Stev. ziz. Velja po poŠti: ja celo leto naprej K 26'— n pol leta „ t, 15'— u ietrt leta „ „ 6-50 ja en mesec „ » 2'20 V upravništvu: w celo leto naprej K 20,~ ja pol leta „ „ 10°— ga Ietrt leta „ „ 5"— sa cn mesec „ n V70 li pošli], na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 0 Ljubljani, g soboto, dni 16. septembra 1905. Leto mm. W M M WM mi HI z" °en kraf'if^!*^' H V« ■ ■ ^^ M ^^ « H H HI nI H :: Mfrt.......,i-, ■ za ve? ko trikrat . 8„ Pgl IH Mm H Ij^B ^BSjg&gfl BMHmM ■Bi V reklamnih noticah stane W ^H HH m^M ■ mH Blf ^H enostopna IHh HM ■■ ■■ 1IH HH n a 26 Pri večkratnem ob- i^l fe. ^H MH HM Hh VH BI HH primeren lil I II ■ . I ■ Ua li H^M ^^L^^H vsak IzvzemSI nedelje ^i^HHP W ^^^^MBP ^^ ^^^^^^ popoldne. za trikrat za več ko trikrat . 8 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. f IrorlništVO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ureanisivu 'dvorj5i!j nad t,skarno)< _ Rokopisi se jie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Liberalna vzgoja. Ali bodo res otroci romali pred Prešernov spomenik? Pripovedujem resnično zgodbo. Pred nekaj meseci se je vršila slovesnost na spomin nemškega pesnika Schillerja. Neka vas v južni Nemčiji je hotela prirediti v ta namen slavnosten dan šolski mladini. Šli so vaški prvaki se posvetovat kako se naj to zgodi. Sklenili pa so to-le: Šolski otroci imajo šole prost dan in v spomin na velikega pesnika Schillerja dobi vsak otrok kruha in — meseno klobaso. Glas o tem sklepu je šel po deželi in novine so raznesle zgodbo o Schiller-jevih klobasah na vse strani sveta. Te nemške klobase so postale slavne, in ker smo v Ljubljani napredni in slavo-hlepni, hočemo tudi svojo posebno klobaso za Prešerna. Župan Hribar je nasvetoval in c. kr. dež. šol. svet za vojvodino Kranjsko je odobril, da župan Hribar zbere na Mariji-rijinem trgu ob spomeniku Prešernovem srednješolsko in — ljudskošolsko mladino obojega spola. Tam ob spomeniku bode pedagog Hfitar govoril mladini o Prešernu, mladina bo pela na slavo Prešernu in slednjič dtfilirala ob spomeniku. Ta sklep c. k. deželnega šolskega sveta nas je naravnost osupnil. Zakaj, v kateri namen naj se 6 — 12 etna deca vlači po javnih ulicah? Kakšen vzgojevalen namen ima ta procesija k Prešernovemu spomeniku? Kaj hoče župan Hribar pripovedovati nežni nedorasli deci o Prešernu, deci, ki komaj pozna abecedo? Literarnemu velikanu Prešernu se je v polni mtri izkazalo vsestransko priznanje. Manom Prešernovim je tudi naš list in vsa naša stranka izkazala dolžno pijeteto. Pre-cenjati pa pomena Prešernovega in ga staviti kot nekakega heroja slovenskemu ljudstvu v vsest»anski zgled, tega pa ne storimo, ker delali bi prvaku pevcu krivico, sebe bi pa smešili. LISTEK. So pa med nami ljudje, ki smatrajo tudi pege na Prešernovi sliki kot nekaj svetega in posnemanja vrednega. Takih ljudi je povsod pri vsi h narodih, zato se ne čudimo, da so tudi pri nas. Da bi se pa Prešernov kult te vrste ljudij prenašal tudi na nežno mladino abe-cedarjev, zoper to smo z vso odločnostjo. Kaj hoče vendar tem nežnim otročičem povedati župan Hribar o Prešernu? Ali jim bo razlagal sonetni venec, Krst pri Savici, balade itd.? Smešno, smešno in tudi žalostno. Te otročiče bodo postavili okoli spomenika, Hribar bo govoril, dolgo govoril; otroci bodo na pol razumeli da je bil velik pesnik, drugega pa nič Pa kakor je mladina vedoželjna in radovedna, bo hotela na vsak način brati pesmice, ki jih je skladal Prešeren In brala jih bo. Globoko čuvstve-nih idej in lepot poezij ne bo pojmovala, pač pa bo izluščila erotično jedro več ali manj. Vprašamo samo: Ali naj se že v nežnih mladih srcih pripravlja njiva za naravni erotični čut, kateri res semtertja vspodbuja k velikim činom, v obilni meri pa je pro-vzročitelj telesne in duševne pogube. Roditeljev in pedagogov namen je bil dosedaj vendar-le čuvati mladino kolikor časa mogoče v od strastnih čutov neskaljeni nedolžnosti ne samo iz razlogov verskega naziranja in morale, temveč tudi iz razloga, da se obrani čvrst, od strasti nerazjeden narod. Ali naj to načalo ne velja več? — Prešeren je kot literat velik, toda njegove poezije vendar ne morejo služiti za berilo ljudskošolski mladini. ^ Ce pa vodite ljudskošolsko mladino poklanjat se Prešernu, s tem aprebirate njegova literarna dela kot snov za ljudsko šolo. Ako pa ni tako, zakaj hočete, da mali ; otroci manifestirajo pred Prešernovo soho? V svojih delih ne more biti za male dečake in deklice Prešeren vzor, kot člo vek s svojimi slabostmi tudi ne more slu- žiti za zgled, kaj hočete tedaj? Ali naj služi c. kr. dež. šol. svet kapricam župana Hribarja, ker hoče imeti svoj sprevod in svojo govoranco? Od resnih mož v dež. šolskem svetu hočemo in zahtevamo pojasnila v tej zadevi. Pa še nekaj je. Ne po naši krivdi, pač pa po tendenciozni malicioznosti gotove klike je postal spomenik Prešernov v svoji spotakljivi obliki strankarsko-politična zadeva. Ves način kako se je odkritje spo menika uprizorilo, tendenciozno preziranje estetično-nravnega naziranja pretežne večine slovenskega naroda glede koncepcije spomenika, in slednjič nekako provokatorično postavljenje tega spomenika pred frančiškansko cerkev, kamor dohaja iz cele dežele slovensko ljudstvo — vse to so činjenice, ki vzbujajo odpor in nevoljo. Petdeset let je že po Prešernovi smrti. O pomenu njegovem za literaturo so se nazori že sčistili in čas bi že bil, da iz spoštovanja do Prešernovega spomina ne vlačimo njegovega imena po strankarskih političnih bojih. Ali liberalna klika vlači Prešerna v politično blato, ker hoče na njegov račun samo sebe rehabilitirati in spomenik na Marijinem trgu je postal najnovejši strankarski prapor liberalne stranke. Ali hoče c. in kr. deželni šolski svet, da pred tem praporom liberalne stranke manifestira radovoljno in neradovoljno mala in velika šolska mladina? Strastni narodnostni boji segajo že v šolske sobe, sedaj naj se pa še drugovrstni strankarski boji zaneso v vsi ostrosti v prostore, ki naj bodo posvečeni vzgoji in omiki ? Ne moremo verjeti, da deželni šolski svet ostane pri tem sklepu in dovoli ta sprevod. Ali če ostane tako, kakor je potem povemo na glas že sedaj, da za ta pedago-gični nesmisel in za to strankarsko politično uprizoritev delamo neposredno odgovorno c. in kr. deželno-šolsko večino liberalcev in zastopnikov cesarske vlade. Posredni a glavni krivec na teh razmerah pa je poli- tični sistem, kateremu načeluje triglav Hein Schwegel Tavčar. Naše stališče je pa pri teh razmerah tudi dano: Najskrajnejši boj temu sistemu. Trgousko-poH pomen Dalmacije. > V Dalmaciji so prirodna vrata avstrijske trgovine v Bosni in na vzhodnem Balkanu. Za turške vlade se je ves trgovski promet vršil po konjskih karavanah od dalmatinskih luk, zlasti iz Spljeta v Bosn9, prav do Srbije. Ogri so v izpremenjenih razmerah napeljali vodo na svoj mlin. Bosno so zvezali s svojo državo. Odkar gre železnica iz Met-kovica v Hercegovino in Bosno, se je pa stvar obrnila na bolje in po pametnem gospodarstvu more Dalmacija dobiti še mnogo večji gospodarski pomen za Avstrijo. Neretva je plovna do hercegovske meje. Železnica iz Metkoviča do Sarajeva meri 178 kilometrov, od Bos. Broda do tja pa 269. Vsa proga med morjem in Sarajevim in vsi okraji, ki leže na novi progi proti Sandžaku in Srbiji, teže v Metkovič. Zdaj delajo težave Ogri s svojo umetno tarifno politiko, a to bi se dalo premagati. Kmalu je upati, da se zgradi zveza srbske železniške proge z bosansko pri Nišegradu in