KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
18.
kos.
V LJUBLJANI, dne o. marca 1932.
Letnik
III.
212. Obča univerzitetna uredba.
213. Pravilnik in cenovnih za opravljanje analiz in drugih del za privatne stranke v agrokemijskem in pedološkem odseku drž. kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj.
VSEBINA
214. Popravek k pravilom za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita.
215. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Uredbe osrednje vlade.
212.
Na osnovi § 41. zakona o univerzah predpisujem po soglasnosti predsednika ministrskega sveta
občo univerzitetno uredbo.*
PRVO POGLAVJE.
Naloga in pravice univerz.
Člen 1.
Univerze so najvišje prosvetne ustanove za strokovno izobrazbo, obravnavanje znanosti in gradnjo jugoslovanske narodne kulture. Univerze so avtonomna telesa in vršijo v mejah zakona o univerzah svojo nalogo po svojih organih in pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom ministra za prosveto (§ 1. zakona o univerzah).
Clen 2.
Posebni nazivi' se lahko podeljujejo univerzam s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto (§ 3. zakona o univerzah).
Člen 3.
V zasebnopravnem pogledu so univerze pravne osebe.
Clen 4.
Univerze smejo sprejemati darila z darilnimi pogodbami med živimi in z volili (obdaritve po poslednji volji). O sprejetju daril in volil odloča univerzitetni senat.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	decembra 1931., št. 291/XCV/702. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne
30.	januarja 1932, št. 22/X/70.
Če gre za darilo ali volilo poedinim fakultetam ali njih zavodom, zasliši univerzitetni senat pred končno odločbo o sprejemu ali odklonitvi dotični fakultetni svet.
Če univerzitetni senat darilo odkloni, mora to odklonitev utemeljiti. Zoper take odločbe univerzitetnega senata se sme v 15 dneh po priobčitvi pritožiti na univerzitetni svet oni fakultetni svet, kogar se daritev tiče.
Univerzitetni senat sme s prejemki za univerzo dediščino samo s popisom imovirt ■.
Ustanovni akt kakor tudi pravila za vse ustanove (zadužbine) univerz ali poedinih fakultet in njih odsekov odobruje na predlog univerzitetnega senata minister za prosveto kot ustanovno (zadužbinsko) nadzorstveno oblastvo [drugi odstavek § 6. zakona o ustanovah (za-dužbinah)].*
Ustanove (zadužbine) in fonde univerz upravlja univerzitetna uprava in nadzira vso njih imovino (§ 23., drugi odstavek, točka 3., zakona o univerzah), razen če je s samim ustanovnim aktom ali s pravili odrejeno drugače.
Če je namenjena ustanova (zadužbina) fakulteti ali je namenjena samo enemu odseku fakultete ali kakšni univerzitetni ustanovi, se smatra, da je učinjena ustanova (zadužbina, fond, zavod) univerzi, in sicer tako, da je univerza zavezana, uporabljati dohodke teh ustanov (zadužbin) samo v korist dotične fakultete, odseka ali ustanove.
Člen 3.
Univerzo kot pravno osebo, kolikor gre za upravljanje njene imovine, predstavlja rektor, ki se ravna po odločbah univerzitetne uprave.
Člen 6.
Univerzitetna uprava more za vsako univerzo ali za poedine fakultete s pravnimi posli pridobivati ali odsva-jati premično in nepremično Imovino ali jo dajati v ročno zastavo ali v hipoteko (občo ali osebno zastavo). Imovina, ki naj služi namenom ene fakultete, se ne sme odsvojiti brez pristanka dotičnega fakultetnega sveta.
* --Službeni lisk št, 178/28' iz 1. 1930.
Ti pravni posli so obvezni za univerzo, odnosno za fakulteto, če listine podpiše in nanje pritisne univerzitetni pečat rektor univerze ali njegov namestnik (§ 9. zakona o univerzah). Ce gre za nepremično imovino ali če presega zadolžitev vrednost 100.000 dinarjev, je potrebna tudi odobritev ministra za prosveto.
Člen 7.
Premična ali nepremična univerzitetna imovina se sme na predlog univerzitetne uprave in po odobritvi ministra za prosveto odsvojiti z daritvijo edino v korist domače univerze ali posebne fakultete.
Člen 8.
Univerze se vzdržujejo iz državnega proračuna.
Predlog razhodkov za univerzitetne potrebe sestavlja univerzitetna uprava po predlogu fakultetnih svetov in ga predlaga v določenem roku ministru za prosveto.
Predlog razhodkov posebnih fakultet sestavlja do-tični fakultetni svet in ga predlaga ministru za prosveto po univerzitetni upravi beogaajske univerze.
Člen 9.
Rektor, odnosno dekan posebne fakultete mora predložiti ob koncu vsakega šolskega leta ministru za prosveto kot vrhovnemu nadzorstvenemu oblastvu poročilo o delovanju, stanju in potrebah univerze, odnosno fakultete.
Člen 10.
Univerzitetna oblastva stopajo v zunanji stik s po-edinci in z oblastvi izven sestava te univerze po rektorju, posebne fakultete pa po svojih dekanih.
Člen 1L
Univerza ima svoj pečat, ki ga je pritisniti na vse listine, ki jih izdaja univerza. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini državni grb, okoli grba pa naziv univerze v cirilici in latinici.
Člen 12.
Fakultete, ki so sestavni del univerze, niso pravne osebe.
Fakultete, odseki, zavodi ali stolice, osnovane iz volil, daril ali fondov, se lahko imenujejo z imeni svojih ustanoviteljev (§ 2., drugi odstavek, zakona o univerzah).
Za podelitev teh nazivov veljajo predpisi člena 2. te uredbe.
člen 13.
Vsaka fakulteta ima svoj pečat.
Pečat je okrogel in ima v sredini državni grD, okoli grba pa naziv univerze in fakultete v cirilici in
odseke ali skupine in na katere, kateri predmeti se predavajo na njih kot glavni in kateri kot stranski, kako se porazdele ti predmeti glede slušanja in opravljanja izpitov, načrte, kako je izvajati pouk na fakultetah, pravila o izpitih, predpise o promocijah, prehodne odredbe za slušatelje in doktorske kandidate itd.
Fakultetne uredbe morajo imeti iste predpise za vse istoimenske fakultete glede vpisovanja slušateljev, prijav za izpite, izpitnih skupin, izpitnega reda in diplomskih izpitov, doktorskih kurzov in ocen neglede na to, ali so jim stolice in predmeti povsem istovetni.
DRUGO POGLAVJE.
Univerzitetna oblastva.
Člen 15.
Univerzitetna oblastva so: 1. rektor univerze, 2. der kan fakultete, 3. univerzitetni svet, 4. univerzitetni senat,
5.	univerzitetna uprava, 6. fakultetni svet, 7. nižje in višje disciplinsko sodišče in 8. sodišče za slušatelje,
1.	Rektor.
Člen 16.
Rektorja voli ob koncu šolskega leta univerzitetni svet izmed svojih članov za dve leti. O rektorjevi izvolitvi je obvestiti ministra za prosveto.
Rektor nastopi dolžnost ob pričetku šolskega leta. Če se izprazni rektorjevo mesto med šolskim letom, se mora najkesneje v 15 dneh izvoliti drug rektor. Tako izvoljeni rektor nastopi dolžnost takoj po izvršeni izvolitvi in opravljeni prisegi, njegova dvoletna izvolitev pa se šteje od pričetka prihodnjega šolskega leta.
En profesor sme biti izvoljen za rektorja največ trikrat zaporedoma. Če pa se izvoli rektor tako drugič ali tretjič, sme zahtevati prorektor, da izvoli svet v isti seji tudi prorektorja.
Rektor lahko poda ostavko, toda univerzitetni svet ni da bi jo moral uvažiti. Rektorske dolžnosti rektor ne sme zapustiti, dokler se njegova ostavka ne sprejme. Če rektor oboli ali je na odsotstvu, ga nadomešča prorektor, če pa tudi ta oboli ali je na odsotstvu, nadomešča rektorja po letih državne službe najstarejši dekan (§ 9., četrti odstavek, zakona o univerzah).
Člen 17.
Rektor kot predstavnik univerze skrbi za tekoče posle univerze. V njegovo pristojnost spada tudi reševanje vseh onih administrativnih predmetov, ki se tičejo celotne univerze in niso posebej dodeljeni v pristojnost drugemu univerzitetnemu oblastvu.
Službeno dopisovanje z osebami in oblastvi izven fakultete se vrši vedno preko rektorata,
Člep 14
V znanstvenem in učnem pogledu se upravljajo fakultete po svojih posebnih uredbah.
Fakultetne uredbe predpisujejo: kako so poedine fakultete urejene, ali se delijo poedine fakultete na
Rektor določa dnevni red sejam univerzitetnega senata in univerzitetnega sveta, jih sklicuje, jim predseduje in vodi njih delo po veljavnih predpisih. Rektor hrani univerzitetni pečat in izdaja listine, odobruje učiteljem odsotstvo v mejah zakona. Vodi o danih odsotstvih evidenco ob lastni odgovornosti. Skrbi za vzdrževanje reda v vseh univerzitetnih prostorih, vodi nadzorstvo nad vsemi univerzitetnimi zavodi, seminarji, laboratoriji itd, kakor tudi nad tem, da vrše učitelji šolske
dolžnosti, in izdaja za to potrebne odredbe. Ima disciplinsko oblast nad administrativnim osebjem. Ob koncu vsakega šolskega leta predloži rektor ministru za prosveto poročilo o delu, stanju in potrebah univerze. To poročilo se priobči predhodno univerzitetnemu senatu.
2.	Dekani fakultet.
Clen 18.
Na čelu vsake fakultete stoji dekan (fakultetni starešina), ki ga izvoli za leto dni dotični fakultetni svet izmed rednih profesorjev. V ta namen mora sklicati dekan sejo fakultetnega sveta v mesecu juniju. 0 izvolitvi novega dekana je pismeno obvestiti rektorja, ki obvesti o tem ministra za prosveto. Izvoljeni dekan nastopi dolžnost ob pričetku šolskega leta. Njegov predhodnik postane prodekan. če se izprazni med letom dekanovo ali prodekanovo mesto, je sklicati sejo fakultetnega sveta v 15 dneh, da se izvoli dekan ali prodekan. Izvoljeni nastopi dolžnost takoj po končani volitvi.
En profesor sme biti voljen za dekana največ trikrat zaporedoma. V tem primeru pa sme prodekan že ob drugi volitvi zahtevati, naj se izvoli kdo drug na njegovo mesto.
Dekan poda lahko ostavko, toda je fakultetnemu svetu ni treba uvažiti. Dekan ne more zapustiti svoje dekanske dolžnosti, dokler se mu ostavka ne uvaži. Če dekan oboli ali je na odsotstvu, ga nadomešča prodekan, če pa tudi ta oboli ali je na odsotstvu, nadomešča dekana po letih državne službe najstarejši redni profesor iste fakultete
Člen 19.
Dekan vodi fakulteto, opravlja tekoče posle in skrbi za pouk in izpite na fakulteti. O svojih odločbah po važnejših predmetih, ki ne spadajo v pristojnost fakultetnega sveta, poroča dekan fakultetnemu svetu pri prihodnji seji.
Dekan opravlja v glavnem te-le posle: hrani fakultetni pečat, skrbi za to, da se popolnijo poedina učiteljska mesta o pravem času, da se ob bolezni ali drugem zadržku pri poedinem učitelju dobi nadomestnik; skrbi, da se pravilno vršijo zakonski in drugi predpisi, priobčuje pa rektorju morebitne ovire v tem pogledu; preizkuša prošnje slušateljev za vpis, jih vpisuje, vodi nadzorstvo nad pravilnim izvrševanjem učnih in disciplinskih predpisov s strani slušateljev in podaja v tem pogledu predloge pristojnim oblastvom in sam uporablja disciplinsko uredbo; preizkuša prošnje slušateljev za Štipendije in podpore in jih vroča s svojim mnenjem rektorju; pazi, da vrši učno osebje točno svoje dolžnosti po ustanovljenem razporedu predavanj in vaj in podaja predloge za izpremembo tega razporeda; sestavlja predloge za izpraševalne komisije in preizkuša prošnje slušateljev, da se jim dovoli opravljanje izpita; postavlja sam člane izpraševalnih komisij, če je kakšen član zbog bolezni ali drugače zadržan, prisostvovati izpitu; zbira podatke za sestavo proračunskega predloga fakultete, predseduje sejam fakultetnega sveta in izvršuje njegove sklepe. Ob koncu vsakega šolskega leta poda dekan univerzitetnemu senatu v dvojniku poročilo o delu, stanju *n potrebah svoje fakultete. En izvod tega poročila priloži rektor svojemu letnemu poročilu za ministra za pro-^eto (§ 9. zakona o univerzah).
3.	Univerzitetni svet
Člen 20.
Univerzitetni svet sestavljajo: rektor kot predsednik * in vsi redni profesorji kot člani.
Člen 21.
Univerzitetni svet vrši te-le posle: 1. voli rektorja in poslovodjo sveta, po potrebi tudi prorektorja; 2. pretresa, sprejema ali odklanja izvolitve rednih in izrednih profesorjev, izvršene v fakultetnih svetih; 3. predlaga ministru za prosveto odstranitev rednih ali izrednih profesorjev z univerze; a) če so tako oslabeli, da ne morejo svoje dolžnosti stalno vršiti, kar se mora ugotoviti z zdravniškim komisijskim pregledom, b) če so se s svojim vedenjem onemogočili v moralnem in socialnem pogledu; 4. podaja mnenje o vseh predmetih, ki mu jih predloži univerzitetni senat; 5. voli izmed rednih profesorjev pet članov in dva namestnika v nižje disciplinsko sodišče za učitelje in 6. rešuje po vseh vprašanjih, ki spadajo v njegovo pristojnost po zakonu o univerzah in po tej uredbi.
Člen 22.
Univerzitetni svet je sklepčen samo, če je v njegovi sredini več kot polovica skupnega števila članov. Za polnoveljavni sklep je potrebna večina glasov prisotnih članov. Če se pozivajo in volijo novi profesorji, nadalje v primerih člena 120. te uredbe veljajo sklepi, če sta navzočni pri seji najmanj dve tretjini članov sveta in če se sklenejo z absolutno večino glasov skupnega števila vseh članov sveta (§ 11., tretji odstavek, in § 25., drugi odstavek, točka b), zakona o univerzah),
\
Člen 23.
Seje univerzitetnega sveta sklicuje po potrebi rektor.
Če zahteva ena četrtina sveta ali univerzitetni senat ali fakultetni svet, naj se skliče univerzitetni svet, in naznani obenem predmet, o katerem naj se razpravlja po § 11., točkah 2. do 5., zakona o univerzah, mora sklicati rektor svet najkesneje v desetih dneh, ko se mu predlog poda.
Člen 24.
Rektor določa dnevni red sejam univerzitetnega sveta; ta se mora priobčiti članom univerzitetnega sveta vsaj dva dni pred sestankom seje. Dnevni red se ne sme izpremeniti, razen če sklene univerzitetni svet, naj se poedine točke dnevnega reda izpremene ali do prihodnje seje odlože.
Poročilo komisij, referati in samostojni predlogi članov univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov se lahko prijavijo rektorju tudi pred gorenjim rokom dveh dni, da se prouče v univerzitetnem senatu in postavijo eventualno po sklepu univerzitetnega senata na dnevni red.
Rektor postavi na dnevni red poedine predloge po vrsti, kakor so mu dospeli, razen če smatra, da je drug predlog ali predmet nujnejši. Oni predlogi, ki niso bili rešeni pri seji, za katero so bili postavljeni na dnevni red, pridejo v prihodnji seji prvi na vrsto za nujnimi poslovnimi predmeti.
Člen 25.
Sejam univerzitetnega sveta predseduje rektor ali ; njegov namestnik,
Vsak član univerzitetnega sveta mora prihajati k sejani univerzitetnega sveta in ostajati pri sejah do konca; neprihod k seji more opravičiti član sveta samo z boleznijo ali nujnim državnim ali neodložnim zasebnim poslom.
Če izostane član univerzitetnega sveta od dveh ali treh sej ali če vobče pogosteje izostaja in teh izostankov ne opraviči, mora pozvati rektor takega člana, naj prihaja k sejam; če ostane ta poziv brez uspeha, mora rektor predlagati, naj se uvede disciplinsko postopanje. Ta obveznost, prihajati k sejam sveta, ni absolutna za člane posebnih fakultet.
Člen 26.
Ko ugotovi rektor kot predsednik univerzitetnega sveta, da je zbranih zadosti članov za sklepanje, se prečita zapisnik o prejšnji seji. Pripombe k zapisniku smejo podati samo oni, ki so prisostvovali seji, in se morajo omejiti na ugotavljanje točnosti in popolnosti zapisnika. Ko se zapisnik odobri, naznani rektor, ali so se in kako so se izvršil' sklepi prejšnje seje univerzitetnega sveta.
Člen 27.
Predsednik daje pri pretresanju besedo po vrsti, kakor so se poedinci prijavili. Oni član sveta, ki je podal predlog ali ki je bil poročevalec o predmetu, ima pravico, govoriti poslednji.
Če bi se oddaljil poedini govornik od razpravnega predmeta ali če rabi nedopustne in žaljive izraze, ga mora predsednik opomniti in opozoriti, naj se drži razpravnega predmeta; če tudi to ne koristi, mu mora odvzeti besedo. Tak govornik ima pravico, zahtevati sklep univerzitetnega sveta, ki se mu mora pokoriti. Če se ne vede član univerzitetnega sveta pri seji dostojno ali če moti s svojim postopanjem tek razprave, ga mora predsednik opomniti; če bi pa tudi to ne pomagalo, ga mora predsednik pozvati k redu; če bi pa član sveta, ki je ponovno bil pozvan k redu, nadalje motil pravilno delo, mora predlagati predsednik univerzitetnemu svetu, naj se tak član odstrani iz seje.
Člen 28.
O podanem predlogu se glasuje šele, če univerzitetni svet sklene, da je razprava zaključena in dovršena; predlog, naj se zaključi lista govornikov, sme podati predsednik ali vsak član pri sami razpravi. Predsedniku gre pravica, da formulira vprašanje, o katerem naj se glasuje. Glasovanje je javno ali tajno. Javno glasovanje se vrši z vzklikom, vstajaje in sede ali imenoma. Imenoma se glasuje, če to zahteva ena četrtina prisotnih članov.
Tajno glasovanje je samo imensko. Glasovanje je tajno, kadarkoli to zahteva ena četrtina prisotnih članov. Tajno se glasuje z listki. Predsednik določi dva člana za štetje glasov in ta sprejemata listke od vseh prisotnih članov sveta in jih izročata predsedniku, ki jih takoj prečita, brojilca in poslovodja pa zapisujejo izid glasovanja, ki ga predsednik razglasi.
V sak član sveta se mora udeležiti glasovanja in glasovati za ali zoper, razen v primerih člena 240. te uredbe.
Člen 29.
Ločeno mnenje se mora prijaviti v isti seji in takoj v zapisniku o tej seji obrazložiti. Ločena mnenja, ki se niso priobčila pravilno in pravočasno, se ne upoštevajo.
Člen 30.
Sejni zapisnik mora navajati imena prisotnih in odsotnih članov. Odsotni člani morajo po možnosti vnaprej javiti vzrok svojemu neprihodu, kar se zapiše v zapisnik. Predsednik ugotovi osnovanost vzroka neprihodu k tej seji; če spozna, da neprihod ni opravičen, postopa po predpisu člena 25. te uredbe. V zapisnik je vzeti glavno razpravno vsebino, podane predloge in storjene sklepe z označbo števila glasov za vsak storjeni sklep in zoper njega.
Izčrpno vsebino predlogov in razlogov je vzeti v zapisnik samo pri zelo važnih sklepih, zlasti pa pri onih, o katerih so se podala ločena mnenja.
Zapisnik sveta podpisujeta rektor in poslovodja. Pri prvi prihodnji seji, takoj po čitanju zapisnika o prejšnji seji, imajo člani pravico podajati k zapisniku pripombe, ki jih svet s sklepom uvaži ali ne. Nihče ne more naknadno podajati pripomb k zapisniku, ki se je že odobril.
Člen 31.
Rektor izvršuje sklepe univerzitetnega sveta.
Člen 32.
Poslovodjo univerzitetnega sveta voli ob koncu vsakega šolskega leta univerzitetni svet izmed svojih članov za prihodnje šolsko leto.
Prvič izvoljeni mora to dolžnost sprejeti. Poslovodja poda lahko ostavko, toda univerzitetnemu svetu je ni treba sprejeti in poslovodja ne more zapustiti svoje dolžnosti, dokler ga svet ne razreši. Če poslovodja oboli ali je drugače zadržan, vrši njegovo dolžnost za dotično sejo član sveta, ki ga določi predsednik sveta.
4.	Univerzitetni senat.
Člen 33.
Univerzitetni senat sestavljajo: rektor kot predsednik, prorektor, dekani in prodekani vseh fakultet kot člani.
Po potrebi sme odločiti univerzitetni senat, da se pozovejo ob reševanju izvestnih vprašanj v njegovo sredino k poedinim sejam zaradi posvetovanja tudi drugi predstavniki poedinih fakultet izmed rednih profesorjev, ki jih fakultetni svet za to posebej izvoli. Takih predstavnikov poedinih fakultet smeta biti največ po dva za vsako fakulteto.
Člen 34
Univerzitetni senat vrši te-le posle; 1. se posvetuje o letnih poročilih rektorja in dekanov o delu in stanju poedinih fakultet; 2. se posvetuje o vseh vprašanjih, ki se tičejo vse univerze in ki mu jih predlaga rektor ali univerzitetna uprava ali minister za prosveto; 3. pripravi predlog o pravilih za dajanje državne podpore siromašnim, toda vrednim učencem; 4. določa disciplinskega tožilca in preiskovalca za nižje in višje disciplinsko sodišče; 5. voli izmed rednih profesorjev tri člane in dva namestnika v sodišče za slušatelje; 6. voli univerzitetnega tajnika in upravnika univerzitetne knjižnice; 7. podaja ministru za prosveto na zahtevanje mnenja o tolmačenju in eventualni potrebi izprememb in dopolnitev zakona o univerzah, obče univerzitetne uredbe in poedinih fakultetnih uredb; 8. pretresa in sprejema ali
odklanja izvolitev docentov, lektorjev, univerzitetnih učiteljev, honorarnih profesorjev in honorarnih učiteljev, asistentov in tehničnega osebja, ki ima položaj docentov in asistentov; 9. pretresa, sprejema ali odklanja izvolitev častnih doktorjev, ki mu jih predlagajo poedini fakultetni sveti in 10. sklepa o vseh vprašanjih, ki so mu dana v pristojnost po zakonu o univerzah in po tej uredbi.
Člen 35.
Seje univerzitetnega senata sklicuje rektor. Če zahteva najmanj ena četrtina članov univerzitetnega senata ali fakultetni svet ali minister za prosveto, naj se skliče univerzitetni senat, in označi obenem predmet, o katerem se naj razpravlja, mora sklicati rektor sestanek najkesneje v 8 dneh, kar je zahtevo prejel.
Člen 36.
Univerzitetni senat je sklepčen, če so pri seji prisotne najmanj tri četrtine skupnega števila članov, pri čemer se ne štejejo predstavniki poedinih fakultet (člen
33.	drugi odstavek, te uredbe). Za polnoveljaven sklep je potrebna absolutna večina glasov prisotnega števila članov. Dolžnost tajnika univerzitetnega senata vrši univerzitetni tajnik.
Člen 37.
Za določanje dnevnega reda univerzitetnega senata, podajanje predlogov, voditev razprave, podajanje ločenih mnenj, sklicevanje in prisostvovanje članov senata sejam, veljajo analogno predpisi členov 24. do 31. te uredbe.
Člen 38.
Sklepe univerzitetnih senatov izvršuje rektor. Rektor sme začasno ustaviti izvršitev sklepov univerzitetnega senata, razen volitev, če spozna, da nasprotujejo zakonu in interesom univerze. V tem primeru mora sklicati naj-kesnje v 5 dneh po storjenem sklepu iznova sejo univerzitetnega senata. Ob sporu med senatom in rektorjem odloča končno univerzitetni svet.
Oni sklepi, katere morajo odobriti pristojna višja oblastva, se predlože tem oblastvom takoj z obrazloži nim predlogom in ločenimi mnenji, če jih je kaj.
