Poštnina plačana v gotovini. Posamezna stev. Din 1*_ Štev. 5. V Ljubljani, dne 2. februarja 1928. Leto XI. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak fetrtek Naročnina za tazemitro: četrtletno 7 50 Mi, polletno lt Dli, celoletno 3« Dii; za inozemstvo: četrtletno It Din, sonetno U Din, eeloletM 48 Din. — Ričnn poštne hranilnice, podrnžnlce » Ljablj.nl, it 10.711. Napet položaj v Beogradu Najvažnejši dogodek zadnjih dni v naši notranji politiki je bila seja demokratskega poslanskega kluba, ki je trajala več dni. Vršila se je ostra debata med obema skupinama v klubu, to je med ožjimi pristaši Davidoviča in med vladnimi demokrati (njihov vodja zunanji minister Marinkovič). Davidovič in njegovi pristaši so v klubu odločno zagovarjali stališče, naj se kluba Demokratske zajednice in Kmetsko-demokratske koalicije združita, da bi tako ujedinjena jugoslovenska demokracija vrgla sedanjo nazadnjaško vlado in prinesla državi demokratičen režim. Ožji pristaši zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča so Davidovičeve predloge odklanjali, pač pa so se večinoma izjavljali za združenje s SDS. Zlasti so bili proti Davidoviču demokratski ministri. Gotovo je, da ima Davidovič za seboj večino demokratskega kluba, in to najmanj 40 poslancev. Prav tako gotovo: pa je tudi, da se okoli 20 poslancev ne bi pokorilo sklepu kluba, če bi ta sklenil združitev s Kmetsko-demokratsko koalicijo v en klub, temveč bi raje stopili iz demokratskega kluba. To bi pomenilo razcep demokratskega kluba in naj-brže tudi izstop muslimanov iz Demokratske zajednice. Do glasovanja na včerajšnji dopoldanski seji demokratskega kluba še ni prišlo. Ko to pišemo, še niso znani rezultati popoldanske seje. Sodi se, da bo prišlo med obema demokratskima kriloma najbrže do nekakega sporazuma. Vladni radikali, ki so z največjo napetostjo zasledovali potek seje demokratskega kuba, katera naj bi prinesla odločitev glede sedanjega režima, so skušali z vsemi mogočimi spletkami vplivati na demokratske poslance. Tako so na primer razširili vest, da je Radič pripravljen stopiti v vlado brez Pri-bičeviča. To vest pa označuje Radič za.popolnoma izmišljeno ter zagotavlja, da je klub Kmetsko - demokratske koalicije trden in enoten. Če pride sedaj tudi do pobotanja in bo ostal na krmilu še" nadalje nazadnjaški režim Vukičevičevih radikalov in klerikalcev, še s tem ni rešen položaj. Ob prvi ugodni priliki se bodo napetosti zopet poostrile, dokler ne bo končno na tleh klerikalsko-radikalski režim. Demokracija mora zmagati in prevzeti v svoje roke oblastvo. Grožnje vladinovcev z novimi volitvami v primeru, če bi prišla na krmilo ujedinjena demokracija, so nezmiselne in povedo samo, da se hoče pri nas popolnoma potlačiti parlamentarizem. Nove volitve bi kljub vladinov-skim nasiljem prinesle za vladinoVce razočaranje, kajti odpor proti sedanjemu režimu nazadnjaštva in nesposobnosti je tolik, da bi ga tudi nasilje ne moglo popolnoma streti. Kmetske občine, potrebe, pota in mostovi Naše podeželske občine se bodo po no«ih občinskih postavah v vsej državi enotno preuredile in upravljale. Zato ne bo odveč, če rečemo tudi v «Domovini» par besed o tej zadevi. Mnogo se sliši o naših občinah ob volitvah, potem pa je zopet vse tiho. O potrebah, delu, dolžnostih ter skrbeh, ki jih imajo naše podeželske občine, se pa v javnosti in časopisih prav malo govori. Z občinskimi volitvami je upravljeno, a vendar imajo tudi naše podeželske kmetske občine važne posle, mnogo skrbi, križev in težav, če se občani zavedajo vseh dolžnosti. Prejšnje čase se je mislilo, da je že vse opravljeno, če se je šlo na roke vsakokratnemu okrajnemu, danes sreskemu poglavarju. Ako se je temu ustreglo in so ga po vrhu vsega še imenovali za častnega občana, so občinski možje izpolnili svojo dolžnost. Poleg tega pa je v pretežni večini naših občin veljalo, da se je moralo brez ugovora ustreči g. župniku pri raznih napravah in popravilih, če so bila potrebna ali ne. Z vsem tem je bilo delo dovršeno. Zato pa v tolikih občinah tak zastoj, naenkrat toliko potreb, dela, skrbi in težav. Ko bi se bilo prejšnje čase, četudi počasi, leto za letom delalo in izboljševalo, tedaj bi bilo danes manj skrbi in več zadovoljnosti med občani. Prejšnje čase bi se bilo marsikaj lahko napravilo z majhnim denarjem, kar pa danes velja za naše kmetske razmere ogromne vsote, katerih majhne občine fl?eč ne zmorejo. Z novimi občinskimi postavami bo mnogokaj spremenjeno, n. pr. majhne občine se bodo združile s sosednimi večjimi občinami ali pa več majhnih v eno večjo, če bo zadevni zakon sprejet v Narodni skupščini. Nekatere spremembe bodo v korist občinam, druge pa tudi ne. Eno zelo važnih vprašanj skoro v vsaki občini tvorijo občinska pota in k temu potrebni mostovi. Prav redke so občine, ki imajo vse to dobro urejeno. V največ občinah so občinska pota zanemarjena, kar je v veliko škodo občanom ali posameznim vasem, ker ljudje z največjimi težavami in zamudo časa razvažajo in dovažajo svoje pridelke in potrebščine. Seveda se ne da povsod in do vsake hiše izvesti primerna pot. S tem v zvezi so veliki stroški, katerih včasih posamezne občine ne zmorejo. Da bi se delala tlaka, temu pa današnji svet tudi na deželi ni kar nič naklonjen. Ker občine vsega naenkrat ne zmorejo, bi bilo potrebno, da se dela zdaj na to, drugič na drugo stran. Tu se pa zopet zadene na odpor. Ako se dela na to stran, je nejevolja na drugi strani, češ: zakaj pa tja prej in ne k nam! V mnogih primerih se baš zaradi tega opusti vse, kar je v veliko škodo občanom. Tu je treba potrpljenja in skupne podpore brez vsake zavisti. Brez slogo ni uspeha. Kjer je večja potreba, tam je treba storiti delo prej, drugod pozneje. Za vse to je treba denarja, ki ga je prav malo. Občinskih doklad za to že ni mogoče več zvišati, saj so v največ primerih nategnjene že do skrajnosti. Takim občinam, ki imajo" mnogo občinskih potov z obilnim prometom, naj bi oblastni odbor, odnosno oblastna skupščina prepustila nekaj odstotkov od cestnih doklad. Posebno bi bilo to uvaževati še pri občinah, ki imajo pri teh potih brezštevilno mostov. Z mostovi je še posebna težava, če zadenejo dotične kraje vremenske nezgode. Tudi na to bi se bilo ozirati pri določanju podpor, oziroma višine prepusta oblastnih cestnih doklad. Hudo ^razočaranje na klerikalnem zboru v Laškem V sredo 25. t. m. ob desetih se je vršil zbor delegatov in zaupnikov SLS v nadžupnijski dvorani v Laškem. Da bi bila udeležba boljša, so razposlali osebna vabila s podpisom tajnika organizacije dekana dr. Krulca. Predsednik organizacije dr. Godnič je otvoril zborovanje in opravičeval odsotnost poslanca dr. Gosarja, ministra za socialno politiko, in oblastnega poslanca Deželaka. Navzoči zaupniki so bili zaradi odsotnosti dr. Gosarja presenečeni, ker so se udeležili zbora baš zaradi tega, da se zahvalijo dr. Gosarju, ki je nekdaj tako «slab> Žerjavov pravilnik bratovskih skladnic v taki meri poslabšal, da je delavski stan resno ogrožen. Javni eksponenti SLS, kakor Jakopič, Napret in drugi, so se brez prikrivanja izražali, da bo dr. Gosar odnesel iz Laškega polna ušesa. Dr. Godnič je opazil ogorčenje prizadetih in pričel zagovarjati dr. Gosarja s tem, da ni sam zakrivil poslabšanja pravilnika, temveč delavski zastopniki, ki so glasovali za izpremembo pravilnika. Torej po obvestilu dr. Godniča so temu krivi delavci sami, a dr. Gosar kot minister za socialno politiko, ki je prvi poklican, da ščiti interese delavcev, je nedolžen. Vprašamo dr. Godniča, zakaj ni stavil dr. Gosar kot poslanec in minister za socialno politiko predloga pri sestavljanju proračuna, da bi prispevala država gotov znesek za saniranje bratovskih skladnic po načinu drugih držav. Kot pristaš SLS bo odgovoril, da država nima denarja, vendar pa vemo, da je SLS glasovala za mnoge nepotrebne vsote. Oblastni poslanec Križnik je poročal o delu oblastne skupščine in med brezpomembnim govorom pozabil kot delavski zastopnik na novi klerikalni pravilnik. O organizaciji in poslovniku je poročal poslanec Ovčar, ki je ugotovil, da na vseh shodih SLS pogreša mladino. Vzpodbujal je starše, naj v bodoče pripeljejo svoje sinove na slična zoorovanja, ker se s tem rešijo, da ne zabredejo v vrste demokratov. Razumemo dobro, da imajo voditelji SLS strah pred bodočnostjo in dobro čutijo, da jih mladina ne mara. Zaveden mož ne bo zaupal ljudem, ki imajo obljube samo na jeziku, ko pa dosežejo po ljudski nezavednosti svoje cilje, poznajo samo brez-delnost- Dr. Godnič je podal poročilo oblastnega poslanca Matevža Deželaka, ki ima po njegovem mišljenju nebroj zaslug pri sestavi raznih resolucij, za katere je že pri sestavljanju bil prepričan, da ostanejo samo na papirju. Tajnik Podrebaršek je sipal ogenj na bivši gospodarski klub občine Sv. Krištof in poudarjal, da je ta zakrivil razpust občinskega odbora. Osebno in imenoma je napadel navzoče člane SLS, ki so podpirali delo kot občinski odborniki v gospodarskem klubu, in predlagal je njihova izključitev iz SLS. Sklenilo se je, da se preda vsa zadeva strankinemu razsodišču, končno pa bo odločilo sodišče, kjer bo Podrebaršek moral dokazati, kdo je v resnici zakrivil, da je bil raz-puščen občinski odbor občine Sv. Krištot Po klavrni debati je dr. Godnič zaključil zbor s poudarkom, da bo dr. Gosar še v bodoče poslanec in minister, kar prav radi verujemo, toda težko s pomočjo volilcev laškega okraja. Delegati in zaupniki SLS so se vračali z zbora razočaranih obrazov in v trdnem prepričanju, da od svojih voditeljev nimajo pričakovati stvarnega dela, o čemer so se po preteku enoletnega vladanja SLS lahko prepričali. Politični pregled Večdnevna seja v demokratskem klubu o vprašanju, ali naj se klub Demokratske zajednlce pridruži klubu Kmetsko-demokratske koalicije, še včeraj v času, ko to pišemo, ni bila zaključena. Morda rezultati ne bodo takšni, kakršni bi bili želeti. Dočim so Davidovič in njegovi ožji pristaši zagovarjali združenje s Kmetsko-demokratsko koalicijo (KDK), kar naj bi vrglo vlado in prineslo nov demokratični režim, so bili pristaši zunanjega ministra dr. Marinkoviča proti takšnim predlogom. Rezultat glasovanja v klubu nam, žal, še ni znan. Kakor je nujno potrebno, da se izenačijo davki po vsej državi, vendar je načrt zakona' o izenačenju neposrednih davkov, ki Je sedaj pred Narodno skupščino, neprimeren in ne bo prinesel nam olajšav. Na seji Narodne skupščine v sredo je >•■'•.. bil novi davčni zakon v načela sprejet, in sieer s 182 proti 72 glasovom. Seveda so tudi naši klerikalci glasovali zanj. Vladna večina je enostavno zavračala vse umestne predloge opozicije, vendar pa je odpor opozicije imel ta uspeh, da bo poglavje o zemljiškem davku najbrže izločeno ter da bo zakon sprejet brez tega poglavja. To vprašanje se bo rešilo naknadno in je upati, da se bodo stopnje za. zemljiški davek znižale, kakor je to zahtevala opozicija. Kle-rikaci so pri vsej tej debati stali ob kakor da so pozabili, da so bili izvoljeni v pokrajini, ki najhuje ječi pod davčno preobremenitvijo. Zato bo v zgodovini zapisano, da so v času, ko se je reševalo važno davčno vprašanje, klerikalci molčali po volji in želji svojih zaveznikov Vukiče-vičevih radikalov, katerim gre predvsem za koristi Srbije, za druge pokrajine pa se malo brigajo. .Včeraj se je začela v Narodni skupščini razprava o državnem proračunu, ki bo gotovo potekla v zelo ostrih debatah. GORNJI LOGATEC. Prosvetni odsek našega Sokola je izgubil svojo pridno in vestno blagajni-čarko Mico Godinovo, ki se je poročila v Dolnji Logatec. Tudi ženin Franc Mihevc je član stare sokolske rodbine. Obilo sreče! — Igra cKamela skozi uho šivankes je bila prav dobro naštudi-rana. Zato tudi uspeh ni izostal. Občinstvo je bilo nasmejano in razigrano. — Zdravstveno predavanje s filmom , je tudi splošno ugajalo. — Na Svečnico v Domu kot običajno velika ljudska veselica gasilcev. — Umrla je < stara Markovka>, mati g. Ivana Marinka is Kale. Dosegla je 76 let. Iskreno sožalje! , BLOKE. Od nas se malokdaj kdo oglasi, daai se tudi gibljemo. Po novem letu se je začel pri nas kmetijsko-nadaljevalni tečaj, katerega obiskuje poleg kmetskih fantov tudi nekaj rokodelcev, okrog 40 po številu. Tudi dekleta se pridno