Sreca cloveka je v sreci socloveka.Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega delain medsebojnega spoštovanja.Samo tako bomo lahko dosegli dobre rezultate. udejanjijo želje in izpolnijo pricakovanja.Doživete božicne praznike in srecno novo leto 2009. Odbor za izdajo casopisa VABILA 48 Štorski OBCAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina placana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo placuje 20 % davek na dodano vrednost. OBCINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 petek: 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavaca: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: cetrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: cetrtek 15.00 - 16.00 Odbor za izdajo casopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispe­ vkov, ce je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu pricakujemo vaše prispevke do 10. 2. 2009. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srecko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kacicnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Foto naslovnice: Aleš Korošec Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pecovje 5 - 3220 Štore ŠTORE V LETU 2008 je v Štorah tako rešena najvecja prometna težava, s katero se je dnevno srecevalo veliko naših obcanov. Ob koncu lanskega leta smo predali svojemu namenu veliko dvorano kulturnega doma. Od tedaj se je v njej zvrstilo že kar lepo število prireditev in z veseljem lahko ugotovimo, da so kulturni dom ljudje ponovno vzeli za svojega in se vseh prireditev udeležujejo v velikem številu. V casu poletnih pocitnic so bila opravljena vecja investicijska dela tudi AKTUALNI DOGODKI V preteklem letu so bile v obcini Štore dokoncane nekatere vecje investicije oziroma so trenutno v zakljucni fazi. Prva, zagotovo najvecja investicija, ki se v teh dneh zakljucuje, je gradnja nadvoza Lipa, katerega svecana otvoritev je bila v zacetku decembra, kljub temu pa bodo manjša dela še potekala. Ceprav je gradnjo objekta financira Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, tudi prispevek obcine ni bil zanemarljiv. Obcina je namrec zagotovila vso potrebno dokumentacijo in zemljišca za gradnjo. Prve ideje o gradnji nadvoza segajo v leto 1961, podrobnejše pripravljanje dokumentacije pa v leto 2000. Da bo ideja postala realna smo spoznali v oktobru leta 2006, ko je bil postavljen temeljni kamen in v jeseni leta 2007, ko so se pricela gradbena dela. Z nadvozom 4 na vrtcu Lipa. Tako je bilo v celoti zamenjano zunanje stavbno pohištvo, okoli vrtca je bila postavljena nova ograja, naše malcke pa smo razveselili z novimi zunanjimi igrali, ki jim bodo nedvomno polepšala urice, prebite v dnevnem varstvu. Vrtec tako pocasi dobiva novo, lepšo podobo, kljub temu pa za naslednja leta ostaja še kar nekaj stvari, ki jih bo potrebno urediti (zamenjava notranjega stavbnega pohištva, podov, inštalacij, pohištva …) V zacetku septembra je bil v Štorah zakljucen še en velik projekt -obnovljen in dograjen bivši dijaški dom je dobil nove stanovalce -starejše obcane. V domu je investitor Dom Lipa d.o.o. za 136 starejših obcanov zagotovil namestitev z vsemi pripadajocimi storitvami. Dom je arhitekturno in vsebinsko zasnovan kot dom cetrte generacije, katerega model je družinska oblika varstva starejših oseb. Poleg obstojecega objekta namerava investitor zgraditi še objekt z varovanimi stanovanji, obcanom pa ponuditi tudi druge storitve za starejše. Obcina oziroma izvajalec del je v letošnjem letu v okviru projekta »Celostno urejanje odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje« nadaljeval z gradnjo kanalizacije v naselju Kompole. Skupno je bilo zgrajenih cca 900 metrov kanala za odvajanje odpadnih voda, ki bo prebivalcem omogocil prikljucitev na cistilno napravo. Razlog za veselje pa so v jesenskih mesecih imeli tudi prebivalci naselij Nad Stolarno in Žerovišce v Šentjanžu. Oba zaselka sta namrec dobila novo urejeno cesto z asfaltno prevleko in urejenim odvodnjavanjem. Skupna dolžina obnovljenih cest je 565m. V oktobru je z gradnjo dveh vecstanovanjskih objektov v naselju Lipa pricel investitor CMC Celje, v zakljucni fazi pa je tudi pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo trgovskega centra Mercator, v katerem bosta svoje nove prostore dobili tudi obcinska uprava in knjižnica. Glede na zgoraj napisano lahko zakljucimo, da je bilo za obcino Štore plodno in prelomno leto, vsaj kar se izvedenih investicij tice in samo želimo si lahko, da bi bilo takih let še vec. Miran Jurkošek, župan NADVOZ LIPA - SANJE SO POSTALE RESNICA Petek, 5. decembra 2008 je bil vsekakor zgodovinski dan za obcanke in obcane Štor, saj je minilo natanko dve leti, dva meseca in en dan od dne, ko smo, sicer v nekoliko drugacni sestavi in z nekoliko drugacne perspektive, na parkirišcu položili temeljni kamen za gradnjo nadvoza Lipa Štore. V tem casu je potekalo intenzivno delo, da smo prišli do tocke -to je zakljucka zagotovo ene najvecjih investicij, ki je bila kadarkoli izvedena v naši obcini. Vendar bi želel zaceti nekje drugje oziroma nekoliko nazaj. Zgodovina Štor nas uci, da Štore ne bi bile to, kar danes so, brez dveh stvari: rudnikov in železnice. Prvi so dali surovino, ki je omogocala razvoj železarstva, druga pa možnost, da se je železarska dejavnost širila. In mocneje se je železarstvo zacelo širiti v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Širitev dejavnosti je zahtevala vedno vec delovne sile, to pa je pripeljalo do tega, da ljudje niso samo dnevno migrirali v tovarno, temvec se jih je veliko v Štorah kar naselilo. Tako je prakticno iz nic na travnikih in njivah nastalo naselje Lipa skupaj s šolo, vrtcem, zdravstvenim domom, trgovino in športnimi objekti. Takrat se je prvic pokazala tudi slabša stran tega, da skozi kraj poteka železniška proga, to je dolgo cakanje pri nivojskem križanju železnice in ceste ter pogoste prometne nesrece, zato je nastala ideja o objektu, ki bi to slabost zaobšel - nadvozu. Zakaj je trajalo kar 50 let, da smo idejo uspeli udejanjiti, težko presodim, nekateri bi za to krivili ljudi, drugi neugodne gospodarske razmere, spet tretji neugodno politicno situacijo. Z nastankom samostojne obcine Štore l. 1995 so se vsekakor vzpostavile možnosti in priložnosti, da se kraj intenzivneje razvija in ponovno je na plan prišla ideja o gradnji nadvoza. Temu je prisluhnila tudi država in projekt vkljucila v nacionalni program DARS-a do l. 2002 ter l. 2000 prispevala 20 mio SIT za pripravo projektne dokumentacije. Ta je bila kasneje zaradi sprememb zakonodaje novelirana in je koncno podobo dobila l. 2006, ko so bili pripravljeni vsi projekti in vložena prva vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Da je do tega sploh prišlo, gre zahvala Direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (takrat imenovana Agencija RS za železniški promet), ki je skupaj z Direkcijo RS za ceste in obcino Štore l. 2005 prevzela investitorstvo nad tem pomembnim projektom. Zapletena zakonodaja je od investitorjev terjala pridobitev dveh gradbenih dovoljenj, in sicer za I. fazo -del nadvoza, ki se nagaja v obcini Štore, in kasneje še za II. fazo (deviacijo glavne ceste in dovozne ceste) -del nadvoza, ki se nahaja v mestni obcini Celje in za katerega je moralo Ministrstvo za promet predhodno izdelati državni lokacijski nacrt. Sam sem mesto župana zasedel ravno v casu, ko so se zacele glavne priprave na izvedbo projekta, to je izbira izvajalca in 5 AKTUALNI DOGODKI kasneje gradnja. Reci moram, da smo pri tem naleteli na številne ovire, ki pa smo jih s skupnimi mocmi uspeli razrešiti. Tu mislim predvsem na javni razpis za izbiro izvajalca, ki ga je bilo potrebno ponoviti, pa na težave pri pridobivanju zemljišc, na katerih stoji nadvoz itd. Glavnino sredstev za gradnjo nadvoza je zagotovila država, to je Ministrstvo za promet preko Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo - cca 4.milijone EUR, in Direkcije RS za ceste -cca 1,2 milijona EUR, vendar tudi znesek iz obcinskega proracuna, ki smo ga v vseh letih namenili temu projektu, ni zanemarljiv in znaša 830.000,00 EUR. Vsekakor pa je prav, da izpostavim in se zahvalim tistim, ki so imeli idejo, pogum in znanje: iskrene cestitke in zahvala izvajalcu del, podjetju CMC Celje, ki je uspelo v roku izvesti tako zahtevno delo varno in brez zapletov, posebno direktorju družbe g. Marjanu Vengustu in vodji projekta, g. Antonu Aškercu. Prisrcna hvala mestni obcini Celje, ki je brezplacno odstopila zemljišce, na celjski strani nadvoza, hvala pa tudi Skladu kmetijskih zemljišc RS ter vsem posameznikom, ki so odprodali zemljišca, po katerih poteka nadvoz. Veseli me, da smo s skupnimi mocmi uspeli povezati levi in desni breg Voglajne in na nek simbolen nacin tudi obcino Štore in mestno obcino Celje, saj je nadvoz na njuni meji. Hvala prejšnjim sestavam obcinskih svetov obcine Štore in županu, da so podpirali dejavnosti in delali na projektu nadvoza Lipa in ga uspeli uvrstiti na prioritetno listo ministrstva. Hvala odgovornemu projektantu in nadzornemu inženirju g. Milanu Grabarju, da je znal prisluhniti željam obcine Štore, tako v fazi projektiranja kakor tudi v fazi nadzora gradnje. Hvala družbi Štore Steel in njenemu direktorju, g. Marjanu Mackošku, ki je omogocil neovirano delo nad njihovimi objekti. Posebna zahvala upravni enoti Celje, gospe Evi Mraz Knez, za potrpežljivost in strokovnost pri vodenju postopka pridobitve gradbenih dovoljenj in uporabnega dovoljenja. Hvala in cestitke tudi Vam, drage obcanke in obcani Štor, ki ste živeli in dihali z gradnjo nadvoza, se bojevali z zastoji, zaporami, skratka hvala za potrpežljivost. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste na kakršen koli nacin pripomogli k temu, da smo nadvoz lahko predali v uporabo. Hvala vsem, ki ste imeli idejo, vsem, ki ste vanjo verjeli in vsem, ki ste jo uspeli uresniciti. Vsem Vam, ki boste nadvoz uporabljali, želim varno in srecno vožnjo. župan Miran Jurkošek VRTEC LIPA AKTUALNI DOGODKI Objekt vrtec Lipa, ki je bil zgrajen leta 1975, je bil nujno potreben obnove, za naše najmlajše obcane, saj vrtec predstavlja za majhnega otroka zelo pomembno ustanovo v kateri se uci, raste in se dobro pocuti. Vrtec Lipa je svojo obnovo doživel v letu 2007 kjer je bila zamenjana streha. Vrtec s svojimi dotrajanimi in popolnoma neekonomicnimi okni je bil nujen prenove in zamenjave. V mesecu juliju 2008 so se izvedla dela -menjava starih oken na objektu ter ureditev notranjih polic. Prav tako je bila postavljena nova ograja, z novo betonsko podlago, na kateri se je že poznal zob casa. Za dobro pocutje naših najmanjših in razvijanje motoricnih sposobnosti, spretnosti, ravnotežja in koordinacije smo nabavili igrala zasnovana po najvišjih standardih in normativih, ki otrokom omogocajo brezskrbno in varno igro. Naš vrtec dobiva novo podobo in nove pogoje za delo in varno bivanje v njem. V letu 2009 pa bomo nadaljevali z obnovo notranjih tal in elektroinštalacij ter opreme igralnic. Podane so misli naših otrok in vzgojiteljic o novem zunanjem igrišca, ki povedo vse. Vzgojiteljica Bernarda: »Igrišce je imenitno, polno zares kvalitetnih igral, tako da se bodo lahko otroci igrali na gradu, uporabili plezala, se vrteli, gugali.« Vzgojiteljica Irena: »Igrala na našem novem igrišcu so v prvi vrsti varna za otroke, saj so izdelana po sodobnih standardih. Površine pod igrali so pokrite z mehko gumo.« Luka, 4 leta: » Fajn, ko se bom lahko sam igral, malcki pa drugje, da mi ne bodo skakali pod noge.« May, 4 leta: »Lahko bom jahal konjicka.« Urška, 4 leta: »Zelo super igrišce imamo!« Klara, 4 leta: »Na igrišcu je voda, se bomo špricali.« Maša, 3 leta: »Igrala so lepa, barvasta, najlepše so gugalnice za tri otroke.« Hana, 3 leta: »Igrala so pobarvana in razlicna, najbolj všec mi je tobogan.« Anja, 5 let: »Komaj cakam, da se bomo lahko igrali na igrišcu, ko bo dosti trave. Všec mi je tobogan in hišica.« Mia, 5 let: »Meni je všec vse to kar imamo na igrišcu, ker so gugalnice in tobogani. Vesela sem, ker sem v vrtcu, da se bom lahko igrala na novem igrišcu.