morda tudi iz Mitrovice ob meji novopazarskega sandžaka. Če se Ogrska gospodarsko loči od Avstrije, bo to ogromnega pomena. Treba je samo urediti tarife od najznamenitejših avstrijskih produktivnih mest in tržišč preko Trsta do Metkoviča in poskrbeti, da se zboljšajo brodarske razmere. Ko se to zgodi, ima Avstrija Ogrsko v rokah. Lahko pritiska nanjo, da ji popusti polajšave pri prevozu na iztok preko Ogrske, ker sicer ji lahko pred nosom odvodi ves promet preko Metkoviča. Za srednjo in severno Dalmacijo dobi spljet tak pomen, kakor ga ima Metkovic „Valjhun ravna po svoji slepi glavi. . . Prešeren: „Krst pri Savici". Valjhuni materialistiškega svetovnega naziranja, ki pozna le sirovo telesno pože-ljivost in deluje le po nazorih poživinjenega darvinističnega svetovnega naziranja, se trudijo zdaj, da bi dokazali Slovencem, da je nizko to, kar je krščansko, vzvišene pa da so njihove ide;e o svobodnem mesenem vži-vanju, o divjih, nezakonskih zvezah, o življenju, ki se tu na zemlji izčrpa in izgine v nirvano večnega mučenja brez kazni in pla čila Padli so nižje nego stari pogani, ker oni so resnice iskali, ti jo pa sramotijo. To je bistvo novodobne svobodomiselnosti, ki pri nas Slovencih zdaj poganja v sirovejši obliki, nego pri drugih narodih, kajti pri nas nima niti onega splošnega znanstvenega in umetniškega nakita, nego drugod, ampak nastopa na uprav pouličnjaški in barabski način, kakor dokazuje vsaka številka „S)ov. Naroda". Pogoji za ^svobodno" misel, ki je sama na sebi prazna so pri nas ugodnejši zato, ker so voditelji „naprednega" gibanja zdru- žili s svojim stremlenjem najsirovejše ero-tiške momente. Majhni so bili ljudje, ki so zvozili liberalno stranko v svoj vse razdiravni in protiverski tir, in majhni ljudje imajo nizka sredstva. Dostikrat tega niso bogve kaj krivi — pomanjkljivemu razumu pristoja pomanjkljivo srce, nravna slabost, »moral insanity", kakor pravijo Angleži. „SI. Narod" objavlja feljtone, ki apelirajo na najnižje nagone, estetiške vrednosti pa nimajo, in temu ima „Narod" pripisovati tri četrtine svojih uspehov. Ce je nekaj naše meščanske moške in ženske mladine postalo tako silno robate, dasi na zunaj elegantne, če se v imenu lepote obožuje že vsaka nagota, zagovarja svobodna ljubezen, izgovarja poulična pohot-nost, zasmehujejo svetotajstva, ki človeštvo vežejo trdnejše med seboj in z Bogom, če naša „jeneusse dorče" v družbi ne obravnava več nobenih resnih problemov, ampak se sistematično napaja in posirovela govori pro-staške besede — je to vse večjidel krivda stranke, ki mesto umu govori seksualnemu nagonu. In ta stranka je postavila Prešernu spomenik. Originalni koncepciji spomenikovi ne odgovarja delo, ki bi hotelo biti monumen- talno pa ni. To je prvi vtis, ki ga ima vsak, ki stopi pred spomenik na Marijinem trgu. Nekaj silnega naj bi to bilo, pa je nerodno, k nebu naj bi te dvigalo, pa tišči k tlom. Podstavek ne pristoja nastavku. Podstavek je navaden kvadrat iz kamna, ki nima ne drugačne oblike, ne drugačne politure kot spodnji kameni pri vsaki poljubni tovarni, nastavek pa je docela pogrešen. Ce že baza ni moderna, je še menj pristojna skala, na kateri sedi ženski genij. Ni naravno zdolbena, ampak poznajo se ji dolge, ostre črte, ki segajo črez ves kamen, črte, ki jih je površno sekalo dleto, da fingira naravno skalo. In vendar je skoro čisto gladka in vzbuja vtis, kot bi bila silen stožec sladkorja, ki pada z vso maso navzdol in na obeh straneh črez reliefa, ki sta zato, da je vtis še slabši, vpuščena v skalo. Če gledaš spomenik od spredaj, te moti, ker nimata glavni podobi, Prešernova in previsoko nad njim sedeči genij na straneh nobenega protitežja — reliefov ne vidiš, tudi če greš daleč v stran, in če gledaš reliefe v fronti, se ti zdita kot dva na spomenik prilepljena plakata. Da je skala nepristojna, nerodna in tlačeča, je krivo to, da je odbor, ki je sodil iz Bogve kakih motivov, postavil spomenik na prost trg, dočim je ves koncipiran za gaj, ki naj ga * „Vidensky Merkur" 15. avg. 1905. zakriva od treh strani, posebno pa od zadnje. Naravnost v obraz bije vsej estetiki revers spomenika. Zadnja stran skale ni ravna, ampak se proti vrhu ze!6 zavije, na njej pa čepi nekaj sila čudnega, širokega in brez vsake forme — zadnja stran plašča, ki ovija ženskega genija. Ta plašč, oziroma ovoj ali tančica, je sploh to, kar ves spomenik najbolj kvari. Moral bi predstavljati nekaj lahkega, v kar se upira veter od sprednje strani, pa je le kup navzdol težeče mase, ki je po sebno odzadaj podobna bolj kaosu topeče in navzdol vlivajoče se mase kot plašču. In ta kaos se odzadaj razliva po kamnu. Proti tej podobi se pa ob strani vspenja rastlinski ornament, — ki pa je zelo masivno delan; listje je docela okorno. Kar pa je glavno: — to ni spomenik Prešerna pesnika. Ne v obsegu, ne v postavi, ne v kretnji ni nobenega vzleta, nobene idealnosti. Usta so nekako resigni-rana, oči pa — vsakdo to opazi — ničesar ne pove,o, ničesar ne izražajo. Težko je reči, je-li ta pogled ponosen ali prezirljiv, ali trd, le resigniran ni, kakor bi po izrazu usten moral biti, še manj pa je pesniški in mehak. Ta Prešernov obraz sploh nima nobene mehke poteze, obraz, kakršnega kaže spomenik, je robusten, kmečki, kar še po- za jug, ko se zgradi železnica ed Aržana do Bugejna. Končno ima Dalmacija veliko znamenitost, ker se nanjo naslanja promet v Albanijo in v Črno goro. V Dalmaciji so edina vrata avstrijski trgovini v Bosne in Hercegovino in na Balkan; ključ od teh vrat je v avstrijskih rokah. Korist Dalmacije se sklada s koristmi avstrijske države. Treba je samo skrbeti, da se na pripravljenem ozemlju urede potrebna trgovska pota. Tedenski pregled. K odkritju Prešernovega spomenika se je zbrala velikanska množica slovenskega in slovanskega naroda. Na slavlje je prišlo s posebnim tržaškim vla-kpm 1300 oseb. Zastav je bilo nekaj čez 30. Slovesnost se je izvršila ob najlepšem vremenu, točno brez nezgod. Predno so padle zavese ob spomeniku, je govoril dr. Tavčar. Govor njegov, tako se govori splošno, ni bil kaj vrezan za tako slovesnost, ki je bilo pri njej navzočih toliko najodličnejših slovanskih gostov od severa in juga. Jedro je bilo kaj piškavo. Poveličeval je tudi narodno ženstvo, ki je njegov organ grdo napada. — Navdušeno je govoril župan praški dr. Srb, ter istotako župan zagrebški, dr. Amruš. Z veseljem je bil pozdravljen kot govornik vseučiliški profesor Zabolotskij iz Peterburga. — Karalo se je mnogo, ker "je strankarski odbor tako mrzlo sprejemal številne slovanske goste. Srbski in tržaški gostje so bili presenečeni, ker na kolodvoru ni bilo slovesnega sprejema. Slovesnost je nanje napravila vtis, kakor da bi bili le za „štafažo" in da tlači vso strankarsko prireditev mora Tavčar - Schvveglove zveze. — Popoldne istega dne ni bilo nobene prave skupne ljudske veselice. Slavnost bi se bila gotovo z večjim sijajem in veiičastneje izvršila, ako bi bilo možno prisostovati tudi našim društvom, našim zastopstvom s številnimi zastavami, ako bi bila manifestacija res vseslovenska — O sporne -niku se ne čujejo prav laskave sodbe, zlasti ker genij (naga ženska; nad Prešernom ni dostojen za dostojnega človeka. Žaljeno je zlasti narodno, krščansko ženstvo, žaljen je vsak veren Slovenec Verni in moralni narod slovenski je skladal denar ža spomenik, misleč, da se bo ustvarilo kaj čednega. Reklo se je: daj! ali se ni vedlo zakaj! In sedaj ima „bela" j Ljubljana pred Marijino cerkvijo spomenik, ki priča, , da