Spomenik kralju Petru Osvobodite- lju so odkrili zadnjo nedeljo v Ljubljani z velikimi svočanostmi in ob navzočnosti Ijudskih rnnožic iz vsch krajev Slovenije. Umrl jo v Mariborn upokojeni višji sodni svetnik Josip Sterger. V Mariboru je deloval na sodišču od leta 1899 do upokojitve 1929. Na Spodnje Štajsrskem znana nem« ška osebnost umrla. V Gradcu v bolnici je umrl v starosti 58 let dvorni svetnik g. Henrik \Vastian. Rajni je bil bivši nemško-nacijonalni poslanec za mariborski okraj in podžupan mest^ Maribor. Po prevratu se je preselil V Avstrijo. Z retiom Sv. Save V. stopnje je bil odlikovan dne 5. septembra zaslužni in obče priljubljeni g. šolski upravitelj v Radvanju pri Mariboru, Štefan Firm. Možu dela in zaslug naše iskrene častitke! Podlegel poškodbam. Zadnjič smo poročali, da je ponesrečil z lovsko puško Ludvik Gomivnik iz Janževe gora pri Selnici ob Dravi. S šibrami v trebu* hu je bil prepeljan v mariborsko bolnico, kjer je 3. septembra umrl. Kap je zadela na cesti proti Košakom nad Mariborom 67 letnega dela^ca Franca Bračko. Viničarija pogorela. V torelc 1. septembra zvečor je pogorela viničarija pose&tnika Ornika pri Št. Petru pri Mariboru. Škoda znaša 25.000 Din. Ognjegasci so oteli gospodarsko poslopje. Drzen in velik vioni na SGroškem. V Mežici na Koroškem so vlomili skozi ol.no konzumnega društva neznani vlomilci. Nemoteno so odnesli najboljše kose manufakturnega blaga za 22.283 Din in v gotovini 350 Din. Ggenj je upepelil 3. septembra zjutraj gospodarsko poslopje z orodjem vrcd, last posestnika Antona Žunko v Dobrovcah pri Mariboru. Škoda znaša 40.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino. Možgane si je pretresel. Da bi piežal na tihotapce, je zlezel 26 letni upravnik finančne kontrole Franc Pedevc, na Plaču na severni meji na kozolec veleposestnika Hutterja. V temi mu je pri plezanju na podstrešje kozolca spodrsnilo, padel je in obležal s pretres?nimi možgani. Toča je napravila dne 1. septembra mnogo škode po vinogradih v Prekmurju. Tekom enega mesca dva vloma. Dn. 3. septembra je bilo tekom enega meseca vlomljeno drugič v trgovino g. Schloserjia na Janževem vrhu pri Radenski Slatini. Vlomilci so to>krat cis-to izropali trgovino. Telica je z rogovi hudo poškodovala 63 letno Nežo Rajšp, posestnico v Vcnovski vasi pri Ptuju. Težko poškodovano »o prepeljali v ptujsko bolnico. 1000 Din nagrade za izsleditev skrivnostnega zločinca. Poljčanski krčmar Bauman je obiskal v nedeljo 30. avgusta s svojim avtomobilom Oplotnico. Zvečer je na prošnjo peljal na slepiču obolelega v mariborsko bolnico v večji družbi, Ko je vozil avtomobil skozi vas Pobrežje pri Oplotnici, je nekaj v bližini krčme počilo, Bauman je čutil udarec na glavi in klobuk mu je odletel. Bil je"uverjen, da ga je zadel kamen. Usta« vil je voz, da bi poiskal klobuk. Pri toj priliki so opazili njcgovi spremljevailci, da krvavi na glavi in da je na.1d.ni klobuk preluknjan. 0 skrivnostnem napadalcu ni bilo ne sluha ne duha. V Slovenski Bistrici je obvezal krvavečega Baumana zdravnik in mu povedal, da je prav malo manjkalo in krogla bi mu bila upihnila luč življenja. Nogrado 1000 Din prejme oni, ki izsledi zločinca. Neznani vlomilci so obiskali v noči kopališče g. Kocjaska ob Paki. Uzmoviči so odnesli precej kopalne obleke. Stanovanjska hiša pogorela. V Bevčah pri Velenju so padale pri sušenju hmelja iskre skozi dimnik in zanetile slamnato streho stanovanjske hiše posestnika Lesjaka. Na odpomoč pribrzeli gasilci so cteli le gospodarsko poslopje, med tem ko je pogorela hiša z opremo vred. Med nevihto je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Avguština Jurjevca na Vranskem. Poslopje ]"e pogorelo do tal. le živino so rešili pravočasno. Ogenj je uničil