« Alenka Obrul AKTUALNI DOGODKI PONOVNO AVSENIKOV ABONMA POLK IN VALCKOV Po nekaj letih zatišja bo leta 2009 ponovno zaživel prvi slovenski abonma polk in valckov, Avsenikov abonma. Prvih sedem let je bil abonma v domeni Kulturnega centra Laško, nato pa tri sezone v celjskem narodnem domu. Prva sezona Avsenikovega abonmaja polk in valckov je bila leta 1995/96. Po zaslugi in razumevanju ŠKD Rudar Pecovje in obcine Štore bo prihodnje leto v obnovljeni dvorani kulturnega doma Štore šest koncertov, trije v prvi in prav toliko v drugi polovici leta. Na vseh dosedanjih koncertih, bilo jih je vec kot sedemdeset, je nastopila vecina najboljših slovenskih izvajalcev polk in valckov, vkljucno s Slavkom Avsenikom, ki je bil gost leta 1999, ko je zaigral na harmoniko ob spremljavi ansambla Gašperji. V Avsenikovem abonmaju polk in valckov smo med drugim pripravili tudi prvi skupni samostojni koncert Cukov in Slaka ter razstavo likovnih del Rudija Trojnerja, sicer dolgoletnega pevca v ansamblu Slovenski muzikanti. Na Avsenikovih abonmajih polk in valckov so nastopili prakticno vsi, ki na tem priljubljenem podrocju kaj pomenijo. Prvi koncert v obnovljeni sezoni Avsenikovega abonmaja polk in valckov v Štorah bo 8. februarja, na dan praznika slovenske kulture. To bo prireditev ob osemstoti oddaji Vrtiljak polk in valckov na radiu Celje. Med gosti bodo Slovenski zvoki, odlicni citrar Karli Gradišnik, skupina odlicnih slovenskih pevk, zmagovalec Celjskih 5 v letu 2008, ansambel Golte, zmagovalec Slovenskih 5 v letu 2008, ansambel Prosen, Navihanke, Krajcarji in še mnogi drugi. Drugi koncert bo 8. ali 15. marca v pocastitev 8. marca in materinskega dneva, tretji koncert bo na cvetno nedeljo, 5. aprila. Med drugim je obljubljen nastop ansambla Tonija Verderberja, ki bo ob glasbi prikazal tudi obicaje cvetne in velikonocne nedelje. Jesensko-zimski koncerti bodo oktobra, novembra in decembra, programi pa bodo znani do februarja. Na vsakem koncertu bodo poskrbeli za prijetno presenecenje, predvsem pa bo na voljo veliko dobre glasbe tistih, ki si zaslužijo nastop na Avsenikovem abonmaju polk in valckov. Vsi nastopajoci bodo igrali v živo. Razmišljamo tudi o sodelovanju domacih kulturnih skupin obcine Štore, ki bi se na posameznih koncertih predstavile s svojim delom in ustvarjanjem. Bodite ponosni in veseli, da bodo prav Štore mesto prvega slovenskega abonmaja polk in valckov, za katerim je deset let uspešnega dela in nekaj let »pocivanja«, zdaj pa bodo organizatorji z novo energijo svoje poslanstvo nadaljevali. To bo za mnoge prav gotovo tudi najlepše darilo v prihodnjem letu. Racunamo na velik odziv in ne bomo vas razocarali. Tone Vrabl Z 11. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Obcinski svet je na svoji 11. redni seji, ki je bila v cetrtek, 11. 12. 2008, obravnaval 8 tock dnevnega reda. V nadaljevanju bodo predstavljeni najpomembnejši sklepi te seje. Clani obcinskega sveta so najprej obravnavali predlog Osnovne šole Štore za dolocitev vrednosti cene programov vrtca od 1. 1. 2009. Po obravnavi so sklenili, da se predloga Osnovne šole Štore ne upošteva v celoti in se cene programov vrtca od 1. 1. 2009 dvignejo le za odstotek letne inflacije, in sicer za 3,1 %. V nadaljevanju so obcinski svetniki obravnavali in sprejeli predlagana odloka o rebalansu proracuna obcine Štore za leto 2008 in o proracunu obcine Štore za leto 2009. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava in sklepanje o programu varnosti, ki je podlaga za realizacijo sklepa 10. redne seje o ustanovitvi medobcinskega inšpektorata. Obcinski svetniki so ga soglasno sprejeli. Obcinski svetniki so odlocali tudi o uskladitvi vrednosti tocke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca z veljavnostjo od 1. 1. 2009. V skladu z dolocili 10. clena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišc v obcini Štore so sklenili, da se vrednost tocke uskladi za odstotek rasti življenjskih stroškov v zadnjih enajstih mesecih. Ob zakljucku seje je kar nekaj clanov obcinskega sveta podalo pobude za prednostno reševanje nekaterih težav, ki jih zaznavajo v obcini. Na koncu se je župan vsem prisotnim zahvalil za korektno sodelovanje v iztekajocem se letu in predstavil aktivnosti, ki se bodo izvajale v prihodnjem letu. Jože Šepec REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE OBVESTILO DELAVCEM IN DELODAJALCEM AKTUALNI DOGODKI AKTUALNI DOGODKI REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 1. Kakšen je postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanjsko hišo ? Za enostanovanjsko hišo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda pristojni upravni organ uporabno dovoljenje v skrajšanem Poslovni subjekt lahko preko državnega portala e-VEM opravi NA ENEM MESTU vrsto storitev elektronsko, in sicer: • samostojno od doma, preko spletnega dostopa, z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali • z osebnim obiskom na eni izmed vstopnih tock e-VEM, s pomocjo strokovnjaka, ki bo izvedel storitev s pooblastilom v njegovem imenu. Na obmocju RS je na voljo vec kot dvesto vstopnih tock. Na obmocju Upravne enote Celje pa se vstopne tocke e-VEM nahajajo na: in imajo urejen status tujca, -polnoletne osebe, ki so v Republiki Sloveniji obiskovale in uspešno zakljucile najmanj visokošolski program, ki dejansko živijo v Sloveniji najmanj 7 let, od tega eno leto pred vložitvijo prošnje in imajo urejen status tujca. Nacin in pogoje pridobitve slovenskega državljanstva za mladoletne osebe doloca 14. clen zakona. Taksa za sprejem v državljanstvo znaša 152,44 €. AKTUALNI DOGODKI AKTUALNI DOGODKI 7. Ali lahko kot tujec (državljan tretjih držav) v RS ustanovim d.o.o. in kaj potrebujem? DA. V kolikor tujec, ki želi ustanoviti gospodarsko družbo nima EMŠO in/ali davcne številke, si ju mora pred vložitvijo predloga za vpis ustanovitve gospodarske družbe pridobiti pri pristojnem davcnem uradu (DURS), kjer vloži vlogo za vpis v davcni register. DURS posreduje zahtevek za dolocitev EMŠO v CRP na MNZ. V kolikor bo tujec-ustanovitelj gospodarske družbe tudi zaposlen v ustanovljeni družbi, si mora na pristojnem Zavodu za zaposlovanje pridobiti osebno delovno dovoljenje. strani UE Celje http://upravneenote.gov.si/celje. Vloga je takse prosta po 108. clenu Zakona o vojnih invalidih v skladu s 24. clenom zakona o vojnih invalidih. Stranka mora k vlogi predložiti številko kartice zdravstvenega zavarovanja ter se v vlogi opredeliti za sklenitev pogodbe o dodatnem zdravstvenem zavarovanju z zavarovalnico Adriatic Slovenica d.d. ali TRIGLAV zdravstvena zavarovalnica d.d., s katerima ima Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sklenjeni pogodbi. 9. Kaj potrebujem za zamenjavo vozniškega dovoljenja (izdanega v BIH) za slovensko? Ob zamenjavi mora stranka imeti : -Veljavno vozniško dovoljenje izdano v maticni državi, -veljavno zdravniško spricevalo, ki ne sme biti starejše od dveh let, -zacasno ali stalno prebivanje v RS - pogoj oziroma pravica do zamenjave nastopi po 6 mesecih prebivanja v RS brez prekinitve, -v kolikor je stranka prebivala v RS, pa je v tem casu pridobila vozniško dovoljenje v maticni državi se takšno vozniško AKTUALNI DOGODKI AKTUALNI DOGODKI REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE Vprašanja svetovalki za pomoc strankam na UE Celje, ki niso v pristojnosti reševanja upravne enote 9. Kje dobim upravno takso za izdajo dvojnika spricevala? Upravno takso lahko dobite na upravni enoti. 10. Kje lahko pogledam zazidalni nacrt? Na pristojni obcini, v kateri se nahaja nepremicnina. 11. Na koga se lahko obrnem za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišca? Na obcino oziroma pristojno službo, v kateri se nahaja to kmetijsko zemljišce. AKTUALNI DOGODKI Damjan VRECKO NACELNIK SKUPAJ ZA NAŠO VARNOST - PIROTEHNICNI IZDELKI AKTUALNI DOGODKI Zakorakali smo v mesec december, cas veselja, druženja in zabav. Približujejo se prazniki, ko bomo želeli izpopolniti vzdušje tudi z uporabo pirotehnicnih izdelkov. In zato, da bo to res cas veselja in sprostitve za vse, naj spregovorim in vam svetujem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost soudeležencev pri uporabi pirotehnicnih izdelkov. Najpomembnejši napotki za nakup in uporabo pirotehnike so: - pirotehnicne izdelke kupujte le v trgovinah, ki imajo za prodajo pirotehnike dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve, - ob nakupu od prodajalca zahtevajte navodilo za uporabo v slovenskem jeziku, navodila natancno preberite in se dosledno držite napotkov, - pirotehnicnih izdelkov ne spreminjajte ali medsebojno kombinirajte in ne eksperimentirajte z njimi, - pirotehnicne izdelke uporabljajmo na dovolj prostornih mestih, da ne ogrozimo drugih, nikakor pa ne v bližini bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele, v strnjenih naseljih, v okolici cerkvenih objektov, v hodnikih blokov, na javnih shodih in prireditvah in na drugih mestih, kjer se zbira vecje število ljudi, - bodite vzor pravilne uporabe pirotehnicnih izdelkov vašim otrokom, - ob nakupu bodite pozorni na rok trajanja izdelka, efekt predmeta (prednost dajte svetlobnim efektom) in nacin proženja, - nikoli ne kupujte netestiranih izdelkov na crnem trgu. Prodaja pirotehnicnih izdelkov kategorije I, katere glavni ucinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, uporaba pa od 26. decembra do 2. januarja. Policisti bomo ukrepali proti vsem tistim, ki teh omejitev ne bodo spoštovali. Kljub prizadevanjem policije pa se moramo problematike neustrezne in nevarne uporabe pirotehnike zavedati vsi. Zato apeliram na starše, vzgojitelje, ucitelje in prodajalce pirotehnike, da z opozarjanjem na nevarnost in predvsem z lastnim zgledom pripomorete k preprecevanju in zmanjševanju posledic neustrezne uporabe. Posledice nepravilne in neskrbne uporabe pirotehnicnih izdelkov so lahko katastrofalne in samo kratek trenutek nepazljivosti zadošca, da se rajanje in veselje sprevržeta v obup in žalost. Pri neupoštevanju navodil proizvajalca in nepazljivi uporabi se lahko poškodujemo, zanetimo požar, povzrocimo stres pri sovašcanih in živalih, poškodujemo premoženje. Najpogostejše poškodbe zlasti pri uporabi petard so raztrganine okoncin (prsti rok ali nog), opekline, poškodbe oci. Prazniki so zato, da se sprostimo in odpocijemo, zato jih naredimo prijazne tudi našim sosedom, bližnjim in živalim. Vse najboljše, predvsem pa veliko srece, zdravja in varnosti vam v letu 2009 želim vodja policijskega okoliša, Rudolf Kresnik. Uporaba pirotehnike, ki je vam v veselje, je zlasti starejšim obcanom, otrokom in živalim le neprijetno nadlegovanje. Kljub praznicnemu vzdušju in rajanju pomislite tudi na njih. BOŽIC - CAS ZA POGOVOR Z božicem je povezana vrsta obicajev in simbolov. Božic je prav gotovo praznik, ki v ta temni in hladni zimski cas prinese luc in toplino. Vsekakor je viden najprej po zunanjosti. Vsepovsod je veliko blišca in glasbe, smehljajo se nam dobrosrcni možje -Miklavž, Božicek, pa tudi Dedek Mraz. Vendar pa naj bi se vsa ta svetloba in toplota odražala predvsem v naši notranjosti, kar je v veliki meri odvisno od nas samih. Ne bom razmišljal o šegah tega praznika in opisoval jaslic na tisoc in en nacin. Bolj se bom osredotocil na pomen božicnega praznika za našo notranjost. Priznati moram, da sem ljubitelj praznikov, zlasti zato, ker so praznicni dnevi cas, ki ga posvetim družini, prijateljem, nakljucnim znancem. Žal na to prepogosto pozabljamo in v naglici decembrskih opravkov nam preprosto zmanjka casa za pripravo praznicnega vzdušja. Ljudje so se nekoc na praznike skrbno pripravljali in pricakovanje ves cas stopnjevali. Ob pomoci praznicnih šeg in navad, ki jih hrani zakladnica naše dedišcine, bi lahko na novo ovrednotili in vsebinsko obogatili sodobna praznovanja. Mislim, da je prava praznicna vsebina v komunikaciji med ljudmi, v dejstvu, da si lahko v casu, ko hitimo drug mimo drugega, nacrtovano vzamemo trenutke za družinske clane, za družbo prijateljev, za soljudi. Poleg tega prazniki spodbujajo našo ustvarjalnost. Na to sicer pogosto pozabljamo. O ustvarjalnosti pac ne moremo govoriti, ce pet minut pred božicnim vecerom hitimo v samopostrežno trgovino in vzamemo že okrašeno drevo, peceno orehovo potico ter jaslice s postavljenimi figurami … Ce bi štirinajst dni pred božicem po službi, namesto na sprehod po trgovskih centrih, odšli domov in vsak dan obesili nov, doma izdelan okrasek v stanovanju, bi s tem sistematicno gradili praznicno vzdušje in