živč v njej možje voditelji frakcije slov. naroda, ! ki nočejo več imeti stika z vernim slovenskim ljud- ' stvom! Vrhutega je dovolil deželni šolski svet, da bodo peljali 30. t. m. mladino ljubljanskih šol pred spomenik, da bi polagala vence nanj. Ali se strinja z vzgojo, voditi mladino pred monument, kjer naj občuduje nagoto genija ?! Ljubljanski knez in škof je v posebnem pismu protestiral, da se je postavil pesniku tako pohoten spomenik in sicer pred cerkvijo, ki je posvečena prečisti Devici Mariji. Naj bi odgovorna gospoda premislila škofove besede: „Ta pohujšljivi kip je neprestano žaljenje Božje, za ktero je odgovoren odbor, kije tak gnju-sen spomenik odbral." — Okrog 50 Srbov se je po Prešernovi slavnosti odpeljalo v Postojno. Sprejeti so bili častno. — V Dečji vasi pri Trebnjem je ogenj napravil 60.000 kron škode. — Veselica za učiteljski konvikt, ki je pri njej sodelovalo 15o pevskih moči, je vrgla lep dohodek. — Z javno izkušiyo ^dramatične šole" je bilo občinstvo prav zadovoljno. — Blizo Pulja je bila z mino zadeta ribiška ladja. Sodijo, da je mino izgubila italijanska jadrnica „Avrora", ki jo zasledujejo. Potres v Kalabriji (južni Italiji) je bil naravnost grozovit. Število mrtvih in ranjenih cenijo okrog 3000. Več ljudi Je od strahu zblaznelo. Pogled na bluvajoči Vezuv je strašen. Lava je razrušila in pokrila mnogo železniškega tira. Papež je naročil moliti in podaril 25.000 lir ponesrečenim. Kralj in ministri so se podali na kraj nesreče; tudi vojaštvo je hitelo na pomoč z 2000 Šotori. Šest krajev je popolnoma opustošenih. Letovišče (mesto) Monteleone, kjer je mnogo vil, je porušeno in zapuščeno. V Palmi je ukazano podreti 300 hiš, ker je nevarno bivati v njih. — V Peterburgu je bila velika povodenj. Voda je stala dva čevlja visoko, promet zaprt. — Za izdajo znane brošure „Ogrska kriza in Hohenzolernci" je dal Banffy 1532 K. Cesarjev svetovalec — veleizdajavec! — Cesar je odobril odstop Fejervaryjeve vlade. Pri Ptuju je umrl viničar 10 minut potem, ko ga je pičil sršen. — Šolsko leto v škofijskih zavodih se prične 16. sept. Učenci se zglašajo isti dan do 5. popoldne. — Na Kavkazu vlada anarhija. V Baku je revolucija napravila strašna opustošenja, ker je topništvo moralo nastopiti proti množici. Revolucijon rjem se je pridružilo na tisoče brezposelnih delavcev. Zgorelo je 3000 petrolejskih vrelcev. Škoda znaša 140 milijonov rubljev. Poslopja neprestano gorč Nemirov je baje v prvi vrsti kriv vrhovni gubernator Balajev. Ubitih je 1000 oseb. Ruska naftna industrija je uničena. — Nemiri Tatarjev so se pojavili tudi po vaseh. - Izvršil se je napad v „Pttrovem dvorcu". Bivši minister Saharov je težko ranjen, Bulyginu se nič ni zgodilo. V T o k i u je sedaj baje mir. Več tisoč vojakov kroži po meuu z nasajenimi bajoneti. Ministrstvo Kazurovo hoče odstopiti, a mikado brani. Baron Komura je v New-Yorku obolel, ko je slišal kake posledice je imela mirovna pogodba v domovini. Trese ga mrzlica. — Witteja v New-Yorku stražijo. — Japonska generala Nogi in Nodzu sta prosila, da jih vpokoje, ker sta z mirom nezadovoljna. — Ku-ropaikin se bo umaknil iz javnega življenja ter pisal knjigo o vojski in o vzrokih ruskih porazov. — Na oklopnici „Mikasa" je 10. t. m. izbruhnil požar. Ker je smodnik eksplodiral, se je ladja z moštvom (599) potopila. - „Mikasa", admiralitetna ladja, je bila zgrajena 1. 1900 Odstopila sta ministra Hartelin Call. Gautsch namreč hoče imeti parlamentarno ministrstvo z ozirom na ogrske razmere. Posle naučnega ministrstva je prevzel dr. Rihard baron Bienerth, notranje stvari bo vodil začasno grof Leopold Auersperg. V Budimpešti se je vršil te dni 10 mednarodni protialkoholni kongres. Od Slovencev so bili na kongresu Kosec, J. Kalan in Avsec. — O priliki nemirov na Japonskem je bilo zapaljenih 8 katoliških cerkva, ker so last francoske misjon-ske družbe, Japonci pa sovražijo Francijo. — Dopisnik iz L u r d a naznanja, da že 30 let ni bilo toliko romarjev, kak r 7. in 8. septembra. Skupno romanje je napravilo 15 škofij. Božjepotnikov je bilo nad 60 tisoč. V teh dneh je bilo več čudežnih ozdravljenj. Trenotno ozdravljena je bila gospodična iz Lijona. Bila je jetična in 2 leti ni mogla hoditi. Dala se je prepeljati v Lurd prinesli so jo k evha-ristični procesiji. Pri blagoslovu hipoma vstane in je zdrava. — Pri skupščini .Družbe sv. Cirila in Metoda" v Št Juriju ob juž železnici seje zbralo nad tisoč naroda, ki je ljubeznivo sprejel došle goste Skupščina je zborovala v slogi in miru. Navdušenje je bilo veliko Družba šteje sedaj 151 podružnic. Skupno je imela družba 64 328 K 11 h dohodkov, stroškov pa 61.096 K 57 h. Slovenci, pod-pirajmo ob vsaki priliki to družbo, ki rešuje slovenske otroke potujčevanja! Godovi prihodnjega (kvaternega) tedna: Nedelja 17. Marija Dev. 7 žal.; ponedeljek 18. Jožef Kupertin., Tomaž Vil.; torek 19 Januarij š, m., Ar .ulf; sreda (kvat.) 20. Evstahij m., Suzana m.; četrtek 21. Matej ap., Mavia d.; petek (kvat) 22. Bavricij in tov., Emeran; sobota (kvat) 23. Tekla d. m., Lin p. Po vojsbi. O čem se v Petrogradu govori. Po poročilu lista .Naša Žizn" širi se v Peterburgu govorica, da armada na Daljnem Vzhodu sedaj po zaključenju miru tako hitro se še ne vrne v domovino. Armada se bode bojda korenito reorganizirala v vsakem pogledu ter poleg popolnoma novega se bede vojaštvo razdelilo v obrambo ruskih vzhodnih mej. Obmejno vojaštvo se bode take uredilo, da se ne bode več moglo govoriti o „ruski nepripravljenosti". Premirje na Daljnem Vzhodu. Godzjadan, 15. sept Reut. urad poroča, da sta včeraj zvečer ob 7. podpisala blizu Sahoku listino e sklenjenem premirju ruski pooblaščenec general Uranovski in japonski zastopnik general F u k u š i m a Pogovori so trajali devet ur. večuje široki vrat. V profilu pa je obraz naravnost brezizrazen in top, posebno če ga gledaš, če prideš z „Uniona" doli. Desna roka ima nekako malomarno gesto govornika, ki izraža plitvo konvencionalnost, a nobene pesniške inspiracije. Sploh ni v celi postavi romantičnega pesnika zaslediti v nobeni potezi; tako se k večjem predstavljajo ljudski tribuni, diplomatje ali pa juristi. Vse to pa je bilo Prešernu tuje. Niti ene pesmi ni v celem Prešernu, na katere bi spominjala ta njegera postava. Kar manjka idealizma v Prešernu, to je kipar hotel simbolizirati v ženskemu geniju nad njim. Znamenje izobraževalne slabosti je, ako naj stranska podoba izraža, kar bi morala jasne kazati pesnikova postava sama-obsebi. A že zveza med genijem in pesnikom je na spomeniku brez prehoda — kip Prešernov se zdi, da ničesar ne ve opedobi, ki nad njim sediin mu drži vejico nadglave. Nič ne druži teh dveh kipev in celo njuna izraza in njune geste niso v nobenem ideel-nem stiku — tu je eden od teh dveh odveč. Kakor smo že povdarjali, kazi kip genijev neumetniški tehnično in kompozitorično pomanjkljivi plašč, še bolj ga pa kazi, da ni idealen, dasi bi to po umetnikovi koncepciji moral biti. Postava je indolentna, zaspana obraz je liki senam-buia in spominja na modei, ki je sedel pred kiparjem brez vzleta, brez življenja, brez tega, kar poosebljajo v sebi muze: brez pesniško idealizovanega telesa Sicer pa tudi ni brez tehniških napak ali pa vsaj tudi po telesu ne odgovarja misli, ki naj jo po-osebljujejo. Tu pridemo do točke o nagoti. Mi ne obsojamo nagote same, ker vemo, da velik umetnik zna tudi nagoto pravilne porabiti, obsojati pa moramo to, da ves spomenik vsled nagote, še bolj pa vsled zgolj eroti-ških motivov, ki jih predstavlja izgubi vse, kar bi nam moglo Prešerna predočiti kot pesnika, ki ni opeval zgolj pozemske ljubezni, ampak se tudi porspenjal do višje, da celo do pravega pojmovanja življenja, ki gleda svet z edino umetniškega nadzem-skega stališča, kakor to vidimo posebno v ,Krstu". Zlasti zgrešita v tem oziru obadva reliefa namen, ki naj bi ga imela, ko nekako izpopolnjujeta še to, česar na spomeniku ne predstavlja ne Prešeren, ne ženski genij nad njim. Obadva reliefa nam o Prešernovem pesniškem geniju ne povesta tega, kar je bilo v njem najlepše. Že to je docela po-grešeno, da relief, predstavljajoč na spomeniku »Krst pri Savici" izraža neko popolnoma brezpomembno epizodo iz epa : slovo Črtomira od Bogomila. Na vsak način bi se dal ta relief napraviti na spomeniku kateregakoli pesnika, tako malo je karakterističen, idealiziran in pomenljiv. Bogomila, ta naj- K o h j a t i n , (Mandž.) 