METOVALEC.
nustroyan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld. za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na eeli strani 16 gld., na »/, strani 8 gld , na </4 strani 5 gld. in na Ve strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien I.Wallfischgasse Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovib ulicah štev. 5.
STB.tW.tFM!««! miESTft
St. 17. V Ljubljani, 15. septembera 1888. Leto Y.
Obseg: Deželna s; dna razstava v Ljubljani. — Koliko potrebuje naša živina soli. — Orodje za robkanje ali ružeje turšeiee. — Deželna kmetijska šola v Grmu. — Poročilo deželnega odbora o trtni uši na Kranjskem. — Strnišča kaže prej ko mogoče podorati. — Razne re":i. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati
Deželna sadna razstava v Ljubljani.
Vsak, kdor misli kaj razstaviti, zglasi naj to najkasneje do 1. oktobra t. 1. podpisani družbi.
Razen svežega (frišnega) sadja, se lahko razstavi razno posušeno in vkuhano sadje, sadni mošt, žganje i. t. d.
Ker je razstavi namen, da izpoznamo vse zimsko sadje, ki raste po Kranjskem, naj nobeden sadjar ne zamudi poslati kaj na razstavo, ker le tako bode mogoče namen doseči. Vse eno je, ako kdo pošlje tudi samo eno vrsto (sorto), bodi si tudi ta drobna in od toče poškodovana.
Kdor misli razstaviti sadni mošt (lanski), pošlje naj ga takoj 5 litrov družbi v Ljubljano. Posoda bodi kakeršna koli, ker bode družba pretočila ves mošt v enake buteljke z lepimi napisi.
Podpisana družba naznanja, da je do sedaj le z Gorenjskega prišlo obilo oglasov, z Notranjskega veliko manj, z Dolenjskega pa skoraj nič.
_v Ker je mogoče, da pride Nj. ces. vis. cesar-jevič ravno ob razstavi v Ljubljano, moramo se kmetovalci toliko bolj potruditi, da bode razstava velikanska ter da bode kazala pravo podobo kranjskega sadjarstva.
Se enkrat pozivljemo zatorej vse razumne gospodarje dežele naše, naj se obilo udeležujejo, ter jih prosimo, naj delajo med svojimi tudi v
tem smislu. Nihče naj ne misli, da je njegov pridelek preneznaten, da bi ga mogel razstaviti, ker vsak lahko po svoje pripomore k splošnemu uspehu.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Koliko potrebuje naša živina soli.
Velike važnosti za živalski organizem in njegovo uspešno delovanje je sol. To nam potrjuje precejšna obilica soli, ki se nahaja v sleharnem živalskem bitji. Kite in soki telesni imajo je v sebi več ali manj. Uže naturni nagon veleva živalim, da hrepene po njej.
Gladne živali ne oddajejo s scalnico nič soli, ampak jo trdno zadržujejo po kitah in šokih svojih. To je znanstveno dokazano.
Soli bi ne trebalo dajati živini tedaj, kadar bi ji vedno polagali enako izvrstne krme in vselej nje potrebam primerne, in kadar bi imela v sebi dovolj soli. Toda taka je redko, in zatorej je soli treba, ako hočemo živino zdravo in srečno vzrejati. Koliko soli naj bi jej dajali, to je različno in zavisno od pasmine, starosti, krme, napajanja in porabe, za katero jo redimo.
Zaporedoma, vztrajno in brez zgoraj navedenih vzrokov živini dajati soli, ni prav.
Najmanj soli potrebuje konj, nekaj več svinja in govedo, največ pa ovca.
Nespametno živino ponujati s soljo, to je škodljivo in časi strup. Nagon sam kaže živalim čestokrat najbolje, koliko je potrebujejo. Zato jim je dobro dajati takšne
da je ne morejo v večih kosih kar požirati. V to svrho služi kamena sol za lizanje. Te se nastavijo takšni kosi, da jo lahko dve sosedni živali ližeta.
Časi pa kaže prave soli polagati, to pa tako, če je nekaj raztopimo v vodi in ž njo škropimo krmo, ali pa nastrgane in suhe kar natrosimo na njo.
Ovcam kaže vse leto vsak dan primerno soli dajati, zraven pa še nekaj dišav. Ob mokrotnem vremenu zbolijo te stvarce rade za vodenico. Ta se odpravlja z dišavami, železnim vitrijolom pa z otrobi.
Orodje za robkanje ali ruženje turščice.
Vsak ve dobro, kako mučno je z roko robkati tur-ščico. Ne le da gre delo kaj počasi izpod rok, bole tudi prsti prav zelo. Najlaže in najhitreje seveda ružimo turščico s strojem, ki ga pa ne utrpi vsak kupiti. Ravnokar je nekdo izumil majhno in ceno orodje, s ka-

strokovno izobraženje premajhno, nezadostno. Ustanovile so se rokodelske in obrtniške šole.
Kmetijstvo, ta najvažnejši stan človeški, bilo je do najnovejšega časa žalibog najbolj zanemarjeno. Do leta 1848. imeli smo grajščake, katerim je bil kmetovalec podložen. Grajščak je bil sicer tudi sam kmetovalec in navadno velik kmetovalec, toda on ni bil podložnim so-kmetovalcem — kmet)m — mojster ali učenik, ampak bil mu ie zatiralec in prava pijavka. Ne le, da so morali kmetje, tlačani, grajščaku vse polje brezplačno obdelovati, morali so mu vrhu tega še od svojih pridelkov desetino plačevati in tudi vsakovrstna druga, dostikrat kar naravnost sramotilna dela opravljati. Takrat je bilo pač lahko velik posestnik in grajščak biti in kakor tako dobro izhajati, kajti takemu ptičku ni bilo v varnem gnezdu — v gradu — skoraj za drugo skrbeti, nego kako se bode kratkočasil, kako velike pojedine, love itd. napravljal, za potrebna sredstva skrbel bode že „der dumme Bauer", kakor so sploh preprostega kmeta imenovali zaničljivo.
Podoba 36.
terim je kaj lahko turščico robkati. To malo in ročno orodje, ki je kaže podoba 36., ne obrabi se nič, tudi ga ni treba ostriti, in kupi si je lahko najrevnejši dninar. Stroške za to orodje poplača hitrejše in priročnejše delo v nekaterih urah. To orodje prodajata "VVolfner & Weisz na Dunaji (Wien, I., Walllischgasse 15.), in sicer po 40 kr., 10 skupaj pa po 3 gld. 50 kr.
Deželna kmetijska šola v G-rniu.
Za ta prekoristni deželni zavod je razpisanih pet ustanov ali štipendij. — Ne moremo si kaj, da ne bi o tej priliki nekoliko besed izpregovorili o tem zavodu.