poučujejo v gospodinjstvu, ročnih delih itd. Vsa zahvala gg. predavateljem. Naj ne bo njihov trud brez uspeha. — Dne 23. januarja se je vračal s sejma v Sodražici proti domu že priletni kmet iz Volčjega, po domače Matevželj, ter omagal pol ure pred domom na cesti. Na klice na pomoč so prihiteli fantje iz bližnje vasi Fare ter ga spremili do doma. Tako je bila odvrnjena nesreča, ker bi sicer mož lahko v mrazu nevarno zbolel. Ne hodite sami v mrazu na daljša pota, posebno stari ne! — N i č a n. SV. KRIŽ ipa KOSTANJEVICI. Minuli petek smo dobili novega župana v osebi posestnika g. Martina UnetiČa iz Vinjega vrha. Kakor je bilo pred volitvami vse mrtvo in ni bilo videti nikjer pravega zanimanja za volitve, se je po njih začel boj za tem, kdo bo župan. Značilno je pri tem to, da niso prišli do veljave možje, ki so strastni strankini priganjači. Naši odborniki, sedem po številu, so oddali po večmi prazne glasovnice. Po volitvi je odbornik Joško Horvat (SDS) novemu županu čestital s pristavkom, da ga opozicija ni volila, želi mu pa kljub temu, da bi šel po srednji poti, to je po poti nestrankarstva. Proti večini se bo vodila lojalna opozicija, ako gotovi razlogi ne bodo zahtevali ostre borbe. Ker ga je neki nasprotnik zavrnil, češ, da imajo moč, mu je dal , da se opozicija te premoči prav čisto nič ne boji. Ali bo novi župan po svojem razumu in samostojnosti prekosil dosedanjega, bomo so poročali. Pri teh volitvah smo nazadovali za dva odbornika. Krivde in krivcev ne bomo iskali, želetibi pa bilo v bodoče več samostojnosti. Samo par ljudi ne zmore vsega. Ne gre tukaj za politiko, nego za to, da pride v občinski zastop čim več samostojnih ljudi. Brez teh je vsak napredek izključen. In kdo trpi zaradi tega? Vsa občina! Vsakemu mora biti jasno, da je na prvem mestu kandidatne liste samo en kandidat in da je izmed 25 odbornikov samo eden lahko župan; da jo lahko vsak odbornik prav tako važen občinski Ivan Petrovič: Klic iz dalje (Povest iz prejšnjih časov.) (Konec.) Ko so lovci na bojišču preiskovali, kdo izmed palih utegne biti samo ranjen, se je dvignila z gostim pajčolanom zastrta postava in hotela pobegniti. Grof Franc ji je prestregel pot. Z glasnim vriščem se je ženska hotela spet zgruditi, ko ga je zagledala. Obdržal jo je v svojih rokah eden izmed lovcev ter odgrnil pajčolan. ki ji je zakrival obraz. Ko da gleda pošastno prikazen, tako je strmel zdaj grof vanjo, ko je bila odkrita! Bila je Amalija! V tem trenutku se iztrga s silo najbesneišega obupa iz lovčevih rok, naglo izvleče velik nož in plane ž njim nad grofa! Logar, ki je stal poleg njega, se je oklenil blazne, jo razorožil in dejal, medtem ko so njo držali lovci, z otožnim glasom grofu: «Kaj naj storimo? Kaj je sploh mogoče storiti?® Bilo je zdajci, kakor da se je grof šele predramil iz krčevite odrevenelosti. Z divjim. groznim glasom je za vpil: «Zvezati in na grad ž njo!« Zavihtel se je na konja, ki so mu ga bili prignali lovci, ter odjezdil po gozdu. »Zavrženo bitje! Torej med morilce in tatove si bežala iz hiše očetove, iz naročja ljubezni. Nič — nič več ne boš kopičila sramote na to sivo glavo. Samostansko zidovje naj tebe in tvojo zločinsko blaznost skrije pred svetom!« Tako je vzkliknil stari grof v besu najglobljega srda, ko so pripeljali Amalijo pre- deni. Ona pa ni niti dihala. Nikakor ni bilo1 več mogoče misliti, da še živi. Niti najrahlejši vzgrbljaj na obrazu, niti najmanjše vzdrhte-vanie usten, niti pogled mrtvaško nemih oči ni kazal, da bi bila kaj čula ali opazila, kar se ie godilo in govorilo krog nje ... Niti glasu ni bilo iz njenih ust. Ako so jo vodili, je šla, I ako so jo pustili, je obstala. Bila je čisto ka- ( kor avtomat. Grof jo je dal zapreti v odda-' lieno samotno sobo v nadi, da jo lahko spravi v nekaj dneh v oddaljen samostan. Zaman se je duhovnik trudil, da bi pripravil Amalijo do govorjenja. Vztrajala je v svojem molku. Enako tudi ni uspelo, da bi ji bil kdo vsilil jed in pijačo. Oba, duhovnik in ranocelnik, sta bila enih r. isli, da Amalija nikakor ni telesno bolna, ampak da je to duševni napor volje in da je sklenila umreti. Grof Franc se je bolj obvladal in je bil mirnejši nego bi bil kdo utegnil pričakovati. Bilo je kakor da se je popolnoma vdal v mrko vladajočo usodo in se nič več ne boji in nič več ne upa. Četrto noč po teh dogodkih je naposled izbruhnilo tisto neurje, ki je uničilo dom rodu plemenitih grofov C. Baš okrog polnoči, ko je v gradu vse trdno spalo, so ulomili grajska vrata. In v divjem morilskem kriku je vdrla noter roparska tolpa, streljala v okna, razbijala vrata in ubijala služabnike, ki so posamič prihajali skupaj. Komaj je nabasal grof Franc svoje pištole, ko je že slišal besneti roparje po sobah poleg njegove spalnice in klicati njegovo ime. Menil je, da je izgubljen. Ali vendar. Spalnica je imela okno na vrt. a po zidu je bil speljan špalir. Po njem se ie spustil navzdol in zbežal v temni noči proti logarjevi hiši, odkoder so mu iz dalje svetila okna nasproti. Vesela nada je pospešila njegov korak. Ko je dospel do tja. so bili lovci že odpravljeni, medtem ko je strahotno donel z vasi plat zvona. Logar je bil slišal močno streljanje v smeri gradu, videl svetli sij bakel, slutil roparski napad in takoj spravil vse pokonci. Urno je šio zdaj proti gradu. — Čim je bil vstopil tolpin poglavar. ki se je odlikoval po zanositein stasu in ponosni vnanjosti, v sobo starega grofa, je ta sprožil pištolo proti njemu in — zgrešil. Hotel je sprožiti drugič, a tedaj je z glasnim krikom: «Karl! Kari! tukaj šem — tu je tvoja žena!« planila Amalija vmes in se vrgla roparju v objem. Pištola je padla staremu grofu iz rok in prepaden je kriknil: «Karl — sin!« Tedaj stopi ropar z nesramnim, zasmeh-ljivim ponosom predenj in pravi: «Da — sin, ki si ga zavrgel, mora na tak način terjati dediščino od tebe, sivi grešnik!« — «Prokleti lopov!« zakriči grof, ves penast od jeze. «Molči,» pravi ropar, «vem, kdo sem in kako sem tak postal! Kaj si v pogubni si! sejal plevel in se zdaj čudiš, da je pognal plevel in ne cvetlice? Ali nisi zapeljal moje matere? Ali ni s studom tebi dala roke, ki si jo iztrgal njemu, ki ga je vroče ljubila? In prav tebi na kljub hočem vladati na svojem krvavem roparskem prestolu s tole, ki me ljubi tako. kakor tebe nikoli ni ljubila tvoja žena, ki si jo hotel zvoditi.« «Sad pekla!« zakriči grof in prime Amalijo, da bi jo potegnil proč z roparjevih prsL ■ »DOMOVINA. funkcionar kakor je župan, ki mora itak delati samo to, za kar ga pooblašča občinski odbor. Kdor se odloči za podpis kandidatne liste, bi se moral tega v polni meri zavedati in agitirati s polno paro za dotično kandidatno listo, pa makar je na zadnjem mestu med namestniki. Po toči zvoniti je prepozno, važno je pa to za bodočnost, zlasti ker ni izključeno, da se bodo že letos občinske volitve obnovile po novem občinskem volilnem redu. Redni sestanki in dogovori med naprednimi odborniki so nujno potrebni Brez teh je enotnost izključena ali vsaj otežkočena. Kršilci teh pravil grešijo proti celoti, ki mora biti v vsem neraz-družljiva. Vsi samostojni predlogi bi se morali pretresati na sestankih. Osebnosti morajo v ozadje, gmotna moč naj tukaj idejne ne prevladuje. Ta napaka bi morala biti že damo izkoreninjena. Kdor se s tem redom ne strinja, bo za posledice odgovoren sam; najbolje je pa, če prepusti svoje mesto boljšemu namestniku. Naša občina je napram drugim precej zaostala, zato je treba za delo celih mož. Kdor ni cel, samostojen, naj ostane doma v zapečku. Bog živi! VRHNIKA. Novoizvoljeni člani gospodarskega odbora trga Vrhnike se vsem svojim volilcem najprisrčneje zahvaljujemo za izkazano nam zaupanje in izjavljamo, da bomo vedno delovali nepristransko in nesebično le za blagostanje in povzdigo našega lepega kraja. Dobro se zavedamo težkega dela, ki nas čaka, zato pozivamo vse občane, da nam tudi v naprej zaupajo in nam pomagajo popraviti to, kar se je do sedaj zamudilo. V gospodarskem odboru ne bomo poznali politike, kajti le v složnem sodelovanju vseh strank je uspeh mogoč. Odborniki: Josip Jelovšek, Andrej Opeka, Jakob Oblak, namestnika: Franc Langof, Ignac Rozman. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI. Prijazna in lepa dolina zasluži svoje rožno ime. K nam radi pohajajo tudi Celjani. Saj se je spominjajo tudi v čascpisu, češ, da bo razširjena Ipavčeva ulica v Celju tudi Šmartinčanom koristila, morda zato, da bodo Šmartinčani hitreje našli izhod iz Celja. V Celje ztioSimo in zvozimo naše pridelke, kakor | jajca, mleko, sadje, sočivje, drva in drugo na ! prodaj. Skupiček oddamo davkariji, trgovinam in J drugim, a malo, malo gostilničarjem. Tako olaj- j šani jo odkurijo Šnartmčani po Ipavčevi ulici št. 5 =============== peš ali z vprego proti domu. Ta cesta je pravo gorje za pešca in vprežno živinče. Iz Šmartna proti Celju sta dva kratka, a strma klanca, to sta Kruščev in Cocejev, nazaj proti Šmartnu pa Gre-gorinov in Šafarjev klanec. Pri Cocejevem klancu sta lani skupaj treščila en voznik in en motor kljub temu, da sta vozila vsak na svoji desni strani ceste. Navzdol vozeči konj se je izza ovinka prihajajočega motorja ustrašil in skočil pred motor. Motociklist g. P. iz Celja se je precej potolkel. Kruščev klanec terja od vsakega živinčeta pred vozom potrojeio moč. Tukaj gre dobiček čez ramo, ker si mora vsak tovornik najemati predvprego ali pa trpinči vpreženo živino toliko, da spelja ali onemore. Gregorinov klanec je pa že zahteval toliko gramoza, da bi za tisti znesek bil lahko že davno klanec ali znižan ali pa preložen. Šafarjev klanec bi se tudi z majhnim trudom in stroški dal izvesti po zložnejšem terenu. Zal, pri vsem tem manjka zanimanja našim skupščinskim in oblastnim ljudskim zastopnikom. Saj oni ne potrebujejo te ceste, pač pa potrebujejo šmartin-čanske voline kroglice. Na drugi strani pa manjka Šmartinčanom edinosti. To se je pokazalo pred nekaj leti, ko so se interesenti potegovali za novo cestno zvezo Šmartno-Vojnik. Obstojajo pa še drugi nedostatki na šmartinski cesti. Skozi Ostrož-no in Lopato so globoki cestni tiri, polni blata in vode. Blatna je obcertna pešpot, a kupi gramoza so pohojeni in povoženi. Potem vise prenizko na cesto drevesne veje, zaradi česar so klobuki na malo višjem vozu sedečih voznikov stalno v nevarnosti. Kadar se nam bo zopet rodil nov odbornik okrajnega zastopa, upamo na odpomoč, prej pa ne. Cestar Koštomaj je upokojen, a okrajni zastop nima drugega. Torej le gazimo, da iz-gaziino ali nas pa bodo drugi pogazili. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. V tekočem mesecu je smrtna kosa zahtevala pri nas precej žrtev. Na Maleviuah je umrla po dolgi in mučni bolezni posestnica Ana Hojnikova, rojena Gregorčeva. Bila je dvakrat na operaciji, enkrat vt Mariboru, enkrat pa v Ormožu. Stara je bila šele 30 let in med sosedi splošno priljubljena. — V Pršetincih pa je umrl nad 70 let stari Alojz Skuhota, brat pokojnega ljutomerskega dekana Ivana Skuhote in bivši kmet na Hujbaru. — Na Seniku sta umrli Terezija Hržičeva, rojena Dovečarjeva, ter služ- Zdajci zarjove ta z groznim glasom: «Roke proč od moje žene!» in preteče zavihti golo sabljo nad očetovo glavo. Bilo ie v trenutku, ko je planil grof Franc, ki ie bil z lovci srečno prodrl, v sobo, videl očetovo nevarnost, pomeril in ustrelil. Z razbito glavo se ie zgrudil ropar na zemljo. «Tvoj brat Karl!» zakriči stari grof in se brez življenja zgrudi kraj ubitega! V mrki omotičnosti, kakor zadet od strele, je strmel grof Franc v mrliča. Kri je tekla po grajskih niostovžih. Niti enega grofovih služabnikov ni bilo, ki ne bi ležal težko ranjen ali mrtev na tleh. Tudi vriega ranocelnika so našli v veži vsega pre-bodenega in mrtvega, nedaleč od njega pa je ležal prokleti Danijel z razbito glavo. Ropar ni ušel niti eden. Kar jih v gradu niso pobili lovci in so se hoteli oteti z begom, so padli v roke oboroženim kmetom, ki so se trumoma valili proti gradu. Ko so lopovi videli, da so izgubljeni, so še rned spopadom zažgali grad, ki je bil zdajci na vseh koncih in krajih v plamenih. S težavo so rešili iz ognja starega, samo onesveščenega grofa in grofa Franca, ki je bil zapal v popolno apatijo. Ogenj, ki mu ni bilo mogoče priti v okom, je do tal uničil ves grad. Amalije ni bilo nikjer mogoče najti, zato so menili, da je končala v plamenih. Malo dni za tem je grof Maksimilijan umrl duhovniku na rokah. Ta je potem zapustil kraj groze in se podal v Neapol h kamaldu-lancem. " Grof Franc ie premoženje s sodno poklo-nitviio podaril siromašnemu, nadebudnemu mladeniču iz neke stranske linije grofovske rodbine. Sam je z neznatno vsoto odšel iz dežele in menda spremenil svoje ime, ker ni bilo nikdar nič več slišati o njem. Cisto nemogoče mi je. da bi ti zdaj po tej menihovi povesti poročal še kaj o sebi ali drugih stvareh, kar boš tudi sam čutil, zato za danes nič več. Vilibaldu Hartmanu. Toplice, dne . . , . Ne morem in ne smem ti povedati, kakšen vtis ie napravilo name tvoje pismo! Igro usode je treba imenovati primer, da v daljni tuji deželi naletiš na duhovnika iz onega gradu, še usodnejše je bilo prihranjeno zame. V nekaj besedah izveš vse: Včeraj zjutraj sem šel. Zakaj sem v Toplicah. vprašaš? No, običajni moj revmatizem, ki me ovira v udih. zlasti pa še fatalna, vso duševno silo zavirajoča hipohondrija, tako pravijo zdravniki kjub temu. da mi je ime zoperno in mojemu stanju menda tudi sploh ni primerno, no, vse to me je,pripeljalo semkaj. Včeraj zjutraj, ko sem se čutil nenavadno krepkega in svežega, sem napravil daljši izlet nego sicer. Zašel sem v divje zaraščeno gorsko globel. kar nenadoma opazim žensko vitke, visoke rasti in mladostnega stasa v črni svileni obleki, krojeni po staronemškem načinu, z baržunastimi pasci in s prav mičnim razkošnim čipkastim ovratnikom, ki je hodila par korakov pred menoj. Pojava osamljene, lično oblečene dame tu v samotni pustinji, je bila res nekaj posebnega. Menil sem, da tu ne bi bilo nič neprimernega, ako bi jo nagovoril. pa šern naglo stopil za njo. Bil sem že tik za njo, ko se ie ozrla. Prestrašen sem se = Stran 3 =======- kinja Tereza Bezjakova. — V Preštincih je umrla od kapi zadeta Gera Kosaničeva, stara nad 70 let. — V Savcih je preminul Anton Goričan, 801etni starček. Našli so ga v njegovem mlinu mrtvega. — Pokojnikom blag spomin, preostalim pa naše sožalje! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Pri nas je bil 24. januarja izvoljen za župana g. Klajnšek Martin, p. d. Slemenjak. Zanj so oddali glasove odborniki gospodarske skupine in kinečko-delav-ske liste. Podžupan je g. Ivan Fendre. LOŽE NAD RIMSKIMI TOPLICAMI. Poročil se je g. Franc Knez z gdč. Lapornikovo. Novemu zakonskemu paru najiskreneje čestitamo in želimo mnogo sreče. ZIDANI MOST. Na občnem zboru sreske organizacije SDS Laško, ki se je vršil v soboto v prostorih hotela Juvančiča, je bil izvoljen za predsednika g. dr. Fran Roš, odvetnik in župan mesta Laškega. MARIJA GRADEC. Pri nas so se vršile občinske volitve že v mesecu decembru preteklega leta, a še do danes se ni sestal novi odbor. Seveda so tu zopet klerikalne spletke vmes. Gospodje so se morali pritožiti kljub temu, da so se volitve vršile popolnoma zakonito. Če Vam ne ugajata dva odbornika naše gospodarske liste, Vas prosimo, da s svojo vsemogočnostjo izposlujete razpis novih volitev, kjer bomo namesto teli dveh poslali podvojeno število naših inož v občinski odbor. ZIBIKA. V nedeljo 5. februarja bo članski sestanek krajevne organizacije SDS takoj po maši pri g. Fr. Založniku. Člani se naprošajo, da prinesejo s seboj članske legitimacije zaradi žigosanja. Udeležba je za vse člane obvezna. IVANJKOVCI. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo 5. februarja v tukajšnji dvorani pustno veselico. Na sporedu so šaloigra enodejanka -sDva gospoda in en sluga-, ples in druge zabave. - Začetek točno ob 18. uri (ob 6. pop.) Vstopnina 5 Din. Čisti dohodek je namenjen v društvene svrhe. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Na Seniku se je poročil posestnik in bivši organtst g. Jernej He-l>ar z go. Marijo Razlagovo, rojeno Šukalovo, pre-užitkarico iz Bodislavcev pri Mali nedelji. Ženin je star 70 let, a nevesta 45 let. — V Zagorju je stresel in umaknil, ona pa je glasno zavrisnila, zbežala v grmovje in hipoma izginila. Ne bledi, od tuge in tudi že od nastopajoče starosti skaženi obraz, ki je le še hranil sledove izredne lepote, ampak čudni pogled njenih oči. ki so se bliskale v temnem ognju, ie bil vzrok, da sern se prestrašil in odmaknil. Ni se mi zdelo umestno, da bi zasledoval tujko, in sicer iz dveh ozirov. Po eni plati sem bil na tem. da bi bil smatral tujko zaradi njenega pogleda za blazno, po drugi pa sem bil v nevarnosti, da se popolnoma izgubim, ker me je itak stalo dovolj truda, preden sem našel prvo not proti domu. Ko sem pri mizi pripovedoval svoj doživljaj, mi je dejal moj sosed, ki že leta in leta hodi vsako poletje v Toplice, da je tista ženska res blazna In da jo mnogo ljudi v Toplicah prav dobro pozna. Pred več leti se je bila namreč pojavila v okolici Toplic mlada ženska. ki je časih v razcapani obleki beračila po kmetih, časih pa spet bolje oblečena prodajala precej dragocene dragulje in nato spet izginila v gore. Praznoverno ljudstvo jo je smatralo za gozdno vilo. ?a gorsko čarovnico ter je prosilo župnika v Toplicah, naj prežene hudobnega duha. Duhovnik je obljubil, vendar je mislil čisto drugače. Kmalu se je tudi zgodilo, da je na sprehodu po pokrajini, koder se je pojavljala dotična oseba, naletel nanjo in da ga je ona prosila vbogaitne. Duhovnik, mož bistrega razuma in s pravim psihološkim pogledom, je takoj i7 prvih besedi sooznal. da ima blaznico pred seboj. Posrečilo se mu ie. da si ie pridobil njeno zaupanje. Kljub temu. da s tem. kar mu ie pravila o svoiem pokolenju. stanu in trenutnih razmerah, ni mogel nLakor priti na jasno, umri Anton Moravec, preužitkar, po kratki bolezni, star 75 let. Naj v miru počivat SLATIN ARADENCI. Tukajšnje «Dramsko društvo bo priredilo v nedeljo 12. februarja v prostorih g. Josipa Maršika (zdraviliška restavracija) šaloigro v treh dejanjih cNavaden človek> in šaljivi prizor «Učitelj solopetja>. Med odmori in po igri svira godba naših priljubljenih radenskih muzikanlov. Začetek ob 17. uri (5- popoldne). SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU- Nič ne rečem, Če kdo naroČi komu naš list na ogled v svrho naročila, a znašel se je tukaj nekdo, ki izvršuje zlorabe. Potem pa se ljudje toliko jezijo in še mene ne puste pri miru, čeprav nisem kriv teh zlorab. Izjavljam, da bom vsakogar, ki me bo dolžil dejanja, katerega nisem zakrivil, zasledoval sodnim potom. Jaz kot načelen demokrat kaj takega ne bom delal z našim listom. — Stanko B r u m e n, Sejanci. SVETINJE. Šolsko oblastvo je odredilo, da imajo šole posebej proslavljati veseli rodbinski dogodek v hiši Nj. Vel. kralja. Kakor je naš gosp. župnik tozadevno splošno odrejer.o cerkveno slavnost opravil v nedeljo ob 6. uri zjutraj, lako je tudi za šolarje odredil, da se ima ista vršiti 25. januarja ob 6. uri zjutraj. Pota ledena, popolna tema, otroci slabo oblečeni, mrzlo, pot traja do ene ure do šole in cerkve. Posledica je bila. da se te slovesnosti ni udeležilo 20 otrok od blizu 200 šolarjev. Sploh se vrže pri nas državne cerkvene slavnosti ob 6. uri zjutraj brez ozira na letni čas. Mi ne vidimo za to nobenega opravičila. Take cerkvene slavnosti bi se morale vršiti podnevi, kakor to delajo v večini drugih far. Bile bi na ta način tudi bolj obiskane in zato slovesnejše. MALA NEDELJA. Dne 21. januarja t. 1. je umrl tukaj komaj tridesetletni mladenič Franc Mlinarič. Bil je zvest in požrtvovalen član domačega Narodnega kulturnega društva, katero se mu je ob smrti hotelo oddolžiti razen z nagrobnicama tudi s poslovilnim nagrobnim govorom. Društveni predsednik je dobil tozadevno dovoljenje od gospoda župnika. Toda g. župnik je malo pred pogrebom dovoljenje za nagrobni govor pismeno preklical. Po končanih obredih na pokopališču je povedal predsednik številnim udeležencem pogreba, da se zaradi župnikove prepovedi ne sme z govorom posloviti od pokojnika. Ta vest se je takoj razširila po župniji ter je vse ljudstvo soglasno obsojalo župnikovo početje, posebno še, ker je bil pokojnik svoj čas tudi cerkveni pevec, splošno priljubljen ter kot dober katoličan pred smrtjo dvakrat previden. Samo ker je bil član Naprednega kulturnega društva, ki že nad 50 let marljivo deluje na prosvetnem polju, je bil prepovedan poslovilni govor. Župnik pa je dosegel baš nasprotno. Tudi ono ljudstvo, ki do sedaj še ni znalo razlikovati vere od politike, je začelo iz-pregledovati, ker vidi, kakšne so besede in kakšna dejanja. PRECETINCI. V «Domovini> je izšel dopis iz naše vasi, v katerem je zamenjava, ki zadeva občino Moravci: da je namreč ta občina prva privolila, da so se dala drva za mežnarijo. To ni res. Prva je privolila občina Godemarci in dala drva. Obenem prosi pisec teh vrst, naj mu cenjeno občinstvo občine Moravci to nehote storjeno napako oprosti. Zadnje čase so pričeli nekateri klerikalci zoper dopisnika iz Precetincev sejati razne fraze in so celo obljubili nagrado onemu, kateri bi mu kaj storil. Pa se kljub temu zopet oglašam v «Do-movini>. — Mlad demokrat. MALA NEDELJA. (Smrtna kosa.) Dne 29. januarja t. 1. je umrl tukaj mesar g. Matej Fi-lipič. Naj v miru počiva! MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo je imelo v nedeljo 22. januarja v svojem Društvenem domu redni občni zbor. Poročila, ki so jih podali funkcijonarji, so bila zelo razveseljiva. Društvo je v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru zelo napredovalo. Priredilo je 6 dobro uspelih iger, več kinematografskih predstav ter poučnih predavanj s spremljavo filma ter tombolo. Društvo ima tudi svojo knjižnico, ki se stalno izpopolnjuje. Šteje okrog 100 članov, ki so pre-čitali v preteklem letu 3150 knjig. V bodoče ima na sporedu: v marcu spominsko proslavo padlih vojakov, v maju oizi so bile 31. januarja za 100 kg naslednje cene (postavljeno na slovensko postajo): pšenica: ba-ška 370 do 377 Din 50 p, slavonska 365 do 387 Din 50 p; t u r š č i c a: baška 280 do 300 Din; oves: 300 Din; moka :0> 520 Din. ŽIVINA. Cene brez posebnih sprememb. Izvoz je priličen. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu se je precej nakupilo za Avstrijo. HMELJ. Na žateškem trgu je vetje zanikanje za tuji prvovrstni hmelj, ki se je plačeval po 33 do 42 Din za kilogram. Nekaj partij savinjskega prvovrstnega hmelja se je izjemoma prodalo celo po 53 Din 90 p za kilogram. Žal, od vseh teh cen v Savinjski dolini ne čutijo nič. koles in udarci konjskih kopit, hiše korakoma rasejo iz tal, mostovi trepečejo, vozovi lete, kočijaži in jezdeci kriče. sneg škriplje pod tisoči sani, hitečih na vse strani, pešci pritiskajo in se prerivajo mimo hiš, osvetljenih z raznobojnimi svetiljkami, in njihove ogromne sence segajo do dimnikov in streh in se črtajo na obzidju.« Kovač se ozira popolnoma omamljen na vse strani. Zdi se mu. da so vse te hiše obrnile polno neštevilno ognjenih oči samo vanj. Gledal je toliko gospodov v kožuhih. s sukriom prevlečenih, da ni vedel, pred katerim bi se odkril. «0. moj Bog, koliko je tu gospode,« si misli kovač, «mislim, da je vsak teh gospodov v kožuhu kak asesor. In oni, ki v čudovitih bričkah s steklenimi ok-nicami drve mimo. če niso policijski mojstri, so najmanj komisarji, morda še več.» Njegov samogovor je prekinil vrag. ki ga je vprašal: «Ali jezdiva naravnost k carici?« «Nc, to je prestrašno,* si misli kovač, «tu se nahajajo, ne vem kje, zaporoški kozaki, ki so pozno®jeseni potovali skozi Dikanko in sede zdaj na svilenih stolih, stiskajo k sebi noge v škornjih, namazanih s kolomazom, oprte na dragocenc preproge in kade najmočnejši tobak, tako imenovan rastlinski tobak!« «Bog z vami, gospodje! Bog pomozi! Torej, tu se spet snidemo,« pravi kovač, pristo-pivši bližje in se globoko prikloni. «Kdo je ta človek,* vpraša kovaču nasproti sedeči svojega nekoliko oddaljenega soseda. «Vi me ne poznate?* pravi kovač, »Vakula. kovač sern. Ko ste prišli v jeseni skozi Dikanko. ste bili skoro dva dni naši gostje. Bog vam dal" zdravje! Prednje kolo vaše kibidke sem vam Došinil.