spodbujali pricakovanje. Ce se povrnem v svojih razmišljanjih v leta po drugi svetovni vojni, so božicna praznovanja v Sloveniji potekala bolj ali manj skrito pred ocmi javnosti. Tu se pojavi zanimivost. Sprememba družbenega sistema po drugi svetovni vojni je prinesla nove ikone, ki se jim je umaknilo tudi božicno praznovanje. Praznik seveda ni nikoli usahnil, le umaknil se je iz javnosti v intimo družinskih okolij. Ljudje so bili prestrašeni, niso upali javno praznovati, okna so zastirali z zavesami ipd. Z zacetkom procesa demokratizacije so se stvari zacele spreminjati. Še vec, vse skupaj se je izredno hitro komercializiralo. Kakšni so zdaj v božicnem casu trgovine in gostinski lokali, pa tako ali tako sami vidite. Pa še eno veliko težavo imamo v tem božicno-novoletnem casu. Kako izbrati primerno darilo? Osebno ali poslovno. Pravo darilo je tisto, pri katerem vsebinske sestavine presegajo financno vrednost. Ali povedano drugace: ce pri izbiri darila na prvo mesto postavimo financno plat, to nikakor ni dobro darilo. Ljudje mislimo, da moramo na veliko zapravljati in da je to skoraj edini cas, primeren za obdarovanje. Pa se motimo. Bistvo obdarovanja je komunikacija med dvema osebama, zaželena tudi med letom. Na glede na to, kaj vse se vam poraja ob zgoraj zapisanih besedah, si želim, naj se v božicnem casu svet prerodi, naj v tem krhkem svetu zadiši po ljubezni, miru, zdravju in sreci. Dušan Volavšek AKTUALNI DOGODKI OD KOD IZVIRA IME DECEMBER Latinsko ime meseca je povzeto še iz prvotnega rimskega koledarija, ko je bil to zadnji, deseti mesec koledarskega leta. 10. pomeni v latinšcini »decem«, slovenska oblika imena gruden je prastara in jo srecamo tudi pri Trubarju. Ime je ostalo nespremenjeno tudi v novi crainski pratiki iz leta 1741 in celo Blaž Potocnik, ki je leta 1848 vsem mesecem priskrbel nova imena, se je zadovoljil s tem, da je ime grude spremenil v grudnik. Le med ljudstvom so živela nekatera stara samonikla imena, naj jih nekaj lahko naštejemo: kolednjak; božicni mesec, veliki božicnik, venahtnik itd. Ime gruden srecamo tudi pri drugih slovanskih narodih. Vera Štante - Skok MASERSTVO NATAŠA STRAŠEK V kletnih prostorih zdravstvenega doma v Štorah že od julija z masažo skrbi za dobro pocutje Nataša Strašek. Nataša prihaja iz Celja in njena maserska pot se je zacela leta 2000, ko je na srednji zdravstveni šoli Celje koncala program usposabljanja za poklicno kvalifikacijo maser, nato pa še tecaj za terapevtske maserje, kjer se je spoznala s terapevtsko masažo hrbtenice in športno masažo. Preden se je odlocila za samostojno maserstvo, je pridobila še dodatne izkušnje s podrocja masaže hrbtenice in masaže sprostilne narave v zdravilišcu Laško. Opravila pa je tudi izobraževanje s podrocja limfne drenaže, trenutno pa koncuje dvoletno izobraževanje za shiatsu terapevta. Maserstvo Nataša Strašek vam nudi naslednje masaže: • Terapevtska masaža hrbtenice je namenjena vsem, ki imajo kakršnekoli težave s hrbtenico, ki so posledica poškodbe ali so nastale zaradi prekomernega sedenja pri delu ali napacne prisiljene drže. Odpravlja mišicne vozle, sprosti in prekrvavi mišice ob hrbtenici, poveca gibljivost vratno-ramenskega obroca, lajša hude kronicne bolecine in glavobole. • Masaža celega telesa in aroma-masaža sta namenjeni vsem, ki trpijo zaradi stresa. Sta izrazito sprostilni, saj s pomocjo aromaticnih olj in nežne in sprošcujoce glasbe dosežemo globoko sprostitev in umiritev uma, telesa in duha. • Masaža glave odpravlja posledice napetosti in stresa, odpravlja glavobol, sprošca napetost v oceh in pomirja. • Masaža stopal vpliva na celotno telo, uskljajuje in krepi delovanje celotnega organizma, izboljšuje reflekse in prežene fizicno utrujenost. • Havajska lomi-lomi masaža je edinstveno tekoce povezana, plesno­ritmicna masaža celotnega telea. Zelo sprošcujoca, hitro odpravi napetosti, obnovi in povrne življenjsko moc in dobro pocutje. Olje z vonjem jasmina še dodatno vzpodbuja obcutek harmonije in sprošcenosti. • Limfna drenaža stimulira in lajša pretok limfne in medcelicne tekocine iz delov telesa, kjer zastaja. V kozmeticne namene se izvaja pri problematicni koži, aknah, odpravljanju celulita, pri hujšanju (za elasticnost kože), pri zabuhlosti, oteklih vekah, rokah, nogah. V medicinske namene se izvaja pri odpravljanju edemov -oteklin po operativnih posegih, zvinih, izpahih, vnetnem revmatizmu. Krepi imunski sistem in deluje antistresno. Po vsem naštetem se ob obisku maserstva Nataše Strašek odlocite, da naredite tudi nekaj za svoje telo in duha. Na voljo ima tudi darilne bone, ki so odlicno darilo ob vseh priložnostih. Nataša je za informacije dosegljiva na telefonski številki 031 222 790 ali osebno v zdravstvenem domu Štore. Ivanka Tofant VERIFIKACIJA IN CERTIFIKAT ISO 9001 TRANSFUZIJSKEGA CENTRA SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE V skladu z dolocili Zakona o preskrbi s krvjo in vsemi ostalimi pravnimi akti s podrocja transfuzijske dejavnosti je Splošna bolnišnica Celje v zacetku maja 2008 na Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomocke naslovila vlogo za izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti preskrbe s krvjo in s tem za pridobitev dovoljenja za delo Transfuzijskega centra. V zacetku junija je agencija opravila nadzorstveni pregled, pred nekaj dnevi pa našemu centru izdala odlocbo in s tem dovoljenje za opravljanje dejavnosti preskrbe s krvjo kot javne službe, v dosedanjem obsegu dela in na dosedanjih lokacijah. Pregled je zajemal od poslovnika kakovosti, kadrov, dokumentacije o postopkih, aparaturah in opremi do prostorov ter vseh postopkov dela. Med aktivno pripravo na verifikacijo in pri vzpostavljanju sistema kakovosti se je Transfuzijski center oprl na standard ISO 9001, zato je bila logicno nadaljevanje tudi pridobitev certifikata. Po notranjih je bila konec julija izvedena še zunanja presoja. Njun rezultat je certifikat kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Verifikacija Transfuzijskega centra je veliko priznanje strokovnemu in organizacijskemu delu naših strokovnjakov, hkrati pa prinaša pomembno neodvisnost naše bolnišnice pri preskrbi s krvjo od Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana ali Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Celjski Transfuzijski center namrec že dolga desetletja odlicno sodeluje s krvodajalci. V casu, ko druge regije beležijo upad števila ljudi, ki darujejo svojo kri, v naši ta pripravljenost krvodajalcev ostaja enaka oziroma še narašca. Zato naj bo ta zapis o strokovnem dosežku naših strokovnjakov hkrati iskrena in velika zahvala vsem, ki nam s svojimi dejanji, pripravljenostjo in razumevanjem omogocajo, da to dejavnost lahko uspešno opravljamo in svojim pacientom samozadostno zagotavljamo kri, ko jo potrebujejo. Danijela Gorišek IZOBRAŽEVALNO SRECANJE PREDSTAVNIKOV NEVLADNIH ORGANIZACIJ AKTUALNI DOGODKI Strmimo nad vecanjem števila nevladnih organizacij, ki so tkivo civilnega sektorja, civilne družbe in nad obsegom dela, ki ga te opravijo v dobro svojih clanov in skupnosti. Pa vendar, ali znamo dobro pojasniti razliko med trgovinsko, vladno, nevladno organizacijo? Ali znamo razlikovati med cilji in poslanstvom nevladne organizacije? Ali vemo, kakšna je nevladna organizacija v razlicnih razvojnih obdobjih in kako se v posameznih obdobjih strukturira, kako jo vodimo in z njo upravljamo? Ali znamo razlikovati med navduševanjem in povezovanjem ljudi, kampanjo za prepricevanje javnosti in marketingom, kakršnega uporabljajo v podjetjih? Takšnih in podobnih tem so se na izobraževalnem srecanju, ki je bilo namenjeno vodjem in mentorjem univerz za tretje življenjsko obdobje, clanom upravnih odborov, predstavnikom nevladnih organizacij, predstavnikom ministrstev, vodjem in clanom društev itd., dotaknili udeleženci tokratnega izobraževanja v Žalcu. Beseda je tekla tudi o težavah pri financiranju in priznavanju dela tovrstnih organizacij, predvsem na lokalnem nivoju. Kje lahko najdemo rešitve, nakazujejo že kar gostitelji, UPI Žalec in obcina Žalec, ki mocno vzpodbujajo tovrstne dejavnosti, predvsemvizobraževalnemsmislu.Tokratno izobraževanje je financno podprla obcina Žalec, ki se v polni meri zaveda investicij v znanje ljudi. Kot je dejal njen predstavnik, je obcina že dolgo tega prestopila prag industrijske miselnosti, da jo bo rešil stroj. Obcina vstopa v 21. stoletje z mocno usmerjeno miselnostjo investirati v cloveške vire in tako doseci cim višjo stopnjo razvoja, s tem pa tudi bogatejšo kakovost življenja. V ta namen in v sodelovanju CNVOS in slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je nastal prirocnik Menedžment v nevladnih organizacijah. Kako nevladne organizacije sebi zagotovijo trajanje in obvladujejo spremembe. Cilji nastanka takšnega prirocnika so opozoriti na posebno naravo nevladnih organizacij in na njihovo družbeno poslanstvo; spregovoriti o posameznihvidikihstrukturiranjanevladnih organizacij in predstaviti postopanje vodij in menedžerjev nevladnih organizacij v spreminjajoci se družbi. Emil Kacicnik POROCILO O OPRAVLJENIH ŽELEZARSKIH IN JEKLARSKIH POHODIH V LETU 2008 V tem letu smo izvedli vse nacrtovane pohode. Prvi pohod je bil izveden 16. 2. 08 v spomin P. V. Bineta Rozmana v organizaciji Tovila in IMT-ja na SV. MIKLAVŽ. Pohoda se je udeležilo 28 pohodnikov, od tega 3 iz Štor. Drugi pohod je bil izveden 17. 5. 2008 na KOŠENJAK (1522m), v organizaciji jeklarjev iz Raven na Koroškem. Pohoda se je udeležilo 220 pohodnikov, od tega 35 iz Štor. Tretji pohod je bil v naši organizaciji, 7. 6.2008 na KUM (1219m). Pohoda se je udeležilo 188 pohodnikov, od tega 45 iz Štor. Cetrti pohod je bil izveden 28. 6. 08 na BEGUNJŠCICO (2060m) v organizaciji Plamena Kropa. Pohoda se je udeležilo 218 pohodnikov, od tega 36 iz Štor. Peti pohod je bil izveden 30. 8. 2008 na MALO MOJSTROVKO (2332m) v organizaciji jeklarjev iz Jesenic. Pohoda se je udeležilo 206 pohodnikov, od tega 41 iz Štor. Vseh pohodnikov železarskih in jeklarskih pohodov je bilo 860, od tega 160 iz Štor. ZAHVALJUJEM SE VSEM SPONZORJEM IN DONATORJEM PRI POMOCI IN ORGANIZACIJI POHODOV. P. V. PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZAR ŠTORE Valter Jelen O NARAVI IN LOVCIH Predpraznicno razmišljanje o stanju lovstva pri nas Ne mnogo dni nazaj mi je znanec oponesel: »Prosto sprehajajoci se psi po vaseh karte igrajo, kje ste lovci?«, tri ali štiri leta pred tem je v obcinski zgradbi smeli vašcan na sestanku povedal: »Vse lovce je treba potolci prej kot divjad …« No, tako prepricanih obcanov ne želim prepricevati v nasprotno v tem svojem razmišljanju, moj prispevek namenjam logiko sprejemajocim ljudem, dojemljivim za moc argumentov. Radikalci pac to niso, saj vnaprej zavracajo vsakršno drugacno mišljenje. Tako bo tudi tale clanek od njih, ceprav bom v njem nanizal veliko manj znanih dejstev in podatkov, kar zadeva lovstvo, apriori »obsojen na nebranje«. Sicer pa je lovstvo toliko staro kot cloveštvo. Nic hudega. (Moj prijatelj Boštjan s Pecovja ga bo gotovo prebral.) Slovenska lovska srenja šteje toliko clanov, kot jih ima naša najvecja politicna stranka (22.000). V toliko veliki zvezi ljudi, od kmetov, delavcev do doktorjev, državljanov obeh spolov, pac nismo vsi angelcki. Tudi nismo vsi zgolj strelci, ceprav prav ti najvec pripomorejo k profitnemu interesu Lovske zveze Slovenije, kakor enako posamezne lovske družine v državi. So lovke in lovci, ki so clani družin zgolj kot »foto-lovci«, gojitelji, obcudovalci gozdne favne in flore. Toliko razlicnih znacajev ni najti v nobenem drugem društvu ali organizaciji, kot prav v lovskih družinah. Da, družine smo, ne društva, ceprav je tudi za nas veljaven Zakon o društvih. Še bolj kot zakon pa nas obvezuje in zavezuje Eticni kodeks slovenskih lovcev, ki ga mora podpisati vsak lovec, ce hoce biti clan družine. Kodeks je strog, uveljavljen od vseh evropskih držav edino v Sloveniji. Ce bi kakšnega obcana besedilo kodeksa zanimalo, mu ga z veseljem posodim v branje. Sicer pa je slovensko lovstvo že v stari državi bilo kot edina federalna enota vclanjeno v vse evropske asociacije te vrste in prejemalo najvišja priznanja Evrope za ohranjanje narave in živali v njej ter za izobraževanje svojega clanstva. To se vztrajno pozablja pri vseh teh kovnicah novih zakonov