Že od nekdaj je pripoznana potreba, da se mora vsak človek poprej sam učiti, predno prične druge učiti. Kdor hoče na primer postati duhovnik, iti mora v semenišče, pravdnik ali pa zdravnik na vseučilišče itd. Rokodelci se morajo že od nekdaj najmanj po tri leta pri kakem mojstru učiti, predno postanejo rokodelski pomočniki. V novejšem času se je pa izpoznalo, da je to učenje, to
Leto 1848. poravnalo je globino med nekdanjo visokostjo grajščakov in velikih kmetijskih posestnikov in nizkostjo neprostih kmetovalcev. Dandanes morata obadva delati, ako hočeta živeti, veliki posestnik in manjši kmetovalec ; prvi bolj z umom in denarjem, drugi pa s svojo roko. Obadva pa tarnata dan na dan, da ne moreta izhajati, da donaša zemlja veliko premajhne dohodke, plačila in druge potrebščine pa da so od dne do dne veče. Grajščak toži seveda najbolj, kajti njemu se godi zelo tako kakor se je godilo Izraelcem, kateri so se v puščavi spominali polnih egiptovskih loncev.
Res je, da se kmetovalcu, bodisi velik ali majhen, dandanes slabo, jako slabo godi. Kmetiški stan je pač med vsemi, dasiravno najtežavnejši, najmanj kazen, zraven pa najbolj z bremeni obložen. In ako vprašamo, zakaj je pa s kmetiškim stanom tako, dobimo za odgovor: med drugimi vzroki je poglaviti pač ta, da kmetiški stan v svoji stroki ne napreduje nič, da se v umnejšem gospodarstvu ne izobražuje nič, ampak gospodari še vedno po starem kopitu. Veliki naš posestnik — grajščak — vprašuje navadno hlapca: Ti, Janez, kaj misliš, kako bodemo to ali ono naredili ? Sin manjšega posestnika vprašuje pa tudi
hlapca: Ti, kako šteto druga leta napravljali? Temu in onemu je navod stara navada. In kako čudo je to ?! Saj pride pri nas morebiti šele na več tisoč kmetovalcev komaj eden, kateri bi se bil v kmetijstvu kaj bolje izobrazil, izšolal. Vsi drugi stanovi se strokovno izobražujejo, vsi napredujejo, le kmetovalec ne! Kako čudo potem nadalje, ako se jim slabo godi, saj so še vedno proti drugim stanovom „der dumme Bauer", kateri si mora še celo za svoje zastopnike v najvažnejše skupščine, kakor v občinski, deželni in državni zbor može iz druzih stanov, kakor doktorje itd. izposojevati.
Da se to predrugači. ustanovili so tudi v naši deželi poseben zavod, posebno kmetijsko šolo v Grmu pri Novem mestu. Ta šola je za sinove kmetiških staršev, naj si bodo grajščaki ali preprosti boljši kmetje, kateri se mislijo s kmetijstvom pečati, gotovo najvažnejša za osnovnimi — ljudskimi in normalnimi šolami. V tej šoli učijo se vse v umno kmetijsko gospodarstvo spadajoče stroke, kakor: trtoreja, kletarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinarstvo itd. V njej | oučuje se pa tudi v računstvu, spisji, zemljepisji, risarstvu, naravoslovji itd. Iz kratka: poleg strogo kmetijskih predmetov poučuje se v šoli v Grmu tudi v vseh tistih predmetih, v katerih se (razen latinščine in grščine) na spodnji gimnaziji ali pa na spodnji realki. Vrhu tega napeljujejo se v kmetijski šoli v Grmu učenci k strogi poslušnosti, poštenosti, marljivosti, pridnosti, ščedljivosti, rednosti, zmernosti v jedi in pijači, snažnosti v obleki in v vsem druzem. Ali si je torej mogoče za sinove kmetiških staršev boljšo šolo misliti mimo šole v Grmu? Zato je ne zanemarjajte kmetovalci, posebno boljši, premožnejši kmetovalci! Ne dajte, da bi dežela za njo toliko tisočakov za posestvo, učitelje itd. na leto z veliko premajhno koristjo trosila. Pošljite vanjo svoje za gospodarstvo namenjene sinove, potem ko so domačo šolo ali pa če so tudi dovršili eden ali dva razreda kake srednje šole ter se morebiti z gospodarstvom že tudi doma nekoliko skusili. Ubožnejši prosite ustanov, premožnejši pa plačujte za sinove, saj vam jih tudi v gimnaziji ali realki nihče ne hrani zastonj. V Grmu staneta hrana in stanovanje le 33 kr. na dan, torej gotovo tako malo, kakor v nobenem drugem zavodu ne. Hrana je pa prav dobra, stanovanje kaj lepo, prostorno, snažno in zdravo.
Svariti pa moramo na tem mestu pač tiste kmetovalce, kateri si tako le mislijo: Ako dobi moj sin štipendijo v Grmu, dal ga bom tja za dve leti, potem si bo pa že kje na Hrvaškem ali drugje poiskal službe. Kmetovalci! pomislite le, da je dežela to šolo ustanovila, da bi povzdignila domače kmetijstvo, ne pa da bi od-gojila gospodarskih služabnikov družim deželam. Kaj ima li naša dežela od tega, ako plačuje mladeniču dve leti v Grmu hrano in pouk, ako jej pa potem, ko šolo dovrši, pokaže hrbet?
Kmetovalci cele dežele, posebno pa še Dolenjske, pokažite, da vam je do tega, da ne zaostajate v izobra-ženji, v napredovanji za drugimi stanovi kakor do zdaj, in naklonite svojim naslednikom v gospodarstvu lepo priliko, katera se Vam ponuja tako po ceni, ter pošljite jih za dve leti v šolo v Grm.	„Dol. Novice."
Poročilo deželnega odbora o trtni uši na Kranjskem.
Zvršujoč sklepe lanskega deželnega zbora prosil je deželni odbor c. kr. deželne vlade, naj bi jih naznanila visokemu c. k. kmetijskemu ministerstvu, ter je ob enem
poudarjal, da glede na to, kako hitro se trtna uš širi po Dolenjskem, državna ameriška trtnica v Kostanjevici ne bode mogla sama zadostovati vsem zahtevam, in da je torej nujno potrebno napraviti še dve novi trtnici, kjer se bodo pridelovale ameriške rezanice. Primerni kraji za to bi bili onkraj Gorjancev, kjer se je v črnomelj-skem okraji že prikazala trtna uš, in pa v okraji mo-kronoškem. Glede naprave ameriške trtnice v primernem, od vinskih okrajev oddaljenem kraji pa naj bi se pozvedelo mnenje kmetijske družbe kranjske in nje popotnega učitelja. Ker se iz državne trtnice v Kostanjevici more že letos oddati veliko tisoč rezanic, bilo bi želeti, da bi se oddajale umnim vinogradnikom po že okuženih krajih po kolikor mogoče nizkih cenah ali pa brezplačno. Ako pa bi v kostanjeviški trtnici ne bilo mogoče dobiti toliko ameriških trt, kolikor se jih potrebuje, potem naj visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo dovoli uvažanje ameriških trt z Ogerskega. Glede nameravanih daril v denarjih pa se deželni odbor nadeje, da bode tudi visoka vlada, kadar se bode pokazala potreba, dovoljevala takih daril. Ob enem je prosil deželni odbor, naj bi se mu prepustile tiste podobe o trtni uši, ki jih je c. kr. poljedelsko ministerstvo izdalo 1. 1881., ako bi jih bilo še kaj s slovenskim tekstom na razpolaganje.