* Cene tujemu denaiju Na zagrebški borzi se je dobilo dne 30. januarja v v a 1 u t a h: 1 ameriški dolar ra 56 Din 11 p do 56 Din 31 p; dne 31. januarja v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 Din 01 p do 803 Din 01 p; 100 nemških mark za 1354 Din 80 p do 1357 Din 80 p; 100 madžarskih pengov za 992 Din 70 p do 995 Din 70 p; 100 italijanskih lir za 300 Din 27 p do 302 Din 27 p; 1 ameriški dolar za 56 Din 76 p do 56 Din 96 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 10 p do 168 Din 90 p. Sejmi 3. februarja: Lukovica (okraj Kamnik), Loški potok, Školja Loka, Krško, Žužemberk, Čakovec, Gornja Radgona, Imeno (svinjski sejem). 5. februarja: Borovnica, Sv. Peter pod Svetimi gorami. 6. februarja: Dobrna, Gornji grad, Ormož. 7. februarja: Metlika, Gornji Logatec. 8. februarja: Ljutomer (za živino). 9. februarja: Mengeš, Št. Jernej (okraj Krško), Zagorje (okraj Litija), Grahovo, Konjice, Pilštanj. 10. februarja: Sv. Jurij ob južni železnici (okolica). * Delo za ne sme nikdar počivali! Vsak naš čitatelj mora izrabiti vsako priliko za nabiranje novih naročnikov na naš li6t. Uspehi naših dosedanjih pozivov so že prav lepi. Dokler nam ne bo vsak naš dosedanji naročnik (aH na ročnica) pridobil vsaj enega norega ali , ne bomo prenehali s po-«iTi. Dobiti vsaj enega novega naročnika, je mogoče vsakomur. Raipieane nagrade za najmarlji-vejSe nabiralec se bodo kmalu razposlale, vendar smo sklenili, da bomo obdarovali 8 primernimi nagradami še tudi v bodoče vse one marljive nabiralce, ki se bodo izkazali z večjim številom pridobljenih naročnikov. Seveda morajo nabiralei, ki žele nagrado, obenem za vsakega novega naročnika poslati vsaj del naročnine. — Dosedanje naročnike in naročnice, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da to takoj store, ker zaradi ogromnih stroškov, ki jih zahteva tiskanje, ne moremo pošiljati lista na slepo srečo. Redno poravnanje naročnine in nabiranje novih naročnikov bodi vsem častna dolžnost pod geslom: Zvestoba za zvestobo! * Princ Tomislav — redov 6. pešpolka. Po na-redbi ministra za vojsko in mornarico je bil princ Tomislav vpisan kot redov v V. četo 2. bataljona 6. pešpolka , izhajajočega vsakih 14 dni v Ljubljani. cSkovir* je vzbudil med občinstvom toliko zanimanja, da so ga na primer po nekaterih ljubljanskih trafikah takoj razprodaH. Je pa li>6ttia odprla vrata in mož, pčfe našitkov je javil, da ie čas oditi. Spet se je kovač čudil, ko jc videl, da se pelje v ogromni. na peresih se zibajoči kočiji, medtem ko so bežale mimo štirinadstropne hiše ter je bilo videti, kakor da tlak. škripajoč pod nogami konj. dirja z njimi. «Moi Bog, kakšen svet!» si misli kovač. «Pri nas ni niti podnevi tako lepo.» Vozovi so obstali pred zimsko palačo. Zaporošci so vstopili v velikansko vežo ter šli po stopnicah, slepeče razsvetljenih. ^Kakšne stopnice!« zašepeta kovač. «kako škoda hoditi po njih. Kakšni okraski! Pa naj kdo reče, da so pravljicc izmišljene! Moj Bog, kakšne ograje, kakšno delo! Pri tem se je !porabilo več kakor za 50 rubljev železa!« Ko so prispeli na vrh, so prekoračili prvo dvorano. Kovač je Zaporošcem plašno sledil, boječ se pri vsakem koraku, da bo zdrknil na parketu. Prekoračili so tri dvorane, kovač se še ni nehal čuditi. Vstopivši v četrto dvorano, je obstal nehote pred sliko na steni, ki je predstavljala sveto Dcvico z Dojencem v naročju. »Kakšna podoba! Kakšna slikarija», je presojal. «Kakor da bi govorila, kakor da bi živela! In Božje dete, rokci ima sklenjeni, in smehlja se ubogi otrok! In barve! O, moj Bog, kakšne barve! Mislim, da ni tod niti za eno kopejko okra. Nič drugega kakor samo rudninsko modro in florentinski lak! Modro res kar gori! Veliko delo! Temelj je gotovo svinčenosiv. Toda ta slika ni tako čudovita kakor ta meden držaj,* nadaljuje, bližajoč se vratom," tipajoč ključavnico. »Da, to jc šc čiidoviteje. Kako natančno izdelano. Mislim, da so'to naredili za težek denar samo nemški kovači!* " - ' Kobi "gStovo vse še dolgo presojal, ! če bi ga ne bil sunil lakaj z našivi v ramo j iii ca opozoril, naj ne ostaja za drugimi. Za-! norošci so prekoračili še dve dvorani in obstali. Tam so jim ukazali počakati. V dvorani ie mrgolelo polno generalov v zlatovezenih uniformah. Zaporošci so se poklonili na vse strani in stali ločeni od drugih. Čez kratko pristopi s celim spremstvom precej rejen mož. visoke rasti, v hetmanski uniformi in | rumenih škornjih. Lase je imel zmršene, eno j oko je nekoliko sililo, na obrazu se mu je j brala oonosna samozavest in vsaka kretnja 'je izražala navado ukazovanja. Zdelo se je, da vsi generali, ki se bližajo z globokimi pokloni, v teku love vsako njegovih besed in vsako kretnjo. Kakor pa je bilo videti, se hetman za vse to ni niti zmenil, pokimal je samo z olavo in pristopil k Zaporošcem, ki so se pred njim pokonili do tal. «Ali ste vsi navzoči?* vpraša zateglo z nosljajočim glasom. «Da, vsi. očka.» odvrnejo Zaporošci in se zopet globoko priklonijo. «Da ne pozabite govoriti, kakor sem vas naučil.* «Ne, očka. tega ne pozabimo.* «Ali je to car?» vpraša kovač bližnjega Zaporošca. «Zakaj baš car? Potemkin v lastni osebi je,» mu ta odvrne. V sosedni sobi so se začuli glasovi, odprla so se krilna vrata in kovač ni vedel, kam naj obrne pogled pred skupino vstopivših dam. oblečenih v atlas z dolgimi vlečkami, in pred skupino dvorjanov v zlatovezenih kaftanih. Blesk ga je zaslepil. Zaporošci so naenkrat popadali na tla in krikniH kakor iz enega grla: »Usmili se matjuška, usmili se!* - • . ~ • ■ 'Dalje prihodnjič.) r ■ * Ukinjena orošniška postaja ▼ Dravogradu. Ukinjena je orožniška postaja v Dravogradu in je njen delokrog porazdeljen med sosedne orož-niške postaje, kar pač ne bo v interesu javne varnosti. Velika napaka je bilo tudi lansko uki-njenje orožniške postaje v Lajteršpergu pri Mariboru, saj je bila ta postaja ob najbolj prometni eesti proti meji. * Četrti razred na naših železnicah. Da se olajša poset našega Primorja in drugih naših letovišearskih krajev, je prometno ministrstvo odredilo, da se s 1. majem uvede na naših železnicah tudi četrti razred v potniških vlakih. Vožnja bo za polovico cenejša kakor v tretjem razredu. * Število brezposelnih v naši državi. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo v decembru v naši državi 62.627, v novembru 96.716 brezposelnih delavcev. To število se nanaša samo na člane urada. Osrednji urad je imel koncem lanskega leta zavarovanih 530 337 delavcev. * Strašen samomor občinske babice v Boštanju •b Savi zaradi zločinskega obrekovanja. Te dni je prišla 271etna občinska babica v Boštanju Panika Venetova domov k svojim staršem v Dolenjo vas. Ko so doma sedeli pri kosilu, je vstopil pismo-noša in izročil pismo za očeta Miho. Oče je pismo odprl in pričel čitati. V nepodpisanem pismu je neznanec nagrmadil kup laži proti Faniki, češ, da je ta vlačuga, ki se vlači ponoči okrog z moškimi. Faniko je to pismo kljub temu, da domači lažem niso verjeli, tako potrlo in razburilo, da se ni mogla pomiriti. Vse tolažbe niso zalegle ničesar. Nekaj dni nato so iz hiše v Boštanju, kjer je stanovala Fanika, ki je bila zaročena s 351et-nim tesarjem Francem Možicem, posestnikovim sinom v Boštanju, slišali sumljive klice na pomoč. Ko so ljudje stopili v njeno sobo, se jim je nudil pretresljiv prizor. Fanika se je v strašnih krčih svijala na postelji. Zastrupila se je s solno kislino. Na pomoč poklicani zdravnik ji je sicer želodec izpral, a je bilo že prepozno. Fanika je v strašnih mukah izdihnila. Kakor se splošno govori, je pismo pisala staršem Fanike v Dolenjo vas neka pobožna tercijal a. Ako pismo še ni uničeno, bi bilo dobro ugotoviti zločinca, ki je s svojo podlostjo pognal v smrt pošteno dekle. Pogreb pokojnice se je vršil ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Blag ji spomin! * Nesreča. V celjsko javno bolnico so prepeljali smrtnonevarno poškodovanega Franca Oblaka, 221etnega kovaškega pomočnika pri Flisu v Levcu. Po nesreči je prišel pod velenjski vlak, ki mu je zmečkal obe nogi in ga tudi drugače težko poškodoval. * Smrtna nesreča. Na Kalobju je bil zaposlen pri težko obloženem vozu 211etni Ivan Zebič. Voz se je prevrnil nanj ter ga je tako zmečkal, da je pri priči umrl. * Samomor. Iz neznanih vzrokov se je zastrupila v Žalcu Marija Hlačarjeva. * Razburljiv prizor zaradi aretacije invalida v Ljubljani. V nedeljo je bil na Miklošičevi cesti v Ljubljani,aretiran neki invalid brez desne noge, češ, da berači. Okrog aretiranca in stražnika se je naenkrat zbrala množica ljudi, ki je protestirala proti aretaciji; češ, da se s siromakom invalidom ne sme tako ostro postopati. Ker stražnik ni popustil, nego je celo prispelo policijsko ojačenje, so nastale med množečo se kopo gledalcev prave demonstracije. Invalid je poskušal izvršiti samomor. Najprej se je poskušal pognati pod neki avtomobil, ki je pridrvel miii>o, potem pa si je hotel z britvijo prerezati žile, kar -so stražniki preprečili. Ljudje, katerim se je siromak smilil, bo mu začeli vpričo stražnikov dajati razne darove. Končno je policija^pravila aretiranega invalida na policijski voz ter ga odpeljala. Med vožnjo je invalid tretjič poskusil samom.ir ter se občutno ranil na levi roki. Pri preiskavi se je dognalo, da se aretirani invalid piše Leopold Fink ia Male gore pri Kočevju. Nogo je izgubil leta 1917. pri Asiagu. * Nesreča pri spravljaaja sodov. 361clnemu delavcu Petru Pintiju, uelu£beneinu pri vinskem trgovcu Hartmanu v Sički, je pri odpravljanju •oda, napolnjenega z vinom, spodrsnilo, kar je imelo m posledico, da je Pinti omahni)? In se. je zvalil sod Čez njega. Pinti je dobil na sencu hudo rano, obenem pa mu je sod udri prsni koš. * Nesreče. Pravijo, da nesreča nikdar ne počiva. 391etna žagarjeva žena Neža Repolusk iz Lobnice pri Rušah se je v petek pri netenju ognja v domači peči zelo nevarno opekla po rokah in obrazu. — Ivan Pašner, delavec pri Kiffmannu v Mariboru, se je pri povratku na dom ponesrečil. V Marijini ulici mu je spodrsnilo in si je pri tem zlomil levo roko tik pod ramo — Rudolf Odrecht, posestnik iz Loke pri Sv. Janžu na Dravskem polju, je tako neprevidno ravnal s svojo staro puško, da se mu je sproži'a in mu zdrobila kost na levi roki. — '28Ietni delavec Janez Korošec je vozil v Brestrnici gramoz. Ko je hotel dvigniti voz, mu je spodrsnilo in si je pri tem zlomil levo roko. Vse ranjence so spravili v mariborsko bolnico. * Zgodnje žrtve strele. V okolici Mostarja je te dni divjala huda nevihta. Brata Marko in Ni-kola Malkovič, ki sta se vračala z dela, sta iskala zavetja pod veliko bukvo. Strela je nenadoma udarila v bukev in Marko se je mrtev zgrudil na tla, dočim je Nikola obležal nezavesten in kmalu nato izdihnil. * Nesreče in poboji. V Trnovem so se stepli fantje, pri čemer jo je pošteno skupil hlapec Anton Cadež. Med pretepom ga je nekdo udaril s kolom po glavi in ga precej težko poškodoval. Čadež je moral v bolnico, a napadalca je policija aretirala — V bolnico so prepeljali Tomaža Dimnica iz Podgore (občina Dol pri Ljubljani), ki je padel s kolesa in priletel naravnost na glavo. — Karel Rupnik, 21letni delavec iz Laz pri Logatcu, se je ponesrečil pri delu. Na nogo se mu je zavalil težak hlod in mu jo zlomil. — Ko se je vračal 291etni delavec Valentin Velepič iz Zaboršta pri Domžalah z dela domov, ga je napadel neki France Kokalj in ga z nožem sunil v levo roko. * Nesreča pri deln. Usnjarski pomočnik Avgust Fridau, uslužben pri usnjarju Antonu Hrastniku v Gornji Polskavi, je, stoječ na lestvi, razpenjal kože. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel z lestve tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga takoj v mariborsko bolnico. * Fran Zagorski izgnan iz mariborske oblasti. Znani večni nosilec svoje skrinjice g. Fran Zagorski je bil-od mariborske policije zaradi ponovnega javnega nasilstva in nadlegovanja ol.la-stev, za kar.je bil obsojen na razne kazni, izgnan ne samo iz policijskega okoliša Maribor, ampak iz vse mariborske oblasti za dobo petih let. Proti koncu zadnje kazni je bil deležen tudi pomilo-ščenja. V mariborski oblasti bo torej pri prihDd-njih volitvah ena skrinjica manj. * Žepar pod ključem. V Karloviu je tamkajšnji policiji prišel v roke že dolgo zasledovani-lopov Božidar Popov. Policija ga je zalotila v trenutku, ko je v gneči baš potegnil iz žepa denarnico, s 1600 Din. Popov je zloglasen žepar. ki je obav-!jal tatvine zlasti na progi Zagreb—Beograd. * Poskušen vloni. Eno ■zadnjih'noči ,so neznani vlomilci poskusili izropati blagajno 6pedicijske tvrdke na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Do blagajne v pisarniški sobi so srečno prišli in so jo. že na štirih mestih na vrtali, ko jih je pregnal nočni čuvaj. Navrtano blagajno so prevrgU in nato zbežali. Zločinci so bržkone pobegnili, v enem izmed številnih iz Maribora odhajajočih vlakov. * Aretiran tat. V Mariboru je bil aretiran Franc B rožnik iz Košakov, luer se,je sumljivo potikal po ulicah in si obedoval ra/na veiaa vrata v.