Dopisi. Od Sv. Jurja na Ščavnici. (Društvo za zidanje nove farne cerkve.) Letos ob birmovanji so milostljivi knez in škof v Ljulomerski dekaniji dve povekšani in olepšani cerkvi posvetili, namreč pri Sv. Petru in pri Sv. Križi; zdaj ste zadosti prostorni, ni več gnječo ob nedeljah in praznikih. Da se tudi jako majhna Jurjevska cerkev nadomesti z večo, je želja vseh dobro mislečih faranov že od nekdaj, in so tudi nekateri vlč, gospodje v la narnen že nekaj darovali; pok. vlč. prošt dr. Lovro Vogrin, nekdanji tukajšnji dekan, so v svoji oporoki za zidanje nove farno cerkve odločili po odračunjenih odstotkih 074 fl., pok. vlč. dekan .lurij Kocbek 000 gld., č. pok. župnik pri spodnji Sv. Kungoti Anton Klemenčič 1006 gld. Letos pa se je osnovalo društvo za zidanje nove farne cerkve Sv. Jurija na Ščavnici, pravila je visoka c. kr. namestnija v (iradci dne 21. januvaiija t. 1. potrdila; po § 4 teh pravil šteje drnštvo ude in dobrotnike; ud drušlva zamore vsak postali, ki na leto 50 kr. plača; dobrotnik društva je vsak, ki se s svojirai doneski ne veže na čas, ampak cnkrat ali večkrat društvu kaj daruje. Podpisani se obrača do vseh p. n. rojakov Sv. Jurjevskih, katerih je obilno število, in se nabajajo v raznib dubovnih in posvetnih službah, z milo prošnjo, naj blagovolijo vstanovljenje društva za zidanje nove farne cerkve na znanje vzeti in s svojimi dobrovoljnimi doneski pripomoči, da se v njib rojstni fari skoraj postavi velikemu številu laranov primerna cerkev! .1. Kunee, župnik in predsednik društva. Iz Kapele pri Radgoni. (Čast, komur čast!) Dne 26. majnika t. 1. bil je izvoljen na mesto gosp. L. 1'uliarja, poprejšnjega načelnika krajnega šolskega sveta pri Kapeli, nov načelnik in sicer g. A. Kreft, poseslnik v Očeslavcih. G. Puhar bil je vzoren nueelnik ter je za vestno izvrševanje svoje naloge dobil pismeno pohvalo od okrajnega šolskega sveta gornjeradgonskega. Tudi domače učiteljstvo izročilo je Puharju po šolskem vodji pisinono zahvalo za vrlo sodelovanje v povspeh in oiniko slovenske mladine. Uradoval je celi čas, katerega je prebil kot načclnik, v gladkej slovenščini. Da čislajo naši (arani g. Puliarja kot vrlega narodnjaka, pokazali so s tem, da so ga izvolili predsednikoni tukajšnjega »Bralnoga druš*.va«. Saj so pa tudi v našem okraju možje, kakor je Puhar, potrebni. Žalibog imamo v okolici dokaj mož, ki bi lahko marsikaj storili za narodno »tvai1, pa nočejo ter se rajži dajo voditi od brezverskih bujskačev, kateri ne poznajo nobene ljubezni do naroda in domovine. Takih za ponemčevanje našega krasnega okraja delujočih hujskačev se toraj drži mnogo naših merodajnih mož ter jih z vso močjo podpirajo, ne pa, da bi se poganjali za narodno, slovensko stvar ter tem povspešiteljem »nemške kulture« pokazali, da ,,Na naši zemlji tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospod; Mi tu smo gospodarji In Bog in naši cari!" Iz Celjske okolice. (Osobne vesti.) [Konec.] Kaj pa Stibenegg, vprašal boš, dragi bralec, reče k temu gospodarstvu ? Kaj da reče, tega ne vem, ker še nisva nikoli govorila, to pa vem, da je šel v politični večni pokoj ler da je baje delal, odkar ni imel mastnih služeb pri občini, v pisarni g. Scburbija tako pridno in vestno, da