Ustrezaje tej prošnji je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru 1 slovenski in 50 nemških iztisov tablic o trtni uši in je ob enem naznanila, da je tudi poslala c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlji 20 slovenskih in 10 nemških iztisov, da jih razdeli ondotnjim vinogradnikom, in da je že leta 1885. okrajno glavarstvo postojinsko prejelo 10 nemških in 40 slovenskih, okrajno glavarstvo krško 10 nemških, 80 slovenskih, litijsko 7 nemških, 25 slovenskih in novomeško 20 nemških in 5 slovenskih iztisov.
Deželni odbor je izročene tablice poslal šolskemu vodstvu v Grmu z naročilom, naj jih razdeli pridnim učencem.
Z odlokom s 30. januvarja 1. 1888. št. 9139. je deželni odbor naročil šolskemu vodstvu v Grmu, naj stavi svoje nasvete o spisu in izdaji lahko umevnega pouka o novi zasaditvi vinogradov, katere je trtna uš uničila. Ker je vodja R. Dolenc izjavil, da je pripravljen spisati do-tično knjižico, izročil mu je deželni odbor to delo in je ob enem v pojasnilo spisa naročil potrebnih slik pri An-gererji na Dunaji. Knjižica z naslovom: „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti", bila je zgotovljena maja meseca, in deželni odbor je je dal natisniti 5000 iztisov, za kar se je izplačalo honorara 40 gld., tiskarskih troškov 165 gld. 60 kr., za vezanje 40 gld. in za cinkove podobe 19 gld. 79 kraje.
Vsled razširjanja trtne uši po posameznih orajihk je sklenil deželni odbor, da se v okraji krškem 600 iztisov, v okraji črnomeljskem 200 in v okraji novomeškem 100 iztisov te knjižice brezplačno razdeli po c. kr. okrajnih glavarstvih. Ob enem se je šoli v Grmu poslala 300 iztisov, tudi povabile so se ter različne knjigarne, da bi prevzele prodajo knjižice po 10 kr. Na poznejšnje vloge poslalo se je okrajnemu glavarstvu črnomeljskemu še 100 in okrajnemu glavarstvu krškemu 500 iztisov.
Ker se je v tem tudi po vipavskih vinskih krajih pokazala trtna uš, poslal je deželni odbor vsled dotičnih prošenj občinskima predstojništvoma v Podragi 100 in v Šent Vidu 200 iztisov v razdelitev med ondotnje vinogradnike.
Z ozirom na nevarnost, katera preti po trtni uši
vinogradstvu vse dežele, prosil je deželni odbor c. kr.
*
deželne vlade, naj bi sklicala deželno komisijo za trtno uš. Deželna vlada je ustregla tej prošnji in sklicala komisijo za 12. dan marcija 1. 1888. Iz dotičnega sejnega zapisnika, ki ga je c. kr. deželna vlada izročila deželnemu odboru, razvidno je, da se je komisija zlasti bavila o na-saditvi trtnic in vinogradov z ameriškimi trtami ter da je po vsem pritrdila dotičnim sklepom kranjskega deželnega zbora. Razen tega je priznala, da je nujno potrebno vpeljati tečaje za trtno cepljenje.
Z dopisom s 4. julija 1888. št. 6877. je c. kr. deželna vlada naznanila deželnemu odboru, da je visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo z ukazom z 21. junija 1. 1888. št. 8593. tudi v davčnem okraji črnomeljskem naročilo pozvedovati glede naprave ameriške trtnice in da je o tej zadevi dalo okrajnemu glavarstvu primeren nalog, kako naj postopa. Deželni odbor je to naznanilo hvaležno vzel na znanje ter poudarjal, da se je, žal, tudi v vipavskem okraji zasledila trtna uš, in da je torej z ozirom na to, ker je ta vinski kraj sam za se in daleč od Dolenjskega, nujno potrebno, da se v vipavski dolini napravi ameriška trtnica.
ft) dopisu c. kr. deželne vlade s 30. avgusta 1. 1888. št. 8867. je visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo z ukazom z 9. avgusta 1. 1888. št. 4187., rešujoč predloženi sejni zapisnik deželne komisije o trtni uši, prijavilo to le :
„ Državni nasadi za ameriške trte se bodo pa on-dotnjih, po trtni uši okuženih vinskih krajih v soglasji z željo deželnega zbora napravljali, kolikor bo treba, toda le, če se bodo v ta namen po legi in kakovosti primerna zemljišča proti zmernim pogojem dala poljedelskemu mi-nisterstvu na razpolaganje.
Ako pa se ta pogoj ne bi izpolnil, morala bi se le z novega razširiti kostanjeviška trtnica.
Sicer pa je bilo do zdaj ameriških trt, ki so bile pripravljene za oddajo, vedno še več na razpolaganje, nego so jih zahtevali vinogradniki, tako da se je precejšna množina morala zopet vložiti v trtnico.
Kar se dalje tiče izprožene naprave trtnice v kraji, oddaljenem od okuženih vinogradov, ne more se to zaradi tega dovoliti, ker je kredit za trtno uš brez tega že močno porabljen, oziroma obljubljen. Vrhu tega pa se še opomni, da se dotični želji deželnega zbora in deželne komisije za trtno uš v tem oziru ne vjemata, ker bi po deželnozborskem sklepu nasaditev trtnice služila za poskus z ameriškimi trtami, po sklepu komisije pa za vzgo-jevanje domačih trtnih vrst.
Želji, da bi se oddajale tuje trte po kolikor mogoče nizki ceni, ustreglo se je že, ko se je pod št. 2195 dne 23. februvarija 1. 1888. naznanil c. kr. deželni vladi ukaz z dne 7. februvarija 1. 1888. št. 1854, po katerem se je cena raznovrstnim trtam znižala na 6 gld. za tisoč rezanic, torej le za 1 gld. več, nego navadno velja tisoč domačih trt. Dalje se je cena ukoreninjenim trtam znatno znižala in slednjič določilo, da se bodo tiste vrste trt, ki jih je še malo po vinogradih, prodajale po isti ceni, po kateri so bile kupljene.
Pričakovati pa je, da bode mogoče še znižati ceno rezanicam tistih vrst, katere se rabijo le za podlogo po-žlahtnjevanju. Želje, da bi se brezplačno oddajale ameriške trte za nasaditev, pa poljedelsko ministerstvo ne more uslišati, in sicer že iz tega vzroka ne, ker bi se potem gotovo zahtevalo trt brez ozira na to, se li v resnici potrebujejo ali ne, in sicer toliko, da bi se sploh ne moglo ustrezati vsem zahtevam. Ravno tako se tudi ne moči ozirati na priporočilo deželne komisije, da bi se oddajale požlahtnjene trte, in sicer že zaradi tega ne, ker bi to napravljalo preveč troškov.