-Frankopanovi ulici. Na stražnici,so pregledali, ovoj, ki ga je nosil s sabo; in našli-v njem dva mizna prta, dte* žarnici in deško srajco. Odkod je to odnesel, ni hotel povedati. - - * Ukradeni načrti. Elektrotehniški podjetnik Josip GabrcvSek iz Šiške se je mudil s kolesom na Posavju. Po končanem poslu se -je, ustavil v Ramovševi gostilni v-Stožicah, pustivši kolo, na katero je obesil tudi aktovko, zunaj, pred hišo. Mod tem, ko se.je nahajal Gabrovšek v gostilni-, ških prostorih, se je-priplazil že v temi do kolesa neznan tat, ki je kolo sicer pustil na mestu,.pač pa se je polastil aktovke, v kateri je imel lastnik .12 komadov različnih .gradbenih načrtov, ki pied-stavljajo vrednost nad.^000 Din. * Predrzna sleparka. Lukoviškim orožnikom se je posrečilo pred par dnevi razkrinkati in aretirati drzno pustolovko in nevarno sleparko 281etno Marijo Streharjevo, rojeno v Lahovčah, pristojno pa v Krašnjo. Sleparko, ki je ogoljufala več ljudi v kamniškem in deloma tudi v litijskem okraju za nad 60.000 Din, so oblastva zasledovala že nad dva meseca. Sedaj bo za nekaj časa na varnem. * Denar je odnesla. V stanovanje Antonije Pleškove v šmartnem poleg Ljubljane je prišla pred par dnevi starejša ženska suhljate postave, ki je ponujala na prodaj lovorove vejice. Kmalu po njenem odhodu pa je Pleškova opazila, da ji je iz stanovanja zmanjkalo 300 Din, ki so se naj-brže prijeli neznanke. * Aretacija dreh vlomilcev v Skofji Loki. Orožniki v Skofji Loki so te dni aretirali dva zelo nevarna zlikovca Vinka Roša in Jožefa Rakovca. Roš je že star znanec orožnikov širom Slovenije. Pred kratkim je prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je presedel 4 leta zaradi raznih vlomov in tatvin. Za Rošem ne zaostaja prav nič Rakovec, ki menda še celo presega svojega tovariša. Odsedel je že 3 leta težke ječe iu je nedavno izvršil zopet več tatvin. Ko so ju orožniki aretirali, sta skušala svoje vlomilsko orodje skrivaj pometati v stran, kar pa se jima ni posrečilo. * Sleparstva na ime poštene blejske tvrdke. Zadnje dni se je oglašala v raznih ljubljanskih trgovinah mlada damica ter naročala za trgovca Ulčarja na Bledu različno blago. Blaga seveda ni plačala. Izgovarjala se je, da jo pošilja sam gosp. Ulčar, ki pa je bolan, ter je omenjala, naj račun odpošljejo kar na račun tvrdke. Trgovci, ki poznajo tvrdko UlČar na Bledu kot zelo solidno, so neznanki zaupali ter ji res nasedli. In tako se je tekom par dni posrečilo sleparki izvabiti od tvrdk Šumi, Schmidt in drugih množino raznega blaga v vrednosti okrog 10.000 Din. Svojo srečo je poskusila sleparka tudi v trgovini Krisper na Mestnem trgu, ki pa ji po uslužbencih blaga ni dostavila v «Sočo», kakor je zahtevala sleparka, marveč ga je odposlala direktno na Bled. Ker pa g. Ulčar tega blaga ni naročil, ga je seveda takoj z obratno pošto vrnil v Ljubljano. Na ta način so donali, da gre za sleparstyo. Tvrdka Krisper je zadevo poverila policiji, ki je pričela takoj zasledovati opasno pustolovko. Slednjič se je detektivu posrečilo, goljufico izslediti; in sicer v osebi bivše natakarice O., uslužbene svoječasno v neki blejski restavraciji. * S sekiro. Posestniški sin Henrik Horvat ix Oseka pri Sv. Lenartu 6e je vračal pretekli ponedeljek s tremi fanti mirno proti domu. Ko so prišli mimo neke gostilne, je nenadoma pridrvel proti njemu, ves razkačen Matija Hobot, planil na osupnjenega Horvata s sekiro ter mu zadal precej težke rane na roki in desni nogi. Horvat je bil nekaj dni sicer v domači oskrbi, ker pa se mu je med tem stanje poslabšalo, je moral iskati sedaj pomoči v mariborski bolnici. * * Razbojniški napad na poštni avto. V soboto so neznani razbojniki napadli poštni avto, k> vozi pošto iz Stolca v Čapljino. Napad je bil izvršen blizu Stolca. Bilo je zgodaj .zjutraj. Šofer Ibro Pirija in poštni kondukter Camil Goljevič sla na strmem klancu opazila na cesti nametano debelo 1 kamenje. Šofer je opozoril Goljeviča, naj bo oprezen. V tem hipu je počil strel iz samokresa. Krogla je bila namenjena šoferju, vendar ga ni pogodila. Počil je drugi strel in prebil pnevmatiko na sprednjem.kolesu. Avtomobil je zavozil v ,kamenje in ga srečno prevozil. Šoferju je bilo jasno, da gre za razbojniški napad. Povečal je brzino in srečno utekel napadalcem. Opazil .je še, da je več moških skočilo čez cesto. Čull so se tudi še streli. Orožniki bo uvedli preiskavo in aretirali neke sumljive seljake. * Nevaren. dolgoprstnik r kletki. Ljubljanska policija je že od poletja sem zasledovala drznega 4Jlletnega Janeza Kimovea, doma i? Cerkelj na Gorenjskem., Imenovani se je selil po deželi iz kraja v kraj ter povsod kradel kot sraka. V avgustu lanskega leta je hil,nekaj časa uslužben v Lučab na Štajerskem, kjer.je udri v neko] trgovino in odnesel večjo množino različnega »ann-fakturnega blaga. Te dni »e je Kjmovec priklatil v Ljubljano, kjer ga je izsledil v neki gostilni detektiv ter ga odvedel v luknjo. * Sadjarji! Pomnite, da je zimsko zatiranje sadnih škodljivcev z arborinom odločujoče! Arborin proizvaja Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Ljubiteljem razglednic. Mnogi, ki so naročili razglednice pri trafiki in galanteriji v Ljubljani, .Vidovdanska cesta 7, so s poslanim blagom tako zadovoljni, da ponovno naročajo. Soglasno izjavljajo, da so redko kje bili tako solidno postrežem, čitatelje opozarjamo na današnji oglas! Ukanfeni tepežkarji Na večer pred sopraznikom nedolžnih otro-čičev hodijo po mnogih krajih fantje od hiše do hiše pobirat darove, ki jim jih morajb poklanjati dekleta. Najstarejši fant nosi veliko vrečo, kamor vsipajo dekleta svoje darove: lešnike in; orehe. Pri premožnejših hišah kane tudi kaj cvcnka, krona ali goldinar sta bila včasih v navadi. S seboj imajo fantje tudi godca, ki v vsaki hiši raztegne harmoniko, da se pari lahko zavrte. Dvakrat, trikrat zaplešejo, pa spet odhite dalje; kajti do polnoči morajo obresti vso vas. Nabrane darove potlej prodajo, izkupiček pa porabijo za prvi predpustni bal, ki jc tem lepši, čim bolj so se odrezala dekleta z darovi. Tedaj je seveda lepo in prijetno, zato pa je treba prestati še hudo noč, polno krika in cvika. Opolnoči. ko jc nabiranje darov končano, spravijo namreč fantje harmoniko in vrečo v kraj in se oborože z metlami in brezovkami, potem pa liajdi tepežkat! i To jc joj! Brat nc prizanese sestri, fant ne ljubici, kjer le kdo pozna vse vhode v hišo, jih odkrije ostalim, da se lahko splazijo noter. Tu j skozi lino, tam skozi dimnik, ako je le količkaj odprtine, je kmalu dovolj velika za tepežkarje. Čim so enkrat v hiši, mlatijo in bijejo, kar dosežejo, z največjim veseljem seveda dekleta, ki cvilijo in se skrivajo, a ne morejo uiti tepež-karski povodnji. Včasih star očanec sicer malo pogodrnja, vendar nc opravi dosti; kajti star običaj je zakon, ki ni leka zoper njega. Sevc, deklet je tega obiska malo sram. zato skušajo za ta večer svoja bivališča prikriti. Včasih sc tej ali oni tudi res posreči, a najbolj je uspelo ono leto Vrabčevi Marički v Zajami. Marička je bila tedaj že tako napol nevesta. V Vipavo nekam bi se bila imela poročiti; pa so ji fantje zato tem bolj nagajali, kako bo še te-pena za slovo. Marička se jim je smejala, čoš. da lahko tepejo, kogar najdejo, a nje ne bodo To je fante še bolj podkurilo. Skrbno so opre-zovali za Vrabčevo, da bi uganili njeno skrivališče. Da se jim hoče res temeljito skriti, jih je skoro ljutilo. Na tepežni .večer so nalašč prišli k Vrab-čevim prav pozno po orehe, da bi tem laže opazili. kar bi kje bilo kaj sumljivega, toda trud jc fiil zaman. Celo Rokavčev Šime, ki sc jc bil tako ustil, kako in kaj jc z njegovo premetenostjo, ni mogel nič iztakniti. Čim pa so fantje odšli, je šla Marička v svojo kamrico, naložila v posteljo stare lončene posode, izbrala lep, svetlorumen piskerc, mu kakor dekletu na glavo | zavezala ruto ter vse skupaj lepo pogrnila z odejo. Kdor bi bil pogledal v naglici na posteljo, bi bil tiverjen, da leži Marička tam. Ko je videla, da je dobro, jc lepo zaprla kamrico in zlezla v veliko peč, ki je ta večer ni bila prav nič zakurila. Zastavila je za seboj pokrov in čakala. Kmalu po polnoči so začeli fantje lezti v hišo. Prišli so skozi podstrešje, kjer jc na obojih manjkala široka deska. Stikali so po hiši, namerili Vrabcu in Vrabčevki, kar jima jc šlo, potem pa so se spravili še v Maričkino kamrico. Ko eden izmed njih posveti, jamejo vsi hkrati mlatiti po postelji v trdni veri, da udrihajo po Marički. No, ropot črepinj jih kmalu prepriča, da so v zmoti. Ozlovoljeni se tedaj odravijo, le Rokavčevemu še ne d5 žilica miru. Medtem ko so vsi-ostali že zunaj, on še vedno stika po veži. Marička. ki ie ves čas komaj zadrževala smeh, plane zdaj iz svojega skrivališča, pograbi lopar in začne ž njim udrihati po Šimetu, ki jame skakati liki miška v mišnici. Ko mu jih Marička pošteno našteje, lepo odklene vrata in ga izpusti za tovarišijo, ki s silnim smehom in gro-hotom sprejme tepenega fanta medse. Dobil je pa Širne take, da je še na sveti dan nosil spomine na tepežni večer s seboj. Marička se je muzala: «Ali ste jo, fantje, kaj? Znati je treba, jelite! Samo Vrabčevc naj se ne loteva, kdor ne zna!» Celo ves predpust je bilo dosti smeha s tem tepežnim večerom. Menda zato, da bi mu nikdar več ne bilo treba hoditi tepežkat, se je Širne še tisto leto oženil. No, Maričke se mu ne bi bilo treba bati; kajti poročila se je res v Vipavo. Ženin, ki je tudi izvedel o tem tepežkanju. je bil na svojo nevesto ponosen in se je pri zapenjanju tako izkazal, da so fantje tri nedelje lahko fantovali za Maričko... Ivan Albreht. Študentova čarovnija Lesjakov Stanko je dovršil osmo latinsko šolo. Kakor druge krati se je tudi tokrat domov grede oglasil pri mlinarju, da bi pri njem prenočil. Ker pa se je tokrat predolgo mudil v mestu, je prišel pozno v noč do mlinarjeve hiše. j Dolgo je trkal na vrata, preden mu je mlinarica prišla odpret. a ga je odklonila, češ, da je sama doma in da se boji tujcev. Ubogi Stanko je bil primoran v temni noči ( nadaljevati pot. Pa ni prišel tri sto korakov odi hiše, ko je srečal mlinarja, ki sc je tudi vrača! proti domu. Mlinar je Stanka takoj spoznal in ga vprašal, zakaj ni ostal pri njem na prenočišču. Stanko mu je razložil, da ga gospodinja ni hotela sprejeti, ker ga je smatrala za neznanega; tujca. «0, le pojdi z menoj!« mu jc velel mlinar, ckam hočeš iti v tej črni noči, saj si imel še vsakikrat v moji hiši dovolj prostora!« Ko sta prispela med pogovori do hiše, je šel mlinar k durim in trkal na vso moč, da bi mu prišla žena odpret. Stanko je med tem časom stopil k oknu in čeprav so bila vsa okna dobro zagrnjena, je vendar videl vse, kar se je v sobi godilo. Po dolgem času je prišla gospodinja, ozi-1 roma žena. končno le odpret. Delala se je. kakor da bi bila vsa zaspana in kakor da sc je nrav-kar prebudila iz trdnega spanja. «Za božjo voljo!» ga je nagovorila, »rekel si, da se boš vrnil šele črez tri dni, pa prideš že nocoj. Res se te nisem nadejala!« V tem je pristopil tudi dijak Stanko, ki je ženo pozdravil, a mlinar jo jc vprašal, zakaj ni Stanka vzela na prenočišče. Žena se je opravičevala. da ga ni spoznala in da pač ni mogla sprejeti nikogar, ker je bila sama doma. Po tej izpovedi je žena moža objela in ga po-ljubovala. kakor jc vedela in znala. Stanko se je skrivaj smejal temu objemanju in poljubovanju. Mlinar je naročil ženi, naj jima prinese pijače in kruha, ker sta bila oba potrebna okrepčila. Medtem ko je mlinar pridno praznil kozarce in jedel kruh, dijaku ni kaj posebno dišalo. «Zakaj ne ješ in ne piješ?« ga je vprašal mlinar. «0d predolge hoje mi nič kaj nc diši!