DIALIZNI GLASNIK ŠTEVILKA 3 LJUBLJANA, 1982 »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Uteri ljudje pravijo, de ee čas od'Dneva mrtvih do Novela leta najbolj vleče. Dnevi so vedno krajši, nad dolinami se kopičijo me^le, mraz čedalje bolj Krize, iz oblakov se usipajo na zemljo snežinke, v hišah gori luč tudi podnevi. Zeto ni čudno, da ljudje že od nekdaj praznujejo Čas, ko se noč obrne in se začno dnevi spet daljšati. Božič in Silvestrovo si podajata roko, ljudje si voščijo veliko sreče in zdravja v prihodnjem letu. Kaj naj vam zaželimo ob teh praznikih? Veliko zdravj a? Težko. Zato vam želimo, da bi bili ob letu še vedno vsi skupaj, da bi srečno prestali takšne in drugačne tegobe, ki nas čakajo, da ne bi bilo slabše. Torej - srečno .19831 V- fl, 'A 4 % POGOVOR E SLOVENCEM, KI NAJ ULJE HODI NA DIALIZO Ciril Čadež, rojen 1933, doma v Podi eni66u pri Cerknem, na dializi od 3.9.1971 Tovariš Čadež, ura Je tri popoldne, ravno ste prišli z diar-lize. Kako Jo prenašate? Se kar dobro. Kako dolgo ate bili danea na dializi? Seat ur in pol. Dializiram ae dvakrat na teden, v ponedeljek in četrtek, vsakič po šest ur in pol. Če k temu prištejem če priključevanje in odkLjučitev, torej vsakič eedera ur in pol. In koliko časa se potem z rešilcem vozite domov? Uro in četrt. Zjutraj ae pripeljem z avtobusom, vožnja z avtobusom traja dobri dve uri, potem pa še z mestnim avtobusom do kliničnega centre. Rešileo vas odpelje čisto do doma? Ja. In kje ste doma? V l'odlanišču blizu Cerknoc:». To ,ie; tam, kjer cesta iz Poljanske doline prida na vrh hriba in zapi odate pod sabo Cerkno. Ali ni tam nekje tudi lievkov vrh? J e, levo» Jaz. pa sem doma desno. Koliko posestva imate? J1 hektarov, od tepa približno 1‘J hektarov obdelovalne zemlje, takšne, kjer lahko orjem in kosim. Slišal sem, da niste bili v sl užbi,'preden ste z.ač el i hoditi, na dializo, ampak ate kmetovali. To mi je povedala sestra Mirjana. Ni lice v družini takrat ni bil v službi, kajne? Nihče ni bil v službi, ja. Ampak bolehati sem začel že prej. Leta lc)bf>. Takrat sem prišel od vojakov, star sem bil 23 let, in bi 1 sem zdrav. Poleti, je bila neka veselica v Kladju, pa je nekje v bližini začela p.oreti neka stara hiša. Mi fantje smo kajpak priskočili na pomoč, tudi jaz, in tokrat nem se prehladil. Nasledn ji dan sem 1 ep-e.l in kmalu prišel v jeseniško bolnišnico. Po približno treh tednih so me z Jesenic poslali, domov. fite se dobro počutili, ko ste prišli domov? Oh, kje pa! Bi 1 sem do kraja bolan, za umret. Domači so me nato odpeljali v Ljubi Jano, mislim da je bila sobota, in tam so me še isti dan operi rali. Po tistem sem bil pet let popolnoma zdrav. lite se takrat oženili? Ne, pozneje. Moja žena je šest let mlajša od mene. Koliko otrok imate? Tri. Najstarejši zdaj študira strojno v Ljubljani, hčerka je končala srednjo gostinsko šolo v Ljubljeni in zdaj dela v Cerknem, najini ajši sin, Crečko, pa se drugo leto uči za orodjarja v Idriji. Zdaj so stari ?o, 18 in 16 let. lic spomnite še kakega zdravnika ali sestre z vašega prvega zdravi jenja, ko ste bili stari 23 let? Nobenega. Od takrat je minilo skoraj 2? let. Prihodnje leto marce jih bom imel Bo. Kako je bilo potem? Po peti h letih so ne začele težave, zlasti hudi glavoboli, najbrž zaradi v i so k ega pritiska, t! pritiskom sem imel vedno težave. Tudi zdaj? Na dializi? Zdaj je kar v redu. Zgornji IBo/jt-o, spodnji 9o/9b. Kadar opazim, da mi naraste, vzamem kako tableto, pa Je spet dobro. Redno pa • Jemljem po lo kapsul aluminijevega hidroksida na dan, najbrž zato, ker Jem skoraj