Za nasaditev vinogradov z ameriškimi trtami se darila ne morejo dovoljevati, ker ima državna uprava razen tega že znatne troške za vzgojevanje in oddajo takih trt, in ker se vender le mora smatrati, da je nasaditev omenjenih trt prepuščena previdnosti vsakega posamnega zemljiškega posestnika, in je edino le v njegovo korist, za kar jih pač ni treba umetno izpodbujati z darili, in da je končno za troške, ki jih imajo vinogradniki z nasaditvijo novih vinodradov, nekaka odškodnina nekoliko določena že z oprostitvijo zemljiškega davka za osem let, kar je utemeljeno v §. 7. državnega zakona 27. junija 1885. 1. in drž. zak. št. 3. 1. 1886."
Da se je trtna uš tako hitro razširila po Dolenjskem in se zanesla tudi v vipavske vinske kraje, to je nezgoda, ki preti uničiti vse vinogradstvo naše dežele in s tem tudi obstanek veliko tisoč rodbin. Ker nobeno sredstvo, kakor je znano, ne more uničiti trtne uši, daje nam po dozdanjih izkušnjah na Francoskem in drugod edino popolnoma upravičeno upanje le nasaditev ameriških trt, katerih ne more trtna uš uničiti, da si moremo vinarstvo ohraniti. Da se pa take trte ne zasade nemudoma in se niso še zasadile, ovirata razen malomarnosti velikega dela dolenjskih vinarjev dva glavna vzroka, namreč:
1. Ker ni dosti ameriških trt, katerih trtna uš ne more uničiti, m
2 denarne stiske vinogradnikov, kareri ob svojih sredstvih ne morejo na novo zasaditi svojih vinogradov.
Prva zapreka se v prihodnjih dveh letih utegne odstraniti, ker je visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo za gotovo obljubilo, da bode razširilo in pomnožilo državne ameriške trtnice in vinograde, ter bode tudi šoli v Grmu mogoče iz svojih trtnic in iz novo nasajenega ameriškega vinograda v Smoleni vasi oddajati zadostno število ameriških trt. Vsekakor pa se je nadejati, da si bodo umni vinogradniki napravili tudi svoje trtnice.
S tem pa, da bode mogoče dobiti dovolj ameriških trt, reč ni še rešena, ker se bodo opuščeni vinogradi, predno se nasade trte, morali primerno obdelovati, namreč prekopavati. To delo pa ni le težavno, temveč je, ako se najamejo in plačujejo tuji delavci, tudi drago. Da bi se pa vinski prebivalci, ki so vsled te hude nesreče že popolnoma obupali, izpodbudili k novi delavnosti in da bi se z veseljem poprijeli nove zasaditve z ameriškimi trtami kot edinega izkušenega sredstva, s kterim jim je mogoče ohraniti si svoj dragoceni zaklad, sklenil je slavni deželni zbor, uvažujoč od deželnega odbora navedene razloge, že v prejšnjem zborovanji, da se dovoljujejo denarna darila malim, ubožnim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami. Samo ob sebi je umevno, da bi se takim posestnikom tudi morale, ako mogoče, brezplačno oddajati rezanice, kolikor bi jih potrebovali.
Deželnemu odboru tudi zdaj ni mogoče nas veto vati druzih sredstev. Zato si z ozirom na povedane razloge dovoljuje staviti naslednje nasvete:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Izdaja poučne knjižice: „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami" jemlje se na znanje in odobruje;
2.	deželni odbor se pooblaščuje:
a)	da oddaje iz deželnih trtnic brezplačno ameriške rezanice in ukoreninjene trte, kolikor jih je na razpolaganje, malim neimovitim vinogradnikojn, in
b)	da takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih do najvišega zneska 50 gld.
3.	V ta namen se za 1. 1889. dovoli kredit 500 gld. iz deželnega kulturnega	zaklada.
4.	To poročilo se	izroča upravnemu odseku v pretres in nasvetovanje.
Strnišča kaže hitrej ko mogoče podorati.
Kadar sta ozimina in jarina požeti, bodi kmetovalca prva skrb, da podorje strnišča hitrej ko mogoče. Zelo napačno pa je ne dotakniti se strnišča po več tednov ali mesecev s poljedelskim orodjem. Tako izgubimo uže precej mnogo pridelka, ki bi ga njiva sicer morala roditi. Brezpogojno in nedvojbeno je dobro strnišče hitro podorati. Marsikaterim utegne ugajati, da strnišča poprej ovce po-pasejo, vender naj jih precej po žetvi. Žalibog ravnajo ljudje dostikrat ravno nasprotno ter puščajo strnišča do novembra in še dalje.
Na Angleškem so kmetovalci tega mnenja, da vsak dan zamude donaša več škode, ako ne podorjejo strnišča. Pomisliti treba tudi, da je vedno težavneje podorati, čim dalje na zimo odlagamo. Tudi hasni mnogo manje, če kesno podorjemo, nego če hitro, in je tudi nemogoče, kadar zima rano pritisne.
Koristi so pa mnogovrstne, kadar podorjemo strnišče hitro. Plevelno seme, rano in pozno, pride pod grudo in začne poganjati, in zato je nastopna zima tem gotoveje uniči. Dosti plevelnatih rastlin vzraste sicer, pa rano podoravanje vzame jim življenje in jih vrže pod grudo. Največ jih pogine. Podorano strnišče se pomeša z zemljo, razkraja se hitro in je najboljši gnoj prihodnjim rastlinam. Pirnico uničimo tako najlaže, ker jej vzamemo precej vse njene nadzemne dele. Naposled pristopa zrak prosteje in dela zemljo rodovitno. Nevzoran svet pa se čedalje bolj strjuje ter ovrača plodonosni zrak.
Zelo se izgovarjajo: ne utegnemo, da bi precej po žetvi podoravali strnišče. Sedaj ko imamo dovolj dobrih plugov, ne velja ta izgovor. Malo časa in truda je treba, da se strnišče prevrne. Koder je bilo izpalo mnogo zrnja, kaže tem bolj, da hitro preorjemo strnišče in tako po-gnojimo; podorano zrnje pa požene kmalu in da novega zelenjavnega gnoja. Ta postane tem boljši, ako prisejemo še nekaj ajde ali gorušice. Naposled podorjemo vse, in hasek je tem veči. Ako vržemo ob tej priliki nekoliko razkrojene koščene moke vmes, pospešimo več, nego če bi dragega peruguana bili kupili in potrosili. Potem treba pred zimo orati in pustiti njivo do spomladi. Sedaj se povlači in poseje. Dobri učinki takšnega ravnanja so naslednji: zgornja plast zadnjega leta s strniščem in gnojem vred pride globoko v zemljo, nje spodnja plast pa navzgor, da jo zrak, svetloba in toplota, zima in mokrota obdelujejo in v njej nahajajoče se redilne snovi razkrajajo. Po zimi postane zemlja na njivi bolj rahla nego pod motiko, plugom in brano. Takšna zrahljana zemlja pridržuje v njej nahajajoče se plinaste gnojilne snovi in srka takšnih iz zraka v sebe kakor goba. Zemljišče si prihrani blagotvorne zimske mokrote, zgoraj po površini je pa precej suho in pripravno za jarino.