15. sept. Pogodba e premirju se glasi: Vsak boj mora prenehati Aled obema armadama se določi nevtralno ozemlje, š roko 4 km. Na te ezemlje smejo stopiti zgolj civilisti. Tudi na morju naj se določi nevtralni del; zato naj se snidejo odposlanci mornarice na visokem morju blizo Vladivostoka. Tokio, 15. sept. Vsem armadnim zborom se naznani, da stepi premirje vsaj opoldne 16. sept. v veljave Notranje politični položaj. — Boj za vseučilišča. Nemški poslanec Kaiser je priobčil v „N. Fr. Presse" pismo, v katerem se izjavlja proti Gautschu da se Nemci nočejo spuščati v Gautscheve načrte glede izpre-membe ministrstva v ustavno. Složno hočejo odbiti vsak napad proti Nemcem. Dnevni red za prvo sejo avstrijske zbornice, ki bo dne 2 6. t. m., je: italijanska pravosodna fakulteta v Roveretu, poročilo narodno gospodarskega odseka o šeknem zakonu, poročilo o zvišanju plač avskultan-tom, poročilo poljedelskega odseka o zakonskem načrtu glede hmelja, vladni načrt o znižanju hišnega davka v nekaterih sosednih inomoških občinah. — Italijanski poslanec Malfdti namerava predlagati, naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu, poslanec H ff uann Wellenhof pa, naj se odpravijo italijanske izkušije na vseučiliščih v Gradcu in In- mostu, ko se prično italijanska preda«ania v Roveretu. Ogrski državni zbor. Ogrska je zopet za eno komedijo bogatejša Priznati meramo svojim posili sodržavljanom onkraj Litve, da znajo dobro metati pesek v oči avstrijskim krogom, ki store potem, kar Mažari žele. — Včerajšnja seja ogrske zbornice m bila tako hrupna, kakor so pričakovali in hujskali največji .Mažari", judovski časnikarji. — Tudi ulica je ostala mirna. V četrtek zvečer so priredili socialni demokratje v Budimpešti 50 shodov, za za bave so razobesili na Andrassyjevi cesti nekaj rdečih zastav, ki jih je pa odstranila policija. Košutovski visokešolci se nameravali prirediti na četrtek zvečer bakljad«, a ker jim jo ni dovolila policija, jim tudi ni zavrela kri in poslali so zborničnemu predsedniku, izvršev. odboru združene koalicije in pa rektorju ponižno spomenico, naj jim zopet dovolijo „bumel", kakor tudi svobodo shodov in govorov. O zbornični seji smo poročali že včeraj med brzojavkami. — Poslance je seveda ščitil številen policijski kerdon. Na trgu pred zbornico so se pričeli zbirati že ob 8. socialisti. K predsedniku Justhu je došlo 50 oseb breječe socialistično odposlanstvo. Justh je obl ubil, da izroči zbornici peticijo za splošno volivno pravico. Kar se tiče seje, je bila naravnost v e 1 e i z d a j a 1 n a. No pa saj Mažari zadnji čas itak vedno nastopajo proti kroni. Običajno je, da se o ukazih krone ne razpravlja, a v ogrski zbornici so razpravljali Socialist M e z o f f y je predlagal, naj zbornica n e v z a m e n a z n a n j e kraljevega odloka, ker je zbornično lepša podoba v našem slovstvu, je tu upe-debljena čisto kakor kako poljubno dekle, nekamo polna, v naročju Črtomira; to ni tista Prešeraova Bogomila, ki je cele kot malikovalka idealna. Ozadje reliefovo je tehniško zelo pomanjkljivo, konj je preveč zalit in okoren. Manjših tehniških napak, ki pa zelo kvarno uplivajo na celoten vtisk, je na spomeniku mnogo: velike hibe pa, ki se tičejo večjidel kompozicije in koncepcije, napravijo, da spomenik ni to, kar bi moral biti: spomenik Prešernov, spomenik p e -s n i k a , katerega dušo so gibale silnejše, boljše in plemenitejše misli kot zgnij ero-tiške. Te ni oni romantiški milje boječe, p o 1 g 1 a s n e i n š e p e t a -joče ljubezni, kakoršno je opeval pesnik, to je sirova nagota in sik, kakoršno so hoteli tisti, ki so spomenik postavljali, tisti, katerim je bil »krst* v svoji vzvišeni duševnosti prekle-rikalen, čisto navadno meseno objemanje pa »svobodomiselno". In ti tudi ne bodo megli umeti našega razmotrivanja, ker so preveč zatopljeni v sirovo poltavost. A mi jih vprašamo: Ali je na celem spomeniku samo najmanjši motiv, ki bi spominjal slovanskega pesnika? Ta .muza" je staropoganska grška, ta ribič bi bil ravno tako lahko odgedenje nezakonito. Ogrski se vlada že osem mesecev samodržno i njegov predlog se vseeno odklonili. Tud ogrski magnati se včeraj zborovali. Prejj tali so kraljev odlok o odgodenju zaseda^ nja. In celo tu so opozicionalci ostre napa dali Fejervaryjevo ministrstvo, češ, da nj ustavno. Proti vladi se govorili grof Des-s e w f f y , baron P r o n a h in grof Z i! c h y. Odgovarjali so jako rezko ministri Fejervary, Lanyi in Lukacs — Tako je Fejervaryjevo ministrstvo imelo priliko nastopiti dejansko prvič in zadnjii tudi v zbornici magnatov. Listi sodijo, da se je položaj izboljšal in sporazumljenje medl krene in koalicijo ni izključeno Ce je to res, je Fejervary storil svojo dolžnost, ker se je koalicija ustrašila groženj s splošno volivno pravico. Tudi giof Evgen Zichv je vzkliknil, ko je Fejervary rekel, da mora biti imenovana vlada na po vladarju potrjenem koalicijskem programu: To ho-čemo storiti. — Kakor sodijo, je poverjena grofu Ivanu Zichy velika vloga pri novih pogajanjih. Ce ne dosežejo do 8, okt sporazumljenja, imenuje vladar poslovno mj. nistrstvo, ki ne bo zastopalo ne mažarskega poveljnega jezika a tudi ne splošne volivne pravice. Tudi v tem slučaju pride grof Zi-cby v poštev. „Magyar Nemzet" in „Magyar Orzsag« priporočata koaliciji zmernost. A združena večina naglaša, da ji ni na tem, priti de moči, marveč hoče uresničiti svoje načrte. — Kot homines regii prideta v poštev grofa Andrassy in Zichy, ki ju je pozval k sebi vladar. Zbornica je pooblastila včeraj predsednika, da sme čt stitati vladarju k imen-danu. Socialisti s« nosili na čelu izprevoda deske z zanimivimi napisi kakor: „Iztrebite gospodaria podpirati glavno misel. Naši „Narodovci" pa iščejo samo to, kar je nago, samo to zbi rajo in izpostavljajo, tako da niti pri Pre šernu ne morejo videti več nobene druge ideje, nego najsirovejšo poltenost. Med tisoči kipov cerkve sv. Petra vzamejo le tistega, ki se jim zdi pohoten, dasi ima v celoti te velikanske stavbe svoje upravičeno mesta in nihče v cerkvi niti najmanje ne misli na nagoto, ker izgine v harmoniji celote, Italijanskih nagih nedostojnih „Jezuščkov", ki so večinoma genre slike in niso za cerkve namenjeni, pa nihče ne smatra za cerkvene slike. Zato pa „Nared" s svojo razstavo nagot ne sramoti cerkve, kakor želi, ampak sam sebe in tiste mokrecvetoče »gospodične" in .gospodiča", ki se našla jajo ob teh nagotah in si delajo svoje ne slane opazke, dokazujoč s tem le, kako strahovito nizkotno je njihovo mišljenje. lj Marijin trg silno v oči b6de liberalce Gjvoič, da bodo v občinskem svetu zahtevali, da se prekrsti v. Prešernov trg. zdaj se še ne upajo predlagati, da bi tudi frančiškansko cerkev izpremenili v Prešernov hram Trg pred škofijo bi pa znali prekrstiti v — trg pred Bleiweisom. lj V Ljubljani 70 let po abe čedni vojski s Vodnik ima že svoj o, Prešern baje ne bo imel strešice, Valvasorjev s Pa na st°j'! lj Reklamno podjetje Nučič je te dni ogledovalo prazno skalo, ki je na Prešernovem spomeniku in kaže proti Stupanovi, bivši Valvazorjevi, sedaj novoimenovani „Ka-varni Prešeren" ter jo hoče baje izpopolniti s plakati, da tako vsaj deloma nadomesti tisti gaj, ki bi moral rasti za ze-vajočo praznoto. lj Pred Prešernovim sporne nikom. A.: .Kaj pa pomeni ta ženska tu zgoraj?" — B.: „To je vzor tistega žen stva, ki ga „Narod" proslavlja, da ni t e r c i j 3.1 s k o.