normalno močno hrano. A naj se vrnem v tiste čase pred več kot dvajsetimi leti! Težave so se vlekle kakih deset let, vendar ni bilo posebno hudo. Nazadnje pa me je podrlo kar naenkrat - v štirinajstih dneh. Ste se takrat že spoznali ne kreatinin, na sečnino in na druge medicinske reči? Bolj malo. Spominjam se, da sem poleti 1971 še pokosil seno, bilo ga je veliko, 25- avgusta pa sem prišel v ljubljansko bolnišnico. Takrat še nisem imel strojev, vse je bilo treba postoriti z rokami. Koliko glav živine imate? Tako od 12 do 14 s telički vred. Najbolj redimo bike. - V Ljubljani so me kar obdržali, jez pa sem si želel domov, zarodi del n, zaredi plačevanja stroškov zdravljenja, zaradi družine. Takrat smo bili kmečko zavarovani in v bolnici bi moral plačevati 40'Xi, če se prav spomnim, tega pa nikakor ne bi zmogel. Zdravniki so mi. odkrito povedali, kako jo z mano. Do bom moral umreti, če ne. grem na dializo. Koliko store otroke ste imeli takrat? Oh, takrat so bili še čisto majhni. Najstarejši je bil star devet let, punčka sedem, najmlajši pet. Na svet so prišli vsaki dve leti. Tako sem šel domov. Po 14 dneh pa rne je spet prisililo, da sem se vrnil v bolnico. Zdravniki so me komaj rešili, zbadali so me kar v moje žile, ker fistule ali Santa še nisem imel. Takrat je dializo vodil primarij dr. Luzar. Sam je zabadal igle, sestre, ki so danes tu, so šele prihajale: najprej Ljiljana in Dobriča, potem Mirjana. To je bilo še v stari bolnici, tam kjer je zdaj rakov oddelek. Tudi docent Drinovec Je bil takrat že tu. Vaša žena takrat še ni bila v službi. Kdo vam je svetoval, naj se vaša žena zaposli, da boste zavarovani prek nje? Sama sva začela razmišljati o tem. Vedela sva, da s plačevanjem ne bo šlo, če hočeva ohraniti kmetijo. Druge rešitve takrat ni bilo, razen če bi. šla prosjačit ali pa bi breme preložila na občino. Žena se je odločila, da Je najbolje, če gre v službo. Takrat je bilo zelo težko: majhni otroci, žena v službi, jaz bol an. Je žena takoj dobila službo? Takoj! ETA Cerkno ji je zelo pomagala. So vedeli, da gre v službo zato, da bi pomagal a vam? Ja. Takrat so res zelo lepo ravnali. Poleg tega takrat niste vedeli, da boste 12 let po tistem še živi. Kje pa! Sam pri sebi. sem si želel, da za kako leto podaljšam življenje, da bi otroci malo zrasli, da bi... Vsako leto je bilo boljše. Vsi smo poprijeli za delo, popravili smo hlev, na ncvo pozidali hišo, kupili stroje. Kako je bilo takrat na dializi? Neprimerno slabše kakor zdaj. Zelo hudo. Brez mrzlice skoraj nobena dializa ni minila. Piali zatorji so bili slabši, vsakič se je zgubilo veliko krvi. Kor naprej so bile potrebne transfuzije. Takrat enkrat sem staknil virus hepatitisa in ga imam od takrat v sebi . Ali doma zelo pazite? !>e je kdo okužil? Nobeden. Čeprav - odkrito povedano - skoro nič ne pazimo. Ete bili vi prvi pacient na dializi? In kako dolgo je trajala? Dvakrat na teden po dvanajst ur. Nekateri so bili že prej, vendar so jim kasneje presadili ledvico ali pa so umrli. Na primer Bučar in 1'erko. Kmalu za mano je prišel Pluga. lite kdaj razmišljali o transplantaciji? 