PROTESTIRAMO PROTI
SMRTNI OBSODBI MANJŠIN V AVSTRIJI
¦Kljub drugačnim obljubam avstrijske vladč je dunajska skupščina 7. julija sprejela dva zakona o manjšinah na Koro-škem, Štajerskem in Gradiščanskem, ki uzakonjata jezikovni popis Slovencev in Hrvatov ter tudi nastavljanje učiteljev slo-venščine in hrvaščine brez strokovne izobrazbe. Ta odločitev je zbudila val ogorčenih protestov še posebej v matični domovini narodov, ki so tako obsojeni na narodnostno smrt, kajti pri je-zikovnem popisu, ki je sedaj uzakonjen, ne bo šlo samo za stati-strko, temveč za dokazovanje, kako malo SJovencev in Hrvatov živi v Avstriji; ali še točneje: kako malo je Slovencevin Hrva-tov, ki imajo kljub dosedanjemu pritisku še pogum javno izpo-vedati svoje narodnostno poreklo in biti s tem deležni družbene usode Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Če se bosta zakona, sprejeta 7. julija, obdržala (glede na pritisk javnosti), utegneta imeti v končnih oblikah smrtonosne učinke na narodno zavest naših etičnih skupnosti v Avstriji. Kako ju mislijo uresničiti, pa so praktično že pokazali v brutalnem nastopu policije in Hei-rnatdiensta v Škocjanu in Sinči vesi. Metodeso vsem našim sta-rejšim generacijam dobro znane in prav zato sta strah in ogor-čenje še večja. To so metode nacistov in ŠS izpred dobrih 35 in več let. Tako poudarjajo tudi delovni ljudje na številnih protestnih zborovanjih po delovnih kolektivih. Delavci v Jav-nih skladiščih so npr. poslali avstrijski vladi pismOz naslednjo vsebino:
»Delavd BTC Javna skladišča Ljubljana najostreje obso-jamo obnašanje avslrijske vlade do slovenske manjšine v Av-striji. Smo proti vsakršnemu preštevanju manjšin in zahtevamo, da parlament razveljavi oba zakona, saj po več kot treh deset-letjih kratita pravice, ki so jih naši Ijudje pridobili s krvjo. Pod-piramo boj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avslriji za popolno spoštovanje določb 7. člena državne pogodbe, kar je tudi v duhu uresničevanja dogovorov helsinške konference O miru in sodelovanju v Evropi.«
Vglasilu delovne organizacije Interevropa so delavci v uvod-nem članku med drugim zapisali:
»Ravnanje avstrijske vlade nam je toliko manj razumljivo, ker smo v naši socialistični domovini vseskozi dosledno uresni-čevali enakopravnost manjšin in to ne samo na papirju, v ustavi in kongresnih dokumentih, temveč predvsem v praksi. Zato nas toliko bolj boli, da isločasno Slovenci na Koroškem in Štajer-skem ter Hrvati na Gradiščanskem živijo še vedno v ozračju na-rodnostne nestrpnosti, ki ga neovirano razpihujejo velikonem-ške šovinistične sile, pa čeprav se nekatere od teh imenujejo »socialistične«. Slovenska narodnustna inanjšina v Avstriji de-jansko živi pod stalnim pritiskom neonacističnih krogov in po-sameznikov, kar ogroža njen narodnoslni obstoj ter vse njene demokratične pravice in pridobitve, ki lahko pontenijo tudi vpliv na stabilnost v mednarodnih odnosih v tem delu svela. Zato >si delovni Ijudje in občani ponovno odločno protesti-ramo proti politiki avstrijske vlade do naše narodnostne manj-šine in zahtevamo, da naše pristojne oblasti storijo vse, da se omenjena zakona, ki ju je sprejel avstrijski parlament, razvelja-vita in da se avstrijska vlada loti reševanja manjšinskih vprašanj na način, ki ga določajo sprejete obveznosti po mednarodni po-godbi, v duhu helsinške konference, predvsem pa v duhu hu-manosti.«
Podobne vsebine so bile zahteve delavcev na protestnih zbo-rovanjih v Kolinski, Saturnusu in vseh drugih delovnih 0'rgani-zacijah naše občine.