diplomacija bosta prinesli dobre rezultate na poslovnem področju. Da bi bili še uspešnejši, se izogibajte pretirani čustvenosti in nepotrpežljivosti. V medsebojnih odnosih poskušajte zamenjati žalost in obsojanje za prijetna druženja. Odgovorno prevzemite krmilo življenja v svoje roke in ga upravljajte modro. Da ne bo trpelo vaše telo, se izogibajte stresu, nervozi in vsem negativnim čustvom. DVOJČKA Pred vami je burno obdobje. Veliko boste komunicirali in vzpostavili boste številna nova sodelovanja. Za dosego ciljev bo potrebno poiskati nove strategije, pri tem pa lahko računate na pomoč zvestih prijateljev. Zaradi neobvladovanja čustev, se lahko prekinejo sodelovanja; pogajanja raje preložite na kasnejše obdobje. Izogibajte se soncu in ne zanemarite niti najšibkejših bolezenskih znakov. RAK Aktivni boste, zato je pomembno, da energijo usmerite le na nujne zadeve in je ne tratite z nepomembnostmi. Finančna situacija bo stabilna. Vaša prijateljstva bodo postavljena na preizkušnjo iskrenosti. Ljubezenske zveze sklenjene v tem obdobju bodo lahko dolgotrajne, tisti v zvezah pa se izogibajte prepirom in škandalom. Jejte več sadja in zelenjave in ne eksperimentirajte s kozmetiko. LEV Pred vami bodo številne možnosti za srečanje s pomembnimi ljudmi. Ti vam bodo prinesli zanimive in koristne informacije, ki bodo pomembne za vaše poslovno napredovanje. To je dobro obdobje za raziskovanje in izobraževanje. Lahko pričakujete nepričakovane prihodke in stroške za obnovo gospodinjstva. Z romantiko in šarmom lahko utrdite svoje zveze. Ne naprezajte oči in umirite napetosti. DEVICA Povečala se bo vaša potreba po avanturizmu. Pričakujete lahko večje spremembe na poslovnem in družinskem področju, pri tem ohranite kontrolo in zbranost. Obdobje bo ugodno za kratkotrajna sodelovanja, partnerstvo in skupinska dela. V osebnih odnosih bodite manj pristranski in predno kaj rečete, preverite vse svoje predhodne postopke. Posvetite se otrokom. Zdravstveno stanje bo stabilno. TEHTNICA Končno boste lahko odprte projekte zaključili. Vse probleme boste reševali kreativno in v sodelovanju s partnerjem. Čeprav boste imeli možnost vzpostaviti nova sodelovanja, bodo le redka dolgotrajna in resna. O svojih namerah ne govorite preveč, konkurenca vam lahko škoduje. V tem obdobju ni dobro podpisovati pomembnih dokumentov. Zaradi sporov se lahko pojavi mentalna in fizična izčrpanost. ŠKORPJON Če boste planirali zamenjavo službe, vam bodo zvezde naklonjene. Končno boste lahko osvojili želene karierne vrhove, zato-bodite metodični in strpni. Zanašajte se na lastne izkušnje in moči. Pri šefih pokažite pogum in iniciativo. Finančna situacija se bo izboljševala. Ljubezenski odnosi bodo potekali mirno in brez zapletov. Pazite na prehrano, gibajte se na svežem zraku in pazite na poškodbe doma. STRELEC Na poslovnem področju se bodo pojavljale številne nove ideje, ne izgubljajte časa z vsemi, osredotočite se le na najpomembnejše. Med drugim poskrbite tudi za svojo brezhibno podobo. Pazite kako se obnašate z drugimi, mogoče boste potrebovali ravno njihovo pomoč. Z denarjem bodite varčni. To je ugodno obdobje za vse kozmetične posege in ukvarjanje z jogo. Fizično počutje se bo izboljševalo. KOZOROG Na poslovnem področju se bodo zadeve odvijale z zamudo, prekinitvami in zahtevnimi pogajanji. Potrebovali boste veliko mero samokontrole in truditi se boste morali, da svoje slabe volje ne prenašate na druge. Rešitve boste našli s pomočjo lastne intuicije. Možni bodo dodatni zaslužki, vendar z denarjem ravnajte modro. Zdravstvene težave, ki vas mučijo že dlje časa, boste imeli končno možnost odpraviti. VODNAR Pred vami bo obdobje, ki bo prineslo številne nejasnosti. Preden sprejmete pomembne odločitve, se posvetujte z osebami, ki imajo izkušnje, znanje in jim zaupate. Odnosi med sodelavci bodo napeti, zato bodite diplomatski. To je neugodno obdobje za pridobivanje kreditov, bodite ekonomični. V osebne odnose boste vnesli red in nejasnosti se bodo razrešile. Pazite na kosti in ledvice, pijte veliko vode. RIBI Obetajo se ugodni izhodi iz poslovnih razgovorov in možnost spoznavanja novih sodelavcev. Nekatere zadeve boste uzrli z druge strani in jih zato na novo osmislili. Denarja vam bo primanjkovalo za osebne stvari in za realizacijo nekaterih novih idej. Če boste denar posojali, obstaja možnost, da vam ta ne bo vrnjen. Ljubljeni osebi pokažite več zaupanja. Glavoboli