0 ja, nem. Tudi zdaj bi šel, če bi vedel... Na dializi se zadnjih sedem, osem let prav dobro počutim. Pid tisk imam stabilen, težav s srcem nimam več. Kaj pa krči? Dobim jih, kadar" pridem pod težo. Kakšna je zdaj vaša suha teža? Parno PP kil. Odkar hodim na dializo, se mi je teža zmanjšal a za najmanj deset kil, vsako leto za kako kilo. Pri vojakih sem i mel no pri mer '/? kil . Koliko teže prinesete? Največkrat ? kili do ? kili in pol. Tri kile redkokdaj, čeprav se dializi ram samo dvakrat na teden. Pe pravi, da ste zelo pridni. Od česa je to odvisno? Ali zelo malo pijete? Pijem skoraj nič. Zjutraj malo mleka, zvečer spet mleko. Pazin tudi pri sadju. Če si vzamem jabolko, predam, da si izberem bolj drobno. Odvisno pa je tudi od dela. Poleti, ko veliko delam, se veliko potim, takrat je laže. Takrat se tudi dosti bolje počutim kakor pozimi. Prva leta, ko sera vsa težka dela moral opravljati ročno - zdaj imam kosilnico, pa tudi otroci so zrasli in mi pomagajo - sem lehko popil po dva litra na dan, pa mi ni bilo nič. Zdaj pa bolj pazim. Alkohola ne pijete? Tu in tara kak kozarec vina, ob praznikih ali v družbi. Kadim samo priložnostno. Kako se je vaša družina navadile na režim, ki pa terja vaše zdravljenje? Od začetka Je bilo težko, zdaj pa so se navadili. Tudi s hrano nimamo težav - kuhamo samo za malenkost manj slano kot normalno, ti kalijem nisem imel nikoli težav. Pazim pa na težo. Hemoglobin imam zdaj 9,8, transfuzij ne potrebujem več. Ste se v začetku na dializi slabo počutili? Duševno, mislim? V začetku, ja. Potem sem se pa sprijaznil. Veliko so mi pomagali tudi zdravniki in sestre. Z vsemi se dobro zastopim. V tem času je prišlo veliko novega osebja, nekaj starega je odšlo drugam. Večina se zelo trudi, dobro zbada. Koliko fistul oziroma š an to v ste imeli? Devetkrat so me operirali, nekaj je bilo šantov, nekaj fistul. Zdajšnja fistula mi drži že osem let. tiprva sem imel slabše žile, pa tudi zdravniki so najbrž imeli manj izkušenj. Mislim, de sva se pogovorila o marsičem, kar bo zanimalo bralce "Dializnega glasnika". Tovariš Čadež, hvala za pogovor. V 1. številki "Dializnega glasnika" je pomotoma izpadel podatek, da nam je LJUKLJANtiKA BANKA, STANOVANJSKO-KOMUNALNA BANKA, Ljubljana, Šubičeva 2, podarila pisalni stroj, pisalno mizo, vrtljiv stol in pisarniško omaro. Za vse to se ji lepo zahvaljujemo . V 2. številki je na strani 7* v prvi vrstici pod sliko, tiskovna napaka: namesto videz bi moralo pisati deviz. Kolinska DIALIZA NA DOMU V SLOVENIJI Dializa kot postopek zdravljenja je enaka, če se opravlja v centru ali kje drugje. Kje drugje se dialize še lahko opravlja? Doma. Takšno dializo namesto zdravstvenega osebja v centru opravljata bolnik in njegov najbližji, za takšno nalogo primeren družinski član. Seveda se morata takšnega načina dialize bolnik in družinski član priučiti. Učenje traja od 6 tednov do (■> me •• cev, kar je odvisno od vsakega posameznika. V tem času se morata oba naučiti vodenje dialize in morata popolnoma obvladati vse tisto, k ar v centru opravlja pri. takem bolniku zdravstveno osebje. Kdo odloča o tem, de gre bolnik na domačo dializo? Veliko faktorjev vpliva na to. Bolnik mora biti psihično in zdravstveno urejen in mora imeti primernega druži irskega člana, ki mu lahko pomaga med dializo. Stanovanjske razmere morajo biti take, da se na bolnikovem domu lahko namesti sparet za dializo (monitor) z vsemi potrebnimi dodatnimi napravami za pripravo vode, ki. se rabi za dializo. Prav tako mora biti na bo 1 nikovem domu dovolj primernega prostora za ves material, ki ge bolnik potrebuje za enomesečno dializo.. In dializni aparat? Kdo priskrbi aparat za bolnika, ki naj bi se dlalizirel na domu? Pri nas to zaenkrat ni urejeno. Kljub temu imamo v Sloveniji dva bolnika na dializi doma. Ed en je doma v Starem trgu pri Ložu, drugi v Ljubljani. Na kratko bi predstavila bolnika iz Loža. Pobudo, da bi pomagali svojemu sodelavcu, so dali njegovi delovni tovariši v tovarni Kovinoplastika v Ložu. Ti so tudi solidarnostno priskrbeli dinarska