St. 6> nfliiu mtaiffC^si (Ital: anal!«li wW - v torak 20. marca 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVlll i* „ * A izhaja, izvzemSI po n del jek, vsak lan z juti-j. Uredništvo: AsiSkega it. 20, L nadstropje. Doffe naj se pošiljajo u » ..V./ »mas pis.-n?. se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Izdajat«..; -rinluredafc Anton Gcrbec. — Ustnik tiskaraa Eiiaost Tisk tiskarne Edinost Naročnina •naša za tr.ese L 7.—. 3 mesece L 19.50, pol leta L 32 — in celo leto L * Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprave St 11-87* EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se lačunajo v fiirokosti ene kolone (72 mu.) — Oglasi trgovcev fn obrtnikov wim po 40 cent osmrtnice zahvtle, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSiljijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČiSka Asiškega Štev. 20, L nadstropje- — Telefon uredništva in uprav« 11-67. Novi davek na vino V nedeljski številki smo priobčili določila o splošnem davku na vino, ki so -se sedaj raztegn'ia tudi na nove pokrajine. Vsem prizadetim, posebno pa pridelovalcem \ ina, priporočamo najnujnejše, naj pazno prečitajo določila o tej novi obremenitvi, ki Bo segala globoko v# gospodarsko življenje naše dežele. To pa zato, ker naše ljudstvo — izvzemši ono v cGo-rah > — dobiva svoj glavni prihodek od vinogradništva. Na tem prihodku sloni v resnici ves gospodarski obstanek tega našega ljudstva. Ni samo to, da je ta davek za naše kraje nenavadno visoko odmerjen: 20 lir od hektolitra na račun splošnega,'davka in še deželne in cbčnske dcklade po vrhu, marveč bo moral pridelovalec plačati davek v petnajstih dneh po razglasitvi količine vina, podrejenega plačilu. Dovoljen ie sicer uiok proti tej odmeri, ali usodno ie, da ta utok nma odložilne moči. Zakon dovoljuje sicer tudi licenco pridelovalcu, dokler mu leži vino v kleti, toda bojimo se, da letos mnogi ne bodo deležni te ugodnosti, ker so tozadevni predp si popolnoma novi za naše kraje in ker je vlada — spet enkrat — pri raztegni t vi oziroma upeljavi novega zakona določita prekratek rek: samo 5 dni se je dalo odloku časa, da pride iz Rima do zadnje kmečke koče, ko je na drugi strani dokazano, da je odlok rabil že iz Rima v Trst cele 3 dni, in ko gotovo še danes, ko je odlok že 8 dni v veljavi in je že pred tremi dnevi zapadel rok za prijavo vina in prošnjo, za licenco, marsikateri vinogradnik niti ne ve, da je na njegovo vino padel nov davek. Rimska vlada tu zopet enkrat ni pomislila, da je pri nekateri zakonih, kateri segajo v široke plasti naroda, potreben primeren čas, da se ljudstvo pripravi in seznani z novim zakonom. Star, nepotreben greh, ki so ga vlade nepremišljene zagrešile pri drugih važnih odlokih (izmenjava denarja, ljudsko štetje, uvedba kazenskega zakontka, delna uvedba trgovskega zakonika, itd.) se je zopet enkrat ponovil. Konečno gre sicer življenje tudi tako naprej, toda pri tem trpi brez potrebe ugled zakonodajca in javne uprave, trpi brez potrebe in po krivici ljudstvo. Toda še na nekaj druzega ni pomislila vlada. V naši deželi je nastal vsled silovite konkurence vin iz starih pokrajin in vsted 1 ojdmanjkanja važnih tržišč, katere je prej zalagal naš vinogradnik, popolen