Kdor dela tako, ogne se oni nezgodi, ki je neizogibna, ako preorjemo isto njivo jeseni in spomladi. Kajti tedaj pride navzgor z vsem svojim plevelom ista plast zemlje, ki je bila poprejšnje leto. Nasledek temu je, da prepreže vso njivo plevel. Od daleč ni možno presoditi, kaj je vsejano. Oves je tedaj slučajih videti, kakor bi le ogrščica bila vsejana. Ako pa ravna kmetovalec razumno, ni se mu bati zapleveljenih njiv. Kdor utegne rano podorano strnišče pred zimo še enkrat
globoko podorati, ta bode imel veliko pridelka, zlasti če sadi ondi okopavino. Ravno tedaj kaže strnišče precej podorati iu povlačiti. Plevel bode tem hitreje pognal, pa naslednji predzimski plug ali zimski mraz ga uniči tem gotoveje.
Razne reči.
—	Muhe V hlevih. Dober pomoček zoper muhe v hlevih je klorovo apno. Nastaviti ga treba na več mestih tik pod stropom v malih posodicah. Tudi pomaga, če pobelimo s klorovim apnom stene in strop. Drugi svetujejo zmes, v kateri je 125 9j dal-matskega praska zoper žuželke, 2 9/ stolčenega finega žvepla in 2 91 likopodija. Vse to se pospravi v svinjski meh s peresno cevko in trdno zaveže. Potem poškropimo ž njo muhe, katerih sedi zlasti ob jutrih in ob hladnem vremenu v hlevih mnogo vkupe. Kmalu pocrkajo vse. Zmes ostane več časa v posodi dobro zamašeni ter ne izgubi svoje muham pogubne moči.
—	Seno se sme nakladati le tedaj, kadar je prav dobro suho. To spoznamo, če ga vzamemo v roke nekoliko in ga izkušamo pretrgati. Če se vije, ni še dovolj suho. Tudi priporočamo, da se naklada seno, ko je še vroče, da ni še od-jenjalo. Kaj dobro je tudi. da se nemudoma speljuje domu in z voza spravlja v senico ter trdno pohodi. Paziti moramo, da je senica suha, da ne prihaja v njo sopariea iz hleva ali da streha ni raztrgana, kar se žalibog prevečkrat nahaja. Kdor hoče imeti suho, dobro ohranjeno seno, mora za vse to skrbeti. Dobro ohranjeno seno mora imeti lepo, svetlo zeleno barvo in biti tudi prijetnega duha. Tako klajo bo živina rada jedla in se tudi dobro redila.
—	Najboljše sredstvo zoper oebelni pik je, če ob-drgnemo pičeno mesto z jesihom. Poprej seveda moramo želo izdreti. Kdor ima daleč proč od hiše svoj čebelnjak, naj nosi jesih s saboj. ali pa naj ga ima nekaj v čebelnjaku shranjenega.
—	Umna govedoreja je podloga uspešnemu polje-deljstvu in vsemu gospodarstvu na kmetiji. Ona zagotavlja vedno bolj naraščajočo korist in plodonosnost njiv uže po veliki vrednosti živine, kateri je dandanes tolikšna cena, kolikeršna le malokaterim drugim kmetijskim pridelkom. Po njej pa se množi gnoj, ki je zopet prvi pogoj uspešnemu poljedeljstvu.
—	Podkev za konje, ki se z zadnjim kopitom bijejo V sprednje. Ta podkev je drugačna na sprednjih, drugačna na zadnjih nogah. Sprednja taka podkev ali nima štol, in njen konec je ozek, tenak, poševno potolčen, da celo nič ne moli čez petno steno, ali pa ima štole, ki so pa od zadaj naprej podrte in ozko vkup petegnene, do konec podkve ne moli celo nič čez kopito. Zadnja taka podkev je na prstnem delu na zunanjem robu poprek potolčena, in tam, predno se začne stranski del podkve, sta dve stranski kapici gor potegnem. Rob prstne stene ni torej pri tej podkvi tako daleč s podkvijo pokrit, kakor daleč je poprečno potolčena. Če mora podkev roč imeti, treba jo nazaj upogniti.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 95. Požlahtnil sem letošnjo spomlad 114 jabolčnih divjakov, katerih se je 90 prijelo. Vsa ta drevesca so prav močno pognala, le eno je julija meseca usahnilo. Kaj utegne biti temu vzrok? (J. B. učitelj v G. pri Solkanu.)
Odgovor: Ker nismo drevesca videli, tudi ne moremo reči prav določno, kaj je vzrok, da je usahnilo. Po našem mnenji niste morda ob pravem časi prerezali vezi, ali pa so iz enega ali drugega vzroka zgnile vse tiste koreninice na podlogi, katere so letošnjo pomlad vzrasle. Mi požlahtnimo vsako leto do 12000 drevesec, in vsa tista, katera se posuše pozneje, po-
suše se vsled gnilobe koreninic. Sicer pa smete biti zadovoljni, ako vam usahne od 90 drevesec samo eno.
Vprašanje 96. Od več strani se čuje želja, da bi vedeli, kedaj je bolje trositi mavec (gips) po travnikih, meseca aprila ali oktobra? (A. Iv. na St.)
Odgovor: Gips sam na sebi ni za rastlino nobeno gnojilo, ampak le pospešuje rast s tem, da razkraja druge redilne snovi, in da voda počasneje izhlapeva iz rastlin. Kadar vam je samo do tega, da rastline dobe več redilnih snovi, takrat je vse eno, ako trosite mavec ieseni ali pomladi. Ako pa hočete z mavcem tudi zadržavati prehitro izhlapevanje vode, kar je posebno dobro v suhi zemlji in ob suhi pomladi, tedaj pa trosite gips le pomladi.
Vprašanje 97. Lansko leto sem popravil in na novo obzidal svoj studenec. Da smo dobili veči prostor, morali smo razstreljati skale s smodnikom. Ta smodnikov duh ostal je pa v vodi. Voda, ki je bila poprej izvrstna, smrdi po premogu. Studenec smo uže enkrat izpraznili, a prav nič ne pomaga. Kaj mi je storiti? (Dr. L. F. odvetnik v C.)