lovstva od leta 1991 naprej. Kdo vse že ni bil avtor lovske zakonodaje? Prvega je v parlamentu obdeloval Ivan Oman, potem Baucar in še kdo. Trenutno imamo zakon, ki je kolikor toliko dober, vendar vzporedno tecejo razprave na raznih združenjih o neprimernosti le­tega. Bog pomagaj! KAKŠNO JE SPLOŠNO STANJE LOVSTVA V DRŽAVI? Realno povedano je slovensko lovstvo lani odvzelo naravi 5359 divjih prašicev (od 12 000), 2679 gamsov (od 15 000), 786 jazbecev (od 1500), 5066 jelenov (od 13 000), 7900 lisic (od 20 000), 126 medvedov (od 600­700), 670 muflonov (od 2000), 42 675 srnjadi (od 130 000 ) in 11 volkov (od 100). Divji zajec je že velika redkost, zato se lovske družine skoraj ne odlocajo vec za odstrel. Vzrok odmrtja zajca je spremenjeno kmetijstvo, umetna gnojila, pesticidi. Slovenija ima bogat živalski svet. V nasprotju z lovstvu nenaklonjenimi posamezniki in institucijami lovci trdimo, da bi se s prepovedjo lova povecala škoda, poslabšala varnost prebivalstva, med živalmi pa razširile bolezni. Svet pac ni vec tak, kot je bil pred desetletji in stoletji. Slovenske lovske organizacije so lani oškodovancem po divjadi izplacale 627.000 €odškodnine. Najvec škode napravijo prašici, v dobri letini svinja skoti od enega do osem mladickov, odvisno od tega, kako obrodijo bukev, hrast, cer in kostanj. Risa ni dovoljeno streljati, ker jih je v naravi naše države le 40 do 50. Vsakdo, ki vozi avto, se je verjetno že srecal s povoženimi živalmi. In vozil naprej. Cloveka živalska trupelca bolj malo ganejo, za odstranitev le-teh se pobrigajo »dežurni smetarji« -lisice, vrane, ježi, jazbeci, dihurji. Leta 2006 je na slovenskih cestah poginilo 6481 srn, 232 jelenov in prašicev, 12 medvedov, 722 lisic, 321 jazbecev, 254 kun belic, 729 poljskih zajcev in nešteto majhnih živali, najpogosteje žab in ježev. Zakaj?! Mi, Slovenci, z vso baharijo o tem, kakšni ljubitelji narave smo, ne premoremo niti enega zelenega AKTUALNI DOGODKI AKTUALNI DOGODKI prehoda za živali ob naših avtocestah. Za DARS in državo bi to bil dodatni strošek. Ker se zelo radi primerjamo s sosedi Hrvati, je tu podatek: sosedje imajo vrhunske zelene mostove za divjad ob avtocestah, opremljenii so z infrardecimi senzorji, mostovi so dolgi 100 m in zasejani z zelenjem, zato to okolje žival dojema kot del naravnega okolja. Recimo v Delnicah v Gorskem Kotorju, kjer imajo medvede, volkove in rise. Hrvati so prešteli, da na leto precka njihove zelene prehode kar 6364 velikih živali. V Sloveniji je v denacionalizacijskem postopku dobilo vrnjene gozdove mnogo prejšnjih lastnikov, domacih in tujih. Seveda tudi slovenska Cerkev. Pravici je bilo zadošceno. Zdaj le še vode in zrak ostajajo v domeni države. Saj noben zrel in pameten clovek ne more oporekati pravice lastništva, vendar so stvari zdaj takšne, da potomci tretjega kolena sekajo in ustvarjajo goloseke in nicne pogoje za favno, medtem ko je za prednike pomenil gozd tisto zlato rezervo preživetja, ko bi vsega zmanjkalo, zato so gozd in naravo obvarovali. Neka 80-letna gospa na Gorenjskem je pred leti dobila nazaj nekaj sto hektarov gozdov. Ne glede na zakonodajo je takoj prepovedala lov v svojih gozdovih. Seveda se ji je mudilo, vendar je malo prehitevala. Takih lastnikov gozdov imamo zdaj v državi okoli 150 in v svojih zahtevah res niso skromni. Skromnost kot drža cloveka ne pomeni revšcine. Ekonomska razvitost neke države je v obratnem sorazmerju z obcutki srece manj razvite države in njenih državljanov. Analiticno je ugotovljeno, da sodoben clovek za spodobno preživetje ne potrebuje vec kot 150 predmetov, povprecni megamarket pa je založen z 25 000 trgovskimi artikli. Vsa nepotrebna hiperprodukcija obremenjuje naravo in se kot bumerang vraca cloveku. To je rakavo tkivo cloveštva. Ce se clovek ne bo povrnil k svojemu naravnemu bistvu, ga bo evolucija življenja izbrisala s planeta. Kar slovensko lovstvo zadeva, menimo, da je najbolje varovati in ohranjati naravo, ce ima le-ta enega lastnika, to je državo. Je najmanj pohlepna. Milijon in dvesto tisoc hektarjev gozdov daje Sloveniji svojstven pecat. Naše naravno bogastvo. Država je odgovorna, kako se bo uskladil interes do gozdov in živali v njem, kar smo slovenski lovci uspešno soohranjali zadnjih 100 let. Zdaj je 71 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 29 odstotkov pa v lasti države in obcin. Upajmo, da nas ne bo pokopal credni nagon potrošništva in bomo skupaj ohranili gozdove in živali v njih zanamcem tudi naslednjih 100 let! IN KAKO SE IMAMO V LOVSKI DRUŽINI » BOJANSKO«? Kar dobro. Predvsem dobro gospodarimo. Velja pravilo: kar iz narave vzamemo, njej tudi vrnemo. Ker sem v prejšnjih letih že nekajkrat podrobno opisal in s številkami prikazal, kaj vse imamo v naših lovišcih (revirjih) v prid standarda naše gozdne favne, tegba ne bi še enkrat navajal. Mnogo let smo trdo delali, ne le v lovišcih, ki v skupni izmeri pomenijo 4100 hektarov in kjer ima vsak lovec tudi svojo visoko prežo poleg solnic in krmišc za divjad, tudi in predvsem na našem lovskem domu, ki je obcasno dom tudi vsem društvom in organizacijam, ki to želijo. In na našem prostoru se veliko dogaja. Lani smo proslavili 60-letnico obstoja, zadnjih 25 let pa družino vodi starešina Rajmi, ki nas na kratko drži in s tem posredno vzdržuje visok nivo discipline in lovske etike. S tem pa seveda tudi kulture. Vsekakor pa tudi nas kot družino pestijo ista vprašanja prihodnosti, kot sem jih navedel zgoraj. In koncujem v skladu z motom dobrega vojaka Švejka: »BREZ PANIKE! Po temnem gozdu lovec hodi …« Miru med prazniki in zdravo leto 2009 vam vsem obcanom želiva Jože Kragelj - Jok, kulturni referent LD BOJANSKO in starešina Rajmi Jelen ORGANIZIRANOST ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 2008/09 Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba pricne s svojim delom na glavnih cestah (avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh ostalih pa, ko zapade 15 OBVESTILA O ... cm snega. RAZPORED PLUŽENJA ZIMSKE SLUŽBE VOC CELJE: - ŽELEZARNA; - KOMPOLE; - SVETINA-KANJUCE DO OBRACALIŠCA; -ALMIN DOM; - ULICA CVETKE JERIN (osnovna šola); - PECOVJE; - OBRTNA CONA ŠTORE VZHOD (ob Dragi); - OBRTNIŠKA CESTA; - CESTA R3-744 (državna cesta). ŠTARKEL STANISLAV s.p.: - JAVORNIK-GLAŽUTA-TISOVŠEK; - VODRUŽ-KOZARICA-SLEMENE-JAVORNIK; - VRUNCEV DOM; -ALMIN DOM; - ZGORNJI ŠENTJANŽ; - JAVORNIK; - SPODNJI SVETLI DOL; - KOMPOLE; - PODGORICA; - DELNO SVETINA. INTERSTAR d.o.o.: - PROŽINSKA VAS; - OGOREVC; -STRAŽA; -PODZID; - DRAGA; -plocniki. GOZD-KOM d.o.o.: - SPODNJE ŠTORE; -KRESNIKE; - NAD STRELIŠCEM (ROMIH, ŠTOR); - NAD STOLARNO; - CELOTNO NASELJE LIPA; - DELNO NASELJE PECOVJE; -KANJUCE; - DELNO SVETINA; - ZGORNJI SVETLI DOL; - SPODNJI ŠENTJANŽ; - LAŠKA VAS. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBCINSKE CESTE PO BCP-JU: 1. Prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, ce na cesti ni VEC KOT 10 CM SNEGA , aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko zacne snežiti. Zacasna ustavitev prometa do dveh ur, pri obilnem in trajnem sneženju je v casu pluženja omogoceno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure ). VELJA SAMO ZA: -ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); -KOMPOLE-OPOKA; -PROSENIŠKO-OGOREVC; -ZAGRAD-POLULE-ZVODNO-ZGORNJE PECOVJE-ŠTORE. 2. Prioriteta (ostale lokalne ceste ) Aktivnosti pluženja in posipavanja se pricnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete; velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, ce na cesti ni VEC KOT 15 CM SNEGA. Zacasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEH; stalno odvijanje prometa z uporabo verig. VELJA ZA LOKALNE CESTE: -CESTA SKOZI ŽELEZARNO; -SVETINA-KANJUCE-SELO-ŠENTRUPERT; -ALMIN DOM; -LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); -MOSTE-ZAGABER-MEJA Z OBCINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC; -LIPA-ZDRAVSTVENI DOM-SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠCA S CESTO NA PECOVJE; -JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO DO DOMACIJE ZAJC; -PROŽINSKA VAS-VRBNO-OGOREVC; -PECOVJE. 3. Prioriteta (javne poti, parkirišca) Posipavanje poledice se zacne takoj, ko se zazna pojav; ceste se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi; potem se zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje je možno z uporabo verig. OBVESTILA O ... VELJA ZA CESTE: • KRESNIKE: - celotno obmocje, • OGOREVC: - naselje Ogorevc, • DRAGA: - Most-Draga-Križ, - Jazbec-Zagorc ter mimo vecstanovanjskega objekta, • ŠTORE: - Vrtna ulica, -Razgledna ulica, - Kovinarska ulica, - Udarniška ulica, - Ulica XIV. divizije - spodnje Štore, - Železarska cesta, • KOMPOLE: -Gorica, - Mimo Špulcar-Gajšek, - Mimo Renclja, - Vrhovšek - križišce Majoranc, • PROŽINSKA VAS: - Straža-Žekovca, - Teržan-Oset, - Loke, • ŠENTJANŽ: - Odcep do domacije Mastnak, - Odcep do domacije Cvan, - Odcep do domacije Štarkl, - Odcep do domacije Tovornik-Anclin, - Odcep Žarovišce, - odcep Vreca, - odcep ob Žekovskem potoku, • LAŠKA VAS: - Odcep mimo domacije Brecelj, • PECOVJE: - Odcep Jurkošek, - Odcep vodohram Dobršek, - Odcep Romih, - Odcep Canžek, • SVETLI DOL: - Odcep do domacije Kapel, - Odcep Zalonka, • KANJUCE: - Odcep Lešje kapela-Klepej, -Odcep Slatina, - Odcep Veliki Vrh, • JAVORNIK: - Odcep Javoršek, - Odcep Gradišnik, -Odcep Mrzla Planina, - Odcep Vodruž-Kozarica-Slemene-Javornik, • SVETINA: - Odcep Ravnine, - Odcep mimo Frece. 4. Prioriteta V zimskem casu se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: - Odlok o obcinskih cestah (Ur.list RS, št. 102/99 ) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur.list RS, št. 62/98, 110/02 ). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO CISTILE: - Parkirišce pri osnovni šoli Štore; - Parkirišce pri osnovni šoli Kompole; - Parkirišce pri pošti; - Parkirišce v spodnjih Štorah nasproti obcinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, vendar se za vse morebitne intervencije BRANKA MLAKARJA, tel.: 041 720 549. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so zgoraj objavljene! Poudarjamo tudi, da se hišni prikljucki in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! lahko obrnete na kontaktno osebo 24 Miran Jurkošek, župan obcine Štore DECEMBER 2008 Foto: Aleš Korošec JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER MARIJAN BLANKA FRANC BARBARA SAVO MIKLAVŽ AMBROŽ MARIJA VALERIJA SMILJAN DANIJEL ALJOŠA LUCIJA DUŠAN KRISTINA ALBINA LAZAR TEO URBAN JULIJ TOMAŽ MITJA VIKTORIJA EVA BOŽIC JANEZ ŽIVKO DAVID EVGEN SILVESTER S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P BOGOSLAV MARIJA IRENEJ URH ANTON BOGOMILA CIRIL, METOD ŠPELA VERONIKA LJUBICA OLGA MOHOR EVGEN FRANC VLADIMIR MARIJA ALEŠ MIROSLAV VINCENC MARJETA DANILO MAJDA BRANISLAV KRISTINA JAKOB ANA SERGIJ ZMAGO MARTA JULITA IGNAC S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P PETER ALFONZ LIDIJA DOMINIK MARIJA LJUBO KAJETAN MIRAN JANEZ LOVRENC SUZANA KLARA LILIJANA DEMETRIJ MAR. VNEBOVZETJE ROK PAVEL HELENA LJUDEVIT BERNARD IVANA TIMOTEJ FILIP JERNEJ LUDVIK VIKTOR JOŽE AVGUŠTIN JANEZ ROZA RAJKO T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S TILEN ŠTEFAN DORA ZALKA LOVRENC ZAHARIJA MARKO MARIJA PETER NIKOLAJ MILAN GVIDO FILIP RASTO NIKODEM LJUDMILA FRANCIŠKA IRENA SUZANA SVETLANA MATEJ MAVRICIJ SLAVOJKO NADA GOJMIR JUSTINA KOZMA, DAMJAN VENCESLAV MIHAEL SONJA C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S JULIJA BOGUMIL TEREZIJA FRANC MARCEL VERA MARKO BRIGITA ABRAHAM DANIJEL MILAN MAKS EDVARD VESELKO TEREZIJA JADVIGA MARJETA LUKA ETBIN IRENA URŠKA VENDELIN SEVERIN RAFAEL DARJA LUCIJAN SABINA SIMON IDA MARCEL DAN REFORMACIJE N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P DAN SPOM. NA MRTVE DUŠANKA SILVA DRAGO ZAHAR LENART ENGELBERT BOGOMIR TEODOR ANDREJ MARTIN EMIL STANISLAV NIKOLAJ POLDE JERICA GREGOR ROMAN ELIZABETA SRECKO MARIJA CILKA KLEMEN JANEZ KATARINA KONRAD VIGIL JAKOB RADIVOJ ANDREJ T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C P S N P T S C BOŽICKOVO PISMO ALI KAJ Še sedaj se spominjam otroških let, ko sem se na božicni vecer skril pod posteljo in cakal Božicka, da mi prinese darila. Navadno sem med cakanjem zaspal. Toda kozarec mleka in piškoti, ki sem jih pustil na mizi, so z jutrom izginili. Preprican sem bil, da me je res obiskal Božicek. Stekel sem proti svetlikajocim ZGODILO SE JE se škatlam z darili, v katerih me je vedno cakalo nekaj cudovitega. Še posebej se spominjam tistega leta, ko sem bil preprican, da sem videl Božicka, kako mi je pustil darilo pod novoletno jelko. Cez nekaj let sem spoznal, da je to lepa pravljica, ki jo starši pricarajo za svoje otroke in takšno jo živim še sedaj. Osebno menim, da je prav, da otroci živijo v svoji domišljiji, pa tudi ce starejši v svojo realnost vcasih vkljucijo domišljijo, ni nic narobe. Pustite otrokom, da verjamejo v pravljice, saj je to edino obdobje v življenju, ko je to dovoljeno in starši naj jim pri tem pomagajo. V tem obdobju nima otrok nobenih drugih odgovornosti, saj so starši tisti, ki skrbijo zanj. Med vsemi pravljicnimi junaki, kot so Pepelka, Sneguljcica, Muca Copatarica, je le Božicek tisti, ki zares živi v otroških srcih. Osebno sem menja, da otroku nikoli ne bi smeli vsiljevati svoje resnice o obstoju pravljicnega bitja, ki na praznike pred novim letom poudarja, kar je dobro, poudarja ljubezen, poudarja radost v srcih vseh ljudi. Ne glede na to, kako je bil ustvarjen, ali kot duh, ki je pred desetletji priletel prav iz kokakoline steklenice, ali kot dobri mož, ki so ga še pred tem srecevali po svetu, ima eno in edino sporocilo. Vzdržuje pojem dobrote, ljubezni in spoštovanja. Vkljucimo ga torej v teh praznicnih dneh v svoj svet, ne glede na to, kakšne barve je. Srce, kakšnega mu priznavamo, ima dobro in le to naj bo vodilo. Mogoce bo nekoc spremenil svojo barvo in bo postal zelen, pa to ne bo pomembno, pomembno naj ostane njegovo poslanstvo, poslanstvo dobrote resnico o božicku: »Božicek ne obstaja!