kczolec posestm Antona Zorka na Vranskem. Vse upravičeno sumi, da gre v tem slučaju za požig. Elektrika ubila kobilo. Polzela je preskrbljena z elektricno napeljavo, a se rade trgajo žice. Pri šoli je padla utrgana žica na tla. V torek 1. septembra je vozil hlapec župana Mesiča gramoz. Ko je nameraval izpraznjeni voz obrniti, je stopila kobila v travo na utrgano žico. Žival je pognal elektri.ni tok najprej kvišku, potem pa se je zgrudila mrtva. Sreča, da se še preplašenemu hlapcu ni kaj zgodilo, ker je tudi hodil v neposredni bližini usodepolne žice. Aviomobil je povczil 3. septembra na cesti proti Teharju pri Celju 29 letnega hlapca Franca Škrbec. Poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico. Igračkanje s staro pištolo. V bolnico v Celje je bil pripeljan 43 letni delavec Jurij Lipnik iz Pregrade, v Hrvatskem Zagoirju. Igral se je s staro pištplo, naboj se je sprožil in nevarno razmesaril neprevidnežu levo roko, katero so mu morali v bolnici odrezati. Požar v ckolici Gelja. V sredo 2. septembra je začelo predpoldne goreti gospodarsiko poslopje s hlevom, last posestnika Josipa Pahole na Glinskem, občina Škofja vas pri Celju. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili in ga pogasili. Naslednji dan v četrtek je začela istemu posestniku goreti stanovanjska hiša. Gre gotoyo za požigalca. S hruške je padel in si zlomil roko 61 letni posestnik Martin Železnik s Frankolovega. Mož obstrelil ženo. Vinjeni posestnik Ludvik Mlinarič iz Ptujske ceste pri Gornji Radgoni je prodal dne 3. sept. voz jabolk in nato popival. Ko je dospel domov, se jo koj za tem podal v svojo viničarijo na Janževem vrhu. Ker mož ni odštel ženi izkupička za jabolka, se je podala žena s sinom ter snaho za možem v gorice. Mož in žena sta se sprla in v prepiru je Mlinarič ustrelil svojo ženo v kolk, da je obtičala krogla v trebuhu. Grozil je še sinu. Ženo so odpravili v bolnico v Radgono, kier so io takoj operirali. Električni tok je ubil na Njivicah pri Radečah ključavničarskega vajenca Jožefa Klanjšeka iz Brunka. Avto zgorel. V Brodu pri Boštanju je zgorel avto v vrednosti 75.000 Din. Obesil se je na Teznupri Mariboru 521etni Franc Cvetko. Seneni voz se je prevrnil na 57 letnega posestnika lvana Čokla pri Sveti Magdaleni v občini Zibika in mu zlomil levo nogo. Levo nogo je zlomil vsled splašenja volov prevrnjeni voz posestnLku Josipu Šterbeku iz Podčetrtka. Šterbeka _o prepeljali v celjsko bolnico. Igra z dinamitno patrono. Pri Št. Jurju ob južni železnici se je igral 13 letni Poldek Slabšak v družbi tovarišev z dinamitnimi patronami. Užgana patrona mu je razmesarila nogo nad kolenom in mu močno poškodovala tudi desno roko. Utonila bi bila skoraj v Krki pri Novem mestu ljudsko šolska učenca: Boris Bouncon in Tonček Vidic. V slabem in vodopuščajočem čolničku sta hotela preko Krke pri Kandiji. Čoln je zajel vodo, se potopil in fantka sta izginila pod vodo. Vidic je tovariša zagrabil krog pasu in skušal splavati k bregu. Že obupanima otrokoma sta prihitela baš v zadnjem trenutku na pomoč dva mladeniča in ju otola gotove smrti. Vetrovno vreme preprečilo požig, V Dolnjem Logatcu je velika parna žaga, ki je las. velepodjetja Josip Kunstelj z Vrhnike. Nezman zločinec je hotel podtakniti ogenj, ker so našli zjutraj delavci poleg sklada butar lesnih odpadkov polno steklenico z bencinom. Na steklenici je bila pritrjena sveča, ki je dogorela ter ugasnila. Na tleh so bile tri porabljene vžigalice. Peklengiko delo požigalčeve roke je preprečil le močan veter, ki je ugasnil svečo . Človeška žrtev strele, Dne 4. septembra popoldne je šla 641etna vdova Marija Zicherl iz Srednjega Bitja pri Kranju k nad 100 m od hiše oddaljenemu kozolcu, da bi spravila pred bližajočim se nalivom