zastoj v kupčiji z vinom. Z Goriškega nam poročajo, da noče biti kupca od nobene strani. Ljudje so v največji zadregi in stiski. Ne morejo plačati davka, ne zadoščati svojim drugim obvezam, ne si preskrbeti vsakdanjih potrebščin: živil, obleke in nujno potrebnega gospodarskega orodja, vsled česar bo trpelo splošno obdelovanje polja, vse gospodarstvo. Novi davek tega položaja gotovo ne bo zboljšal, kupci bodo redki kakor dosedaj, a vsakdanji domači konsument bo, hočeš nočeš, moral znižati svojo porabo. V takih razmerah bo pridelovalec vina prisiljen prodati vino ob prvi priliki in za v sako ceno. Ni treba praviti, kako ugodna konjunktura se odpre za špekulante! Kar davili bodo ubogega vinogradnika. In ce kupec ne pride, bo moral lastnik vina iskati posojilo, da bo mogel zadostiti svojim dolžnostim. Kje naj ga lritro najde, ko je danes tako pomanjkanje denarja? Ali naj se obrne do zasebnika, ki bo zahteval tako visoke obresti, da jih kmet ne bo mogel zmagovati! Tudi pri denarnih zavodih ni danes lahko dobiti denarja. Pa še današnji nerazmerno veliki troški za vknjižba in potem za iz!bris! To bi blo novo breme, ki bi naravnost izpodkopaval o njegov gospodarski obstoj. In tako se bo ob sedanji veliki gospodarski depresiji — godilo veliki večini naših kmetov-pri-delovalcev vina. Odpira se jim žalosten pogled v bodočnost. Z načelnega. stališča se seveda ne more oporekati temu, da se tudi ta splošni davek raztegne na nove pokrajine. Pravilno je, da veljajo državni zakoni in uredbe enako za vse državljane, da nosijo vsi enaka bremena in dolžnosti. Ali istotako resnično je, da izredni položaji zahtevajo tudi, da se tako izenačenje vrši s skrajno previdnostjo in obzirnostjo. V tak izreden položaj so prišle tudi naše pokraj ne po priključitvi k italijanski državi. Zgled imamo v Jugoslaviji, kako težko je spraviti v eno gospodarsko in upravno obliko dežele, ki so živele skozi stoletja v povsem različnih gospodarskih razmerah in običajih in imajo zato tudi povsem različne gospodarske potrebe. To bi morala upoštevati tudi italijanska vlada. Upoštevati bi morala dejstvo, da prihodki gospodarskega dela naših pokrajin prihajajo najmanje po dveh tretjinah od vinogradništva; upoštevati bi morala popolni zastoj kupčije z vinom, da je s tem prebivalstvu zaprt glavni vir dohodkov, da mu torej grozi gospodarska poguba, če država ne poskrbi z modrimi in smotrenimi ukrepi za zboljšanje položaja. Pri tem bi opozorili našo državna upravo, da je imela naša dežela do zasedbe cvetočo kupčijo z vinom, z deželami onkraj državne meje. Od onih odjemalcev jo ločujejo sedaj visoke izvozne carine. K temu prihaja sedaj še razmeroma visoki davek na vino že v kleti! Tako grozi vsemu našemu gospodarstvu — smrt, kajti zelo verjetno je, da velik del vinogradnikov ob takih razmerah ne bo hotel več obdelovati svojih vinogradov. Izpod-makne se temelj njihovemu gospodarskemu obstanku. Ali ne slutijo v Rimu posledic taki katastrofi? Ali more biti na ko-r'st države, da se tako popolnoma uniči davčna moč državljanov?! Ali more biti na korist države, če bo prebivalstvo videlo, kako mu vedno bolj grozi gospodarska smrt?! So torej tu vmes velike gospodarske in moralne koristi države! Dolžnost državne