112. številka. Ljubljana, v sredo 17. maja. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI KARO Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za * vb tr o-ogers k e dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L j u bij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plaćuje bo od četiristopne pot it-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodno gibanje na Koroškem. (Izv. dop.) Neizmernega pomena za probujo koroških Slovencev bo shodi našega k atoli S k o- političnega in gospodarskega društva in zadnji shod, ki se je vršil preteklo nedeljo dn6 14. t. m. v Št Janžu, je iz nova potrdil, kako ukaželjno da je naSe ljudstvo in kako rado da dohaja na take shode, kajti povsod, kjer so se do sedaj še priredili, so bili mnogoštevilno obiskani. Krasno pomladansko vreme privabilo je mnogo ljudstvu in sešlo se je blizu 250 mož različnih stanov, ki so pazno poslušali govore in se tudi sami oglašali. Z bližnjega holmca grmeli so topiči, da je bilo veselje, vrh visokega drevesa, kakor tudi raz hiš pa so plapolale cesarske zastave in narodne tro-bojcice. Odbornike in druge gospode govornike, ki so se pripeljali iz Celovca, pozdravila je pred vasjo posebna deputacija, na čelu jej vrli posestnik Martin Stih, z iskrenimi besedami, kličoča jim: Dobro doŠM Okolu 4. ure popoludne otvoril je podpredsednik društva g. V. Legat zborovanje ter z iskrenimi besedami pozdravil navzotnike, opominjajoč, da se slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu Celovškemu ni zdelo potrebno, poslati ua zbor vladnega zastopnika, katerega pa nismo pogrešali, ker se je vse v najlepšem redu tudi brez njega opravilo. — O namenu društva govoril je prav poljudno g. urednik Ha de rla p ter poudarjal, da je njega glavni namen, buditi slovenski narod ua Koroškem iz pogubonos-nega spanja ter pomagati slovenskemu ljudstvu do zavednosti in boljšega blagostanja. — Občinski tajnik g. Kandut govoril je o političnih strankah na Koroškem ter dokazoval, kako nevredna je nemško-liberalna stranka svojega imena, ker hoče vse pravice, svobodo in prostost le za Bebe ohraniti, Slovanom je pa ne privošči. Znan kot dovtipen mož, je govornik s svojimi sem in tje rabljenimi šaljivimi opazkami tudi na tem shodu mnogobrojno zbrane Gostilna ob veliki cesti. (Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik.) (Konec.) Akim je izpolnil svoj sklep. Uredil je kmalu svoje stvari in nekoliko dnij po razgovoru, katerega smo poveduli, šel je popotno oblečen, poBlovit ho od svoje Žene, katera se jo za uekaj čaaa naselila v krilci goepodskega doma. Njiju slovo ni trpelo dolgo . . . Slučajuo prišedša Kirilovna svetovala je Akimu, u a) se uglasi pri gospć; oglasil se je pri njej. Lizabeta Prohorovna vzpiejela ga je nekoliko v zadregi, a ljubeznivo je dopustila, da .jej je po ljubil roko, in ga vprašala, kam namerava iti? Odgovoril je, da pojde najprej v Kijev, odondod pa, kamor Bog ua. Pohvalila ga je in odpustila. Odslej Be je jako poredko prikazoval doma, toda nikdar ni pozabil prinesti goBpe poBvečeuega kruha s posebno molitvijo za zdravje . . . Zato pa je bil povsod, kjer se le shajajo pobožni Rusi, videti njegov upali in postarani, a še vedno lepi in razmer ni obraz; i pri rakvi sv. Sergija, i pri Belih bregovih, i v Optioji puščavi, i v oddaljenem Valaamu, povsod je bil . . ■ Letošnje leto korakal je mimo vas v vrstah brezštevilnega naroda, idočega na božjo pot za kipom Bogorodce v Korenojo; drugo leto našli ste poslušalce in poslušalko zopet prijetno zabaval in mnogo Bmeha vzbujal. O volitvah sploh in o po litičnih borbah govoril je podpredsednik g. V. Legat ter z živimi, iz srca prihajajočimi in do srca se-gajočimi besedami bičal malomarnost, mlačnost, omahljivost in brezznačajnost nekaterih volilcev, ki bo navadno krivi, da nasprotniki le prevečkrat zmagujejo nam Slovencem v škodo in sramoto. Spominjal se je tudi zadnje občinske volitve v Št. Janžu, pri kateri so nasprotniki delali z groznimi sredstvi, silami in s tako neznosnim pritiskom toliko časa, da so prouzročili poraz slovenske stranke. In pri tem delu jih je podpiral celo c. kr. okrajni glavar Celovški Muc-Nevin, kajti tudi temu možu je trpin Slovenec trn v peti in nasprotniki zahvaliti imajo svojo publo in prisleparjeuo zmago v prvi vrsti temu baronu, ki bi moral kot zastopnik vlade vsikdar pravično poBtopati. Govornik izrekel je tudi na-dejo, da bodo Slovenci tega okraja pri prihodnjih občinskih volitvah to popravili, kar so zadnjič zgubili, kajti, kar je bilo mogoče nasprotnikom doseči le s silnim pritiskom in nečastnim, sleparskim postopanjem, to se ne bode obdržalo, marveč se mora delati že zdaj na to, da zmaga slovenska stranka in da zaBede vrli in občečiBlani poštenjak Martin Stih zopet županski stol. — Ker se imajo v kratkem vršiti občinske volitve tudi v Slovenskem Piaj-bergu in Podgoro, opominjal je može is teh krajev, naj volijo le zanesljive slovenske rojake za odbornike. Tudi to, kar je govornik omenil o poslancu Ghonu, je bilo poslušalcem jako všeč. Ghon zastopa tudi Rožno dolino, ali za tis! ■ ničesar ne stori, nasprotno, njenim prebivalcem dela celo v škodo, ker nasprotuje Ljubeljski Železnici, ki je za spodnji Rož od velikega pomeni in potrebe. — G. urednik Ha-dorla p je potem govoril obširno še o šolah ter poslušalcem razkladal, zakaj da se morajo otroci poučevati v materni besedi. Vsi večji narodi sveta poučujejo se v šolah v svojem domačem jeziku, le nam Slovencem se jemlje ta dobrota, ker se nas boce ponemčiti. V to svrho pa delajo fie celo tisti gospodje, ki bi v prvi vrsti imeli dolžnost skrbeti ga z bisago na plečih Bedečega z drugimi tujci v cerkveni lopi Nikolaja Čudotvorca v Mcensku . . . v Moskvi se je prikazal vsaj vsako pomlad. Is kraja v kraj potikal se je s svojim tihim, ne brzim, a nepretrganim korakom . . . pravijo, da je bil celo v Jerusalemu . . . Videti je bil popol noma zadovoljen in srečen, in ljudje, kateri so slučajno ž njun govorili, pripovedovali so muogo o njegovi pobožnosti in pohlevnosti. Nuumovo gospodarstvo pa je mej tem cvelo kar najbolje. Živo in pametno Be je lotil dela, in, kakor pravijo, strašno je raste I. Vsi v okolici so vedeli, s kakimi sredstvi bi je pridobil gostilno, vedeli so tudi, da mu je Avdotjn dala moževe novce; nihče ni ljubil Nuuma zbok njegove hladne in re^ko narave . . . grajaje so govorili o njem, da je nekdaj samemu Akimu, ki ga je poprosil pod oknom miloščine, odgovoril, naj gre v božjem imenu, in mu ničesa ni dal; ali vsi bo bili jedini v tem, da ni arečnejšega človeka od njega: njegovo žito je rodilo bolje, ko sosedovo; bučele rojilo so bolje, kokoši so tudi pogosteje nosile, živina ni nikdar zbolela, konji niBO hromevali . . . Avdotja dolgo ni mogla slišati njegovega imena (vzprejela je ponudbo Lizabete Pro-horovne in zopet stopila v njeno službo kot glavna šivilja), ali proti koncu seje njen stud nekoliko zmanj šal; pravijo, da jo je potreba prisilila zateči se k njemu, in on jej je dal sto rubljev ... Ne bomo jo za to, da bi se otroci po šolah kaj naučili, ne pa da se mučijo po osem let po zaduhlih šolskih sobah, potem pa, ko iz šole izstopijo, ne znajo ne slovenski ne nemški, ker se nemščine nič naučili niBO, slovensko besedo so pa tudi Čuto pozabili. Take nezmiselne šole imamo sedaj v resnici le mi Slovenci na Koroškem, ker nam naš c. kr. deželni šolski svćt iu z njim tudi minister Gauč Bam boljših ne privoščita. — O gospodarskih zadevah koroških Slovencev je izvrstno govoril vrli rodoljub č. g. kapelan Fr. Štingl iz Sveč ter našim kmetom priporočal lepo, trezno in varčno življenje. Spominjal se je b! o venskih posojilnic ter razkladal v poljudnih besedah pomen taistih s posebnim ozirom na našega kmetovalca, kajti posojilnice so bile od Blovenskib rodoljubov ustanovljene v prvi vrsti zaradi tega, da se pomaga našemu slovenskemu kmetu in da se ga stori neodvisnega od tujega kapitala, kar je posebnega pomena za tiste čase, ko se iinajD vršiti volitve. Poleg teh pa je živo slikal tudi potrebo zavarovanja na posestva in življenje ter v to svrho priporočal navzočim kmetom vrlo banko „Slavijo", katera veBtno posluje in s svojim dobičkom tudi Blovanske ustanove rada podpira, mej tem, ko naB vse druge zavarovalnice prezirajo in nas poznajo le takrat, kedar bete" pri usb Slovencih iskati dobička. Banka „Slavija" pa je domač in vsega priporočila vreden zavod; zatorej je tudi Slovencem priporočati, da svoja imetia ne zavarujejo pri tujih bankah, marveč se v potrebi obračajo naravnost do gorenjega zavoda. — Gosp. Col ar i č izBorovelj govoril jo potem o potrebi dobre vzgoje no samo šolske, marveč tudi odrasle mladine, katera se v današnjih časih, ko izstopi iz Šole ue briga več niti za branje, še manj pa za pisanje in računanje, pač pa ee vse nedelje in praznike shaja po dnevu na kegljiščih, po noči pa na plesiščih. Navaja dalje nekatere dogodke iz življenja ter priporoča v to Bvrho snovanje slovenskih čitalnic, oziroma bralnih društev. — Gosp. posestnik Martin Stih je obžaloval, da se k m e t i j s k i govori g. d r. K r a- prestrogo sodili: revščina marsikoga potre, in nepričakovani prevrat v njenem življenji jo je jako postaral in storil pohlevno: težko je verjeti, kako na-lu je postala grda, kako je oslabela telesno iu duševno . . . — Kako se je vse končalo V vpraša čitatelj. Takole: Ko je Naum uspešno petnajst let gospodaril, prodal je svoj dvor ugodno drugemu meščanu . . . Nikdar bi se ne bi! ločil od svoje bi Se, ako bi se ne bil naključil ta-le, na videz malenkostni dogodek: dve jutri za vratjo je njegov pes sedeč pred okni zategneno in žalostno tulil; drugikrat je tstopil na cesto, radovedno pogledal tulečega psa, zmajal z glavo, odpravil se v mosto in Be še tisti dan zjedinil za ceno z meščanom, ki je že davno kupovni njegovo hišo . . . Cez teden dnij odpeljal *e je nekam daleč — iz guheruije ven; novi gospodar se je preselil na njegovo mesto, in glejte, še tisti večer je dvor pogorel do tal, niti jedna klet ni ostala cela, in Naumov naslednik je ostal berač. Čitatelj ei lahko predstavlja, kakšne govorice bo se širile po okoliei radi tega požara . . . Vidi se, da je svojo „SK6&01 odnesel s saboj, trdili so vsi . . . Čujejo se o njem glaBovi, da se je jel pečati z žitno trgovino in silno obogatel. Na dolgo li ? Se drugačni stebri so se rušili in zlo delo ima prej ali pozneje zel konec. O Lizabeti Prohorovui ni mnogo povedati: Živi še zdaj, in kakor se često s takimi ljudmi marja ljudem ne naznanjajo in da tako ta potovalni učitelj s temi govori ne bode dosegel pravega namena, pomagati našim kmetom s poukom do boljšega blagostanja, ako bo moral govoriti le mutaatim Btenam in ne kmetom, za katere je v prvi vrsti bil nastavljen, da bi jim dajal potrebui pouk. Tako je g. Kramar govoril nedavno v Svetni vesi, pa v Št. Janžu, ki je od te vasi komaj četrt ure oddaljen, nihče za to ni vedel. Poslali so ga torej semkaj v naš kraj po t-hem in na skrivnem. Podoben slučaj navedel je tudi g. Kandut iz Glo-basnice v Podjunski dolini, kjer je dobil učitelj naznanilo, da bode ta in ta dan gosp. dr. Kramar govoril o kmetijstvu v Olobasuici, učitelj je pa to samo otrokom v šoli povedal, drugi možje niso o tem ničeBar zvedeli. Tako se je zgodilo, da je došlo gosp. dr. Kramarja poslušat lo pičlo število kmetovalcev, otroci pH, katero je učitelj povabil, oziroma jim ta govor naznanil, so čisto izostali. Vse to zvijačno postopanje in ravnanje pa je nekak zviti gKuOBtgriff", s katerim se hoče uajbrže potrebo posebnega potovalnega učitelja za koroške Slovence zanikati. — Gosp. Colarič je izrekel bojazen, da se bode v tem smisla tudi nadalje postopalo, ker 84 hoče na ta način najbrže s časom ministru na Dunaj poročati, da ljudje ne marajo zahajati k slovanskim predavanjem in da je zavoljo tega slovenski potovalni učitelj za Koroško popolnoma odveč. Iz pogovora z nekim nasprotnikom se je tudi prepričal, da smatrajo nafil Nemci, oziroma uemškutarji, to, da se je moral nastaviti pri c. kr. koroški kmetijski družbi slovenskega jezika zmožni potovalni učitelj, za nekako politična zadevo in ne za potrebo, ker bi bili naši slovenski kinet|e baje vse to, kar bi jih imel g. dr. Kramar učiti, lehko povzeli is nemškega strokovnega lista »Mittheilungen fiir Landwirthe in Karnten". Tedaj sloveniki kmet naj m poučuje iz nemških listov! Tako misliti in govoriti more lo kak da • -u: revež, kakoršnih imamo na Koroškem v izobilji. — Gosp. Legat izrekel je mi ml, da c. kr. koruška kmetijska družba najbrže ne pusti, da g >.s;>. dr Kramar n u z n a n j a svoje poučne govore po deželi v „Mira", ali v „Celovčanki" bi pa to vendar smel storit*, ker je ta uradni list. Ali za tem grmom titi drug zajec in trebu ga bode preplašiti iu pregnati; naše politično društvo bode prisiljeno, storiti Bedaj tudi ua to ntran energičen korak. Da tu nemška gospoda ne vidi rada gosp. dr. Kramarja poleg sebe kot slovenskega potovalnega učitelja, ker dobro ve, da je bolje apoBobun, nego sedanji taju:k te c. kr. kmetijske družbe, je gotovo; da ga še manj more trpeti in videti v krogu Slovencev, j - pa tudi že davno znana stvar, zatorej je ta naša dobrotljiva in skrbna kmetska mati tudi vedela pravo asuo poskrbeti za to, da g. dr. Kramar n e s m e govoriti u a nobenem shodu C i ri 1 - M e t o d u v i h podružnic in tudi ne na shodih našega k a t.-političnega in gospodarskega društva, s katerega pomočjo je bil nastavljen. Proti takemu postopanju se je pa naše politično društvo nedavno pritožilo naravnost pri konservativnemu (!) ministru grofu dogaja, ni se v ničem spremenila, ae muogo postarala se ni, samo nekako bolj suha je postala; pri tem polastila se je je nenavadna skopost, dasi je teiko razumeti, za koga vse to zbira, ker nima otrok in ni na nikogar navezana. V pogovoru se večkrat spominja Akima in trdi, da je od tedaj, ko j<' spoznala vse njegove lastnosti, začela ruskega n.užiku jako spoštovati. Kirilovnu se je za gotovo h. ti odkupila od nje in se iz ljubezui omožila z nekim mladeničem, plavotasim hišnikom, pri katerem bridko trpi; Avdotja živi kakor poprej na oddelku za ženske pri Lizabeti Proborovui, u pala je še za nekaj stopnic niže, oblači se jako siromašno, skoro umazano, in od velikomestnih uavad uovodobue komornice, od običajev premožne gostilničarice ni jej ostalo niti sledu . . . Nikdo se no briga za njo, in Bama ima rada, da Be ne brigajo; starec Petrovič je umrl, Akim pa se še vedno potika po svetu — iu Bog \e. koliko se bo moral šo potikati! Pripomnj a: »Ljublj. Zvon" IV. leto str. 300 piše, govoreč o tej povesti: „Akno je ruski narod pred osvobojo. Tako je tedaj človeška dostojnost, teptana z nogami, hodila od hiše do hiše, kakor grešnica in nikjer je niso vzeli pod streho*, pravi neki ruski kritik. Akim ni prav nič kriv svoje nesreče, in ravno zavoljo tega je ta novela morda najžaloBtnejša, kar jih imamo od Turgeueva." Falkenhavnu, ali tudi on je bil že tako zaslepljen, da je konečno ukrepu naše c. kr. kmetijske družbe žalibog pritrdil, ko mu je ta nametala že prej dovolj peska v oči. Tako je tedaj prišlo, da smo Slovenci na Koroškem prav za prav še danes brez slovenskega potovalnega učitelja. — Gosp. Colarič Be na to zahvali odboru političnega društva, da je priredil tako lep shod v tem kraju in ker se ni nikdo več oglasil za besedo, zahvalil se je društveni podpredsednik g. Legat navzočnikom za udeležbo in zaključil z živio-klici na presvetlega cesarja po 7. uri zvečer zborovanje, ki je trajalo blizu 3Va ure» Konečno mi je še omeniti, da se je zborovanje izvršilo v najlepšem redu, če tudi je hotela neka klika najeti i u plačati nekatere hujskače, da bi bili prišli na shod zdražbo delati. Ali možje se od podkupovalcev niso dali premotiti in zapeljati, pač pa so bili toli pošteni iu previdui, da so to Bramotno in pobalinsko ponudbo odbili in prišli ter povedali, da je neki Jurij Fajnik p. d. Care pouujal Dioniziju Kr ušicu 5 gld. v svojem imenu, — drugih 5 gld. mu je obljuboval, da jih bode dobil od Bistriškega „šolmaštra", — direktor Bistriških fužin, zuaui slovanožerec Tobeitz, pa da mu bodo še veliko več dal, ako su mu bode nameravaui škandal dobro posrečil. Tu imate tedaj pristno sliko naših nemških prenapetnežev, da se preverite, kdo pri nas ua Koroškem najbolj Bkibi za to, da bi se slavni „mir" ne kalil. No, tudi taka sila nas no bode preplašila. Mi srnu naše delo srečuo pričeli in ga bomo v tem smislu nadaljevali — do tje, da zmagamo. Uda I i se pa ne bomo nikdar! Deželni zbor kranjski. XIV. (popoludaiiflka) seja dne 13. maja i 81) 3. leta. Konec.) Posl. Leuarčič poroča glede* uvrstitve več v cestnem akladovnem okraji VelikolaŠkem se naha-jajočib občinskih cest irej okrajne cente. Upravni odsek predlaga : 1. ) Za sedaj, dokler se še ne pokfcže, kak vpliv bode imela dolenjska železuica na ceste po Dolenjskem, se prohuja občin Turjak in Lužarje-Vlaka za uvrstitev občinske ceste od Kneja do Karlovic;; mej okrajno ceste odkloni. Dovoli se pa v podporo za vzdrževanje te ceste na leto 250 gld., ki se imajo izplačevati okrajnemu cestnemu odboru Velikolaškerau. 2. ) Prošnja občine Sv. Gregor za uvrstitev popravljene ceste čez Dvorsko vas v Malo Slivico mei okrajne ceste se za sedaj odkloni; dovoli se pa letna podpora 100 gld. iz kredita za cestne namene za vzdržavunje te cente, koji zuesek se ima izplačevati cestnemu odboru Velikolaškemu. 3. ) Prošuja Velikolaškega okrujnega ceBtnega odbora, da bi se z deželno pomočjo pripravila občinska cesta mej Malo Slivico in Sv. Gregorjem v tak stan, da bi mogla se uvrstiti mej okrajne ceste, se za Hedaj odkloni. Dalje se za sedaj odkloni tudi prošnja istega okrajno-cestnega odbora za uvrstitev vse cestne proge od Male Slivice čez Sv. Gregor do Sodražice. Dovoli se pa z ozirom na važnost dotične ob činske ceste do definitivne rešitve prošnjo za vzdrževanje te ceste letna podpora 250 gld. in sicer bi se imelo izplačati okrajuo-cestnemu odboru Velikolaškemu 150 gld., liibniškemu pa 100 gld. — Vsi predlogi se vsprejmejo Posl. K r su i k poroča glede dovolitve priklad za cestne nameue in predlaga imenom upravnega odseka : Dež. odbor so pooblašča, da onim okrajuim cestuim odborom, ki cestne potrebščiuo 1. 1894. ne bi mogli pokriti z 20% priklado ua neposrednje davke, pri dokazuni potrebi in ua podstavi pravilno sestavljenega in opremljenega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej zu I. 1894 priklade nad 20°/0 ter ukrene, kar treba, zaradi predpisa in pobiranja teh priklad. — Predlog se vzprejme. Posl. dr. Tavčar poroča glede določitve gotovega časa za vsakoletno sklicanje deželnega zbora. Dež. odbor kraljevine češke pozval je vse deželne odbore in tudi deželni odbor kranjski, naj pove, ali bi ne kazalo, da store dež. odbori vseh dežel za-zaBtopanib v drž. zboru skupne korake pri c. kr. vladi, da se določi gotovi čas za vsakoletno sklicanje dež. zborov. Češki zbor je mnenja, da bi bila naj-ugodneja meseca januvarij in februvarij eventuvelno del marcija. Na shodu, ki je bil na Dunaji dne 24. marcija t. 1. se je potreba določitve gotovega roka za sklicevanje dež. zborov vsestransko priznala, glede časa pa so bila mnenja različna in se je v dodatnem predlogu dala prilika posamnim deželam, da izrazijo svoje želje glede časa. Upravni odsek predlaga nastopno resolucijo: Dež. zbnr kranjski izreka, da je nujno potrebno, da se vui deželni zbori v prihodnje vsako leto redno sklicujejo v določeni dobi k svojim zasedanjem, in da se posebej kranjski deželni zbor skliče vsako leto k svojemu rednemu zasedanju v drugi polovici meseca aprila; deželnemu odboru se torej naroča, da v tem oziru vse potrebno ukrene. — Se vzprejme. Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji meščanov iu obrtnikov v Krškem, da se sklene peticija zaradi podržavljenja južne železnice ter predlaga, naj se združi s predlogom posl. Murnika, o katerem poroča v imenu upravnega odseka, ki se pridružuje predlogom, kakor jih je stavil poBl. Murni k in odobruje njegovo motivacijo. Upravni odsek torej predlaga : Dež. odboru se naroča: a) da se obrue do ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, da prenaredi reformno tarifo; b) da se obrue do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva, da ves svoj vpliv porabi v to, da se reformna tarifa c. kr. priv. južne železnice brž ko mogoče premeni; c) da se obrne do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da prevzame država promet po južui železnic', ako bi ta ne predrugačila tarife in da vse potrebno ukrene, da ue svoječasno po-državi južua železnica. Vsi predlogi se vzprejmo in je s tem rešena tudi prošnja KrŠkh meščanov in obrtnikov. Posl. Hribar omenja marljivo delovanje referenta o železniških zadevah g. ces. svetnika Murnika in predlaga : Poslaucu gospodu Ivanu Murniku izreka se na zaslugah, kutere si je kot član kouaorcija za Dolenjske železnice in u; ravni odbornik teb železnic pridobil za deželo Kranjsko, zahvala visoke zbornice. — Zbornica soglasno pritrdi temu predlogu. Posl. Murni k poroča o predlogu pusl. Krs-nika glede podpore za slamorejo. Upravni odsek pritrjuje predlogu, ki se vzprejme brez ugovora. Posl. Stegnar poroča o letnem poročilu dež. odbora § 9-, 10. in 11., ki se vze.mo na znanje brez debato. S tem je bil dovršen dnevni red in deželni glavar zaključil je Bejo s klicem Slava in Hoch presvetlemu vladarju, katera klica so vsi poslanci ponovili trikrat. Zahvalil se je gg. poslancem za marljivo delovanje in vladnemu zastopniku za prijazno sodelovanje, na kar se je zahvalil baron Hein in dostavil slovenski, da izraža željo, naj bi vsi sklepi vis. dež. zbora bili v korist in slavo mile domovine. Posl. S ve te c izrekel je hvalo dež. glavarju g. Detel i kot predsedniku in njegovemu namestniku baronu Apfaltrernu kot podpredsedniku zbornice za njuno spretno vodstvo, na kar sta ue oba zahvalila s kratkimi besedami. Ob 5. uri popoludne zaključila se je seja in se je končalo letošnje zasedanje deželnega zbora. Politični razgled. i otraii e dežele. V Ljubljani, 17. maja. I*unktactje. Včeraj smo ž j brzojavno naznanili, kako hrupni prizori so so primerili v Češkem dež. zboru, ker je dež. maršal, ustrezajo veleposestnikom in Nemcem, postavil punktacijsko predlogo na dnevni red današnje seje. Mladučehi so so temu uprli odločno; posl. dr. Uerold je iz opravilnika dokazal, da je postopanje dež. maršala nezakonito iu samovoljno in zahteval, naj se prej konča proračunska obravnava, preduo se začue debata o punktacijski predlogi, a ker je bilo vse zaman, mislijo Mladočebi, kakor se čuje, šiloma preprečiti sklepanje. Sinoči vršilo se je posvetovanje o taktiki pri tej stvari. Nekateri listi sodijo, da se bodo Mladočebi odločili za obBtrukcijo. Hrvatske razmere. Glede bodočega nadškofa Zagrebškega prinaša poluslužbeno glasilo ministra Kal!aya zanimiv com-muniquo, v katerem pravi z ozirom na Sarajevskemu nadškofu Stadlerju, kandidatu za nadškofijsko mesto v Zagrebu, očitano panslaviBtično delovanje, da se dr. Stadler ni nikdar umešaval v politiko; da ni in ne more biti panslavist, ker je Hrvat in katoliški duhovnik in to sta dve svoJBtvi, katerih vsako za-se 2e obsoja panslavizem; da ui nikdar užival Stresani ay er je vega stipendija; da ni vsled Strossmaver-jevega upliva postal nadškof v Sarajevu iu da je splošno mano, da je dr. Stadler kandidat Rimske kurije za nadškofijsko meBto Zagrebško. — Trem radi agitacij za opozicijo iz službe odpuščenim uradnikom, Gabaju, dr. Matini in katehetu Jambrekoviću pridružila je je nova Žrtva vladne nestrpnosti, Bakarski katehet Gršković — Vedno lepše, najlepše p« je, da je Knževniški škof Drohobetzkv organiziral romarski vlak v li ui Udeležniki so sami pravi Hrvati iz Križevniške škofije, vrli škof Drohobetzkv pa jih je papežu predstavil kot — Madjare!! Ako to ni škandal, potem ne vemo, kaj naj se tako počenjauje še imenuie. Honvedski spomenik. Prijatelji ogerske vlade so v največjem strahu in to ne brez uzroka. Prednik Wekerlov, grof Szaparv, je moral odstopiti, ker ni mogel pieprečiti žaljivih demonstracij zoper v kupno vojsko in zoper dinastijo in jednaka uaoda preti tudi sedanji vladi. Wekerie je sicer dosegel v parlamentu nekak kompromis, ali oni isti poslanci, kateri so bili za kompromis, razvnemajo sedaj z interpelacijami in raznimi govori prebivalstvo za demonstracije. Za Polonvijem pride Apponvi. Javno mnenje se bolj iu bolj raz burja iu pravo čudo bi bilo, ako bi uedeljska stav-noBt mirno minila, ne da bi prouzročila miuislersko krizo. V it»šal e- il t"ŽH w t*. Srbska skupščina. Radikalna stranka namerava v jedni prvih sej nusvetovati, naj se rssveljavita znana resolucija, s katero se je bila iztirala kralpca Natalija, kakor tudi zakon, da so rszkralj Milan ne sme* vrniti na Srbsko. Vlada je definitivno sklenila, da je kraljici Nataliji, kadar se vrne v Beligrad, prirediti siovesen oficijelen v sprejem, katerega Be bodo udeležili vsi javni zavodi, vse korporacije i t. d. Govorilo se je tudi, da namerava radikalna stranka dovoliti kraljevim roditeljem kako penziio. Srbski listi sicer javljajo, da to ui resnično, iu glede" kraljce Natalije jim tudi radi verujemo, gledć Milanu pa fe težko verjeti, da bi se bil tako korenito premenil. Holgtirsko sobranje. Otvoritvena seja bolgarskega sobranja se je vršila točno ;>o programu in vse b; bilo izteklo jako slovesno, da ui Koburžau prestolnega nagovora čital tako nedostatno, da so se nekateri, sicer vladi po vuem uduni poslanci, glasno smejali. Pri otvoritveni seji je bila navzočna tudi Koburžauova soproga, katero so zlasti preprosti zastopniki bolgarskega naroda občudovali in ogledovali k la Martiu Krpan. Zvečer je bila bakljr.da; plamenice so nosili večinoma biriči, potem uradniki in najeti posli in kričali „Uiuu na vse grlo. Prebivalstvo je bilo povsem apatično, kar je samo naravno, ker so Bolgari spioh jako hladnokrvni in se ne navdušijo za nobeno stvar. Hismarck in cesar Viljem* Berolinski socialistični list „VorwartsB priobčil je pismo pruskega princa Albreehta, vojvode biunšviškega, do neke „ekseeieuce" (brezdvomnu Cuprivija), kateri list vzbuja v vsi Nemčiji največjo senzacijo. Princ Albrecht piše, da je bil naprošen posredovati, da bi k odkritju nekega opoinenika cesarja Viljema bil povabljen tudi Rismarek, zlasti ker se njegova soha nahaja na spomeniku. Prvi poskus v tej stvari je bil odklonjen; princ Albrecht pa ga ponavlja »ker bi sporazumljenje cesarja z Bisinarckom imelo Bosebno sedaj po razpustu drž. zbora blagodejen upliv na vse javne razmere". Ta posli u « princa, posredovati mej Bismarckom in cesarjem, ni prvi; že lani je princ rekel cesarju: Pomisli, da umre Bismarck, ne da bi se bil s toboj pomiril, kaj bi svet rekel". Vzlic temu, da simpatiziraju mnogi konservativci iu narodni liberalci z princem, vender ni nadeje, da bi ceaar odnehal, tem manj ker je odločno jirepovedal, povabiti Bis-marcka k odkritju Bpoineuika. Domače stvari. — (Dnevni red seji občinskegasvčta Ljubljanskega) v četrtek 18 dan maja 1893. ob G. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. H. Personalnega iu pravnega odseka poročilo o resultatu letošnjih dopoluitvenih volitev v raestoi zastop. III. Volitev podžupana (§ 31. občinskega vol. reda). IV. Volitev stalnih osem odsekov občinskega uvela. V. Dopolnitvene volitve v c. kr. mestni šolski svet (1), mestni stalni zdravstveni svet (2), klavuično ravnateljstvo (2), direktorij mestnega užitninskega zakupa (1) in mestnega vodovoda (1), odsek za električno razsvetljavo (2), odsek za mestno godbo (4) in odsek za kanalizacijo (2). VI. G. kr. trgovinskega ministerstva dopis z dne 13. aprila letos štev. 17564. glede* izjave zaradi Cesar Josipovega trga, ponujenega za zgradbo poštnega in telegrafskega poslopja. — (Osobne vesti.) Poveljnik tukajšnje 28. pehotne divizije fml. vitez Schil-hawsky premeščen je kot adlatus k 8. vojnemu poveljuištvu v Prago. Na njegovo mesto pride fml. Evgen baron Albori. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda.) Člani uredništva „Slov. Naroda" zložili so danes prvih deset srebrnih kron in jih izročili vodstvu družbe av. Cirila iu Metoda. Uprav-niško osobje pa je zložilo pet Brebrnih kron. — Rade volje bode vzprejemalo uredništvo našega lista kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda in izkazovalo njih vzprejem. — (Izlet na Učko.) .Slovensko planinsko društvo" napravi kakor smo že poročali, o binkoštih izlet na Učko (Monte msggiore). Dosedaj bo je prijavilo udeležmkov 15. Kdor se misli še pridružiti, oglasi se najkusneie do sobote opoludne pri gosp. Sokliču pod Trančo v Ljubljaui. Ljubljanski udeležniki naj se zbero na pogovor v petek zvečer ob 8. uri v gosp. Zajca gostilni na Rimski cesti št. 4 Program je določil odbor tako le : V soboto popo-ludne ob 1 uri 19 minut odhod s poštuim vlakom v Divačo iu od tam ob 4. uri 58 minut v Lupo-glav. V Lupuglavu večerja Po noči odhod na Učko ter dohod na goro pred solnčnim vzhodom. V ne deljo zjutraj ob 9. uri prihod v Volovsku in Opatijo. Popoludne v Reko. V ponedeljek zjutraj na Trsat in opoludue v Iko in Opatijo. Zvečer v Matulje in od tod domov. — (Cepljenje o s ep h i C.) Kakor so uradno razglaša, se bodo odslej v Ljubljani cepile osepnice vsak četrtek popoludne1 ob 3. uri v mestni dvorani iu sicer brezplačno. Posebno opozarjamo roditelje in drug* osobe, katere nosijo otroke k cepljenju, naj dotične otroke vedno osnažijo in dobro umi jejo, preduo jih nesejo k cepljenju, ker je to v največjem interesu zdravja cepljene dece. — (Premem ba posesti.) Trgovec in posestnik g. Fr. Petere a kupil je od g. Kiemeu-čiča na it m -ki cesti v Ljubljani ležečo hišo za 23.500 gld. — (Dolenjska železnica.) Generalno vodstvo drž. železnic dovolilo je podjetnikom G. pl. Ceconi in tov. v Novem Mestu, da smejo začasno z lokomotivo prevažati materiial na progi Gro-Buplje-Novo Mesto ua progi od 69. do 70. kilometra. — (Nov zvon za Brezje. ) V livarni gosp. Samusse bil je včeraj bluvotjuo posvečen za romarsko cerkev v Brezjah namenjen zvon, ki ga je poklonil omenjeni cerkvi posestnik Mih. Studen. Zvon tehta 1813 kilogramov. — (Umor.) Mej Logom iu Strmcem na Koroškem je neki „Armei ReiVniler" šiloma oskrunil in potem umoril devetletno deklico. Ljudje so ga videli, ko je beža!, pa ne ved6 povedati drugega, kakor da je bil oblečen tako, kakor navadno „van-drovci" iu da je ime! črno brado. — (V Millstatskem jezeru) na Ko roškem vjeli so predvčerajšnjim 20 kilogramov težko iu 110 centimetrov dolgo giavat-.co (Lachsforelle) v vodah lekarnarja gosp. Mitt- lbueha. — (Sijajen dokaz.) Dne» 11. t. m vrgel se je neki 18letni kamnar pri Briščikih blizu Pro seka na železniški tir in bit povožen Fant je bil užaljen po opominih svoje matere, katera ga je prosila, naj zapusti krčmo in gre počivat Da fant ni bil slaboumen, priča to, da je dal krčmarju svojo uro z naročilom, če pride kdo tirjat dva goldinarja, naj mu ja izplača iz vrednosti ure. — „Slovenec* zmatra to za sijajen dokaz, da sedaj že pri preprostem ljudstvu peša vera in da je e tem slučajem evidentno dognano, da je tudi v nas postaviti versko vprašanje na dnevni red. — Kakor vidimo, nameravajo .Sloveočevci" podkrepiti svoj program s faktičnimi dogodki iz narodovega življenja in sicer upecijelno z dejanji pijanih fantov; ker to ni samo jako prepričevalno in hvaležno, ampak za čitatelje lista tudi nad vso zabavno, prosimo nadaljevanja. — (Pred vulitvijo na Hrvatskem.) Ce bi po drugem ne vedeli, da bode skoro zopet volitev v Zagrebu, uganili bi to lahko po množečih se konfiskacijah opozicijonalnih listov, ki so na dnevnem redu. Dan za dnevom dohajata nam posebno „Obzor" in „Hrvatska" skoro na polovico prazna in bela v drugi izdaji. To je cvet inadja ronske svobode! — (Komers v proslavo zjedinjenja hrvatske opozicije) in v praznovanje sedemdesetega rojstveuega dne dr a. Ante Starce vica prirede meščani v Karlovcu binkoštni ponedeljek dno 22. t. m. Začetek komersu bode ob 8. uri zvečer. — (Razpisane službe.) Pri okr. sodišči v Kostanjevici ustanovilo se je mesto voditelja zemljiške knjige, z dohodki X. čin. razreda in je raz pisan natečaj za to službo, oziroma za kako izjira-znjeno mesto kaneelista. Prošuje je poslati do dne 15. junija predseistvu okrožnega sodišča v Novem-Mestu. — Pri dež. sodišči v Gradci eventuvelno pri okr. sodiščih v Hartbergu ali v Radgoni s službovanjem v Gradci je razpisano mesto kaneelista v KI. čin razredu. Prošnje do dne 24. junija pri predsedstvu dež. sodišča v Gradci. 1 1 Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! 4 1 Kazne vesti. * (Praška slikarska šola.) Slavna češka slikarja d rož iS in Hyuain vstopila bo leta kot profesorja v slikarsko šolo v Pragi. Prvi bode baje prevzel tudi voustvo šole, ki ue bode preustrojila. Ni še gotovo, se li hode spremenila v dt želni ali v državni zavod. D>>kler se ne reši to u prašim je, budeta pokrili stroške člana gospodske zbornice, stavbmski mv 'ui, HIhvI. a, predsednik češke akademiji iu grof Buquoi. * (Naši dobri prijatelji.) Iz Tržaške ječe izpuščeni dijt.k Me uro, ki je z j rad irodentovakih spletka rij bil obsojen na osem mesecev z*;»ora, prišel jo te dni v Turiu, kjer pa je vzprejela velika množ'ca liudstva in v slovesnem sprevodu peljala v mesto. Urednik usta „Gazetta del popelo" govori je z balkona ter pozdravljal došlega „mučenika*. Komentara ni treba. * (Zlato krepostno rožo) podaril je Sv. Oče letos belgijski kraljici« Kakor znano, d 1 a lo se je od neke atrani na to, da bi se bilo podarilo letos to papeževo odl'kovaoje nedavno poročeni soprogi kueza bolgarskega. * (Velike povodnji) na tilo si na Ru-■lurihkeni Promet na estab iu železnicah je pre-trgau. Preplavljene so vse železniške pr »gei, izvzemši jedno Batno, namrefi progo Bukurešt-Kttstendil. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Celje 17. maja. Tukajšnje BNemško društvo" namerava prirediti nekak Btrankarski shod, da protestuje zoper „ vladno podpiranje slovenskih teženj." Gorica 17. maju. Dež, zbor odložil sklepanje o lovskem zakonu do prihodnjega zasedanja in odobril važni cestni zakon. Trst 17. maja. Municipalna delegacija je sklenila protestovati zoper nam* stuiško naredbo, s katero se je za volitev IV. volilnega razreda določil samo jeden dan, do čim je doslej IV. razred vedno volil po dva ali tri dni. Protest utemeljen ju s tem, da je v IV. razredu 1444 volilcev, katerim v šestih urah ni mogoče priti pri volitvi na vrsto. Praga 17. maja. Začetkom seje dež. zbora bili Staročehi odsotni; Mladočehi zavzeli svoja mesta šele ko se je konstatirala sklepčnost in zahtevali, naj se z dnevnega reda odstavi razprava o ustanovitvi okrož. sodišča v Trutnovu, ker zmatra narod češki to kot akcijo za delitev dežele. Dež. maršal odklonil zahtevo rekši, da je večina dež. zbora zakoniti izraz volje cele dežele, kar je prouzročilo nepopisen, četrt ure trajajoč hrup. Mladočebi so stenografom iztrgali stenograme iz rok in hoteli napasti poročevalca Funkuta, ko je začel čitati poročilo komisije. N^mci hiteli na obrambo. Srditi klici in protiklici. Dež. maršal zapustil svoje mesto. Hrup je vedno bolj naraščal. Dež. maršal se vrnil in zaključil sejo ter z veleposestniki, Staročebi in Nemci zapustil dvorano, v kateri ostali do skrajnosti razburjeni Mladočehi. Dunajsko Novo Mesto 17. maja. Redarji zasledili in zaprli tri delavce, ker so razširjali anarhistične spise. Budimpešta 17. maja. Vlada predložila zakonski načrt o verski svobodi. Zbornica ga vzprejela z živahuim odobravanjem. Pariz 17. maja. Policija prijela v Le-vallois-Perretu in v Courbevoveu pet anarhistov, pripravljajočih dinamitne bombu. Mej zaprtimi je ključar Sponager, avstrijski državljan in znan kot jako nevaren anarhist. Zagreb 17. maja. Rektor dr. Pliverić nastopil oficijelno kot kandidat in razvil ma-djaronski program. Tujci: 16. mitja. Pri hi»1i*i» Vitez pl. Schilhowsky. Holdengreis, Massa, Nt uman, Blaid, BrHuchtbar z Dunaj«. — Orter, Eiselt iz Trsta. — Svoboda iz Prago. — Kaumenacek iz Brna. — lirami« iz Kočevja. Pri Nlonut Furlor z Dunaja. — Dr. Temniker iz Kamniku — Balzur, Llster, Alber iz Trsta. — Giamovics iz Dalmacije. Pri Južnem kolodvoru: S«igly z Dunaja, — Levlčnik iz Kamnika. — Deutsch i/. Gradca. — Eržen iz Trata. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb« Mo-krina v mm. •«y 3 7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer ?98 0«m. lial "8 mu;. T.V.i H m« 14-8° C 22 6° C 13-2« C brez v. b1. vzh. si. vzh. jasno ti. jas. jasno 7*70 m. dežja. Srednja temperatura 169 , r.H nad normalotu. JDiar^ajslsa, borza dne" 17 maja t. 1. včeraj gld. 9765 n 97-35 „ lltSHO „ 9U10 • 980— „ 332 10 - 134- Papirna renta . Srebrna renta . Zlata lviit.t . . 4°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije Lordon ..... Srebro ..... Napol...... C. kr. cekini Nemško marke . . . , 9-8 • ... „ 5-82 ... „ 6U-42«/i D o IG. maja t 1. 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18u4 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 6°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi. Kreditne srečke po 100 gld...... Rudolfove srećke do 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. Tramway-dmst. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 97 45 . 9715 „ 11« 95 n »616 „ 979 -„ 33P90 ■ 124"z l 979'/, 682 60-40 148 gld. 114 . 129 121 19K — kr. 90 , n no ! 150 264 ***** * * * **** ***** *********** ***** Dr- ErJuvard Volčič c. kr. sodni pristav Kristina Volčič pm Kuralt-Železnik V Ljubljani, 17. dan maja l t v. Da se zvajanjem pride v okom! Kdor boče imeti »loveči Plznski pivni grenčec priNtno orlglnavl in ne ponarejenega, mora Kfthte- vad i/•.!•«•«..... le tistega, ki ga j« glasovita, f»l> let (4.'J9—7) obstoji č,i tvrdka Moric Auer v Plznu Izumila in ga jedina proisvaja. Kil |if h i sij !' 5 -s ij 9 5» ?" 2 ' *y = S 1 Avgust Reieh O. kr. finančni koncipiat Balbina Reich roj. Zepuder poročena. (521) V Ljubljani, dne 17. maja 1893. Namesto vsacega posebnega obvestila. Ravnokar je izdel v moji založbi: (523—1) Žepni vozni red kranjskih železnic in postaj s progami, ki so ž njimi v zvezi. Poletje 1893 — Cena 12 kr. Makso Fischer trgovina s knjigami in antikvarijat v Ljubljani. i. I! Pesmi. Zložil Jos. Gimperman. V osmerki, elegantno opremljene, 190 stranij. V Djerodajnih časopisih kot izborno priznane. BroSirane 90 kr., vezanu 1 gld. 70 kr. J. GI0NT1NI trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. (505—2) || Dpvništvo „Slov. Naroda" uljudno naznanja tem potom, da ae bode oziralo le na lata oznanila, oziroma vprašanja, katerim Je priložena poštna znamka za odgovor. CJr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od X. do 31. maja 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni bo v srednjeevropskem <■&«. Odhod lz IJubljane (juž. kol). Ob 12. url OS minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Solnogra !, Inomost, Line, Idi, Budejevice, Plze.nj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 60 minut dopolndne osebni vlak - Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonsfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomost, Line, Ischl, Bu-dejovicu, Plzenj, Marijine varo, Egor, Francovo vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob A. url 66 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marij inih varov, Plznja, Budejevio, Soluo-grada, Linca, Is. Ida, Ljubnega, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob U. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Inouiosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti biža. Ob 0. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-uega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ OS n popoludne v Kamnik, n 6. || 60 ,, sveder v Kamnik. h 10. 10 h zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 8. uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ U. „ 16 ,, dopoludne l« Kamnika. II O. ,, 20 n zvečer iz Kamnika. ,, O. ,, 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—106) 11 I ----;---1£ Založnik molitvenikov vsake vrste v slovenskem In nemškem jeziku. Z dovoljenjem visokočast. Ljubljan skfga knezo-skolljstva. cTt__TC MAT. GERBER (Josip C. Gerber) ^ v Ljubljani. (Ustanovljeno leta 1837.) □ Priporočam se p. n. gospodom trgovcem in dam na debelo 20o/ol 3O°/0 dO 4 O o/o popusta. Ceullnlk je dohiti ne žalitev,m je brezplačno. O *^ O *^ 4^. Štev. 9302. Razglas. (4'»5—3j Občinski Hvet Ljubljauski je dovolil tudi za letoa itOO gld. v ta namen, da im'*tnl nu .^islrai posl j«- primerno A(evil<» iiho/uili šli rofii lo/ ejF li otrok, v morske kopel)! v (; i-ade/.i. M .'c strat to o/.tiiuiJH h priutavkoro, da je prošnie za občinske podpore V omenjeno t?\rho i/.rocati mu d.o dne 25. ma-ja, lotos in v njih posoboo naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih hnni do Gotice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Oiiuiti He bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubijani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana dne 7. maja 1893. Za zgradbo novega šolskega poslopja v Ratečah (Gorenjsko) se bodo potom licitacijo duo ni S -3 o" 2nT aj v e č j a izb vsake vrste era, e* izprehodnih palic v,% plemeni bi kakor tudi jf fiuili rezbarij \t. Besa pri F. Staiupfelu v Ljubljani na ICoa^tgrresaaem. trgr-o. (Toixlietlle) (370—1 ii) (kornhka