pod streho vozove. Med pospravljianjem je zadela strela starko, ki se je zgrudila mrtva. Strela je užgala na žrtvi še obleko, ki je zanetila slamo v kozolcu. Kozolec, ki ni bil zadet od strele, je pričel goreti. Na po- moč prihitelim sosedom se je nudil strašen prizor na gorečo ubito žensko in na kozolec v plamenih. Usodepolen padec z voza. Prazne sode je peljal Miha Pavovec iz Ljubljane v Depaljo vas pri Trzinu. Med potjo je vzel na voz tri kmete. Eden od potnikov se je spravil visoko na prazen sod, a je zgubil razvnotežje vsled sunka, padel na cesto in dobil zelo apasno rano na čelu in tudi na znotraj se je poškodoval. Na dopustu si je prerezal vrat. Na dopustu se je mudil pri svoji materi v Kranju redov Anton Traven. Dne 5. septembra si je v domači hiši v noči prerezal vrat in izkrvavel. Dva udara strele na Eranjskem. — Dne 5. septembra je urezala strela v stanovanjsko hišo v Blekovi vasi pri Dol. Logatcu, ki je last posestnika Jožefa Kunca. Ogenj je uničil kljub gasilski pomoči: hišo, pohištvo, orodje, shranjene pridelke in obleko. Škoda znaša 50.000 Din, zavarovalrina niti polovico. — Istega dne je zanefila strela hlev in gospodarsko poslopje župana A. Cerarja v Moravčah. Gasilcem se je posrečila omejitev ognja na sredini trga. . . . ,^!. Žrtev Krke. Delavec v kamnolomu Ferdinand Fabec in Franc Jeran sta se hotela 2. septembra zvečer v slabem čolnu prepeljati preko Krke iz vasi Mačkovec v vas Krko. Na sredini reke je zajel čoln vodo, se potopil in sta izginila pod vodo oba delavca. Na klice na pomoč so oteli Jerana živega — Fabeca pa niso mogli več obuditi k življenju. ¦*.&¦•-¦*$ Svojo ženo zadavil. Zakonska Vinko in Ana Šetina v Kamni gorici pri Ljubljani sta se že dolgo med seboj prepirala in mož je ženo tudi hudo pretejpaval. Dne 5. septembra je Vinko ženo med Oibicajnim pretepom zadavil in aiato javil policiji, da je našel zjutraj ženo poleg sebe na postelji mrtvo. Na policiji Vinku niso verjeli, uvedli so ¦preiskavo in ugotovili zločin. Strašna nesreča vsled udara strele, Jožef Jaklič iz "Drage na Dolenjskem je spravljal otavo, katero je nakosil na grajskem travniku. Najel je soseda Janeza Florjančiča, di bi mu s konji odpeljal otavo. Radi plohe so zbežali vsi z otavo zaposleni pod grajski kozolec. Baš v kozolec, pod katerem je vedrilo 6 oseb, je udarila strela in ubila tri. Mrtvi so bili pri priči: 31 letni Jarrez Florjančič, 8 letni sinko Stanko in Jožef Jaklič. Omamljena je bila tudi JaIdičeva žena, katero pa je njena hčerka spravila k zavesti. Grozno usodo prizadetih obitelji pomiluje cela Dolenjska. Če izda cigan cigana. Na Žvircem v župniji Hinje na Kranjskem je ukradel cigan konja. Cigan Miha Petrovič ^'e izdal posestniku tata, a ovaduha je iz maščevanja v nedeljo 30. avgusta utrelil Rudolf Janezič iz zasede. Niti v nogavici niso »jurji« varni! 25jurjev |je obula v nogavico šivilja Ana Brezanc iz Litije in se je peljala z njimi v Ljubljano, da bi jih tamkaj jrialožila v kakem denarnem zavodu. Na cilju pa je seve ugotovila, da nima denarja pod tolikanj varno nogavico. Tatvina je izključena in je moral ovitek sam od sebe zlesti izpod nogavice in se je zgubil kje med potjo. Edino upanje je še pošten najditelj. Smrtno je ponesrečil 1. septembra v rudniku Kukavice pri Sarajevu slovenski rudar Ivan Ručnik. Zrakoplcv »Zeppelin« dospel na cilj. V Pernambuco v Brazilijo je prispel 2. septembra zrakoplov »Zeppelin«. Za pot iz Evrope v Južno Ameriko je rabil tokrat le 71 ur, leta 1931 pa 100 ur. Udar strele med sneženim metežem v planinsko kočo. Med hudim sneženim metežem je udarila strela v planinsko kočo avstrijsko-nemškega planinskega društva na Koralpi. V koči je bilo zbranih 70 oseb, od teh je bilo ranjenih od strele 17. Težko