uprave je torej, da umili odrejeno raztegnitev davka na vino na naše pokrajine in da dela na to, da se zamrli kupčiji z vinom odpre zopet kak ventil. Priliko za to bo imel« pri gospodarskih pogajanjih z Jugoslavijo! Pa tudi naši parlamentarni zastopniki naj zastavijo vse svoje sile in ves svoj vpliv, da se novi davek na vino revidira in da se ublaž'jo njegove ostrine. Gre res za gospodarski obstanek naše dežele. jali njeni hčeri princezinji1 Xenia in Vera, na-j tolmačenje so jugoslovenski delegati zavr-dalje princ Peter in princezraja Anastazija z nili. velikim ruskim vojvodom Nikolajem. Krsto so SUŠAK, 18. Včerajšnja seja paritetne nesli v cerkev na ramenih italijanski častni- komisije je bila, sodeč po italijanskih kaki. Pri pogrebni svečanosti so bili navzoči po- ment^ih, zelo živahna. Razpravljalo se je leg črnogorskih prinčev, dvomi ceremoniarl« problemih, ki tvorijo podlago za sistemi- E talija Občni zbor mednarodne trgovske zbornice v Rimu — Mussolini za svobodno gospodarstvo RIM, 18. Danes predpoldne se je vršila svečana otvoritvena seja II. občnega zbora mednarodne trgovinske zbornice v Rimu ob udeležbi zastopnikov vlade, več članov diplomatskega zbora ter zastopnikov ital janskih in inozemskih trgovskih krogov. Otvoritvi je prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini, kateri je pozdravil zborovalce v imenu italijanske vlade. «Gospodje — je rekel g. Mussolini v svojem pozdravnem govoru — vlada, ki ji imam čast predsedovati in jo predstavljati. vas z radostjo sprejema v Rimu in vam pošilja po meni prisrčne in spoštljive pozdrave, kateri veljajo tudi zastopnikom iz inozemstva, ki so nas hoteli počastiti s tim razpoloženjem strasti, s katerim so se morala proučevati med' vojno. Jaz ne verujem, da je tista celota sil, ki se v industriji, poljedelstvu, trgovini, bankah, prometu imenuje kapitalizem, blizu svoji propasti, kakor so dolgo časa trdili gotovi učeniki socialnega skrajništva. Eno največjih izkustev v zgodovini, ki se je razvijalo pred našimi očmi, dokazuje, da se vsak sistem združenega gospodarstva, ki prezira svobodno pobudo in osebni polet, več ali manj klavrno ponesreči. Toda svobodna pobuda ne izključuje sporazuma. med skupinami, ki je tem lažji, č'm bolj poštena je zaščita koristi posameznikov. Vaša trgovinska zbornica proučuje baš ta program raziskovanja, ravnoteže, priiagovanja in sprave. Vi ste sedaj tu v Rimu, da razpravljate o najboljših sredstvih, s katerimi bi se zopet obnovila ona vel'ka struja prometa, ki je pred voj- svojo prisotnostjo. Dejstvo, da se vaše j no pomnožila blagostanje ter povzdignila zelo važno zborovanje vrši v glavnem me- \ vse narode na visoko stopnjo življenja. To stu Italije v razdalji samih 5 mesecev cd j so težka in kočljiva vprašanja, v katera gibanja, ki je postavilo mlade sile vojne j so često vpletena vprašanja politične in in zmage na krmilo države, je najboljše moralne narave. Pri reševanju teh vpra-potrdilo. pred svetom, da se italijanski šanj nas mora voditi prepričanje, da ni sa-narod naglo vrača k popolni normalnosti rao evropsko gospodarstvo, ki se mora svojega polit čnega in gespodarstvenega vzpostaviti, temveč da so tudi druge de-ži vi jenja. Ne bom se dotikal na tem mestu