5.	Univerzitetna uprava.
4
Člen 39.
Univerzitetno upravo sestavljajo: rektor kot predsednik in dekani vseh fakultet kot člani.
Člen 40.
Univerzitetna uprava vrši te-le posle: 1. ugotavlja po predlogih fakultetnih svetov načrt letnega proračuna univerze; 2. razporeja vsote, ki pripadajo univerzi po proračunu in so določene v globalnem znesku za vso univerzo; 3. upravlja ustanove (zadužbine) in fonde univerze in nadzira vso njeno imovino; 4. odloča po predpisanih pravilih, katerim učencem se naj d& državna ali druga podpora; 5. skrbi za zgradbe in prostore, potrebne za pouk in razne zavode; 6. predlaga ministru za prosveto administrativno in tehnično osebje univerze, kolikor za to ni pristojen univerzitetni senat; 7. podaja
mnenje ministru za prosveto o odsotstvu učiteljem, daljšem od deset dni, po predhodno dobljenem mnenju fakultetnih svetov; 8. določa nagrade učnemu (pogodbenemu in honorarnemu), pomožnemu, administrativnemu in tehničnemu osebju v mejah določenih proračunskih sredstev; 9. voli po predlogu fakultetnega sveta asistente-dnevničarje in jim določa prejemke; 10. izbira in postavlja služitelje; 11. sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki so mu dana v pristojnost po zakonih in uredbah.
Člen 41.
Seje uprave sklicuje rektor sam ali na obrazložen predlog dveh članov uprave. Rektor ni dolžan dnevnega reda za seje univerzitetne uprave predhodno priobčevati.
člen 42.
Uprava sklepa polnoveljavno, če je prisotna absolutna večina članov. Njeni sklepi so veljavni, če so storjeni z absolutno večino glasov od skupnega števila vseh članov.
Dolžnost tajnika univerzitetne uprave vrši tajnik univerze.
Člen 43.
Za določanje dnevnega reda univerzitetne uprave, podajanje predlogov, voditev razprave, podajanje ločenih mnenj, sestavljanje zapisnika in prisostvovanje sejam veljajo analogno predpisi členov 37. in 38. te uredbe; toda spori, ki nastanejo med rektorjem in univerzitetno upravo, se morajo, analogno členu 38. te uredbe, predložiti v rešitev univerzitetnemu senatu.
6.	Fakultetni svet.
Člen 44.
Vsi redni in izredni profesorji ene fakultete sestavljajo svet te fakultete. Predsednik fakultetnega sveta je dekan. Poslovodja je po činu najmlajši izredni profesor.
Člen 45.
Fakultetni sveti si volijo dekana in po potrebi prodekana (§ 10. zakona o univerzah) in opravljajo mimo tega te-le posle: 1. sestavljajo program in razpored predavanj za vsak semester; 2. skrbe za popolnjevanje izpraznjenih stolic in, če treba, za nadomestovanje odsotnih in bolnih učiteljev; 3. volijo in z obrazložbo predlagajo univerzitetnemu senatu redne in izredne profesorje in ostale učitelje (§ 14., drugi odstavek, točka 4., zakona o univerzah); 4. odločajo o prijavah članov akademij znanosti in drugih strokovnjakov izven učiteljskega zbora, ki bi želeli predavati (§ 35., drugi odstavek, zakona o univerzah); 5. odločajo o prijavah profesorjev, ki žele-prirediti druga predavanja izven svojega predmeta;
6. predlagajo univerzitetnemu senatu, da podeli univerza za znanost zaslužnim osebam naslov častnega doktorja;
7. predlagajo univerzitetnemu senatu tolmačenja, izprn-membe ali dopolnitve v fakultetnih uredbah; 8. odločajo o vračunanju semestrov slušateljem ob izrednih prilikah;
9.	odločajo o priznanju diplom tujih fakultet po predpisih zakona o nostrificiranju diplom; 10. odločajo o razporedu izpitov in. o sestavi izpraševalnih . komisij;
11.	podajajo mnenja o odsotstvih, za katera prosijo
učitelji v kateremkoli primeru za dalj kot deset dni;
12. sestavljajo predloge proračuna za svojo fakulteto;
13. volijo svoje administrativno, tehnično in pomožno učno osebje; 14. podajajo strokovna mnenja, če jih od njih zahteva univerzitetni senat, ali v primerih, določenih s poedinimi zakoni, in 15. sklepajo o vseh drugih vprašanjih, ki so jim dana v pristojnost po zakonu o univerzah, tej uredbi ali fakultetnih uredbah.
Člen 46.
Seje fakultetnega sveta sklicuje po potrebi dekan. Če zahteva ena četrtina članov fakultetnega sveta, naj se skliče seja fakultetnega sveta, mora dekan najkesneje v desetih dneh od vročenega predloga sklicati sejo.
Člen 47.
Fakultetni svet je sklepčen, če je prisotna absolutna večina skupnega števila članov sveta. Sklepi sveta so veljavni, če so storjeni z absolutno večino glasov prisotnih profesorjev. Če se volijo redni profesorji, nimajo izredni profesorji pravice glasovati.
Člen 48.
Univerzitetni docenti se udeležujejo dela fakultetnega sveta, nimajo pa pravice glasovati pri sklepanju.
Pogodbene in honorarne profesorje, honorarne učitelje, učitelje veščin, lektorje, privatne docente kakor tudi profesorje in docente drugih fakultet, ki so jim poverjena predavanja tudi na tej fakulteti, sme pozvati dekan k seji fakultetnega sveta, in to sam6, če je potrebno, da jih zasliši fakultetni svet v vprašanjih znanosti, ki jo oni predavajo; nimajo pa glasovalne pravice.
člen 49.
Za določanje dnevnega reda sejam fakultetnega sveta, podajanje predlogov, voditev razprave, podajanje ločenega mnenja, sestavljanje zapisnika in prisostvovanje članov sveta sejam itd. veljajo analogno predpisi členov 37. in 38. te uredbe, samo da je predlagati, analogno členu 38. te uredbe, spore, ki nastanejo med dekanom in fakultetnim svetom, v rešitev univerzitetnemu senatu.
Člen 50.
Če nima fakultetni svet v svojem sestavu vsaj treh rednih profesorjev s svoje fakultete, odredi univerzitetni senat tri po stroki najbližje redne profesorje z drugih fakultet, ki vrše skupaj s profesorji in učitelji fakultete polnoveljavno vse dolžnosti članov fakultetnega sveta. To stanje traja, dokler se ne poveča število rednih profesorjev. Izvoljeni profesorji morajo sprejeti te dolžnosti.
S tem ne izgube ostala fakultetna oblastva svojih funkcij.
člen 51.
Posebni fakulteti v Skoplju in Subotici sla pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom ministra za prosveto, če s to uredbo ni predpisano drugače.
Njiju oblastva so: 1. fakultetni dekan; 2. fakultetni svet in 3. sodišče za slušatelje;
Člen 52.
Dekan posebne fakultete mora vršiti mimo rednih dolžnosti tudi rektorske funkcije, če zahteva to njegov položaj starešine posebnega telesa.
Člen 53.
Fakultetni svet vrši vse funkcije, ki se tičejo fakultete, in to funkcije, ki jih drugače vrši univerzitetna uprava, kakor tudi funkcije univerzitetnega senata. Zlasti opravlja te-le posle: 1. predlaga letne proračune svoje fakultete in razporeja vsote, ki pripadajo fakulteti po proračunu; 2. sklepa po predpisanih pravilih, katerim učencem naj se da državna ali druga podpora;
3.	skrbi za zgradbe in prostore, ki so potrebni za pouk in razne zavode; 4. voli in predlaga ministru za prosveto pisarniško osebje; 5. podaja ministru za prosveto mnenje o učiteljskih odsotstvih, daljših od deset dni; 6. odreja nagrade pomožnemu, učnemu in strokovnemu osebju;
7.	sestavlja program in razpored predavanj za vsak semester; 8. skrbi za popolnjevanje izpraznjenih stolic in, če treba, za nadomeščanje bolnih in odsotnih učiteljev; 9. voli in predlaga z obrazložbo univerzitetnemu svetu beograjske univerze redne in izredne profesorje;
10.	voli ostalo učno in strokovno osebje; 11. odloča o prijavah članov akademij znanosti in drugih strokovnjakov izven učiteljskega zbora, ki žele prirediti predavanja; 12. odloča o prijavah profesorjev, ki žele prirediti druga predavanja izven svojih predmetov; 13. odloča o vračunanju semestrov slušateljem ob izrednih prilikah;
14.	odloča o razporedu izpitov in o sestavi izpraševal-nih komisij.
Za delo fakultetnega sveta teh fakultet veljajo vsi predpisi, ki veljajo sicer za delo ostalih fakultetnih svetov, če s to uredbo ni predpisano drugače. Spori, ki nastanejo analogno členom 38., 43. in 49. te uredbe med dekanom in fakultetnim svetom, se vročajo v rešitev univerzitetni upravi univerze v Beogradu.
Člen 54.
Člani univerzitetnega sveta s teh fakultet se štejejo, če prisostvujejo sejam sveta, ko se ugotavlja kvorum. Če so na dnevnem redu, mimo ostalih, tudi vprašanja, ki se tičejo samo katere teh dveh fakultet (volitev učiteljev in dr.), gre prisotnim profesorjem dotične fakultete povračilo rednih potnih in prevoznih stroškov. Taka vprašanja se smejo spraviti v sejo sveta največ dvakrat na leto in se smejo tedaj polnoveljavno reševati tudi, če ne prisostvuje seji noben profesor teh fakultet.
Člen 55.
Če pade število rednih profesorjev na teh fakultetah' pod 3, postopa minister za prosveto v sporazumu z univerzitetnim senatom po členu 50. te uredbe.
7.	Nižje in višje disciplinsko sodišče.
A.	Disciplinska oblastva in stranke.
Člen 56.
Nižje disciplinsko sodišče sodi nerednosti in disciplinske prestopke univerzitetnih profesorjev, univerzitetnih docentov, privatnih docentov, univerzitetnih učiteljev veščin, lektorjev in univerzitetnih asistentov.
Člen 57.
Rektor univerze, odnosno njegov namestnik ima po svoji nadzorstveni oblasti pravico pozvati za manjše prestopke, ki še nimajo značaja nerednosti, pismeno k redu vse univerzitetno učno, pomožno, administrativno in tehnično osebje.
Člen 58.
O vprašanju, katero dejanje je nerednost in katero disciplinski prestopek in katere disciplinske kazni so za poedina dejanja, veljajo predpisi §§ 69., 183. do 194. zakona o uradnikih.
Člen 59.
Nižje disciplinsko sodišče sestavlja pet rednih profesorjev, ki jih izvoli ob koncu šolskega leta univerzitetni svet za prihodnje šolsko leto. Svet izvoli istočasno tudi dva redna profesorja za namestnika, svet beograjske univerze pa tudi še po enega rednega profesorja iz Subotice in Skoplja, ki spadata v sestav sodišča namesto po činu najmlajšega člana nepravnika, če se sodi učitelj s teh fakultet. Vsaj en član sodišča in en namestnik morata biti pravnika.
Namestniki se pozivajo v sestav sodišča samo, če je redni elan sodišča bolan ali odsoten, izključen ali prizadet. Namestniki stopijo v sestav sodišča po vrsti, kakor se odredi naprej, toda vedno bodi po možnosti v sestavu sodišča vsaj en pravnik.
Disciplinsko postopanje mora dokončati v istem sestavu in ono nižje disciplinsko sodišče, ki ga je pričelo, in to tudi, če funkcije tega sodišča prestanejo, ko preteče šolsko leto.
Predsednik nižjega disciplinskega sodišča je njegov član, ki je najstarejši po činu. Nadomešča ga po činu naslednji član.
Poslovodja je po letih starosti najmlajši član sodišča.
V vršenju svoje dolžnosti so vsi člani nižjega disciplinskega sodišča popolnoma samostojni in neodvisni in sodijo samo po predpisih zakona in po svoji vesti.
Člen 60.
Nižje disciplinsko sodišče sklepa samo, če so prisotni vsi člani sodišča, in to z absolutno večino glasov. Glasovanje se prične s članom sodišča, ki je po činu najmlajši.
člen 61.
Službene interese, ki jih je kršilo obtoženčevo dejanje, zastopa pri disciplinskem sodišču disciplinski tožilec, ki ga določi univerzitetni senat ob koncu vsakega šolskega leta za prihodnje šolsko leto izmed rednih profesorjev, in sicer po možnosti s pravne fakultete.
Kadar voli univerzitetni senat disciplinskega tožilca, izvoli tudi disciplinskega preiskovalca. Disciplinski preiskovalec se voli izmed rednih profesorjev. Mandat disciplinskega tožilca in disciplinskega preiskovalca traja leto dni, odnosno dokler se pričeti posel ne dovrši. Disciplinsko sodišče ne sme vzeti v reševanje nobene stvari, dokler se ni po tej stvari predhodno izjavil disciplinski tožilec.
Niti disciplinski tožilec niti disciplinski preiskovalec ne moreta biti člana univerzitetnega senata, dokler jima traja ta funkcija.
Obtoženi učitelj ali asistent ima pravico, izbrati branilca izmed učiteljev svoje univerze. Če si obtoženi učitelj
J ali asistent ne bi hotel ali ne bi mogel pribaviti branilca, i sme zaprositi, da mu ga za ustno razpravo odredi rektor. Tej zahtevi se mora ugoditi, odrejeni branilec pa mora sprejeti to dolžnost. Branilec nima pravice do nagrade in mora čuvati kot tajnost vsa zaupna priobčila obtožen-čeva, ima pa pravico, porabiti v njegovo obrambo vsa dopustna sredstva. Branilec ima pravico, uveljavljati vse, kar bi bilo za obtoženčevo obrambo koristno.
B.	Disciplinsko postopanje.
Člen 62.
Disciplinsko postopanje se sme pričeti na zahtevo rektorja ali na zahtevo ministra za prosveto ali po sklepu fakultetnega sveta, ki mu učitelj pripada.
Disciplinsko postopanje se sme začeti tudi, če je redno sodišče obdolženca oprostilo obtožbe.
V vseh primerih, kadarkoli se prične disciplinsko postopanje, zasliši rektor obdolženca in disciplinskega tožilca, pa skliče disciplinsko sodišče, ki odloči brez pretresa, ali se naj uvede disciplinsko postopanje ali ne. Disciplinsko sodišče sme po potrebi, preden o tem sklepa, odrediti, naj se izvrši po disciplinskem preiskovalcu predhodna preiskava.
Če spozna disciplinsko sodišče, da odgovarja obdolženec samo za nerednost, izreče takoj kazen zaradi nerednosti. Drugače odredi, da se uvedi disciplinska preiskava.
Člen 63.
Sklep, da se uvedi disciplinska preiskava, je priobčiti obdolžencu. V priobčilu je obrazložiti vse točke obtožbe. Istočasno se vroči sklep tudi disciplinskemu tožilcu.
Zoper sklep, da se uvedi disciplinska razprava ali ne uvedi, ni pravnega sredstva.
Člen 64.
Če smatra disciplinsko sodišče, da je prijavljeno dejanje kaznivo po kazenskem zakonu in kazenskopravne ovadbe še ni, mora izročiti državnemu tožilcu vse disciplinske spise. ,
V takem primeru je ustaviti discinlinsko postopanje do zvršetka kazenskega postopanja pred rednim sodiščem.
Člen 65.
Če se sklepe, da se uvedi disciplinska preiskava, zasliši disciplinski preiskovalec brez prisege priče in izvedence, ki pripadajo univerzi in ki so potrebni, da se pojasni vprašanje o kaznivem dejanju ali njegovem neobstoju.
Disciplinski preiskovalec mora vse okolnosti preizkusiti in pribaviti dokazna sredstva, ki so potrebna za popolno pojasnitev dejanja, nadalje izslediti in dati obdolžencu priliko, da izjavi ustno ali pismeno, kar ima pripomniti k poedinim točkam obtožbe. Disciplinsko postopanje se nadaljuje tudi, če obdolženec noče podati svoje izjave.
Disciplinski preiskovalec sme vselej, zlasti pa če gre za osebe izven univerze, zaprositi po rektorju za pravno pornič upravna oblastva, ki postopajo ob pozivih in zaslišanju stranke po svojih predpisih.
Če je potrebno, da se zasliši priča ali izvedenec bodisi izmed oseb, ki pripadajo univerzi, bodisi izmed
urugih oseb, pod prisego, zaprosi rektor na predlog disciplinskega preiskovalca in po zaslišanju pristojnega disciplinskega tožilca pristojno ali redno sodišče, da to osebo tako zasliši.
Člen 66.
Dokler traja disciplinska preiskava, sme dovoliti disciplinski preiskovalec obdolžencu in njegovemu branilcu, da pregledata vse ali samo nekatere spise, če se s tem ne ovira pravilen tek preiskave. Spor, ki nastopi v tem pogledu med disciplihskim preiskovalcem in disciplinskim tožilcem ali med tema in obdolžencem ali njegovim branilcem, reši nižje disciplinsko sodišče.
Člen 67.
Disciplinski tožilec sme med disciplinsko preiskavo vselej pregledati spise, predlagati, naj se preiskava dopolni, zlasti pa razširiti tožbo in dodajati novo obtožno gradivo.
Tudi obdolženec in njegov branilec imata pravico, podajati med disciplinsko preiskavo predloge, naj se izvrše nove poizvedbe. Če ima disciplinski preiskovalec razlogov, da ne pristane takoj na predloge, naj se preiskava dopolni, vložene po obdolžencu, zahteva o tem odločbo nižjega disciplinskega sodišča.
Člen 68.
Ko dokonča disciplinski preiskovalec preiskavo popolnoma, vroči ves predmet nižjemu disciplinskemu sodišču, ki ga vroči disciplinskemu tožilcu. Disciplinski tožilec vrne po izidu preiskave predmet predsedniku nižjega disciplinskega sodišča obenem z obtožnico, sestavljeno po preiskavnem gradivu.
Disciplinsko sodišče odredi razpravo.
O svoji odredbi obvesti disciplinsko sodišče obtožen a in disciplinskega tožilca.
Zoper sklep o odreditvi razprave ni pravnega sredstva.
Od dne, ko se vroči poziv k razpravi, pa do razprave same mora preteči najmanj osem dni. K razpravi •e pozoveta disciplinski tožilec in obtoženec; tega je obvestiti, da se predmet odkazuje na razpravo, in mu naznaniti popolnoma vse točke, ki so v obtožnem predlogu disciplinskega tožilca, in o tem, katere osebe sestavljajo disciplinsko sodišče.
Obtoženec ima pfavico zahtevati, naj se izključijo člani disciplinskega sodišča; v tem primeru je postopali ustrezno predpisom kazenskega postopanja
Člen 69.
Ko se priobči obtožencu sklep o določitvi razprave, imata obdolženec in njegov branilec pravico, pregledati vse spise in jih prepisati, razen zapisnika o posvetovanju in glasovanju disciplinskega sodišča.
Vsebina pregledanih spisov se ne sme izročati javnosti.
C.	Razprava in razsodba.
Člen 70.
Razprava je ustna in ni javna. Vendar imajo pravico priti k razpravi vsi stalni učitelji in asistenti, če je obtožen asistent ali rektor ali učitelj, vsi univerzitetni
docenti in profesorji, če je obtožen univerzitetni docent, vsi profesorji, če je obtožen izredni profesor, vsi redni profesorji, če je obtožen redni profesor. Razen tega ima obtoženec pravico zahtevati, da sta med razpravo z njegove strani prisotna dva univerzitetna učitelja, ki ju on izbere.
Posvetovanja in glasovanja ob razpravi se vrše v tajni seji.
Razpravna vsebina se ne sme priobčevati javnosti.
Člen 71.
Pri razpravi se najprej ugotovi, ali so se izročili pozivi k razpravi strankam pravočasno. Nato se prečita sklep nižjega disciplinskega sodišča o določitvi razprave. Nato odredi predsednik nižjega disciplinskega sodišča, da se prečita tožba disciplinskega tožilca, in se zaslišijo obtoženec, priče in izvedenci, če jih je kaj. Po tem zaslišanju se čitajo, če je to potrebno, zapisniki in ostale listine, sestavljene in pribavljene v predhodnih poizvedbah in med disciplinsko preiskavo.
Obtoženec, disciplinski tožilec in obtoženčev branilec imajo pravico, podajati izjave o poedinih dokazilih in zastavljati vprašanja pričam in izvedencem.
Če spozna nižje disciplinsko sodišče na predlog strank, da je treba zaslišati tudi še druge priče ali pri-baviti nova dokazila, odredi, česar treba, da se osebe izven univerze, ki nočejo priti prostovoljno pred disciplinsko sodišče, zaslišijo na njegovo zaprosilo za pravno pomoč o tem, kar je potrebno, pred rednim sodiščem ali da se pozovejo nove priče ali pribavijo nova dokazila. Da se uporabijo novi dokazi, je odrediti nov narok za nadaljevanje razprave.
Če se ne more nadaljevati razprava pred istimi sodniki, pred katerimi se je pričela, se mora pričeti povsem nanovo.
Ko se dokazovanje zaključi, zasliši disciplinsko sodišče disciplinskega tožilca z njegovimi izvajanji in predlogi, nato obtoženca in njegovega branilca. Obtoženec ima pravico zaključne besede. Nižje disciplinsko sodišče sme izvesti razpravo polnoveljavno in izreči razsodbo, neglede na osebno prisotnost obtoženčevo, če se je temu poziv pravočasno vročil. Če spozna nižje disciplinsko sodišče, da je obtoženčeva prisotnost neobhodna, prekine ali odloži razprav^ in naloži obtožencu ob pretnji posebne disciplinske kazni, naj pride osebno k razpravi.
Člen 72.
Pri izrekanju razsodbe upošteva disciplinsko sodišče samo to, kar je podala razprava. Disciplinsko sodišče ni vezano na morebitno razsodbo rednega sodišča, ki je oprostilo obtoženca po kazenskem postopanju. Istotako ni vezano disciplinsko sodišče na nobena dokazna pravila. Sodi samo po svojem prostem prepričanju, dobljenem pri razpravi.
Člen 73.
Nižje disciplinsko sodišče lahko odloči: 1. da kaznivega dejanja vobče ni, v katerem primeru se ustavi vse disciplinsko postopanje; 2. da obstoji dejanje, toda ne kot disciplinski prestopek, ampak samo kot disciplinska nerednost; 3. da obstoji dejanje kot disciplinski prestopek.
V primerih iz točk 2. in 3. izreče sodišče razsodbo, s katero obtoženca oprosti ali kaznuje za disciplinski prekršek ali prestopek. Če se izreče kazen, mora obse-
gati razsodba pravno kvalifikacijo dejanja in odločbo o kazni.
Člen 74.
Obtoženec trpi vse sodne stroške.
Razsodba se mora strankam takoj objaviti, njen prepis z obrazložitvijo pa vročiti najkesneje v osmih dneh obtožencu in disciplinskemu tožilcu.
Člen 75.
O razpravi se sestavi zapisnik, ki mora navajati imena prisotnih in obsegati popis teka razprave v glavnih točkah. O ostalih posvetovanjih in glasovanjih se vodi poseben zapisnik. Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar.
Člen 76.
Če obdolženec umre, se ukine disciplinsko postopanje.
č. Postopanje pred višj.im disciplinskim sodiščem.
Člen 77.
Če se je izrekla z razsodbo nižjega disciplinskega sodišča kazen po členu 189., točkah 1. do 5., zakona o uradnikih, imata disciplinski tožilec in obtoženec pravico, pritožiti se zoper razsodbo na višje disciplinsko sodišče.
S pritožbo se odloži izvršitev razsodbe.
v
Člen 78.
Pritožbo je vložiti pri predsedniku nižjega disciplinskega sodišča v 15 dneh od vročitve prepisa razsodbe.
Predsednik zavrne sam pritožbo s sklepom, če ni bila vložena pravočasno ali je bila vložena po osebi, ki za to po zakonu ni upravičena.
Člen 79.
Pravilno vloženo pritožbe vroči predsednik nižjega disciplinskega sodišča v prepisu nasprotni stranki, ki sme podati v 15 dneh pri predsedniku nižjega disciplinskega sodišča svoje pripombe.