* lj Prešeren in dr. Tavčar. A: Zakaj so določili dr. Tavčarja, da govori o Prešernu? B: Ker o sebi nima nič povedati. Vesti z Balkana. Carigrad, 15. sept. Za naslednika rajnega avstrijskega civilnega agenta v Solunu Miillerja, je imenovan generalni konzul, vladni svetnik Richard Oppenhei-m e r , ki je bil doslej prideljen mednarodni komisiji za finančno kontrolo na Grškem. Carigrad, 15. sept. Tista grška četa, ki je 7. t. m. prisilila kmete iz vasi Oštime naj odstopijo od eksarhata in več hiš zapalila, je 10. t. m. v bolgarski vasi Bezvinja zažgala 5 his. Predvčerajšnjim so v Monastirju obesili bolgarskega vojvodo Aleksandra Eškisu. Ko se truplo pokopali, je vali moral rekvirirati vojaštvo, da niso izbruhnili krvavi neredi. B e 1 e r a d . 15. septembra. Srbski po Janik v Carigradu je "odločno protestiral zaradi arnavtskega in turškega napada blizu obmejnega Koršumlja. Belgrad, 15. septembra. Iz Skadra poročajo, da so mladi Albanci, ki so letos morali v vojake, dezertirali. Zaraditega so morali več polkov razpustiti. Al banci sploh nočejo več v vojake. Belgrad, 15. septembra. Na Srbskem se epidemično širi legar. V Belgradu je obolelo 85, v Sabacu 108 oseb. Prestolonaslednik Aleksander je odpotoval v Peterburg, kjer bo vstopil v zbor pažev. Telefonska ln brzojavna poročila. Reka, 16 septembra. Shod hrvaških opozicijonalnih poslancev in slovenskih po slancev se bo vršil tu dne 2. oktobra. Budimpešta, 16. sept. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo pred 10; okt. gotovo na krmilu novo ministrstvo in da bo sedanja vlada gotovo še pred zo-petnim sestankom drž. zbora zapustila svoje mesto. Ali se bo to zgodilo potom kompromisa ali poslovnega ministrstva, še ni gotovo. Za slučaj, da bo imenovano poslovno ministrstvo, bo imenovan na čelo tega ministrstva grof Ivan Zicby, ki bo baje dobil nalogo 10, okt. drž zbor razpustiti in razpisati nove volitve. Budimpešta, 16. sept Danes se je vršil ministrski svet, ki se je bavil s pro pozicijami, katere bo Fejervary predložil cesarju. Fejervary bo še danes odpotoval na Dunaj, kjer ga bo cesar sprejel v avdijenci. Budimpešta, 16. sept. V konferenci neodvisne stranke se je izvršil buren nastop med Košutom in grofom Appony-jem, ki je izrekel željo, naj neodvisna stranka v zadevi volivne reforme ne zavzame nikakega decidiranega stališča. Košut je udaril s pestjo na mizo in zaklical: „Tu nismo v konferenci koalicije, ampak pri seji neodvisne stranke. Jaz s tako tak tiko ne pustim mučiti neodvisne stranke". Ta konflikt politični krogi jako živahno razpravljajo. Pečuh, 16. sept. Tu je bil shod za splošno volivno pravico. Shoda se je udeležilo 3000 oseb. Inomost, 16. septembra. (K. u.) Ob 4. uri 5 min. in 4. uri 37 min. zjutraj sta bila v arlbergškem okraju dva močna potresna sukna, ki sta trajala do 5 sekund ter ju je spremljalo podzemsko bobnenje. Gottingen, 16. sept. Seismograf je že tretjič tekom 48 ur zabeležil pol ure trajajočo oddaljeno močno potresno tresenje. Reggio, 16. septembra. Včerajšnji potres je napravil zopet mnogo škode. V Girifalcu stadveulici porušeni, panika in beda sta veliki. Vulkana Stromboli i n V e zuv vedno bolj izbruhata lavo. Iz Vezuva se razliva iz neke razpokline lava. Peterburg, 16 septembra. V Baku so se odpeljale zopet nove čete. Položaj je ondi postal zopet jako kritičen. Ondotni guverner princ Napoleon hoče nastaviti ondi tri popolne divizije ter je zahteval nadalj-nih čet iz Evrope. Posebno nevaren je položaj v okraju Elizabetpol, kjer je guverner baje popolnoma obkrožen. Tiflis, 16. sept. Tatati so v Baku ubili nekega časnikarja. Tiflis, 16 sept. Poulična druhal, večinoma mladenči in dekleta, je vdrla v dvorano mestne hiše, kjer je .zborovalo". Policija je prišla, da dvorano izprazni. Načelnika policije so pretepli, nato je prišlo vojaštvo. Ko jih je pozval poveljnik, naj se razidejo, so začeli streljati iz revolverjev. Zdaj je vojaštvo začelo streljati skozi okna v dvorano in pobilo 23 oseb, čez 50 pa ranilo. Tiflis, 16. septembra. Gruzinski delavci so se borili z ruskimi vojaki. V Baku je bilo en dan mirno. A ponoči se je zopet razvnel boj, v katerem je nastopilo tudi topništvo Na železnici so vstaši razdrli tir in streljali na potnike. Dva potnika sta ubita in 30 ranjenih. Belgrad, 16. septembra. Boji na srbsko-turški meji se nadaljujejo ; oddelki nizama so šli čez srbsko mejo. London, 16. sept. Slovanska deputa-cija iz Moskve je bila pod vodstvom Oerepa Spiridiona pri znanem miiiarderju Carne- 1 ggieju in ga je prosila, naj se zavzame iJJza zatirane kristjane v Maceioniji.^carneggie je obljubil delovati]nato, da se|izboljša njih položaj. ■ . -'IS Peterburg, 16. septembra. Maksim Gorki dementira vest, da bo kandidiral za dumo. Peterburg, 16. sept.; Osrednji"re-volucijonarni odbor je izdal prokiamacijo na dijake v Moskvi, kjer p oživlja vse dijake na oboroženo vstajo. VSokumu je izbruhnila splošna v s t a j a. Na otoku Mayly blizu Hel-singforsa so našli zalogo 600 pušk in 120 tisoč karteč. London, 16. septembra. .Standard" poroča, da je ruska vlada Jposlala vsem oblastem tajno navodilo, naj strogo ^pazijo na člane zemstev, ki naj jih, ako se*le količkaj pregrešč zoper zakon, takoj zapro. Varšava, 16. septembra. Tu so izvršili smrtno kazen nad Kospozakom in Hmeljnickim zaradi napadov na državne uradnike. Peterburg, 16. septembra. Sin admirala Nebogatova je vsled degradacije svojega očeta izstopil iz pomorske akademije. London, 16. septembra. .Standard" poteča, da je množica v Jokohami na Japonskem oborožena z železnimi drogovi in preti z izgredi. Policija je strgala lepake, ki so poživljali na požig. Zaprla je 119 oseb. Moskva, 16. sept. Sveti sinod je daroval 120 milijonov rubljev za reorganizacijo ruskega brodovja in armade. Pariz, 16. septembra. Francozi prično graditi nove podmorske čolne večje vsebine (46 metrov dolge, 46 metrov široke), ki se bodo zvali podmorski križarji. Berolin, 16. septembra „Berl. Tage-blatt* poroča iz New Yorka, da vsled be-lezni Komure japonsko odposlanstvo še ni odpotovalo in da Kaneko misli skleniti trgovinsko pogodbo med Ameriko in Ta ponsko. Berolin, 16 septembra. .Reichsan-zeiger" poroča: Od 14. do 15. t. m. je bilo uradno sporočeno devet sumljivih slučajev kolere. Tri osebe se umrle za azijsko kolero. Tudi na Rusko Poljskem se kolera širi. Lvov, 16. septembra. Mesto J o r d a-n e v gori. Mestna hiša in poštno poslopje sta zgoreli. Kapstadt, 16. sept. Velika povodenj je tu mesto popolnoma poplavila in razrušila železniške mostove. Naročajte se na »Slovenca" Nabirajte novih naročnikov Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Sloveneo" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-4 zajutrkom a m O Ča. opazovanja Stanje barometra T mm Temperatura po Celziju VetrOTi Nebo ih is* PH 15 9. zveč. 7346 182 sl. jug jasno 00 16 7. zjutr. 