Vladislav Fabjanćič
Imena ljubljanskih
V Ljubljani, zlasti v predmestjih, je nastaja zadnja leta cela vrsta novih ulic in cest, ki jim je treba uradno določiti imena. Ze obstoječih ljudskih nazivov zanje večinoma ni. S to dokaj kočljivo zadevo sc te dni bavi ljubljanski občinski svet.
Pri tei priliki ne bo morda neumesten kratek bistorijat o postanku dosedan ih uličnih napisov in o raznih izpremem-bah, ki so se izvršile v preteklosti, zlasti zadnjega pol stoletja. Iz naslednje razprave bomo videli, kako razmeroma malo je pristnih starih ljudskih uličnih imen v Ljubljani — komaj par ducatov — izvedeli bomo. kdai m kako so kršče-vali nove ulice, izkazalo pa se bo tudi, da krstniki niso imeli vedno enako srečne roke, zlasti ne vedno tedaj, ko so prekrščevali stara imena. Na drugi strani pa nam bo ugotoviti, da so se
ulic, trgov in cest
v Ljubljani vendarle često našli možje, ki so preprečili razne neumestne in popotnima neutemeljene predloge, s katerimi bi se zgodovinsko lice Ljubljane še bolj zabrisalo, kot se jo-v re>nici. Vsako mesto, ki se diči s svojo preteklostjo, mora brižno gledati na to, da se osian-ki io spomini iz minulih stoletij ne zatro brez presodka. marveč se ohranijo za bodoča pokolenja. da si bodo zanamci brez težave mogli predočiti razvo. In zgodovino mesta. Ulična imena so samo majhen del teh spomenikov preteklosti, vendar za njeno spoznavanje velikega pomena. Kaos v uličnem imenovanju mora izginiti. Zavlada naj zgodovinska upravičenost, smiselnost in red. Ta naloga je pridržana sedanjemu in bodočim občinskim svetom.
Ce ne bo ravno lahko popraviti v Ljubljani vsega, kar se je zagrcš.lo
Ponied г Velikega trga mimo Mestne hiše proti stari stolnici
proti smiselnosti in redu pri imenovanju popolnoma nov.h ulic, pa nikakor ne bo posebno težko vrniti zgodovinskim. ljudskim nazüvum staro veljavo. Saj gre, kakor rečeno, jedva za par ducatov takih imen.
Najstarejša imena trgov in ulic je iskati, kakor je po sebi razumljivo, v prvotni Ljubljani. Lc-ta je bila razmeroma majhna. Stisnjena je bila med grajskim gričem in Ljubljanico, od konca Fk>njanske ulice do Transe. Samo ta del mesta je bil prvotno opasan z ozidjem. Okolica današnjega Turjaškega trga, ki se je od začetka pa do L 1876. imenoval Novj trg. ie bila po Valvazor-ju priključena k mestu že okoli I. 1200., obzidana pa še-le I. 1416. Sedanji Mestni trg, ki nosi to ime od 1. 1876.. se je začel razvijati tekom 15. stoletja Le-prav so tu že davno prei stale posamezne zgradbe) Z mestnim zidom pa jc bil obdan Se-lc I. 15.H Predmestja so vedno ležala na prostem.
talska vrata« (ob Ljubljanici pri vhodu v današnjo Stritarjevo ulicoj in »Kioštr-ska vrata» (pri izhodu na Poljansko cesto).
Uruga prastara ulična imena' med bivšim mestnim ozidjem so nadalje: »Reber« (»Narrensteig«. dalje »Hrenova ulica« (»Krenn«- ah »Chröngasse«), »Rožna ulica« (»Roscngasse«), »Spital-ska ulica- (današnja Stritarjeva). »Nemški trg« (sedanji Valvazorjev), »Nemška (ali Ribiška) ulica, (sedaj Križevniška), »Salendrova«, »Gosposka«, »Frančiškanska ulica« (sedanja Studentovska) in tako dalje.