Odg tvor: Smrad v Vašem studenci prihaja skoraj gotovo od razkrojenega smodnika, oziroma od žvepla, ki je bilo v smodniku. Dela se skoraj gotovo žvepleni vodik, (.'e je to res, potem popravite kmalu vodo, ako namečete v studenec nekaj stare železnine. Žvepleni vodik se bode spojil z železom. Ako ne utegne pomagati to, potem poskusite z nekoliko kilogrami železnega vitrijola, katerega vržete v studenee ter potem večkrat pomešate. Cez par dni izpraznite in osnažite studenec. Ako poskusite zadnje sredstvo, tedaj ni voda toliko časa pitna, dokler je vitrijol v njej.
Vprašanje 98. Med uradnimi rečmi v „ Kmetovalci" sem bral zapisnik o odborovi seji, v katerem se nahaja to le: „Dunajska kmetijska družba priporoča naši družbi, naj tudi ona vloži vlogo do deželnega odbora, s katero bi prosila, da bi ustanovili kmetijske prisilne in poboljševalne delalnice. Eeč se izroči v poročanje g. Deteli." Prosim, razložite, kaj je prav za prav to? (J. Š. v M.)
Odgovor: Po deželi je namreč vedno več postopačev, pijancev i. t. d., ki ne delajo drugega nego škodo, kmetu sitnosti, občini pa stroške. Da bi se iznebili tacih ljudi, zlasti dokler so mladi in je upati, da se poboljšajo, zaprli naj bi jih v take prisilni delalnice, koder bi opravljali kmetijska dela na dobro in vzorno urejeni kmetiji in koder bi se morali sami živiti z delom, katero bi opravljali, ne da bi to prizadevalo kaj stroškov deželi ali občini. Mlade postopače bi na ta način privadili delu in jih ob enem naučili umnega gospodarstva.
Vprašanje 99. Zakaj ne delajo nikoder podolgastih kotlov? Povsod prodajajo samo okrogle. (J. S. v Mengiši.)
Oodgvor: Nam se to prav nič čudno ne zdi. Skoraj vsak rabi le okrogel kotel; ako pa potrebuje drugačnega, tedaj si pa da narediti takega, kakeršnega mu je treba.
Vprašanje 100. Tik pašnika imam njivo zasajeno s turščico. Divjačina (lisice in jazbeci) uničila mi je tretjino te turščice. Sel sem prašat v Radovljico sveta, a dali so mi odgovor, naj se branim sam škode, in ako lisjaka ustrelim, oddam naj kožo najemniku lova. Jaz ne utegnem divjačine loviti, sicer sem bil pa takrat v pričo, ko so dajali lov v najem, in slišal sem dobro, ko so rekli, da mora vso škodo povrniti tist, ki ima lov v najemu. Svetujte mi, kako naj začnem, da mi škodo povrnejo. (J. Z. v Zaspu.)
Odgovor: Gospod deželni gozdni nadzornik in odbornik kmetijske družbe W. Goli nam je o vaši zadevi tole povedal: Pojdite precej k najemniku lova, naznanite mu škodo in prosite ga, da vam jo povrne iz lepa. Ako je noče, potem pa naznanite škodo pri okrajnemu glavarstvu v Radovljici in zahtevajte odškodnine. To pa morate precej storiti, dokler se pozna, da je škodo naredila divjačina, a ne kedo drug. Pri glavarstvu
se pa nikar ne dajte ustrašiti. Glede lisičje kože je morda pri vas navada, da jo dobi najemnik lova, po postavi pa ni tako. Lisico, volka, medveda i. t. d. sme vsak ubiti ali pa ustreliti, ako ima pravico puško nositi. Kakor hitro pa najemnik lova zahteva kožo, potem je tudi on odgovoren za škodo, katero naredi lisica. Škodo, katero naredi jazbec, mora pa vsegdar povrniti najemnik lova, ker je .jazbec vsled ministerskega odloka z dne 18. julija 1878, št. 7630 lovska žival, a ne škodljiva roparica. Ker je ta odlok novejši nego kranjska postava z dne 20. decembra 1874. 1., zato ima tudi pri nas veljavo.
Vprašanje 101. Ali kaže lucerno sejati uže jeseni med ozimno žito, ker mi spomladi vsled suše nič kaj rada ne kali ? Zemlja je gorka ter pripravna za vinograd in leži preeej strmo proti jugu. Rad bi tudi vedel, ni li bolje lucerno sejati samo za se, a ne med žito, in ali potrebuje veliko gnoja? (A. R. v Gradci.)
Odgovor: Navadno sejejo lucerno vedno pod drugo žito, zato da plevel ne more po konci. Smete pa sejati lucerno tudi samo za se. Tedaj pa vsejte vmes kake 4 hjg štajarske detelje na hektar. Povsod tam, koder je suha pomlad, sejejo lucerno uže jeseni, in sicer precej zgodaj s štajarsko deteljo vred. Stajarska detelja zamori plevel v drugače redki lucerni in da nekaj košnje uže prvo jesen. Ako sejete lucerno pod žito, tedaj bode toliko bolje uspevala, kolikor hitreje požanjete žito. Zarad tega pokose dostikrat žito kar zeleno ter je porabijo za krmo. Lucerni treba globoko zrahljane in gnojne njive; ne de ji pa dobro nov, svež gnoj, zato jo sejejo najrajši po kaki pognojeni okopavini.
Vprašanje 102. Pri nas kaznujejo zelo strogo, ako se pase živina po gozdu obrtne družbe. Od konja moramo plačati veliko več nego od goveje živine. Ali je to postavno? (A. S. i v Selu.)
Odgovor: Po gozdni postavi je plačati odškodnine za odraslega konja toliko, kolikor je vredna '/, kubičnega metra neposekanega lesa srednje vrednosti za kurjavo, ki ga je največ v tistem gozdu. Za govejo živino plačati je malo več nego polovico od tega, kar je plačati za konja.
Gospodarske novice.
*	Umrl je 31. avgusta t. 1. gospod W. Dollhoff,
umirovljen c. kr. okrajni glavar ter dolgoleten ud naše družbe.
*	Državno sadno razstavo na Dunaji bodo otvorili 2. oktobra t. 1. Kranjskim razstavnikorn dopošlje kmetijska družba kranjska skoraj vsa potrebna razjasnila ter tiskane naslove. Razstavniki imajo za polovico znižano vožnjo na Dunaj ter dobe za to potrebne legitimacije v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
*	Naš urednik in tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske gospod Gustav Pire imenovan je za presodnika mejnarodne konkureneije s sušilnicami, ki bode v zvezi z državno sadno razstavo na Dunaji.
*	Plemenske bike beljanske (pisane) pasme prodajala bode c. kr. kmetijska družba v soboto dne 29. septembra do-poludne ob 9. uri v Lescah na dvorišči gostilne pri Krištofu (Wuchererji.)
*	Hmelj ima v Savinski dolini letos zelo visoko ceno. Prodajajo ga po 170 do 180 gld. metrični cent. Savinci prodali so neki uže tri četrtine svojega letošnjega pridelka.