je bil njegov gospodar, sicer dober prijatelj njegov, primoran necega lepega dne dati mu slovo in mu prepovedati vstop v njegovo pisarno. Ako greš, dragi bralec, po okrajni cesti mimo lepega kopališča »Diana« in gledaš na levo lcpo zelene griče in hribe, videl boš med dvema hriboma majhno, precej visoko ležečo golino. Tam počiva g. Stibenegg, nekdanji tako mogočni vladar Celjske okolice, zapuščen od vseh ter premiš^juje v svoji sicer čez in čez zadolženi kočici minljivost tega sveta. Brez vsake službe, osramoten si ne upa raz hriba med ljudi, temveč gleda milo doli h »Grenadirju«, kjer se nekdanji njegovi pajdaši veselijo pri kozarci sladkega vinca in če še ima kaj vesti iz prejšnjih časov, si misli: »Kdor drugim jamo koplje, pade sam va-njo<. No mi bi mu želeli, naj mirno počiva in srka na Pečovniku zdrav zrak, akoravno je in ostane naš ljuti sovražnik, ker ne smenao kot kristjani tudi sovražnikom želeti hudega, a bojimo se, da ga boben Se z onega hriba prežene. Iz Sladke gore. (Hlovesnost.) Dne 20. julija, na dan sv. Ane je preteklo 40 let, kar so bili preč. gosp. župnik Franc Kene v mašnika posvečeni in tisto lelo je ludi že 22. njih blagonosnega župnikovanja v naši župniji. Hvaležni farani, stari in mladi, smo se skrbno pripravljali na ta dan, da bi zamogli svojega Ijubljenega dušnega paslirja ob tej priliki počastiti. Postavljene z venci okinčane smreke, pokanje topičev, zastave, ki so vihrale raz zvonika, cerkve, župnijske hiše in šole: vse to je razočevalo, da se ima vršiti nekaj posebnega. Te slovesnosti se je udeležilo 14 duhovnikov in velika množica vernega Ijudstva; cerkev, akoravno silno prostorna, je bila čisto napolnjena. Kako visoko spoštujejo in Ijubijo farani svojega preč. gospoda župnika, pokazali so tudi o priliki te slovesnosti. Prišli so jim častitat občinski predstojniki Sladkogorski in Lemberški s svojimi svetovalei in odborniki in so v svojih govorih povdarjali obilne zasluge, katere so si gospod jubilar v teh 22. letih pridobili za cerkev, šolo in občine, povdarjali so udanost. hvaležnost in ljubezen, ki veže farane na svojega Ijubljenega pastirja. Občinski predstojnik Sladkogorski naznani tudi, da je občina Sladkogorska v seji dne 24. julija v znamenje svojega velikega spoStovanja do njih, enoglasno jih imenovala svojim častnim občanom in izroči slavljencu lepo častno diplomo. Prišli so častitat tudi gg. učitelja, Hladkogorske in Lemberške šole; cerkveni ključarji in šolska mladina. Minola je sicer slovesnost, ali ostala nam bode v lepem sponiinu. Končno vsi iz srca želimo, da bi Bog nam g. župnika še mnogo let zdravib in krepkih ohranil. lz Celja. (V zavodu čč. šolskih sester) praznovali smo prav slovesno sklep šolskega leta dno 30. julija. Po slovesnem sv. opravilu v eerkvi so?lo so je obilo gospode in kmetov v društveni hisi. l'redsednik mil. gospod opat pozdravi zbrane udo in goste v primernih besedah. Na to so igrali otroflfti solskoga vrtca pod vodstvom č. »estre Vincencije 1 aj dobio iolo\ Vsak se je čudil, je-li mogoče v enem letu tako spretno izuriti, in izobraziti razposajene dečke in deklice! Žares, kar se po drugih šolah ne doseže z velikim trudom, to se doseže tukaj z malim. Istotako vrlo obnašale so se tudi