žele in celine, ki lahko postanejo polje za prvega ter se hočem le na kratko poba- izdatnejšo gospodarstveno podjetnost v viti z drugim. Gospodarstvene smernice bližnji bodočnosti. Dejstvo, da je mogočna nove italijanske vlade so enostavne. Jaz republ ka Zedinjenih držav poslala v Rim mislim, da se mora država odpovedati svojim gospodarstvenim ulogam, posebno monopolnega značaja, ker j*m ni dorasla. Mislim, da mora vlada, ki hoče hitro povzdigniti ijudst/o iz povojne krize, pustiti tako mnogoštevilno zastopstvo, ni brez pomena. Je to znamenje, da čuti ameriško gospodarstvo, kljub temu, da se uradna politika drži še nazaj, da ne more prezirati tega, kar se lahko napravi ali ne na- zasebni pobudi prosto igro, opust'ti vsako I pravi v Evropi. Ni dvoma, da bodo vlade, zakonodajo vmešavanja ali vezanja, ka-ipočenši z mojo, proučile sklepe, ki bodo tera lahka samo zadovolji demagoštvo' plod dela vašega važnega zborovanja, z strank levice, medtem ko je njen uspeh, največjo pažnjo ter jih v zasluženi meri kakor dokazuje izkušnja, absolutno na kvar interesom in razvoju gospodarstva. Čas je torej, da se vzamejo s pleč proizva- jalnih sil posameznih narodov zadnji ostanki tegk, kar se je imenovalo vnjna upoštevale*. Pogreb bivše črnogorske kraljice Milene. S. REMO, 18. Danes zjutraj ob 11.45 je do-(spela iz Antibe na posebnem avtomobilu krsta butara, in čas je, da se nehajo proučevati!z zemeljskimi ostanki kraljice Milene. Avto-gospodarstvena vprašanja s tistim prikri- fmobilu so sledili drugi, v katerih sta se naha- grof Macchi di Celere kot zastopnik italijanske kraljevske družine, grški princ Nikolaj s svojo družino, podprefekt in vsa krajevna oblastva. Častno stražo st* tvorili dve četi pehote, oddelek orožnikov in četa narodne mi. lice Prineseno i« bHo nebroj vencev, med mnogimi tudi venci, ki so jih poslali italijanski kralj in kraljica ter savojski princi, črnogorska kraljevska družina in razni drugi visoki dostojanstveniki. Po ceremoniji, ki je trajala nad eno uro je bila krsta položena v cerkveno rakev poleg krste bivšega kralja črnogorskega kralja Nikole. Pogreba, ki se fe vršil popolnoma skromno in privatno, se je vendar udeležila ogromna množica. Vse mesto je šl nadalje v žalni zastavah. __ Jugoslavija Izidi volitev ▼ državno skupščino — Hrupna zmaga Stepana Radića in radi-kalcev _ Zmaga SLS T Sloveniji V nedeljo so se vršile po vsej jugoslo-venski državi volitve' v državno skupščino. Volilci so se udeležili glasovanja v visokih odstotkih, kolikor se da sklepati po dosedanjih vesteh, ki so seveda šele prve in vsled tega ne morejo biti dane v končnoveljavni obliki. Nova jugoslovenska skupščina bo štela 313 poslancev, torej za 106 sedežev manj, nego jih je imela ustavodajna skupščina, ki je štela 419 poslancev. Na posamezne pokrajine odpade sledeče število poslan-cev* - - leta 1920 leta 1923 1.) Srbija ^ 403 73 2.) Macedonija 55 41 3.) Hrvatska , \ 93 68 4.) Slovenija 40 26 5.) Dalmacija 11 16 6.) Crna Gora« 10 7 7.) Vojvodina 44 34 8.) Bosna 63 48 V ustavodajni skupščini, ki je bila izvoljena 28. novembra 1920, so bile zastopane sledeče stranke; ■ . - . > » 1.) demokrati s , 2.) radikali 3.) radićevci \ 4.) komunisti 5.) zemljoradniki 6.) muslimanska org. 7.) slov. ljudska stranka 8.) hrv. ljudska stranka 9.) socialni demokrati 10.) hrv. težačka stranka 11.) samost. kmet stranka 12.) narodna turška organ. 