*	Dolenjce pozivljemo še enkrat, naj se obilno udeleže vinske pokušnje v Ljubljani, ker jim bode s tem dana prilika, da dobodo za svojo starino kupcev ter da pokažejo, da je tudi na Dolenjskem, a ne samo na Hrvatskem izvrstnih vin. Uže več gorenjskih gostilničarjev je izrazilo, kako so veseli pokušnje, ker menijo, da dobodo na ta način brez velikega truda dobre kapljice za prihodnje leto. Na delo torej, Dolenjci! No-
tranjoi so vas uže prekosili. Ne pričakujte preveč podpore od vlade in dežele, storite kaj s svojimi lhočmi! Sedaj se vam nudi prilika.
* Vse sadjarje pozivljemo, naj se kmalu oglase za razstavo, da bode odbor vedel, koliko treba prostora pripraviti.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 2. septembra 1888.
Posvetovanje je vodil družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa bili odborniki gg.: Baron Lazarini, Murnik, Povše, Robič, dr. M. pl. Wurzbaeli in tajnik Gustav Pire.
Tajnik poroča, kako je s prireditvijo kranjskega oddelka na dunajski sadni razstavi in s prireditvijo kranjske deželne sadne razstave.
Glavni odbor vzame na znanje dopis deželnega odbora, s katerim se naznanja družbi, da deželni odbor dovoljuje za prireditev sadnih razstav ne Dunaji in v Ljubljani skupno vsoto 1200 gld.
Odbor vzame na znanje dopis vis. c kr. kmetijskega minister-stva, s katerim naznanja družbi, da je dovolilo srebrne in bronaste državne svetinje za deželno razstavo.
Vodstvo kranjske hranilnice naznanja, da prepušča prostore na starem strelišči za deželno sadno razstavo.
Na poziv e. kr. kmetijskega društva v Gorici ukrene odbor,
da bode prosil, naj se odpravijo nedostatki, ki izvirajo od izdavanja državnega zakonika v različnih jezikih ob različnih dobah.
Odbor ukrene, da bode kupil za tiste pokrajine, koder izdelujejo ovčji sir, ovnov frizijskega plemena.
Načrt postave za povzdigo živinarstva, katerega je poslal deželni odbor kmetijski družbi na ogled, smatra odbor za primernega in izreče le željo, da bi načrt postal kmalu postava.
Vsled poziva e. kr. kmetijske družbe štajarske ukrene glavni odbor prositi v ime kranjske kmetijske družbe e. kr. vojno ministerstvo in državni zbor, da se uvede za izšolane učence kmetijskih šol le dvoletna vojaška služba.
C kr. deželna vlada je vprašala glavni odbor za mnenje, ali more občina prepovedati pod kaznijo prezgodnjo klepanje brinja. Glavni odbor ukrene vladi poročiti, da je samovoljno klepanje brinja na tujem posestvu prestopek postave za varstvo poljščine, da pa ni umestno določevati časa, kedaj je pričeti brinje klepati. Ako se da pravica za klepanje brinja le najemnikom, potem bodo uže ti v svojo korist skrbeli, da bodo klepali le zrelo brinje Vsak gospodar pa lahko na svojem posestvu kleplje brinje, kadar mu je ljubo.
Glavni odbor ukrene priporočati pri c. kr. deželni vladi in pri deželnem odboru prošnjo občine Velika Loka za podporo vodovodu.
Glavni odbor vzame na znanje dopis c. kr deželne vlade, s katerim se naroča družbi, da izplača potne' stroške vladnega zastopnika pri goveji razstavi v Logatei s tem, kar je ostalo od premij.
Za nove ude se vzprejmo gg.:
Janez Sakser, beneficijat na Goričiei; Frane Pintar, posestnik v Slatniku; Janez Kožar, posestnik in gostilničar na Turjaku.
Jpcr INSERATE "ss*
sprejema „Kmetovalee" po c-eni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovaleu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Divji kostanj
kupi v vsaki množici na vsaki postaji po najviši ceni	(68—1)
F. C. Streyhofer v Gradci (Graz).
Dveletni, krasni, kot jagnje krotki
SIK
čistega muricidoljskega plemena je na prodaj.
Kje? pove uredništvo „Kmetovalca". (66—2)
? pismi c. Ir. Kmetijske družbe t Dnini
(Salendrove ulice št. 5)
dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige:
Dr. J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. Molf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Schleicher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr. Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr.
Izvirno belansko (pisano)
goved (bike),
nakupljeno z državno podporo, prodajal bode podpisani
odbor
v saboto dne 29. septembra t. 1. dopo-
ludne ob 9. uri na dvorišči gostilne pri
„Krištofu" (Wuchrerji) v Lescah.
Goved se bode prodajala potom dražbe pod sledečimi pogoji:
1.	Goved se postavi na dražbo za polovico cene, ki je družbo stala in se onemu odda, ki največ zanjo ponudi. (70—1)
2.	Kdor goved kupi, jo mora precej plačati.
3.	Kupec se zaveže z zaveznim listom, da vzeme kupljeno goved v varstvo svojo. Podpisani odbor v nobeni zadevi dober ne stoji, zato naj pa vsak, ki misli kako goved kupiti, žival se pred dražbo dobro pregleda.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
oooooooooooooooooooo
2 »Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. oooooooooooooooooooo
Več mladih čistokrvnih prascev
svetovnaznanega angleškega Bergshirskega plemena ter tudi nekaj prascev od tega plemena križanih z Suffolskim čistokrvnim plemenom ima na prodaj
<CT-!) Alojzij Schrey?
veleposestnik na Jesenicah na Gorenjskem.
TVilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
^ZZ -v Gr!i<l<;i. -——
drevesnica pripoznana je kot ena največjih in naibolj vrerljonih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatib in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za pritlikovoe; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (10—16)	za drevorede itd.
Razpošlljatev pravilno imenovanih cepičev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
Plemenske bike
ima na prodaj graščina Fužine (Kalten-brunn) pod Ljubljano.
Biki so vsi uže za pleme ter sta dva	belanskega plemena eden pa švicarskega.
Kupci naj se oglase pismeno ali ustno	pri oprav-
ništvu fužinske graščine.	(58 4)
•ooooooooooooooooooo«
2 Živinski prah,
a	katerega izdeljuje
a Piccolijeva lekarna „pri Angelu" na Dunajski V	cesti v Ljubljani.
X	Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri
konjih, kravah in volih. Kdor jih hoče ohraniti zdrave in jih obvarovati vsake nalezljive bolezni, naj da konju, kravi, ki molze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa ži <J uže bolna, naj ji da vsaki dan 2—3krat po eno polno pest. Ako je to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na
pr. pri vnetici črev, koliki, itd. naj v da živali večjo ali po-dvojno mero na vsako 1—2 uro. Živalim, zbolelim zarad nečiste krvi, naj se da 3krat. na dan po 2 žlici.