Ko mine ta rok, predloži predsednik nižjega disciplinskega sodišča pritožbo predsedniku višjega disciplinskega sodišča obenem z vsemi spisi o disciplinski preiskavi in razpravi, zapisnike o posvetovanju iij glasovanju in morebitne pripombe nasprotne stranke.
Člen 80.
Višje disciplinsko sodišče sestavljajo vsi člani univerzitetnega senata, predsednik apelacijskega sodišča in predsednik upravnega sodišča onega kraja, kjer je univerza.
Na ljubljanski univerzi je v višjem disciplinskem sodišču kot njegov član predsednik upravnega sodišča v Celju.
Člen 81.
Višjemu disciplinskemu sodišču je predsednik rektor. Poslovodja je po letih starosti najmlajši član sodišča. Prvi glasuje po čiuu najmlajši član.
Kvorum za sklepanje pri višjem disciplinskem sodišču, kolikor gre za univerzitetne profesorje kot člane sodišča, je isti kakor pri univerzitetnem senatu po tretjem odstavku § 12. zakona o univerzah. Predsednika apelacijskega in upravnega sodišča, odnosno njiju namestnika morata biti vedno prisotna pri sejah višjega disciplinskega sodišča.
Ob enakem številu glasov članov višjega disciplinskega sodišča obvelja za razsodbo ono mnenje, ki je za obtoženca milejše.
Člen 82.
Disciplinskega tožilca in disciplinskega preiskovalca za višje disciplinsko sodišče voli univerzitetni senat pri prvi seji ob pričetku šolskega leta izmed rednih profesorjev. Univerzitetni senat sme izvoliti iste osebe za disciplinskega tožilca ali preiskovalca pri nižjem in pri višjem disciplinskem sodišču.
Glede trajanja funkcij disciplinskega preiskovalca in disciplinskega tožilca za višje disciplinsko sodišče velja, kar je rečeno v členu 61. te uredbe za disciplinskega tožilca ali disciplinskega preiskovalca nižjega disciplinskega sodišča.
Člen 83.
Ko prejme rektor kot predsednik višjega disciplinskega sodišča predmet, ga vroči tožilcu za. višje disciplinsko sodišče zaradi poročila. Njegovo poročilo je vročiti v prepisu obtožencu, da poda eventualna pojasnila.
Če je treba izvesti nove poizvedbe, izda predsednik višjega disciplinskega sodišča po zaslišanju disciplinskega tožilca pri višjem disciplinskem sodišču potrebne naredbe disciplinskemu preiskovalcu pri višjem disciplinskem sodišču.
Nato pošlje rektor ves predmet enemu članu višjega disciplinskega sodišča, da ga prouči in da sestavi pismen referat.
Člen 84.
Disciplinsko sodišče razmotri razsodbo pri svoji seji po pismenem referatu odrejenega poročevalca glede na pritožbo in pripombe nasprotne stranke. Če spozna, da je treba postopanje popolniti, ker se je napravil v prvi stopnji bistven pogrešek, ki ne pripušča, da bi se predmet izčrpno in pravilno pretresel, sklene višje disci din-sko sodišče, da se prvostopna razsodba razveljavi, in naloži nižjemu disciplinskemu sodišču, naj določi novo razpravo. Če ni bistvenega pogreška, zaradi katerega bi se morala razsodba razveljaviti, odredi višje disciplinsko sodišče razpravo. Zoper ta. sklep ni pritožbe. Postopanje pri razpravi pred višjim disciplinskim sodiščem je tako, kakor pred nižjim disciplinskim sodiščem.
Prepis razsodbe ali rešitve je priložiti k obtožen-čevemu uslužbenskemu listu in ga tamkaj hraniti.
D.	Obče disciplinske odredbe.
Člen 85.
Disciplinsko sodišče se drži, če s to uredbo ni predpisano drugače (§ 16. zakona o univerzah), predpisov o disciplinskem postopanju iz zakona o uradnikih.
Če takih predpisov ni, se uporabijo načela kazenskega sodnega postopanja.
V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse (§ 247. zakona o uradnikih).
Člen 86.
Če sklene nižje disciplinsko sodišče, da je zoper učitelja uvesti disciplinsko preiskavo, sme skleniti v polni seji, da se obdolženec v interesu službenega reda začasno odstrani iz službe in da se mu do končne rešitve ustavi pravica do plače in položajne doklade do polovice.
Če je obdolženec obtožen dejanja, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku, mora nižje disciplinsko sodišče najkesneje v treh dneh, ko prejme obtožbo državnega tožilca, odločiti, ali naj se obdolženec začasno odstrani, če že dejanje samo ni imelo pripora za posledico. V poslednjem primeru reši nižje disciplinsko sodišče v istem roku treh dni samo vprašanje o omenjeni ustavitvi plače.
Če se glasi izrečena razsodba na odpust ali upokojitev, izreče nižje disciplinsko sodišče takoj tudi, ali je obdolženca odstraniti iz službe,' dokler razsodba ne postane izvršna. Za ustavitev plače veljajo isti predpisi, kakor so zgoraj omenjeni. Če predrugači višje disciplinsko sodišče razsodbo, ki se glasi na odpust ali upokojitev, tako da te kazni odpadete, pozove rektor takoj obtoženca na vršenje redne službe.
O vsaki začasni odstranitvi, o vsakem odpustu ali upokojitvi se mora obvestiti minister za prosveto po najhitrejši poti.
Če se obtoženec oprosti obtožbe, se mu vrnejo ustavljeni prejemki.
Člen 87.
Vse vročitve, ki jih je treba opraviti po tej uredbi, so veljavne in imajo za posledice, da teče rok, najsi so opravljene obdolžencu osebno ali njegovemu branilcu ali pooblaščencu. Drugače se izvrši priobčitev pozivov in razsodbe javno.
Člen 88.
Odredbe nižjega disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika se ne dajo pobijati s posebnimi pravnimi sredstvi, če ni v tej uredbi odrejeno drugače, marveč se smejo podati vse pritožbe, vložene zoper poedina dejanja disciplinskega postopanja, samo v pritožbi zoper razsodbo samo.
Člen 89.
Če se predlaga obnova postopanja zaradi novih dokazov, ki niso bili znani pri prvi razsodbi in jih oni, ki predlaga obnovo, ni mogel uporabiti, rešuje o tem nižje disciplinsko sodišče brez razprave. Pri tem je uporabljati načela kazenškega sodnega postopanja po njegovem duhu.
Člen 90.
Vsi predpisi, ki veljajo za univerzitetne učitelje, omenjene v členu 56. te uredbe, se uporabljajo tudi na pogodbene učitelje in privatne docente. Kazni zanje so: pismen opomin, pismen ukor ali denarna kazen zafadi nerednosti, odpust sam iz univerzitetne službe pa zaradi službenih prestopkov.
Člen 91.
Asistenti-volonterji in asistenti-dnevničarji, ki kršijo službeno dolžnost katerekoli vrste, se odpuste na predlog pristojnega dekana ali po zahtevi pristojnega upravnika instituta, odseka, seminarja itd.
Člen 92.
O vseh sklepih nižjega in višjega disciplinskega sodišča obvesti rektor takoj ministra za prosveto,
8.	Sodišče za univerzitetne slušatelje.
Člen 93.
Sodišče za slušatelje je pristojno soditi univerzitetnim študentom. V sestavu sodičča za slušatelje so trije redni profesorji, ki jih voli ob koncu šolskega leta univerzitetni senat za leto dni. Istočasno izvoli tudi dva redna profesorja za namestnika. Člani sodišča za slušatelje in njih namestnika se ne smejo vzeti izmed članov univerzitetnega senata.
Na subotiški in skopeljski fakulteti volita člane sodišča za slušatelje dotična fakultetna sveta izmed svojih članov — rednih profesorjev.
Člen 94.
Slušateljem sodi sodišče za slušatelje zaradi disciplinskih kaznivih dejanj po disciplinski uredbi, ki jo predpiše minister za prosveto za vse univerze.
TRETJE POGLAVJE. Stolice in učitelji.
1.	Stolice.
Člen 95.
Stolice označajo celotne znanstvene grane in more potemtakem ena stolica obsegati tudi več sorodnih predmetov.
Kateri predmeti spadajo k poedinim stolicam in kako naj so ti predmeti grupirani po odsekih in skupinah, se odredi s posebnimi fakultetnimi uredbami.
Člen 96.
Število in naziv stolic na filozofski fakulteti:
1. filozofija (zgodovina filozofije, logika, sociologija,' psihologija, spoznavna teorija, etika, estetika);
2. pedagogika (teoretična, praktična in zgodovinska) ;
3. teoretična matematika (višja algebra, infinitezimalni račun, višja analiza, geometrija);
4. uporabljena matematika (racionalna mehanika, nebesna mehanika, matematična fizika);
5. astronomija;
6. meteorologija;
7. fizika (eksperimentalna in teoretična);
8. geofizika;
9. kemija (neorganska in organska, fizikalna in biokemija);
10. mineralogija s petrografijo;
11. botanika (obča in sistematična, geobotamka);
12. fiziologija in fiziološka kemija;
13. zoologija;
14. primerjalna anatomija;
15. geologija s paleontologijo;
16. geografija (fizikalna, antropogeografija in regionalna geografija);
17. etnologija (obča in nacionalna);
18. narodni jezik;
19. primerjalna slovnica indoevropskih jezikov in slovanskih jezikov s staroslovenskim;
20. zgodovina jugoslovanske književnosti;
21. jeziki in književnost vzhodnih in zapadnih Slovanov;
22. klasična filologija {grško in latinsko);
23. teorija književnosti;
24. romanski jeziki in književnosti;
25. germanski jeziki in književnosti;
26. primerjalna zgodovina starih in modernih književnosti;
27. narodna zgodovina;
28. obča zgodovina starega veka, srednjega veka s pomožnimi zgodovinskimi vedami in novega veka;
29. bizantologija;
30. orientalna filologija;
31. arheologija;
32. umetnostna zgodovina.
Na zagrebški filozofski fakulteti obstoje tudi še te-Ie stolice:
33. farmacevtska kemija;
34. farmakognozija;
35. farmacevtska tehnika s teorijo receptiranja.
Clen 97.
Število in naziv stolic na juridičnih fakultetah:
1. pravna enciklopedija in filozofija;
2. sociologija in statistika;
3. narodna pravna zgodovina z ozirom na zgodovino slovanskih prav;
4. zgodovina in sistem rimskega prava;
5. cerkveno pravo;
6. narodna ekonomija;
7. finančna veda;
8. gospodarska politika;
9. civilno pravo z mednarodnim privatnim pravom;
10. civilno sodno postopanje s stečajnim pravom;
11. kazensko pravo;
12. kazensko sodno postopanje;
13. ustavno pravo in teorija o državi;
14. upravno pravo;
15. mednarodno javno pravo z občo in nacionalno diplomatsko zgodovino;
16. trgovinsko pravo z meničnim pravom;
17. sodna medicina.
Razen teh stolic obstoje še: na pravni fakulteti zagrebške univerze: privatno pravo tripartita; na pravni fakulteti beograjske univerze: šerijatsko pravo; na su-botiški pravni fakulteti: etnopolitika.
Člen 98.
Število in naziv stolic na bogoslovnih fakultetah:
1. sv. pismo stare zaveze;
2. sv. pismo nove zaveze;
3. apologetika in zgodovina verstev;
4. dogmatika;
5. primerjalno bogoslovje;
6. moralno bogoslovje;
7. cerkvena zgodovina in druge pomožne zgodovinske vede;
8. patrologija;
9. cerkveno pravo;
10. liturgika;
^	11.	pastoralno bogoslovje s krščfensko sociologijo In
fiomiletika;
12. filozofija, pedagogika in metodika verskega sanka;
13. jeziki in ostale pomožne vede sv. pisma;
14. cerkvena umetnost, cerkvena glasba, arheologija staje zaveze in krščanska arheologija,
Člen 99.
Število in naziv stolic na medicinskih fakultetah:
1. biologija;
2. fizika za medicince z radiologijo;
3. kemija za medicince in farmacevte;
4. deskriptivna (sistematska), tografska anatomija in uporabljena anatomija;
5. histologija in embriologija;
6. fiziologija;
7. obča patologija in patološka anatomija;
8. interna propedevtika;
9. obča in specialna interna medicina;
10. obča in specialna kirurgija in kirurška prote-devtika;
11. ginekologija in obstetrieija;
12. pediatrija;
13. oftalmologija;
14. odontostomatologija;
15. otorinolaringologija;
16. ortopedija in dečja kirurgija:
17. urologija;
18. nevrologija in psihiatrija;
19. dermatovenerologija;
20. kužne bolezni;
21. farmakologija in toksikologi ja;
22. bakteriologija, serologija in imunologija;
23. fizikalna terapija;
24. klinična radiologija in rentgenologi ja;
25. higiena;
26. sodna medicina;	-
27. vojaška medicina;
28. zgodovina medicine.
Na beograjski medicinski fakulteti obstojita še te-le stolici:
29. farmakognozija;
30. galenska s praktično farmacijo.
Člen 100.
Število in naziv stolic na veterinarnih fakultetah:
1. osnovni in prirodni nauki (zoologija, botanika, medicinska fizika, medicinska kemija);
2. enciklopedija kmetijstva z živinorejo;
3. anatomija s patologijo;
4. histologija s patologijo in embriologijo;
5. fiziologija s patologijo;
6. parazitologija;
7. farmakologija;
8. mikrobiologija in higiena;
9. rentgenologija in fizikalna terapija;
10. interna klinična propedevtika;
11. patologija in terapija notranjih bolezni (kopitarjev in mesojedcev);
12. nauk o kugah;
13. kirurgija z oftalmologijo in onihologijo;
14. veterinarno porodništvo in specialna patologija in terapija porodivših živali in mladičev;
15. biologija in patologija čebel In sviloprejk;
16. higiena živalskih izdelkov za človeško hrano;
17. veterinama higiena (eksterna) z veterinarno policijo in veterinarnim sodstvom.
Člen 101.
Število in naziv stolic na tehniških fakultetah:
1.	matematika (obča matematika, višja matematiki
2. fizika;
3. opisna (deskriptivna) in-projektivna geometrija m perspektiva;
4. tehnična mehanika, termodinamika;
5. tehniška geologija z mineralogijo in petrografijo;
6. osnove pravnih, gospodarskih in finančnih ved;
7. risanje (prosto in tehniško) in modeliranje, fotografija in reprodukcija slik in črtežev;
8. geodezija;
9. veda o spoznavanju in preizkušanju materiala;
10. gradbene in inženjerske konstrukcije z železnimi konstrukcijami in fundiranjem zgradb, lesenih in zidanih mostov;
11. statika konstrukcij;
12. armirani beton;
13. železnice in ceste;
14. vodne stavbe s hidravliko,
15. izdelava izmeritev in proračunov; gradbeno vodstvo; tehniška administracija;
16. ornamentika in dekorativno projektiranje;
17. ureditev mest (urbanizem);
18. arhitektonika z umetnostno zgodovino, narodna arhitektura in umetnost;
19. projektiranje zgradb in arhitektonske kompozicije;
20. strojni elementi;
21. lokomotive in parni kotli;
22. hidravlični stroji in naprave;
23. parni motorji in motorji z notranjim zgorevanjem;
24. enciklopedija strojev, gradbeui stroji; orodni stroji; ureditev delavnic in tvorniške naprave;
25. aeronavtika;
26. teorija in gradnja električnih strojev in transformatorjev;
27. teoretična elektrotehnika in električna merjenja;
28. električne naprave (centrale in električna omrežja, telegrafija, telefonija in radiotehnika);
29. anorganska in organska kemija, fizikalna kemija, elektrokemija;
30. kemijska in mehanična tehnologija;
31. ladjedelstvo;
32. rudništvo.
Clen 102.
Število in naziv stolic na kmetijsko - gozdnih fakultetah:
1. osnovne prirodne vede (botanika, zoologija, fizika, organska in neorganska kemija, agrogeologija, meteorologija s klimatologijo);
2. matematika;
3. pedologija;
4. osnove tehnične mehanične in opisne (deskriptivne) geometrije;
5. geodezija s topografskim risanjem;
6. nacionalna ekonomija s financami;
7. rastlinske bolezni in škodljivci (fitopatologija in entomologija);
8. kmetijska in gozdna tehnologija (kemijska in mehanična);
9. agrikulturna kemija;
10. proizvodnja kmetijskih rastlin (obče in posebno ratarstvo, plemeničenje, travništvo s pašništvom, povrt-ninstvo s cvetličarstvom);
11. kmetijski nasadi (sadjarstvo s predelovanjem sadjaj vinogradništvo s kletarstvom);
12. proizvodnja domače živine (anatomija in fiziologija domačih živali, obča in posebna živinoreja, kmetijska bakteriologija, mlekarstvo, veterinarstvo z zoo-higieno);
13. kmetijsko gospodarstvo, kmetijska taksacija s knjigovodstvom, trgovina s kmetijskimi izdelki in kmetijska (agrarna) pol:tika z zakonodajstvom, statistika;
14. gozdna politika z zakonodajstvom in statistika;
15. zasajanje in gojitev ter zaščita gozdov in dendro-logija s poznanjem anatomske zgradbe lesa;
16. ureditev in uprava gozdov z gozdno taksacijo. dendrometrijo in knjigovodstvo, ukoriščanje gozdov in trgovina z gozdnimi pridelki;
17. kmetijsko in gozdno inženjerstvo (kulturna tehnika, urejevanje hudournikov, kmetijsko in gozdno orodje, kmetijsko in gozdno gradbeništvo, gradnja gozdnih transportnih Sredstev);
18. kmetijsko in gozdno pravo;
19. lovstvo in ribarstvo z zakonodajstvom;
20. zadružništvo in ruralna sociologija.
2.	Učitelji
Clen 103.
Učitelji univerze so: 1. redni profesorji; 2. izredni profesorji; 3. univerzitetni docenti; 4. privatni docenti;
5.	honorarni profesorji in honorarni učitelji; 6. lektorji j in 7. univerzitetni učitelji veščin.
Število učiteljskega osebja po zvanjih in njih položajnih skupinah se ugotovi z zakonom o sistematizaciji mest (§ 36. zakona o uradnikih).
Člen 104.
Izvolitev novih učiteljev in napredovanje izrednih profesorjev za redne in univerzitetnih docentov za izredne profesorje se sme vršiti po členih 105. in 114. te uredbe v mejah, odobrenih s proračunom, in na način, obrazložen v naslednjih členih.
A.	Redni in izredni univerzitetni profesorji.
Člen 105.
Redni univerzitetni profesor se sme postaviti brez natečaja ali po objavljenem natečaju.
Brez natečaja sme biti pozvan za rednega univerzitetnega profesorja priznan znanstvenik. Istotako sme biti brez natečaja izvoljen za rednega profesorja izredni profesor, če je dosegel z novimi deli znanstveno kvalifikacijo za rednega profesorja.
Za rednega profesorja po objavljenem natečaju sme biti izvoljen, kdor je mimo doktorske diplome z znanstvenimi deli pokazal, da samostojno in uspešno obravnava stroko (stolico), za katero naj se voli.
Na tehniški in kmetijski gozdni fakulteti sme nadomeščati doktorsko diplomo izpričevalo o diplomskem izpitu, znanstvena dela pa samostojna strokovna dela posebne strokovne vrednosti.
Člen 106
Če gre za poziv ali izvolitev brez natečaja, podata dva redna profesorja pismen referat, v katerem mora biti naveden kandidatov življenjepis (curriculum vitae), vse njegovo znanstveno ali strokovno delovanje; referatu se mora priložiti doktorska diploma; te ni treba, če gre za poziv priznanega znanstvenika in tudi ne pri volitvah
na tehnični in kmetijski gozdni fakulteti (pri teh fakultetah je priložiti izpričevalo o dovršenih visokošolskih naukih in o opravljenih izpitih, nadalje o samostojnih strokovnih delih posebne vrednosti).
Če nima fakulteta dveh strokovnjakov za referat, zaprosi lahko fakultetni svet za mnenje strokovnih profesorjev drugih fakultet ali druge univerze, po potrebi tudi s tujih univerz.
Člen 107.
Ob natečaju mora objaviti rektor po sKlepih fakultetnega sveta natečaj v »Službenih novinah«, po potrebi pa tudi v drugih domačih in tujih časnikih.
V natečajnem oklicu je treba točno navesti stolico, za katero se profesor išče, in rok, do katerega se morajo kandidati prijaviti. Ta rok ne sme biti krajši od šest tednov, niti daljši od šest mesecev od prvega oglasa v »Službenih novinah<. V tem roku mora biti objavljen natečaj najmanj trikrat, toda v presledkih najmanj 3, a največ 8 dni.
Vsebino oglasa ugotavlja fakultetni svet po omenjenih odredbah.
Člen 108.
Kandidati izroče ali pošljejo svoje prijave rektorju. Rektor vroči prijave fakulteti. Fakultetni svet izvoli dva poročevalca in ta se ravnata po predpisih člena 106. te uredbe. Če nima fakulteta dveh strokovnjakov za referat, je postopati po drugem odstavku tega člena.
Člen 109.
Če se vrše volitve učitelja na filozofski fakulteti v Skoplju in na pravni fakulteti v Subotici, za katere na njih ni strokovnih referentov, morata zaprositi fakulteti za mnenje strokovnih referentov v prvi vrsti filozofsko, odnosno pravno fakulteto beograjske univerze.
Člen 110.
V fakultetnem svetu je potrebna za izvolitev rednega profesorja absolutna večina glasov skupnega števila rednih profesorjev.
Člen 111.
Sklep fakultetnega sveta o izvolitvi profesorja mora poslati dekan po rektorju univerzitetnemu svetu, in to najkesneje v desetih dneh od dne, ko se je sklep na fakulteti napravil.
V univerzitetnem svetu sta potrebni za sklepanje o izvolitvi rednih profesorjev prisotnost najmanj dveh tretjin članov in absolutna večina skupnega števila vseh članov univerzitetnega sveta.
Ob odločanju o izvolitvi ocenjuje svet formalno kakor tudi moralno in strokovno kandidatovo kvalifikacijo.
Člen 112.
Če sprejme univerzitetni svet izvolitev profesorja, mora rektor to odločbo sveta obenem z obrazložitvijo, ki navaja tudi število prisotnih članov sveta in ugotovitev, kolikokrat se je glasovalo, in označbo števila glasov za in zoper, predložiti ministru za prosveto v odobritev. Če se volitev ne potrdi v dveh mesecih od dne, ko se je vročila ministru za prosveto, sme fakultetni svet nanovo ukreniti, česar treba zaradi popolnitve stolice, če se izvoli isti kandidat vnovič in minister pravde te izvolitve ne odobri, obvesti o tem univerzo v dveh mesecih od dne, ko se mu je izvolitev nanovo vročila.
Člen 113.
Če odkloni univerzitetni svet izvolitev profesorja, mora to pismeno utemeljiti. Ta obrazložitev se priobči dotičnemu fakultetnemu svetu. V takem primeru sme biti isti kandidat vnovič izvoljen in predložen samo na podstavi novega gradiva, s katerim bi bili ovrženi razlogi obrazložbe univerzitetnega sveta.
Člen 114.
Izredni univerzitetni profesor je moči postati z izvolitvijo po objavljenem natečaju. Izvoliti se sme kandidat, ki ima mimo doktorske diplome tudi samostojna dela, toda fakulteta še ni mnenja, da ga ta dela zadostno priporočajo za rednega profesorja.
Člen 115.
Za izrednega profesorja je izvoljen v fakultetnem svetu oni, za kogar glasuje absolutna večina skupnega števila rednih in izrednih profesorjev. V univerzitetnem svetu se glasuje ob volitvi izrednih profesorjev prav tako kakor ob volitvah rednih profesorjev.
Člen 116.
Četrti odstavek člena 105., členi 107. do 109., 111., 112. in 113. te uredbe veljajo povsem tudi za volitve izrednih profesorjev.
Člen 117.
.Vsak profesorje dolžan, pravočasno pričeti in pravočasno nadaljevati vsa predavanja in seminarje (vaje), ki so mu določeni po zakonu o univerzah, po obči uredbi in po uredbi njegove fakultete. Predavanja in vaje se vrše v občem tečaju za vse slušatelje, v posebnem pa za doktorande. Vsak profesor mora imeti najmanj šest ur na teden, od teh mora najmanj polovico predavati. Če je profesor upravnik znanstvenega ali strokovnega zavoda, vodi delo v njem in vrši nadzorstvo nad njegovo imovino po predpisih zavodskega pravilnika (statutov). Vsak profesor mora prihajati redno k sejam onih univerzitetnih in disciplinskih oblastev, katerih član je ali v katere je poklican, in se mora udeležiti glasovanja. Če je imenovan za člana komisije za diplomske ali doktorske izpite, mora to dolžnost prevzeti.