«, jim vcasih med igro prijatelji zakricijo v uho. V pismu neke deklice sem prebral, kako je v podobnem primeru zacela jokati in prositi mamo, naj ji pove resnico. To je tega sveta. Najsi še tako cudno zvenijo moje besede, dejstvo je, da o pojmu dobrote starši vcasih govorimo nespoštljivo, to prenašamo na svoje otroke. Torej pustimo jim živeti sanje in jih pri tem podprimo, vse skupaj pa podkrepimo s svojo prisotnostjo ob njih. Raziskujmo, kako se na otroških licih izraža resnicna sreca in si skušajmo to vtisniti v spomin. Videli boste, da obstaja carovnija. Kakšna -ugotovite sami. Torej otrokom ne unicite božicnih sanj, naj živijo srecni v tej cudoviti zimski pravljici. Dostikrat sem slišal, kako otrok spozna Poskusite se izogibati takšnim situacijam in živite to cudovito zgodbo skupaj s svojimi otroki. Verjemite mi, pocutili se boste cudovito. Spomnili se boste vseh tistih lepih trenutkov iz svojega otroštva (in tako boste v oceh svojih otrok videti še boljše). Torej, zdaj je cas, da vsak od nas spet postane otrok in zacne spet živeti v pravljici, kot je v otroštvu že živel. Vaš Božicek Emil Kacicnik ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠCE NA STRELIŠCU V ŠTORAH Tretjega septembra letos je bil za strelstvo v Štorah zelo pomemben datum, saj smo v celoti preuredili prostore strelišca za zracno puško. Takrat smo tudi uradno odprli strelišce. O tem smo že nekaj tudi napisali in objavili, vendar je zanimivo, da marsikdo niti ne ve, kje je lokacija le­tega. Ponovno želim poudariti, da so si v prostorih strelišca uredila prostore za svoje delovanje društva, ki jih vodim v naši obcini (borci, castniki, veterani,strelci). Na obcnem zboru smo izvolili tudi novo vodstvo, ki si je zadalo kar nekaj pomembnih nalog. V vednost objavljamo te fotografije, da bodo ljudje lahko videli razliko pred prenovo in po njej. Strelišce je v neposredni bližini gasilskega doma v Štorah, cesta XIV. divizije 7. 60 let organiziranega strelstva v Štorah je zelo pomemben in seveda zelo visok jubilej, ki ga želimo na dostojen nacin proslaviti, med drugim tudi z odkritjem spominske plošce. Delamo pa tudi na tem, da bi ob tako visokem in pomembnem dogodku izdali tudi zbornik strelske družine Kovinar Štore in zgoraj omenjenih društev. Imamo namrec ogromno pisnega in slikovnega gradiva, precej tudi bogatih izkušenj ter obilo dobre volje in pozitivne energije. Ob odkritju spominske plošce je našemu dolgoletnemu clanu gospodu Viliju Decmanu, ki je clan strelskega društva že polnih 58 let in je med drugim tudi zelo vesten orožar, predsednik Zveze slovenskih castnikov, polkovnik Miha Butara, podelil zelo visoko priznanje. Odkritja spominske plošce so se še udeležili tudi visoki predstavniki slovenske vojske in slovenske policije, direktor Urada za obrambo Celje, predsednik castniške organizacije RS, generalni sekretarji veteranske, castniške in policijske veteranske organizacije SEVER ter predstavniki celjske in slovensko­bistriške vojašnice. Menim, da smo na najboljši možen nacin proslavili tako visok jubilej strelstva v Štorah in tako dali vsaj delcek priznanja vsem strelcem, ki imajo velike zasluge za to, da se je strelstvo v Štorah ohranilo in ki so ime Štor ponesli po bivši in sedanji domovini. Srecko Križanec DOSEŽKI MLADIH ŠTORSKIH USTVARJALCEV Ob letošnjem dnevu OZN, 24. oktobru, so v Slovenj Gradcu, ki ga je Generalna skupšcina OZN leta 1989 razglasila za mesto, ki je glasnik miru (Peace Messenger City), pripravili številne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki so potekale od nedelje do petka. Slovenj Gradec, ki je po besedah župana Matjaža Zanoškarja zavezan prizadevanjem za mir in kulturo, je bil letos gostitelj osrednje državne proslave ob dnevu OZN, ki je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti na predvecer dneva OZN, slavnostni govornik pa je bil novi mandatar Borut Pahor. »To je edina državna proslava zunaj Ljubljane,« je na novinarski konferenci povedal župan Zanoškar in dodal, da je mestna obcina za proslavo in tudi za nekatere druge prireditve namenila štiri milijone tolarjev, Z veseljem vam sporocam,da sta me Podelitev je bila 24. 10. 2008 v že prav toliko pa bo prispevala tudi država. mestna obcina Slovenj Gradec in omenjeni galeriji. Priznanja pa nam Po besedah župana Zanoškarja velja Koroška galerija likovnih umetnosti letos je podelil sam župan, gospod Matjaž predvsem mladim še posebna pozornost zopet povabili na podelitev priznanj ob Zanoškar in nas ob koncu vse povabil v prizadevanjih za mir kot nacin življenja. dnevu OZN. Na mednarodnem razpisu še na kosilo. Po kosilu smo se sprehodili Njim je bil namenjen že uveljavljen za literarno, likovno in fotografsko delo po mestnem središcu, kjer so potekale Mirovniški festival, v okviru katerega sem dobila nagrado in priznanje mestne razne aktivnosti in prireditve na temo so se številne kulturne in ustvarjalno-obcine Slovenj Gradec za svojo likovno prijateljstva med ljudmi vsega sveta, zabavne aktivnosti odvijale skoraj ves stvaritev. Med povabljenimi je bilo še ki so jih pripravile razlicne nevladne teden. Pomembnejši nosilki aktivnosti nekaj sošolcev likovnega krožka OŠ organizacije iz vse Slovenije. sta bili obe slovenjgraški osnovni Štore, katerih likovna dela so tudi bila šoli, ki sodelujeta v vec mednarodnih razstavljena v Koroški galeriji likovnih Skupaj z nami se je naših uspehov in projektih, je povedal direktor Koroškega umetnosti. priznanj veselila uciteljica in mentorica pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec Marlenka Drevenšek, ki se trudi z nami, Marko Košan. Na Prvi osnovni šoli v za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Slovenj Gradcu je v teh dneh potekal tabor Unescovih ASP-net šol iz Slovenije. Podobni rezultati in dosežki mladih so Letošnji festival je potekal pot sloganom vsekakor znak njihovega neumornega Od ljudi za ljudi. V okviru prireditev ob delovanja na razlicnih podrocjih, dnevu OZN so med drugim v Koroški vsekakor je to tudi v veselje kraju, kot so galeriji likovnih umetnosti odprli Štore in iz katerega je na širna potovanja razstavo otroških likovnih del in razglasili znanja, umetnosti, športa odpotoval že zmagovalce literarnega in likovnega marsikateri Štorovcan. natecaja, ki ga je slovenjgraška obcina organizirala že enajsto leto zapored, tokrat na razlicne teme o miru, enakosti in okolju. O dosežkih na slednjem pa Za Štorski obcan zbral in pripravil: nam je nekaj napisala tudi Kaja Zorc iz Emil Kacicnik 5. b razreda osnovne šole Štore: Foto: Matjaž Zorc VINOGRADNIKI V LETU 2008 Letošnje leto je za vinogradniško društvo Polic nekaj posebnega. V tem letu praznujemo namrec deset let društva in tudi pet let, kar smo priceli z ocenjevanjem vin. In ravno letošnje jubilejno ocenjevanje vin nam je prineslo tudi najvecji uspeh doslej. Skupno najvišjo povprecno oceno ocenjenih vin, in sicer 18,15, kar statisticno pomeni, da so bila vsa vina vrhunske kakovosti. Aprila je sledila prireditev ob deseti obletnici društva, ki smo jo pripravili v prenovljenem kulturnem domu v Štorah. Ob tej priložnosti smo zbrali in pripravili tudi gradiva in podatke o društvu in naših clanih, ki smo jih združili v priložnostni zbornik. Praznovanje je imenitno potekalo, kar je zasluga vseh nastopajocih, sponzorjev, obcine Štore in tudi vseh clanov, ki so aktivno pomagali pri pripravi te prireditve. Naj se še enkrat lepo zahvalim vsem skupaj. Nadaljevali smo manj slovesno, ampak bolj strokovno. V mesecu maju smo se odpravili na strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Tokrat smo se podali v bližnji Maribor z okolico. Poleg Vinagove kleti, stare trte ob Dravi in hotela Belevue na vrhu Pohorja smo obiskali še cebelarja in klet Dveri Pax. Druženje smo zakljucili na turizmu Protner. Sledili so meseci, ki jih vinogradniki v veliki meri preživimo v vinogradih. To leto nam je prineslo ogromno dela in skrbi zavoljo bolezni na trti. Svoje je dodala še toca, ki nas ravno tako ni obšla. Kljub temu nam je bila jesen naklonjena in mešanica vseh dogodkov skozi leto nam je v klet prinesla ponovno nov izziv in novo izkušnjo. Prve rezultate vinskega letnika 2008 bomo preverjali že v januarju na naši vinski pokušini. To pa v tem letu še ni vse. Na pobudo našega clana, Albina Šusterja, smo konec oktobra organizirali pohod med vinogradi naših vinogradnikov. Zacrtali smo si pot po Prožinski vasi. Priceli smo pri gasilskem domu in se podali po cesti mimo vinogradov do našega clana Marjana Tržana. Pot smo nadaljevali po cesti naprej, mimo Vinka Vrbnjaka, proti Ogorevcu. Iz Ogorevca smo se spustili po znani pešpoti do Opoke, kjer smo nadaljevali pot proti zaselku Straža, mimo našega clana Ivana Stojana. Pot nas je nato vodila skozi Stražo vse do gorce Salobirjevih. Tam nas je pricakal tudi Jani Glavac in nam povedal nekaj zanimivosti o kraju. Ustavili smo se tudi pri gorci Jožeta Stojana in se nato spustili do kleti Glavacevih. V imenu društva smo mu tudi podelili še neizroceno priznanje ob deseti obletnici. Od tam smo vsi skupaj odšli nazaj v gasilski dom, kjer nas je pricakala tudi skupina clanov, ki prej ni šla z nami. Sledila je pogostitev, ki sta jo pripravila Milan Petelinšek in Roman Mastnak. Skozi vso pot nas je s svojo glasbo razveseljeval tudi Maks Mastnak, kateremu sta se v domu prikljucila še Franc Kapel in Srecko Pajk. V imenu vseh udeležencev pohoda se želim zahvaliti vsem zgoraj omenjenim, ki so nam s svojo gostoljubnostjo, pogostitvijo in dobro kapljico naredili sobotni popoldan nepozaben. Vsem obcankam in obcanom, clanicam in clanom, želim v novem letu 2009 poleg srece in zdravja tudi obilo užitkov ob dobri kapljici. Stane Ferencak, predsednik društva PO CEBULARSKI POTI SKOZI KRAKOVSKI GOZD Kostanjevica na Krki, najmanjše slovensko mesto, nam je najbolj znana po formi vivi, pa morda še po Jakcevi in Gorjupovi galeriji, manj pa nam je znana njena okolica. Pred leti smo nekoliko raziskali Kostanjeviško kraško jamo ter bližnje vrhove pod Gorjanci, vedno pa smo se izognili Krakovskemu gozdu, pravzaprav pragozdu, saj že njegovo ime deluje nekoliko skrivnostno, ce že ne zastrašujoce. Tokrat smo se pridružili clanom tamkajšnjega planinskega društva, ki že vrsto let pripravlja v novembru pohod skozi pragozd po tako imenovani cebularski poti. V preteklosti so namrec domacinke po tej poti nosile prodajat cebulo v Novo mesto. Zbrali smo se na zacetku mesteca pred gostilno Žolnir, ki nosi ime po znamenitem gozdarju, geometru in raziskovalcu Jožefu Resslu, ki ga je v svoji povesti Kloštrski žolnir opisal Josip Jurcic. Po pozdravnem govoru župana in predsednika društva, ki