359
Govor prof. Greuterja
v 6. seji avstrijske delegacije v Peštu.
Iz govora prof. Greuterja v seji dunajske delegacije dne 9. oktobra 1872. pri debati o podaljšanji vojaške službe na tri leta, naj svojim bralcem podamo sledeči posnetek.
Naj mi bo pripuščeno, gospoda moja — je rekel — o tej tako važni zadevi , ki zadeva obstanek države, tudi izreči mnenje svoje. Čutim se k temu ne le opravičenega , temveč z ozirom na svoje drugo politično prepričanje, celo zavezanega. — Mislim, da ljudski zastopnik, akoravno je vladi nasproten, nima poklica, v vsakem prašanji si že samo po sebi vlado in ljudstvo staviti v nasprotje.
Jaz si pričujoče vprašanje tako le smatrujem: je li potrebno, da ljudstvo to žrtev prinese, kakor jo vlada zahteva, da jo prinese ne le v prid vladi, temveč tudi v lastni svoj prid? ali ne potrebuje samo vlada, ampak potrebujejo tudi avstrijska ljudstva za boj pripravne, močne armade?
Na to vprašanje moram si odgovor dati, in kakoršno bo moje prepričanje, tako moram glasovati, akoravno bi morebiti s tem podpiral vlado, za ktero sicer prav nič ne maram.
Na vprašanje: ali je ta žrtev potrebna, odgovarjajo si eni tako, drugi tako.
Eni trdijo: prid države zahteva varovati plačevalce davkov, varovati nam sila potrebnih delavnih moči, da se more bolj in bolj razvijati napredek v ljudskem gospodarstvu.
Eni pa trdijo: prid države zahteva v prvi vrsti, da skrbimo za obstanek države, ker po sedanjih razmerah velja le eno, in to tisto pravo, ki se z ostrimi bajoneti in velicimi topovi izvršuje.
V sedanjih razmerah moram tedaj pripoznavati, da prid države leži v močni armadi, in ako strokovnjaki trdijo, da vse, kar zahtevajo, zahtevajo le v prid močni armadi, jim po svojem stališču ne morem nasprotovati.
Res je, takrat ko je bila razprava o „skrivnem zakladu" (dispozicionsfondu), oj takrat je oljka mirii cvela v vsacem kotu, takrat se je vse zibalo v zlatih nadah: gospodje so mislili, da bodo s 440.000 gld. svoja tanka ušesa na vse ključavnice pokladali, da slišijo vse nevarnosti, ki žugajo državi, in jih brž pri početku zasa-čij0; — da s temi 440.000 gold. je država rešena vsake nevarnosti. Jaz očitno rečem, da nisem za to glasoval, pa ta mirupolni sprednji del uzora, se nam je reklo, zakriva zel6 resni zadnji del. Tam se ne prikazujejo le upravniki skrivnega zaklada, tam se prikazujejo tudi resne podobe vojskovodjev, da, kakor se nam je reklo, morebiti že v kratkem, tisto krvavo delo zopet pričnejo, in „na slavo civilizacije" 19. stoletja v 13 letih že v četrtič spremenijo Evropo v grozovito mrtvaško polje.
Reklo   se je ,   čemu toliko denarja  za   nerodovitne
360
stroške dandanes, ko moramo naše denarstvo varovati. Zdi se mi, da se pri tem prevdarjanji nekako priprosto dvalistično ravna: kedar gre za to, blagrovati novo si-stemo , navadno se o napredku, o narodnogospodarski povzdigi , o denarstveni koristi tako govori, da Človeku skoraj beseda, ki bi jo hotel nasproti ziniti, na ustih umrje. To se dela, se ve da, zato, da se milijoni izdajo za državne podpore zel6 dvomljive vrednosti, dela se to dostikrat, da se marsikteri tihi prostorčeki pripravljajo , na kterih se ,,spominki" gojijo za patrio-tična dela marsikterega drazega prijatelja, — takrat je denar in se daje denar, da se sistema drži; kjer pa gre za naprave, ki se tičejo varnosti in obstanka države, takrat smo pa mahoma ubogi kot cerkvena miš.