sredstva za nakup aparata, pri izpeljavi načrta pa so pomagali še prizadevni vodilni delavci Kovinoplastike. Poleti 1977 ata se bolnik Anton šumrada in njegova žena Jožica začela pripravljati za dializo rin domu. Nnčrt oe je uresničil 2^. novembra 1077. Torej je 25. novembra letos minilo pet let, odkar se šumrada uspešno dializi ra na domu. Vsak mesec p.a obiščeta medicinska sestra in tehnik iz našega centra, vsake tri mesece pa pride šumrada na zdravniško kontrolo v dializni center, če se pripeti kaj nepredvidenega in potrebuje bolnik strokovni nasvet, se lahko takoj telefonično poveže z dializnim centrom. Zato mora imeti bolnik, ki se dializi ra-no domu, tudi svoj telefon! Kaj pravi Šumrada o dializi na domu? čez udobje p;a ni! Kakšne prednosti ima dializa na domu, je občutil to poletje, ko se je zaradi okvare na monitorju moral voziti v Ljubljano, dokler nismo dobili rezervnega dela za monitor, ki je uvožen. Naporna vožnja z rešilnim avtomobilom iz ijtarep;a trpa v Ljubljano mu je bila odveč. Kakšne prednosti ima bolnik z dializo na domu? Lam ni izbira čas dialize, ki mu najbolj ustreza, in tako ni časovno vezan na ni kopar. Naš bolnik Šumrada si je izbral čas dialize tako, b pom č;i hemodi alize. Nevarna je vsaka koncentracija kalija 7 'vrvi , t i je večja od 6,5 mmol/1. Ko sera se začel dializi pati, sem moral oh obrokih aaužiti 3 krat ne dan po 2 kapsuli aluminijevega hidroksida. Kasne,je sera imel teke vrednosti fosforja, da sem moral povečati dozo aluminijevega hidroksida na lo kapsul na dan. Zakaj? N.C., Ljubljana Odgovor: Zaradi premajhnega uživanja beljakovin ob začetku zdravljenja s hemodializo, neredko pa tudi zaredi hipoproteinske diete in zdravljenja z infuzijami, je koncentracija fosfatov v krvi precej nizka. Tedaj potrebuje bolnik manjšo dozo aluminijevega hidroksida. Glavna pot za odsti'anjevanje fosfatov iz krvi in telesa je hemodiali za. Tudi ustrezna prehrana z normalno količino beljakovin pripomore k vzdrževanju primerne koncentracije fosfatov v krvi. Pri uživanju zelo velike (čezmerne) količine beljakovin pn koncentracija fosfatov hitro narašča. Povečuje se tudi z večjo telesno aktivnostjo. Zato je povsem običajno, da dializni bolnik, ki se mnogo giblje, dela, hkrati pa tudi uživa beljakovinsko bolj bogato hrano, potrebuje večjo dozo aluminijevega hidroksida. Po drugi strani pa je občasno aktivnost samega aluminijevega hidroksi la nekoliko različna. Pri jemanju aluminijevega hidroksida je pomembno še to, da vsaj eno uro pred zaužitjem aluninijevega hidroksida in eno uix) po njem bolnik ne jemlje drugih zdravil. Večina zdravil se namreč močno veže na aluminijev hidroksid in zato ne prehaja v organi z eni. Kakšne so možnosti oz. rezultati pri kadavrskl transplantaciji dlabetikov? P,B., Ljubljana Odgovor: Rezultati kadavrske transplantacije pri diabetikih so bili v začetku bistveno slabši kot pri presaditvah pri nediaboti ki h. Trenutno so ti rezultati v nekaterih največ jih medicinskih središčih bistveno boljši in so le malo slabši kot pri nediabetikih. Bistvena razlika je, da po presaditvi prenašajo diabetiki glukokortikoide (zdiavila proti zavračanju organa) slabše, zaradi tega je nekaj več zapletov. Z ustreznim znanjem in izkušnjami je mogoče napraviti takšne posege tudi pri nas. Po rezultatih po svetu je pri diabetikih predvsem več komplikacij , kadar presajena ledvica odpove. Kot pri nediabetikih bomo tudi pri diabetikih vsakega bolnika pregledali individualno, se z njim pogovorili in mu predstavili dobre kot tudi slabe strani kadavrske transplantacije v