in nespečnost so lahko posledica diet. Kotiček Postojnske jame Postojnska jama ponovno piše zgodovino foto Ciril Mlinar Cie Te dni smo v Postojnski jami zabeležili še en svetovni presežek, prvič v zgodovini se je namreč zgodilo, da smo bili priča izjemnemu dogodku - iz-leganju jajčec človeške ribice, tega najbolj zapletenega in skrivnostnega bitja podzemlja, v turistični jami. V akvariju Postojnske jame, je namreč ena od ribic 10. avgusta 2013, sredi največje turistične sezone, začela izlegati jajčeca. Gre za pravi čudež narave, za nas pa dokaz, da za jamo in življenje v njej skrbimo, kot ji pritiče. Dogajanje je pod strokovnim vodstvom mag. Slavka Polaka in Gregorja Aljančiča posnel Ciril Mlinar, ki ima doslej edini posnetke breje človeške ribice v naravnem okolju. Akvarij v Postojnski jami smo zatemnili in zavarovali, da bi ribici omogočili mirno in nestresno okolje. Znotraj akvarija je narejena tudi pregrada, ki jo fizično ločuje od ostalih ribic, da ne bi ogrozile jajčec. Čudež porajanja je povzročil razburjenje v strokovni javnosti, saj gre za edinstven dogodek v svetovnem merilu, med zaposlenimi pa pravcato razneženje, saj Postojnsko-Planinski jamski sistem je biološko najbogatejši jamski sistem v svetovnem merilu, saj v njem prebiva kar 99 pravih jamskih živali - troglobiontov. Tukaj so bili prvič najdeni številni predstavniki jamskih živali in kot slikovito primerja Ciril Mlinar - Cie, pomeni postojnsko-planinski jamski sistem za podvodno življenje to, kar za planet amazonsko tako lepega dogodka še niso nikoli doživeli. Vsi napeto spremljamo dogajanje v naši "jamski porodnišnici" in o vsem vas bomo sproti obveščali. pomeni deževni pragozd z zunanjim živalstvom. Zato Postojnska jama poleg zibelke krasoslovja upravičeno velja tudi za zibelsko speleo-biologije - vede o življenju v podzemlju. Človeška ribica je bila v Postojnsko planinskem jamskem sistemu prvič najdena leta 1797, ko je nenavadne živalice našel Josip Jeršinovič v Črni jami, čeprav je zmajeve mladiče slikovito opisoval že Valvasor. Upravljavci Postojnske jame so se tudi v zgodovini zavedali posebnosti in nenavadnosti jamskega živalstva in radi so se ponašali s tako posebnostjo, kot je človeška ribica. Tako je bila v skoraj dvestoletni turistični zgodovini moderne dobe predstavljena na najmanj 16 lokacijah v Postojnski jami, pri iskanju novih rešitev pa so upravljavci sledili izkušnjam, ki so jih pridobivali, potrebam turističnega obiska in priporočilom stroke. Človeška ribica je bila v pestri zgodovini tudi predmet prodaje, protokolarnih daril, opazovanja, znanstvenih raziskav in poskusov pa tudi eksponat na svetovnih razstavah. Zanimivo je, da se je s človeško ribico ukvarjal tudi Charles Darvvin. Leta 1861 je Hugh Falconer, eden najbolj znamenitih paleontologov 19. stoletja, v Anglijo odnesel Proteusa iz Postojnske jame in ga tam želel predati Charlesu Darvvinu, o čemer nam pričajo ohranjena njuna medsebojna pisma. Darvvin je ravno takrat odpotoval iz Londona, zato je Falconerju svetoval, da Proteusa preda Londonskemu živalskemu vrtu. Charles Darvvin je zapis o tej svojevrstni'živalici objavil v svojem znamenitem delu O izvoru vrst. Korak naprej v predstavitvi in varovanju človeške ribice je bil narejen s postavitvijo Biospeleološke postaje v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Ideja je ponovno oživela v začetku tisočletja, ko je bila Speleobiološka postaja obnovljena v Rovu novih podpisov, in sicer pod strokovnim vodstvom ekipe, ki so jo sestavljali znanstveniki in strokovjaki različnih področij. Predstavili so 18 različnih živali, osrednja pozornost je bila namenjena človeški ribici. Zanje so namenili akvarije z dovolj vode in simulacijo naravnega okolja. Za prikazovane živali strokovno skrbi kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna, mag. Slavko Polak. V projektu so upoštevali gojitvene razmere, ki jih je predpisovala tedanja okoljska zakonodaja kot minimalne pogoje za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer pri zadrževanju živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Tehnološka novost je bila uvedba hladnih LED-svetil. Prvič sta bila poudarjena biotska raznovrstnost jamskega sistema in onesnaževanje kot resna grožnja podzemlju in njenim prebivalcem. Za pridobitev dovoljenja za obratovanje Speleobiološke postaje, ki so jo poimenovali Vivarij Proteus, pa je upravljalec moral