Za drobnico, kakor teleta, prešiče, ovce itd. zadostuje, da ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice; kot zdravilo zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tega, kakor večji živini. Najbolje je, ako se pomeša živinski prah z otrobi, ali se dajo na kruhu; če to ni mogoče, so mora z f vodo pomešati in na kak način živali vlivati. S	En paket velja 25 kr.	(19—14) Q
tooooooooooooooooooo•
"■ijeii......ju.,
kateri bi nadzoroval posestvo blizo Ljubljane ter bi bil ob enem gojzdni čuvaj, in katerega žena bi kuhala za družino ter nadzorovala hleve,
se sprejme takoj v službo. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati	(63—2)
Gustavu Pircu, tajniku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
!! Nova kmetij ska knj iga!!
V založbi c. kr. kmetijske družbe kranjske izšla je ravnokar nova knjiga:
s posebnim ozirom n;i obdelanje in oskrbovanje šolskih vrtov.
Knjiga, katero je spisal po naročilu vis. c. kr. kmetijskega ministerstva Gustav Piro, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in potovalni učitelj, obsega 10 tiskanih pol, ima 180 podob in je elegantno v platno vezana.
Vsebina knjigi je nastopna : I. Splošni del. 1. Splošne opomnje. 2. Razdelitev šolskega vrta. 3. Vrtna ograja in pota. 4. Zboljšavanje zemlje. 5. Za obdelovanje vrta potrebno orodje in gradivo. II. Sadjarstvo. 1. Splošne opomnje o sadjarstvu na šolskem vrtu. 2. Vzgoja sadnega drevja. 3. Gojenje sadnega drevja na stalnem mestu. III. Vinarstva IV. Zelenjadarstvo. 1. Splošno zelenjadarstvo. 2. Posebno zelenjadarstvo. V. Lepotično vrtnarstvo. 1. Splošni del lepotičnega vrtnarstva. 2. Vzgoja lepotičnih rastlin.
Oddajajo se samo vezani eksemplari in sicer po goldinarji, udom c. kr. kmetijske družbe kranjske in učiteljem pa po 75 kr. Naročilom izven Ljubljane dodati je 10 kr. za pošto.	(54—3)
Naročilo sprejema c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Gg. šolskim predstojnikom in učiteljem
priporoča	(41—8)
Andrej Druškovič
trgovina i železnino In orodjem
na Mestnem trg-u št. lO,
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
„AZIENDA",
avstro-francoska družba za zavarovanje avstr^-francnska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	'	elementarnim škodam in nezgodam.
Kavnateljstvo :
na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43.
Družba zavnruje
človeško življenje v vseli navadnih kombinacijah;	I a) proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne aliplinove
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se	1 eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraz-izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah,
oziroma drugim obmišljencem :	1 str0Jlhm.oMJah m vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, n ° . i.. ,« . . . . gospodarskem orodu m zalogah;
Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti	j o
in otročje dote, zavarovani znesek se uplača zavaro-	b) protl 1sk,oc'am;ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji
vancu samemu, ko doseže neko določeno starost;	na poljsklh ah tra™lsklh Pridelklh v	stogih;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka UdOVSkih pokojnin	c) i"'01' škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako	d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem;
kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more	Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se
ugovarjati.	bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične.
Zastopstva družbe.
V Budimpešti, Wienergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albreehtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Kieolo 4, na Dunaji, I , Hohenstaufeugasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in daio ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Glavni zastop v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3, pri
JOSIPU PROSENC-u	(5-91
___ _
fff! Kadgonska kisla voda
fg|	Štefanije stuaenec,
'10T Najčistejši alkalični kislec
t|t|	Lastnina J. DELLEH-JA v Radgoni.
Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agenturni in komisijski trgovini
HI J. LININGER-JA
XXX	jRimska cesta št. i) v Ljubljani	(44—10)
kjer se sprejemajo vsa naročil a.
Enotna cona. j«, alfo se kupi lOO bokalskili steklenic v zabojiU po 35 »telclenic 1<» »1<1. in IOO steklenic po po L bokala v zabojili po 50 steklenic franko zaboj v Ljubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo.
j . n •• ,	je oglene kisline in ogleno - kislega natrona najbolj bogata mineralna voda. je čisto alkaličen
♦3% J. , I j j ( ; i P MllfPjlPP studenec in je vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskih lastnosti najizvrstnejši kislec. ♦■Jfefc* Ijlululllju (Juiuulluu Z vinom pomešan je Štefanije S t U d e n e C jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in
%%%% Se I™86*3110 zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-oknsno pijačo. To se J^t lzvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to jo JŠž	® sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studenca prav
ff?* šampanjcu podobna., Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenili kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-
kislega natrona je Štefanije studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kislec.e cele Europe.
♦ Stefaniiski StudfillBC ™a zdra,vilo najboljši vspeh pri katarih želodca in črev, pri pomanjkanji teka, pri
teškočah prebavljenega, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili. pri jetrih, vraničnih XXX n *oi°nih b°le2nitl; P« bledici, popustni mrzlici in pri družili živčnih afekcijah.	%XX
XXX	Dobi se ŠTEFANIJSKI STUDENEC v znanih špecerijskih prodajalnicali v XXX
XXX	Ljubljani in na deželi.	XXX
(Radkersburger Sauerbrunn)
Gospodu
G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu"
T Ljubljani.
Vaša želodreva »-senc«,
kojo sem slučajno spoznal, ozdravila me je popolnoma nepreneh-ljive slabojnosti čreves in pre-bavnika. kakor tudi neznano mu-ence Irdo-telesnosli. Dolgo iskal sem loka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obečala; vse drugo zavživanje lečil bilo je zaman in edino le Vašej neprecenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčneje udan in hvaležen.
Na Dunaji, 1887.
Spiri<lijon Pokrajao,
profesorski kandidat.
Izdelovatelj pošilja
esenco za želodec
v zabojških po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki.
Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PICCOLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri lekarju Rlzzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica.	(39—9c)
Koroški rimski vrelec
je najčistejša alkalična planinska kisla voda, naravn kakor izvira, nima v sebi nič sestavnih del, kateri bi neugodno upljivali, ne sčrni vina, zato je najboljša namizna voda. Ta vrelec je izvrstna zdravilna voda proti kataru in za bolezni v vratu, želodci, mehurju, ledvicah itd. Posebno dobro zdravilo je voda rimskega vrelca zmešana z mlekom in sladkorjem proti otroškemu kašlju.
Koroški rimski vrelec prodaja v polliterskih in cel-literskih steklenicah
IVI. E. Supan	69 )
v Ljubljani na Dunajski cesti.
Eeči,
kakovosti narede.
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni. ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloea obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz naji iljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. 4 ki niso v zalogi, se po naročilu precej
n v najboljši (20—14)
Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani
na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.)
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gfopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in
ožemanje po Strakoseh in Bonerjevnmu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d.	(46—8)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti atroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi rečj, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec.
Moj popotnik Ivan CS-reTbene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, naj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter.
TT %lf »M	aA«	%|j »M %lf %lf %|f »M M« %if	M« Mf uf	»A«	fcl« ^Af »i« — ^ — -»A—