primerjavi s hemodialico. Menim, da bi bilo potrebno zppdaj presajati ledvice predvsem mlajšim diabetikom tudi pri nas. Kaj polep (ne)ustrezne diete še vpliva na nivo kalija v krvi? P.B., Ljubi Jana Odgovor na vaše vprašanje Je zajet v odgovoru na strani 12. Ali bodo kandidati za transplantacijo uvrščeni v čakalni seznam? Kako dolgo bo treba čakati? , J. Pirc, Litija Odgovor: Pivo anketo za bolnike o kadavrski transplantaciji smo že napravili. V teku so nadaljnje priprave, ki vključujejo nek fiter e dodatne preiskave. V prednostni red bodo uvrščeni nekateri redkejši bolniki, ki imajo ob hernodi ali zi pomembnejše komplikacije, pa jih presaditev ledvice lahko popravi. Predvsem bodo imeli prednost otroci. Ti namreč ob dializnem zdravljenju zaostanejo v rasti, pride do zapletov na kosteh. Drugi bolniki pa bodo prišli na vrsto za . kadavrsko transplantacijo takrat, kadar bo imunološko ujemanje med bolnikom na dializi in umrlim darovalcem, od katerega bomo odvzeli, ledvico, kar najboljše. Torej bo izbor bolnikov za kadavra ko transplantacijo naključen, odvisen od tkivnih lastnosti bivšega bolnika, ki smo mu ledvico odvzeli. Hemoglobin imam iz meseca v mesec različen. V začetku je bil nizek (okr. 7o g/l), zdaj niha med M8 in lob g/l. Od česa je to odvisno? In še to: med kakšnimi vrednostmi niha hemoglobin pri dializnih bolnikih? Kdaj so potrebne transfuzije krvi? Je tudi to individualno? 8.0., Ljubljana Odgovor: Povprečna koncentracija Hb ob začetku hemodialize je med bo in /o g/l. Sčasoma, v nekaj letih, se koncentracija Hb v krvi poveča nekako do 1 o o g/l, pri nekateri h bolnikih do normalne vrednosti okrog 1 'lo g/1. Koncentracija Hb v krvi je eden najboljših znakov, da je dializni bolnik v dobrem zdravstvenem stanju in da je tudi dializno zdravljenje ustrezno. Že normalno niha koncentracija hemoglobina, še posebej, če upo- števamo možne laboratorijske variacije. Skupno lahko HB zaniha za največ \o%. Razumljivo je, da bo hemoglobin na začetku hemodialize še bistveno nižji, če prihaja bolnik na dializo z zelo velikim viškom vode. Tedaj je hemoglobin na začetku hemodialize razredčen, ob koncu hemodialize po odstranitvi vode pa se ponovno zgosti. Potreba po transfuzijah je pri bolnikih na hemodializi zelo različna. Bolnikom dajemo koncentrirane eritrocite, kadar imajo klinične težave zaradi slabokrvnosti (anemije). Pri tem ni neke povprečne vrednosti Hb, na katero se oziramo, ampak bolnikovo splošno stanje in težave. Predvsem bo?.nikom s srčnimi napadi , pa bolnikom, ki težko dihajo, ki jim popušča srce, in starejšim bolnikom vzdržujemo relativno visoko koncentracijo Hb. Za razliko od teh pa predvsem nekateri mlajši bolniki prenašajo brez težav koncentracijo hemoglobina celo zio g/l. Na vprašanja bolnikov je odgovarjal doc.dr.J.Brinovec Iskra - 1EZE Ljubljana n. sol. o. TOZD Tovarna polprevodnikov n. sub. o. 61420 Trbovlje, Gabersko 12 IfJKRA 1EZE - TOZD Polprevodniki Trbovlje 'Izdelujemo silicijeve: - plenarne signalne in preklopne dioae - usmerjali,e diode 1A do JA - močnostne diode ‘i do 25o A - usmerjal ne diode za velike moči do looo A - hitre diode 1 A do 2o A - z en er diode Aoo mW in 1,3 W - visoko napetostne diode - enofazne usmerjevalne mostičke od o,8 A do 35 A - tirištorje in triake od o,8 do looo A - ploščne stavke V proizvodnem programu imamo tudi izdelavo vseh vrst sel enakih stavkov ter hladilnih teles. IZ NAŠtiGA TISKA V rubriki "Iz nečega tiska" ponati skujemo danes tri članke iz DELA. Objavljeni so bili 8.11., 6.12. in lo. I?.lc)82: Kar štiri tovarne v Jugoslaviji naj bi izdelovale