Reklo se je nadalje, da se je v Berolinu vnovič mir utrdil, in da je tisti mož v Berolinu namesto „vbo-deea v srce" dal Avstriji precartan poljubek miru. Gospoda moja! dovolite mi, da tukaj ravno z ozirom na popotvanje v Berolin omenim žalosteti spomin, ki mi je še ostal iz mojih dijaških let. Spominjam se tu iz Ho~ mera tožnega žalovanja častitljivega moža, starega Priaina, ki stoji pred zmagovalcem Ahilom in britko toži: vsaj vendar trpim, česar ne trpi noben umrli, ko si na usta pritiskam roko, ki mi je sinove ubila". — Vsaj jaz kot domoljuben Avstrijan, nikakor tega ne morem imeti za utrjeni mir in ne za povzdigo domoljubnega navdušenja v Avstriji po tem , da se je naša država v tak položaj spravila. Nad vsem pa vsi vemo, da do godbe so močneje, kakor volja tudi najbolj miroljubnih mož in najboljših vladarjev, posebno dandanes, ko po skušnjah vemo, da pravica ne velja več, ako nima na strani vojaške moči, ki jo brani.
Konečno še ene misli ne smem zamolčati.
Res je, da nam je treba močne armade, ker le močna Avstrija najde pri drugih zaupanje, kakor je ministerstva predsednik rekel. Al, gospoda moja, dobro pomislite, v čem da moč armade obstaja?
Moč armade ne obstaja samo v topovih (kanonih), bajonetih in konjih. Bajonete nosijo možje, in ti možje imajo prepričanje v svojih srcih; to prepričanje mora v dnevih nevarnih vzrasti do navdušenja, da hočejo za domovino ne le umreti, temveč tudi znajo zmagati. Ako pa hočete, da ti sinovi (ker nimamo narodne armade, kakor Francozi in drugi narodi) gredo z navdušenjem na bojišče — v smrt, — morate za to skrbeti, da se z očeti teh sinov že vendar enkrat mir stori!
Gospoda moja! znano je, da le absolutizem svojo moč iz slabosti posamesnih oseb jemlje, resnično svobodoljubna vlada pa svojo moč iz vsega ljudstva jemlje, resnično svobodoljubna vlada pa, ki moči kriviti, lomiti in zatirati hoče, sama sebi vir življenja zatika. Zato je treba tudi za druge reči skrbeti, ako hočemo } da armada ni le velika po številu, ampak tudi domoljubno pogumna.
Zmiraj se govori o panslavizmu. Da, gospoda moja, kdor v tej zbornici še o strahu pred panslaviz-mom govori, to s tem avstrijski politiki najostreje ubožno spričevalo daje, in zato nisem glasoval za skrivni zaklad, ker sem prepričan, da se ga največ v to potrosi, da bi se panslavizem zadržaval. Zakaj pa je to vladi najhuje spričevalo ubožnosti? Gospoda moja! Avstrija obstaja iz različnih narodov, a kdor ne zna tega, da so ti narodi zadovoljni in da se ne ozirajo čez meje države naše; — kdor se ne znd z Muravievom ali z Montgelas-om pri nas v Tirolih se skušati, tacega politike ne morem prave imenovati. Vsi vemo, kdo je pri nas v Tirolih nezadovoljnost zbudil, in vendar bi bilo tako lahko s tem, da se le to, kar pravica zahteva, privoli, zadovoljno ljudstvo storiti v onih hribih, kteri se ve da so dosti  predrzni,   kakor   se   navadno  pravi,
moleti deloma  v nemško državo ,   deloma  pa v državo novega prijatelja na Laškem.
Vsaj se mora vendar po resnem prevdarku pripo-znati, da na svetu nista le dva materna jezika, ki človeško srce tako zel6 očarujeta. Ni le nemški ne le magj ar s k i jezik , ki svoje sinove skrivnostno-ča-robno navdušuje, — še druge matere so, ki drugi jezik govorijo, ki tudi imajo nalogo svoje sinove za cesarsko armado izrejevati, in zato je treba v tem oziru notranjo politiko tako uravnati, da nihče ne bo hrepenel s svojim sočutjem čez mejo segati. — Ako se naravnemu pravu v verskem in političnem oziru pošteno zadosti, potem bomo vsled tega, da vsak svoje pravo braniti more, tudi skupno složno branili Avstrijo, tako, da se ne bomo konecno samo ne le bojevali, temveč da bomo tudi zmagali.