Vsakemu profesorju se sme poveriti z odločbo pristojnega fakultetnega sveta po njegovem pristanku proti honorarju prirejanje predavanj, vaj ali izpitov na sorodnih stolicah in iz sorodnih predmetov na drugih fakultetah. Višino honorarja odreja univerzitetna uprava, upoštevaje število ur, slušateljev in izpitov, kakor (udi to, ali se prirejajo predavanja in vaje skupno z vsemi slušatelji ali ločeno po fakultetah.
Profesor, odnosno učitelj sme predavati proti honorarju samo predmete, sorodne oni stolici, za katero je izvoljen. Število takih ur ne spada v minimum, ki je določen v prvem odstavku tega člena.
V primeru, označenem v tretjem odstavku člena 218. te uredbe, se ure ne smejo honorirati.
Če profesor svoje dolžnosti ne vrši redno in vestno ali če njegovo delo in vedenje v javnosti ni v skladu s položajem in pozivom univerzitetnega učitelja, pride v disciplinsko preiskavo.
Člen 118.
Noben profesor ne sme biti premeščen v drugo službo niti na drugo fakulteto ali univerzo, niti postavljen na drug položaj brez svojega pristanka.
Redne in izredne profesorje sme minister za prosveto odstraniti z univerze: 1. po predlogu univerzitetnega sveta: a) če so tako oslabeli, da ne morejo stalno vršiti svoje dolžnosti in b) če so se s svojim postopanjem v moralnem in socialnem pogledu onemogočili; 2. po razsodbi disciplinskega sodišča.
Člen 119.
Če profesor toliko oslabi, da svoje dolžnosti ne more vršiti, se obrne dekan fakultete, na kateri dotični procesor predava, na rektorja, zahtevaje, naj se sestavi zdravniška komisija treh članov. To zahtevo vroči rektor ministru za prosveto. Komisija se določi y smislu odstavka (*) § 84. zakona o uradnikih.
Člen 120.
Če dospe o profesorju k rektorju ali dekanu osnovana pritožba ali predstavka, da se je onemogočil s svojim postopanjem v moralnem in socialnem pogledu, se obrne rektor, odnosno dekan po rektorju na univerzitetni senat, naj odredi komisijo petih profesorjev, da preiščejo stvar. V komisiji mora biti en član s fakultete dotičnega profesorja. Komisija preišče stvar in predloži rektorju svoje poročilo. Rektor pošlje to poročilo fakulteti, na kateri profesor predava. Fakultetni svet sme ob poročilu skleniti, da se pošlji ves predmet disciplinskemu sodišču v rešitev, ali pa odloči o odstranitvi učitelja z univerze. Za predlog, naj se profesor odstrani z univerze, je potrebno, da glasujeta v fakultetnem svetu dve tretjini glasov skupnega števila profesorjev. Če se na ta način predlog sprejme v fakultetnem svetu, odloči o njem univerzitetni svet vpričo najmanj dveh tretjin članov z absolutno večino skupnega števila vseh članov. Tako sprejeti predlog predloži rektor ministru za prosveto v odobritev.
Na isti način je postopati, če je zahteval odstranitev profesorja z univerze minister za prosveto
B.	Univerzitetni docenti.
Člen 121.
Za univerzitetne docente smejo biti postavljeni samo na osnovi natečaja, razpisanega analogno členu 107. te uredbe, in po izvolitvi v fakultetnem svetu po referatu enega profesorja iste stroke osebe, ki imajo doktorsko diplomo in o katerih fakultetni svet po objavljenih znanstvenih delih spozna, da so sposobni delovati v znanosti ali znanstveni grani, in če z izvolitvijo soglaša univerzitetni senat. Odredbe tretjega odstavka člena 111. te uredbe veljajo analogno tudi tukaj, le da vrši ocene univerzitetni senat.
Člen 122.
Pri kandidatih na tehnični in kmetijsko-gozdni fakulteti nadomesti doktorsko diplomo lahko izpričevalo o diplomskih izpitih teh fakultet
Člen 123.'
Izvolitev za docenta ni dopustna, če niso pretekla najmanj tri leta od dne, ko je opravil kandidat diplomski izpit. Kandidatom, ki so dovršili fakulteto, na kateri se diplomski izpit ne opravlja, se šteje ta rok od dne, ko se smatra po predpisih te fakultete, da sp popolnoma dovršiti redno univerzitetne šolanje,
Člen 124.
Kdor želi postati univerzitetni docent po razpisanem natečaju, mora predložiti preko rektorata v določenem roku prošnjo fakultetnemu svetu one fakultete, na kateri želi biti postavljen za docenta.
Prošnji mora priložiti: a) doktorsko diplomo, odnosno izpričevalo o diplomskem izpitu; b) življenjski popis (curriculum vitae), v katerem morata biti posebej obrazložena potek študij in delo po dovršenih univerzitetnih naukih; c) točen spisek vseh objavljenih znanstvenih in strokovnih del in po možnosti ta dela sama za dokaz, da smč delati v znanosti ali znanstveni grani.
Člen 125.
če prošnja ni sestavljena ali ni opremljena s prilogami po členu 124. te uredbe ali če prosilec nima moralne kvalifikacije, predpisane v tretjem odstavku člena 111. te uredbe, zavrne fakultetni svet prošnjo.
Drugače mora fakultetni svet izvoliti za oceno znanstvene vrednosti kandidatovih znanstvenih del dva strokovnjaka, ki predložita fakultetnemu svetu strokovno obrazložen referat, ali je znanstvena vrednost predloženih del takšna, da se sme po njih smatrati, da je kandidat sposoben, delati v znanosti ali znanstveni grani.
Če nima fakulteta dveh strokovnjakov za poročevalce, sme zaprositi za mnenje strokovnih profesorjev z druge fakultete ali druge univerze.
Člen 126.
Ko je postopal po odredbah členov 121. in 122. te uredbe, sklepa fakultetni svet po kratkem pismenem referatu in predlogu odrejenih poročevalcev o izvolitvL
Kandidate, izvoljene za univerzitetne docente, predloži fakultetni svet univerzitetnemu senatu, ki se izjavi soglasnega z izvolitvijo ali jo pa odkloni.
Člen 127.
Izvoljenemu univerzitetnemu docentu ni treba opravljati državnega strokovnega izpita, označenega v § 12. zakona o uradnikih (sedmi odstavek § 20. zakona o univerzah).
Člen 128.
Po vsakih petih letih od dne prve postavitve za docenta je treba voliti univerzitetne docente iznova. Če se zopet ne izvolijo, se dajo ministru za prosveto na razpolaganje. Dokler se ne pošljejo na drugo dolžnost, se smatra, da so na odsotstvu.
Volitve se morajo izvršiti v enem mesecu dni po dovršenem petem letu docentske službe. Če pride ta rok v čas šolskih počitnic, se vrši volitev v prvem mesecu, ko minejo šolske počitnice.
Člen 129.
Univerzitetni docenti morajo opravljati vsa predavanja in vaje, ki so odrejene po uredbi njih fakultete, najmanj štiri ure na teden in se udeleževati izpitov po veljavnih odredbah.
Univerzitetni docenti se morajo udeleževati sej fakultetnega sveta in ostalih univerzitetnih oblastev, če jih lt njih sejam pozove rektor, toda nimajo pravice glasovati (S 14, četrti odstavek, zakona a univerzah),
C.	Privatni docentu
Clen 130.
Za privatnega docenta sme biti postavljena po svoji prošnji na podstavi izvolitve v fakultetnem svetu in po odobritvi univerzitetnega senata oseba izven univerze s kvalifikacijo, ki se zahteva za univerzitetne docente. Način volitev, ki je predpisan za univerzitetne docente, velja tudi za volitve privatnih docentov, razen odredb o natečaju.
Po vsakih petih letih je treba voliti privatne docente na obrazloženo prošnjo iznova. Če ne bi bili ponovno izvoljeni, se razrešijo dolžnosti in izgube pravico do naslova.
Izvolitev privatnih docentov se pošlje ministru za prosveto v odobritev. Privatne docente postavlja minister za prosveto. Njih število ne sme biti večje od tretjine skupnega števila univerzitetnih docentov. To število ugotavlja po fakultetah univerzitetni senat.
Člen 131.
Privatni docenti opravljajo predavanja, ki jih izberejo sami v sporazumu s profesorjem dotične stroke, in sicer najmanj dve uri na teden. Čim privatni docent temu ne ustreže, se razreši dolžnosti in izgubi pravico do naslova.
Rektor vodi posebno evidenco o predavanjih in odsot-stvih privatnih docentov.
Člen 132.
Če pozove rektor ali dekan privatnega docenta k seji univerzitetnega oblastva, je privatni docent dolžan odzvati se pozivu. Pri sejah imajo ti privatni docenti samo posvetovalni glas, in to po vprašanjih, zaradi katerih so bili pozvani.
Če ne vrše privatni docenti svoje dolžnosti redno in vestno ali če njih delo in ponašanje v javnosti ni v skladu s položajem in poklicem univerzitetnega učitelja, jih je razrešiti in izgube naslov.
Č. Honorarni profesorji in honorarni učitelji.
Člen 133.
Če nedostaja rednih ali izrednih profesorjev ali univerzitetnih docentov, Če so na odsotstvu ali preobloženi z delom, sme izbrati fakultetni svet strokovnjaka izven univerze za honorarnega profesorja ali honorarnega učitelja ali poveriti predavanja učitelju z druge fakultete. To izvolitev oceni in sprejme ali odkloni univerzitetni senat (člen 34., točka 8., te uredbe).
Če usvoji univerzitetni senat to izvolitev, postavi minister za prosveto po zaslišanju univerzitetne uprave, ki določi v mejah proračunskih sredstev višino honorarja, izvoljenega kandidata, dokler traja potreba, najdalj pa za tri leta za honorarnega profesorja ali honorarnega učitelja (drugi odstavek § 24. zakona o univerzah).
Člen 134.
Honorarni profesorji in honorarni učitelji morajo opravljati vsa predavanja in vaje, za katere so postavljeni, in vršiti vse ostale dolžnosti, ki so .v zvezi z njih učiteljskim položajem.
D.	Lektorji
Člen 135.
Za predavanje živih jezikov se postavljajo na osnovi natečaja, po izvolitvi v fakultetnem svetu in ob soglasnosti univerzitetnega senata osebe s fakultetno ali višjo strokovno izobrazbo. Glede razpisovanja natečaja in predlaganja prošenj veljajo predpisi, ki veljajo za volitve profesorjev. Po vsakih treh letih je treba voliti lektorje iznova; če se zopet ne izvolijo, se dajo*na razpolaganje ministru za prosveto. Lektorji, ki se izvolijo na osnovi natečaja, ne opravljajo strokovnega državnega izpita (§ 21. zakona o univerzah).
Člen 136.
Lektorji morajo opravljati vsa predavanja in vaje, za katere so postavljeni, v sporazumu in po navodilih strokovnih profesorjev, ki jih odredi fakultetni svet, in ti profesorji imajo pravico, nadzorovati njihovo delo. Število njihovih ur in vaj se odredi s fakultetnimi uredbami, ne sme pa biti manjše od šest ur na teden.
E.	Univerzitetni učitelji veščin.
Člen 137.
Za predavanja veščin se postavljajo učitelji veščin. Ti so višji in nižji.	!
Za višjega univerzitetnega učitelja veščin sme biti postavljena na osnovi razpisanega natečaja oseba, ki ima višjo strokovno izobrazbo in je opravila državni strokovni izpit.
Za nižjega univerzitetnega učitelja veščin sme biti postavljena na osnovi razpisanega natečaja oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in je opravila državni strokovni izpit.
Za višjo strokovno izobrazbo se smatra fakultetna izobrazba, odnosno	diploma	visoke	strokovne	šole z
zaključnim izpitom,	za srednjo strokovno izobrazbo	pa
se smatra zrelostni	izpit na	srednji	strokovni	šoli	ali
zaključni strokovni izpit na srednji strokovni šoli. Natančnejše odredbe o kvalifikaciji strokovnih šol se predpišejo s fakultetnimi uredbami.
Predpisi členov 135. in 136. te uredbe veljajo tudi za univerzitetne učitelje veščin.
F. Pogodbeni učitelju
Člen 138.
Učitelji vseh zvanj, navedenih v členu 103. te uredbe, razen privatnih docentov, smejo biti tudi pogodbeni, če gre za tuje državljane. Glede izvolitve velja zanje vse, kar je rečeno za navedene učitelje. Po izvršeni izvolitvi in s pooblastitvijo ministra za prosveto sklene rektor pogodbo po odredbah X. poglavja zakona o uradnikih.
Višino nagrade odreja univerzitetna uprava (§ 13., drugi odstavek, točka 8., zakona o univerzah).
Člen 139.
Pogodbeni učitelji ne morejo biti člani univerzitetnih oblastev. če jih pozove rektor ali dekan k seji univerzitetnega oblastva zaradi razpravljanja o specialnem vprašanju, so dolžni odzvati se pozivu in imajo v teh primerih posvetovalni glas,
\
Člen 140.
V disciplinskem pogledu veljajo za pogodbene učitelje isti predpisi, kakršni za redna zvanja.
ČETRTO POGLAVJE. Pomožno učno osebje.
4 Člen 141.
Profesorji in univerzitetni zavodi smejo imeti za pomožno osebje asistente po izpričani šolski potrebi, ugotovljeni v fakultetnem svetu, če so za njih prejemke v državnem proračunu krediti v naprej dovoljeni ali če jih morejo vzdrževati univerze iz lastnih dohodkov.
Člen 142.
Asistenti so lahko: a) v svojstvu uradnikov ali uradniških pripravnikov, b) volonterji in c) dnevničarji.
Za asistenta, asistenta-pripravnika in asistenta-volon-terja sme biti postavljena oseba s fakultetno izobrazbo, ki jo izvoli fakultetni svet in če z izvolitvijo soglaša univerzitetni senat (člen 23., prvi odstavek, zakona o univerzah). Izvolitev v svetu se vrši, ko obrazloži profesor ali upravnik zavoda potrebo po izvolitvi asistenta in se z njegovo obrazložitvijo zlaga fakultetni svet. Profesor predlaga tudi kandidata samega in predloži obenem referat o njegovi kvalifikaciji. Če sprejme univerzitetni senat izvolitev, pošlje predlog ministru za prosveto zaradi postavitve.
Ti asistenti se volijo iznova po vsakih treh letih od dne postavitve.
Če se ne bi nanovo izvolili, se dajo na razpolaganje ministru za prosveto.
Asistente-dnevničarje, ki morajo tudi imeti fakultetno izobrazbo, voli fakultetni svet, izvolitev pa potrdi univerzitetna uprava, ki jim odreja prejemke.
Člen 143.
Asistenti-pripravniki in asistenti-volonterji, ki niso opravili po dovršeni fakulteti asistentskega ali drugega državnega strokovnega izpita po dveh letih, najkesneje pa v treh popolnih letih od izvolitve, morajo opravljati asistentski državni izpit (§ 23. zakona o univerzah).
Člen 144
Asistentski državni izpit ima dva dela: občega in strokovnega. Opravljati se smeta ločeho, toda vedno v enem šolskem letu, a v presledkih največ treh mesecev.
Člen 145.
Za izpraševanja kandidatov, ki žele opravljati ta izpit, obstojita dve izpraševalni komisiji; ena izpraševal-na komisija v Beogradu, ki izprašuje vse asistente na univerzi v Zagrebu in na univerzi v Ljubljani, in druga izpraševalna komisija v Zagrebu, ki izprašuje vse asistente na univerzi v Beogradu in na posebnih fakultetah v Skoplju in Subotici.
Člen 146.
Predsednike komisij in člane izpraševalelje za vsak predmet občega dela izpita postavlja minister za prosveto izmed učiteljev te univerze ali višjih strokovnih šol za dobo treh let. Po potrebi sme postaviti za vsak predmet občega izpita tudi več članov. Za člane izpraševatelje
strokovnega dela izpita so poklicani po svojem položaju profesorji ali univerzitetni docenti te univerze, strokovni za predmete, za katere so postavljeni asistenti-pripravniki, ki opravljajo izpit. Te odreja za vsak sporni primer fakultetni svet.
Vsaka izpraševalna komisija ima delovodjo, ki ga postavlja po predlogu univerzitetne uprave minister za prosveto izmed stalnih univerzitetnih uradnikov ali uradnikov ministrstva za prosveto.
Člen 147.
Predsednika nadomešča ob bolezni ali odsotnosti po činu najstarejši član komisije za izpraševanje predmetov iz občega dela izpita. Če se izprazni v triletni izpitni dobi mesto predsednika ali mesto izpraševatelja za predmete občega dela izpita, postavi minister za prosveto drugega, ki mu traja članstvo v komisiji do konca te izpitne dobe.
Člen 148.
Predsedniku in članom komisije kakor tudi delovodji gre nagrada, kolikršna gre članom izpraševalne komisije za profesorske izpite. Kandidati polože nagrade pred opravljanjem izpita pri delovodji komisije.
Člen 149.
Pravico, opravljati državni strokovni izpit, ima vsak univerzitetni asistent-pripravnik, ki je dovršil dve leti pripravljalne službe. Od teh let je moral prebiti najmanj poslednje leto dni neprekinjeno kot univerzitetni asistent.
Člen 150.
Asistenti, ki so prišli na univerzo iz druge stroke, morajo, če so v stroki, iz katere so prišli, opravili državni strokovni izpit, opravljati v šestih mesecih iz občega dela tudi one predmete, ki jih niso opravili v predhodni stroki in, če spozna izpraševalna komisija to za potrebno, tudi svoj strokovni izpit; drugače ne morejo ostati asistentk
Člen 151
Prošnjo za opravljanje strokovnega državnega izpita predloži kandidat izpraševalni komisiji _po dekanu svoje fakultete. S prošnjo je treba predložiti tudi naslednje listine:
1. potrdilo o letih službe z označbo, koliko let je kandidat prebil v drugi službi in koliko kot univerzitetni asistent;
2. diplomo o dovršeni fakulteti ali višji šoli z veljavo fakultete, in
3. domačo nalogo (temo).
Člen 152.
Po predloženih listinah odločita predsednik in en član komisije, ali je pripustiti kandidata k izpitu ali ne. Če se ne zedinita, se predloži to vprašanje komisiji v rešitev. Na isti način je določiti tudi dneve, ko je izpit opravljati.
Člen 153.
Kandidat sme odstopiti od izpita samo, če oboli, kar mora dokazati s potrdilom dveh državnih zdravnikov, ali če je iz tehtnih vzrokov zadržan, opravljati izpit; te vzroke oceni izpraševalna komisija. Komisija sme dovo*
liti kandidatu, da odstopi od opravljanja izpita, tudi zaradi njegove trenutne slabosti. V vsakem drugem pri-meru.se smatra, da izpita ni opravil.
Clen 154.
Izpit se sme opravljati med vsem šolskim letom.
Člen 155.
Obči izpit je samo usten. Pri občem izpitu mora kandidat dokazati:
a) da zna dobro srbsko-hrvatsko-slOvenski jezik s književnostjo;
b) da uporablja dobro in lahko za strokovno potrebo francoski ali nemški ali angleški jezik;
c) da zna teorijo administrativnega prava v glavnih potezah in iz pozitivnega zakonodajstva:'* zakon o univerzah z občo uredbo in s fakultetnimi uredbami, zakon o uradnikih, zakon o državnem računovodstvu in pravilnik za njegovo izvrševanje.
Člen 156.
Kandidati, ki so pri diplomskem ali pri državnem strokovnem izpitu opravili katerega izmed predmetov iz Člena 155. te uredbe, so oproščeni opravljanja teh predmetov pri tem izpitu.
Člen 157.
Ob koncu občega izpita sklepa izpraševalna komisija, ali je kandidat izpit opravil. Če kandidat ne opravi občega izpita, ga ni pripustiti k strokovnemu izpitu.
Člen 158.
Strokovni izpit se opravlja iz one znanosti, za katero je postavljen kandidat za asistenta. Pri tem izpitu mora asistent dokazati, da zna uporabljati izvirno slovstvo in da zna uporabljati sodobne teorije in sredstva svoje znanosti.
Člen 159.
Strokovni izpit ima te-le dele:
a) domačo nalogo (tčmo);
b) pismeno nalogo (klavzuro); *
c) ustni izpit.
Člen 160.
Temo za domačo nalogo izbere kandidat v sporazumu z onim članom izpraševalne komisije, ki ga bo izpraševal pri strokovnem izpitu, in jo priobči komisiji mesec dni pred pismeno prijavo k izpitu.
Clen 161,
Član izpitne komisije, ki bo izpraševal pri strokovnem izpitu, pregleda domačo nalogo in odda svojo pismeno sodbo o njej; toda tudi ostali člani smejo nalogo pregledati in se o nje vrednosti prepričati. Ta sodba se sme oddati tudi pred opravljenim občim delom izpita.
člen 162.
Pri izdelavi 'domače naloge mora Kandidat točno označiti vse slovstvo, ki ga je uporabil pri delu.
Če pokaže domača naloga nezadostno znanstveno ali Književno izobrazbo kandidata, ga izpraševalna komisija ne pripusti k nadaljnjemu izpitu.
Člen 163.
Kandidatom, ki imajo doktorski naslov na osnovi izdelane doktorske disertacije, se prizna doktorska disertacija za domačo nalogo in so oproščeni izdelave domače naloge.
Člen 164.
Pismeni nalogi (klavzuri) je namen, da se vidi, koliko je sposoben kandidat pokazati svoje znanje hit"o in zanesljivo po kakem vprašanju iz znanosti, za katero je postavljen za asistenta.
Za pismeno nalogo izbere kandi lat eno izmed treh vprašanj, ki se mu dajo pismeno. .
Pismeno nalogo izdeluje kandidat ob nadzorstvu enega člana izpraševalnega odbora. Izdelava ne sme trajati več kot štiri ure.
Člen 165.
Za pismeno nalogo iz kemije ali druge prirodne znanosti se sme dati tudi praktično delo v laboratoriju ali kabinetu.
Člen 166.
Pri ustnem izpitu dobi kandidat vprašanja, ki jih sestavita predsednik izpraševalne komisije in izpraševalec. Po končanem ustnem izpitu odloči komisija, ali je kandidat ta izpit opravil ali ne.
Člen 167.
Po opravljenem strokovnem izpitu odloči komisija, ali je opravil kandidat asistentski izpit odlično, soglasno ali z večino glasov.
Člen 168.
Kandidat, ki ne dokaže zadostnega uspeha pri občem ali strokovnem izpitu, mora ponoviti ves izpit, toda ne, preden ne mine šest mesecev od prvega izpita. Kandidat sme opravljati državni strokovni izpit največ dvakrat; potem izgubi pravico asistentski izpit dalje opravljati, jn je (jati ministru za prosveto na razpolaganje.
Člen 169.
Izpraševalna komisija je sklepčna, če je prisotna večina njenih članov. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov. Ob enakosti glasov se smatra, da kandidat izpita ni opravU.
Clen 170.
O celotnem izpitu se vodi zapisnik, ki ga podpiše izpraševalna komisija in ki se hrani kot arhiv izpraševalne komisije v rektoratski pisarni, odnosno pri ministrstvu za prosveto.
Člen 171.
Odločbo o izpitu predloži predsednik izpraševalne komisije obenem s. poročilom o poteku vsega izpita, po rektorju ministru za prosveto. Kandidatu, ki izpit opravi, izda na osnovi rektorjevega poročila minister za prosveto diplomo,
PETO POGLAVJE.
Administrativno in tehniško osebje.
1.	Obča univerzitetna pisarna.
Člen 172.
Zaradi opravljanja administrativnih poslov obstoje na vsaki univerzi: obča univerzitetna pisarna (rektorat) in pisarne poedinih fakultet (dekanati), po potrebi pa tudi uprava univerzitetnih posestev in uprava kliničnih bolnic.
S fakultetnimi uredbami se določi, na katerih fakultetah poslujejo tudi druge pisarne poedinih odsekov in institutov.