dializa-torje, čeprav zadostuje ena BEOGRAD, 5. decembra (Tanjug) - Težko je verjeti, da se še vedno srečujemo z zgrešenimi naložbami. Tokrat gre za tovarne dializator-jev, ki jih vgrajujejo v apara-fr /a kemično dializo krvi. i ovama »Hemofarm« v 'išcu že dolga leta izdeluje ..lizatorje in skoraj v celoti /julovoljuje potrebe naših ii|X)rabnikov. Licenco je kupila od zahodnonemškega podjetja. Potem je zagrebška Pliva zgradila takšno tovarno v Trogiru, vendar ta tovarna še vedno ne obratuje, ker nimajo deviz za uvoz surovin. Licenco so kupili v ZDA. »Zdravlje« v Leskovcu gradi-obrat za izdelovanje dializa-torjev, tokrat pa je licenca belgijska. Konec julija je »Jugohrom« v Jegunovcih podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem, da bi kupil licenco za izdelovanje enakih dializatorjev. Vse to je pred nekaj dnevi razložil v Gospodarski zbornici Jugoslavije sekretar splošnega združenja kemične in gumarske industrije Jugoslavije Mihailo Lo-zanovič. Ta je kasneje tudi povedal, da nima nobena od teh tovarn večjih možnosti za izvoz, skoraj vse pa so vezane na uvoz surovin, ki jih morajo kupovati od tistih podjetij, od katerih imajo licenco. Zgodbe s tem ni konec. Nadaljevala se bo, ko bo domači trg zasičen s temi izdelki in ko se bodo začele kopičiti izgube. Ne vemo pa, kje bodo tedaj ljudje, ki so odločali o nakupu licenc in o gradnji teh tovarn. Že zdaj lahko rečemo, da je cena njihovega gospodarskega pa tudi političnega slepila dovolj visoka, kasneje pa bo še višja. Plačali jo bodo tisti, ki niso n«* krivi ne dolžni. V tujini bomo kupili za 50 milijonov dolarjev zdravil Sklep ZIS o intervencijskem uvozu zdravil podprle vse pokrajine in republike - Prioritetna lista BEOGRAD, 7. novembra - Vse republike in pokrajini so podprle sklep zveznega izvršnega sveta o intervencijskem uvozu surovin za zdravila, zdravil, gaze, vate in drugega sanitetnega materiala v skupni vrednosti 50 milijonov dolarjev. Storjeno je vse, da bo uvoz opravljen po hitrem postopku. Predstavniki vseh republiških in pokrajinskih pristojnih resorjev so se natančno dogovorili tudi o načinu razdelitve surovin, zdravil in sanitetnega materiala. V dogovoru z njimi je zvezni komite za delo, zdravje in socialno varnost določil seznam surovin in zdravil, ki jih bodo najprej uvozili. Od zdravil je prednost dal antibiotikom, citostatikom, inzulinu, zdravilom za bolezni srca in še nekaterim. Pričakovati je, da bo preskrbljenost z zdravili v vsej državi v prihodnjih mesecih izboljšana. To je Tanjugu izjavil predsednik zveznega komiteja za delo, zdravje in socialno varnost dr. Djordje Jakovljevič. Vzporedno s temi ukrepi je v zveznem komiteju pripravljen predlog nove prioritetne liste s samo 159 zdravili po generičnih nazivih (okoli 500 v raznih oblikah), ki bodo imela predngst pri uvozu. Sedanja prioritetna lista vsebuje okoli 400 zdravil. V napovedanem seznamu so najnujnejša zdravila, katerih pa bi v prihodnje moralo biti v vsej državi dovolj, tako na trgu kot v rezervah za morebitne izredne okoliščine. Lista je sestavljena na temelju porabe zdravil v zadnjih treh letih, kar naj bi bil dovolj zanesljiv »barometer« potreb. Posvet o virusnem hepatitisu Plečnikovi dnevi slovenskih zdravnikov o nevarni in zahrbtni bolezni LJUBLJANA, 9. decembra -V predavalnici inštitutov nove medicinske fakultete se je začelo danes v okviru 13. spominskega sestanka prof. Janeza Plečnika dvodnevno posvetovanje jugoslovanskih zdravnikov o virusnem hepatitisu. Pn nas je virusno obolenje jeter zelo pogosto, še posebej pa so mu izpostavljeni