13.) hrvatska zajednica 14.) republikanci 15.) hrv. stranka prava 16.) Trumbićeva skupina 17.) narodni socialci 18.) srbski liberalci Tudi pri letošnjih volitvah so nastopile skoraj vse omenjene stranke razen komunistov, ki se v smislu zakona o zaščiti države ne smejo javno politično uveljavljati, in hrvatskih meščanskih strank, ki so se umaknile pred Radičevo seljačko republikansko stranko. Ako vzamemo volilni boj od pretekle nedelje na splošno, vidimo, da sta obstajali dve glavni fronti, ki sta se vlekli od enega konca države do drugega: na eni strani demokrati, na drugi pa radikalci, Radićevci in ljudska stranka. Zmaga je na drugi fronti in demokratska stranka je doživela po dosedanjih vesteh velik volilni poraz. Kakor se vidi, je torej prevladoval pri nedeljskem glasovanju v Jugoslaviji izrazit plemenski in avtono-mistični duh. V naslednjem dona samo prve brzojavke našega posebnega poročevalca iz Ljubljane: LJUBLJANA, 18. V Ljubljani so debili demokrat je 3500 glasov, ljudska stranka 2300, delavska stranka (komunisti) 1800, narodni socialisti 500, Šučteršič 100. Izvoljen je bil demokrat prof. Reisner. Na deželi je dobila ljudska stranka ogromno večino. LJUBLJANA, 19. (ob 3 popoldne). V Sloveniji fe dobila slovenska ljudska stranka 21 poslancev, demokratje enega (v Ljubljani), Radićevci dva, Nemci enega, samostojni knsetijci enega. Hrvatske pokrajine so dala vse ogromno večino Radiću, ki |e ismjeval nad 89 mandatov. V srbskih pokrajinah so dosegli radi. kalci popoln uspehu Na podlagi dosedanjih vesti jim pripade nad 100 mandatov. Vprašanje pristaniškega konzorcija SUŠAK, 18. Jugoslovenska delegacija v Opatiji poskuša navzlic principijelnemu pristanku vlade na konsorčfj, zasigurati najvažnejše interese Jugoslavije. Na Braj-dici se zgradi velika železniška postaja. Italijanski delegati so včeraj pri tolmačenju člena 2. santamargheritske pogodbe zavzeli stal'šče, da se arbitraža predsednika švicarske republike nanaša samo na razmejitev, ne pa na obča vprašanja. To 92 poslancev 91 50 7> 58 » 30 » 24 » 14 13 »' i 10 V 7 » 9 ; » 8 » 4 » 3 » 2 » 1 : 2 t » zaci jo Reke, predvsem o železnicah, o prometu s Sušakom in Kastvom in o vodnem režimu Rečine. Italijanski delegati so sklenili, da obidejo ves tok Reke od ustja do izvora, da pregledajo položaj ob politični meji. Z vprašanjem Rečine se morajo re» šiti razni zelo važni problemi, posebno hidroelektrizacija Sušaka z reškega in ne jugoslovenskega ozemlja. Med Sušakom in Reko se morda dalje zgradi nov most, ki so ga o pril'ki zadnje revolucije porušili fašisti. Italijanska delegacija polaga na ureditev teh vprašanj veliko važnost in je pričakovati zato dolgotrajnih pogajanj. Paritetna komisija je včeraj tudi razpravljala, ali naj se takoj pristopi ureditvi pristaniškega konsorcija, vendar pa v tem oziru ni prišlo do sporazuma, ker si stališči obeh delegacij v tem oziru še diamentralno nasprotujeta. Italijanski delegati vztrajajo na tem, da se reški pro-) blem ne sme razdvajati. Paritetna komisija je sklenila ostati v stalnh stikih z železniškimi