« «Se mi zdi.» je nadaljeval mlinar, «da si dovršil osmo šolo. Povej mi, ali se osmošolci res naučijo čarati. Ali res znajo iz nič kaj napraviti? To sem že mnogokrat slišal, pa ne verjamem prav. če mi ti zdaj tu i)okažeš kakšno čarovnijo, da bom videl s svojimi lastnim očmi, bom verjel.« »Seveda,« jc menil Stanko, »dijaki osmošolci znajo napraviti točo, slabo in lepo vreme, jedila1 in pijače, sploh vse, kar kdo hoče, samo ne smejo vedno čarati. Tu in tam se že lahko kaj pokaže, da potem ljudje verjamejo.« «No pa napravi, če znaš!« je prigovarjal mlinar. «Kaj torej želite?« cMesa, krapov in dobrega vina nama napravi!« se Je zasmejal mlinar. «No, ako nočete drugega, naj bo, kakor vara je volja! Prinesite mi kos bele krede, blagoslovljeno vodo in leskovo šibo, ki je zrasla v enem letu, pa se bo takoj zgodilo, kar želite.« Ni preteklo 20 minut in je bilo vse zahtevano na mizi pred študentom. Stanko je vzel v roke najprej kredo, napravil na mizo velik križ in okoli križa potegnil črta v podobi kolesa. Potem je vzel blagoslovljenka ter poškropil z njo vso sobo, češ, da bi ga hudobni duh ne zmotil pri čaranju. Končno je potegnil iz žepa tanko knjigo, iz katere je molil neke nerazumljive besede, ki jih mlinar in mlinarica nista razumela, udaril z leskovko po mizi in rekel z glasnimi besedami: cHokus, pokus! Tam pod posteljo mora biti polna skleda lepo praženih krapov!« Mlinar, ki je že željno čakal na čudež, je takoj pogledal pod posteljo in res je potegnil skledo, polno najlepših krapov. «Še hočete več?» je vprašal dijak. Mlinar, ki je bil že pri prvem čudežu ves zavzet, skoro ni mogel besedice izpregovoriti. Le še, če še znaš!« je menil kratkobesedno. Stanko je ponovil poprejšnjo molitev in zopet na glas zakričal: »Hokus, pokifs! Pod rešetom na peči mora biti precej velika skleda pečenih piščet« Mlinar je seveda takoj pogledal na peč in našel, kar je dijak napovedal. Mlinarica je pa med temi dijakovimi čudeži sedela pri peči kakor okamenela, niti besedice ni mogla izpregovoriti. «Jesti zdaj že imamo, dobrega vina še nam manjka!« je modroval mlinar, a tudi vino je pripravil dijak z enakim čarodejstvom na mizo. Za omaro je bil poln vrč najboljšega vina. ki ga je mlinar po dijakovem naročilu postavil na mizo. Mlinar se je potem nekaj časa branil jedi in pijače; ko je pa videl, da je dijak pridno segal po krapih in piščetih in tudi dobremu vinu, se ni branil, je začel tudi on pomagati. Ko sta bila dijak in mlinar že precej vinjena, jc začel dijak prigovarjati mlinarju, da mu tudi hudiča privabi v človeški ali v živalski podobi. Mlinar sc je tega dolgo časa branil, ker pa je dijak le silil v njega, mu je poslednjič vendarle dovolil še to čarovnijo. Na hodniku je bila stara velika prevrnjena skrinja, ki ni imela pokrova in so jo uporabljali le za kako semenje, tokrat pa je bila baš prazna. K tej skrinji je šel dijak ter napravil na njo križ in vse svoje prejšnje obrede. Mlinarju je dal v roke luč, češ. naj sveti. Postavil ga je v sredi hiše, tako da bo skozi odprta vrata lahko videl, kako bo izgnal on izpod skrinje hudiča. Zunanja vrata na hodniku pa jc dijak sam odprl, da bo imel hudobec kam zbežati. Ko jc bilo vse pripravljeno, je začel dijak moliti iz knjige. Privzdignil jc skrinjo, udaril z leskovko po njej in zakričal «Hokus, pokus! Hudič zbeži ven!« Kakor blisk je skočil hudič izpod skrinje skozi vrata in zbežal v črno temo, da ga nihče ni mogel niti prav videti. Mlinar sc jc tako prestrašil, da mu jc padla svetlljka iz rok in se razbila, a mlinarica jc omedlela in so jo morali polivati z vodo, da so jo spravili zopet k zavesti. Mlinar je sedaj verjel dijakovim čarovnijam, samo to je rekel, da jc bil ta hudič popolnoma podoben nekemu sodnemu slugi, ki ga je že večkrat videl na sodišču. Dijak Stanko se jc temu smejal in menil, da je hudič v človeški podobi vedno komu podčben. Drugega dne je poklicala mlinarica dijaka Stanka k sebi, ga, prav bogato nagradila in se mu lepo zahvalila, ker je rešil njo — nezvesto ženo, in njenega Ijubčka na tako spreten način. Mlinar pa še morda sedaj verjame v čarovnije dijaka Stanka. Matija Belec B o 11 a n s k i. Gostilniški Babilon r Cel j«. Natakarica (nemškutarica, pri okencu v kuhinji): Eno kislo juho!) Kuharica (Slovenka): «0, da. je zavrela, je že kuhana.. i KLERIKALCI PRI VOLITVAH V GOSPODAR SKI ODBOR TRGA VRHNIKE POGORELI. Vrhnika, koncem januarja. Dne 25- t. m. na dan sv. Pavla so se vršile votilve v gospodarski odbor trga Vrhnike, za katere je vladalo v vsej okolici veliko zanimanje. Posebno pridni so bili nekateri klerikalni gospodje. Trgali so se posebno za ženske glasovnice in so pod pretvezo, da gre za sveto stvar, izvabili glasovnico od marsikatere pobožne ženice, ki sicer nikdar ne bi glasovala z klerikalno listo. Tudi župan g. dr. Marolt se je izkazal zelo vesten in prijazen napram volilcem, za katere je vedel, da ne bodo glasovali za "SLS. Tako n. pr. ni odposlal izven Vrhnike bivajočim posestnikom volilnih izkaznic in glasovnic, češ, da mu ni uradno znano, kje dotični volilec prebiva. V volilnem imeniku pa ima poleg bivališča vpisano tudi hišno številko. Ko 60 naši pristaši dobili pooblastila od zavednih posestnikov, ki bivajo izven občine (n. pr. Logatec), ni hotel pooblastil priznati, češ, da podpisi lahko niso pravilni, in je zahteval, da morajo biti vsa pooblastila vidirana od županstva. Za trdno so pričakovali sijajno zmago. Da bi bila stvar še sijajnejša, so pripravili v Rokodelskem domu banket z godbo, da bi se po trudapolnem delu, katero so jim povzročile volitve, in po zasluženi sijajni zmagi nekoliko odpočili in razveselili. Kakšno je to veselje, imamo še prav dobro v spominu izza zadnjih občinskih volitev. Toda, joj, nesreča! Njihova lista je ostala kljub vsem prizadevanjem v sijajni manjšini, a banket oslajen z izgubljeno bitko. Toda nič za to-Dober Vrhničan ali Verjan z božjo pomočjo lahko tudi na žalost j<5 in pije. Po jedi pa se je storil greh, kakršen se niti z žalostjo izgubljene bitke ne dfi opravičiti. Razgreti možje in ženičice so začeli plesati, v začetku bolj boječe, toda ko se je ojunačil tudi sam gostilničar in se je zavrtel po dvorani, se je pričelo splošno rajanje. In vse to na dan sv. Pavla, našega cerkvenega patrona. Ker vemo, da so božje in cerkvene zapovedi za vse enake in naš g. dekan pravičen, bo gotovo izvajal konsekvence in Vrhnika bo prihodnje leto na dan sv. Pavla brez maše, kakor je bila lansko leto Blatna Brezovica, kajti cerkvene postave so za vse enake in ples mora biti kaznovan, če ga priredi na dan cerkvenega patrona prostovoljno gasilno društvo v Blatni Brezovici ali pa pogoreli klerikalci v Rokodelskem domu. Čas je zlato. Mož, ki je bil po celi občini znan kot strasten kvartopirec, je obiskal domačega župnika. Duhovnika je že poprej prosila kvartopirčeva žena, naj skuša moža izpreobrniti, zato mu je župnik govoril na srce, koliko zlatega časa se potrati pri kvartah. Kvartopirec: «Ali ste tudi vi prišli na to? Tudi jas sem že večkrat razmišljal, koliko časa se izgubi s tem salamenskim mešanjem pred igro.* Raztreseni profesor. Pravijo, da je vsak profesor razstresen. Na neki pojedini so dobili pred kosilom povabljeni gostje, med njimi tudi neki profesor, krtih s sirovim maslom. Profesor vzame sirovo maslo, a pri svoji raz-Iresenosti pozabi na kruh ter namaže sirovo maslo na dlan leve roke. Baš je hotel nesti v usta, ko ga opozori njegov tovariš, da je pozabil na kruh. <0, saj res,» je odgovoril profesor, Pa ti pride tak-le mož domov in vidi svojo umazano hišo, vidi svojo ženo umazano in se čuti nesrečnega in zavida onega, da ima tako zalo ženo. A v resnici je njegova žena dosti lepša od one. Samo umazana je in zato on njene lepote ne vidi. In sedi čmerno za mizo, godrnja in pljuje okoli sebe. A ne bo pljuval po tleh, veruj, draga gospodinja, če bo videl, da so tla poribana, in ne bo hodil z blatnimi čevlji v sobo, če boš poskrbela, da si bo zunaj mogel s čim obrisati čevlje. Pazi na snago v hiši in potem bodo gazili nanjo tudi vsi drugi. In ne boj se, da bi te imeli zato za sitno, ampak le hvalili te bodo in ljudje bodo radi prihajali k tebi na dnino, kajti kjer je gospodinja čista, snažna in čedna, tam gre človeku tudi jed bolj v slast. Iz umazane posode pa tudi najboljša jed ne tekne. , Meta. ' fv__• "S *t. H :: " ' OTROK V ZIBELI. Pravilno negovanje dojenčka je najtežja materina naloga, zlasti za mlado, še neizkušeno mater Mnogo grešijo pri tem naše matere, največ iz nevednosti, ker pač niso dobro poučene, kako treba ravnati z detetom, da je zdravo, lepo pridno ter ne krmežljavo in sitno, kakor pravimo. Na primer: Otrok v zibelki zajoka. Brž priteče mati in ga začne zibati. Ziblje, ziblje, dokler se mali kričač zopet ne umiri in zaspi. Vidiš, draga mati, tako negovanje že ni pravilno. Ta tvoj otročiček, ki ga moraš zibati in zibati, da je miren, je že razvajen. Ti sama si ga razvadila. In ko bi ti vedela, kako slabo je za otroka to zibanje, zlasti pa dolgotrajno in močno zibanje. Otrok, č« je zdrav, sit, ,v suhih plenicah in če je čas njegovega spanja, mora zaspati in spati brez zibanja ali porivanja vozička gor iu dol. Če si otroka navadila na zibanje in ti drugače noče zaspati, potem ga moraš pa tudi prav zibati. Zibko moraš le počasi gugati, voziček pa tudi le prav nalahko premikati, tako da je otročiču glavica na miru. Tako nežno bitje ima še mehko glavico in rahlo možgane, ki se mu lahko pre* tresejo. Ti morda nejevoljna drsaš voz/ček sem in tja, ker otrok joka in joka, a ne veš, da otroka prav to močno tresenje ne dč dobro. Morda ga boli glavica od tvojega premočnega zibanja. Mori da si celo butala z vozičkom ob mizo ali posteljo^ da se je otrok stresal in strašil. Le pomisli, kje bi mogla ti zaspati ob takem stresanju in ropota, Torej, kakor rečeno, otroka ne razvadi z zibanjem; če si ga pa navadija na to, potem ga iz-kušaj zopet odvaditi. Koliko časa si boš s tem prihranila za drugo delo in ne boš jadikovalai koliko opravka je z otroki! Jaz svojih otrok nisem nikdar zibala niti vozičkala, zaspali so mi vedno radi sami od sebe. Sploh pa je zibanje primerno le za prav majhno deco do enega leta. Imeti pa otroka, ki je že shodil, tako razvajenega, da hoče še vedno biti ziban, to je slabo spričevalo za mater. Napaka naših mater je tudi, da rade obešajo na zibelko ali voziček razne igračice, da jih otrok gleda. To je zelo slabo, ker je nevarnost za otroka, da od takega gledanja od blizu postane škilast. Paziti treba tudi na to, da ima otrok v zibeli ali vozičku glavo vedno tako ležečo, da ne more gledati nazaj, ker je to silno škodljivo za njegove oči. Meta. > Za kuhinjo Kolački iz ocvirkov. Deni na desko 1 kg inoke, Yz kg drobnih ocvirkov, 4 jajca, 1 pe-civni prašek (dobiš v prodajalni), malo osoli, posuj malo s stolčenim poprom, prideni še za majhno skodelico kisle smetane, potem pa na-< pravi testo in ga dobro zgneti. Testo raz-valjaj potem na pol centimetra debelo ter ga z obodcem za krofe razrezi na kolačke, na-, loži iste na pekačo. pomaži jih s stepenim jajcem in peci tako dolgo, da lepo zarumene. Ce ti je pri razrezavanju kaj testa ostalo, ga zopet zgneti in razvaljaj kakor prej, dokleij vsega testa ne porabiš. Čaji iz posušenih bezgovih jagod. Deni v, lonec 1 liter vode. 2 žlici bezgovih jagod teH pusti deset minut vreti. Nato jagode dobro stlači in čaj precedi, dodaj limoninega soka in sladkorja po okusu. Tak čaj je dober proti prehajenju, a tudi sicer kot pijača. i Krompirjeva juha. Olupi in zreži na male' kocke pet srednjedebelih krompirjev. V kožico deni za eno žlico masti in ko je mast vroča, enoj in pol žlice moke, pa pridno mešaj, da porumeni.; Ko je moka rumena, daj drobno zrezane čebule| in ko čebula porumeni, osoli in stresi noter na kocke zrezani krompir ter zalij z mrzlo vodo.) Ko juha zavre, daj malo stolčenega popra, malo kumine, malo majoranovih pleve in še malo še-trajke, če jo imaš. Ta juha naj se kuha eno uro} potem pa dodaj eno žlico smetane in drobno zre-zanega peteršilja ter pusti, da še malo povre, pa je jed gotova. Krompirjevi valjanei. Skuhaj 2 kilograma: krompirja v oblicah, še vročega olupi in pretlači skozi sito, daj dve jajci, malo soli in 40 deka-gramov bele moke. Naredi