sta nam dala nekaj navodil za hojo skozi gozd, smo se napotili v neznano. Kmalu smo se usmerili v gabrov in hrastov gozd, ki se razprostira na 2400 ha. Postajal je vse gostejši, vse vec je bilo na tleh podrtih in z mahom obrašcenih dreves, vmes pa vse polno potockov in zamocvirjenih tal. Listje se je pod nogami mešalo s sivo ilovico, ki je postajala vse mehkejša, saj je zmrzal popušcala. Previdnost pri preckanju neštetih vlažnih brvi ni bila odvec. Nekje na sredi poti nas je pricakal župan in nas seznanil še z nekaterimi posebnostmi pragozda, tudi o vandalih, ki posegajo v ta zašciteni del gozdnega obmocja. Pot smo nadaljevali po gozdni cesti in po dobrih treh urah prispeli v vas Zaloke. Na stari žagi so nas domacini pogostili s pecivom in cajem, nato pa smo pot nadaljevali po vinogradniškem obmocju, kje tudi ni manjkalo poživil. Tu so se izkazali clani vinogradniškega društva. Kmalu smo zagledali mogocno cerkev z dvema zvonikoma, nekoliko pod njo pa najstarejši srednjeveški grad ter ob njem samostan za ostarele nune. Pred nami je bila Raka. Skozi naselje smo se usmerili proti avtobusom, ki so nas cakali v bližnji vasi Cirje. Po kakih štirih urah skupne hoje smo dosegli cilj. Gostoljubni domacini in društveni delavci so nas pogostili s toplim obrokom, ni pa manjkalo niti žlahtne kapljice in sadja. Okrepljeni in spociti smo se poslovili od gostiteljev ter se odpravili proti domu. Ker pa pred nocjo ne smemo domov, saj bi nam ocitali, da izlet ni bil dovolj dober, smo se prepustili presenecenju naše vodnice. Ustavili smo se na Bizeljskem, kjer smo si ogledali repnico. Poskusili smo domace dobrote ter jih zalili z vec vrstami bizeljcana. Ogledali smo si jelenjo oboro in ribnike pod njo, zapeli nekaj domacih in ker se je zacelo hladiti, je že bil cas, da se odpravimo proti domu. Zaradi slabe vremenske napovedi je ker nekaj clanov ostalo doma. Ko pa so videli, kako lep dan se je naredil in vztrajal do vecera, so najbrž svojo odlocitev grenko obžalovali. Naslednjic raje podite z nami. Tudi v vsakem slabem se najde kaj dobrega. Jožica Krajnc Planinsko društvo Železar Štore O DELU DRUŠTEV Priceli smo z vpisom v zacetne tecaje družabnih plesov, ki se bodo priceli v zacetku januarja 2009. Prav tako bomo v januarju 2009 priceli s tecajem solo salse (ples, kjer ne potrebujete soplesalca). Tecaji bodo potekali: - ob sobotah med 20. in 22. uro zvecer, in - ob nedeljah med 18. in 20. uro zvecer v prostorih telovadnice TVD v Štorah (nasproti zdravstvenega doma). Vpišete se in si zagotovite prostor v skupini! Na telefonski številki 041/649-816 boste izvedeli vse podrobnosti o tecajih. VABLJENI. IZLET KONJENIKOV V LIPICO IN PORTOROŽ V zadnjem tednu v novembru je bil organiziran izlet konjenikov v Lipico in Portorož. Zacetek izleta smo zaceli z ogledom konjeniškega centra na Lopati, katerega uspešno vodi g. Hugo Bosio. Pot smo nadaljevali proti Primorski in se ustavili v Dutovljah, kjer nas je pricakala prijazna gospodinja z dobrodošlico. Pršut, sir, olive, vino -vse to je bilo že pripravljeno na mizi. Okrepcali smo se ob vseh teh dobrinah, ker pa smo imeli zraven tudi naše muzikante, smo tudi zaplesali. Sonce je prijetno sijalo, vse to pa nas je že spomnilo, da se bližamo morju. Naslednji postanek je bila kobilarna Lipica. Ogled in predstavitev vodicke o zgodovini Lipice je bil zelo zanimiv. A žal kraljicinega konja nismo videli, ker se pripravlja za tekmovanje. Sledila je še zadnja pot do morja. V Portorožu nas je že cakala ladja. Vožnja z njo proti Piranu je bila polna smeha, saj so ravno takrat nastali visoki valovi, ki so nas tako zibali, da smo morali kozarce in krožnike držati v rokah. Ker Kar prehitro je vse to minilo in prišel je cas pa se je že vsa ladja zibala sem in tja, smo za vrnitev proti domu. Za tako prijeten in zaplesali še mi. Sledila je vecerja -riba, kot organiziran izlet pa seveda pohvala Emilu se za vožnjo po morju spodobi. in Brigiti Bucar. Vera Štante - Skok DEJAVNA MLADINA V PROŽINSKI VASI V PGD Prožinska vas veliko pozornosti posvecamo podmladku. To leto je bilo za mlade gasilke in gasilce polno raznih aktivnosti, ki so namenjene druženju mladih in gasilskemu izobraževanju. Leto smo zaceli s sedaj že tradicionalnim zborom mladine, sledile so gasilske vaje, pohod na Resevno, ki nam je služil kot odlicna priprava na orientacijski pohod Gasilske zveze Celje. Med poletnimi pocitnicami so bile enkrat tedensko organizirane delavnice v gasilskem domu, udeležili smo se letovanja gasilske mladine GZ Celje na Debelem rticu in gasilskega tabora na Lopati. Tudi to leto smo se odpravili na izlet, ogledali smo si poklicno gasilsko enoto Celje, nato pa pot nadaljevali proti termam Snovik, kjer smo se naužili vode in raznih vodnih vragolij. Z ekipo pionirjev in mladincev smo se udeležili tekmovanja Gasilske zveze Celje, kjer so mladinci osvojili odlicno 3. mesto. V oktobru, mesecu varstva pred požari, smo svoje delo predstavili na šoli v Kompolah, ogledali smo si takticno vajo gasilcev Gasilske zveze Celje, se s petimi ekipami udeležili kviza gasilske mladine, kjer je ekipa mladincev zasedla prvo mesto in se uvrstila na regijski kviz. 31. oktobra so gasilski dom v Prožinski vasi zavzele carovnice. Skupaj s carovnicami s Teharij smo preživeli prijeten vecer, kjer smo izrezovali buce in se pomerili v spretnostnih igrah. Na to prireditev niso bili vabljeni le otroci, ki se udeležujejo gasilskih aktivnosti, ampak tudi vsi okoliški otroci, ki so se prireditve udeležili v velikem številu. Starši pa so bili navdušeni nad vsem dogajanjem v gasilskem domu, zato smo se ob izkazani podpori staršev odlocili, da v decembru organiziramo delavnice, na katerih izdelujemo vošcilnice, božicne okraske in še marsikaj drugega. Skupina otrok pa pridno vadi igrico, ki jo bo prožinskemu obcinstvu predstavila v praznicnem casu. Vsi otroci vljudno vabljeni na obisk Božicka, ki bo v Prožinski vasi 20. decembra ob 19. uri v gasilskem domu. Martina Arzenšek, mentorica mladine PGD Prožinska vas O DELU DRUŠTEV PGD PROŽINSKA VAS PRAZNUJE 70 LET DELOVANJA Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas je bilo ustanovljeno 2. 2. 1938 in praznuje letos 70 let delovanja. Slovesnost ob okrogli obletnici je bila 28. 11. 2008 v prostorih gasilskega doma v Prožinski vasi. Udeležili so se je domaci gasilci, predstavniki in predstavnice gasilskih organizacij ter obcine Štore. Pregled najpomembnejših dosežkov društva so s kulturnim programom popestrili pevci okteta Lipa ter mladi glasbeniki iz našega društva. Ob tej priložnosti so najzaslužnejši clani in clanice PGD Prožinska vas prejeli tudi gasilska priznanja in odlikovanja. Nekaj utrinkov iz zgodovinskega pregleda delovanja društva Misel na ustanovitev gasilskega društva se je porodila leta 1937. Društvo naj bi varovalo hiše in gospodarska poslopja pred požarom ter nudilo vašcanom kulturno razvedrilo. V juliju 1937 je nastal v vasi požar, ki je popolnoma unicil gospodarsko poslopje. Vašcani so le nemo opazovali ognjene zublje in pricakovali pomoc, ki pa ni prišla. Požar je pospešil ustanovitev domacega gasilskega društva. Franc Ferencak je zbral vaške fante in kmalu ustanovil tudi novo gasilsko društvo, ki se je imenovalo Prožin -Vrbno. Po enem letu so že kupili motorno brizgalno ILO, ki je še danes uporabna. Prve prostore smo imeli v hiši pri Dremskih. Med vojno je prišlo tudi do požiga dokumentov in delo v društvu je zamrlo. Po vojni se je delovanje društva zopet obnovilo, s pomocjo krajanov je bil postavljen in preurejen gasilski dom, ki je koncno obliko dobil leta 1988. Prvi gasilski prapor smo razvili l. 1968 ob 30-letnici društva, leta 1974 je bila slovesno prevzeta nova motorna brizgalna s pripadajocim orodjem, leta 1976 je bilo v uporabo prevzeto novo gasilsko orodno vozilo. Leta 1982 smo prevzeli novo motorno brizgalno in ob tej priložnosti smo svojemu namenu predali tudi avto land-rover, katerega smo kupili že leta 1977 in ga s prostovoljnim delom naših clanov obnovili za gasilske namene. Leta 1983 smo postavili pred gasilskim domom barako, ki je služila za razne prireditve ter shrambo miz in klopi. Leta 1988 ob 50-letnici društva smo zgradili garažo in prevzeli gasilsko avtocisterno. Leta 1996 smo s pomocjo krajanov in obcine Štore dobili novo gasilsko vozilo mercedes sprinter GV1. Leta 1998 smo slavnostno prevzeli tudi nov prapor in prebarvali fasado gasilskega doma. V tem casu smo prodali staro terensko in orodno vozilo. Zaradi okvare smo zamenjali gasilsko crpalko v avtocisterni. Velik zalogaj pa nam je predstavljala tudi na novo urejena ucilnica v gasilskem domu, kjer predvsem zadnja leta s pomocjo sodobnih pripomockov pridobivamo nova znanja tako mlajši kot tudi starejši clani. Ucilnico uporabljajo tudi ostala društva za predavanja in izobraževanja. Leta 2004 smo v gasilsko vozilo namestili dva dihalna aparata in uredili nadgradnjo vozila ter usposobili clane za uporabo le­teh. Leta 2006 smo namesto dotrajane barake postavili novo uto za shranjevanje miz, klopi in starega gasilskega voza. Društvo je skozi zgodovino veliko pozornosti posvecalo gasilskim tekmovanjem, saj so tako pridobljena znanja osnova operativnega gasilskega delovanja. Enote so sodelovale na veliko državnih tekmovanjih in tekmovanjih v tujini, najbolj pa smo ponosni, da je naša enota sodelovala tudi na gasilski olimpijadi v Berlinu leta 1992. V zadnjih letih smo v društvu veliko pozornosti posvetili izobraževanju in usposabljanju operativnih gasilcev in gasilk, tako da že danes dosegamo vso zahtevano raven usposobljenosti glede na kategorijo našega društva. Da smo dosegli ta cilj, se moramo zahvaliti vsem clanom, ki so žrtvovali svoj prosti cas za to, da bodo lahko pomagali svojim sokrajanom v stiski. Zgodovino našega društva so najprej pisali clani z udarniškim delom in krajani z materialno in financno pomocjo. Tako so zgradili gasilski dom in scasoma pridobivali potrebno opremo za intervencije. V Prožinski vasi že vseh 70 let poleg razvoja gasilstva skrbimo tudi za povezovanje vašcanov. V prostem casu smo poleg izvajanja operativnih nalog prirejali tudi kresovanja, moto dirke, silvestrovanja, maškarade, izlete. Poleg gasilske veselice prirejamo vsako leto tudi materinski pohod, raznovrstne aktivnosti za mladino in letni obcni zbor. Društvo se je skozi cas prilagajalo novim predpisom, ki urejajo delovanje društva. Kljub nenehnemu spreminjanju le-teh pa verjamemo, da se ne bo spremenila podpora krajanov, sponzorjev in obcine, ki so nas vsa ta leta podpirali. Z njihovo pomocjo bomo lahko naše bogate nacrte zapisali v zgodovino. Katja Oberžan, Primož Kroflic PGD Prožinska vas O DELU DRUŠTEV CLANICE RAZŠIRJAJO POVEZANOST MED DRUŠTVI Clanice prostovoljnega gasilskega društva Prožinska vas smo bile v letu, ki se izteka, zelo aktivne na podrocju tekmovanj, izobraževanja in druženja. Po zelo dobrem nastopu na regijskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah smo se aktivno pripravljale na državno gasilsko tekmovanje, ki smo se ga udeležile 18. maja letos v Ravnah na Koroškem. Poleg solidnega nastopa se nam je v Ravnah uspelo dobro predstaviti širši gasilski javnosti s pomocjo naših sponzorjev (Spojka, Klemen Hrovat, Optika Teržan, Etiks, Beni Tehing, Steklarstvo Majoranc), ki so nam s svojimi nesebicnimi prispevki pomagali pri financnih izdatkih ob pripravah in udeležbi na tekmovanju. Naj izkoristimo to priložnost in se jim javno iz srca zahvalimo za vso izkazano pomoc in podporo. Po tem tekmovanju pa ni bilo casa za pocitek, saj smo se intenzivno pripravljale na nadaljnja meddruštvena gasilska tekmovanja ter tekmovanje Gasilske zveze Celje. Na tekmovanjih smo osvojile kar nekaj pokalov in vzpostavile prijateljske vezi z gasilci sosednjih gasilskih društev. V mesecu požarne varnosti smo sodelovale v ženski takticni vaji, ki jo je organizirala GZ Celje v Trnovljah. Po analizi vaje prisotnih in opazovalcev je sledil sklep, da je bila vaja zelo dobro izpeljana, kar nas je navdalo z zadovoljstvom in zagonom za nadaljnje delo, pri katerem si bomo tudi me nabirale prepotrebne prakticne izkušnje ter bomo tako lahko priskocile na pomoc našim moškim kolegom v primeru požara ali kake druge nesrece. V letošnjem letu smo bile zelo aktivne tudi na podrocju izobraževanja in si tako pridobile kar nekaj novih nazivov. Udeležile