in pristaniškimi eksperti. Doslej še ni nobenih znakov o skorajšnji obnovitvi prometa z Reko, čeprav so tozadevne 'priprave že skoro končane. Po včerajšnji seji sta se italijanska delegata Gentili in general Mazzucco odpeljala iz Opatije, kjer sta ostala le senator Qualt:eri in tajnik Casati z eksperti. V nedeljo poselijo delegati kotlino Rečine, da prouče na licu mesta vprašanja, ki se tičejo reškega vodnega režima, O seji ni bil izdan noben komunike in delegati tudi ne sprejemajo več novinarjev. Italijansko javno mnenje je s precejšnjim nezadovoljstvom prejela vesti, da se pogajanja zavlačujejo, BELGRAD, 17, V političnih krogih vzbuja včerajšnji obisk laškega poslanika Negrottija pri ministru Ninčiću veliko pozornost. Zatrjuje se, da je bilo predmet razgovora vprašanje baroskega konsorcija. Negrotti je dobil baje zadovoljiva zagotovila. Rusija Proces preti patriarhu Tihonu in katoliškemu škofu čeplaku LONDON, 18. Znano je, da je bil petro-grajski katoliški škof in 14 drugih ruskih duhovnikov aretiranih dne 10, marca in da je bil proces proti njim določen na 14. marca. Obtoženi so protirevolucionarnega gibanja, ker so se branili izročiti cerkvene predmete. Angleška vlada je naročila svojemu predstavniku v Moskvi, naj se zavzame z vsemi močmi, da reši življenje obtoženim duhovn'kom. Angleški zastopnik je napravil tozadevne korake pri sovjetski vladi že pretekli teden. RIM, 18. Z ozirozn na proces preli škofu Čeplaku in 14 duhovnikom, ki so obtoženi protirevolucionarne propagande, ker so se upirali zasegi obrednih predmetov, ter so bili prepeljani v Moskvo, kjer se bo vršil proces, se izjavlja v vatikanskih krogih, da je sveta stc lica tudi to pot kakor vedno v sličnih slučajih storila primerne korake in napravila vse mogoče, da se proces prepreči. Na ta način je sveta stolica dosegla, da je bil omenjeni proces večkrat odložen, vendar pa se ji ni posrečilo, da bi dosegla novo odgoditev, ker se bo ta proces vršil istočasno kot proces proti patriarhu Tihcnu, ki je obtožen radi enakega dejanja. Po vesteh iz Rige se začne proces proti patriarhu Tihonu še v teku tega tedna, VARŠAVA, 18. Mnogoštevilna društva so poslala apostolskemu nunciju Lauri-ju prošnjo, naj se zavzame za škofa Čeplaka in 14 duhovnikov, ki so pod procesom. Mons. Lauri in nadškof Kako^ski sta obljubila, da bosta storila vse, kar bo v njih moč«. Društvo katoliških žen je naslovilo slično prošnjo na gospo Steenberhan En-geringh, predsednico mednarodne zveze katoliških društev. Francija Francija ne zaupa le nemškim besedam PARIZ, 19, Pri nekem časnikarskem banketu je izjavil Barthcu sledeče: Ko je odšel Po ncare v ruhrsko kotlino, je izjavil časnikarjem, da nikar naj ne zaupajo nemškim vestem, ki obljubljajo vse mogoče le z besedami, z dejanji pa vendar noče nemška vlada priti na dan, Nemčija je predvsem dolžna, da zajamči reparacije in varnost Franc:je. Nemške predloge, je rekel Barthou dalje, naj Francija z mirnostjo čaka ter v slučaju, da jih bo Nemčija predložila, naj zaupa le Poircareju, da jih bo preučil. Poglavarji protiirancoskih organizacij zaprti PARIZ, 19. Po nekem poročiu iz Bru-selja listu «Journal des Debats* so za-sedbena oblastva pri zadnjih preiskavah in aretacijah radi