starejše učenke bodisi v petju in prednašanjn, kakor tudi v igri: V Rim jo dajmo na grob sv. Alojzija! Vodstvo tega društva šteje si v prijetno dolžnost, izreči tein potom svojo prisrčno zahvalo vsem udom, zlasti pa č. g. katehetu Ivanu Krančiču, sestram: Lidvini. Lavrenciji, Florijani, Beatriki in Vincenciji. Po vašem trudu postala je ta šola — kakor se je izrazil sam dežel. šol. nadzornik, izmed prvih na celem Štajarskem. Res tehtno spričevalo slovenskej šoli! Kat. podp. društvo, katero vzdržuje omenjeno šolo, šteje 452 udov. Šolo obiskuje do 270 učenk, šolski vrtec pa do 60 otrok. Ker stroški leto za letom naraščajo, dohodki pa se krčijo, pokazal se je v društveni blagajnici že preoej znaten primanjkljaj za 523 gld. Prisrčno prosimo torej vse prijatelje šolske mladeži, naj blagovole kat. podp. društvo v Gelju, katero je do sedaj tako čvrsto napredovalo in toliko dobrega storilo v prospph prave krščanske odgoje ženske šolske mladeži v Gelju in okolici, za naprej še krepko podpirati. Vsem dobrotnikom in podpornikom pa izreka omenjeno društvo v imenu revnih učenk svojo najsrčnejšo zahvalo ter prosi še nadalnje naklonjenosti. Od Mure. (Pogreb.) Dne 30. julija smo izročili v bladno gomilo na Ljutomerskt mirodvor Jakoba Magdiča, kmeta v zgornjem Krapji. Bil je vrli posestnik, veuletni občinski in šolski odbornik za občino Cven, zraven tega pa tudi npomabljiv slovenski narodnjak. Bil je pač vrli naslednik prejšnjega, tudi prezgodaj umrloga posestnika F. Mariniča, kateri je bil dobri prijatelj, čeravno krnet, dr. Antona Klemenčiča, župnika Ljutomerskega in buditelja narodnega. Marinie je v dobi Klemenčičevi zlagal pesmi in jih pel, pa tudi naroeeval tistokratne slovenske knjige in časopise in s tem narod naobrezoval. Magdič ni bil pesnik, pač pa je v besedi in v zgledu delal za narodno stvar. Pri njem so našli postrežbo in zavetišče gospodje od blizo in daleč o potrebi. Skoraj leto dnij je trpel na srčni bolezni tako, da ni bil p'.)polnonia zdrav, pa tudi ne zmirom v postelji. Iskal je pomoči v Gradci in pri veuih dobrili zdravnikih, pa bilo je vse zaman. Zaspal nam je dne 28,-pr. m. zarano ob treh, v 50. letu. I)a ga je res ljudstvo spoštovalo, za to je najlepšni dokaz, da ga je spremilo njih lepo število na pokopališče. Bodi mu labka zemlja in blag spomin! Izpred Vojnika. (V o j n i š k a n e m š č i n a.) Znano je, da imajo lovci svoj »jagerlatein«, pa najbrž ni še vsem znano, da imajo tudi nemčurji svojo nšprabo«, ki je njim čisto podobna, ona je namreč, kakor nemčur, pol tič, pol miS, godlja, bi rekel, če se tančneje pogleda. Le berite: »Hochenegg am 8/s 92 Euer Wolgeborn! Di ich dise Stihlung und beschimpfen anheren jnus bin ich geniitget — zu mabnen Mieb so vie Meine familie ganz rubig zu lassen sonst bin ih genotge mir die Rube vo sonst zuferschafen. ven ih vas sehulte bitte es mir zu sagen bin nocb im Stande zu bezahlen. Franz Karl 0 č.