Člen 173.
Obča univerzitetna pisarna je sestavljena iz rektorat-ske pisarne in univerzitetnega računovodstva.
Člen 174.
Skozi rektoratsko pisarno prehajajo vsi spisi, ki dospo od urada ali osebe zunaj univerze rektorju ati univerzi, odnosno raznim univerzitetnim oblastvom ali ki jih pošiljajo univerzitetna oblastva uradom ali osebam zunaj univerze. V rektoratu se izdelujejo vsi predmeti, ki spadajo v pristojnost rektorjevo, univerzitetne uprave, univerzitetnega senata ali univerzitetnega sveta; rektorat ureja in hrani arhiv rektoratske pisarne, univerzitetne uprave, univerzitetnega senata in sveta, nižjega in višjega disciplinskega sodišča za učitelje, sodišča za slušatelje in izpraševalne komisije za državni asistentski izpit. Rektorat vodi evidenco učencev, njih združb, učiteljskega, pomožnega, administrativnega in tehničnega osebja univerze in služiteljev.
Člen 175.
Šef obče univerzitetne pisarne je univerzitetni tajnik. Za opravljanje poslov rektoratske pisarne se prideli temu potrebno pomožno administrativno osebje: glavni arhivar, pisarji, knjigovodja, pomočnik knjigovodje, arhivski uradniki, zvaničniki in dnevničarji.
Na univerzah z nad 3000 slušatelji se sme postaviti tudi še drugi univerzitetni tajnik.
Univerzitetni tajnik odgovarja rektorju za vse pisarniške posle rektoratske pisarne. Razporeja vse posle med podrejeno administrativno osebje in vodi nadzorstvo nad njegovim delom v sporazumu z rektorjem.
Univerzitetnega tajnika nadomešča -po potrebi drugi univerzitetni tajnik ali oni fakultetni tajnik s fakultetno izobrazbo, ki ga odredi rektor.
Rektor predpiše s pismeno naredbo notranji red za rektoratsko pisarno.
Člen 176.
Univerzitetni tajnik mora imeti fakultetno izobrazbo in opravljen državni strokovni izpit.
Univerzitetnega tajnika voli univerzitetni senat izmed kandidatov, ki se prijavijo na razpisani natečaj.
Člen 177.
Drugi univerzitetni tajnik mora imeti dovršeno pravno fakulteto, državni strokovni izpit (sodniški ali odvetniški izpit ali izpit za administrativne uradnike s fakultetno izobrazbo). Izvoli ga po razpisanem natečaju in predlaga ministru za prosveto zaradi postavitve univerzitetna uprava.
Drugi univerzitetni tajnik opravlja posle, ki mu jih dodelita rektor in univerzitetni tajnik, zlasti pa posle pravno-administrativnega značaja. Drugi tajnik je obenem tudi disciplinski tožilec pri sodišču za slušatelje. Na univerzah, kjer ni drugega tajnika, vrši to dolžnost univerzitetni tajnik.
Člen 178.	•
Glavni univerzitetni arhivar ima položaj glavnega arhivarja po XIII. poglavju zakona o uradnikih. Izvoli in predlaga ga ministru za prosveto zaradi postavitve univerzitetna uprava.
Glavni arhivar upravlja mimo poslov, ki mu jih dodeljuje univerzitetni tajnik, arhiv, ga ureja in vodi evidenco slušateljev, njih združb, učiteljskega in ostalega univerzitetnega osebja in služiteljev.
Člen 179.
Pisarji in uradniški pripravniki morajo imeti najmanj srednješolsko izobrazbo in imajo položaj in plačo po zakonu o uradnikih.
Arhivski uradniki morajo imeti dovršene' štiri razrede gimnazije in imajo položaj in prejemke po zakonu o uradnikih.
' Člen 180.
Za opravljanje računskih poslov na univerzah obstoji računovodstvo s šefom in potrebnim številom uradniškega osebja (knjigovodje, zvaničnikov in dnevničarjev). Šef računovodstva z osebjem vrši vse računske in blagajniške posle univerze po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Razen tega opravlja vse administrativno dopisovanje svojega odseka, podpisujoč izplačilne naloge obenem z rektorjem, ostale važnejše spise pa skupno s tajnikom, in prav tako tudi evidenco dohodkov in raz-hodkov univerzitetne lastne imovine, daritev in volil.
2.	Fakultetne pisarne.
Člen 181
Vsaka fakulteta ima svoj dekanat.
Skozi dekanat* prehajajo vsi spisi, ki prihajajo za dekanat ali fakultetni svet ali razne ustanove te fakultete in obratno; v dekanatu se izdelujejo vsi predmeti, ki spadajo v pristojnost dekana in fakultetnega sveta, se ureja in hrani fakultetni arhiv in vodi evidenca vpisanih učencev in vseh fakultetnih ustanov.
Člen 182.
Administrativne posle v poedinih dekanatih vrše fakultetni tajniki s potrebnim številom pisarjev, pripravnikov, arhivskih uradnikov, zvaničnikov in dnevničarjev. Odgovorni so pristojnim dekanom za posle v svojih dekanatih. Njih postavitev se vrši na predlog univerzitetne uprave po izvolitvi v fakultetnem svetu.
Člen 183
Fakultetni tajniki, pisarji in uradniški pripravniki morajo imeti najmanj srednješolsko izobrazbo in imajo položaj in plačo po zakonu o uradnikih. Fakultetni tajniki s fakultetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom imajo položaj in plačo po zakonit o uradnikih,
3. Pomožno osebje.
Člen 184.
Pomožno osebje univerzitetnega računovodstva in pomožno administrativno osebje univerz ima položaj in plačo po zakonu o uradnikih.
4. Tehniško osebje.
Člen 185.
Razen tega obstoji na univerzah tudi tehniško osebje.
Med tehniško osebje spadajo:
a) kot uradniki, ki morajo imeti fakultetno izobrazbo in državni strokovni izpit: upravnik vzornega posestva, upravnik kliničnih bolnic, upravnik veterinarske klinike in upravnik univerzitetnih zavodov;
b) kot uradniki, ki morajo imeti fakultetno izobrazbo: rentgenologi, lekarnarji, prosektorji, šolski zdravniki, astronomski observatorji, kustosi in kmetijski pristavi;
c) kot uradniki, ki morajo imeti popolno srednješolsko in strokovno izobrazbo z zaključnim izpitom: observatorji, kartografi, knjižničarji fakultetnih knjižnic, dentisti (zobni tehniki), upravniki univerzitetnih posestev;
č) kot uradniki, ki morajo imeti popolno srednjo strokovno šolo z zaključnim izpitom: nadzorniki univerzitetnih zavodov, vrtnarji, fotografi, kalkulatorji, strokovni mojstri, laboranti, šefi univerzitetnih delavnic, bolničarji in sestre pomočnice, risarji, preparatorji, ekonomi in delavniški poslovodje;
d) kot uradniki, ki morajo imeti nižjo strokovno izobrazbo: vrtnarji, kalkulatorji, fotografi, babice, rent-genizatorji, strokovni mojstri, laboranti, risarji, zobni tehniški pomočniki, pomočniki delavniških poslovodij, kurjači, šefi univerzitetnih delavnic, bolničarji in sestre pomočnice, preparatorji;
e) kot zvaničniki, ki morajo imeti dva razreda srednje ali nižje strokovne šole ali mojstrski ali strokovni izpit: vratarji, babice, strokovni mojstri, laboranti, kurjači, bolničarji (ali sestre pomočnice) in gospodarji.
Uslužbenci pod b), c) in č) morajo imeti za postavitev na uradniško službeno mesto državni strokovni izpit, za čigar opravljanje predpisuje pravila minister za prosveto.
Uradnike pod a) in b) izvoli na osnovi razpisanega natečaja fakultetni svet, vendar je pristojen za izvolitev šolskega zdravnika svet medicinske fakultete.
Te izvolitve pretresa, sprejema ali odklanja univerzitetna uprava.
Ostale uslužbence voli pristojni fakultetni svet, če so to uslužbenci fakultete ali poedinih institutov, izvolitev pa pretresa, sprejema ali odklanja univerzitetna uprava. Če so to uslužbenci rektorata, jih voli univerzitetna uprava.
Vsi uslužbenci, našteti v tem paragrafu, imajo položaj in plačo po zakonu o uradnikih.
Člen 186.
Razen tehniškega osebja, omenjenega v členu 185. te uredbe, se smejo postavljati za poedine tehniške posle kot pomožno tehniško osebje honorarni uslužbenci In dnevničarji. Postavlja jih v mejah proračuna rektor na predlog dekana fakultete, če pripadajo fakulteti, ali univerzitetnega tajnika, če pripadajo rektoratu, honorar pa Jim določa univerzitetna uprava,	„
Člen 187.
Za administrativno, računsko in tehniško osebje univerz veljajo disciplinski predpisi zakona o uradnikih.
Člen 188.
Služitelje izvoli v okviru proračuna univerzitetna uprava. Posle odreja služiteljem pri rektoratu in v občih univerzitetnih prostorih univerzitetni tajnik.
Univerzitetni služitelji imajo položaj in plačo po zakonu o uradnikih.
V disciplinskem pogledu veljajo za univerzitetne služitelje predpisi zakona o uradnikih.
ŠESTO POGLAVJE,
Slušatelji.
Člen 189.
Univerzitetni slušatelji so lahko redni in izredni.
Člen 190.
Za redne univerzitetne slušatelje se sprejemajo osebe z izpričeValom o opravljenem zrelostnem izpitu na srednjih šolah (gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah).
Izpričevala o zrelostnem izpitu omenjenih srednjih šol ne more nadomestki nobeno drugo izpričevalo.
Člen 191.
Glede na vrsto zrelostnega izpita in na značaj fakultetnega pouka se predpiše 9 fakultetnimi uredbami, kakšno tako zrelostno izpričevalo se zahteva na poedinih fakultetah, dalje, ali so za sprejem na poedine fakultete potrebni dopolnilni izpiti in, če so potrebni, kateri so in kako se opravljajo; ti dopolnilni izpiti se smejo opravljali na gimnazijah, realnih gimnazijah, realkah in na fakultetah; ocene, kje je opravljati dopolnilni izpit, izdajo fakultetni sveti najkesneje do konca meseca oktobra, odnosno marca, drugače se semestri ne štejejo.
Tem dopolnilnim izpitom se odredi rok s fakultetnimi uredbami.
Člen 192.
Oni, ki nimajo pogojev za redne slušatelje, se smejo sprejeti po odobritvi fakultetnega sveta za izredne sluša-' telje, če imajo predhodno šolsko izobrazbo, ki jo predpisujejo fakultetne uredbe. Fakultetni sveti smejo ob poČetku šolskega leta vnaprej določiti, ob katerih pogojih smejo vpisovati dekani izredne slušatelje v tem šolskem letu brez posebne odločbe fakultetnega sveta.
Onim izrednim slušateljem, ki pozneje izpolnijo pogoje za redne slušatelje, se nikoli in nikdar ne smejo šteti semestri izrednega učenja v semestre rednega učenja na nobeni fakulteti.
Člen 193.
Slušatelji, ki predlože izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu na gimnazijah, realnih gimnazijah ali realkah zunaj kraljevine, kakor tudi slušatelji, ki so prej študirali na inozemskih univerzah in visokih šolah in imajo izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, se smejo vpisati po odobritvi fakultetnega sveta, ki mora
predloženo izpričevalo o zrelostnem izpitu predhodno preizkusiti in nato odločiti, ali sprejme prijavljenega slušatelja in ali mu prizna vse ali samo poedine semestre prejšnjega učenja in izpite, pri čemer upošteva vzajemnost (reciprociteto).
Ob sporu odloči definitivno o vrednosti izpričevala minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
Člen 194.
Svojstvo univerzitetnega slušatelja se pridobi z vpisom (imatrikulacijo) v glavno knjigo slušateljev, ki jo vodi rektoratska pisarna.
Vpis slušateljev, ki stopajo prvikrat na univerzo, se vrši pri fakultetnih dekanatih, in to od dne 25. septembra do dne 5. oktobra in od dne 1. do dne 5. marca. Kandidati morajo ob vpisu predložiti čitljivo izpolnjen vpisni list v duplikatu’ rojstni (in krstni) list, izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, fotografijo v štirih izvodih in neizpolnjena formularja indeksa in dijaškega lista (legitimacije). En izvod vpisnega lista, rojstni (in krstni) list in izpričevalo o zrelostnem izpitu ostane v dekanatskem arhivu, drugi izvod vpisnega lista se izroči rektoratu za vpis v imatrikulacijsko knjigo, indeks in dijaški list pa se izročita overovljena slušateljem.
O podaljšanju označenih vpisnih rokov odloča univerzitetna uprava.
Poslednji dan vpisovanja se zaključi ob šestih zvečer glavna knjiga s podpisoma dekana in fakultetnega tajnika in s fakultetnim pečatom.
Naknadni vpis sme dovoliti uprava slušateljem, ki se prijavijo do vštetega dne 20. novembra in do vštetega dne 20. aprila. Poleg imena naknadno vpisanih slušateljev je postaviti v pripombi vselej številko odločbe univerzitetne uprave, s katero se je dovolil naknadni vpis.
Na posebnih fakultetah vrši vse posle rektorja ob vpisovanju dekanatska pisarna.
člen 195.
Vsak slušatelj mora ob pričetku vsakega semestra, in to od dne 1. do dne 10. oktobra in od dne 1. do dne
10.	marca izpolniti v dvojniku semestralni prijavni list in ga predložiti obenem z indeksom in dijaškim listom dekanatu svoje fakultete. Dekanat vpiše, če vpisu nič ne nasprotuje, prijavni list v vložni zapisnik, dvojnik prijavnega lista pa pošlje pod isto številko vložnega zapisnika rektoratu.
Izjemoma, in sicer na izrečno prošnjo smejo fakultetni sveti odobriti tudi naknadno prijavo, toda tudi to najdlje deset dni, ko so se predavanja začela. Semestralnih prijav po tem roku ni upoštevati.
Po dovršeni prijavi je vsak slušatelj dolžan vpisati v indeks predavanja, ki jih želi poslušati, in vaje, ki se jih hoče udeleževati; število tedenskih ur za predavanja in vaje ne sine biti manjše od predpisanega minima.
Ob začetku vsakega semestra mora vsak slušatelj v roku, ki ga odredi dekan fakultete, predložiti vsakemu svojemu učitelju indeks, da mu overovi s svojim izvirnim podpisom vpisano predavanje in vajo. Učitelj mora postaviti poleg podpisa tudi datum overovitve; preden podpiše, se pa mora prepričati, da je indeks redno v rektoratu overovljen. Ob koncu vsakega semestra mora učitelj na isti način s svojim podpisom overoviti, da je slušatelj redno obiskoval vpisana predavanja in vaje.
Ko da ob koncu semestra overoviti indeks pri učiteljih, mora vsak dijak točno in čitljivo prepisati iz indeksa vsa overovljena predavanja in vaje v semestralni list (v dvojniku) in ga obenem z indeksom osebno prinesti v dekanat svoje fakultete; ko se je dekan prepričal, da se sklada točno z indeksom, overovi s svojim podpisom in dekanatskim pečatom semester v indeksu in na semestralnih listih; overovljeni indeks se vrne slušatelju, en izvod semestralnega lista ostane pri dekanatu, drugi pa se pošlje rektoratu.
Če ugotovi dekan pri overavljanju semestra, da slušatelj ni dal overoviti pri učiteljih minimuma ur, predpisanih s fakultetno uredbo, mu tega semestra ne overovi, predmeti pa, za katere ni rednega učiteljevega podpisa, se prečrtajo.
Člen 196.
V vpisni list vpiše fakultetni tajnik, odnosno glavni arhivar vsak semester vse nove podatke iz prijavnih semestralnih listov in vsa poročila o kolokvijih in izpitih.
Vse obrazce predpiše ministrstvo za prosveto in se natisnejo kot državna izdaja.
Če slušatelj indeks izgubi, mu izda univerzitetni tajnik duplikat proti povračilu stroškov po službenih podatkih rektoratske pisarne. Ta indeks mora imeti označbo »duplikat«.
Duplikat slušateljskih listin (in to samo indeks in legitimacija) se sme izdati, če dokaže prosilec s potrdilom, da je prijavil izgubo listin krajevnemu policijskemu oblastvu in jo objavil po »Službenih novinah«.
Člen 197.
Če vidi dekan po prijavnem listu, da so glede vpisa zadržki, navedeni v tej uredbi, zavrne prošnjo in zaznamuje to na prijavnem listu. Zoper to odločbo se sme prosilec pritožiti na fakultetni svet v osmih dneh od dne, ko je bil zavrnjen. Če so glede vpisa zadržki, navedeni v členu 191. te uredbe, zaznamuje dekan odločbo na prijavnem listu in nakaže prosilca, naj se javi po predpisih fakultetne uredbe k dopolnilnemu izpitu. Če prinese tak prosilec izpričevalo o opravljenem dopolnilnem izpitu, ga vpiše dekan po členu 196. te uredbe. Če je glede vpisa zadržek, označen v členu 192. te uredbe, vroči dekan prosilčev prijavni list fakultetnemu svetu v odločbo, če ni po občem sklepu fakultetnega sveta dekan pooblaščen, da sam dovoli vpis.
V vsakem teh primerov mora vpisati fakultetni tajnik prijavni list v fakultetni vložni zapisnik.
Clen 198.
Predavanja, ki jih je vpisal, sme slušatelj zameniti z drugimi v prvih šestih tednih v semestru, toda mora o tem obvestiti dekana in glavnega arhivarja, da se popravi semestralni list.
Člen 199.
Slušatelji smejo pripadati samo eni fakulteti in morajo vpisati minimum ur po uredbi svoje fakultete; poslušati pa smejo tudi predavanja na drugih fakultetah* toda teh predavanj ne morejo niti vpisovati v svoje se* mestralne liste niti jih overavljati. Izvzeti so samo pri* »eri iz tjetjega ojjstavka člena 218. te uredi«,
Člen 200.
Za prestop na istoimensko fakulteto druge univerze v kraljevini mora predložiti slušatelj prošnjo dekanatu svoje fakultete, ki mu potrdi v indeksu in dijaškem listu prestop in s podpisom dekana izda potrdilo o kolokvijih in opravljenih izpitih; o izbrisu.obvesti dekanat takoj rektorat, da se vpiše izbris v osebni list. Ko dospe slušatelj na drugo fakulteto, se mora prijaviti s prošnjo pri dekanatu, ki ga sprejme za slušatelja, in o tem takoj obvesti rektorat, kateremu pošlje obenem potrebne podatke za osebni list.
Pri prestopu na univerzo zunaj kraljevine se odvzame slušatelju ob izbrisu s fakultete dijaški list (legitimacija)
Člen 201.
Če želi prestopiti slušatelj inozemske univerze na univerzo v kraljevini, mora postopati po členu 193. te uredbe. V tem primeru mora predložiti prosilec razen izpričevala o zrelostnem izpitu in rojstnega (in krstnega) lista tudi potrdilo o prejšnjem učenju na inozemskih univerzah (visokih šolah), v prijavnem listu pa označiti univerzo (visoko šolo), s katere prihaja, in čas, ki ga je tamkaj prebiL
Člen 202.
Slušatelji morajo prihajati redno k vpisanim predavanjem in vajam. Učitelji morajo vršiti po svoji izpre-vidnosti nadzorstvo in overovitev indeksa nerednim slušateljem zavrnili. Fakultetni sveti smejo po potrebi izdati posebne ukrepe za kar najrednejše obiskovanje predavanj in vaj.
Slušatelji, ki se ne obnašajo vljudno in dostojno, se kaznujejo po disciplinski uredbi.
Člen 203.
En slušatelj se sme vpisati največ dvakrat v isti semester, razen če posebne fakultetne uredbe drugače določajo.
Člen 204.
Siromašni, toda vredni slušatelji smejo dobiti državno ali drugo podporo, če izpolnijo pogoje, postavljene v pravilih, ki jih v ta namen predpiše minister za prosveto po zaslišanju univerzitetnega senata.
Člen 205.
Po vpisu dobi univerzitetni slušatelj legitimacijo (izkaznico), ki jo izda fakultetni tajnik. Strošek za izkaznico trpi slušatelj.
Izkaznica mora imeti slušateljevo fotografijo in navajati ime univerze, fakultete, odnosno odseka, v katerem je slušatelj vpisan, slušateljevo ime, priimek, kraj In čas rojstva, stan in njegov lastnoročni podpis, čez fotografijo se pritisne univerzitetni pečat, pod pečatom pa pristavi izvirni podpis univerzitetnega tajnika.
Izkaznica velja samo za oni semester, za katerega je slušatelj vpisan, t. j. od pričetka onega semestra, v katerega je vpisan, pa do pričetka prihodnjega semestra. Če je prestala veljati, se mora podaljšati; brez take po-daljšave izkaznica nima veljave.
Če odide slušatelj z univerze ali je kaznovan disciplinski s kaznijo, ki ima za posledico izgubo svojstva
univerzitetnega slušatelja, se mu mora izkaznica odvzeti.
Če slušatelj izkaznico izgubi, se mu izda na njegovo zahtevo duplikat proti povračilu stroškov. Ta izkaznica mora nosili označbo »duplikat«. Slušatelji morajo imeti izkaznico vedno pri sebi, da se morejo z njo izkazati, odnosno jo izročiti oblastvom na niih zahtevo.
Člen 206.
Univerzitetni slušatelji se smejo medsebojno združevati: 1. v društvih, ki jih predstavljajo kot celoto, ali
2.	v društvih, v katerih si množe člani svojo izobrazbo v vseh naukih, ki se predavajo na univerzah, ali v umetnostih, kjer se vežbajo v prosti diskusiji vseh vprašanj z vseh področij ali se vzajemno podpirajo moralno in materialno v potrebi in bolezni ali se fizično krepe. Slušatelji se smejo združevati tudi radi učvrščevanja ter širjenja jugoslovanske narodne kulture. Osnavljanje društev odobruje in njih poslovanje nadzira univerzitetni senat, kolikor se ne odredi s posebno odredbo drugače.
Da se ostvarijo navedeni nameni, smejo obstojati na univerzah ta-le društva: a) reprezentativna, b) podporna,
c)	kulturna, č) strokovna, d) umetniška, e) športna. Reprezentativna in podporna društva predstavljajo dijake univerze kot eno celoto, nosijo naziv »jugoslovensko« in smejo obstajati samo po eno na univerzi ali posebni fakulteti; ostala pa predstavljajo dijake, združene po stroki, umetnosti in drugih zgoraj navedenih namenih, in njih število ni omejeno.
V reprezentativno društvo se ne smejo vpisati za člane univerzitetni slušatelji kot poedinci, ampak samo odobrena društva slušateljev kot kolektivne enote.
Reprezentativna društva vseh univerz in posebnih fakultet se smejo združiti v eno društvo s sekcijami na poedinih univerzah in posebnih fakultetah.
Istotako se smejo združevati dijaška društva z raznih fakultet v kraljevini Jugoslaviji, če so iste stroke ali imajo isti namen, v skupno jugoslovansko društvo. Pravila vseh skupnih društev odobruje na predlog senata onih univerz, ki jim pripadajo zedinjena društva, minister za prosveto in nadzira tudi poslovanje takih društev. To nadzorstvo vrši minister za prosveto neposredno ali po svojih predstavnikih; za svoje predstavnike pa sme minister za prosveto odrediti univerzitetne učitelje ali druge uslužbence s področja ministrstva za prosveto.
Društvo se sme ustanoviti, če to zahteva najmanj 50 univerzitetnih slušateljev. Če znaša število slušateli^v ene stroke manj kot 100, je treba, da zahteva ustanoviti društvo najmanj polovica slušateljev dotične stroke. Ustanovitelji morajo predložiti svoja pravila rektoratu v odobritev.
Samo redni slušatelji smejo biti člani društev; oni, ki so to prestali biti bodisi z izstopom ali z izgubo semestra ali z absolutorijem, prestanejo avtomatsko biti člani društva. Slušatelj, ki diplomira na eni fakulteti ali jo absolvira in se vpiše na drugo fakulteto, ne more več postati član nobenega dijaškega društva.
Društva, ki imajo pokrajinski, verski ali plemenski značaj, se ne smejo osnavljati.