735 9 134 si. jvzh. megla 2. pop. 734-4 26-0 sr. jzah. sk. jasno T- ' * T k 30—30 flleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Srednja včerajšnja temp. 19 5°, norm. 14 9». alfcflJ§&»M ki Mam je najboljša mizna in ostcžu-v. joča pijača, katera je p r e s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. jsvirek: Giesshubl Sauerbrunn, trodaj»lmeab in trgovinah i jestvinami i» 'iaom. Zalogu pri Mihael Ka»tn«r-ju in Pete* Las«nik-» v ..labilenI 32 52-33 Pvptl 1 k°zarec Rogaškega temp- Ijevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in pospešuje prebavljanje. „Styria"- vrelec učinkuje 1732 a 2-1 enako, a je močnejši. Izjava. „Slovenski Narod" je nesramno pisal in lagal o našem g. župiuku takole med drugim: »Tega moža (Valentina Vidic) iz Podblice je oplazil Rožnik za navadno poroko z mašovred, ker mu je računal 36 K 40 h. Tako ne dela noben judovski oderuh".... Resnica je pa to: Jaz in moja žena sva bila v sorodstvu. Zato sva potrebovala spregleda krvnega sorodstva. Vse to nama je izposloval naš g. župnik na najino izrečno prošnjo. Napravil nama je rodovno polo, ki je obsegala 12 krstnih listov, 9 mrtvaških listov, 5 poročnih listov, kar znaša v vsakem župnem uradu 57 K 42 h. Poleg tega pa je plačal župnik za naju spregledno takso 6 K. Poleg tega naju je trikrat oklical, g. kaplan Baiec pa Je naju poročil na Jamniku, 2 uri hoda in tam maševal ob 11. uri. — In za vse sem plačal, kakor pravi „Narod" 36 K 40 h. Kdo me je odri, naj »Narod pove. Zato ga imenujem javnega lažnika, ki je to laž pisal v »Narod«. G. župniku pa se javno zahvalim, da mi je toliko spregledal in mi sam vse oskrbel. Toliko resnici na ljubo, da javnost izve, kako laže tisti, ki je pisal te grde laži v »Narodu . Valentin Vidic v Podbclici. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Vsak teden druge dežele. 1890 Sobota zadnji dan razstave! Zanimivo potovanje po KRK0H0Š1H s prizori u zimi. Od nedelje 17. do vštetega 23. septembra 1905: Zanimivo zložno potovanje po ser Švici, fa InterloHen, Lauterbrunnen, Grindeluiald. Odprto mak dan od 9. uro rjutraj do 12. in od 2. nre popoldne do 9. zvečer. VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroc in vojaki polovico. — Soie in društva znižane cenci Panorama Kosniorama Dvorski trg 3. 1891 1 Jutri v nedeljo 11 septembra do uiteteja 23. septembra: KOREA. Naznanilo. Slavnemu občinstvu mi je čast najvljudneje naznaniti, da sem si osvojil znano in nanovo renovirano l^auarno in gostilno pri „JYlalem slonu" v LJodmatu. To podjetje je že od nekdaj na najboljšem glasu in se bom tudi jaz potrudil kar najbolje postreči vsem željam čč. obiskovalcev m^je kavarne in gostilne, in sicer z najboljšim Koslerjevlm carskim pivom, z dolenjskimi, štajerskimi in vini v buteljkah, kakor ob vsakem dnevnem času z najokus-nejšimi gorkimi in mrzlimi jedili. K obilni udeležbi vabi najvljudnejše 1892 3-1 Josip Carl kavarnar in gostilničar. Kamnosek 1886 6-1 se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa II '5!!CiJ.CDFePlIk HMOSCito m 11 Ljubljano, Komenskega ulice 26. ====== Velika zaloga nagrobnih spomenikov. k Lepa priložnostna darila! Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in tpgoveo v LJubljani, Prešernove ulioe, filijalka na Mestnem trgu. Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. 256 52—35 Kupujte narodni !{©lel(! Velik gostilniški štedilnik 1814 2 (Sparrherd) prav malo rabljen se poceni proda pri Avgustu Jenkotu, peku v Ljubljani, Marija Terezije cesta 7. irsooshl pomočnlh T ■ vešč v trgovini z mešanim blagom z ■ dežele in učenec, kateri se je' že H v kaki trgovini učil, poštenih staršev, mk se sprejmeta takoj ali s 1. oktobrom v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Plača po dogovoru. — Oglasila sprejema upravništvo »Slovenca" 1864 do 20. septembra. 3-3 1896 1-1 Opravilna številka E. 682/5 Dražbeni oklic. Po zahtevanju dr. Janko Vilfana kot upravnika konkurzne mase Ane To-lazzi v Boh. Bistrici bo dne 25. septembra 1905 dopoldne ob 11 uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 26. dražba v navedeno konkurzno maso spadajočega zemljišča vi. št. 277 kat. obč. Boh. Bistrica obstoječega iz enonadstropne hiše v Boh. Bistrici, v kateri se je nahajala prodajalna s 3 parcelami okrog te hiše, brez pritikline. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 8000 K. Najmanjši ponudek znaša 6000 K pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje ki se stem odobrč in listine, ki se tičejo nepremičnine (zem-Ijiško-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 29 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledč nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Radovljica, oddelek II. dne 11. septembra 1905. pj vv t .\/>7—> .V>>.\'. V-v, V . v .v. V—.'. AV> AV> •/—.\ > . < '.v vv < vv < '.v yi> *A-.\> .V. •/■'•s > .V. ■/—=v .\ ■A< i s'- -A.š •) W > W > -A.< ■) 'A •/ . VV «/.\" ">••'/. VV <<'.V VV < VV C V-V. vicarija. i M i Jutri, u nedeljo 17. septembra velik koncert vojaške sodbe. 1888 1—1 Začetek ob ' A uri popoldne, o vstopnina 40 vin. V rond6 brez vstopnine. K obilni udeležbi vabi najvljudneje ... . J. Kenda. št. 2, 3. nadstr. ■ ■••■••••■■nun- ................................................ Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigupnejša prilika za štedenJeT Ljud^a posojilnica lloe >1-»(. 190S | Korgresnftrg \ P""""' _ čaz II milijonov kron. I st 2. 3. nadstr. i Ž8Z milj. kron. [ 4$ 0 brez kakega odbitka, tako,, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih v 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. avg. 1909: K 11,531,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnitne položnice na razpolago, V Ljubljani, dne 1. januarja 1905. Dr. Ivan Šusteršlč, Josip Šiška, knezoškoiijski kancelar, predsednik. podpredsednik. 22C H—1 O d b o p n i k i 1 Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauscheeg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Greg. Sllbar, hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. iupnik na Rudniku. Z krojaška pomočnika za večje delo sprejme takoj Anton 1859 Čebulj, Jesenice. 3—3 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 30 F. H I T I Pred škofijo St. 20. SV Zunanja naročila se točno izvršujejo. Naznanilo. Proda se posamezno več k verskemu zalogu Kostanjevica na Do° lenjskem pripadajočih in od skupnega zemljišča oddeljenih telesnin v celotnem površju okoli 600ha proti panudbam, in sicer: 1. od I. do Vili. skupine se prodajo parcele: št. 1100 in 1072/301, katastralne občine Površje; parcela štev. 3398 kat. obč. Bučka; parcele štev. 658, 1103/1, 1092/66 1038/2 in 3, 1097, 1098/1, 1083/2, 1104/84 kat. obč. Meršečavas; parcela št. 1168 kat. obč. Smednik; parcele št. 1092/54, 1095, 1096 kat. obč. Meršečavas; parcele št. 1072/302, 1101, 1086 kat. abč. Površje; parcele št. 1106, 1685, 1689, 2776 kat. obč. Raka; parcela št. 889 kat. obč. Površje; parcele št. 906, 1560, 937, 938 kat. obč. Senuše; parcela št. 4173 kat. obč. Raka; parcela štev. 1149, 1150, 1177/102, 1137, 1144, 948, 950, 959, 1027/2, 1042, 1028, 1131/1, 1131/2, 1132, 1116, 1127, 1184, 1186, 1193, 1196, 1197 kat. obč. Smednik; 2. od XIII. skupine se prodajo parcele št. 3594/80, 3594/3, 3594/82, 3594/81 kat. obč. Oorenjepolje; 3. od XX. skupine se prodajo parcele št. 1822/1 kat. obč. Planina. 