<- In zdaj še naj kdo reče, da ne potrebujejo »Vojniški nemčurji« nemške šole, toda z osata se ne trgajo fige.! Iz Smarija pi-i Jelšah. (Spomin.) Tužno so peli zvonovi, oznanjevaje svetu žalostno novico, da je na veke zatisnil.oči eden najljubeznivših mož, kar jih je rodila slovenska mali. Franca Skaza ni več. Veselega srca in vedrega duha se je teden dnij pred sinrtjo v vpselem krogu svoje rodbine kratkočasil in razveseljeval, a ni slutil, da bi bilo to zadnjokrat, inislil ni, da bi tisto od veselja kipeče srce v teku tedna na veke zastalo, da se mu bo v kratkih uricah odprl mrzel grob, in da mu bodo žalujoči ostali na robu zgodnjega groba stoje zadnjokrat zaklicali: mili z Bogom! A kmalu je prihrul mrzel sever britke smrti, bolezen ga je položilaj na smrtno postelj, iz katere ni več vstal. A da-si je tudi ležal, da-si ga je bolezen mučila, bil je vedno vedrega duba in veselega srca. Ni tožil, ni zdihoval, atnpak v resnici strašne smrtne bolečine je prenašal p0 izgledu našega Izveličarja z neko nadzemsko potrpežljivostjo. In ko je slutil, da se mu menda le v resnici zadnja ura približuje, ni imel več niirii. Sedaj se je nad vse živo spominjal svojega najboljšega prijatelja, ki mu je dal tako blago in milo srce, Njega, ki ga je tudi, kakor Nikodem, ljubil v globini svoje duše, Njega, ki ga je klical na sodbo, svojega Izveličarja. »Mili prijatelj!. djal je rajni č. g. Gasl-nu, svojpmu spovedniku, »dva prijatelja še imam, ki sta mi v tolažbo sedaj v mraku mojega življenja. Eden si ti, ki me boš potolažil — in eden ,je visoko nad zvezdami, ki me bo okrepčal. Naj ne misli svet, da je v meni vera umrla. Bil sem in seia ostal veren sin sv. katol. cerkve, in kot takšen bočem urareti. Boril in trudil sem se veliko v življenju, a nisem imel ne enega trenotka, o katerem bi zamogel reči: Ta je moj! A sedaj se mi bliža. Smrt mi bo pripravila moj trenotek, ki nii ne bo odvzet. .lezus, bodi ini milostljiv in ti mili moj prijatelj, me sedaj ne zapusti! Bližam se sodbi. Zatoraj bi rad poplačal zadnji vinar Bogu, da bi ne priSel obložen pred sodnika. Bodi pa tudi tolažnik moje Ijube Ane, najzvestejšega srca pod nebom. 1'omudi se rad pri nas, kajti dubovnik v hiši, blagoslov pri hi§i«. In zadnje besede rajnega so bile: »Jezus, reži me!« Takoje umrl mož; o katerera je svet sodil, da je bil brezverskega duha, mož, o katerem se je reklo, da je le za narodnost delal, a na cerkev pozabil. Ne — ni pozabil, ampak žive vere plamteč ogenj in narodni čut je vedno tlel v globini njegovega blagega srea. Bil je rajni blag inož, kdor ga je spoznal, čislal ga je in ljubil, in tudi njegovi nasprotniki so ga visoko cenili. V njegovih prsih je bilo požrtvovalno in nad vse blago srce, srce, ki bi vse rado zakrilo v svoje goreče globočine. Kot otrok je bil občudovanja vreden. Kedar se je spomnil svoje, kakor je sam dejal, zlate mamice, mu je solza zaigrala v očeh. Ah, da bi le mati mene preživeli, je bila njogova goreča želja, in se je tudi izpolnila; kot mož in oče je bil uzoren. Velikanska je bila udeležba pri pogrebu. Od blizu in od daleč so prišli njegovi prijatelji, da bi videli hladni kraj, ki je zakril najzvestejšega prijatelja in enega najmilšib sinov našega naroda. Venci so zakrili njegovo zadnjo bišico, in jnili glasovi so mu zadoneli v slovo. Ah spavaj, mili prijatelj v miru! Tvojo truplo je sicer zakril hladni grob, a tvoje duh plava nad nami. Spominek smo ti stavili, ne iz kamena ali lesa, ampak večen spomin v globini naših src. Vživaj mir in spavaj sladko, dokler se ne snidemo. Z Bogom!