Seveda ne gre teh uličnih imen razumevati v današnjem smislu, ker nt bilo uličmh napisov in tudi ni imela vsaka ulica posebnega imena. Do I. 1770. se niti hiše niso numerirale. »Prej so iln imenovali po gospodarjih, starih priimkih alt drugih posebnostih ali pa so njih ležo opisovali celo kai obširno in neokretno.«* Sele I. 1770. je bilo uvede-
Л'оп" trn, stoletja staro središče gosposke Ljubljane, ki so ga t. 1876. Nemci prekrstili po svojih glavnih zaščitnikih Auerspergih v 1 ur jaški trn
Na obzidanem prostoru, kjer se Je razprostiralo pravo mesto, je bilo po Valvasorjevem zatrdilu »kakih trideset cest in ulic«. Njih imen ne našteva posebej. Izrecno na omenja (seveda nemško) n. pr.: ulico »Za zidom« (hinter dsr Maur). današnje Cankarjevo rwbre?je; 'Žabjak« (am Schabiekh): »Hreg« (am Rain); Pod trančo (Unter der ТгзП-tschen); Stari trg; Trg pred rotovžem; Židovsko ulico: Novi trg Dalje nam je izročil slovenska imena šestih mestnih vrat: »Pisana vrata« (prf vhodu v da-našnio Flor iansko ulico): »Vodna vrata« (Dr«*d Prulami nasproti Izlivu Gra-daščice); »Nemška vrata« (na sedanjem Valvazorjevem trgu): »Fistamska vrata« (na sedanjem Dvornem trgu); »Spl-
no prvo številjenje hiš v Ljubljani. Toda numeriralo se je po tekočih številkah celo mesto kot celota, ne pa kot sedaj vsaka ulica posebej, kar so vpeljali šele I. 1876. Razumljivo ie torej, da najdemo v najstarejših seznamih hišnih lastnikov sorazmerno malo uličnih imen.' Pri prvi numeraciji hiš se imenujejo siedle ulice, trgi in kraievne označbe (seveda v tedai uradni nemščini):
Sv. Florijana ulica. Hrenova ulica (Krenngasse). ?abjek. Rožna ulica, »Froschplatz«. Sv. Jakoba ulica. StarJ
*	Seveda r*wV>ven!ena.
' Vrbovec: •Llabllanitt Zvo»i« I8M.
*	Se I. 1874 I« porota! itKJtni *«vfml Brad, da «мж> » Ljuhlienl valenl pri tekanju (tiHnih) ItevHfc čuvat«(i predmestja, n« pa ulico«.
trg, Tranča (»Trantsche oder Neuge-bau«), Ulica na grad (»In der Gassen gegen das Kastell«), Na gradu (»Am Kastellberge«), Na Rebru, Na trgu (»Am Platz«, sedanji Mestni trg). Šolski trg (sedaj Vodnikov trg), Frančiškanska ulica (sedaj Studentovska), Glavna straža (»Hauptwache« pri sed. Krekovem trgu), »Domherrnplatz«. Spitalska (sedaj Stritarjeva ulica. Pri špitalskih vratih, Za zidom (»Hinter der Mauer«), »H. d, M. Im Gassel«. Pri tranči, Pri čevljarskem mostu. Židovska ulica. Čevljarska ulica. Na Bregu (»Am Rano«), Nemška ulica, Salendrova ulica, Gosposka ulica. Pri nemških vratih. Novi trg m Dvorska vrata (»Burgtor«),
V	seznamu hišnih lastnikov iz L 1822. pa čitamo poleg gornjih še sledeče nazive: Krojaška ulica (»Schneider-Gas-sel«), Studentovska ulica (prejšnja Frančiškanska). V predmestfih se ne navajajo ulična Imena, čeprav so Hb imela, kakor bomo videli iz nadaljnje razprave.
V	seznamu Iz 1. 1840. pa že čitamo ime Glavni trg (»Hauptplatz« mesto prejšnjega »am Platz«), dalje poleg »Reber« še »zweiter Reber« (sedanja Ulica na grad), Sv. Jakoba trg. Za preisko-valnico (»Hinter dem Inquisitions-Hause«). Judovska steza (»Judetisteig«), »Dvorni trg« (»Burgplatz«), Obrtnijski trg' (»Kundschafts - Platz«), »ScWupf-Gassel«, Ribji trg (»Fisch-Platz«), Ključavničarska trtica (»Schlosser-Gassd«) Lingarjeva ulica (»Linger-Oassel«), Pred škofijo (»Dom-Platz«), Za stolnico (»Hinter der Dotnkirche«), Pred šolami (»Schul-Platz« Pred staro gimnazijo na Vodnikovem trgu). Na Poljanah: Vodna u&ica (»Wassergasse«. sedanja Kopitarjeva ulica, ki se je po letu 1876. imenovala Vodnikova), Gornja poljans&a ulica. Dolenja poljanska ulica. Med krojaškimi vrti (»Zwischen den Schneidergärten« okoli današnje Barvarske steze), Novi nasip (»Am neuen Damm«, sedaj Poljanski nasip). Sejmskl trg (»Jahrmarkts-Platz«, sedanji Krekov in prejšnji Cesarja Jožefa trg). Strcliška ulica. Za streliščem. V šentoeter-skem predmestju: »Sallocher Haupt-Strasse« (tako se fe nemško Imenovala četa današnja Sv. Petra cesta), Kravja dolina, Blatna ulica' ali vas
• SVrvenstca lmeoa nava.'nm večinoma po Lenr-Mirovfrn seznamu is I. 1876.
(»Koth-Gasse«, sed. Kolodvorska ulica), Do>ga ulica (»Barmherzigen-Gasse«, sed. Dalmatinova ulica), Predilna ulica (»Sptnnfabrik-Gasse«). V kapucinskem predmestju: Dunajska cesta (• Wiener-Hauptstrasse«), Frančiškanska ulica. Slonova ulica (sed. Prešernova). Marijin trg. Kongresni trg. Gledališka ulica (sedaj Wolfova), »Klosterfrauen-Gasse« (Poštna ulica ali sedanja Selenburgova). Celovška (poznejša Marije Terezije io sedanja Gospo-svetska cesta). V Gradišču: Spodnje Gradišče (»Untere Gradischa-Gas-se«, sedaj Vegova ulica), Tržaška (sedaj Rimska) cesta. Igriška ulica, Gornje Gradišče. Tržaška" cesta (sedaj Bleiweisova cesta). V kar-lovskem predmestju: Zvonar-ska ulica (od leta 1876. dalje Kar-lovska cesta: sedan ia Zvonar ska ulica se je imenovala Pasja ulica (Hundsgasse). Pri toplicah (»Badhausplatz« na Prulah). V Kurji vasi: Karlovska (sedaj Dolenjska) cesta. »Am Kanal«. V Trnovem : Cerkvena ulica. Trnovski nasip. Trnovska ulica (»Tyrnauer-Haupt-Gasse«), Pri spodnji mestni opekarni. Cesta v mestni log. Ko ezijska cesta. Pri Glavanovi opekarni. V krakovskem mestnem logu. K rakovo: »Deutschen Grund-Strasse« (od 1. 1876. del Emonske ceste). Krakovska velika ulica. Krakovski nasip. Vrtna ulica. Oh Gradaščici. Vodna ulica (»Brunn-Gasse«. sedal Kladezna ulica).
V seznamu hiSnih lastnikov Iz 1. 1869. nI nič novih imen razen »Bahnhof-Gasse« (prejšnje Blatne vasi, sed. Kolodvorske ulice).
Tako je v glavnem ostalo do 1. 1876., ko se je izvršila pravcata mala revolucija v celem sistemu imenovanja ljubljanskih ulic. rardelltve na okraie in numeriranja hiš. Pri tem sta odlično sodelovala zeodovlnar Avgust Dimitz In književnik France Levstik.
(Dalje prihodnjič)
' Dve razOCni ceMl «a tore] iw*rtl to ime.