smo se prakticnih vaj v gasilskem vadbenem centru na Igu, kar je bila še posebej poucna in zanimiva izkušnja. Poleg delovnega podrocja pa skrbimo tudi za druženja izven resnega gasilskega dela. Tako smo se letos kar nekajkrat srecale na raznih osebnih in društvenih praznovanjih, med drugim tudi na zakljucku GZ Celje v Lokrovcu. Tudi šport nam ni tuj, saj se pridno rekreiramo enkrat tedensko v telovadnici na Lipi, smo se pa letos udeležile tudi iger brez meja na Lopati, kjer je naša trojica zasedla prvo mesto med enajstimi ženskimi ekipami. Natalija Krofl Kroflic, predsednica komisije za delo z ženami SREBRNE NITI »FEJST« ŽUPAN 21. oktobra sva z županom pozvonila na je praznovala jubilejnih 80. let. Lepo urejena vratih male hišice sredi spodnjih Štor, v kateri priceska in praznicna obleka sta Slavico živi gospa Stanislava Dovšek. Kajti ga. Slavica naredili še bolj mladostno. Pri njej je bil ravno SRECANJE STAREJŠIH na obisku necak Bojan z ženo Mileno, ki skrbi, da ima gospa Slavica vedno urejeno pricesko. Pravi, da lepo skrbita zanjo. Stisk roke s šopkom od župana je Slavici privabil solze v oci. Tudi jaz sem ji izrocila cestitko v imenu društva upokojencev Štore. Sedli smo za mizo, na kateri je bil slavnostni prt, potica in vino, nazdravili in malo poklepetali. Med pogovorom mi gospa Slavica zašepeta: » Je pa res »fejst«, ta naš župan, pa priden tudi«. A jo tudi župan pohvali, da se dobro drži. Pove nam, da se je v Štore preselila iz Ljubecne pred 52. leti. Zaposlena je bila v železarni, 32 let kot kuharica v menzi. Mož ji je umrl, sedaj živi sama, vendar ji tudi dobri sosedje pomagajo. Ob slovesu ji je župan še enkrat zaželel srece in zdravja. Vera Štante - Skok Župan obcine Štore Miran Jurkošek je tudi letos poskrbel, da so se srecali obcani, ki so dopolnili 70 let. Tradicija je že, da enkrat letno obcinska uprava povabi na pozno kosilo starejše prebivalce. Letos je bila jedilnica osnovne šole v Štorah skoraj premajhna. 227 starejših se je zbralo, prisluhnilo programu osnovne šole in nagovoru župana. Mimogrede sem pokukala v jedilnico. Verjemite ali ne, spominjalo me je na otroški vrvež, kar šumelo je od pogovorov. Veliko je takšnih, ki se vse leto ne vidijo in je prav tu priložnost za edino srecanje z znanci. Pogovori ponavadi tecejo o zdravju, pokojnini, pa tudi politike se dotaknejo. Kar na tekocem so naši starejši obcani o vsakodnevnih problemih, in tudi prav je tako. Sodec po nasmejanih obrazih je bilo srecanje prijetno. Hvaležni in polni vtisov so se z darili razšli v upanju, da se naslednje leto zopet srecajo na podobni prireditvi. Ivanka Tofant ZAHVALA Stanko Mulej iz Prožinske vasi se zahvaljujem županu obcine Štore Miranu Jurkošku in predsedniku društva upokojencev Mirku Vešligaju za prijazen obisk in pozornost ob mojem 80. rojstnem dnevu. Prisrcna hvala. Stanko Mulej DECEMBER 2008 PROSTOVOLJCI OBISKALI DOM LIPA Ceprav prostovoljcem projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma ni prioriteta, da bi starejšim pomagali poiskati prosto posteljo v domu za starejše, smo se zaradi vedno vecjega povpraševanja kako je v novem domu v Štorah, odlocili, da si dom ogledamo in dobimo informacije iz prve roke. 37 prostovoljcev iz društva upokojencev Štore in Hudinja Celje smo se v domu »Lipa« sestali z vodjo doma in direktorico Centa za socialno delo Celje. Trenutno dom še ni polno zaseden, med oskrbovanci pa je tudi deset Štorovcanov. Pricakovali bi, da bo v domu vec starejših iz Štor, vendar se glede na nizke pokojnine starejši težko odlocajo za korake, ki so potrebni za pridobitev razlike sredstev od pokojnine do oskrbnine. Predvideva se, da bo do konca decembra dom polno zaseden in vodja doma je povedala, da ji je žal, da med oskrbovanci ni vec domacinov. Sicer pa je dom lep, sobe prostorne in lepo opremljene, osebje prijazno, vendar ... Med ogledom povprašam nakljucno oskrbovanko, kako je zadovoljna z bivanjem v domu. »Vse je lepo,« pove, »vendar si ne želite tega, da bi prišli v dom. Ko bi le država poskrbela, da bi imeli vec pomoci na domu, pa bi lahko starejši zadnje ure preživeli doma«. Z grenkim priokusom sem poslušala te besede in razmišljala, da niti urejenost doma za ostarele in dobra postrežba ne odtehtata še tako skromnega doma, v katerem smo živeli prej. V Domu Lipa pa imajo vse pripravljeno tudi za dnevni center, to je nekakšen »otroški vrtec«, ki lahko cez dan sprejme v varstvo starejše oskrbovance. Direktorica Centra za socialno delo Celje nam je obrazložila, kakšna je njihova vloga ob namestitvi v dom. Trudijo se, da odreagirajo na prošnje starejših, ki jih je vedno vec. Vedno vec pa je tudi prikritega nasilja (psihicnega ali fizicnega ), do katerega ponavadi prihaja v družini za štirimi stenami in ga je težko opaziti, ker starejši raje molcijo zaradi sramu, da se ne bi razvedelo, kako živijo. Zadovoljna je s sodelovanjem prostovoljcev, saj se starejši ponavadi zaupajo le tistim, ki jih dobro poznajo in ki imajo podobne težave. Kot že veste, se prostovoljci iz društev upokojencev trudijo, da bi pomagali tistim, ki sami ne morejo ali ne vedo, kam naj se obrnejo, ko zaidejo v težave. Glede na izkušnje opozarjamo starejše, naj dobro premislijo, ko se odlocajo, koga bodo pooblastili za upravljanje z njihovimi financnimi sredstvi. Dogaja se namrec, da nekateri ostanejo brez denarja in brez osnovnih življenjskih potrebšcin. Tisti, ki ste v težavah, se zaupajte prostovoljcem in verjemite, da boste skupaj lažje poiskali pot do rešitve. Ivanka Tofant SREBRNE NITI SKUPAJ PRAZNOVALI ROJSTNE DNEVE Bilo je martinovo, ko smo se zbrale ženske iz aktiva žena Štore, saj so clanice, ki imajo rojstne dneve v drugi polovici leta, skupaj praznovale osebni praznik. Kot vedno sta za šopke poskrbeli ga. Erna in ga. Pavla. Vsaka slavljenka je prejela rocno narejeno cestitko s posvetilom -pregovorom. Izdelala jih je ga. Jožica in jih tudi izrocila. Miza je bila kmalu obogatena z dobrotami, ki so jih pripravile naše clanice. Nazdravile smo tudi Martinu, ko je bil ravno ta dan. A se žal hkrati poslovile od »Ljudske tehnike«, saj smo se ta dan še zadnjic sestale v njej. Starejše clanice jo bodo prav gotovo pogrešale, saj so v njej delovale vec let. Toda misel, da kmalu dobimo nove prostore, nas veseli. Vera Štante - Skok UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE EVROPSKO PRVENSTVO V PLESU Lansko leto, oktobra 2007, sem zacela trenirati ples pri Plesni šoli Urška v Celju. Pridno smo trenirali in tako smo se z malo formacijo (6 v skupini) in v paru s Tamaro Tavcar (OŠ Petrovce) na državnem prvenstvo v disco dance-u, uvrstili na drugo mesto v obeh kategorijah. To nam je odprlo vrata za udeležbo na evropskem in svetovnem prvenstvu MARTICO CUP 2008, ki se je v casu od 1. do 7. 12. 2008 odvijalo v mestu Martin na severu Slovaške. Tja smo potovali z avtobusom, pot je bila dolga in naporna. Po 12 urah vožnje smo koncno prišli v hotel. Bilo je že pozno. Zjutraj smo morali vstati že ob sedmih in smo se nato odpeljali proti dvorani, kjer je potekalo prvenstvo. Nastopalo je 3600 tekmovalcev iz 24 držav. Prvenstvo je potekalo vsak dan od 9. ure do 19. ure. V tem casu so se vrstili nastopi in kvalifikacije za v finale, ki se je pricel ob 19. uri in je bilo res svecano. V sredo, 3. 12., sva nastopali s Tamaro v paru. Najprej je bilo treba urediti frizuro in make up, se dobro ogreti in potem je sledilo napeto pricakovanje prvega nastopa. V kategoriji children disco duo nas je nastopilo 33 parov. Imela sem tremo, ki pa je popolnoma izginila takoj, ko sva stopili na oder. S Tamaro sva se uvrstili v cetrtfinale in nato še v polfinale. Glede na hudo kunkorenco ni tega nihce pricakoval. S Tamaro sva bili zelo veseli, hkrati pa že tudi pošteno utrujeni. Ob 17. uri smo šli na hitro nekaj pojest in potem nazaj v dvorano, saj bil ob 19. uri pricetek finala. Od 33 parov se nas je sedem uvrstilo v finale. Po koncanem nastopu so sodniki podali ocene in S Tamaro sva se uvrstili na sedmo mesto. Prejeli sva pokal, diplomo in medaljo. Bili sva ponosni. Naslednji dan, v cetrtek, pa smo tekmovali v kategoriji children small group -mala formacija. Tekmovalo je 16 skupin in nismo se uspeli uvrstiti v finale. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo. Po napornih dneh na tekmovanju smo se polni novih vtisov v cetrtek ponoci vracali domov. V ponedeljek pa že sledi nov trening in priprave na nova tekmovanja. Vita Vlašic, 6.a. TEHNIŠKI DAN V 4. a UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V cetrtek, 9. 10. 2008, smo imeli ucenci cetrtih razredov tehniški dan. Dogovorili smo se, da bomo delali maketo hiške iz kartona in papirja. Opazovali smo nacrt in se skrbno lotili dela. Prenesli smo mere, jih povecali in sami narisali nacrt za svojo hiško. Izdelali smo pregibe in upognili robove. Iz kolaž papirja smo izrezali okna in vrata, jih prilepili na hiško. Nazadnje smo prilepili še streho. Hiško smo pritrdili na karton in po svoje opremili zunanjo okolico hiške. Nekateri smo naredili rožice iz papirja, drugi mizo in stole. Izdelava hiške je zahtevala veliko natancnega nacrtovanja, upogibanja, rezanja in lepljenja. Makete hiš na razredni razstavi Meni izdelava hišice ni šla najbolje od rok, Moral sem se zelo truditi, da mi je maketa uspela. zato se bom prihodnjic še bolj potrudila. Denis Vodeb, 4. a Lara Drgajner, 4. a O, glejte, moja hišica z najvišjim drevesom Bilo je težko, a sem z izdelkom zelo zadovoljna. mi je zelo uspela. Uciteljica jo je dala na razstavo. Tinkara Sivka, 4. a Ema Kacicnik, 4. a Bila sem površna, a sem napake odpravila in hiška Na svojo hišico sem zelo ponosen. mi je koncno uspela. Christian Sternad, 4. a Natalija Majoranc, 4. a JEŽEK TEKA, TEKA … Jesen nas je zopet razveselila s svojimi Kako pa so doživljali jesen otroci? pisanimi listki, barvami, soncnimi dnevi in nas bogato obdarila. Otroci so v vrtec Kakšna je jesen? Kaj ti je bilo najbolj všec na praznovanju pridno prinašali jesenske pridelke in Alina : zelena, soncna, suho listje jeseni v vrtcu? plodove, ki so jih skupaj s starši nabirali na Matevž: rdeca, rumena, lepa, spremenjene Anja: da sem delala strašilo vrtu, njivi, polju, v gozdu … barve so na drevesu Vid: ko sem mamici in atiju kupil grozdje Urban: meglena, diši po kostanju in sadju in kostanj V igralnicah smo si uredili jesenske koticke Julija: mrzla, deževna Matevž: ko sem delal ježka iz jabolka, pa in ustvarjali z naravnim materialom. Otroci Eva: rjava in prijazna, ker nam da kostanj še fantka, ko sem delal majhno strašilo, so uživali ob plesu strašila in lutkovni igri Mia: soncna in vesela ko smo se skrivali »Babica Marmelada«, ki smo ju pripravile Urška: pecen kostanj strokovne delavke vrtca. Koga si povabil na jesensko praznovanje? Urban: strašilo, Nini sem kupil hruško, pa Alenka: mamico, bratca, kasneje je prišel še eno hruško V oktobrskem popoldnevu smo okušali še ati dobrote s tržnice, se sladkali s pecenim Vid: sestrico, atija in mami kostanjem, zabavali v ustvarjalnih Matevž: mamico, potem sta prišla še Poldka, Mateja, Magda in otroci vrtca Lipa delavnicah in se družili s prijatelji in Andraž in Tinkara starši. Urška: atija in mamico, Ano in Katarino Eva: vse, atija, mamico, Nejca 1. BRALNA CAJANKA: CARMELADA V sredo, 5. novembra 2008, smo imeli v knjižnici prvo letošnjo knjižno cajanko. Tema cajanke so bile carovnice in duhci. Knjižnicarka nam je prebrala knjigo CARMELADA, ki jo je napisala Ida Mlakar. Zgodba nas je naucila, da prijateljstva ne smemo vreci stran. Ko smo prebrali knjigo, smo si ogledali še razstavo drugih knjig, v katerih nastopajo carovnice, coprnice, strahci, duhci in vampirji. Na cajanki nam je bilo zelo všec. Mateja, Simona, Teja, Sara, Lara V pravljici Carmelada sta nastopali coprnici Štumfa in Kuštra, ki sta bili zelo dobri prijateljici. Kuštra je hotela, da bi že enkrat zacarali nekaj dobrega, prijetnega in ne samih neumnosti. Štumfa je ob tem povesila nos, zato sta se skregali. Nato je šla Kuštra v klet po carmelado. Tam jo je že pricakala Štumfa, ki pa ni in ni mogla odpreti kozarca carmelade. Zaceli sta razmišljati, kaj sta zavrgli, da so druge carovnice spravile v ta kozarec carmelade, da tako mocno drži skupaj. Potem sta se spomnili: zavgli sta svoje prijateljstvo. Ko sta to ugotovili, se je carmelada zlahka odprla. Nato sta zaceli v mestu deliti carmelado vsem, ki so tako ali drugace zavrgli prijateljstvo. Mojca Rožman, knjižicarka UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Pred nogometaši zaslužen pocitek Kovinarji so po 14 odigranih krogih se je zdela vecini Štorovcanov še pred v letošnjem prvenstvu v 3. slovenski dvema letoma prava utopija. Ogromno nogometni ligi -vzhod na presenetljivem je z njim pridobilo tudi domace športno drugem mestu in zaostajajo samo za društvo, katerega objekti se nahajajo ekipo Dravinje, ki je do sedaj pokazala v bližini nadvoza. Zimski premor najvec. clansko moštvo bo trajal do konca Aleš Korošec, NK Kovinar Na razmocenem in razmeh-canem stadionu v Rogaški Slatini (moštvo Mons Claudiusa zaradi prenovitve svojega igrišca nastopa pri sosedih iz Slatine) so Kovinarji zabeležili svojo deveto zmago v sezoni in na najboljši nacin zakljucili letošnje nastope v tretji ligi. Pogled na lestvico pove vse o letošnjih predstavah nogometašev iz Štor. Z osvojenimi 30 tockami zasedajo visoko drugo mesto in so po številu tock izenacili lanskoletni rezultat celotne sezone. Zaostajajo samo za izvrstno ekipo Dravinje, ki je najresnejši kandidat za novega drugoligaša. Kovinarji tako visoko ne ciljajo. Njihovi realni cilji so ostali takšni, kot so bile tudi želje Lestvica v 3. SNL - vzhod po 14. odigranih krogih pred pricetkom sezone: uvrstiti se v zgornji del razpredelnice in si nabrati 1. Dravinja Kostroj 14 11 1 2 28:8 34 cimvec izkušenj za naslednjo sezono. 