4. od XXII. skupine se prodajo parcele št. 1760/14 kat. obč. Čatež; parcele št. 37, 115, 116, 117 , 95, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 107, 108, 109, 189, 7, 1200, 1323, 1324 in 1325 kat. obč. Cerina. Kupovalci naj vložijo svoje z eno krono kolekovane ponudbe, najkasneje do 30. oktobra 1905 do 12. ure predpoidne pisr.ieno ali potom zapisnika pri c. kr. gozdnem in domen-skem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. V teh kupnih ponudbah naj kupci izrecno navedejo, da so jim kupni pogoje dobro znani in za nje obvezni, da ne odstopijo od svojih ponudb do konečne, odločilne rešitve in da se zavežejo plačati v slučaju odobritve kupne ponudbe pristojbine kolekov in pristojbino za prenos imovine. Pismene kupne ponudbe morajo biti lastnoročno in od dveh prič podpisane. Kupni ponudbi se mora priložiti varščino deset odstotkov od ponujene cene v gotovini ali v vrednostnih pupilarno varnih papirjih. Varščina v gotovini se po potrditvi kupne ponudbe vračuni v kupno ceno. Seznamek natančnejega popisa, površja, cenilne vrednosti, lege posameznih telesnin in načrt so na ogled pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici in pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. Vzorci kupnih ponudeb in prepisi kupnih pogojev se dobijo brezplačno prt c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo 1895 2-1 v Gorici, 11. septembra 1905. TET Nepopačeno, snažno, zdravo In dvakrat na dan sveže mleko katero so dosedanji odjemalci priznali kot najboljše, dalje sladko smetano -mm (Schlagrahm) in za kavo, kislo smetano, fino okusno vsak dan sveže surovo čajno maslo, iz vrstni sir po »Trapistovem« načinu doma izdelan, posneto mleko, katero je zelo porabno in poceni za mlečne jedi, kruh itd. in druge mlečne izdelke vljudno priporoča Prva ljubljanska mlekarna 1898 3-1 V. Seliškar Prešernove ulice St. 5, na Bregu St.1. Mleko in drugi mlečni izdelki iz moje mlekarne se prodajajo tudi v hiši g. Mahra, Vodnikov trg, filijalka g. I. 1. Kantza. podpisani imam na prodaj ravnokar delano trdno in dobro idočo cerkveno uro, remontoir s sidro. na uri je K 500.—Priporočam se visokostim gospodom župnikom, ki bi potre-Lali dobre ure, naj se blagovolijo name )Va obrniti. 168813—3 Grregor Troha kovač in urar Javorie, p. Poljane, n. Škofjo Loko. sesr JYli a d usa riouskipomocnik ziroma poslovodja, zmožen tr-0vine mešane stroke in popolnega njigovodstva, želi premeniti službo. Več iz prijaznosti upravn. tega lista. ooooooooooooooooooooooooooooooooo Iaa^aaaaaaaaaaaaS Najcenejša pot za zdaj!! S00006800000000^ „REO-STAR-LINE" Zahtevajte zastonj In Iranko mo| veliki, bogato llustrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst ulkcluaKtlb, srebrnlli in zlitih ur z znamko ltonkopf, Hahn, Ornega, Schaffliaunpn, (jlashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatuin in Hrebrnln po Izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3'— sist. Roskopl patent ura..... „ „ črna jekl. rem. ura , švic. izvir. Roskopf pat. ura . . „ Ooidln rem. ura „Luna" kolesje „ srebr. „ „ „01orla" , , „ „ dvojni plašč . , . oklep, verižica z rinčico 'na pero in karab., 15 gr.teika „ 2 50 ruska Tula nikel. reni. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 190, kuhinjska ura K 3'—, Svarcvaldska ura K 2 —. Z* Tnako uro flletno pismeno jamstvo I Klkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-23 4 — 4-— 5'— 7-50 7-60 11-50 ooooooooooooooooo v Ameriko preko Antwerpna vNew-York, O Philadelphla. © Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": Franc polenc V našo pisarno pridit« za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v aoboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo d> New Yorka osem dni. To je pribito. TJlJud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih l/J C« o s g- « a- » » -j K' * g- g 25 M o a zr. 6) B* "i. rr\ ^ ? w O O < re o SG tf B S ° c o. N« < O (A rt- O HJ Ceno ČeSko posteljno perje 5 kg novega " ]encga >11- K »M, boT)-iega K12—; belega, |aka mehkega, •kobljenega K 18' kron 24 -ineinobelega, mehkega, «kub-l|enega K 30 -; kron 30 -. Po-illja se Iranko proll povzetju. Tudi ie zamenja ali nazaj vzame proll povrnitvi poltnih itrolkov^ Beeedikt Sachsel, Lobes 159 p. Plzen na Češkem. 1793 6-2 : 581 Pri nas prT0 za^u3e- Bed Star. oooooooooooooocoooooooooooooooooo „Glasbena Matica" v Ljubljani. C O N t? Fran Ševčik v Ljubljani, Židovske ulice št. 7 "priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih pušk kakor tudi samokresov ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo točno in najcenejše. 1600 20--6 Ceniki na zahtevo zastonj. Po zelo nizki ceni se proda lesena teaka Podhomu pri Bledu blizu zgradbe ove bohinjske železnice. V baraki se je vrševala gostilniška obrt in prodaja mešanega blaga, lsos 4—4 atančneja pojasnila daje lastnik Anton aver, zaloga mengeškegi piva v Lescah pri Bledu. Odlikovan z Zlato kolajno In čutno diplomo V Perilu, 603 104—44 Šolsko leto 1905/6 se prične z vpisovanjem dne IG., 18. in 19. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v so opetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za colelotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni ^ teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo> za .raz- a p umevanje skladb in predpogoje za skladan e, dirigiranje, pevovodstvo itd. lnstrumen- /IN fJ f H U K K K K talnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževat, se v orkestraln.h /1 11 1 U 11 1 H Ll O IV Li 11 ensemble-vajah, katere se vršč redno vsak teden. Glasbeno-estetične izobrazbe v zbo-rovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri eventuel. sodelovanju pri koncertih Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Matija Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega ravnatelja Frana Gerbiča. Šolnina znaša od 2 K na pol leta do 4 in 8 K na mesec. Natančneje se izvč iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. 1856 3-3 Odbor „Glasbene Matice". Iščem izurjeno 1829 3- blaaalničarko epo pisavo, katera je tudi v korespon-enci in knjigovodstvu dobro izvežbana. stop takoj, plača dobra! — Naslov pove upravništvo ..Slovenca". ri neki inženerski vdovi se dobi izvrstno ečkrat se preminjajočo XST* poldansko hrano aii tudi večerjo. osilo se lahko ob 12. ali ob 2. uri pripravi, udi se lahko ugodi vsem gg. jedcem in amostojnim damam po njihovem ukusu, er je vdova zmožna oskrbovati vse kuhinje vstro-ogrskih dežel.— Kje? pove iz uljud-osti upravništvo tega lista. 1838 3—3 Takoj se sprejme še tekaj mizarjev > ^^m 1850 2-2 in zurjen kurjač v predilnici v Litiji. Jernej Bahovec touarniškci zaloja Grubbauerleuili zvezkov, založništvo nastenskih tabel za Črnivčevo računico, KIpou slovenskih literatov, peres družbe su. Cirila in Metoda ter slovenskih koledarjev = krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke oblek« iz trpežnega in solidnega blag? ;>o nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo - izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 1878 3—2 v Ljubljani ričar & LJuhljana, Prešernoue ulice 9 fl\ej ač Marijin trg V AjJUKJAJčIjUI Resljeva cesta 7. priporoča svojo tovarniško zalogo Grubbauerjevih zvezkov z dobičkom, katerega je deležen učiteljski konvikt. Šolske knjige za ljudske šole, peresa učit. konvikta in druga peresa, svinčnike, držala, črnilo, tintni izvleček, šolske gobe ter druge šolske potrebščine. Solidno in točno postrežbo zagotavlja z odličnim spoštovanjem Jernej Bahovec. 