poškodovani so bili štirje, drugih 13 pa le lažje. Nekaterim hribolazcem je strela iztrgala vse žreblje iz gorskih čevljev in jih razmetala po tleh. Usodepolna steklenica s slivovko. Te dni se je zgodilo v potniškem letalu na progi Miinchen—Berlin nekaj izrednega. Med vožnjo se je podal potnik Hutte, ko se je bližal aeroplan letališču Fiirth, v prostor za umivanje Nekaj minut za tem je bil čuti izredno močan pok, ki je pretresel hudo celo letalo. Potnikov se je polastil nepopisen strah, Strojnik Karl Werson je udrl v umivalnico, kjer je zagledal Hutteja v plamenih. Wersonu se je posrečilo, da je udušil plamen. Zapazil ije na tleh steklenico, iz katere je švigal ogenj. Upravičen je bil sum na atentat. Pozneje so dognali, da je pil Hutte iz steklenice slivovko in je držal pri tem med prsti gorečo cigareto. Cigareta je vnela žganje in bi bilo malodane došlo do velike nesreče. Nazaj k prirodl! To je geslo, ki je dovedlo k proizvajanju dietetikuma »Planinka-Čaj Bahovec, ki se dobi iz zdravilnih rastlin naših slovenskih planin in ki se pri slabosti v želodcu, črevesih in arterijah ta.ko rado vzame. Norišiiicci m inilifonorie V Ameriki, v svetu dolarskih milijonarjev, imajo norišnico, v katero sprejemajo le milijonarje. Zavod se nahaja •ob jezeru Ontario, v bližini mesta Bu_falo in je seve opremljen z vsemi mogo.1 čimi razkošnostmi in udobnostmi. K blaznici spadajo telovadnice, igralnice, kopališča itd. V ogromnem parku so tudi zabavišča. Vsak bolnik prebiva v svojii lastni hišici. Ako bi ne bilo videti povsod paznikov, bi bil vsakdo prepričan, da predstavljajo te stavbe in stavbice eno najbolj modernih zdravilišč. V omenjenem zavodu je nastanjen že tri leta znani njujorški milijonar John O' Bannion. Bannion je izrševal že vse mogoče poklice do izbruha svetovne vojne. Med vojno je izumil kemično tekočino, ki napravlja podplate posebno trpežne. S to iznajdbo se ije povzpel do prvega milijona. S posrečenim barantanjem na borzah je povzdignil svoje premoženje na 16 milijonov. Pridobivanje visokega bogastva je bilo prenapolnjeno z razburjenji,ki so mu tolikanj unicila živce, da so ga morali J. 1928 prepeljati v norišnico za milijonarje. Tukaj v popolnem miru in ločen od sveta, se ij.e popravil pri- najboljši postrežbi tako, da je prosil začetkom letašnjega leta za odpust iz zavoda. Vodja norišnice mu je odbil prošnjo z odgovorom, da njegovi živci še nikakor niso utrjeni dovolj, da bi bili kos življenju v popolni prostosti. Vznevoljen nad takim sumničenjem je poklical milijonar k sebi advokata in mu dal nalog, naj toži ravnateljstvo, da ga bo moralo izpustiti, ker plačuje letno norišnici 200.000 dolarjev in bi ta težko pogrešala tako znatno vsoto. Kot dokaz, da ije bogataš ozdravljen, je navedel pravni zastopnik dejstvo, da je kjub hudi in resni finačni krizi igral iz norišnice na borzi tako spretno, da je zaslužil tekom zadnjih dveh mesecev pri svoji banki 2 milijona dolarjev. Sodišče je pa bolj verjelo zdravniku, ki trdi, da bi milijonarjevo zdravje svoboda zopet pokopala in je odbilo advokatovo tožbo ter odredilo, da mora ostati O' Bannion še nadalje v norišnici. Milijonar se ye sedaj pritožil na najvišje mesto, zahteva preiskavo zdravstvenega stanja od več drugih zciravnikov, ki nimajo nobenih zvez z blaznico in cela amerikanska javnost čaka z veliko nest-pnostjo, kako in kaj bodo odločili najvišji činitelji. Srečni in nesrečni O' Bannion bo najbrž bojeval še dalje boj, predno bo lahko čisto prosto razpolagal s svojim večmilijonskim imetjem. Zaprisega ncve Macdonaldove angleške vlade v Londonu. Glavno mesto Portugalske Lissabon, kjer je zatrla vlada 10 ur trajajočo vojaško vstajo. Vsled povodnji izstradani Kitajci udirajo nasilnim potom v skladišča za živila.