406
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Siska 12. dec. — Še zmiraj je kupčije malo, skor da nič. Poslednji teden je bilo le kakih 1000 vaganov pančovske pšenice po 3 gold. 33 kr., 400 vag. stare banaške po 2 LL, 1000 vag. pa nove po 1 gold. 40 kr., in okoli 270 vaganov novega banaškega ovsa po 1 gold. 24 kr. prodano. Za pšenico ni upanja, da ji bo cena kaj kmali poskočila; s koruzo bo pa na spomlad gotovo bolje; če se tudi ne bo z velikim dobičkom prodajala, se je bo pa gotovo veliko spečalo, ker je blago kaj lepo in zavoljo nizke cene bojo segali kupci zlo po nji.
Iz Reke 11. dec. — Žalostni slišimo, da vsi iuže-nirji,   ki so skozi  3 leta   trasirali  pot  za železnico  od SL
407
Petra v Reko, so na Dunaj poklicani, in ker se bojo nek tudi vse priprave za to delo po očitni dražbi prodale, nam je zginila tudi zadnja iskrica upanja, da bi utegnili železnico v naš kraj dobiti.
Iz Koroškega. Veselo novico imam danes priobčiti. Za knezoškofa kerške (Gurker) škofije smo dobili obče znanoga in obče ljubljenoga gosp. Valentina Wiery-a, doktorja svetoga bogoslovstva, rojenoga v Koroškej, spiso-vatelja nemškoga in slovenskoga. Bili so popred za duhovnika (spirituala) v celovškom bogoslovskom seminišču, zatem za korarja labudske diecese, in zadnjič za korarja v Soinogradu, kjer so si po svojej blagosti i visokoj učenosti pridobili serca vseh. Za škofa kerškoga so jih posvečevali v Soinogradu letos 21. novembra, in vse v Ko-roškoj se je veselilo prihoda novoposvečenoga knezoškofa. Mnogo duhovnikov, odbor mestne celovške oblasti in mnogo gospode se je peljalo Njim 4. decembra naproti do Vel-kovca (Volkermarkt) sprejemat Jih. V Celovcu Jih je dočakala pred škofijskom gradom množica ljudstva, pri vratih grada pa 75 let stara mati svetloga knezoškofa. Milo je bilo viditi, ko so svetli knezoškof tam svojo mater objeli. Slovesno upeljevanje novoposvečenoga knezoškofa v glavno njegovo cerkev je bilo 8. decembra; zbralo se je v cerkvi sv. Duha v Celovcu več od 70 duhovnikov, najvišje oblasti svetovne in vojaške in odtod je šel svečani sprovod v glavno cerkev svetih apostelnov Petra in Pavla; na obeh straneh sprovoda je stala vojaščina v častnej paradi, sila ljudstva se je nalegla iz mesta in iz dežele, od vseh oken vseh hiš, kjer je šel sprovod, su povešali koverje (Teppich) na znamenje veselja. Ta svečanost je bila vse nekako serčneja in veselejša kakor so ne redko samo službene svečanosti. Po dokončani službi Božji je bila gospodska gostija, zvečer je bila velika baklada, pri kteroj je vojaška muzika pesni delala. Za to svečanost so Slovenci izdali in razdelili krasno tiskano slavivno pesmarico z deveterimi samo slovenskimi pesmami na čast novomu knezoškofu pod naslovom :
Prečastitemu visokoučenemu in svitlemu
gospodu gospodu
Valentinu Wiery,
doktorju sv. bogoslovstva, častnemu korarju Lavantinskemu itd. itd. škofu kerške mu in knezu avstrijanskemu
koroški Slovenci. Svetli knezoškof so izdali tudi pastirski list. Do sadaj se je dajalo nam Slovencom v kerški škofiji vse samo v nemščini in nič po slovensko. Pogosto smo se ozirali žalostni na srečnejši bratre Slovence v bližnjih škofijah, kteri dobivljajo take stvari v svojem milom materinskom jeziku, žalostni res smo se ozirali, ker nas do sadaj taka sreča nikdar ni doletela — pa kakor jasen blisk je švignula radostna novica po našej slovenskoj strani: Naš ljubleni svetli knezoškof so izdali pastirski list tudi v našem materinskom slovenskom jeziku; zato glasno Slovenci koroški zakličemo: Slava Valentinu svetlomu knezoškofu našemu! Slava!                          Majar.
Iz Ljubljane. Slišali smo, da bode Vodnikov „Albuma do njegovega godu gotov; pošiljanje pervotiskov do njih pisateljev v popravo (korekturo) mudi delo zelo. — Slovensko slovstvo bo kmali pomnoženo z novimi, zelo potrebnimi bukvami p o rod o si o vj a; dodelan je namreč že i. del (9 pol) tega nauka za babice slovenske, ki ga splsuje naš častiti gospod prof. dr. Val en ta. Odlikuje se to delo memo vseh drugih ne le vtem, da se babištvo (Hebammenkunde) razlaga po naj no vej ših s kušnj ah porodoslovja, temuč tudi v tem, da zapopada vse tiste nauke na drobno, kterih babica ravno kot djanska pomočnica pri materah in novorojenčkih najbolj potrebuje; jezik je lepo po domače osnovan in razumljiv; tehnični izrazi (in to je v znanstvenih bukvah prevažna reč) so dobro Izvoljeni in v soglasju s tem, kar je naše slovensko slovstvo
poslednje leta na tem polji iz nova ustvariti moglo; verh vsega tega so anatomični nauki razjasnjeni z ličnimi in na-tanjčnimi podobami iz tiskarnice Blaznikove, ktere bojo veliko polajsale razumenje te umetnosti. Celo delo bo v kratkem dodelano; vsem šolam po Slovenskem in gotovo tudi v Zagrebu bo ravno tako dobro došlo kakor babicam vsem, ktere se pečajo v mestih in po kmetih s tem opravilom.