8 11 Največja zaloga zgotovlje- | | | nih oblek za gospode, " ~ dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji za gospe in deklice. 1846 6—3 posebnost: Vsakovrstne zelo praktične obleke zašolarje po najnižjih cenah. po najnizjin cenan. m MI Zahtevajte pm nakupu 1320 39—12 chicht-ovo štedilno mil z znamko „ jelen". Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCB30HTa in varstveno znamko „JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. se povsod! Posestvo naprodaj na prometnem mestu v Ljubljani, na katerem se nahaja je dolgo let trgovina 3 deželnimi pridelki gostilna 3 lastno koncesijo in pekarna. — Posestvo obstoji 13 dveh enonadstropnih hi$, prostornih skladijč, lepih teleti, hlevov ja 8 fanj fa far tudi prostornih dvorifč 3 dvojnim vhodom. Posestvo je posebno primerno tudi ja druge obrti, ja trgovce in obrtnifa vsake vrste ter se proda ali celotno ali tudi posamezno pod j afa ugodnimi pogoji. 1834 3-3 Natančna pojasnila fapcem daje: Posredovalnica ja prodajo posestev Sdvard Grachtel, Ljubljana, Petra nasip 37. 4 dijaki se sprejmejo pod strogim nadzorstvom na stanovanje in hrano v Krojaških ulicah št. 1. 111. nadstropje. 1858 6—5 »7-{ o —z 03 . ^ — •• C S O x ca ■■= ^ s t- j c'2 7S 0 N JJ g N s, C ' n Je F ^ KA <£ T3 M ■= * 5 -fes M 0 B v >0 O« ia « H cd a tu e .t KOHTORIST 1779 4-3 'leč službe. Naslov pove upravništvo tega lista. Stalno se da takoj u najem hiša pri farni cerkvi, v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Prometa na leto približno 30.000 K, lahko pa tudi še več. Pod ugodnimi pogoji se hiša tudi proda. 1862 3-3 Naslov povč upravništvo »Slovenca". Išče se v najem i883 5-2 restavracija ali gostilna v kakem večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe sprejema uprav. „Slovenca". Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v trgovino 1872 4—3 A« Persche, Ljubljana. | XX. letni tečaj | | XX. letni tedaj | Oblastveno priznano deško odsojevališče Kujlmayr v Gorici 1526 18 sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani. Št. 7124. dn£ 23. velikega srpana 1905. Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih desk, plohov, obroeev, sodčkov, dog' in premoga za leto 1906, ozir. 1907 konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, in opremljeno s pobotnico o 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1905 in vloženi pri kaki c. kr. blagajni naj se dopošljejo najkasneje do dne I. oktobra ob II. uri dopoldne na podpisano c. kr. tobačno tovarno. Napis naj se glasi: »Ponudba za dobavo desk, plohov, obročev itd. k. št. 7124/1905" Za leto 1906 se bodo potrebovale naslednje množine: 4 m dolge, 14 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 74 000 kosov. 4 m dolge, 20 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 25.000 kosov. Potrebne množine za leto 1907 v približnem številu kakor v letu 1906 se bodo naznanile zalagateljem pred potekom leta 1906. 1804 3 -3 DS IVA|NI ORAŽEN zdravnik v Ljubljani opozarja na svoj ortopedično- zdravilni zavod v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9,—10. dop. in od 2. — 3. ure popoldne 1739 10—4 v Wolfovih ulieah št. 12, I. nodstfopje. S? Delavnica za vso cerkveno delo 5 se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, 4 ► posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih \ 1 294 24-14 kipov, križev in slik. Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden (Tirol). K 3 1861 2—2 11 predilnici in tkalnici v Litiji se za stalno takoj sprejme izurjen klepar -sss in enega v železolivarstvu izkušenega in izurjenega vlivača (Former und Giesser) ter potrebuje v svrho izgotovitve nekaterih zidarskih del !B k JL^iLanrJ Plačilo 30 vin. za vsako uro. Dalje se tudi sprejme 6—8 močnih podajačev. Plača 20 vin. za vsako uro, pri 11 urnem delavnem času. Vstop tako Šolske knjige atr* za vse šol v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine v na boljši kakovosti in po zmernih cenah 1865 6-4 priporoča L. SCHWENTNER, knjigotržec| v Ljubljani, Prešernove ulice 3. Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišje odlik. .Grand Prix\ ♦ m m. ♦ f' It •f? jI Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kap-ljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. O Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fflesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4'- K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8-— K. & 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. 3 ducate (36 steklenic) 11'— K. 1 Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. NSStilO IčKdNM, Zd$F6l)f U»t»"ov'Jena 1.1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20—11 I Pri nakupovanju S —: suknenega = in manufakturnega ===== blaga ===== se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4 250 62—32 Velika zaloga = $ suknenih ostankov. Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-liica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo Ada-kreatn, Ada-ustna voda, Ada-robni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada. i( Popolno prepričanje da Je lekarnarja Thlerry-a Balsam In centlt, maillo tTBeh notr. boleinlh, Innuencl,katarji, rflh In metjlh »«eh rrit, HlabOHtlh, motenju t prebavi, ranah, abaceslb In te-lennlh poSkodbah Itd nedoBeino ospeSno sredstvo, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na ieljo posebej brerpUJno poslana knjižica s tiioi! livlr. zabralnih pismi kot domači svetovalec. 12 mal. ali » davojnib s teki. balsama 5 kron, «0 malih ali »0 dvojnih steklenic K 14. — »'» lončka centlfolijskega mazila franko.JK (10 vin. Prosim nasloviti na lekarnarja A. THIEBBV v Pregradi pri KoRaikl-Slatini. — Ponar. In razprod. ponarejanj 1856 52—45 se sodnijsko zasledujejo._ BGŠT Najcenejša vožnja v Ameriko. n Ji C. O E < E. Kristan oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 3 » T ■na W ti AVGUST REpIČ *m w LJUBLJANA (v Trnovem) H,r) izdeluje, prodaja in popravka vsako- gl« \ — vrstne — * m~ m o »je po najnižjih oenah. j w Kupuje in prodaja stara vinska soda. ž)^ »n»n >n»n»n»n ✓n»n /n »TVTVTVn 468 43-28 (na dvorišču). Najcenejša vožnja v Ameriko. 1600 64—51 Valentin Golob (pr. Andr. DruškovlčJ LJubljana, Mestni trg St, 10. trgovina z železnlno - priporoča: - železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega -- izdelka Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-mi grobnih križev. Postrežba točna 1 Cene zmerne! ZBloSnik zvmi »v.tpijakih m. k». dviavnlh uvadnikov Največja izbera ^ najaoljših in najcenejših dvoKoles m šivalnih strojev za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. ♦ ♦ Pisalni stroji. ♦ ♦ Večletno jamstvo. ♦ ♦ mm Lastna delavnica za poprave. MPMMHP 60 52—36 Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17. ! iz portland-cementa in peska Slngetr, r&Kutzmarka Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Stavbeno, umetno in konstruk-cijsko ključavničarstvo. Hidralične vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer~ja nasl. LJUBLJANA, Slomškova ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvufin prečastiti~duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na »troj, obhajilne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl in solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—8 oporami brez vijakov. Zaloga čevljev Julija Štor v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5. Največja zaloga moških, damskih In ofroSklh čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—23 7i>X/> Viv mm P I