Kaj pa so nezadovoljni narodi, kedar nastopi ura nevarnosti, to nam bo gospod predsednik ministerstva žalibog iz lastne skušnje vedel povedati. Kaj so nezadovoljni narodi, kedar iz topa prvi strel za-doni, to vemo vsi Avstrijani in posebno mi Tirolci. Kaj nam pomaga, ako za napravo pušek velike svote privolimo, ako pa, kakor je polk Este 1848. leta v Tirolih storil, v vse kote puške razmecejo, namesti da bi se bojevali, ali pa če se z avstrijskimi puškami na Avstrijane strelja.
Kam to pelje, to ni več prazna teorija , to je že pri nas v Avstriji krvava resnica postala.
Pozneje je profesor Greuter levičarjem še sledeče odgovoril :
Odgovoriti imam še na to, kar sta dva gospoda predgovornika moji osebi ugovarjala. Gosp. dr. Reck-bauer mi je očital, da v armadi priznavam edino podporo države. Kdor me je poslušal, bode mi priznal, da je ta ugovor popolnoma neopravičen. Jaz sem vse kaj druzega spozna! za podporo države. Pripoznal sem namreč, da armada bo le takrat za boj sposobna, ako se more v svojem srcu tudi za take naprave navdušiti, ktere dajejo vsem enako pravico. Gospoda moja! ako mislite, da mi svoje pripomoči v armadi iščemo, vam morem to očitanje koj tukaj vrniti. Takrat, ko ste ustavo vpeljali, ste bili zelo veseli, da je bilo kaj vojakov, da ste stavbo svoje svobode na Ceskem z obsedo, z vojno silo pred lastnim ljudstvom branili. Vi ste bili in ste še veseli, da je visi vojak , ki je svojo sabljo v češko zemljo zasadil, da bi narodu češkemu bila znamenje svobode tiste, ktero vi narodom prinašate. — Mi se ne opiramo na vojaštvo, marveč vi ste tako svobodo vpeljali, da je ne morete vzdržati, ako se ne opirate na vojaško sabljo.
Ako se mi ugovarja, da bi ne bilo časov takih, ko res vse razpada in da se konečno najsvetejše reči z domoljubnim čutjem na ta edini steber prinašajo, ugovarjate s tem le možu, ki ni bil izmed nas, ki pa je resnično besedo rekel rekši: „v tvojem taboru je Avstrija!" Mož, ki je to govoril, bil je člen vaše stranke.
Tacega domoljuba, gospoda moja, pa ne poznam, da bi slavČekovega petja o naši svobodi od druge Sadove pričakoval; — tacega domoljuba nimam, da bi rešitve naše pravice iskal v poginu naše armade.
Ako se mi je konečno dosti jasno očitalo, da nisem vsevedna glava, kakor gosp. poslanec dr. Herbst, mu moram na to odgovoriti, da se drznem v rabi orožja in v vojskovanji prilastiti si take vednosti, kakoršnih je za blagor države treba, da o tem vestno morem glasovati. Ako je pa to očitanje opravičeno, ne zadeva mene, ampak moje volilce,   ki takih glav, kakor je g.
Eoslanec dr. Herbst,  v Tirolih  niso dobili,   da bi jih ili volili.
Ako pa gosp.   vojnemu ministru   tudi   v  tem  pra-
sanji vse zaupanje dajem , že zavolj tega ne zaslužim obrekovanja, ker ravno v onem času, ko liberalizem za rešitev države ni imel druzega, kakor prazne fraze, kar celo „Augsburgerica" dne 20. julija 1866. leta potrjuje, ravno takrat je bil sedanji gospod vojni minister sredi našega ljudstva in je zmagonosen otel meje Tirolske. Takemu možu zaupati je gotovo le pravično, in ne sme se mi očitati, ako vojnemu ministru v tako čisto strokovnih zadevah več zaupam, kakor kakemu advokatu.
361