hitro testo in od tega! testa zrgži za oreh debele koščke. Desko dobro posuj z moko in povaljaj te koščke z dlanjo V; prst dolge valjarčkc. Krop dobro osoli in daj kuhati za 10 minut. Ko so valjanei kuhani, jih ccedi in polij z mrzlo vodo; ocejene pa deni po-; tem na vročo mast, na kateri si zarumenila malo; drobtin. Ti valjanei so zelo dobri h golažu ali b kaki omaki, a tudi h kislemu zelju ali kisli repi ali pa k solati. Zelo okusni pa so taki valjanei tudi in pripravni kot samostojna močnata jed, 60 jih še sirov© zakriviš v obliko kifeljčkov in sirov« ocvreš v masti. Ko so lepo zlatorumeni, jih po-bereš ven in zložiš v skledo, pa še s prav drobno soljo malo posuješ. ČeSpljevi emoki. Naredi enako testo kakor za krompirjeve valjance, samo moraš malo večje kose narezati, potlači z dlanjo vsak košček v plo* skev, deni v vsakega kuhano suho fešpljo (ali svežo češpljo, kadar so), dobro zavij, oziromat naredi cmočke in potem kuhaj kakor valjanegj Zabeli pa z drobtinami. Stran 10 «DOMOVINA» 5t. 5 = v zbirki ^Slovenski pisatelji* zavzemal častno mesto. in lečenje organizma. blavni angleški /fl ravni k dr, Hajg trdi v svojem znanstvenem di-lu pod naslovom »Sečna kislina — vzrok bolc/nida zanašajo gotovo vsi kulturni ljudje obenem s hrano v svoj organizem vsemogoče strupe, katerih orgbhizem v svoji prirodni slabosti ali starostni atrofiji svojih življenskih žlez ni v stanu sam zatretf, posebno pa ne sečne kisline. Ti strupi pa povzročajo vse mogoče bolezni, ovirajo izmenjavo muterije, povzročajo razne bolezni in trpljenje ter dovedejo končno človeka do prezgodnjo starosti, cesto pa tudi v smrt. Ako pa so v primerih slabosti ali starosti življenjske žleze zdrave in funk-cijonirajo normalno, potem tudi vse sekretorne žleze ne prenehajo delovati, zato se organizem hitreje popravlja in jači. čas starostne oslabelosti se tako odloži za mnogo let. Vobče se nahaja izguba fizične ali duševne energije v tesni zvezi z oslabelostjo, posebno pa z- atrofiranjem življenskili ž.lez (dr. Voronov). Tako zaostale in nerazvite življenske žleze ne izpopolnjujejo organizma z dragocenim fernietttonr v potrebni količini, radi česar se ovira obtok krvi in razmena materije. V organizmu sc zbila sečna kislina, urati in drugi strupi, ki povzročajo slabost, naglo otrplost, bolečine, prezgodnjo osterelost ali pa celo smrt. Nn srečo so znani učenjaki Broun — Sekar Kar-lo in drugi dokazali, da bolan in zanemarjen ali oslabeli organizem postane* pod vplivom fiziološkega ekstrakt i, kakor je (Kalefluid* D. Kaleni-čenka. pripravljen iz življenskih žlez močnih in mladih živali, >rtpet zdrav, močan in sposoben za delo; sploh postanejo zopet .vse njegove fizične sposobnosti normalne, skratka, organizem se pomladi. ki.koi trdi profesor dr. Guaze (tProredjeni život*), učinkuje zdravilno fiziološko dejstvo eks-trnkta življenske žleze (olnih za kataioui, ket sc količina katara v sapniku kur najhitreje zmanjšuje, oziroma odpravlja. Pri en-fizematikih se zelo hitro vrača prožnost pljučnih votlin, vzpenjanje navzgor ali hoja po stopnicah postaja takoj vsakomur lažja. Prvi in pri tem velik uspeh od dejstvu ekstrakta na mozek je splošna okrepitev organov ter odprava raznih slabosti. Vpliv ekstrakta na možgane se takoj pokaže na agitnejseui delovanju tega organa, namreč: po-vrača se spomin, omotice prenehajo, večja sigurnost hoje, hitro obvladanje misli, gladka govorica in okretnost jezika, sposobnost prenašati brez truda močno svetlobo in človek je zopet sposoben za delo ponoči. Ekstrakt vrača tudi normalno spanje onim, ki so ga izgubili ter že to krepi organizem. Vobče je ta ekstrakt pridobitni faktor za moč, krepilno in ne razburjajoče sredstvo. Ta ekstrakt vrne bolniku moč in prisili bolezen, da poneha sama od sebe. To je svoje vrste sredstvo, popolnoma neškodljivo, čigar namen je. da zaustavi prenagle človeške korake v smrt. Zaradi tega je «Kalefluid» D. Kaleničcnku priznan v medicinskih krogih kot mogočno tonično sredstvo. On pomlajuje organizmove elemente, krepi delovanje sekretovnih žlez kakor tudi prehrano in razmeno materij, povečava delovno produktivnost pri mozgu, temu tvorcu rdečih krvnih telesc in obnavlja s tem kri ter pomlajuje vse elemente organizma. «Kalefluid» je priznan kot preizkušeno sredstvo proti živčnim m artritskim boleznim. «Knlcfluid» se vzame ob bolezni ter tudi po ozdravljenju, dalje pri napornem delu, pri pretresu živcev, operacijah, ranitvah in izgubi krvi. «Kalefluid» je naravni regulator za fiziološke funkcije organizma, regulira pulz, dovuja temperaturo v normalno stanje, normira debelenje, odstranjuje duševno potrtost in npatijo. c.Kaiefluido jc bil odlikovan na internacionalnih razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu s 5 »Grand Prix» in 5 velikimi zlatimi kolajnami. Poslednje nagrade »Grand Prix» in kolajne jc dobil 30. januarja 1927. Gg. zdravnikom se pošilja dvojna steklenica gratis in franko. Literatura: »Pomlajevanje, jačanje in zdravljenje organizma« se pošlje vsakomur brezplačno. Naslovite na: Miloš Markovič, Beograd, Katičeva ulica 1. cKalefluid* se dobi v lekarnah in drogerijah, pošilja pa se tudi po povzetju. Ekspedicija brezplačna. Naslov za Francijo: Societe «Kalefluid» kalenitschenko. Neuilly S/Seine, pres Pariš 7 Hue de L'Quest. Za Anglijo: London S. V. 7. 65 Harring-tob llardens, General Agency of •cKalefluids. Aa Ameriko: Bobinoff 7934 Belte av. Detroit Micli. UjS. A. Za Nemčijo: W. Andrejevv, Niebubrst 75, Berlin, Charlottenburg. Za Egipt: N. de Koutz-netzoff, 23 rue Nebi Danici, Aleksandric. Praktični nasveti Zeljnato solato, če je pretrda, deni v sito. Zavri slano vodo in na posodo položi sito, ga dobro pokrij, pa premešaj solato parkrat z leseno žlico. Pusti tako četrt ure stati, potem naj sc shladi. In bo solata mehka. Kako pripravimo dobro mast za vse leto. Zreži slanino (speli) na male kockc ali pa jo zmeiji v stroju. V dotično posodo vlij za prst visoko vode ali pa še bolje mleka, na to deni zrezani špeh, eno celo čebulo in nekoliko soli. Špeh inoraš najprej cvreti na hudem ognju, potem pa na slabšem. Premešaj ga večkrat s kuhalnico, da se ne prismodi. Ko postajajo ocvirki že nekoliko rumenkasti, odstavi posodo od ognja, da se nekoliko ohladi. Mast precedi v posebej pripravljeno posodo, ocvirke pa v drugo. Ko mast precejaš, stiskaj ocvirke le na lahko, da ostane v njih še nekoliko masti. Ko pa devaš ocvirke v lonec, kjer jih misliš spraviti, jih dobro potlači in glej, da je potem na vrhu še nekoliko masti. Tako ostanejo ocvirki vse leto okusni in se ne skvarijo. Ko je mast ohlajena, pokrij posodo dobro in postavi v suho shrambo. Zarjavele nože najlaže očistiš z zatna-škom, pomočenim v laško olje in prah zidne opeke. Za pranje volnenega in flanelnega perila je mnogo boljša deževnica kakor pa navadna Voda, ki jc trda. Krtače za obleko se nikdar ne stnejo čistiti ž vodo,ker postanejo ščetine mehke in krhke. Ogrej otrobe, da so precej vroči in z njimi čisti krtače. Kako se pravilno zrači. Ko si zakurila peč in se je soba dobro segrela, tedaj odpri okna navzkriž in pusti tako kakih pet minut odprto. Ko se začuti v sobi mraz, je že dovolj prezračeno. V čistem zraku postane toplota šele prijetna. Kadar pozimi sušiš perilo zunaj na prostem, prideni vodi, v kateri izpiraš, pest soli, da ti perilo ne bo zmrznilo. Ako imaš mastne lase, izperi jih v topli vodi, v kateri si raztopila malo boraksa (eno žličico). Če ti nohti radi pokajo, jih večkrat namazi z navadnim laškim oljem. PROSVETA p. Fran Maslja-Podlimbarskega zbranih spisov II. zvezek. Uredil dr. Janko Šlebinger. V Ljubljani 1928. Strani 368. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 70 Din, v platno vez. 84 Din, polfranc. vez. 90 Din. — Zbirka naših klasikov se je pomnožila za nov zvezek. Tiskovna zadruga je izdala II. zvezek zbranih spisov Maslja-Podlim-barskega, ki obsega «Potresno povest>, cMorav-ske sliko, Vojvodo Pero in perica* in razne črtice. S tem je Maselj doživel skrbno izdanje svojih del izza let 1903. do 1907., ko je kot zaveden Slovenec delal tlako po raznih hi jih vojašnicah in občeval s svojo ljubljeno domovino potom povesti, črtic in spominov. Ce kdo, zasluži Maselj-Podlimbarski izdajo svojih zbranih del. Maselj je prvič realističen klasik polpretekle dobe, drugič pa narodnostno kristalno čist značaj, kot ga ne najdeš izlepa. Zato je prav, če ima sedaj naše občinstvo priliko, da čita in uživa zbrana dela enega naših najboljših mož. V časih, ko iščemo kaj radi senzacionalnega štiva, se naravnost oddahnemo, ko preberemo tako slovensko-pošteno knjigo, kot so Masljevi spisi. Tu najdemo vso tisto solidnost in nepreplačljivo srednjo literarno pot, ki ne hlasta po enodnevnem učinku in je prav zato Več vredna kot deset modernih knjig. — Urejevalec g. dr. Šlebinger je napisal jedrnat uvod, ki vsebuje vse, kar je bistvenega za spoznanje pisatelja. Poleg Jurčiča in Tavčarja bo Maselj-Podlimbarski Srednjeveška čarovniška razprava Tudi v našem stoletju še verujejo v razne vraže in čarovnice. O tem priča dogodek, s katerim se je te dni bavilo več madžarskih sodišč, ki si pa s svojimi razsodbami niso pridobila slave. Ore namreč za pravcato srednjeveško čarovniško zgodbo. Leta 1923. je v Bekescab: hudo obolel se-ljak Takar. Vojna mu je uničila živce in mož si je vtepel v glavo, da ga mučijo čarovnice, in pripovedoval je to tudi svoji ženi. Ta je seveda verjela moževim besedam in poklicala na pomoč svojega brata. Tudi temu je bolnik potožil svojo bol, obenem pa mu je rekel, da mu je čarovnica zagrozila s smrtjo istega večera ob 22. uri. Svak je bil istotako prepričan, da moža res jašejo čarovnice in obljubil mu je svojo pomoč. Najel je tri močne fante, ki so prežali zvečer na čarovnico. Nesreča je hotela, da se ie baš okoli 22. ure pojavila pri bolniku neka starka iz soseščine. Ko je pri kmetu mamica vstopila, jo je junaška četvorica napadla in jo z motikami pobila na tla. Nezavestno starko so nato izvlekli iz sobe in jo vrgli na cesto. Našli so jo vso okrvavljeno pametnejši ljudje in jo odvedli v bolnico, kjer je nesrečnica' drugi dan umria, ne da bi se prej zavedla. Dognali so, da gre za 65letno občinsko revo Zofijo Fabijanovo. Kmet je kmalu nato okreval, junaška štiri-peresna deteljica pa jc morala pred sodnika. Pred prvo instanco so bili obsojeni samo na tri mesece ječe, češ; da so ravnali" v dobri veri kot nepoučeni preprosti ljudje. Stvar pa je prišla tudi pred drugo instanco, kjer pa so bili obtoženci enostavno oproščeni. Sodišče je bilo mnenja, da kažejo vsi štirje veliko pomanjkanje razsodnosti in da so dejanje izvršili, ker so bili zaslepljeni po raznih vražah. X Smrt lastnika igralnice v Monte Karlu. Te dni je umrl oni mož, ki je spremenil lep kraj Monte Karlo v svetovno igralnico, razvpito po vsem svetu. Igralski kralj, kakor r,o ga imenovali, se je pisal Louis Blanc. V svojih mladih letih je bil natakar. Dosegel je lepo star st 83 let. X 0 vprašanju, v katerih letih je ženska najlepša, se že dolgo prepirajo prizadeti in neprizadeti. Angleški zdravnik dr. Kenna je mišljenja, da je žena med 25. in 30. letom na vrhuncu razvoja svojih telesnih mikavosti. Proti temu se je oglasila igralka Laye, ki trdi, da je žena v 35- letu telesno najpopolnejša. V teh letih šele se žena baje zaveda, kako se ima oblačiti in kako ji je treba ravnati s svojo lepoto. Pod 35. letom po mišljenju igralke žene niso v pravem smislu lepe. I.aye je, seveda, stara baš 35 let... X Po 12urnem zakopanju v zemlji živ in zdrav. V Innsbrucku se je po načinu indijskih fakirjev dal 221etni brezposelni delavec Emil Morajer zapreti v ozek in nizek zaboj in pokopati dva metra pod zemljo. Po 12 urah ga je dala policija odkopati. Bil je še živ in zdrav, čeprav je bila zemlja nad njim popolnoma zamrznjena. Morajerja so dali preiskati, če so kolesja v njegovi glavi popolnoma v redu. Kako je napredovalo evropsko človeštvo od kamenite preko bronaste do železne dobe V zadnjem Članku smo slišali, kdaj se je človek prvič pojavil na zemlji in kakšna je bila i njegova omika. Niti pribli/.no pa nismo mogli določiti, koliko let je od takrat minilo, niti povedati, kakšni narodi so tu bili. O prvi dobi človeške zgodovine, ki sega nekako do leta 10.000 