2. Kovinar Štore 14 9 3 2 29:16 30Navsezadnje imajo prenovljeno ekipo, 3. Koroška Dravograd 14 9 1 4 34:13 28ki potrebuje še nekaj casa, da bo tista 4. Šmartno ob Paki 14 9 1 4 38:34 28 prava. Za odlicno uvrstitev imajo 5. Odranci 14 7 4 3 28:14 25seveda nemalo zaslug standardni 6. Stojnci 14 6 3 5 31:25 21 igralci. Se je pa okrog igralcev „stare“ 7. Tehnostroj Veržej 14 6 3 5 24:18 21 kovinarjeve ekipe ustvarilo novo jedro 8. Malecnik 14 6 2 6 29:30 20Kovinarja, ki obeta tudi za prihodnost. 9 Simer Šampion 14 5 2 7 22:31 17 S prihodom številnih mladih fantov iz 10. Carda 14 3 3 8 20:30 12 naše okolice (nove moci pricakujejo v 11. Mons Claudius 14 4 0 10 18:34 12 zimskem prehodnem roku) se še vedno 12. Crenšovci 14 1 8 5 14:25 11 nadaljuje pomladitev moštva. Koncno 13. Paloma 14 3 1 10 18:33 10 podobo ekipe je pricakovati šele po 14. Trgovine Jager 14 2 2 10 19:41 8koncani drugi fazi obnovitvenih del na stadionu Lipa, katerih zacetek se pricakuje v naslednjem letu. Da bo do Vsem krajanom želimo cim teh del dejansko prišlo (kot marsikatero zastarelo nogometno igrišce v Sloveniji daljše praznike, vsem otrokom tudi Kovinarjev stadion Lipa komaj cim vec snega in daril, vsem zadovoljuje strogim pravilom FIFE), potrjuje tudi otvoritev nadvoza Lipa, ki športnikom pa cim vec zmag! VOŠCILA VOŠCILA Novo leto naj prinese zdravje, naj bo bogato s prijateljstvi, varno prihodnostjo, ki naj vsem prinese mir in sreco. Lepe božicne praznike in srecno novo leto 2009 želi vsem OO SDS ŠTORE Oko ocesu naj se nasmeji, roka toplo seže vam v dlani, ljubezni, srece in zdravja zaželi! Vesele božicne praznike in srecno novo leto 2009 vam želi • • • • • • DeSUS OBCINE ŠTORE 'Prevec besed je premalo misli! • • • • • • ( Stanislav Šimic) Božic in novo leto prinašata Vsak dan sestavljajo trenutki, ki so edini - resnicni in vsak od njih ima poseben okus hrepenenja, veselja, pricakovanj. Obcankam in obcanom želimo veselo praznovanje božicnih in novoletnih praznikov OBCINSKI ODBOR LDS ŠTORE Na pragu novega leta naj vam cas nakloni spoznati prave ljudi, izbrati prave reci, ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobre stvari. SRECNO 2009 VAM ŽELI OO SD ŠTORE Ustavimo se! Prihaja cas za tiste najlepše stvari, ki nam uhajajo iz rok. posebno veselje in skrite želje. Naj vam prihajajoce leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebno in poslovno življenje. ZA DELOVNA MESTA OBCINSKI ODBOR ŠTORE Prišel je december, mesec radosti, veselja, iskrenih besed in dobrih dejanj. Naj bodo vsi nadaljnji dnevi in meseci podobni veselemu decembru! VESELE BOŽICNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN SRECNO NOVO LETO 2009 ŽELIJO VSEM OBCANOM GASILCI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŠTORE Sreca ni v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu in pod palcem zaklad. Sreca je, ce se delo dobro opravi in ce imaš nekoga rad. (Tone Pavcek) Srecno v letu 2009! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA VOŠCILA Gasilci Prožinske vasi se zahvaljujemo za izkazano pomoc in prispevke v letu 2008 ter želimo vsem obcankam in obcanom obcine Štore vesel božic in sreco v letu 2009! Z gasilskim pozdravom Na Pomoc! PGD PROŽINSKA VAS Staro leto živi od spominov, In spet je na pragu cas, ko si bomo segli v roke, ko bomo odprli svoja srca, ko bomo dvignili caše za zdravje in lepe želje novemu letu naproti. VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2009 ŽELI FOLKLORNA SKUPINA STARI PRIJATELJI IZ KOMPOL. novo leto od pricakovanj. Naj bo 2009 radodarno Dokler imamo spomine, z zdravjem, ljubeznijo, sreco in uspehi! obstaja preteklost, Vsem obcankam in obcanom želimo dokler imamo upanje, vesele praznicne dni obstaja prihodnost, Srecno 2009 dokler imamo prijatelje, je lepa sedanjost.LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO - ŠTORE Srecno v letu 2009! V novem letu naj bodo vaša jutra lepa, dnevi uspešni in vaši veceri mirni. Vesele božicne praznike in srecno novo leto vam želi RIBIŠKO DRUŠTVO VOGLAJNA KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE Mir v duši, zdravje v telesu, ljubezen v srcu želimo vsem v novem letu. Prijetne božicne praznike CLANICE AKTIVA ŽENA KOMPOLE Prevozno, gradbeno in pleskarsko podjetje Božicni cas, STANISLAV ŠTARKEL s.p. ko odpremo oci lepoti narave, ki se odeva v snežno odejo.želi vsem obcankam in obcanom obcine Štore Vecina trenutkov, ko odpremo srce in vesel božic in srecno novo leto 2009 ter se zahvaljuje za izkazano zaupanje v letu 2008. Vesele božicne praznike in srecno novo leto 2009 vam želi PGP-GRAD d.o.o. Šentjanž nad Štorami 31 b, 3220 Štore zmoremo reci hvala prijateljem. TURISTICNO DRUŠTVO ŠTORE Tudi v Novem letu naj bo vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Vesele božicne praznike ter srecno novo leto 2009. ŠKD RUDAR PECOVJE VOŠCILA Spet se božic nam najavlja, blizu je Silvestra cas. Novo leto že pozdravlja tebe, mene in vse nas. Srecne praznike želimo, zdravja ti privošcimo, smeh naj greje te vso zimo, da ti v srcu bo toplo! VOKALNA SKUPINA LIPA Veselja, miru in osebne srece vsem in vsakemu posebej vošci ob božicnem in novoletnem prazniku KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000 Ljubiteljski pevski zbor »BOJANSKO« Cuj, že ura polnoc bije, staro leto je že mimo. Hitro svecice prižgimo, da nam novo vsem zasije. Svecke bele in rdece, da bilo bi mnogo srece. ( J.Menart) MIREN BOŽIC TER SRECNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ŽELI VSEM DU ŠTORE Poti skozi življenje so zavite in strme kot gorske poti, ki so polne presenecenj. S polno mero optimizma, življenjske energije in veselja lahko premagamo še tako zavito in strmo pot. Ob božicu in novem letu želimo planinski vodnikiplaninskega društva železar Štore vsem vse lepo, obilo zdravja in vesel, trden in varen korak v letu 2009. P. V. P. D. ŽELEZAR ŠTORE Veliko srece in lepih sanj naj Vam prinese božicni dan in novo leto naj zaživi radosti polno, brez solz in skrbi. Vesel božic in srecno novo leto 2009 vam želi DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA IN OLMN ŠTORE Dnevi v novem letu zlati bodo, ce sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, jim s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, sreco, mir, lepoto. Takih casov, zlatih casov v novem letu vam želimo! KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 1991 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH CASTNIKOV IN PODCASTNIKOV STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE OBCINE ŠTORE V vinu je najvec sonca. Naj žive ljudje, ki pridelujejo vino, kajti z njim vnesejo svetlobo sonca v cloveške duše. DRUŠTVO VINOGRADNIKOV »POLIC« ŠTORE želi vsem obcanom obcine Štore vesele božicne praznike in srecno novo leto 2009 Novo leto, mlado leto naj nasuje nam dobrot, tistih, ki gredo v dušo, da bo pela od lepot! Želja ob novem letu 2009 skupine SENIORKE VOŠCILA ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE in razumevanje vas ne zapustilo. novo leto 2009 pa veliko srece. VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2009 DRUŠTVO PIHALNE GODBE SVETINA vaša Vokalna skupina KOMPOLCANI Naj bo to najlepše leto, Oko naj se ocesu zaiskri, roka topla seže naj v pozdrav, beseda naj besedo bogati, ljubezni, srece, zdravja zaželi! Božicni mir in srecno 2009 vam želijo BALINARJI IZ ŠTOR Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, sreco doživeli, da vam zdravje bi služilo z obilo sonca, z mnogo srece, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru naj se iztece. Zaželimo vam le to, da vse dobro, kar vas caka, skupaj z Vami bo. Naj bo to najlepše leto, z obilico sonca, z mnogo srece, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se iztece. KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE VSEM obcanom, našim donatorjem in kulturnim društvom, ki soustvarjajo kulturni utripv obcini ŠTORE, naj božicni cas prinese veliko veselja, želi vsem obcankam in obcanom veliko srece v novem letu. VABILA »BOŽICNI DOGODEK« V LAŠKI VASI Letos ga bodo na prizorišcu pred splošno znano »Žlajfo« priredili že devetic po vrsti. Zadeva sovpada z ustanovitvijo pevskega zbora »Bojansko« pred vec kot osmimi leti prav na tem prostoru. Od lani je to lepo predbožicno srecanje otrok in starejših, strica Božicka in živih jaslic v režiji kompolske folklore v rokah glavnega organizatorja, to pa je Turisticno društvo Štore in njegov neumorni predsednik Emil Kacicnik. Seveda ob nesebicni pomoci Ljubiteljskega pevskega zbora »Bojansko« Štore. Vcasih razmišljam, kako je mogoce z malo sredstvi, seveda pa z veliko volje in navdušenja ljudi, organizirati prijeten dogodek za širši krog obcanov. Tudi turisticno društvo deluje po tem konceptu. Tile Laškovašcani pa sploh niso od muh, saj so v sicer skromnih razmerah znani poleg kulturnega udejstvovanja (petje, folklora) tudi kot dobri gasilci in gasilke, Žlajfa pa jim daje navdih za športne rezultate v obcinskem prostoru … Naj se vrnem k BOŽICNEM DOGODKU: Turisticno društvo Štore in LPZ »Bojansko« Štore vse obcane Štor vabita na predbožicno srecanje s petjem božicnih pesmi, prikazom živih jaslic, obiskom Božicka in skromno obdaritvijo otrok. Vstop je prost. Prisrcno vabljeni na prizorišce dogodka v TOREK, 23. DECEMBERA, ob 17.00 uri. Mojca Korošec Turisticno društvo Štore (v sodelovanju z LPZ »BOJANSKO«) vse obcane Štor, otroke in odrasle, VABI na deveto predbožicno družabno srecanje, znano kot BOŽICNI DOGODEK. Ob božicnih pesmih, živih jaslicah, obisku Božicka, ki bo skromno obdaril otroke in ob vrocih napitkih bomo skupaj podoživeli praznik in si vošcili za novo leto. Pridite na dvorišce pred Žlajfo v Laško vas V TOREK, 23. DECEMBRA OB 17.00 URI. Vstop je prost in zelo, zelo zaželen! Organizatorji VABILA Prisrcno vabljeni! KULTURNI DOM ŠTORE GOSTI PRILJUBLJENO PREDSTAVO ŠPAS TEATRA 5ŽENSK.COM V PETEK, 9. 1. 2009, ob 19.00 uri. Prodaja vstopnic na obcini Štore (03/ 780 38 44) in 1 uro pred predstavo. ŠKD RUDAR PECOVJE in OBCINA ŠTORE KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU ŽABE bistro Opoka Štore, kegljišce Lipa, TIC Celje ŠKD RUDAR PECOVJE in OBCINA ŠTORE VABILO Avsenikovega abonmaja polk in valckov Prvi koncert na dan praznika slovenske kulture bo 8. februarja 2009 ob 17.00 uri v kulturnem domu Štore. Cena vstopnice: 9 EUR Prodaja vstopnic: obcina Štore 03/780-38-44, bistro Opoka Štore, kegljišce Lipa, TIC Celje in eno uro pred koncertom. Gre za prireditev ob osemstoti oddaji Vrtiljak polk in valckov na radiu Celje. Med gosti bodo Slovenski zvoki, odlicni citrar Karli Gradišnik, skupina odlicnih slovenskih pevk, zmagovalec Celjskih 5 v letu 2008, ansambel Golte, zmagovalec Slovenskih 5 v letu 2008, ansambel Prosen, Navihanke, Krajcarji in še mnogi drugi. Organizatorji: obcina Štore, športno-kulturno društvo Rudar Pecovje in NT&RC.