ljudje, ki dobe tujo kri ali pa pridejo z njo v stik. Prav virus hepatitisa je poleg alkohola najpogostejši vzrok za cirozo jeter, približno polovica obolelih pa zboli tudi za jetrnim rakom. Še vedno ostaja nepojasnjena uganka, zakaj vsak deseti človek, ki pri nas dobi kri, zboli za vnetjem jeter. Letošnji'strokovni del 13. spominskega sestanka je hkrati tudi že .deseto srečanje slovenskih zdravnikov, ki se ukvarjajo z virusnim hepatitisom, le da so se jim tokrat pridružili tudi kolegi iz drugih klinik in jugoslovanskih medicinskih centrov. ŽIVA PAULIN PRALNA STRAN Otto Fleke: Pismo Nemški pisatelj Otto Fleke se je rodil leta 188o v Metzu. Studi ral je germanistiko, filozofijo in umetnostno zgodovino. Med prvo svetovno vojno je živel v Bruslju, kasneje v raznih krajih Nemčije in Švice. Umrl je 1063 v Baden-Bednu. Napisal je vrsto romanov, med njimi "Peščeno uro". Zpodba, ki jo tu objavljamo, je iz zbirke povesti "Finske noči". Streha nad mansardo je puščala vodo. Mansardo so uporabljali za ropotarnico; tja so leta in leta spravljali vse, kar je bilo v napoto. Gospodinja je reki a Mil 1nerju, da je treba tam zgoraj' napraviti red. Lrva dni je poslušni, kako energična ženska ropota nad njegovim ateljejem. Nazadnje je nn njegovi zofi stala vrsta kartonastih škatel. "Zdi se mi, da so notri plačani računi ," je rekla gospodinja, "a celo če ni s» plačani, lahko to staro šaro sežgemo - v časopisu sem brala, da vse terjatve po petih letih zastarajo." "Vodno sem bil reden plačnik," se je pošalil Mi 11ner, gospodinja je odšla od njega, in da bi se č.imprej odkrižal te nadloge je začel takoj pregledovati škatle. V škatlah so bili bančni izvlečki.iz tridesetih let, davčne pri jave in odločbe iz tistega časa. V enem svežnju so bile dobavnice različnih firm, ki so opremile njegovo stanovanje; v nekom drugem odrezki poštnih čekov. Pred njim se je kazala minulost v luči raznih vplačil in izplačil. Gospodinja je imela prav - vse to je bil a samo še stara šara, premije življenjskega zavarovanja, obroki za bolniško blagajno, potrdil a o prejetem medu iz 1933 in o kavi iz Hamburga, hotelski računi iz tistih dni in krojaški računi njegove žene, ki ga je kasneje zapustila in izginile. Ker je bilo poletje, vse te navlake ni mogel potisniti v peč zn centralno kurjavo; zato jo je odnesel na vrt. P0d jelko je bilo mesto, kjer ni raslo nič. Tja je stresel papirje in pritaknil vžigalico. Porumeneli listi so goreli kot suhe trske; plameni v dnevni svetlobi niso imeli obrisov, izginjali so v drhtečem zraku. Z vejo je rahljal papir in pogled se mu je usta- vil na nečem, kar je bilo podobno pisrnu. Začudeno je pogledal nežiposano znamko, se sklonil in se zastrmel v naslov. Napisan je bil z njepovo roko in se je plašil: Gospa Liabet Mi.Lner, Partenkirchen, Poštno ležeče. Kaj je bilo toi 'Cedaj - 'to je moralo biti leta lf)3b - je pisal Lis na te naslov in nilcoli ni dobil odgovora. In tole pismo tu, ki očitno ni bilo odposlano, kako neki je zašlo semkaj, kaj je pomenilo? Vrnil se je v sobo, sedel za pisalno mizo in z nožem prerezal ovojnico. Zasjeda) je datum, star dvajset Let, prvi julij 1.939, in potem je m mio, da pa je njeno pismo iz Fartenkirchna pretreslo, da je vse skupaj temeljito premislil in da jo je spet pripravi jen vzeti k sebi, pozabiti, kar je bilo, in začeti z njo novo življenje pod popo jem, da sprva živita samo kot sostanovalca. Ni bilo dvoma, tole tu je bilo pismo - ne kopija, ampak besedilo samo, kajti kopije človek ne vtakne v ovojnico in ne nalepi nanjo znamke, in čeprav se človek po dvajsetih letih