pridobiti tudi dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti. Leta 2010 je bil v Koncertni dvorani Postojnske jame postavljen nov, sodoben akvarij za interpretacijo človeške ribice. Akvarij, ki stoji na mestu predhodnega bazena, je rezultat skupnega dela projektne skupine arhitektov, akvaristov, pridobljenih izkušenj skozi leta, predvsem pa entuziazma in znanja biologa mag. Slavka Polaka. Od starega bazena se močno razlikuje. Človeški ribici zagotavlja razmere, ki so kar najbolj podobne naravnim, obiskovalcem pa možnost neposrednega opazovanja. Akvarij je pokrit, vsaki človeški ribici zagotavlja najmanj en kubični meter čiste vode. Izdelan je iz posebnih neorganskih materialov. V notranjem delu posnema naravno okolje v obliki razgibane sigaste kope iz kosov, ki jih je reka Pivka naplavila v Tartarus, del Postojnske jame, človeškim ribicam zagotavlja poljubno globino vode od 15 do 40 centimetrov. Filtriranje in zračenje vode zagotavlja mehanski filter z dvema majhnima črpalkama. Akvarij je napolnjen z ujeto vodo - jamsko kapnico, katere velik naraven rezervoar (nekaj 10 m3) leži v neposredni bližini postavitve akvarija; za zagotavljanje kontrole višine vode je v akvariju vgrajen varnostni preliv z odtokom. Osvetljen je s hladnimi LED-lučmi in z optičnimi svetili. Nova osvetlitev je za 50 % manjša od jakosti prejšnje osvetlitve, ključno pa je, da nova svetila ne sevajo odvečne toplote ter so zunaj spektra UV ter drugih sevanj. Človeška ribica v Postojnski jami, zgodovinski pregled interpretacije Zakaj Poliklinika Smile? Z več kot 10.000 uspešno vgrajenih zobnih implantantov imamo največje izkušnje v regiji in smo edina poliklinika s strokovnjakom z najvišjo titulo v implantologiji - Master of oral medicine in implantology. Smile v dveh poliklinikah na top lokacijah, center Opatije in Šapjane (v neposredni bližini slovensko - hrvaške meje), v 14 vrhunsko opremljenih ordinacijah, lastnim zobotehničnim laboratorijem ter 17 doktorji dentalne medicine in več kot 40 zaposlenimi nudi kompletno diagnostiko in vse stomatološke usluge na enem mestu. Team vrhunskih strokovnjakov, uporaba najnovejše tehnologije* (digitalna stomatologija v praksi, oprema renomiranih svetovnih proizvajalcev) ter izključno certifidrani materiali in implantati s pisno garanajo so zagotovilo kvalitete in zanesljivosti našega dela, ki ga dokazuje tudi ISO 9001 certifikat za oralno kirurgijo in implarrtologijo, izdan pri SGS iz Švice. Konzultacije in razlaga priporočenih posegov padentu, stomatološki posegi in operacije v popolni anesteziji in sedaciji, absolutna čistoča prostora, inštrumentov, opreme in aparatov ter hiter in neboleč tretman s toplim človeškim pristopom so za pacienta najpomembnejši razlogi, zakaj izbrati polikliniko Smile. Konkurenčne cene (od 3-5x nižje kot v EU ali v ZDA), z dodatnimi popusti do 20%, odvisno od načina plačila ter možnost financiranja večjih posegov. Davčno priznan odbitek, računi izdani v jeziku pacienta in Smile card za popuste v restavracijah, hotelih in trgovinah v Opatiji in bližini. Dodatne usluge: Bone Management Center, Platelet Rich Plasma terapija, Pain management, estetika obraza (Restylan, Teosyal, Botox), akupunktura. *Light VValker Laser, Ceneč ČAD CAM, inLAB XL, SpectroShade, Cavitron, Ozone, Piezzo tehnologija operacije kosti, CT, Face Scan, Arcus Digma, OmniCam 3D digitalna intraoralna kamera, CamSight, Imes-lcore 550i. Poliklinike Smile so Melag, Planmeca in Fotona centri kakovosti na Hrvaškem. vwvwsTiile.hr LESNI CENTER I PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJ Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tet: +385 (0)51 27 93 30 tel: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mait: info@krin.hr *I ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA: . PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO • MDF ACRVL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO . V0D00DP0RNE VEZANE PLOŠČE . MDF PLOŠČE - ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE . LETVICE - PROFILIRANE TER NAVADNE . PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR . NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? . KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI . KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE. KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM • KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI!