C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - / settembre /926.
Posamezna številkm 25 stottnk*
\zha\a:
vsako sredo ztutral
Sttme za celo leto 15 L.
» pol leta 8 »
» četrt leta 4 »
la inozemstvo celo
leto lir 40.
Ne naročlla brez do-
poslane narotnine se
ne more mo ozirati.
Odgovorni urednik:
Polde Kern perle.
m tfZMßs
st. 56 V uoria, v sredo 1. septembra 1926 tetojx.
Nefrankirana ptsma se
ne sprejemaio. Oglasi se
računajo po dogovoru
in se plačalo v naprei.
List tzdala konsorcii
»OORIŠKE STRA2E<
Tisk Katoliške tiskarne
v Gorici. Riva Piazzuia
štev. 18.
Uprava in uredništvo •
ulica Mameli štev. 5,
— (pre) Scuole). —
Teles, int. štev. 308.
Eodimo ponosni!
Po številu smo majhen narod.
Tudi /?äse gospodarske razmcre so
precej skromne in pičle. Zemlja, na
katero nas je posadila bozja pre;
vidnost, je sicer lepa in prepolna
občudovanja vrednih krasot, iodu
precej skopa v svojih miruvnih
dobrinah. Milijonarjev je le malo
med slovenskim ljudstvom in ko
čujemo o neizmernih bogastvih po;
sameznikov pri drugih narodih, se
nam zdi kakor da prisluskujemo
pravljicam. Vendar nekaj imamo,
s čimer se lahko ponašamo pred
mogočnejšimi narodi: nase ljudstvo
je dusevno in telesno zdravo. V
tern zdravju, v tej svežosti je vir
njegove zitavosti, pridnosti, brihU
nosti in neukhnljivosti. To zdrav;
je nas je ohranilo skozi težka, rnno;
gokrat krvava stoletja pri življe;
nju. In to je, na kar moramo biti
ponosni: majhni, nebogljeni, raz--
tepeni na vse vetrove in nepriznani
od nikogar, smo se ohranili in smo
v vsej svoji bridkosii še ustvarjali.
Povejmo kar odkrito! Naša po;
vestnica ima mogoče manj bleste;
čih strani kot jih imajo zgodovine
velikih narodov, nase zakladnice
niso tako zvrhane kakor pri onih,
hi so si znali zavojevati svet, toda
kljub temu smo si ohranili svoje
samobitno narodno življenje, ka;
terega si hočemo očuvaii tudi za
vso bodočnost. S svojo žilavostjo,
pridnostjo, brihtnostjo in neuklon;
Ijivostjo smo se prebili skozi tern*
ne case in si zgradili svoj lastni na;
rodni dom, katercga si ne bomo
pustili nikdar zrušiti.
Ne bomo se merili z drugimi na;
rodi, katerim so morda sijale ugod;
nejše zvezde kakor nam, ce so
ustvariti in dali človeštvu vet kot
mi. Z vscm ponosom pa movamo
podčrtati, da se je naš narod s svo;
jo last no silo, večkrat v boju s pro;
tivniki, prikopal do take višine in
kulturne zrelosti, da se lahko pot
stavi na svetovni pozornici. O ne;
pismenosti med nasim ljudstvom
v zadnjih desetletjih skoro že ni
bilo govora. In kaj to pomeni ve
vsakdo, ki je le oddaleč pogledal
v narodovo žitje in bitje. Naše prU
prosto kmečko ljudstvo, ki se je
moralo po večini boriti še s siro;
maštvom, v svojem domu ni hotelo
biti brez slovenske knjige, sloven;
skega časopisa. Odtrgalo si je na;
favnost od ust, da je prišlo do po;
šfenega domačega čtiva. In stotisoči
knjig, ki so romali leto za letom
po naši lcpi domačiji od hiše do
hiše, so v polni meri izvršili svoje
delo: dali so širokim plustern ljud;
ntvn primerno izobrazbo in vcepili
so mu hvepenenje po nadaljnem
prosvetnem delu. Če prištejemo še
ogromno kulturno delo, ki so ga vr;
šili in LjcJ še nesebično vrše naši po;
deželski prosvetni delavci po naših
organizacijah, potem lahko razu;
memo, kako da je narodna zavest,
misel nezrušljive enotnosti, preža;
rein vse kroge in sloje.
Imamo svoje svojstveno narodno
življenje, imamo svojo pristno,
sarnoniklo kulturo, imamo zdravo
zavest, da smo življenja sposobni
'ft vredni, zato bodimo ponosni!
Ponos pa ne sme človeku nikdar
zaslepiti ter ^čj zasužnjiti naduiosti,
ošabnosti in napuhu: sovraštvo in
'lusilje sta njuni posledici. Kam pet
O'e njuna pot? Svetovna vojna ima
le postavila grozeri, krvav spome*
nik . . .
Kaj se gocli po svelu?
V Ženevi v palači Društva na«
rodov se že pripravljajo na scdmo
zborovanje. Po mestu že vise zasta?
ve raznih držav, avtomobili ino?
zemskih držav prevažajo elegantno
oblečene gospode diplomate, vmes
so tudi gospodične ... Mesto kon?
serene dobiva svoje obieajno lice.
Pekli, kuhali, cvrli in drli bodo po?
litiko, da bo zopet joj.
Letošnjc jesensko zborovanje bo
šc osobito zanimivo, ker so se vsi
člani Društva tako lepo na skrivaj
pripravili, da prodrg s svojimi za?
htevami.
Politične kupčije.
To poletje diplomatic pa res niso
spali. Cel kup po^ajanj in pogodb
so podpisavali ministri, da bi se v
Ženevi pokazali bolj mogočnc. Ne«
kaj časa so časopisi pisali o nekih
pogodbah, ki da se tičejo Abesini?
jc, države na vzhodnem asriškem
višav.iu. Ras Tafari. prcstolonasled*
nik abesinski, je obhodil vse večje
evropskc diplornate in jim dokazo«
val, da vendar ni Abesinija meter
platna, ki ga lahko angleški zunanji
minister razreže, kadar sc mu zlju*
hi. O tern vprašanju bodo tudi v
Ženevi govorili. Sredi počitnic so se
zbrali ministri maleßa sporazuma
na Bledu. Takrat so se sukali okoli
njih tudi odposlanci velikih mini*
strov in snubili male ministre.
Tako je nastala italijansko * ro=
munska pogodba. Francozje so zmc
raj z Jugoslavijo, čeprav se jc Nin*
čič do Francozov nekam ohladil.
Pač pa se je naslonil na Grke prav
takrat, ko sta se dajala generala
Kondylis in Pangalos. Jugoslovan?
sko * arška po^odba, posebno neka
tajna točka, dela sive skrbi velikim
državnikom. Sicer so .Tugoslovani
in Grki slovesno zatrdili, da jc po?
Codba taka kot se here in ni nič
nrikritciia. A zapadne države ne da-
jo dosti na taka zatrdila, marvee kar
ra je pošljejo svojc diplomatske vo-
hunc, da zvohajo. kaj so se zmenili
med sabo »ta majhni«. Stalno se
dozdeva velikim držnvam, da je
prav, ee na Balkanu brcz prestan*
ka treska, ker sicer sc bi lahko tarn
doli združili Grki, Albanci, Bolaa*
ri in šc Jugoslovani v mogočno dr<
žavo, ki bi bila kos zapacmim splet-
kam. Kdor \c močen pa nc vidi rad
poleg sebe močnega soseda.
Zato, čc lc more jo. zabijejo klin
med balkanske dr/avc in jirn da jo
vohat kako pasjo kost, da zabijo
na svoje zivljeniske interese. Mali
sporazum šc nekaj drži skupaj. a
se prav dobro tnidijo na zapaHu. da
sklcpajo posebne pogodbc s posa?
meznimi člani malcga sporazum a.
Na tak način skušajo ecloto razbiti.
Danes ima sicer dr. Bcncš, nckak
predstavnik Maicga sporazuma, ve-
lik uglod in bo predscdoval svctti
Društva narodov.
NajvažncJSa pogodba pa je span?
sko * italijanski doqovor tjlcde Tan-
qcrja. To jc vse v 7ATczi z borbo
za društvene sedeže.
Zi'.dnjic so se državniki razšli
sprti zastran stalnih sedežcv v Dru*
stvu narodov. Nemčiia, Rusija in
Amerika so še vedno brez zastop?
stva v tej zvezi držav. Ko jc vzkli?
lo vprašanje o vstopu Nemčijc v
Drustvo narodov najbolj na pobu?
do Anuiijc, so sc vzdignile Brazi*
Hja, Spanija in Poliska ter so tudi
zahtevale, naj jim da jo zastopstvo
v Društvu narodov. Nemčija in
Švcdska sta se pa temu z vso silo
vprli. In pri tern je ostalo. Državni*
ki so se razšli obetajoč si, da bodo
do jeseni žc kako razmotali to
zvito rcč.
Po dolgem oklevanju jc Brazilija
izjavila, da sc žrtvuje za Društvo
in človeštvo ter odneha za enkrat
od svoje upravičene zahteve. Po*
ljake in Špance pa skuša pomiriti
z novim prcdlogom angleški dr?
žavnik lord Robert Cecil, ki jc sve?
toval, naj dobc majhne države »na?
pol stalna mesta« v odboru za Dru?
štvo narodov. Pa tudi s tern pred?
lo.uom vecina ni zadovoljna. Po?
sebno ne Francozi in Angleži. Tc=
daj je padla Spancem v glavo sreč?
na misel.
Tanger.
Tako sc kliče močna trdnjava na
afriški strani Ljibraltarskega mor?
skega prcliva. Po srcčno dokončani
vojni v Rifu so Španci brž obrnili
svojo pozornost na Tanger. Pove?
dati moramo, da je Tanger naj?
važncjša straža ob vhodu v Sredo?
zemno morje. Še bolj važno ja pa
to, da kanoni iz Tanger ja nesejo do
— angleškega Gibraltarja na span?
sk^ strani.
>»panci so tore) rckli: »Ali nam
dajtc stalno mesto v Društvu naro?
dov ali pa mandat nad Tangerom
in zalcdjem. Drugače se ne meni?
mo!« Ko so to zvedele vlade v Pa?
rizu, Londonu in Rimu, so začeli
brncti brzojavi, skliccvala so sc po?
svetovanja, vse je govorilo o span?
ski pasti. V Parizu smatrajo span?
ske zahteve za skok v hrbet fran?
coskim zaveznikom, ki so s stoti?
nami svojih bataljonov odkupili
scvernoafri.ško obrežje. .^e bolj mr?
ko pa gleda Anglež. Tistega o Tan?
gerskih kanonih sc boji. Doslej je
on odpira! in pripiral vrata v Sre?
dozemno morjc in v Sucški prekop
ter odtod dalje v Orient. Zdaj se
pa hoče kar nenadoma še nekdo
rostaviti s puško na strazo. Rim je
pa napravil še zadnjo potezo. Moč^
na Mussolinijeva roka je delala
dolgo časa na špansko ? italijan?
skem prijateljstvu. Pogodba med
Rimom in Madridom je Angležu
povcdala, da kljub močnemu sredo*
zemnemu brodovju ni še neomejen
gospodar onkraj Gibraltarja. Obe
latinski državi, ki upata pritegniti v
svojo zvezo tudi Grcijo, si hočeta
zasigurati nckaj besedc na poti od
Gibraltarja do Suesa in Bospora.
Šahirajo torei državniki še pred?
no pridejo v Ženevo. Kdo bo šah
mat napovedal je težko ugcniti. Ti?
sti, ki so baje poučcni pravijo, da
bo Nemčija sprcjeta v Drustvo na*
rodov brez pridržkov, Španija pa
da bo dobila Tanger.
Še ena beseda o Društvu.
Za nas pač ni tako važno, kako
se bodo zastran teh vprašanj v 2e*
ncvi zmenili. Bolj važno je, kakšen
duh veje v prostorih Društva na?
rodov.
Zadnje case so posebno v Italiji
vodilna katoliška glasila pisala o
Društvu narodov. Naglašala so, da
se v Društvu šc ne poznajo kr?
ščanska načcla, ki naj bi vodila ev?
ropsko visoko politiko. Mogotci so
hoteli iz Društva narodov narediti
pripravno orodjc, ki naj bi služilo
njihovim koristim. Najvišja nravna
oblast na svetu sv. stolica šc dancs
nima besedc v Društvu, ki si pri?
svaja nalogo, da odločuje o ko?
ristih tolikih držav. Če bi hoteli re?
či svojo bescdo, bi rckli, da morajo
tudi majhne drzave dobiti v Dru?
štvu svoje enakopravne zastopnikc,
sicer nas bo povojna politika nau?
čila, da bomo merili moe lc po štc?
vilkah, bajonetih in spretnih diplo?
matih, nc bomo pa vprašali ali je
to pravilno, pošteno in krščansko.
Dandanes gleda diplomacija na
majhne narode kot na »quantite
negligeablc« (količina, ki jo sploh
ni treba jemati v poštev) in je
mnenja, da se o njih sploh ne spla?
ča razpravljati. Odtod ncštete kri?
vice, ki jih močni prizadevajo dan
za dnem šibkim. Tu bi moralo Dru*
štvo narodov zastaviti svojc silc in
tako mnenjc spremeniti v glavah
modrih državnikov, sicer bo pol
sveta še zrneraj videlo v Društvu
narodov delniško družbo močnih
držav, ki izrabljajo kolikor moč
svoje sosede. Upajmo, da od današ?
njega Društva narodov pa do brat
ske zvezc vsch evropskih ljudstcv
ni več tako dalcč.
DNEVNE WESTI.
Našim naročnikom in čitateljem.
Ko smo bili prisiljeni iz gospo*
darskih ozirov izdajati list samo en?
krat na teden, smo rekli, da bo en*
kratno izdajanje lista samo začasno
in da pricnemo list po starem izs
dajati s septembrom. Ker pa tra«
jajo inienovani razlogi še vedno,
zajto prosimo cenjene naročnike in
čitatelje, da vzamejo na znanje, da
ostanemo pri enkratnem izdajanju
še za nekaj številk. Uverjeni smo,
da bodo naši naročniki naš položaj
razumeli in ostali zvesti svojemu
glasilu vedno in v vsakih razmerah.
nii si k storil svojo dolžnost?
Kndar grozi tvojemu bližnjemu
nevarnost ali če ga je zadela ne;
sreča, je tvoja neoporečna, sveta
dolžnost, da mu priskočiš na po;
moč. Ako je pa tvoj bližnji obe;
nem tudi tvoj prijatelj ali dobrof;
nik ali svetovalec, mora biti tvoja
dolžnost do možnosti požrtvovab
na. Deliti moras z njim svojo stre*
ho, postreči mu moraš magari z
zadnjim koščekom svojega kruha,
storiti moraš vse, da ga otmeš in
post avis na noge. Kdor tega ne
stori je nehvaležen In grd sebi&
nez, ki ne pozna svoje dolžnosti.
»Goriška Straža« je iskrena prh
jateljicii slovenskega ljudstva. Vse
njeno delo to jusno podpričuje in
ljubezen, s katero se jo oklepajo
desettisoči našega naroda, to od;
ločno potrjuje.
»Goriška Strata« je nnša velika
dobrotnica. Spodbuja in tolaži nas,
kadar nas tarejo tezke in moreče
skrbi. Vziga in kliče nas, kadar je
treba na plan za narodove pravice.
izobrazuje in poplemenituje nas s
svojimi vzvišenimi in odločnimi
načeli. Plamenico značajnosti in
borbenosti nosi pred nami, ko sto;
pamo, boreč se s stoterimi neprilU
kami, svojemu dlju nasproti.
»Goriška Straža« je naša najzve;
stejša svetovitlka. V vseh mogočih
Stran 2.
»OORISKA STRA2A«
vprašanjih vsakodnevnega življenja
nam stoji ob strani in nam kaže
pravo pot. Nešteto zlatih, navav?
nosf rešilnih naukov nam je dala v
gospodarskih, vojnoodskodninskih,
davčnih in raznih drugih zudevah.
In ta »Goriška Straža«, naša prU
jateljica, dobrotnica in svetovalka,
je v neprilikah. Obtnila se je do
ponosnih in zvestih tisočev, ki ji
slede in jih je zaprosila za pomoč
Njen klic ni ostal neslišan. Zašin
melo je preko nase domajije, za*
trepetalo je po naši domovih, ki so
videli svo.jo ljubljenko ogroženo
in od vseh strani dežele so se za;
čeli stekati prispevki. Kljub te/.ki
gospodarski krizi, ki leži nad do-
mačijo, so se v kratkem času zbrali
tisočaki. Res, zanosen, vspodbuden
zgled požrtvovulnosti!
Toda mnogi, mno
li je
to le njegova prva politična šolska
naloga. Možak, ki je izza mlada
vžival v malern semenišču dobrote
iz duhovniskih rok, ki se je rad še
do sedaj ustavljal po farovžih, ka?
ten so mu zlasti po Tolminskem
dobro slu/Jli in ki še danes biva
v duhovski hiši, je tako oblatil, de:
nunciral in nastuval duhove na
slovensko duhovščino, da se mora
vsakemu nepoučenemu človeku
zdeti naša duhovščina najhujsi ru?
silec prestola, altarja, domovine,
Italije in menda občega mini sploh.
Giovanni Lorenzoni, ki so ga sma?
trali pošteni Italijani in Slovenci
za drugačnega človeUa, podtika
slovenskim duhovnikom nič manj
kot veleizdajniske namene. Ta pro*
fesor, ki je menda postavljen za
šolskega strokovnjaka (!) za slo?
venščino (!), meče na slovensko du?
I}ovšCino kot najhujši očiiek, da
je I. 1919. vložila na sveto stolico
prošnjo za glagolico, »ki je star slo?
venski cerkvenl jezik.« Tak literar?
ni strokovnjak je ta človek, ki hodi
iskat stikov med slovenske knjizev?
nike celo v Ljubljano! Nekatere
duhovnike, kar imenoma našteva,
češ: »Oblastvo ie sem poljubil,
primi jih!« Napada med drugimi
tudi vseučiliškega profesorja drja.
Ujčiča iz Ljubljane, ki prihaja vet?
krat v svojo domovino na oddih, in
mu podtika vohunsko in propagan?
distično delo. Tu že lahko povemo
mo/.u, ki odgovarja na ime Gio?
vanni Lorenzoni, da tu ni zaman
mignil z brado. Po vrsti sledijo na?
padi na Mohorjevo druzbo, Stra?
zo, Katoliško tiskovno drušlvo, na
Alojzijevišče, na Zbor svečenikov
sv. Pavla, na msgr. Trinka, na kne?
zonadskofa, na malo semenišče,
kjer Lorenzonijeva družina še da*
nes vziva gosfoljubje, na slovenske
pridigarje itd., itd.
V vseh napadih pa tako mrgoli
bedasloč, neresnice in nepoznava?
nja naših razmer, da se ravnatelju
lista »Resto del Carlino« ne mo?
remo načuditi, da sprejme tako ne?
informirano osebo za dopisnika.
Poudarjamo pa tudi dejstvo, da
Giovanni Lorenzoni poliva z gnoj^
nico le katoliške ustanove. Ali Gio-
vanni Lorenzoni, gojenec katoliš-
kih zavodov, poznejši mazzinija?
nee in republikanec, morda sedanji
f ašist, škili med framasone? In še:
ali je čisto preprlčanje nagnalo
Giovanni ja Lorenzonija, ki se je
pustil kandidirati na slovenski listi
v mestni goriški zastop, ki je pre?
daval na tečajih slovanske »Učitelj?
ske zveze«, ki je prevajal našega
Cankarja in njegovemu »Hlapcu
Jerneju« posvetil največ svoje bri?
ge, vprašamo V&s, Giovanni Loren*
zoni, ali Vas je čista vest vodila pri
Vašem blatenju stotisočev italijan?
skih državljanov slovenske narod?
nosti? Vas ni naš Cankar prav nič
naučil s »Hlapcem Jernejem«? Kaj
je zakrivil Vam in Vašim otrokom
slovenski rod, da ga v tako slabi
luči kažete, da se celo vsi posteni
Italijani zgražajo nad takim počet?
jem?
Giovanni Lorenzoni, pomagamo
mi Vaši vesti: bali ste se svojega
premeščenja iz Gorice, ker ste bill
na glasu kot slavofil, nefašist in
mazzinijanec. Pa ste zgrabili za got
lido gnojnice in jo polili po nas;
pa ste jo zlili nase in si v gnojnidi
perete roke, misled, da bodo čiste...
Verjemite, da tudi blatenje Sloven?
cev v Italiji Vam ne more prinesti
ne slave ne denarja! Smili se nam
prejšnji gospod Giovanni Loren?
zoni! Hlapci Jerneji so govorili... /
GOSPODARSTVO.
Delo „Zodružne zueze" u Gorici.
Danes hočemo zaključiti poroči?
lo o zanimivem obenem zboru »Za?
dru/Jie zveze«, posneio po »Gospo?
darskem lislu«. Priobčujemo reso?
lucije, ki so bile sprejete, da bodo
naši Citatelji videli nekaj glavnih
smernic, po kalerih se bo vrsilo delo
te naše najpomembnejše gospo?
darske organizacije v bodoče.
Za mlekarstvo.
Na vrsto pride najprcj resolucija
inženerja Rustja, ki se glasi:
»Občni zbor Zadružne zveze v
Gorici jemlje z veseljem na zna*
nje, da se je započela Zvcza pečati
tudi z mlekarsko organizacijo. Ob?
čni zbor nalaga Zvezinemu naeel*
stvu, da vztraja pri započetcm
delu in da se nc straši trcnotnih
žrtev, ki so potrebne pri vs^kem
začetku, posebno pa pri začctku
tako važne organizacije, kot je mle*
karska, ki je poklicana, da daje
glavni dohodek našcmu kmetskeisri
ljudstvu.
Občni zbor jemlje
ustanovitev poslovalnice v Trstu,
ki naj se tako uredi, da bo sposob*
na odgovarjati nalogam, ki jih stavi
na njo mlckarska organizacija.«
Odseki za posamezne panoge.
Resolucijo poda preč. gosp. žup*
nik Abram, ki se glasi:
»Načelstvu se nalaga, naj razmišs
lja vprašanje ustanovitve odsekov
pri Zvezi včlanjenih zadrug po po*
samcznih panogah t. j. odsek za
mlekarne, odsek za konsumne za?
drugc itd. in po svoji previdnosti
temu primerno sklcpa.«
Za konsumno zadružništvo.
Resolucijo poda gosp. Hreščak,
ravnatelj Občnega konsumnega
društva v Idriji, ki se glasi:
»Načelstvo naj posveti konsum*
nemu zadružništvu posebno skrb,
naj ustanovlja nove konsumne za*
druge, naj se bolj zanima za že ob*
stoječe konsumne zadruge in naj
poskrbi za vzgojo in za naraščaj
voditeljev in službenega osobja
konsumnih zadrug.«
Strokovna mod za konsumno
zadružnistvo.
Resolucijo poda g. dr. Josip Bi*
težnik, ki se strinja z resolucijami
preč. g. župnika Abrama in ravna*
telja Hreščaka in predlafia, naj
občni zbor naloži načelstvu, da na*
stavi strokovno moč za konsumno
zadružništvo.
Sodelovanje mladine.
Resolucijo poda g. Jenko Ivan iz
Trnovega na Notranjskem, ki stre*
mi za tern, naj se tudi mladina pri*
tcgne k sodelovanju na zadružnem
polju.
Skrb za vinorejee.
Resolucijo poda g. Premrou Ra*
facl iz Vipave, ki se glasi: »Zadruž*
na zvcza« naj dcla na to, da se bo
zakon o prodaji ponarejenih vin
tudi v praksi izvajal in želi naj bi
bilo več stika med gorami in vino*
rodnimi kraji. Gore naj bi dobav*
ljale vinorodnim krajem maslo, sir
in druge pridelke, vinorodni kraji
pa naj bi dobavljali goram vino,
sadje in druge svoje pridelke.
Nakup koruze.
Resolucijo predlaga gosp. Baloh,
predsednik Gosp. zadruge v Idriji
pri Bači, in sicer: Zadružna zveza
naj ob ugodnem času pošlje izvež*
bano osebo v Banat, in nakupi po*
trebno množino koruze iz prvega
vira, da jo potem odda svojim kon*
sumnim zadrugam.
Vse resolucije so bile soglasno
sprejete.
Kaj je novega na cleželi?
Števerjan.
Kakor iz drugih krajev Julijske
Krajine tako je tudi od nas šlo že
precej mož in fantov v tujino s tre*
buhom za kruhom, ker jim doma*
čija ne nudi dovolj dela in zasluž*
ka. Med temi je bil tudi Jakin Fran*
ce, fant v najlepši dobi, vedno ve*
sel, korajžen in poln humorja. Šel
je lansko leto novembra v Francijo
na znanje , s trdnim namenom, da si kaj pri*
služi ter s tern olajša bedno življe*
nja staremu očetu in svojeem v do*
movini. Kakor vsi drugi je tudi on
bil v začetku v severni Franciji v
rudniku, v spomladi pa se je pre*
selil v Južno Francijo v Savojo,
kraj Anncry na Rivieri. Delal je
pridno in z veseljem, da si kaj pri*
hrani, vsi tovariši so ga radi imeli
radi njegove dobrosrčne družab*
nosti. Toda kakor nihče zemlja*
nov ne ve kako dolgo mu je dolo*
čeno življenje, tako tudi on niti
slutil ni, da ga v tujini čaka bela
žena smrt, ki ne prizanaša ne sta*
i rim ne mladim, ne revnim ne bo*
gatim. Na dan sv. Roka 16. t. m. je
še eeli dan pridno delal, zvečer
mu je postalo naenkrat slabo in za*
čel je bruhati kri. Drugi dan 17. 8.
so ga dali v bolnišnico; še isti dan
je pisal sestri, da pride domov za
botra nečaku, v petek 20. 8. je po*
slal sestri brzojav, da mu je močno
slabo, kmalu potem je pa zatisnil
oči za vedno. V nedeljo 22. 8. po*
poldne je bil njegov pogreb, ki je
bil prav veličasten; vdeležilo se ga
je vse polno njegovih tovarišev od
blizu in daleč. Zapustil je sestri z
družinami in starega bednega očc*
ta, ki je stavil v njega vse upanje.
Kruto prizadeti družini, posebno
pa očetu, naše iskreno sožalje.
Dragi France, ko si šcl, si rekel v
slovo: »Gremo in se tudi še vrne*
mo,« in nisi slutil, da bode tujina
tvoja zadnja domovina. Počivaj v
mini, naj ti bode lahka tuja zemlja!
Jožefinska doba
v Idriji.
(Dalje.)
Dne 26. febr. 1786. prosi rudniš*
ka direkcija goriški konzistorij naj
za Idrijo olajša postno postavo, po*
sebno s tern, da se dovoli v delav*
nik meso jesti. Vtemeljuje prošnjo,
da je v rudniku sploh težko delo,
Idrija je bolj nezdrav kraj, masla in
jajc je tcžko dobiti, ker ni na okrog
dovolj kmetij, rudar bolj slabo pla*
can in postna jed je dražja kot
mesna.
Dovoljenje je sicer došlo, a ker
je župnik raz lece ni oznanil ker
je preglasno kritikoval postopanje
direkcije, da se v verske zadeve
vtika, je napetost rasla. Dne 16. 6.
1786 je šel župnik Butkovič y Gra^
dec ne da bi se zglasil v gradu in
prosil dovoljenja. Ko se je vrniL
1. 7. 1786, pošljcjo takoj ordonanca
k njemu naj pride precej na odgo*
vor k ravnatcl-jstvu.
Pri zbnmi komisiji vseh uradni*
kov se zagovarja, da tudi drugi žup*
niki ne iščcjo v takih slueajih ka*
kega dovoljenja. Zadostuje, da
župnik preskrbi, da v njegovi od*
sotnosti ljudje ne trpe v vcrskem
oziru. Rila sta doma oba kaplana,
tudi beneficijat in šolski vodja, ki
je tudi duhoven, toraj duhovnikov
dovolj.
»Vi ste rudniški župnik, stipen*
darius cameralis, ste navezani na
našc postave kakor vsak drugi
uradnik« mu zebrusi načelnik.
Prosi naj se mu dovoli iti na Do*
lenjsko v Krko ali Zatično. Se mu
dovoli.
On se poda izven Kranjske naj*
brž v Gradcc. Pošlje sc za njim ti*
ralnica, da kjcr koli se ga dobi naj
se ga takoj pošljc »ad stationem«!
Za 23 dni se je vrnil. Takoj po
prihodu je bil pozvan v grad ad au*
diendum verbum.
Odgovori, da nima časa, so ženi*
ni za izpraševanje. Na drugo pova*
bilo pravi, da je službeno zadržan,
ko ga v trctje kličejo jim pove, da
lahko pismeno naznanijo kaj od
njega žele.
Grozna zamcra! Oberamt pred*
laga naj se mu plaea takoj ustavi.
Župnik smatra samo goriški konzis*
torij za svojo oblast. Za kresijo —
politieno oblast — se ne zmeni, rud*
niške direkcije nc uboga. To dajc
slab zgled, pokoršlčina trpi.
j^tiri mesece potem ga reši konzi*
storij idrijskih sitnosti, ko mu 30.
nov. 1786 podeli novo župnijo sv.
Lavrencija na Dravskem polju.
Ko pa takoj ne more odriniti ga
opetovano sili rud. direkcija naj se
odstrani, na zadnje mu kar dan do*
ločijo: v pondcljek 22. januarja
1787, k veejemu v torek sme še tu
ostati. Cc ne dobi voznika naj se
obrne do paznika Settingerja na
»grabljah« ki mu proti odškodnini
preskrbi voz do Vrhnike.
Pride pa še hujše.
Goriški konzistorij imenuje za
administratorja in spiritualibus
svetnega duhovna Franeiška Hlad*
nika, a rudniška direkcija pa Urba*
na Ozinka, beneficijata in kot upra*
vitclja in temporalibus.
Dne 4. jan. 1787 kličejo Hladnika
v grad je li on res imenovan admi*
nistratorjem? Ko on to potrdi, pi*
šejo takoj dne 5. januarja 1787 kon*
zistoriju:
»Na mesto imenovati od nas do*
ločencga upravitclja in temporali*
bus Urbr^ia Ozinka, se je po mestu
raznesla novica, da je neki Hladnik
postal administrator v Idriji. Kli*
calo se ga je včeraj v grad in zve*
delo z začudenjem, da kar se nam
je nemogoče zdelo, se je res zgo*
dilo. Ne da bi se prej pri nas infor*
miralo, se je kar samovoljno ukre*
nilo in mesto miru bo prepir in ne*
zadovoljnost med farani še ostala
po odhodu zmcšanega in hudobnc*
ga župnika. Zopet bodo nove tožbe
in prepiri. Reklo se bode, saj ni bil
samo župnik kriv, temvee tudi me*
ščani. V tern nas potrjuje dejstvo,
da je pred par dnevi sem poslan
neki Alveani, kot mestni kapelan.
On je razuzdan človek, ki je bil
žc od konzistorija kaznovan radi
nespodobnega obnašanja. Vidimo
hvaležen namcn, a poznamo tudi
hudoben vir, ki je privedel kon*
zistorij dc tako čudnih korakov.
Zatrjujemo pa, da nam ne bo
zmanjkalo ne potov ne priložnosti,
da bomo do najvišjega prestola do*
vedli vest, kako slabo se skrbi za
mir in složnost v župniji. Za sedaj
le slovesno protestiramo proti za*
kotnemu i menovanju Hladniko*
vem, ker
a) on je sokrivee prejšnjega žup*
nika, ki je bil v prepiru z dirckcijo
in živel v razporu z občino, tukaj*
šnje sodišee ga imenuje nemirnega
in hudobnega. Hladnik in Butkovic
sta edno maslo;
b) Hladnik je lenuh, niti edne
urc ni prebil v pastirstvu, je puhla
glava, in se ne more primerjati z
delavnimi in dostojnimi duhovniki.
Siran 4.
>GORIŠKA STRAZ\<
Podsabotin.
V nedeljo je priredilo naše dru-
štvo svojo prvo prireditev. Vkljub
raznim oviram smo vztrajali in pri*
reditcv je izpadla dobro. Trcba je
bilo obrniti zastor, poslati »Vojakc
po potu«, pa smo nastopili z sveto-
piscmsko igro »Izgubljeni sin«. Igra
je verskega značaja in zelo poučna
tudi za čvekača v »Edinosti«, ki
nujbrze ni »mipihnjen po milosti
božji«. Igrali so jo igralci dobro. lsto
vclja o burki »V ječi«. Pevski zbori
so se zadovoljivo obnesli, vkljub
temu da se je »usiral« nekdo v
»Edinosti«. Krasni, kulturni izrazi,
kažcjo zelo kulturnega dopisnika,
vrcdnega libcralnih nazorov, h ka*
tcrim se pristevajo voditelji dm*
štva iz Njivic. Prireditev je bila
lepa, disciplinirana in ravno dovolj
dolga tako, da nismo niecsar po?
grešali, hajmanj pa prismojenih
pripomb dopisnika v »Edinosti« in
iijcgovih svobodomiselnih društev.
Poznumo pač mi bolje discipline),
kot pa od liberalnih idej »napih*
njen« mlac-i dopisnik »Edinosti«.
# * *
Prosvetrm društvo »Na dan« se
iskreno zahvaljuje v prvi vrsti re«
žiserju. Zahvala tudi bratskim dru*
štvom, g. AlojziJLi Valentineieu za
prostor in vsem domaeinom, ki ste
na katcrikoli način pripomogli, da
je prireditev lepo uspela. Ravno
tako tudi obeinstvu, ki nas bo ka*
kor upamo tudi v prihodnje ob--
iskalo.
Voice.
Dolgo časa smo trpeli in moleali,
koncčno se moramo vendar prito*
xiti racli razmer, ki vladajo na na*
sem županstvu. Nekatere družine
v vojni padlih eakajo že leta in mc<
sece na pokojnino, po jo ne mo*
rejo dobiti, ker županstvo zavlaču*
je njih rcšitev. — Tudi gledc po*
biranja vojnega matcrijala ni žu*
Pimstvo izvršilo svoje dolžnosti in
veliko obeinarjev trpi radi tega ob-
čutno škodo. Opozarjamo župan*
stvo, da postopa manj svojcvoljno,
in da vestneje vrsi svojo dolžnost.
Sv. Višarje.
Naša najbolj priljubljena božja
pot so Sv. Višarje. Zadnje ease
prihaja vedno večje število romar-
jev v prijazno gorsko cerkev.
Krasna lega, lepa vrcmena in sveta
tihota zelo blagodejno vplivajo na
vse. Vkljub temu, da je ta božja
pot odaljena in so prevozni stroški
prccej izdatni. je vendar privlačna
in prikupljiva. Vsak, kdor jc poro*
mal na Višarje, je bil lahko zado*
voljen.
V nedeljo se je mudilo na Sv. Vi*
šarjah okrog 500 romarjev katoli*
ških društcv iz kbbariškega in
idrijskega okrožja. Po skupnem sv.
obhajilu so imeli slovesno mašo,
pri kateri je pridigal č. g. prof. Ter*
eelj in prepeval pevski zbor iz Sp.
Idrije. Romarji so se zelo zadovolj*
ni vrnili. Dokler jc lepo vreme, naj
tudi drugi romarji pohitc na Sv. Vi*
šarje. Ne bo jim žal!
Fojana.
V 55. številki »Goriške Straže« je
bil dopis iz Fojane, ki nekam vse
prečrno gleda. Vinogradi niso tako
vničeni, da bi več let trpeli. Dopis*
nik mogoče zamenja Fojano za
Hruševlje ali Šlovrenc, tam se vidi
nekaj podobnega. Pri nas je sicer
pridelek deloma vničen, a za pri*
hodnje lcto upamo, da bo boljše.
Pa tudi letos bo kaj več ko za dorn.
Kal nad Kanalom.
Od vseh strani dežele čitamo do*
pise o slabi letini; tako je tudi pri
nas. Ali zraven tcga nas še druge
nadloge tarejo. Letos se je začel iz*
vajati zakon o javnih spuščevalni*
cah bikov, kateri nam obeta zbolj*
šanje naše govedoreje, ker vsi na*
predka željni govedorejci želimo.
Škoda le, da se zakon natančno lie
izvršujc po vseh členih tako kakor
po onem, ki določujn, da naj znaša
skočnina 25 L. Zakon določuje, da
ne sme biti na cnega bika več kakor
150 krav. Kako je pri nas? V naši
občini bi moglo biti 8 bikov, potr*
jenih je samo 5, med temi je eden
še bolan, torej jih primanjkuje po*
lovica, posledica tega je, da krave
niso breje, ter jih morajo kmetje
po veekrat goniti kljub temu, da
plačajo tako visoko skočnino. Zato
prosimo poklicane osebe da nam
preskrbijo zadostno število bikov.
Kanalska davena iztirjevalnica
tirja zastale davke po veekrat kljub
temu, da so kmetje iste že plačali.
Znan nam je slučaj, ko je neka
stranka plačala zastali davek že
3 krat in šc četrtič jo terjajo, zato
priporočamo omenjeni iztirjevnl*
nici več natančnosti. Kmetom pa,
naj dobro shranijo pobotnice, d,a
jim ne bo treba placevati davka
veekrat. Dne 16. 8. je odposlanec
iztirjevalnice pobiral davke v Kalu;
tem potorn se je pobirala tudi ob*
činska taksa na živino, pri kateri
pa je najmanj eno tretjino pogreš*
kov. Nckateri so plaeali po 30 in še
več lir kakor jim pritiee. Kje je
vzrok temu? Ali na občinskem ura*
du ali pri iztirjevalnici? Na dan
pobiranja davkov se je zgodilo
tole:
Neki kmet se je na dan pobira*
nja davkov nahajal v Kanalu tcr je
z isto potjo hotel plačati davek kar
pri iztirjevalnici. Tam pa so ga za*
vrnili češ, da isti dan pobirajo dav*
ke v Kalu, da naj tam plača. Kmet
prišedši domov je moral še v pol
ure oddaljeni Kai; tam mu pa zo*
pet niso hoteli prevzeti denarja češ,
da je določena ura pretekla. Tako
so zavrnili v Kalu še nekaj drugih
kmetov. Ali ni to postopanje ne*
umestno? Saj vzdržujemo mi dav*
koplačevalci državni ustroj in še iz*
tirjevalnice in njene uradnike zra*
ven. To naj si zapomnijo dotični
gospodje in naj drugikrat bolj ob*
zirno ravnajo.
Saksid.
Prosvetno društvo v Saksidu pri
Dornbergu bo imelo v nedeijo 5.
septembra svojo prireditev na pro*
stem. Poleg petja in tamburanja je
na sporcdu tudi ljudska zaloi^ra
»Pozno polet je«. Vse sosede in uri*
iatelje lepe zabave vabimo, da nas
v nedeljo obiščejo.
Novaki.
Tu je umrla Marija Tušek sopro*
ga posestnika J. Tuška. Žalostni
mož sc zahvaljuje vsem, ki so ka*
korkoli izkazali sočutje v bolezni in
pri pogrebu rajnice. N. p. v m.!
Breginj.
Bivšemu podpredscdniku društva
»Čolnič« Jožctu Šimac, ki se je pred
kratkim poročil z g. Marijo Lenkič
iskreno častitamo in jima želimo
obilo blagoslova na novo pričeti
poti.
* * ¦
Pri nas se mudi že dalj časa (od
5. t. m.) 6. polk poljskega topni*
čarstva. Omenjeni polk se je Ian*
sko lcto mudil na voj. vajah po Če?
povanski dolini. Posestniki upajo,
da bo vojaško oblastvo vse more*
bitne škode povrnilo. — Ali še ne*
kaj drugega je. So nekateri možje,
ali bolje rečeno mešetarji, ki bi
morali svoi vpliv, veljavo in zna*
nje postaviti, če že ne ravno v
sužbo, vsaj v korist in dobrobit
Ijudstva. Je pa ravno nasprotno. Ni
jim mari današnja gospodarska
kriza in vsesplošno ječanje itd.
Njihovo znanje jim služi, da le sebi
polnijo mošnjičke, četudi na ra*
eun kmctskega v trudu in znoju
spravljenega sena. Od* kmetov ku*
pujejo seno po 22—25 lir kvintal,
vojaštvo ga pa plačuje po 45 lir.
Lep dobiček imajo!
Cerkno.
Na pobudo Kmetijskega urada v
Idriji se je vršil dne 22. m. m. ogled
pašnikov in planin na Poreznu. Po
vrnitvi v Cerkno se je vršil sesta*
nek kmetovalcev, na katcrem je
poudarjal doktor Verbig od Kmet.
urada v Idriji važnost zboljšanja
pašnikov in korist, ki jo imajo ži*
vinorejei od njih. Geom. Somma,
zastopnik urada za planinsko go*
spodarstvo, je zagotovil, da bo po*
rabil ves svoj upliv, da se bodo
planine zboljšale. Domači živino>
zdravnik dr. Stemberger je nagla*
šal, kako velikega pomena so za
živino dobre staje in jih je pripo*
roeal posebni pažnji.
Črni vrh nad Idrijo.
Pri nas je letošnje leto jako /i*
vahno stavbno gibanjc, kakor ga ni
bilo že od požara 1. 1908. Poleg no*
vega župnišea, ki obeta biti lepa
stavba, gradi novo hišo tudi «ostil*
ničarka g. M. Lampe. Obnavlja in
popravlja se v občini mnoqo his,
med njimi tudi hiša Kmetijskega
društva, ki je bila popravila zelo
potrebna. — Radi ncugodnega le*
tošnjega vremena nimamo letos to*
liko lctoviščarjev, kakor smo jih
imeli zadnja leta. Letoviščarjem
posebno ugaja naša z gozdom ob*
ražčena okolica, kamor radi delajo
sprehode. — Medved se je od nekje
priklatil in straši sedaj po naši oko*
iici. Vr nedeljo dnc 22. avgusta se
je bilo spravilo nanj okrog 30 ju*
naških in pogumnih lovcev, ki so
pili na njegovo kosmato kožo, ki
jo pa medved še sedaj nosi zdravo
okrog.
Škrbina.
V nedeljo zjutraj okoli 7. ure se
je zgodila med Komnom in Gor*
ianskim grozna nesreča. Domačin,
Alojizj Bunc, trgovski pomočnik,
star sele 23 let, vračajoč se domov
na obisk družine (staršev) je prišel
pod komensko korijero, katera
vozi zjutraj vTrst. Bil je na mestu
mrtev. O nesreči se marsikaj govo*
ri, najbrž da ni radi burje slišal
nesrečni mladenič prihajajočo ko*
rijero. Seveda bo ugotovila nesrečo
sodna oblast, katera jc prišla na li*
ce mesta. Truplo so prenesli v ko*
mensko mrtvašnico, kamor se je
napotila pravcata procesija ljud*
stva, da pomoli ob nesreenem mla-
deniču. Ubogi družini, kateri je ko*
maj pred tremi mescci umrl pokoj*
nikov brat, domači gospodar, za*
pustivši že stare starše in vdovo z
otrcci, izrekamo najsrenejše soža*
lje. Vsem pa naj bo to opomin, da
se varjejo, ko avtomobili tako
hlazno drvijo po cestah.
* * *
Nekaj novega pripravlja »Cer*
kveni pevski odsek« za svojo pri*
rcditev. Želimo, da bi se res javno
pokazal, saj v Škrbini, v tako lcpi
vasi že lep čas ni bilo kake prire*
ditve razcn šolskc veselice.
On je nesposoben ohraniti mir v
fari;
c) je telesno slaboten, glas šibek,
ni za pridigovanje, tclo ni zmožno
za težavne(?) poti k bolnikom. (Fa*
ra je samo mesto, vsa okolica spa*
da pod župnijo Spodnja Idrija; o*
pomba pisateljeva.)
Zato naj se raje potrdi Ozink, ki
je že opravljal službo administra*
torja po smrti Matije Gnjezda
prav dobro. Rudniška direkcija je
dolžna skrbcti za blagor fare.
Hladnik pa ni za ta posel in radi
tega mu ne moremo nakazati pla*
če, ktero on kot upravitelj od nas
debi. Prieakujcmo torej naglega in
toenega odloka. v katcrem se Hlad*
niku odvzame administratura in O*
zinku izroči, drugače moramo po*
roeati pred najvišji prestol, kako
malo se skrbi, da bi se najvišja že*
Ija »mir in soglas je med duhovšei*
no in farani ohraniti« vresničila.
Po nemarnem /upniku naj se ime-
nuje nevedni in nezmožni admi*
i-istrrttor! Ker tudi konzistoriju ne
more biti vseedno, kako je po žup-
nijah, zato prieakujcmo odloka v
našem smislu.
10. jan. 1787 je prišel odlok.
Glasi se: »Izrazi, ki se nahajajo
v pismu z dne 5. jan. 1787 so zelo
žaljivi ter se ne sme jo prezreti. Cirn
bolj jih premišljujemo, tembolj sc
čudimo, da javni urad, to je idrij*
ski Oberamt, se tako dalee spoza*
bi, da v tako sramotilnih in grajal*
nih stavkih žuga konzistoriju.
Res je, da se je in spiritualibus
nastavil Frančišek Hladnik admi*
nistratorjem. To se je zgodilo, ker
se še ni dokazalo, da bi se bil Hlad*
nik kedaj ncspodobno obnašal.
Konzistorij ga bolje pozna, kakor
si kedo domišluje. Tudi kapelana
Alevani smo tja poslali, ker je za
ondotno kapelanijo še najbolj pri*
praven. Ko bi bili nad njim opazili
kaj razuzdanega, bi ga ne bili tja
poslali. Če je prej kaj zagrešil, je
to popravil, in vera nas uči, da mo*
ramo takemu odpustiti. To tirja že
zdravi razum celo pri človeku, ki
k nobeni od države priznani veri
ne pripada. — Tisti vir, ki je kon*
zistorija k temu tako neprimerne*
mu koraku dovedel, bi tudi kon*
zistorij rad poznal. V stcsti si je,
da je vse dclal po najboljši vesti in
prepričanju. Zato ostane miren, naj
se mu še tako žuga, njega nobeno
strahovanje ne gane.
Dosledng bi morali ostati pri svo*
jem sklcpu. A ker imamo opraviti
z občino, kateri se zamore nuditi le
mleko, ker močnejše hrane ne pre*
ncse, in mora oblast veekrat po*
trpeti s podložnimi, preklicujemo
imenovanje Hladnikovo in pošilja*
mo ob enem dekret Urbanu
Ozink.«
12. jan. 1787. je sem dosel odgo*
vor. Še isti dan se napravi dekret
Butkoviču in Ozinku, intimira se
justicjer — sodnik — pi. Garobol*
di da bode drugi dan v soboto 13.
jan. 1787. oddaja cerkvenega pre*
moženja, blagajni se nakaže izpla*
cevati Ozinku 415 fl. On nastopi
dne 14. jan. a 13. jan. ob 2 popoldne
se predstavi v gradu vsem uradni*
kom. Tudi se isti dan publicira da
se v župnijskih zadevah farani ob*
račajo le na Urbana Ozink.
Štirinajst dni pozneje se Hladni*
ku piše, da se je pri Consultu —
seje uradnikov — sklenilo, naj se
kmalo odpravi iz Idrije, ker druga*
če ne bo miru. Med tem easom s ka*
pclanoma ne sine obeevati. Pri
najmanjšem kalenju javnega mini
se ga bo z vso ostrostjo izgnalo iz
mesta. Isti dan se tudi upravitelju
Ozinku sporoei naj pokliče Hlad*
nika v župnišče in naj mu prepove
vsako obeevanje s kapelanoma.
Naj se le kaj malega o tem izve sc
ne bode vstrašilo pred nobenim
sredstvom ga od tod odstraniti. —
Kaj ne Jožefinska doba v polni
luei!
Konkurs za Idrijo.
Dne 24. maja 1787. so v Gorici
delali konkurs za Idrijo. Najbolje
sta napravila Jakob Tiringcr in To*
maž Golob. Oba so stavili na prvo
mesto in Oberamt se je odloeil za
Tiringerja. Rodil se je 8. 7. 1745.
v Stražišeu pri Kranju, služboval
v Smledniku, Vodicah, St. Jerneju,
Polhovem gradcu, v Dobu in v
Trunjcah, od koder je prišel v
Idrijo za 7 let. Oberamt ga je zaeet*
koma hvalil: je delavcn, krotak pri
vseh župljanih zelo priliubljen. —
2 leti pozneje se je vse drugače
glasilo.
Dne 19. 6. 1788. prosita kapelana
Filip Valeneie in Luka Bratuš za
zboljšanje place. Trikratno blago*
slovljenje po hišah se je prepove*
dalo, po novi štoli so se dohodki
znižali. Zupnik od svojega ne more
dati, saj ima malo plačo, polcg hra*
nc in postrežbe ne more odstopiti
ki\j v denarju Oberamt zahteva od
župnika fasijo. Ko so vse dohodke
in stroške dognali se je izkazalo, da
zmanjka na lcto 76 gl. 23 kr. kar se
mora pokriti z intend j ami.
»ÖORISKA STRA2A«
Stran 5.
Črniče.
Naše kat. slov. izobr. društvo
vprizori dne 5. sept., to je prihod*
njo nedeljo, igro »Domen«. Vpri*
zorili bi bili že prej, a nismo mogli
dobiti dovoljenja, zato bomo pa
sedaj, bolj zadnji v našem okrožju,
pokazali sad našega poletnega de*
la. — Igra »Domen« je jako zani«
miva, ker je vzeta iz kmcčkega živ*
ljenja v preteklem stoletju. Zato
upamo, da nas obiščejo pri?
jatelji našega društva v obilnem
številu, zlasti, ker se igralci močno
trudijo, da bodo kar moč najboljše
igrali. Zraven sodelujc tudi dru*
štveni pevski zbor. — Veselica se
bo vršila na dvorišču posojilnične
hiše št. 28, ob 4. uri popoldne.
Jageršče.
Nihče ne čuje od nas nobenega
glasu; zdi se, kakor da bi spala na*
ša vas spanje kralja Matjaža.
Sprejmi torej, draga nam »G. Stra>
ža«, par vrstic, ki jih piše okorna
roka kmečkega hlapca. Nič dobre*
ga sicer nimamo poročati iz naših
planin. Vsakomur so znane žalosts
ne razmere kmcčkega življenja in
groza navdaja človeka, kaj bo, ko
bodo težki davki in neznosna dra*
ginja privedli kmeta do popolne
katastroie. Vse mora kmet drago
plačati, prodati pa še za ceno ne
more. — Živina je pri nas glavni
pripomoček, s katerim si je včasih
kmet kaj opomogel. Sedaj nima
nobene cene. Pred nedavnim smo
ustanovili zadružno mlekarno in
upamo, da bo v naš gospodarski
prospeh. Poljski pridclki so dosti
slabi. Vedno deževje povzroča sla-
bo letino; celo poletje se že vrstijo
ntvihte, viharji in druge vremenske
nezgode, da res ne vemo, kdaj bo
boljše.
Idrija pri Bači.
Nne 8. t. m., na praznik Marije
Device, priredi tuk. »Prosvetno
društvo« lep izlet v Čepovan. Od
doma pojdemo precej zgodaj, da
bodemo v Cepovanu lehko se pri
sv. maši. Popoldne zapoje naš pev*
ski zbor par komadov narodnih
pesmi, da nam prijetneje mine čas.
Vabljeni so vsi člani in prijatelji
našega društva, da se tega izleta go*
tovo vdeležijo.
* « #
(Roman je na Sv. Višarje.) Kras*
no jutro je bilo dne 21. avgusta, ko
smo posedli vsak svoj prostor na
avtomobilu in se odpeljali od do*
ma. Ozračfe se je razčistilo, megla
se je začela vzdigovati iznad dolin,
nebo je bilo bistro ko ribje oko.
Dež, ki je padal prejšnji dan, je bla=
godejno shladil zemljo, da ni bilo
previoče. Bil j»e ta dam v resnici
krasen in prav pripraven za tako
pot kakor je bila naša.
Dospevši v Kobarid smo se malo
vstavili in se nekoliko oddahnili,
toda le za kratek čas, ker tu še ni
bil naš cilj. kamor smo bili names
njeni. Kmalu nas je naš voz brez
konj odpelial naprei skozi več vasi
mimo Bovca m od tarn do Žabnice.
Tu smo poskakali z avtomobila in
jo mahnili peš po hribu navzgor.
Po poldrugi uri hoje smö zaglcdali
lepo cerkvico, ki se je belila med
drevjem in nas že oddaleč pozdrav?
ljala, kakor bi nam hotcia reči: Do*
brodošli na Sv. Višarje, ljubi ro*
marji!
Pri cerkvi je bilo zbranih že pre-
cej romarjev, katerim smo se tudi
mi pridružili in se po malem okrep*
čilu iz nahrbtnika podali v cerkev,
kjer smo že pozno zvečer opravili
spoved. Utrujcni od naporne hoje,
smo začeli misliti na počitek. V ne*
ki hiši smo dobili toliko prostora,
da smo se malo odpočili. Ko pa je
zjutraj zapel zvon iz cerkvenih lin,
smo zopet pohiteli v cerkev. Ko
smo poskrbeli za dušne potrebe,
smo si poiskali tudi malo zabave in
razvedrila s tern, da smo začcli opa?
zovati svojo okolico. Divili smo se
visokim goram, ki so nas obdajale
kro in krog od vseh strani. Vendar
pa — kljub temu, da smo imeli s
seboj dovolj daljnogledov — ni
bilo mogoče dobro opazovati, ker
je v dolini ležala neprodirna megla.
i Po kratkem odpočitku smo se
podali zopet v dolino, kjer nas je
čakal avtomobil. Predno pa smo se
odpeljali proti domti, smo videli še
prestolonaslednika, ki se je na svo?
jem potovanju po Karniji mudil
tudi v Trbižu in okolici; spremljal
ga je finančni minister Volpi. Me*
sto je bilo vse v zastavah in cvetju.
Številni slavoloki so pozdravljali
visokega gosta. Sprva smo menili,
da so oni slavoloki postavljeni nam
na cast . . .
Domov smo srečno prispeli v ne*
deljo, dne 22. avg. proti večeru. Bili
smo vsi, od prvega do zadnjega
zelo zadovoljni s tern izletom, ki se
nam je tako lepo posrečil. Upam,
da nam bo prihodnje lcto zopet
mogoče obiskati našo preljubo bo*
žjo pot na Sv. Višarjah in se po*
kloniti Nebeški Materi, ki kraljuje
na tej strmi in slikoviti gori.
Romar.
Kadar grozdje zori...
Kako kaže letina v Vipavski dolini?
Prijatelj nam piše:
Po vinogradih dozoreva prvo
grozdje; pospravili smo težke škro*
pilnice in zveplavnike. Mnogi so
škropili šcst do sedemkrat, nekateri
samo po štirikrat. Boj proti pero*
nospori je bil različen, vsak posest*
nik je delal po svoje in celo za po*
samezne bregove je vporabljal po*
sebne obzire in načine. V nič manj*
ši meri kot lani je bila tudi v letoš*
njem letu trta podvržena peronos*
pori vslcd vremenskih neprilik, —
le boj proti tej nezgodi je prišel za*
časno in vztrajnejšc od lani. Po
trtah se čisti plevel, kajti grozdje,
ki polagoma dozoreva, potrebuje
solnčne blagodejnosti. V zadnjem
času imamo res lepo, stanovitno
vreme, na kar v letošnjem letu ni*
smo bili vajeni. Ozračje je visoko*
poletno, prevevano od lahkega ve*
trčka, kar obeta skorajšnjo potrebo
dežja. Toča nas je obiskala par*
krat, nekatere zelo občutno. Vin*
ska letina obeta biti kot lanska; v
kakovosti celo boljša. Pridelek
krompir ja ni bil zadovoljiv; predol*
gotraina moča mil jc škodovala.
Posebno je odpovedalo domaee se*
me — dočim je od »Zadružne zve*
ze« naročeni jugoslovanski krompir
uspeval v peščeni zemlji, — v težki
zemlji pa je tudi temu, a ne v to*
liiki meri kot domačcmu škodovalo
dcževje. To nam kaže, da se vseka*
kor izplača izmenjhva z dobrim
»Kamnikom«. Na splošno je zaosta*
lo dozorevanje koruze, skoro bi se
se je oprijemala rja radi vednega
deževja. Lepo vreme je tudi temu
odpomoglo. Letina bo srednja. Fi*
žol je dobro privrgel. Skoro dobra
letina jc za sadje, ki je razmeroma
še najboljše obrodilo in se še ved*
no lahko proda. Slabša so večinoma
jabolka, dočim so hruske prvovrst*
ne; mnogo je tudi breskev in češ*
pclj. Splošno je opažati, da so se
začeli kmetje vedno bolj zanimati
za sadjerejo — in prav je, da ne
visijo samo na vinskem pridelku, ki
je ncstanoviten in v novih razme*
rah v ceni dovolj nestalen. Skrbimo
za več kultur, da pridemo do več
vrst pridelkov, tako se bomo mo*
gli gospodarsko vzdržati, kajti pre*
pričani smo že dancs, da samo s tr*
to nc gre. Velik obseg je zavzela
živinoreja. Pri tern se je pokazalo
vcliko pomanjkanje sena. Posledi*
ca temu je, da bo pričel kmet skrb*
no gojiti svoje travnike tudi z umet*
nimi gnojili v veliko večji meri kot
prejšnja leta. — Stalno zavzema
vclik obseg tudi gojitev sviloprejk.
Letno se opažajo novi, skrbno tire*
jeni nasadi murv, najsibo ob ce*
stah ali na polju. Je bilo sicer letos
svilodnega pridelka manje od lani,
a to zato, ker se je gojitev omejila
vsled lani primanjkuioega murvine*
ga listja.
Zopet se pripravlja par družin
na izselitev. Ako pogledamo njih
gospodarsko stanje se moramo po
izkušnjah, ki so jih imeli prvi iz*
seljenci naravnost začuditi njihove*
mu ravnanju. V splošnem pa je
napram izseljevanju povsem drugo
razpoloženje kakor lani; tupatam
se spravi šc kdo čez veliko lužo —
v Ameriko.
Iz širokega sveta.
»Za en dolar!«
Ameriške izletniške družbe so
zelo iznajdljive v svoji reklami.
Posebno v Francijo napcljujejo tok
svojih izletnikov. Reklamo va dc*
lajo takolc: Dcbclo je napisano:
»Za en dolar!« in se nadaljuje, »do*
biš v Franciji štiri galone piva ali
dve galoni vina, botiljko šampanj*
ca, prvi sedež v gledišču »Comedic
Francaise«, izboren obed za dve
osebi, najclcgantnejši slamnik. se
lahko pelješ 80 milj daleč itd« Amc-
rikancev je na Francoskem zmeraj
več. Francozje se pa tudi zmeraj
bolj jeze, ker jih hočcjo Amerikan*
ci kar za 1 dolar pokupiti.
Čudež severne Amerike.
Pravi gcološki čudcž sevcrne A*
merikc je tako zvani Grand Ca*
nyon.. To je globoka tesen reke Co*
lorado na zapadni strani scv. Ame*
rike. Ta jarek ali struga s 1500 me*
trov in še več visokimi navpičnimi
stenami je dolga 850 kilomctrov in
ponckod široka 12 do 30 kilome*
trov. Na dnu sc da prav udobno
potovati dneve in dneve. Tedaj se
pokaže človeškemu očesu veličastje
Štvarnikovo in prirode. Pri nogah
se vali Colorado, ob straneh in nad
glavo se pa dvigujc sklad nad skla*
dom, ki priča o prvih dobah naše
zemlje. Ta mogočna stena kipi
kvišku do ncba in le navpično nad
glavo se svetlika proga nebne si*
njine. Zdi se, kakor da plava v tej
grozni lepoti nckaj nepojmljivega.
Največji raziskovalci imenuje Ca*
nyon »dežcla Boga«.
Koliko se bere!
Dosedanji izkazi pravijo, da v
Združenih državah izhaja 22.000
raznih časopisov in revij. Zato je
tudi Amerika dcžela, kjer se naj*
več bere. Takoj za njo pa pride
Nemčija. Vseh časopisov izhaja
okroq 10.000. Samo dnevnikov ima=
jo Nemci 3.125. Samo Berlincani
imajo 109 dnevnikov. V drugih
večijh mestih jih je prav gotovo
vsaj 20, če ne več. Je pa tudi v
Nemčiji zanimanje za branje zelo
veliko. Ne dobiš vaščana, ki bi ne
bil naročen vsaj na troje vrst čas*
nikov: na poh'ticnega, gospodarske*
ga, cnega leposlovnega in morda še
za deco. Kako je pa pri nas, ko do*
biš po polovico vasi, kjer pravijo,
da je denar za časnik preč vržen.
Srečna dežela.
Zakladni minister v Ameriki je
oni dan šel k prcdscdniku CJoolid*
geju in mu povedal, da je vlada /e
v stanu, da zniža dohodninski da*
vek. Amerika dobiva namreč od
dolžnikov iz Evrope ogromnc svote.
Goreča ladja.
100 milj južno od Bombaya sredi
Indijskega oceana se je potopiL tr*
žaški parnik »Persian«. Sami ne
vcdo, kako je na krovu izbruhnil
silen ogenj, ki se je naglo širil.
übupno je tulila sirena, radio je
dajal signale, posadka in potniki so
žc bili v smrtnem obupu, ko vlovi
brezžični brzojav veselo sporočilo,
da plovejo od Bombaya sem ladje
s polno paro na pomoč. Kapitän
gorečega »Persiana« je dal ztikuriti
pod vsemi kotli, da je ladja plula
z viharno brzino. Po morju se je
videlo 1 e kako se z neznansko
naglico vali proti severu neka go*
reča masa. Baš v kritičnem trenut*
ku, ko se je že blžala explozija so
pomočne ladje dohitele »Persiana«
in vzele vse obupane ljudi na krov.
Čez malo časa so valovi Indijskega
oceana pogoltnili goreče ostanke
»Persiana«.
Reven minister.
Neki dan je šel Anglež obiskat
francoski parlament. Na naslanja*
ču poleg vhoda v sejno dvorano
opazi cel kup novin. Misleč, da
mora biti tudi razprodajalcc čas*
nikov v bližini, vzame en izvod, se*
že v žep po par vinarjev in hoče
plačati časnik. Pa se ozira en čas
na okrog, kje bi koga videl. Pri
vratih je zamišljeno slonela neka
oscba. Tcj stisnc Anglcž v roko
svojc plačilo. Oseba nekaj časa to*
po gleda v zadregi, potem pa se
mrmrajc zahvali in vtakne drobiž
v žep.
Zvečer je pa francoski finančni
minister — kajti ta je bil namišljeni
prodajalec časnikov — razlagal svo*
jim tovarisem, da je vendar prislo
v francosko državno kaso neka)
denarja. — Znano je namrec, das
je do nedavna grozil francoskim
financam velik polom. Morda so
tisti vinarji oznanili obrat na boljše.
Najbolj zaželjeni časopisi.
To so gotovo tisti, ki izhajajo na
krovih velikih ladij. Ti časopisi, ki
sc kar na ladji tiskajo in prinašajo
najnovejše vesti, so edina zveza
potnikov na morju s kopno zemljo.
Z veliko napetostjo čakajo potniki
ureT da list izide. Te vrste listov je
začel 1. 1905. izdajati najprej veliki
parnik »America« od nemške paro*
plovne družbe »Hapag"«. Ko se je
brezžično brzojavljcnje izpopolnic
lo, so take »morske« liste vpeljali
na vseh vecjih parnikih.
Valuta.
Dne 31. avgusta si dobil :
z& 100 franc, frankov 88.— do 89. - Lir
za 10<) belg. frankov 84 — do 85.— Lir
za 100 švic. frankov 595- do 600.— Lir
za 100 ceä.-slüv. krön 91. clo 91.90 Li;
za 100 dinarjev 54 20 do 54 60 Lir
za 1 Ätorlinj! 149 50 do i49 90 LJr
za 1 dolar 30 70 do 30,85 Lir
Novel po 20 frankov 117— do 120— Lir
za 100 avst. kron 0.0432 do 0.0438 L!t
Benečijske vojnoodškodninske ob?
veznice: 67.20.
KOTLARSKA DELAVMCA
EvtjEn Grion - Gorica
Via S. Giovanni 4
V zalogi imam popolne
naprave za žganje-
kuho na eden ali dva
kotla, precejalnice za vino
in žganje ter vso kotleno
posodo. - Izvršujem popra-
vila točno in solidno. Cene
zmerne. Proračun gratis.
Stran 6.
»OORILKA STRA2A«
Spomin iz Dupls planine.
Zažclel sem si o&Iedati domače
soške planine, ki so nam rodile
mnogo lepih pravljic, bajk in Zla*
toroga. In v resnici tc romantične
misli, katcre so se mi vtisnile žc v
rani mladosti v trajen spomin, so
me tc dneve vlekle v tihe kraje, po
katcrih jc nekoč ponosno stopal
Zlatoroj4 in pcvajoče vile, ki so kra?
tile čas pastirjem ter jih razvese*
Ijevale. A to je bilo v tistih blaze*
nih letih ... — Večerilo se je in tihi
mrak je razprostiral svoja krila nad
majnimi in prijaznimi lcpenškinii
kočicami. V tern polumraku sem
lazil samotno proti Dupli planini.
Dolga se mi je zdela pot, a zamis-
Ijen sam vase sem pospešil korake
in dospel do vrha, odkoder se od*
pira polled po vsej planini. Do*
spevšega na vrh me jc objela v
svoje naročje tiha noč in skoraj
nisem vedel, kaj početi, kam kre*
niti. A glej prizor! Lcpa, bleda lima
se je prikazala izza Bogatina in
razlila svojo mesečino vsepovsod
na ta lepi planinski svet. Ko tako
stojim, oprt na palico, zamaknjen
v ta prirodni kras, začujem v da*
Ijavi neko zamolklo zvonenje ovc,
katero mi je postalo tako sladko in
milo v oni samoti, sredi tihe noči,
da ga ne bom nikoli pozabil... Ob
luninem svitu nadaljujem svojo pot
v smeri, odkoder mi prihajajo ved*
no bolj močni in prijaznejši po*
zdrivi zvončkov. Tako stcpajoč
dospcm do pastirskc kočc. Vsto*
pirn v hram in prijazno pozdravim
okrog tleče žerjavicc sedeec pa*
stirje, ki mi veselo odzdravijo in
povabijo v svojo družbo. Prisedcl
semknjimin se v njih družbi vc*
selo razgovarjal; nato smo šli po*
čivat. — Napočilo je jutro. Poslovil
sem se od prijaznih pastirjev in šel
oglcdovat tamkajšnje hribe. Tudi
malega jezera, ki leži med njimi,
ne smem ob tcj priliki pozabiti.
Ko sem zrl zatopljcn v njegove mo*
dre valovc, se me jc polastila ne*
hote neka tiha žalost — dušna bol.
ZdeLo se mi je, da mi oni mir ti*
hega šcpetanja valov pravi spomi*
nc od prošlih dni. A ni mi govorilo
ničesar, molčalo je ... Vendar pa
se mi je zdelo, da skriva bol minu-
lih let in se z mano vred solzi...
Potnik.
Tržne cene v Gorici
dne 31. avgusta 1926.