ne more več popolnoma zanesti na svoj sporni n, je vedel.: januarja 1:1 stepa 1 etn pa je l.i «bet zapustila, junija se je skušala pobotati z nji m in on ji je napisal eno samo pismo, namreč to. In zdaj se je izkazalo, da pismo ni bilo odposlano, kakor je. bil mislil. Tali e napake se človeku mi mo p; rod e primerijo. Človek nese na pošto več pisem in ne opazi, da med njimi ni en ep; n, ki je zašlo med drup;e papirje. Dobro se je spominjal julija 1939. Hi 1 je vioč mesec, nemir p; n je p rial v p;ozd. Zakaj mu ne piše, čeprav ji je kljub pomislekom ponudil roko sprave? Fotem misel: tudi ona kakor ti ne verjame prav, da je razbit zakon mogoč e zakrpati. Ali pa se je pobotal a z ljubimcem. Čas je mineval, prišla je vojna, tri leta po njenem koncu je prosil, da jo sodno razp;l asi jo za mrtvo. Njegovemu zahtevku so ustregli. Vrnil se je na vrt, da bi pogledal o p; en j. Žerjavica je še tlela. Obotavljal se je, potem je položil pismo nanjo. Znamka se je usločila, ovojnica je zoglenela, zadnjič so se prikazale besede Lisbek Millner in Fartenkirchen. Z vejo je razsul ostanke. Če po dvajsetih letih odpreš grob, je v njem samo trohnoba. Zazeblo ga je kljub poletju. Vrnil se je v hišo. Prevedel Stanko Jarc (prazosin) Učinkovita kontrola hipertenzije ob zmanjševanji perifernega upora Vašoflex lahko uporabimo - kot samostojno zdravilo pri lahki stopnji hipertenzije - v kombinaciji z diuretiki in/ali beta-blokatorji pri zmernih in težkih hipertenzi j ah Pri dolgotrajnem (do 5 let) zdravljenju z Vasoflexom ni bilo opaziti komplikacij. Stranski učinki so bili blagi. Doziranje: tab e po 1 mg, 2 mg in 5 mg Podatke o doziranju in vse druge podatke o Vasoflexu dobite pri: PFIZER CORPORATION Eastern Europe Division Place du Luxembourg 1 ALKALOID B-1040 Brussels (Belglum) «ALKALOID SKOPJE 360693 iKLEKTHO PHI MORSKA, n.sub.o. TOZD ELEKTRO GORICA, n.sub.o. - razdeljuje ih prodaja električno enert'i jo-, - projektira, gradi, vzdržuje in izvaja rekonstrukcijo elektroenergetskih naprav, električne instalacije v industriji, strelovoone naprave ter javno razsvetljavo; - opravlja razne storitve v ključavničarstvu in elektro-mehaniki. Avtorica voščilnice na 1. strani te številke je poljska slikarka Michalina Jugo de Orodnicka. Izvirnik je razstavljen v Galeriji modernih umetnosti v Varšavi, avtorica pa je sliko podarila UNIC Eku. Reprodukcijo smo ponatisnili s prijaznim dovoljenjem Društva za Združene narode v ER Bloveniji, Ljubljana, Cankarjeva 1. Bralce "Dializnega glasnika" bi radi opozorili, da za novoletne praznike uporabljajo voščilnice DNI CEV. Kupijo jih lahko na sedežu omenjenega društva in v nekaterih trgovinah in papirnicah širom po El oveni ji. Z nakupom teh voščilnic pomagajo lačnim otrokom po vsem svetu. Vse delovne organi zaci je, Id nam pošiljajo reklame, opozarjamo, da bomo v skladu z zakonom o tisku in v dogovoru z Jezikovnim razsodiščem objavljali reklamna besedila samo v slovenščini. ZADNJA NOVICA 'lik pred zaključkom redakcije za to številko smo zvedeli, da bodo po l.l.lnE3 na predlog: Zveznega izvršnega sveta dobili dodal ne bone za bencin tudi ledvični bolniki, ki se vozijo na "di b'1 j zo, Tn sicer po do litrov na mesec, skupaj torej za Ho litrov na mesec. Dializni gdasnik številka š Ljubljana, januarja 1183 Izda ja in ureja Društvo ledvičnih bolni l'ov Ljubljana Uredniški odbor: Veter liesal , dr.Jože Drinovec, fitanko Jarc, Jože Škrlj in Zmaga Žuntar Glavni in odgovorni urednik: {Stanko Jarc Fo to (i ra.fi je: I v an K nne l j Natipkala Jana Potočnik Razmnožila v 5oo izvoditi Milica Ajdovec