Brez posebne odobritve univerzitetnega senata in ministra za prosveto ne smejo biti društva univerzitetnih slušateljev podružnice kateregakoli društva zunaj univerze.
Člen 207.
Društva, ki jih univerzitetni senat ni odobril, rektor takoj ustavi.
Če bi skušali slušatelji tudi še po rektorjevi prepovedi vzdržati tako društvo, jih rektor obtoži pred sodiščem za slušatelje.
Člen 208.
Shodom reprezentativnih društev ali njihovih sekcij smejo prisostvovati in polnoveljavno sklepati samo delegati dijaških društev in člani upravnega in nadzorstvenega odbora društva in njegovih sekcij.
/	Člen 209.
Vsako društvo mora predložiti univerzitetni upravi pred svojo letnb redno skupščino svoje letno poročilo.
Vsem društvenim skupščinam predseduje predsednik upravnega odbora ali njegov namestnik.
Dnevni red določa društvenim skupščinam društvena uprava in ga predloži univerzitetni upravi v odobritev najmanj sedem dni poprej.
Če se dnevni red izpremeni ali se naloge društva na shodih prekoračijo, odgovarja za to predsednik, če ne ukrene, česar treba, da se prisotni člani ne pregreše zoper to odredbo; odgovorni so pa tudi oni člani, ki so ravnali zoper to odredbo.
Člen 210.
Skupščinam ne smejo prisostvovati osebe, ki ne pripadajo društvu.
Če predsednik pripusti, da prisostvujejo tudi nečlani, ga odstavi univerzitetna uprava s predsedniškega položaja in odredi društvu, naj si izvoli na prvi prihodnji skupščini drugega predsednika; če pa bi dovolil predsednik nečlanu, da se udeleži razpravljanja, se kaznuje razen z odstranitvijo s predsedniškega položaja tudi še z izgubo semestra.
Če se poskusi izzvati nered in delo ovirati, mora predsednik red vzpostaviti in sme v ta namen zaprositi univerzitetno oblastvo za pomoč. Univerzitetno oblastvo izda, če izzivajo nered univerzitetni slušatelji, zoper nje disciplinske ukrepe in jih kaznuje v hujših primerih, zlasti pa, če ti slušatelji, ki delajo nered, niso člani do-tičnega društva, disciplinsko sodišče ali univerzitetno oblastvo z izključitvijo z univerze ali izgubo dveh ali več semestrov.
Če se ne pokori društvo odredbam univerzitetnega oblastva, izdanim po predpisih te uredbe, in zakona, razpusti univerzitetno oblastvo tako društvo takoj in objavi to vsem slušateljem univerze.
Če se razpusti vse društvo, se izdajo zoper člane uprave posebni disciplinski ukrepi.
Univerzitetno oblastvo sme odposlati na vse društvene shode univerzitetnih slušateljev svoje odposlance, ki morajo paziti na to, da se vrši poslovanje vseh skupščin povsem po predpisih te uredbe; če se ne postopa tako, ima odposlanec pravico, ustaviti poslovanje shoda. Če nadaljuje shod tudi še potem svoje delo in se univerzitetno oblastvo strinja z odločbo svojega odposlanca, se društvo razpusti.
Vsako tako postopanje univerzitetnih oblastev mora biti opravljeno najkesneje s treh dneh.
Člen 211.
Univerzitetni slušatelji, ki izdajajo politične liste, ne smejo teh listov prikazovati in označati za organe odobrenih dijaških društev na univerzi.
Če bi bil politični list, ki ga ne izdajajo univerzitetni slušatelji, označen za organ odobrenega društva univerzitetnih slušateljev, irfora društvo na poziv rektorja razglasiti, da ta list ui njegov predstavnik.
Če ne da društvo take objave v roku, ki mu ga rektor odredi, odgovarja društvena uprava po disciplinski uredbi.
Člen 212.
O društvih univerzitetnih slušateljev predpiše minister za prosveto posebno odredbo, s katero se določijo: način ustanavljanja društev, način vpisovanja v članstvo, pravice in dolžnosti društvenih članov, prestanek članstva, vrste in posli društvenih skupščin, sestavljanje dnevnega reda za skupščine, voditev skupščin in vzdrževanje reda, volitev upravnega in nadzorstvenega odbora, način odrejanja delegatov poedinih društev za skupščine reprezentativnega in podpornega društva, ukrepi glede pregreškov zoper predpise o društvih, kolikor jih ni v disciplinski uredbi, kakor tudi vse drugo, kar se nanaša na društva univerzitetnih slušateljev, pa ni določeno v obči uredbi.
Člen 213.
Če delajo slušatelji pri skupščini ali drugače večje nerede, sme rektor radi vzdrževanja reda ustaviti predavanja na vsej univerzi ali samo na poedinih fakultetah za največ tri dni; o tem mora obvestiti univerzitetni senat. Univerzitetni senat sme s sklepom ustaviti predavanja do 10 dni, preko tega časa pa je potrebna odobritev ministra za prosveto.
O vsaki ustavitvi predavanj je takoj obvestiti ministra za prosveto.
Minister za prosveto sme tudi sam odrediti, da se ustavijo predavanja preko 10 dni.
Člen 214.
Dijaški domovi in ostale naprave, ki služijo univerzitetnim slušateljem za stanovanje ali prehrano, se upravljajo povsem po pravilniku, ki ga predpiše minister za prosveto.
Ta pravilnik mora obsegati vse domove in naprave te vrste, bodisi državne, bodisi zasebne, in določati točno vsa razmerja v njih, najsi so v sestavu univerze ali pa popolnoma samostojne naprave.
Vsak dom ali vsaka taka naprava sme imeti v duhu tega pravilnika tudi svoja posebna pravila, ki jih odo-bruje minister za prosveto.
Upravo dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu odreja minister za prosveto. Za ta dom predpiše minister za prosveto poseben pravilnik.*
SEDMO POGLAVJE. Pouk in izpiti.
1.	Pouk.
Člen 215.
Univerzitetni pouk je svoboden. Učitelji so pri svojem znanstvenem delu popolnoma svobodni in nikdo jih'
* >Službeni list< št. 121/9 iz leta 1932.
zaradi njih znanstvenih razlaganj ne more pozvati na odgovor.
Člen 216.
Slušatelji izbirajo svobodno predavanja, ki jih žele poslušati, toda izpite sinejo opravljati samo po odredbah fakultetnih uredb. Izpite smejo opravljati slušatelji samo na oni fakulteti, ki ji pripadajo, razen primera iz 81. 218.
, te uredbe. S fakultetnimi uredbami se določi, koliko število ur je potrebno, da se more semester šteti. To število ne sme nikakor biti manjše od 12 ur na teden. V to število se štejejo samo obvezni predmeti, vpisani na fakulteti, ki ji slušatelj pripada.
Clen 217,
Slušatelji, vpisani na eni fakulteti, smejo obiskovati predavanja na drugi fakulteti, toda se morajo zaradi tega javiti pri dotičnem učitelju.
Osebam izven univerz se sme prepovedati pristop k predavanjem. Za vaje in delo v seminarjih in poedi-nih univerzitetnih zavodih je vsekakor potrebno, da jih pristojni učitelj pripusti, in pristopna so samo onim, ki se nanje sprejmejo.
Clen 218.
Če se stolica ne more popolniti s profesorjem ali docentom, sme pozvati fakultetni svet strokovnjaka zunaj univerze za honorarnega profesorja ali honorarnega učitelja.
Stolica se ne popolni, če se dajo poveriti predavanja učitelju druge fakultete na sorodni stolici.
Stolica se vobče ne sme popolniti, če se predava isti predmet na drugi fakulteti; v tem primeru poslušajo slušatelji raznih fakultet predavanja skupno (čl. 117. uredbe), jih vpisujejo in dajo overoviti pri učitelju, ki jim predava, in ki jih bo pri izpitu izpraševal.
Izjemoma se smejo predlagati za isto stolico poleg enega še drugi profesorji ali univerzitetni docenti, in to samo: a) če znaša število vpisanih rednih slušateljev skozi tri semestre toliko, da s tem številom ni mogoče delati, b) če je opravičeno razširjenje dotične znanstvene grane z vidika občih ali nacionalnih jugoslovanskih interesov, c) če se sčasoma razvijejo poedini deli dotične grane v posebne vede. O teh primerih predlože fakultetni sveti senatu potrebne predloge. Tudi za take predloge veljajo predpisi o izvolitvi učiteljev, navedenih v § 18. zakona o univerzah.
Clen 219.
Učitelji prijavljajo v drugi polovici vsakega semestra dekanu na njegov poziv svoja predavanja za prihodnji semester. Na osnovi teh prijav sestavijo fakultetni sveti program predavanj. Fakultetni svet sme podati k prijavljenemu razporedu predavanj svoje pripombe, sme ga pa v sporazumu z učiteljem tudi izpremeniti. Docenti določijo svoja predavanja v sporazumu s profesorjem dotične stroke, če jih je kaj zanjo; če se ne zedinita, odloči fakultetni svet.
O sestavljenem programu predavanj obvesti fakultetni svet rektorja. Program predavanj vseh fakultet mora biti objavljen pred prvim dnem vpisovanja y semester.
Clen 220.
Na predlog fakultetnega sveta sme odobriti minister za prosveto priznanim strokovnjakom izven učiteljskega zbora, zlasti članom akademij znanosti ter upokojenim in prejšnjim univerzitetnim profesorjem (drugi odstavek 3 35. zakona o univerzah), da prirejajo predavanja na miverzah.
Clen 221.
Radi dopolnitve predavanj in okrepitve pouka se določijo s fakultetnimi uredbami poučni in znanstveni zavodi (instituti, kabineti, laboratoriji, muzeji, seminarji, proseminarji, fakultetne knjižnice in dr.) na poedinih fakultetah, v katerih se morejo slušatelji ob nadzorstvu profesorjev in pomožnega osebja vežbati, kakor treba, spoznavati strokovno književnost in se uvajati v samostojno delo.
Ti znanstveni zavodi se smejo osnovati za poedine j vede ali obenem za več sorodnih ved ali za iste vede skupno za več fakultet, če se predavajo na več fakultetah in če spoznajo pristojne fakultete to za dobro. Potemtakem skrbi za njih ureditev ena fakulteta ali skrbita dve ali več fakultet skupno. Vsak tak zavod sme imeti strokovno knjižnico po značaju učnega predmeta ali potrebna učila. Kateri zavodi (instituti, kabineti, laboratoriji, muzeji, klinike, knjižnice itd.) se naj osnujejo in ali naj služijo potrebam ene ali več fakultet ali več odsekov iste fakultete ali različnih fakultet, odloči na predlog dotičnega učitelja in po zaslišanju univerzitetnega senata minister za prosveto.
Na isti način se osnavljajo tudi seminarji, ki jih sme biti toliko, kolikor je znanstvenih gran (stolic), označe-j nih V členih 96. do 102. te uredbe. Izjemoma je tudi ' osnavljanje vzporednih seminarjev dopustno, če to za-j hteva posebna potreba, analogno predpisu člena 218. te uredbe, kakor tudi seminarjev za doktorske in specialne tečaje. Za ustanavljanje in prirejanje seminarskih vaj zadošča prijava dotičnega učitelja svojemu fakultetnemu svetu.
Podrobnejša ureditev poedinih univerzitetnih zavodov, delo v njih in razmerje zavodskega upravnika in pomožnega osebja se predpiše s posebnimi pravili, ki jih predpisuje na predlog zavodskega upravnika fakultetni svet, a odobruje univerzitetni senat, ali pa jih predpisuje po zaslišanju zainteresiranih fakultetnih svetov univerzitetni senat, če služi zavod potrebam več fakultet.
Tudi v te znanstvene zavode imajo pristop samo oni, ki se sprejmo vanje na osnovi pravil.
V institutih, kabinetih, laboratorijih, na klinikah itd., v katerih se troši večja količina materiala za dijaške vaje, smejo zahtevati univerze od slušateljev povračilo radi obnove potrošenega materiala. Ta povračila se morajo določiti s pravili dotičnega zavoda in se smejo uporabljati samo za nabavo potrošenega in inventarizi-ranega materiala tega instituta, a to po odobritvi ministra za prosveto. O množini zbranih povračil in njih po-trošku obvešča rektor ministra za prosveto v letnih poročilih.
Klinike in ostale naprave medicinskih fakultet, nameščenih v poslopjih državnih ali drugih bolnic, se upravljajo po pravilniku, ki ga sporazumno predpišeta minister za prosveto in minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Clen 222.
Praviloma so upravniki učnih in znanstvenih zavodov po činu najstarejši predstavniki stolice, toda fakultetni
svet ali univerzitetni senat, če služi zavod potrebam več fakultet, sme odrediti na prošnjo ali z njih pristankom na to dolžnost tudi drugega mlajšega profesorja ali univerzitetnega docenta. Honorarni profesorji in honorarni učitelji, pogodbeni učitelji in privatni docenti ne smejo biti upravniki poedinih zavodov.
Ob osnavljanju novih zavodov predlože upravniki fakultetnemu svetu izčrpen predlog o ureditvi in potrebah tega zavoda in označijo za ta namen potrebne vsote; lakultetni svet pa predloži ta predlog univerzitetni upravi, ki skrbi za to, da se ravna varčno z močmi in materialom, in tudi za to, ali se dajo istočasno uporabljati na več zavodih.
Upravniki učnih in znanstvenih zavodov predlagajo ob koncu vsakega šolskega leta fakultetnemu svetu izčrpno poročilo o delovanju, stanju in potrebah svojega zavoda. Toda tudi sicer, kadar zahteva to fakultetni svet, morajo predložiti zahtevana pojasnila in poročilo. Fakultetni svet sme odrediti sam ali na prošnjo zavodskega c pravnika ob vsakem času osebe, ki pregledajo zavodski inventar. Tak pregled se mora izvršiti vsaj enkrat vsaka tri leta. Ob pregledu inventarja se vrše obenem izpričani odpisi iz inventarja po predpisih o državnem računovodstvu.
Zavodski upravniki predlože v roku, ki ga jim določi dekan, fakultetnemu svetu proračunski predlog za svm'e zavode. V proračunskem predlogu je treba označiti pos-bej redne, posebej pa, z obrazložbo, izredne zavodske potrebe. Dekan pošlje ta predlog pravočasno s pripombami fakultetnega sveta vred rektorju za univerzitetno upravo (drugi odstavek, točka 1., § 13. zakona o univerzah).
Člen 223.
Proračunska pozicija, ki je odrejena za poučne ekskurzije, se mora uporabiti samo za ekskurzije, ki se prl-ejajo skupno s slušatelji. Vodja ekskurzije mora orc.Tožiti po povratku fakultetnemu svetu poročilo in položiti račun.
2.	Izpiti.
Člen 224
Izpiti na univerzah so diplomski in doktorski. Vsi izpiti se opravljajo pred komisijo, v kateri so redni in izredni profesorji in univerzitetni docenti, po potrebi pa tudi honorarni profesorji in honorarni učitelji. Pri izpitih, pri katerih se izprašuje več kakor en predmet, so v komisiji samo izpraševatelji. člani izpraševalnih komisij ne smejo pobirati od kandidatov za to delo nobene takse v nobeni obliki. Natančnejše odredbe o izpraševalnih komisijah na poedinih fakultetah določijo fakultetne uredbe. Vsi ustni izpiti so javni, toda predsednik komisije sme pozvati osebe, ki bi izpit kakorkoli motile, ali iz drugih tehtnih vzrokov, naj odidejo. Koliko naj traja vsak poedini izpit, odrede fakultetne uredbe.
Roki za diplomske izpite smejo biti v vsakem šolskem letu ob pričetku in ob koncu vsakega semestra, vsakikrat po 14 dni. Zaradi velikega števila kandidatov sme po potrebi podaljšati fakultetni svet trajanje izpitov nad 14 dni s posebno odločbo. Natančnejša določila o teh rokih predpišejo fakultetne uredbe.
Doktorski izpiti se smejo vršiti tudi izven rokov, ki so določeni za diplomski izpit.
Clen 225.
Evidenca o vseh izpitih se vodi posebej v fakultetnih pisarnah na način, ki ga določijo fakultetne idredbe.
Fe določijo tudi postopanje pri objavljanju izpitnih uspehov.
Člen 226.
Izpiti se smejo opravljati samo na oni fakulteti, na kateri je bil kandidat vsaj dva semestra vpisan, če iz- t polnjuje sicer pogoje fakultetne uredbe o izpitih. Izvzet je primer iz člena 218. te uredbe.
Pri izpitih se vrši ocenjanje z ocenami od 1 do 10, kar se podrobnejše odredi s fakultetnimi uredbami. Način in potek glasovanja odrede fakultetne uredbe po vrsti izpita.
Diplomski izpiti se smejo ponavljati skupaj trikrat, in sicer tretjič samo po odobritvi fakultetnega sveta.
Člen 227.
Kandidatu, ki opravi vse izpne, predpisane s fakultetnimi uredbami, se izda na njegovo prošnjo v fakultetni pisarni diploma v narodnem jeziku, ki jo podpišeta rektor in dekan, na posebnih fakultetah pa samo dekan, la diploma priča, da je dovršil kandidat univerzitetne nauke in da ima fakultetno izobrazbo. Stroške za diplomo trpi kandidat. Podrobnejše odredbe o diplomskih izpitih in poedinih izpitih predpišejo fakultetne odredbe, ki predpišejo, kdaj pridobi kandidat pravico do izpita in katere pogoje mora predhodno izpolniti (število semestrov, seminarska dela, obvezni kolokviji, poedini izpiti itd.).
Člen 228.
K doktorskemu izpitu se smejo pripustiti samo oni kandidati, ki so pridobili diplomo fakultete, ki je istovetna s fakulteto, na kateri žele opravljati doktorski izpit. Podrobnejše odredbe o pogojih, ob katerih se kandidati pripuščajo k opravljanju doktorskih izpitov, predpišejo fakultetne uredbe.
Na osnovi diplome s tujih univerz se sme opravljati doktorski izpit šele, če se ta diploma nostrificira in ko izpolni kandidat ostale pogoje, ki jih predpisujejo ta uredba in fakultetne uredbe.
Doktorski izpit je sestavljen iz dveh delov: ustnega in pismenega (disertacije). Doktorskemu izpitu predseduje dekan.
Člen 229.
Kandidati za doktorski izpit se prijavljajo dekanu s pismeno prošnjo in s potrebnimi listinami, ki jih natančneje določijo fakultetne uredbe. Dekan predloži prošnjo fakultetnemu svetu v rešitev.
Člen 230.
Ustni doktorski izpit opravlja kandidat iz občega in posebnega dela one znanstvene grane, iz katere opravlja doktorat. Ali naj se izprašuje pri ustnem izpitu tudi iz drugih znanstvenih področij in v katerih primerih, odrede fakultetne odredbe.
Člen 231.
Ko opravi kandidat ustni izpit, mora še disertacijo braniti. Disertacija se mora izročiti najkesneje v letu dni po ustnem izpitu.
Predmet disertacije izbere kandidat vselej v sporazumu s profesorji. Disertacija mora dokazati, da razpolaga kandidat z znanstveno metodo in da je sposoben, v znanosti samostojno delati.
Disertacija se sme predložiti tudi pred opravljenim ustnim izpitom. Izročiti se mota v petih izvodih, pisanih , na stroju. Dekan predloži disertacijo fakultetnemu svetu, ki določi dva poročevalca, od katerih mora biti eden profesor, drugi pa sme biti univerzitetni docent, izjemoma pa profesor druge fakultete.
O disertaciji odloča komisija, sestavljena iz dekana in poročevalcev. Fakultetni svet sme za vsak poedini primer število članov komisije zvišati.
Cie n 232.
Če sprejme komisija disertacijo in je kandidat opravil ustni doktorski izpit, se kandidat pozove, da brani določenega dne disertacijo, dekan pa mu izda dovolilo za natisk (imprimatur). Ob tej priložnosti se smejo zastavljati vprašanja v zvezi z disertacijo, da more kandidat dokazati, da zna snov popolnoma.
Če brani kandidat disertacijo uspešno, je opravil ves doktorski izpit, kar mu komisija takoj priobči.
Predaja diplome se vrši javno v svečani dvorani. Promocijo in predajo diplome vrši rektor s pristojnim dekanom in odrejenim promotorjem. Promocija in predaja diplome se ne sme izvršiti, dokler ne preda kandidat dekanatu najmanj 100 izvodov tiskane disertacije.
Domače fakultete morajo disertacije med seboj izmenjevati.
Člen 233.
Ustni doktorski izpit sestavlja eno polovico doktorskega izpita, izdelava disertacije in njena obramba pa sestavljate drugd polovico doktorskega izpita. Oba dela izpita se morata opravljati na isti fakulteti.
Če je kandidat pri doktorskem izpitu iz katerekoli i polovice izpita padel, mora popraviti neuspeh na isti fakulteti one univerze, kjer je padel, in sicer najzgodneje po šestih mesecih.
Doktorski izpit se sme ponavljati največ dvakrat.
Člen 234.
Kandidatom, ki opravijo doktorske izpite po predpisih svoje fakultete, se izda na njih prošnjo po opravljeni prisegi in po predpisih poedinih univerz v narodnem ali latinskem jeziku sestavljena in tiskana doktorska diploma, ki priča, da je dovršil kandidat univerzitetne nauke in da ima fakultetno izobrazbo, ki mu daje pravico nositi doktorski naslov. Doktorsko diplomo podpišeta rektor in dekan. Oblika in vsebina doktorskih diplom in način njih izročitve kandidatom morajo biti isti za istovrstne fakultete, predpišejo pa jih fakultetne odredbe. Stroške za izdajanje doktorske diplome trpi kandidat. Imena oseb, ki so prejele od univerze doktorsko diplomo, se vpišejo v posebno knjigo, ki se hrani v univerzitetni pisarni in v katero se lastnoročno vpisuje oeeba, ki je proglašena za doktorja.
Člen 235.
Doktorski naslov se izgubi: 1. z izgubo častnih pravic po sodni razsodbi (§ 47., točka 2., kazenskega zakonika) ; 2. če se ugotovi po doktoratu, da predložena disertacija ni samostojno kandidatovo delo in če to sklene
pristojno fakultetno oblastvo po predpisih tega člena uredbe.
Izguba doktorskega naslova se vpiše v doktorsko knjigo in se objavi na univerzitetni deski.
V primeru pod 1. se lahko vrne doktorski naslov po predpisih § 50. kazenskega zakonika s tem, da izroči pristojna univerza novo diplomo. To se zaznami v doktorski knjigi.
Če izvrši doktor v svojih znanstvenih delih navaden plagijat ali očitno zlorablja znanost iz koristoljubja, sme univerzitetni senat one univerze, ki mu je dala doktorat, na predlog pristojnega univerzitetnega sveta po pismenem referatu dveh strokovnih profesorjev skleniti z večino glasov vseh članov, da se priobči tej osebi po upravnem oblastvu na zapisnik, da se bo njegovo ime iz doktorske knjige črtalo, in mu priobči obenem raz-1 loge, zakaj se bo to ukrenilo. Obenem ga je obvestiti, da se izvrši sklep v mesecu dni po tem obvestilu in da mu je na izvolji, v tem roku svoj zagovor po pismeni poti obrazložiti. Če vloži svoj zagovor, odloči stvar dokončno univerzitetni senat in ga obvesti o svoji odločbi. Črtanje imena iz doktorske knjige se objavi na univerzitetni deski in se priobči vsem univerzam v kraljevini.
Člen 236.
Diplome inozemskih univerz se nostrificirajo po zakonu o nostrificiranju diplom s tujih univerz in visokih šol.* Fakultetni svet odredi lahko ob nostrificiranju inozemskih diplom, da se opravijo dopolnilni izpiti iz seh onih predmetov in vaj, katerih bistvo je poznanje nacionalnega življenja in nacionalne znanosti. Za tako odločbo je treba odobritve ministra za prosveto (člen 5. zakona o nostrificiranju).
Odredbe točke 1. prvega odstavka člena 235. te uredbe veljajo tudi za doktorje inozemskih univerz, katerih ‘ diplome so nostrificirane na domačih univerzah.
Člen 237.
Naslov častnega doktorja se daje v imenu univerze za znanstvene grane, za katere se da doseči doktorska diploma. Naslov častnega doktorja se sme dati samo osebam, ki so posebno zaslužne za znanost.
O podelitvi častnega doktorata sklepa fakultete' svet po obrazloženem predlogu dveh rednih profesorjev, če pristanejo tri četrtine vseh članov fakultetnega sveta.