pred Kristusovim rojstvom, vemo torej bore malo. Poskusimo zasledovati človeško zgodovino v II. dobi, to je od leta 10.000 do leta 1500 pred Kristusom. Minula je bila zadnja ledena doba. Ledeniki so ostali le na visokih gorah, podnebje je postalo tako kakor je danes. Na zemlji so se pojavile živali in rastline, kakršne žive še danes. Nastopila je najnovejša, sedanja ali aluvialna doba. Iz začetka te dobe seveda nimamo nikakih pisanih poročil. Pomagati si moramo z drugimi pričami tedanjega življenja. Kakšne so te priče? Odkrili so 100 do 300 metrov dolge, 50 do 150 metrov široke in 1 do 3 metre visoke gomile. Take gomile so našli na raznih krajih Evrope, in sicer na morski obali ali blizu nje. Te gomile .vsebujejo pepel, oglje, črepinje iz žgane ilovice, razno orodje, rogovine in kosti, ostanke ostrig, školjk in polžev, razbite kosti jelenov, srn, divjih svinj, volkov, lisic, medvedov, risov, divjih mačk, raznih ptičev in rib, pa tudi psa. O drugih domačih živalih in o pitomih rastlinah pa ni nobenega sledu. Kaj nam povedo te priče? Človek te dobe je moral biti še na jako nizki stopnji omike. Bil je lovec ter še ni imel domaČih živali ter ni obdeloval zemlje. Morda tudi pes, ki se je med živalmi prvi pridružil človeku, ni bil še popolnoma ukročen. Iz nekoliko poznejše dobe imamo izkopine, ki nam pričajo o mnogo višji stopnj1 omike, ki se ni mogla razviti iz prejšnje in kaže, da se je moralo priseliti na evropska tla ljudstvo že z razmeroma visoko razvito kulturo. Orodje te dobe je sicer še vedno iz kamenja, je pa že jako raznovrstno in ličneje izdelano. Med izkopinami je tudi mnogo posode iz dobro žgane gline. Ribiči so rabili mreže, lovci lok s strelo in pračo. Iz viter so pletli jerbase in koše. Stanovali so v duplinah in šato-rih ter v kolibah, ki so stale včasih na močnih koleh v vodi. Skoro v vseh evropskih jezerih so našli sledove takih etavb na koleh. Na vodi so bili prebivalci bolj varni pred živalmi in pred sovražniki. Tudi na Ljubljanskem barju so izkopali ostanke lake predzgodovinske vasi na vodi. Te izkopine hrani deželni muzej v Ljubljani ul so nam prezanimiva priča nekdanjega prebivalstva naše ožje domovine. Stavbe na koleh in na suhem so bile večkrat združene v vasi; do vasi na koleh je držala vrv ali most. Za omiko te dobe je najbolj značilno, da se je gojilo več vrst domačih živali in rastlin. Pes, govedo, prašič, koza, ovca, ječmen, pšenica, proso, lan, leča, grah, mak, jablana so bili človeku spremljevalci. Prebivalci te dobe so uživali mleko, presno maslo in sir, mleli so zrnje in pekli kruh, iz strdi divjih čebel so napravljali kvašeno pijačo, med. Z vretenom so predli lan in volno, preje so pleli in tkali. Obdelovali so zemljo s preprostim plugom, ki ga je najbrže vleklo govedo. Slika te dobe je torej čisto drugačna kakor prejšnje. Človek te dobe je že visoko kulturen. Tega si ne moremo nikakor drugače pojasniti, kakor da je prejšnje prebivalstvo izpodrinilo ljudstvo že z razvito omiko. To eo bili predniki današnjih evropskih narodov. Okoli leta 2000 pred Kristusom so začeli izdelovati predmete iz bakra in brona, ki je zmes bakra in kositra. V Evropo je prišel bron iz Azije in je sčasoma popolnoma izpodrinil kamen. Kot imenujemo prejšnjo dobo, v kateri se je izdelovalo orodje iz kamena, kamenito dobo, nazivljemo to bronasto dobo, ker je stopil na mesto kamena in živalskih kosti bron. Po letu 1500 pred Kristusom se prične nova doba v omiki evropskega človeštva. Okoli leta 1100 pred Kristusom 6o poznali v Italiji že železo. Sto let pozneje se nahaja ta kovina tudi v Srednji Evropi. Železo pa se ni tako hitro udomačilo. Do leta 500 pred Kristusom je bilo še prav redko in so ga večinoma rabili le za nakit Končno pa je vendar izpodrinilo bron, zlasti ker ga je mnogo pogosteje najti v večjih množinah kakor baker in kositer. IZ POPOTNIKOVE TORBE Današnja mladina. Odprl se je grob ... Frančišku Mlinariču + v spomin. Mala nedelja, januarja. Dne 21. januarja t. 1. je v 30. letu starosti dokončal svojo pot France Mlinarič iz Drakovcev. Korakali smo na tej mrzli poti s teboj mi, tovariši in tovarišice. Teža zemlje je padla na nas vse. Pusto je zdaj, ko te ni. Pri Narodnem kulturnem društvu si nam pel in tambural in se s kora je razveseljevala tvoja pesem srca naša. Nad dvajsetkrat si se nam pokazal z odra. Od si nas zadnjič blagoslovil z očetom Serajnikom: <Čez leto dni me morda ne bo \eč>. In ni te več! Ob cerkvi se je poslovil od tebe pevski zbor Narodnega kulturnega društva in ko smo se stisnili ob grobu, je zapel cBlagor mu...» Na kupu zemlje je še predsednik društva dejal: Nisi umrl, France. Slišimo te, ko nam poješ, čutimo te... Tvoj spomin bo ostal med nami! Poroka med naš'mi rojaki v Kanadi Calgary Alta, 9. januarja. Po dolgem času se zopet oglasimo iz daljne Kanade. Zima je pri nas nastopila posebno v mesecu decembru z vso silo. Smo pač v severni deželi. Kljub ostri zimi smo imeli nedavno Slovenci in bratje Hrvati prav vesel dan. V Soboto 7. januarja se je namreč poročil v tukajšnji katoliški cerkvi tovariš g. Jože Gradišar z gdč. Ro-ziko Poje iz Jelendola (fara Draga pri Kočevju). Zbrali smo se pri ljubljenem tovarišu ženinu Jožetu Gradišarju, da ga spremimo v cerkev k velikemu življenskemu koraku. Pred odhodom v cerkev se je v imenu vseh tovarišev v lepem nagovoru poslovil tovariš g. Franjo Janžekovič (Radovica) od ženina in neveste, želeč jima vse najboljše v zakonskem stanu. Poročil ju je gosp. Vodiska, rodom Čehoslovak. Po končanem obredu smo se odpeljali na dom in obhajali svatbo v najboljšem razpoloženju. H koncu se še mi poslavljamo od Vaju, dragi Jože in tvoja življenska družica Rozika. Naj Vama bo srečen zakonski stan v tem burnem življenju I Bodi dober krmilar v valovih borbe za življenje 1 Čuvaj skrbno, kar Ti je najdražje, svojo mlado ženo Roziko! Ti, draga Rozika, bodi trdna družica Jožetu na vsem življenskem potu! Živela še mnogo, mnogo let v zdravju, veselju in zadovolj-nosti. Vse najboljše Vama želimo: Ivan Hrovat, Anton Janko, Franc Janz, M. Schultz, J. Salinovič, E. Toskas, J. Sudac, M. Romey, N. Mirkovič, D. Popovič in M. Horvat. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Štiri smešnice iz novega Šaljivega lista „Skoviija" (Ljubljana) Ne utegne. Vera: »To sliko sem kupila na zadnji razstavi v Jakopičevem paviljonu. Ali ^ ni lepa?« 'i Branko: »Oprostite, milostiva, od občudovanja vaših nožic še nisem utegnil preiti na presojo slike...». n> tijfrrjsc^iboM-U&ftMI <«d *jfi*R«fci' m aMnfi Teta: «Saj nisi več majhna, pa se še vedno igraš z dečki...» Nečakinja: »Nasprotno! Čim večja postajam, tem raje jih imam...» Moderna žena. Emil: »Lepo, lepo, da ste se oženili z mojo ločeno ženo.» Dinko: »Pomislite, kadar me objame, me še pogostokrat imenuje z Vašim imenom Dušan.» Emil: »Oha, moje ime je Emil, Dušan je bil oni drugi...» Tem pora mutantur.. Teta (samica): »Se vedno nimaš ženina. Pobrigaj se, mladost bo kmalu zbežala!« Nečakinja: »Kaj misliš, teta, da ga bom lovila, če noče sam priti!* Teta (tragično): »Dragica, če bi jaz v svojih mladih letih smela tako kazati noge, bi ga kmalu imela in ne bi ostala samica...» Kaj vse ljubezen zmore, Neizkušena mladenka je dobila prvo ljubavni pismo, ki pa je bilo tako slabo zalepljeno, da st je med potjo odpr!o ter ga je stroga mati pre brala. Ko je zaradi te nezgode mladenka očitala ljubimcu neprevidnost, se je ta izgovarjal, da se je lepilo gotovo raztopilo zaradi vročih zdihljajev in poljuboVj ki so bili v pismu. Kmalu bi se naučil. Posetnik Ščetina iz Žabje vasi je prišel v me sto k odvetniku, videl strojepisko, ki je tolkla p, tipkah, podobnih tipkam na harmoniki in men 1: <0, to je. pa prav imenitno. Moj sin bi se teg prav kmalu naučil, ker že igra na harmoniko... .> bo trajalo samo do 4. februarja. Opozarjamo na to vse posestnike naših srečk. Od 5. do 9. t. m. pa bomo neobnovljene srečka prodali novo priglašenim igralcem. Oni, ki so se za neobnovljene srečke že prijavili, naj se zgiase že 5. februarja. Z&družaa hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, S/. Petra cesta štev. 19. Zorica. Poredna Zorica je vprašala pri mizi svojo do-tiaČo učiteljico: Učiteljica: «Pridnega otroka.* Zorica (navdušeno): cFantka ali deklico?> Brihten učenec. Boltek (pride iz šole in vpraša očeta prav zaupno): «Oče, kakšno slamo pa imats Vi v glavi? Meni je rekel gospod učitelj, da imam ajdovo .. .> Moderna krava. Kmetica: «Jože, kaj nič ne vidiš, da naša Mutlja noče žreti? Bojim se, da bo poginila.* Kmet: Velika tolažba. Siromak je tožil svojemu prijatelju: cZakaj bi Blabo živeli! Toliko si bomo pa 7e rpihranili, da bomo na stara leta bosi hodili.* Samo en očenaš zna. Nežica je prišla vsa objokana domov od prve Ipovedi. Ko jo mati ugleda, jo vpraša: «Zakaj se pa tako solziš?* Nežica (ihte): «Oh, mamica, tri očenaše so mi aaložili za pokoro, znam pa le enega .. .* Samo morajo biti zelo jasne in z večjimi obrazi. Kočevje G. M. J.! Vrniti Vam ne moremo rokopisa, ki je že postavljen in samo čaka prilike, da bo objavljen. Če bi vedeli, koliko takšnih stvari, ki so prav dobre za objavo, še čaka pri nas, bi bili bolj potrpežljivi. Seveda, če bi bila zgodba krajša, bi bila že davno objavljena, tako pa nam prostor dela preglavice. Ta teden je ena naših dolgih povesti končana in drugi teden pride Vaša na vrsto, in to pooplnoma gotovo. Pošljite nam prav kratkih zgodbic! Mala nedelja. Po nasvetu se bomo ravnali. MALI OGLASI Starejši samec s premoženjem in brez otrok želi poročiti pošteno starejšo žensko brez otrok, ki ima kako manjše posestvo, gostilno ali trgovino v prometnem kraju. — Pojasnila daje Karel Nojsternik, Sv. Lovrenc na Pohorju. 32 Advokat ^ DR. AVG. REISMAN: v Mariboru se je preselil na Aleksandrovo c. 12, II. Telefon 99 Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo v Ljubljani! najboljše sredstvo za zimsko pokončavanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listne uši Itd.i se dobiva pri sledečih prodajalcih: LJUBLJANA: CHEMOTECHNA, Mestni trg 10 (proizvajalec) LJUBLJANA: Kmetijska družba. Turjaški trg 3 MARIBOR: Kmetijska družba. Meljska cesta U NOVO MESTO: Podružnica Kmetijske družbe BREŽICE: Zveza podružnic Kmetijske družbe za Brež. okraj CELJE: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta KAMNIK: Anton Lap KOČEVJE: Podružnica Kmetijske družbe KRANJ: Prane Berjak KRŠKO: Ivanuš Edvard LAŠKO: Podružnica Sadjarskega društva LJUTOMER: Martin Slivar, Ormoška cesta MOKRONOG: Srečko Slrcelj ORMOŽ: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek PTUJ: Brezovnlk Franc, nasproti samostana SEVNICA Josip Skerl SLOV. BISTRICA: Podružnica Sadjarskega društva S03TANJ: Ivan Senica OPLOTNICA: Bogomir Ilablt Zahtevajte navodila za uporabo pri prodajalcih! •_, /-'.-. - • M KM ETI £ šmarskeaa okraja Nova, nikdar preležana je vedno zaloga v trgovini ED. SUPPANZ V PRISTAVI Tukaj kuoulete na Oolie —N »Prijatelj zdravih tolažba bolnih" lahko so nazivali že naši stariši in dedje pravi lepodišeči »Fellerjev« bol ublažu;oči ,mm-wmm tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum, ter v mnogim zahvalnim listima priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravem Fellerjevem »Eisafluidu«, ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kašljem, hripavostjo-, kakor tudi da niso trpeli na nespavanju, nervozi in slabosti. Ker kaj je vzrok vsem tein težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolj neguje in na kaki način se krvotok najneškodljivije in najugodnije pospešuje? Potjm otiranja, mazanja in pranja s pravim »Fellerievim« Elsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bodete osveženi in pomlajeni I Toda kje si bodete nabavili ceno in pravi »Fellerjev« Elsa-Fluid? V lekarnah in vseh tozadevnih trgovinah kjerkoli bodete zahtevali. Povsod bodete plačali za poizkusno stekleničico 6 Din, za dvojno 9 Din, za specialno steklenico 26 Din. Ali, ako naročite direktno po pošti stane z omotom in poštnino vred 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 specialnih samo 139 Din. Naslov označite jasno. EUGEN V. FELLER, Stublca Don]«, Etsatrg 360, Hrvatska J Izdaja za konzordj cDomovine« Adolf Ribnika r. Urejuje Filtp O m 1 a d 15. Ta Narodno tiskarno Fran Jezerfek.