Česnik kg L 3-4; zelje L 0.80 do
1; kislo zelje L 1.50—1.70; eebula
L 0.80—1; pesa L 0.40—0.50; fižol
(zrnje) L 2.80—3; salata L 1.80 do
2; endivija L 1.30—1.40; mclanzane
L 0.80—1; krompir L 0.40-0.50;
paprikaši L 0.80—1; paradižniki L
0.30—0.40; grah L 2; peteršilj L 1.40
do 1.60; kisla repa L 1.60; radie
L 0.60—2; špinača L 1.20—1.60; ze*
iena L 1—1.40; fižol stročji L 0.50
do 0.70; vrzote L 0.40—0.50; cuketi
L 0.30—0.80; fige L 2.40—2.30; limo*
ni kos L 0.10—0.15; jabolka kg L 1
do 1.60; orehi L 4—5; lešniki L 3.60
do 4; hruške L 1—3; breskve L 2
do 4; slivc L 1.40—1.80; grozdje
L 2—2.60 maslo L 16—18; mleko H*
ter L 1.304.40; jajca kos L 0.80*0.85.
Darovi za ski ad »Goriške Straže«,
Gg.: Neimcnovani, Kanal 10 L;
Kristančič Cirila, Medana 2 L; Gr*
mek Josip, Kobljeglava 5 L; Nei*
incnovani, Kobljeglava 5 L: N. N.,
Podsabotin 1 L; Okroglič Mari ja,
Podgora 1 L; Ukmar Matija, Col
5 L; N. N., Medana 10 L; Bizjak
Marija 2 L; Bajt Franc. Zatohnin
7 L; Poprijan Josip, Podkraj 3 L;
Poljšak Srečko, Šmarje 2 L; N. N.,
Plave 5 L; Mermolja Ivan, Selo 15
L; N. N-, Gorenja vas 2 L; Pro*
svetno društvo, Kanal 10 L: skupaj
85 L. Zadnji izkaz: 5205 L 10 stot.
in 2.50 hoi. gold., današnji 85 L,
skupaj: 5290 L 10 stot. in 2 50 h. gld.
Darovi.
Za Slovensko sirotišče: P. n. Hra*
nilnica in posojilnica v St. Pctru na
Krasu ustanovnino 200 L. — Srena
hvala!
Listnica uredništva.
C. B., Tolmin: Po našcm mnenju
smo o zadevi, ki v list niti ne spada,
že dovolj pisali. Pozdrave.
Kmečko delavska gospod. zadruga
V. Z. Z O. j.
na Idriji ob Bači
vabi svoje Clane na
IZREDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil dne 12. septembra
1926 ob poldrugi uri popoldnc v
zadružncm poslopju na Idriji pri
Baei s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika V. rednega
obenega zbora.
2. Sklepanje o primanjkljajih v
zadr. podr. v Ictu 1925.
3. Slučajnosti v smislu § 14.
NB. — V slučaju nesklepčnosti
se ima sklicati pol ure kasneje drug
občni zbor, ki sme brezpogojno
skiepati. Odbor.
Naznanilo. — Vsakoletni živin*
ski in kramarski semenj se bo vrŠil
v Renčah v pondcljek dne 6. sep*
tcmbra 1926.
Župan: Anton Arčon.
Učenca poštenih staršev za urar*
sko obrt sprejmc takoj Albert
Marc, urar — zlatar, Ajdovščina
št. 17.
Dne 24. avg. t, 1. je zgubila neka
oseba denarnico s 150 lirami od
sadnega trga do pokritega trga
Corso Verdi. Pošten najditelj naj
odda upravi »Straže«, kjer dobi
primerno nagrado.
Malo stanovanje v goriški oko*
lici se odda v najem pod zelo ugod*
nimi pogoji. Ponudbc pod »Ugod*
nost« na upravo lista.
Dva mizarska pomočnika sprej*
mem v trajno delo. Hrana in stano^
vanje pri mojstru Antonu Černeti*
ču v Knežaku.
Na prodaj jc posestvo: hiša v
dobrem stanju. njive, senožeti, gozd
in gostilna na prometni cesti proti
Idriji. Natanena pojasnila daje Ju*
lij Petrič, gostilničar v Sp. Idriji 73.
Tvrdka A. Komel, Gorica, Trg
sv. Antona 5, kupuje gnjati (pršu*
te), slanino in plačuje najvišje
cene.
Iščem izučenega kovaškega po*
močnika na deželi. Naslov pove
uprava lista.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 24. 9. 1926.
»Conte Rosso« 12. 10. 1926.
Iz Qenove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Principessa Giovanna« 17. 9. 1926.
»Principe d' Udine« 24. 9. 1926.
»Conte Verde« 2. 10. 1926.
Iz Genove v Buenos Ayres v
13Mj oziroma v 19 dneh.
v Avstralijo:
»Regina d' Italia« 30. 9. 1926.
lnformacije daje in sprejema pred-
naročila na vozne listke zastopnik
F. Roskh. Gorlca,
Via Contavalle št. 4
GOSTILNIČARJI!
Kmetijsko društvo v Vipavi
razprodaja iz svoje zaloge pristno
vipavsko vino po L 2.20.
Specialitete: Renski rizling, zelen
od L 3.10—3.30.
— — Podružnica v Idriji. — —
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
ROBERT BERKA
Gorica, sedaj Corso Verdi 36.
t
I Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več
I let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo-
• ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do
! 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah !
in praznikih od 9. do 12. — —
Dr. G. SmerchiniclKV
RADIOLOGICNI KABINET
v Gorici — Via Seminario 24
bo odprt vse dni od 8V2 do 10 ure,
razen četrkov popoldne.
Diagnostika in zdravljenje z
röntgenovimi žarki. Aparat se na
željo prenese na dorn.
Zdrounik m zobe in usta
Dr. LC1Z KHJUEHER
sprejema vse dni v tednu
v Gorici, na Travniku št. 20
ob sobotah in nedeljah p«
tudi v Ajdovščini štev, 146
nasproti Ljudskemu vrtu,
:: STAROZNANA TVRDKA ::
EMiLIO WOKULAT & C.
Gorica, Corso V. E. št. 7. in vogal
via Barzellini,
priporoča svoje najboljše
FOTOGRAFSKE APARATE
vsake velikosti in vsake cene ter vso pripa-
dajočo pripravo na debelo in drobno.
Röntgenologicni zavod
za zdravljenje in diagnostiko
pFimarija Bü. a. OE FlOil
IF GORICI, CORSO I/ITT. EM. III. st. !1
SFRE3ElflA GO 9 - IZ IN Z -K
KRToye KOŽE
kupujem
Pasti in poduk na vprašanja
GORICA, VIA CARDUCCI 6
KIRURG * PRIMARIJ
Dr. LUIEISUSSIG
se je vrnil in je
začel spet ordinirati.
Odbor Ijubljanskega vzorčnega Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 Prvo
DEŽELNO LJUBLJAIVSKO RAZSTAVO pod imenom
f ffl Tljf | A VT \ \J ICCCMI Razstava obsega sledeče p;:iiüpc: Foljedelstvo, mle
L, I \J |j L 11\ x\ l\ V IILoI^rNl karstvo, vrlnarstvo, tebelorejo, vinogracništvo, žlvlno-
*f J %f rejo, avtoniobilizem, radij, umetno&t, splošuo razstavo
¦HBKSMHHBflHBI^mEHSHBH^BRl induslrijskili izdelkov, zdrovstvo itd.
Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50 % popust na jugoslovanskih železnicah.
^.0% popust na iialijanskih železnicah. Lir 12'— konzularni vizum.
Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižani se prodajajo po L l(i pri komisarju razstave
O0lL*snl zavod G. CeHOVIN - TRST
Vlale XX Seltembre ©tf)-I. - Telefon SI. 33-17
NB. Preskrbi se konzularni vizum in dostavijo legitimacije. K gornjeuiu znesku naj se dodene
še Lir 7. za poštne in režijske stroške.
Pozorkrojači, šiuilje!
Krojna sola, Ljubljana, Stari trg
št. 19. Ravnatelj Fr. Potočnik, iz*
vedencc mcdnarodne Rimske raz=
stave, diplomiran z zlato kolajno
in imcnovan za profcsorja kroja v
Italiji.
Špccialen slovenski tcčaj moškc?
ga in damskcga krojenja za Sloven*
ce v zasedenem ozemlju. Vsak kro-
jač, šivilja in nešivilja ima priliko
se točno po vsaki podobi v mod«
nem listu na vsako mero naučiti
krojenja po lahko razumljivem si*
stemu, ki jc prcizkušcn v Anßliji,
Franciji, Nemčiji in na mednarod*
ni Rimski razstavi. Otvoritev teča*
ja bo 15. septembra.
Krojna sola preskrbi učencem
hrano in stanovanje po uj^odni ce*
ni. Izdaja slovenskih modnih listov,
cena pollctno Din 120.—. Ob za*
ključku tečaja ima vsak učenec pri*
liko delati risbe za mednarodno
! razstavo in dobi po možnosti, tudi
rimsko diplomo. Informacije in
vprašanja direktno na ^orenji na*
slov.
Spričevala. ki jih izdaja omenje*
no ueilišče ima jo polno vcliavo
tudi v Italiji.
Tend« HHbar (nasi.) « Gorica
CORSO WERDI 32 « - (hiša Cenir. Posoj.)
Velika zolsga Ccskega piotne iz znane tovernE Hcgenchort S Eayaienn, yssiiG-
VFstnc biago ze porocencc hokcr tudi selika Izbira mosfeega in žsnsho^a wI\hl
BBaao soledno! Cene arimefnel
POORUŽNiCA
POORUŽNiCA
Ljubljsnslie kpeditne banke v Bond
Corso Verdi „Trgovski I>ofra"
Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
rHmöOWO.OOO üBütrSllB LJUdLJHHH Din. 10,000.000
Podružnice : Brežicc, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič
Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec.
Vloge na knjižice po 4%
Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut. čekov, deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila v tu- in inozemstvo.
Borxni in ostali bančni posli.