Rešitev fakultetnega sveta se predloži v odobritev univerzitetnemu senatu in je potrebna za polnoveljavni sklep privolitev dveh tretjin skupnega števila članov univerzitetnega senata.
Naslov častnega doktorja preneha z izgubo častnih pravic in se ne more več vrniti.
OSMO POGLAVJE.
Univerzitetna knjižnica.
Člen 238.
Pri vsaki univerzi je poleg posebnih seminarskih in zavodskih knjižnic, ki služijo posebnim potrebam poedinih strok in predmetov, tudi obča univerzitetna knjiž-
* ^Službeni Jjstc št. 101/19 iz 1. 1930.
nica, katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah.
Njena glavna naloga je, da kot samostojna univerzitetna naprava pospešuje gojenje znanosti v vseh njenih granah in smereh, kot narodna (nacionalna) knjižnica pa da olajšuje širjenje višje narodne izobrazbe in zbira vse knjige o narodu v državi.
Clen 239.
Univerzitetno knjižnico upravlja njen upravnik, ki mora imeti fakultetno izobrazbo. Ima položaj in prejemke po zakonu o uradnikih. Po potrebi se mu postavljajo pomočnik, strokovno in pomožno administrativno osebje in služitelji.
Knjižnično strokovno osebje (knjižničarji in asistenti) morajo imeti fakultetno izobrazbo in imajo položaj in plačo po zakonu o uradnikih.
Pomožno administrativno in tehnično osebje knjižnice mora imeti predpisano izobrazbo in ima prejemke po zakonu o uradnikih.
Univerzitetna knjižnica je pod neposrednim nadzorstvom knjižničnega odbora in pod vrhovnim nadzorstvom univerzitetnega senata. Knjižnični odbor je sestavljen iz po enega predstavnika vsakega fakultetnega sveta, ki jih volijo sveti za leto dni ob koncu vsakega šolskega leta. Član odbora je tudi upravnik univerzitetne knjižnice.
Upravnik knjižnice se postavlja po objavljenem natečaju na predlog knjižničnega odbora in po izvolitvi v univerzitetnem senatu, strokovno osebje (knjižničarje in asistente) knjižnice pa izvoli univerzitetni senat po upravnikovem predlogu in izvolitvi v odboru.
Pomožno administrativno osebje in služitelje izvoli na predlog upravnika univerzitetna uprava.
Uprava in uporaba knjižnice in predpisi za izpit knjižničnega osebja se odrede s posebnimi pravili, ki jih predpisuje univerzitetni senat v sporazumu s knjižničnim upravnikom in odborom in ga odobri minister za prosveto.
DEVETO POGLAVJE.
Obče odredbe.
Člen 240.
Odredbe o glasovanju, predpisane v členu 3v. i<-uredbe, veljajo smisloma za vsa univerzitetna oblastva.
Posvetovanja kakor tudi glasovanja so službena tajnost in se objavlja samo izid. Vzdržati se glasovanja ni dopustno, nihče pa ne sme glasovati v vprašanjih, v katerih je osebno prizadet, razen pri volitvah univerzitetnih oblastev. Kdor predseduje, glasuje poslednji.
Če so glasovi enako razdeljeni, velja v disciplinskih sporih odločba, ki je milejša za okrivljenca, v vseh drugih vprašanjih pa odločba, za katero je glasoval predsednik.
Če se vzdrži kdo zoper predpise te uredbe, da bi javno glasoval, se smatra, da je glasoval zoper predlog; razen tega gre predsedujočemu pravica, da oceni to postopanje z vidika disciplinskih predpisov.
Pri tajnem glasovanju je prišteti prazne listke glasovom zoper predlog.
Člen 241.
Če ne dobi pri prvi rektorjevi, prorektorjevi, dekanovi in prodekanovi volitvi noben kandidat potrebne
večine, je opraviti ožjo volitev med onima dvema kandidatoma, ki sta dobila pri prvem glasovanju največje število glasov. Ta ožja volitev se vrši samo z javnim poimenskim glasovanjem. Smatra se, da je izvoljen, kdor dobi navadno večino prisotnih glasov. Če so tudi pri ožji volitvi glasovi enako podeljeni, odloči žreb-
Člen 242.
Rektor, prorektor, dekani in prodekani se ne morejo odstaviti, dokler traja njih mandat, s svojega položaja brez ostavke ali disciplinske razsodbe, razen če prestanejo biti redni profesorji, preden poteče mandat.
Clen 243.
V opravičenih primerih lahko dopusti minister za prosveto na predlog fakultetnega sveta in po soglasnosti univerzitetnega senata izjeme od odredb § 79. zakona o uradnikih.
Sorodniki in osebe v svaštvu, našteti v § 79. zakona o uradnikih, nikakor ne smejo biti poročevalci ali predlagatelji.
Člen 244.
Noben redni ali izredni profesor, univerzitetni docent, učitelj ali asistent ne sme imeti druge postranske službe poleg svoje redne službe brez dovolitve ministra za prosveto in predhodne soglasnosti fakultetnega sveta in univerzitetnega senata (§ 74. zakona o univerzah).
To ne velja za primere, določene v posebnih zakonih.
,	Clen	245.
Učitelji morajo obvestiti, če obole ali nastopi druga ovira, zbog katere ne morejo imeti predavanja ali priti k napovedanim sejam, vselej pravočasno dekana o svojem neprihodu.	,
Če zaradi službenih poslov zunaj univerze ne pridejo predavat ali k sejam, se to ne smatra za odsotstvo.,
Člen 246.
Učitelji smejo zahtevati in dobiti odsotstvo tudi ob izrednih priložnostih.
Univerzitetnim učiteljem se smejo dajati odsotstva samo, če to ne škoduje delu in pouku. Zato ne sme ob istem času biti na isti fakulteti na odsotstvu toliko učiteljev, da bi trpeli škodo pouk in posli v svetih. Qdsot-stvo odobruje učiteljem rektor, in sicer istemu učitelju največ do deset dni v istem šolskem letu.
Če se zahteva odsotstvo za čas, daljši od 10 dni, mora vsak učitelj vložiti pri dekanatu pismeno prošnjo in navesti razloge, zakaj prosi za odsotstvo, in to, ali misli iri kako misli nadomestiti opuščena predavanja in vaje.
Odsotstvo, daljše od 10 dni, odobruje učitelju minister za prosveto po predlogu fakultetnega sveta in zaslišanju univerzitetne uprave. Minister za prosveto sme pooblastiti rektorja, da odobruje odsotstva nad 10 do 30 dni.
Rektorju daje odsotstvo nad 10 dni minister za prosveto. O svojih odsotstvih, krajših od 10 dni skupaj v enem šolskem letu, rektor ministra za prosveto samo
obvešča.
V odsotstvo, če se prebije zunaj kraja, kjer je fakulteta, se ne šteje čas, ki je potreben za odhod in povratek.
V rektoratu se vodi posebna evidenca o odsotstvih, bolovanjih in neprihodih k službenim poslom v javnem interesu. Dekanati morajo vročati podatke za to evidenca
Clen 247.
Profesorji in univerzitetni docenti smejo dobiti odsot-stvo od enega do dveh semestrov v znanstvene namene samo na predlog fakultetnega sveta. Prošnje za taka odsotstva se smejo vlagati in reševati samo ob koncu semestra, preden se določi program in razpored predavanj in vaj prihodnjih semestrov in mora biti obrazloženo, zakaj se prosi odsotstvo in kako se naj nadomeste ali zamenijo predavanja in vaje dotičnega profesorja.
Člen 248.
Vsak učitelj, ki odide s sedeža univerze one dni, ko nima svojih predavanj ali vaj, ali med letnimi šolskimi počitnicami, mora vselej o vsaki izpremembi svojega bivališča obvestiti rektoratsko pisarno in označiti točni svoj naslov.
Seje univerzitetnih oblastev se smejo sklicevati tudi med šolskimi počitnicami, če zahtevajo to obče koristi univerze ali fakultete.
Člen 249.
Za vse ostalo pomožno učno in pomožno strokovno osebje, administrativno, pisarniško in služiteljsko osebje veljajo glede odsotstva predpisi zakona o uradnikih.
Člen 250.
Za nadomeščanje odsotnih učiteljev, uradnikov, zva-ničnikov in služiteljev skrbe njih pristojna neposredno nadrejena oblastva in obveste o tem takoj dekana, odnosno rektorja.
Clen 251.
Vsi ti predpisi veljajo smiselno tudi za fakultete v Skoplju in v Subotici, in sicer tako, da vrši pravice, ki pripadajo glede učiteljskih odsotstev rektorju in univerzitetni upravi, dekan, odnosno fakultetni svet.
Člen 252.
Na nobeni fakulteti se ne smejo pobirati od slušateljev nobeni prostovoljni prispevki brez predhodne odobritve univerzitetnega 'senata.
Če da univerzitetni senat to odobritev, se morajo sprejemati ti prispevki proti- posebnim priznanicam, ki nosijo številko, pod katero je vpisan prispevek v denarno knjigo. Fakultetni svet odobruje potrošek vsot iz teh prispevkov, dekan pa mora predložiti ob pričetku vsakega šolskega leta univerzitetni upravi stanje vseh dohodkov in njih potroška v odobritev.
Člen 253.
Univerzitetni učitelji ne smejo oddajati brez poziva pristojnih oblastev nobenih strokovnih mnenj v sporih pred upravnimi ali rednimi sodišči ali po predmetih, ki njih reševanje redn-o teče pri upravnih oblastvih.
Člen 254.
Dekani fakultet morajo paziti na to, da se uporablja odstavek (*) § 104. zakona o uradnikih. Ugotoviti, ali je nastopil ta primer, in oceniti okolnosti o krivdi, pripada univerzitetnemu senatu.
Clen 255.
Vsi natečaji, določeni z zakonom ali s to uredbo, se razpišejo smiselno tako, kakor je predpisano v členu 107. te uredbe.
DESETO POGLAVJE. Prehodne odredbe.
Člen 256.
Dokler se ne izdajo fakultetne odredbe, veljajo dosedanje fakultetne uredbe, kolikor ne nasprotujejo predpisom zakona o univerzah in obče univerzitetne uredbe. Če se pojavijo glede veljavnosti predpisov v dosedanjih fakultetnih uredbah nejasnosti in neskladnosti, jih obvezno tolmači minister za prosveto.
Člen 257.
Volitve, opravljene po drugem odstavku §44. zakona o univerzah, se smatrajo za ponovne volitve iz poslednjega odstavka § 20. in prvega odstavka § 23. istega zakona.
Člen 258.
Prvi odstavek člena 138. te uredbe glede državljanstva ne valja za pogodbene profesorje in učitelje, ki se zateko v tem svojstvu na dan, ko stopi ta uredba v moč.
Člen 259.
Vsi honorarni profesorji in honorarni učitelji, ki so se zatekli na teh položajih na dan. ko se razglasi ta uredba, smejo ostati na svojem položaju, dokler se ne izdajo nove fakultetne uredbe. V enem mesecu dni po razglasitvi fakultetne uredbe za pristojno fakulteto jih je voliti nanovo, kolikor je potrebno, da ostanejo na fakulteti.
Člen 260.
Asistenti, ki s« prestopili iz druge stroke, v kateri so opravili državni strokovni izpit, preden so bili postavljeni za asistente ali potem, morajo opraviti v roku, predpisanem v § 46. zakona o univerzah, dopolnilni izpit, označen v členu 150. te uredbe; drugače prestanejo takoj biti asistenti.
Člen 261.
Vse odobritve, dane doslej za izvrševanje postranskih služb po predpisu § 74. zakona o uradnikih, prestanejo veljati na dan, ko se razglasi ta uredba.
Člen 262.
Oni kandidati, ki so že pridobili pravico, opravljati doktorske izpite po dosedanjih predpisih, ali ki bi to pravico pridobili v enem letu po razglasitvi te uredbe, smejo opravljati doktorski izpit po dosedanjih predpisih še v teku dveh let potem, ko stopi ta uredba v moč.
Clen 263.
Absolvirani učenci pravoslavnih bogoslovij z odlično ali prav dobro opravljenim zrelostnim izpitom se smejo po odločbi sveta bogoslovne fakultete univerze v Beogradu sprejemati za redne slušatelje bogoslovne fakul-
tete na univerzi v Beogradu, toda brez pravice prehoda na druge fakultete. Ta odredba velja do vštetega šolskega leta 1940./1941. (prvi odstavek § 50. zakona o univerzah).
Absolvirani učenci učiteljišč z odlično ali prav dobro opravljenim učiteljskim zrelostnim izpitom ali učiteljskim diplomskim izpitom se smejo sprejemati po odločbi sveta filozofske fakultete za redne slušatelje filozofske fakultete, toda samo za pedagoško skupino predmetov brez pravice prehoda v druge skupine in na druge fakultete. Ta odredba velja do vštetega šolskega leta 1940./1941. (drugi odstavek § 50. zakona o univerzah).
Absolvirani učenci šerijatsko-sodniške šole se smejo vpisovati za redne slušatelje na pravni fakulteti, toda morajo predhodno opraviti izpit, čigar program se predpiše z uredbo za pravno fakulteto, na kateri se predava šerijatsko pravo (tretji odstavek § 50. zakona o univerzah).
Kaj se smatra za odličen ali prav dober uspeh, ocenjajo pristojni fakultetni sveti, ki upoštevajo pri tem dosedanje neenake nazive ocen in sistem ocenjanja v raznih pokrajinah.
Clen 264.
Vse administrativno, tehnično-pomožrfo in ostalo osebje, ki se ne bi nanovo izvolilo, ko je stopil zakon o univerzah v moč, se mora voliti nanovo v mesecu dni po izdaji te uredbe.
Clen 265.
Vsa društva univerzitetnih slušateljev, osnovana preden stopi ta uredba v moč, se morajo prilagoditi v treh mesecih šolskega delovanja njenim odredbam. Društva, ki se ne ravnajo po tem, se razpuste.
Društva pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja se razpuščajo takoj, njih imovina pa se mora likvidirati po določbah njih pravil. Če takih določb ni, odloči o imovini dotično društvo.
Clen 266.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v j Službenih novinah«.
Tedaj prestanejo veljati obča univerzitetna uredba z dne 1. februarja 1906. z vsemi svojimi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami vred kakor tudi vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi.
V Beogradu, dne 11. decembra 1931.; P. br. 57.335.
Minister za prosveto Bož. Ž. Maksimovič s. r
213.
Na osnovi člena 6. zakona o kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah predpisujem ta-le
pravilnik in cenovnik
za opravljanje analiz in drugih del za privatne stranke v agrokemijskem in pedološkem odseku državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj.*
rt
c
■c
®
c
o
n.
rt
N
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
Določanja
Cene v dinarjih
u V ©
-2 a d
® © .3 I
i-«!1
“ s “i,
C3
a ®
£?% ’8 S S «
a«
I. Agrokemijski odsek.
1. Umetna gnojila:
vode..................................	,
dušika (N), amonijakovega . . , ,
dušika (N), nitratovega ................
dušika (N), organskega .................
fosforove kisline (P2O5), proste . . fosforove kisline (P2O.-,), raztopne v
vodi..............................
fosforove kisline (PsO*). skupne fosforove kisline (P2O3), raztopne v
amonijevem citratu................
fosforove kisline (P2O5), raztopne v
citronovi kislini.................
fosforove kisline (P2O3) z molibdenovo metodo po Woyu.................................
kalija (K) v rudninskih gnojilih (po per-
kloratovem načinu)........................
kalija (K) v organskih gnojilih (po per-
kloratovem načinu)........................
arzena (As)..................................
kalcija (Ca) po Jonesu.......................
kalcija (Ca) s pomočjo oksalatov . , . .
ogljikove kisline (CO2)......................
ogljikove kisline (CO2) po Strittarju . . .
magnezija (Mg)..........................  .	.
železa (Fe) zase.............................
aluminija (Al) zase..........................
železa in aluminija skupaj (Fe in Al) . .
fluorja (F)...............................  .
klora (Cl)
perklorata (CIO4)............................
proste žveplene (H2SO1) kisline . . . . . finoče mletve................................
2. Sredstva za zatiranje plevela,
rastlinskih bolezni in škodljivcev
vode............................
izgubka pri žaritvi ali pepela finoče po Chanselu .... formaldehida . . . . , . ferooksida (FeO) . . „ . 4
ferioksida (Fe»02)..............
bakra (Cu) — v modri galici bakra (Cu) — v preparatu . barija (Ba) .......
živega srebra (Hg) . , . , kalcija (Ca)
arzena (As) ........
fosforja (P), elementarnega .
20
40
40
40
40
40
40
50
50
80
40
60
100
100
40
40
100
40
80
80
40
100
40
80
40
20
40
40
30
100
40
40
80
40
50
80
100
100
100
30
60
60
60
60
60
60
75
75
120
60
90
150
150
60
60
150
60
120
120
60
150
60
120
60
30
60
60
40
150
60
60
120
60
76
120
150
150
150
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. avgusta 1931, & 189(LXI/400.
		Cene v dinarjih	
| Zaporedna šte'	Določanja	za kmetovalce, ki zemljo sami obdelujejo, in za kmetijske zadruge	za vse ostale
40	žvepla (S) . , . .	. . .	80	120
41	svinca (Pb)		80	120
42	fenola — s titracijo z bromom . > . , .	100	150
43	nikotina		100	150
44	mila 		80	120
45	alkaličnosti	40	60
46	organskih kislin	40	60
47	organskih baz	. .	100	150
48	emulizijskega svojstva karbolineja . . .	20	30
49	frakcij pri frakcionirani destilaciji, vsaka po	30	40
50	specifične teže — z areometrom ....	20	30
51	specifične tež© — s piknometrom . . , ,	40	60
52	3. Živalska hrana: mletje ogledka	* .	20	30
53	določanje vode	20	30
54	siroVega proteina		50	75
55	prebavnega proteina — po pepsinovem načinu		100	150
56	sirove masti	, . .	50	75
57	celuloze 		50	75
58	pepela ali izgubka pri žaritvi ....	40	60
59	skupnega sladkorja		 .	60	90
60	mikroskopsko preizkušanje		60	90
61	določanje fosforove kisline (P2O5), celokupne	40	60
62	fosforove kisline (P2O5), raztopne v ci-tronovi kislini		50	75
63	kalcija, klora dr. in rudninskih sestavin, vsaka po	 joda (J)		40	60
64		100	150
65	4. Proizvodi kmetijstva in kmetijske industrije: alkohola			40	60
66	vode ali suhe tvarine ........	40	60
67	dakstrina			100	150
68	glutna (lepa)		 .	30	40
69	ekstrakta (v vodi raztopne tvarine) . . .	40	60
70	glicerina . 			40	60
71	jodnega števila po Hiiblu .......	80	120
72	ketonov in aldehidov		200	300
73	kazeina (simine) . . 		100	150
74	otrobov (s sitom)		20	30
75	mikroskopsko preizkušanje na poedine sestavine, vsaka po 		10	15
76	določanje maltoze		 . , . .	60	90
77	maščobe po Soxhletu .......	40	60
78	maščobe z butirometrom		10	15
79	rudninskih primesi, kakor Ca, Mg, K, Si, P, Cl, S — kakovostno, vsaka sestavina po		20	30
80	rudninskih primesi, kakor Ca, Mg, K, Si, P, Cl, S — kolikostno, vsaka sestavina po		40	60
81	natrijevega klorida (kuhinjske soli) s titracijo			20	30
82	natrijevega klorida (kuhinjske soli) gra-vometrieno		 . .	40	60
83	organskih kislin s titracijo		20	30
84	organskih kislin z destilacijo , 1 . ►	40	60
85	piridinskih baz	60	90
86	Polenškega števila	50	75
87	refrakcije 		 . , . .	10	15
88	Reichert-Meisslovega števila . . . ■ .	40	60
89	specifične teže — z aerometrom . , .	20	30
90	specifične teže — s piknometrom . • ■	40	60
91	saharina kakovostno — po okusu (s pokušnjo) 			30	40
92	saharina kakovostno — z ekstrahiranjem {izvlečenjem^	50	75
Zaporedna štev. |		Cene v dinarjih	
	Določanja	S d i 'O C 4i — « «-3 *3«a 0 rt c 5,1 *-> to JZ g°.o'| *! 25 K B.	» * in O v Bi «• H
93	določanje vinske kisline		 *	50	75
94	proste rudninske kisline		40	60
95	tujih barv .■ . 			40	60
96	milnega števila 			40	60
97	sočnosti v sadnem drevju		40	60
98	sirovega proteina ali dušika .....	40	60
99	tanina	60	90
100	žveplaste kisline kolikostno		40	60
101		60	90
102	točke taljenja (tališča)		20	30
103	točke vretja (vrelišča)		20	30
104	točke zmrznjenja (zmrzišča, ledišča) . .	40	60
105	točke sirjenja (strdišča) ......	40	60
106	trsnega sladkorja (saharoze) .....	40	60
107	skupne kisline — s titracijo		20	30
108	skupnega sladkorja ........	40	60
109	frakcij destilacije, vsaka po		30	40
110	Hehnerjevega števila		40	60
111	celuloze 		60	90
112	patoke kolikostno po Roseju		100	150
113	5. Voda v poljedelske namene: preostanka po izhlapitvi		50	75
114	izgubka pri žaritvi		10	15
115	klora 		20	30
116	dušikove kislin© kakovostno		10	15
117	organskih tvarin (oksidacij s KMnO,) . .	40	60
118	kalcijevega, magnezijevega sulfata — vsak po	40	60
1	II. Pedološki odsek. 1. Mehanična analiza in fizikalna preizkušnja zemljine: Mehanična analiza po Sabaninu, odnosno po Kuhnu-Wagnerju, od enega primerka .	20	40
.2	Mehanična analiza po Sabaninu-Fadejevu-Wiljemsu, odnosno po Atterbergu, od enega primerka . .*		40	80
3	Mehanična analiza po Kopeckem ....	20	40
4	Določanje frakcij s pomočjo sita, od ene frakcije		10	20
5	specifične teže zemljine		20	40
6	prostorninske teže zemljine		20	40
7	vodne propustljivosti		30	60
8	vodne kapacitete		20	40
9	zračne kapacitete		20	40
10	hidroskopske vlage po Mitscherlichu . .	15	30
1	2. Kemijska analiza zemljine. A. Kvalitativna analiza: določanje vseh sestavin ekstrakta HC1 (10%, odn. 20%)	300	600
	Poedino določanje ekstrakta: a) določanje Si02		30	60
	b) določanje Fe203 		30	60
	c) določanje AI2O3 .........	30	60
	č) določanje P20	50	100
	d) določanj© Mn02 .........	40	80
	e) določanje CaO		 . .	30	60
	f) določanje MgO	40	80
	g) določanje SO2		40	80
	h) določanje Na20 .........	50	100
	i) določanje K2O	50	100
	Druga poedina določanja: a) določanje hidroskopske vlage ....	15	30
	b) določanje izgubka pri žaritvi . , , , .	15	30
Zaporedna štev.		Cene v dinarjih	
	Določanja	za kmetovalce, ki zemljo sami obdelujejo, in za kmetijske zadruge	V a o © ta > rt
	c) določanje apna (odnosno COa) . , , .	20	40
	č) določanje črnice (humusa) , , , , .	30	60
	d) določanje dušika t .	80	60
2 3	Celotna analiza zemljine . . , , , , . Določanje reakcije zemljine:	1000	1500
	a) s točnostjo do 0T pH		 » .	25	60
4	b) s točnostjo do 0‘5 pH . Določanje kislote titrometrijski:	10	20
	a) v vodni raztopini	20	40
	b)	v raztopinah nevtralnih soli ..... c)	v raztopinah soli, ki se hidrolitiČno ce-	25	50
	Pijo		25	60
5	Določanje potreb© tal po kaleifikaciji , . Preizkušanje slatin: )	30	60
6 7	Določanje alkaličnosti . 		 Določanje količine sredstev za izboljšavo pri slatinah-solonjecih:	20	40
	a) pri apnatih solonjecih	30	60
8	b) pri brezapnatih solonjecih ...... Analiza zemljine po Lemmermannu-Konigu	40	80
9	ali po Neubauerju	 Druge analize, tukaj neimenovane, se plačujejo po predhodnem obračunu pedološkega odseka	 B. Kvalitativne preizkušnje:	150	300
1	Preizkušnja na apno (CaCOs) . * • . ,	5	10
2 3	Preizkušnja na kislost s KCNs	 Preizkušnja na proste soli talne raztopine:	5	10
	a) preizkušnja na C1		 ,	5	10
	b) preizkušnja na S0i	5	10
4	Preizkušnja na disperzno stanje , , , , III.	5	10
Za analize se sprejemajo' samo oni talni ogledki, ki so jih odvzeli strokovnjaki postaje na me3tu samem. Nepravilno in nestrokovno odvzeti ogledki se ne sprejemajo za opravljanje analiz.
Ogledke sme odvzeti tudi strokovnjak, ki deduje v dotični krajini in je postaji znan po svojem delovanju. V takem primeru je priložiti talnim ogledkom natančen popis terena, napravljen na mestu samem in orientiran po generalnoštabni sekciji tega kraja (1:75.000 ali 1:100.000), da more postaja dotično mesto tudi v svojih sekcijah označiti. Razen tega mora biti priložen tudi natančen pedološki popis talnih profilov, število, globočina in debelina poedinih horizontov, njih barva, stopnja vlažnosti, način prehoda enega horizonta v drugega, struktura, konkrecije in dr. Treba je po možnosti navesti tudi nadmorsko višino, količino padavin in njih razpored po letnih časih in višino relativne zračne vlažnosti (povprečno za leto in za najbolj suhi mesec julij).
Razen tega je treba navesti podatke o kmetijski eksploataciji dotičnega terena (odnosno o kolobarjenju) in številke povprečnih, maksimalnih in minimalnih dohodkov od kulturnih rastlin, če pa se dotični teren ne obdeluje, je označiti sestavo divje flore (rastlin), ki raste na istem terenu.
Ogledki se morajo odvzemati ob suhem letnem času.
Za vsa dela, ki niso navedena v tem cenovniku, določi ceno postaja sama.
Za odhod s postaje v privatne namene pripada uradnikom postaje povračilo stroškov po členu 48- uredbe o potnih stroških št. 13.400/1 z dne 15. marca 1930.
S to odločbo je izrekla soglasnost glavna kontrola pod št. 73.080 z dne 1. avgusta 1931.
S tem prestanejo veljati vse dosedanje takse za analize, izvršene po agrokemijskem in pedološkem odseku kmetijskih poskusnih ih kontrolnih postaj.*
V Beogradu, dne 25. julija 1931.; št. 47.086/11.
Minister za poljedelstvo M. Neudorier s. r.
Banove uredbe.
214.
Popravek
v pravilih o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita.
V teh pravilih, objavljenih v »Službenem listu< z dne 24. februarja t. l., št. 180/15, se mora v čl. 5. koncem prvega odstavka,' odnosno v 2. vrsti drugega odstavka pravilno glasiti:
>... in en vadniški učitelj (ne telovadni)«, odnosno: >... tudi vadniškega učitelja (ne telovadnega) določa...«
Uredništvo ' »Službenega lista kraljevske banske • uprave Dravske banovine«.
215.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II. No. 169/1.
Objava.
Občina Gaberje, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina Din 100*—,
b) od	100 1	vinskega mošta Din	100*—,
c) od	100 1	piva Din 50*—.
Kraljevska	banska uprava Dravske	banovine r Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
* Prim. naredbo poverjeništva za kmetijstvo z dne ?9. oktobra 1920., »Uradni list« SL 439/139 iz 1, 192%
II. No. 1241/1.
Objava.
Občina Griže, v srezu celjskem, bo pobirala v letu 1932 naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, e) od 100 1 piva Din 100-—,
e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8*—,
d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 200-—,
e) od 100 1 sadnega mošta Din 50’—.
f) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
g) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
h) od prašičev Din 15'—,
i) od drobnice Din 5•—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 22. februarja 1932.
II. No. 3827/1.
Objava.
Občina Lastnič, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 40-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1932.
II. No. 4482/1.
Objava.
Občina Ljubno, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenega listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 40—,
c) od 100 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 15-—,
 g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. februarja 1932.
II. No. 3658/1.
Objava.
Občina Loka pri Zid. mostu, v srezu Laško, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« s letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	25—,
c) od	100	1	piva	Din	30'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
rirma in konjaka Din 1Q~—«
d) od 100 1 sadnega mošta Din 10—,
e) od goveda nad 1 letom Din 12-50,
f) od goveda pod 1 letom Din 7-50,
g) od prašičev Din 7-50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. februarja 1932.
II. No. 29215/1.
Objava.
Občina Podgorje, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vn-	■	'šta	Din	75-—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II. No. 30359/1.
Objava.
Občina Poljčane, v srezu mariborskem-desni breg, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 25-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 50-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—."
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. februarja 1932.
II. No. 31198/1.
Objava.
Občina Rucmanci, v srezu ptujsaem, bo pobirata v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1932.
II. No. 31517/1.
Objava.
Občina Slovenja vas, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, M kfflia&aj&a 5—I
č) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
d)	od prašičev Din 15-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. februarja 1932.
II. No, 1199/1.
Objava.
Občina Stranice, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 80-—,
b) od	100	1 vinskega mošta Din	80'—,
c) od	100	1 piva Din 80'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. februarja 1932.
II. No. 109/1.
Objava.
Občina Veliki Obrež, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 65’—,
b) od 1 steklenice brezalkoholnih pijač davščino po 25 par..
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20, februarja 1932.
II. No. 30868/1.
Objava.
Občina Vratja vas, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 75-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. februarja 1932.
II.	No. 31177/1.
Objava.
Občina Vučja vas, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. februarja 1932.
II.	No. 4209/1.
Objava.
Občina Zamarkova, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 90-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 70-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
\ *
- -	■	 j	        ....	\
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine', njen predstavnik in urednik. Patrtu Hcberl v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarn« »gggggis s Ljubljani! njen fitedatavai^; Otmar Mitft&lek. v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRAL|EVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 18. kosu letnika III. z dne 5. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
v.	No. 75/18/32.	815	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddaje delnih regulacijskih de! Ljubljanice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 21. marca 1932. ob 11. uri acp.
v prostorih hidratehničnega odseka kr. banske uprave v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami Stari trg 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na ' sote odobrenega proračuna, ki znaša 3 mili-joir 34.240 Din 93 p.
■ Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 24. februarja 1932.
❖
K V—No. 270/4 ex 1932.	851—3—2
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dovršitev anatomskega instituta v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 25. februarja 1932, M. G. Br. 4691, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem m izvršitev del za dovršitev se-cirne dvorane v anatomskem institutu v Ljubljani
L javno pismeno ponudbeno licitacijo Ua dan 14. marca 1932. ob 11. uri dop.
•v sobi št. 17 tehničnega oddelka Novi trg št. 1.
Načrti in proračuni so interesentom Ua razpolago med uradnimi urami v j sobi št. 20, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu pri tern uradu.
Ponudbe za posamezne spodaj nave-^ene skupine del je predložiti v obliki hotnih popustov v procentih na uradno ^merjene proračunske zneske, ki znašaj« 7j;
I.	skupino:
L Tetžaška in zidarska
dela	Din	34.209-95
}■ Kovaška dela	.	■	„	11.718-80
Steklarska dela	.	.	.	„	146-90
L Pečarska dela .	.	■	■	„	3.310'—
Din 49.385-65
II. skupino:
1. Mizarska dela
2. Tesarska dela .
3. Položitev linoleja
III. skupino:
1. Slikarska dela
2. Pleskarska dela
Din 285.400'— „	5.596'48
„	14.775-60
Din 305.772-08
Din 2.967-62 .	„	7.947'70
Din 10.915-32
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem nav. skupine del za dovršitev anatomskega instituta« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licaticijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo uvaževale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za I- skupino Din 5.000 za II. skupino 31.CCO Din in za III. skupino Din 2.000 odnosno Din 10.000, 62.000 Din in 3.000 Din. za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registrirani:-v smislu 51. 24. pravilnika na izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Dravski hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe. da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku li-0'facijsl e komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1932.
*
K V—No. 270/5 ex 1932.	850—3—2
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dovršitev anatomskega instituta v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 25. februarja 1932, M. G. Br. 4691, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev del za dovršitev se-cirne dvorane v anatomskem institutu v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. marca 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka Novi trg št. 1.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 20, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu pri tem uradu.
Ponudbe za posamezne spodaj navedene skupine del je predložiti v obliki enotnih popustov v procentih na uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za:
I. skupino:
1. Težaška in zidarska
dela......................Din	155.412-65
2. Mizarska dela .....	23.760’— '
3. Slikarska dela .	.	.	„	3.630'12
4. Pleskarska dela	.	,.	5.698-20
5. Steklarska dela	.	.	„	9.264'20
6. Položitev dermas tlaka „	14.239.20
Din 212.00437
II. skupino:
1.	Krovska in kleparska
dela .................Din 35.603-75
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem nav. skupine del za dovršitev anatomskega instituta« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licaticijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo uvaževale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za I. skupino Din 22.600-— in za II. skupino Din 4.000'— odnosno Din 43.000 in 8.000-— Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona
e drž. računovodstvu In registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Dravski hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc II 125/30—5.	849—3—2
Drugi edikt.
Ker je v tuscdnem ediktu z dne 13. oktobra 1930, opr. št. Nc II 125/30—2, določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. julija 1871, d. z. št. 96, pozivajo vse oni, ki bi bili radii obstoja ali radi knjižnega vrstnega reda vpisov v vdožkih nove zemljiške knjige za davčno občino Bodonci v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkesneje do 1. novembra 1932 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 25. februarja 1932.
*
T 15/32—3.	886
Amortizacija.
Na prošnjo Vidica Antona, strojevodje državnih železnic v Ljubljani, Resljeva cesta št. 29, se uvede postopanje radi amortizacije vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil. Imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Ozuameniio vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 176.204 z vlogo 35.000 Din, glaseča se na ime »Grintovec« in vinkulirana na geslo.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 17. februarja 1932.
*
T 14/32—4.	896
Amortizacija.
Na prošnjo Kodrič Ivane, dekle v Dolgošah št. 23, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgu-bila, se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šest mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru št. 7842, glaseča se na ime Kodrič Ivana v vrednosti 4.000 Din. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. februarja 1932.
*
Pred. 171—4/32.	855—3—2
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Brežicah se odda mesto pisarniškega uradnika X. do IX. položajne skupine.
Podčastniki, ki so dovršili z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kolko-vane in opremljene z vsemi listinami, ki potrjujejo izpolnitev predpogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Vložiti jih je do 25. marca 1932. 1. pri podpisanem predsedništvu.
Po gornjem roku ali brez predtnsa-nih dokumentov ali nepopolno vložene prošnje se o priliki tega natečaja ne bodo upoštevale.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 26. februarja 1932.
*
A 226/31—5.	495_3_2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Brezovnik Janez, posestnik v Brezju
št. 53 pri Mozirju,'je dne 12. decembra 1931 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Brezovnik Jožef, zapustnikov' sin, in nedl. otroci pok. zap. sina Brezovnik Franceta, katerih imena sodišču niso znana, in katerih vseh bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka razpravljala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gcsp. Navodnikom Jožetom, posestnikom v Skornem št. 14 pri Šoštanju, ki se je postavil za skrbnika odsotnim dedičem, in se bode izročila ista, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
odd. I., dne 23. januarja 1932.
A 220/31-4.	888-3-1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Matjaš Ivan, delavec in kočar v Šnii-klavžu štev. 43, je dne 7. oktobra 1931 umrl. Poslednja volja se je našla.
Zapustnikov sin Matjaš Alojz, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Rihterjem Miklavžem, p. d. Rogozom, posestnikom v Šmi.klavžu št. 19, ki se je postavil odsotnemu za skrbnika.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. L, dne 26. februarja 1932.
•j;
A 144/31—26.	764-3—3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Ferlan Ivana, posestnica v Grabono-škem vrhu, občina Cogetinci, je dne 23; marca 1931. umrla. Poslednja volja se m našla.
Glasom smrtovnice občinskega urada Cogetinci prideta v poštev poleg drugih dedičev tudi Ferlan Alojz in Franc kot dediča.
Ker njuno bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Poljancem Ljudevitom, P°' sestnikom v Cogetincih, ki je postavljen za skrbnika odsotnih Ferlan Alojza in Franca.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 17. februarja 1932.
A 4/32—27.	3-1
Oklic, s katerim se sklicujejo
zapuščinski upniki.
Peček Fran, mizarski mojster 03 Mirni, je unrrl dne 11. decembra 1931-
Vsi, iki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da jo napovedo i® dokažejo pri tem sodišču dne 9/*-marca 1932 predp. ob desetih v sobi št. 6 ustno ali do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. !•»
dne 24. februarja 1932.
$
E 76/32—7.	897
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. marca 1932. popoldne ob petnajstih bo pri podpisanem dišču v sobi št. 6 dražba nepremični®-pare. št. 88 hiša, 89 vrt, 90 njiva, 322/" pašnik, zemljiška knjiga Rupa, vi. št. 39-
Cenilna vrednost: Din 20.150—.
Najmanjši pouudek: Din 20.150—-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražba* je priglasiti sodišču najpozneje pri draz'
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju,
dne 29. februarja 1982.
*
E IV 3415/31.	898
Dražbeni oklic.
Dne 8. aprila 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Počenik in Sp. Hlapje,
vi.	št. 26, 93, 95, Sp. Hlapje, vi. št. 75 in 77.
Cenilna vrednost: Din 125.202'10.
Najmanjši ponudek: Din 83.468'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 19. februarja 1932.
*
E 68/32—6.	889
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. aprila 193 2. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: Posestva z gostilno v Rečici štev. 32 in supa s travnikom, zemljiška knjiga Rečica, (vi. št. 43 in zemljiška knjiga Sv. Je-dert, vi. št. 113.
Cenilna vrednost: Din 164.455'—.
Vrednost pritikline: Din 3010'—.
Najmanjši ponudek: Din 109.638-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri d. až-bonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 11. februarja 1932.
*
E 488/31—6.	890
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. aprila 1932., dopoldne devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: ?®inljižka knjiga Koprivnik, vi. št. 26
m 27.
Cenilna vrednost: Din 95.142'30.
Vrednost pritikline: Din 2850'—.
Najmanjši ponudek: Din 63.428'20.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jj® priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, Slcer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 28. februarja 1932.
Konkurzni razglasi
Nc II 2/32—37.	891
270.
Oklic.
Stečaj Hanzlja Antona v Metliki.
Stečajni sodnik sklicuje na predlog stečajnega upravnika zborovanje upnikov na 12. marca 1932 ob deseti h v sobi št. 20, da se bo sklepalo o vnovoenju v stečaj spadajočih premičnin in nepremičnin. Zborovanje bo sklepčno brez ozira na udeležbo. Za odsotne velja, da glasujejo z večino.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 27. februarja 1932.
S 26/31—36.	884
271.
Sklep.
V konkurzni zadevi Aleševca Petra, peka in posestnika v Kranju št. 99, se pri naroku pred okrajnim sodiščem v Kranju dne 30. decembra 1931 sklenjena prisilna poravnava te vsebine, da plača dolžnik Aleševec Peter svojim upnikom 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v dveh enakih obrokih, in sicer
30.	novembra 1931 in 31. decembra 1931 in to z nerazdelnim jamstvom tvrdke Niklsbacher in Smrkolj, trgovine z žitom in deželnimi pridelki v Ljubljani kot porokinje in plačnice, v smislu § 164. konk. zak. odobri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. februarja 1932.
*
S a 22/31-39.	885
272.	Tr	;
Sklep.
Poravnalna stvar Žnidaršiča Karola, trgovca na Bločicah št. 23.
Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 26. januarja 1932. pred okrajnim sodiščem v Ložu med dolžnikom Žnidaršičem Karolom in njegovimi upniki te vsebine, da plača svojim upnikom 45% kvoto njihovih terjatev v 4 enakih zaporednih trimesečnih obrokih, od katerih zapade prvi v plačilo 3 mesece po pravomočnosti poravnave, in to z nerazdelnim jamstvom dolžnikove žene Žnidaršič Marije roj. Krajc in dolžnikove tašče Krajc Uršule, obe na Bločicah št. 23, ter dolžnikove matere Žnidaršič Marije roj. Vidmar, iz Bloške Police št. 20, kot porokinj in plačnic, se v smislu § 61. zak. o prisilni poravnavi izven konkurza, odobri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. februarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 1583/1.	901
Razglas.
Deželno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5. decembra 1931. po § 127. in 302. k. z. prepovedalo Trilerju Francetu, rojenemu 11. novembra 1897. v Kranju, srez Kranj, po poklicu čevljarju, bivajočemu v Kranju, zahajati v krčmo za dobo enega leta, to je od 8. februarja 1932. do 8. februarja 1933.
To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb »Služb, novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. januarja 1930. št. 17/VI.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 27. februarja 1932.
*
T. No. 187/42.	832	3—3
Razglas
o prvi pismeni licitaciji za dobavo lomljenega kamna za regulacijska dela na reki Dravi v občini Stojnci.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek razpisuje v skrajšanem roku prvo pismeno licitacijo za dobavo 730 m3 lomljenega kamna za regulacijska dela na reki Dravi v občini Stojnci, ki se bo vršila v četrtek dne
17.	marca 1932. ob 11 uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju.
Pismene ponudbe s kolkom za 100-— dinarjev, glaseče se na dobavo cele potrebne količine z navedbo enotne cene za en kubni meter kamena postavljenega na obali Drave pri km 30.000 in zloženega v pravilne figure morajo predložiti licitanti predsedniku licitacijske komisije najkasneje do 11. ure na dan licitacije v zapečatenem kuvertu z ozačbo: »Ponudba N. N. za dobavo kamna za regulacijska dela na Dravi v občini Stojnci«. Vsi ponudniki morajo izrečno navesti v ponudbah, da so jim znani splošni in posebni pogoji dobave in da se jim podvržejo v celoti.
Pred izročitvijo ponudb morajo licitanti posebej pokazati predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne davčne uprave, da so poravnali vse državne davke in samoupravne doklade za prvo tromesečje tekočega leta in reverz o položeni kavciji.
Kavcija v višini deset odstotkov od ponujene skupne vsote za dobavo vseh 730 m3 kamena zaokrožena navzgor na 100-— Din se polaga v gotovini v državnih papirjih ali garantnih pismih pri blagajni davčne uprave v Ptuju po predpisih zakona o državnem računovodstvu najpozneje do 10. ure na dan licitacije.
Gradbeno vodstvo za regulacijo Drave si pridrži pravico razpisano količino dobave za 20% zmanjšati ali povečati in dobavitelj je dolžan tako spremenjeno količino dobaviti po ponujeni enotni ceni.
Rok dobave je za eno tretjino količine do 15. aprila, za drugo tretjino do
10. maja in za celo dobavo do 81. maja 1932.
Natančni pogoji dobave so interesentom na razpolago pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru vsak dan v dopoldanskih uradnih urah.
Srcsko načelstvo, tehnični razdelek, Maribor levi breg,
dne 25. februarja 1932.
*
T. No. 23/121.	882—3—2
Razglas licitacije.
Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 3123/16 z dne 19. februarja 1932 na podlagi zakona o drž. računovodstvu, njegovih sprememb in dopolnitev, za oddajo gradbenih del, kanalizacijo in električne instalacije v javni bolnici v Ptuju
11. ponovno, javno, pismeno, olertno licitacijo v skrajšanem roku na dan
18.	marca 1932. ob 11. v sobi št. 51/2.
Ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na uradno odmerjene proračunske zneske:
1. gradbena dela, prora-
čunana na .... Din 195.382-63
2. kanalizacijska dela preračunana na	.	„	130.071-84
3. zgradba kemične čistilnice, proračunaua
na.....................„	23.901-—
4. el ek tro i nsta la c ijska dela. proračunana	na	.	„	5.980'—
Popusti za posamezna dela morajo
biti nižji od najnižjega, ki je bil dosežen pri II. licitaciji dne 5. novembra 1931, torej nižji od 22'65%.
Lastnoročno podpisane ponudbe, kol-kovane s 100-— Din kolkom (priloge po 2'— Din), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za zgradbena dela v javni bolnici v Ptuju od ponudnika N. N.«, nadalje reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za. tekoče tromesečje, od o hren je ministrstva za grad-be za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdilo pristojne zbornice za trgovino. obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji in da jih . brez pridržka s, rejrne. Zapoznele, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne sprejmejo.
Ponudniki morajo v ponudbah izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse splošne in tehnične pogoje.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10%, za tuje 20% v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih) mora biti položena v gotovini, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnih zavodih v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 2. 4. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B pogodbe in dobave«, najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri hranilnici Dravske banovine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni.
Sresko načelstvo Maribor levi breg,
v Mariboru, dne 27. februarja 1932.
No. 632/5.	900
Dražba lovov.
Lovska pravica krajevnih občin Ceršak, Na Ranci, Slatinski dol, Ščavnica in Trate se odda potom javne dražbe do 31. marca 1938. v zakup. Dražba za občine Ceršak, Na Ranci in Slatinski dol se vrši v soboto dne 18. marca 1932. ob 9. uri pri sreskem načelstvu Maribor levi breg, soba štev. 28, dražba za odbčine Ščavnica in Trate pa v ponedeljek dne 21. marca 19 3 2. ob 10. uri v občinski pisarni v Tratah (Zg. Cmurek).
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 27. februarja 1932.
A
No. 2023.	848—2—2
Lovska dražba.
Vsled poteka lovskih zakupnih dob s
31.	marcem 1932. se oddajo potom javne dražbe za prihodnjih 5 let, in sicer za čas od 1. aprila 1932. do 31. marca 1937. v zakup lovi občin:
Begunje, Bloke, Cerknica, Lož, Planina, Rovte, Stari trg in Sv. Via.
Podpisano sresko načelstvo določa v smislu ukaza bivšega c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 15. decembra 1852. drž. zak. št. 257
javno dražbo občinskih lovov, in sicer
1. za občine Planina, Rovte, Cerknica in Begunje
na torek, dne 22. marca t. 1. in
2. za občine Sv. Vid, Bloke, Lož in Stari trg
na sredo, dne 23. marca t. 1., m sicer za vse občine pri sreskem načelstvu v Logatcu.
Javna dražba se prične ob 9. uri po sporedu, kakor so občine zgoraj naštete
Dražbeni pogoji so na upogled me! uradnimi urami pri podpisanem sreskem načelstvu.
Sresko načelstvo v Logatcu, dne 26. februarja 1932.
No. 677/2—32.	899	2-1
Natečaj za poslovodjo dimnikarskega obrta v Šmarju pri Jelšah.
Ker je postal odlok sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah z dne 23. januarja 1932., No. 677/1, s katerim je bil odstavljen dimnikarski poslovodja Bučar Ivan pri dimnikarski vdovi Šafar Frančiški v Šmarju pri Jelšah pravo-močen, se razpisuje natečaj na to mesto v smislu določil čl. 2. in 23. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta (»Uradni list« št. 424/108 iz 1. 1926.).
Prošnje se morajo vložiti v 30 dneh od dne, ko je bil natečaj razglašen v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Prošnji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s katerimi se dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za samostalno poslovanje dimnikarskega mojstra.
Nezadostno dokumentirane prošnje, kakor tudi one, ki prispejo po postavljenem roku, se ne bodo upoštevale.
Prošnje naj se vlože pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 26. februarja 1932.
Razne objave
892
Izredni občni zbor Obrtniške Samopomoči, reg. pomožne blagajne v Ljubljani
se bo vršil v ponedeljek, dne 21. marca 1932.
14. uri popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ul. št. 10 (pritličje desn°)> s sledečim
dnevnim redom:
1. Sprememba pravil.
2. Računsko in statistično poročilo.
3. Določitev članskih pristojbin.
4. Določitev višine pogrebnine in
5. Raznoterosti.
Če bi izredni občni zbor cb napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil p°‘ ure pozneje na istem prostoru ne o®1' raje se na število navzočih članov.
Odbor.
Poziv upnikom.
Pražarna »Slada« v Ljubljani je stopila v likvidacijo in poziva vse upnik®’ da prijavijo morebitne terjatve tekom enega meseca pri podpisani.
Pražarna »Slada« d. z z’ Ljubljana, Večna pot 1-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Roberl v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merki r v Ljubljani; njen predstavnik: O. Micbdlek v Ljubljani