umora nekega francoskega vojaka na postaji v Essenu zasledila in tudi že zaprla glavne poglavarje organizacij za sabotažo v zasedenem ozemlju. Te aretacije so na ljudstvo napravile mučen vtis. Nemčija Osumljene! umora dveh francoskih častnikov spuščeni BERLIN, 19. Wolffov tiskovni urad javlja: Pri osvoboditvi župana mesta Buer in drugih osebnosti je izjavil general Laighe, lot, da prebivalstvo v Bueru ni nikakor krivo umorstva dveh francoskih častnikov. Ravno tako je dokazana nedolžnost policijskega komisarja v Buerti Burchhoffa. Witterschagen, drugi osumljenec umora, je b:l aretiran, ker je slučajno stanoval v isti hiši, kjer Burchhoff; njega so ovadile osebe, ki so mu hotele s tem škodovati. Tudi njegova nedolžnost je dokazana. Lastniki rudnikov nočejo plačati davka na oglje — Novi rudniki zasedeni — Zopet en francoski vojak umorjen DOSSELDORF, 19. Iz energičnega postopanja francoskih dblastev napram lastnikom še nezasedenih rudnikov in delavnic je razvidno, da ti niso še poravnali davka na oglje od IZ oktobra 1922., kljub že zapadlemu roku. Zasecibena oblastva so tem lastnikom še enkrat podaljšala rak za plaćanje davkov na oglje, toda lastniki se niso očividno zmenili za francoske naloge. Pretekli teden so oblastva lastnikom rudnikov ponovno poslala nekak opomin ter jim še enkrat, toda zadnjič podaljšala rok, ki zapade v marcu. Ako v tem času lastniki davka ne poravnajo, bodo zased-bena oblastva njih rudnike in delavnice zasedla. Lastnici do sedaj niso še plačali niti pokazali dobre volje, da bi davek poravnali. Iz Recklingbausena se poroča, da so Francozi že zasedli dve delavnici koksa «Blumenthal». Najbrže bodo zasedli rudnike tudi v Oberhausenu, ker so se ravnatelji delavnic <:Concordia», «H bernia» in «Hverde» protivili izročiti oglje proti plačilu. Poročilo prometnih oblastev pravi, da je koncem prejšnjega teclna bilo v prometu 235 potniških, 34 tovornih in 8 vojaških vlakov. Včeraj sta zapustila Dtis-seldorf dva vlaka napolnjena s koksom, namenjena eden v Francijo, drugi v BeU gljo. Nadalje javlja poročilo, d.'i so vesti o železniški nesreči v Kreefekiu, ki so jih objavili nemški listi, popolnoma neresnične in brez vsake podlage. Medtem pa ko ljudstvo pozablja na zadnje žalostne dogodke, se ponavljajo nezaslišana dejanja od straoi podpiačenih nemških agentov in bivših vojaških častnikov. Iz Mainza se zopet poroča, da so francoska oblastva aretirala tri nemške agente, osumljene, da so porezali telefonske in brzojavne žice 34 napeljav v Weiseneau. • Zločin, ki se je včeraj dogodil v Essenu, je ponovno razburil mirno prebivalstvo in zahteval nove žrtve. Današnje poroč'la javlja: Nekega francoskega vojaka, ki je vršil službo na postaji v Essenu, so neznanci iz zasede napadli in ga ustrelili iz samokresa. Neki vojaški oddelek je v teku dospel na lice mesta in aretiral tri Nemce. Vojaki so pri aretaciji rabili orožje in pri tem! ranili nekega četrtega nemškega državljana, ki je vsled zadobljenih ran kmalu umrl. Francoska oblastva so nadalje napravila mnogo preiskovanj pri različnih organizacijah in aretirala drugih pet Nemcev. Baje so oblastva aretirala tudi glavne poglavarje takozvanih organizacij za sa-| botaže. j Glede zadnjih protifrancoskih zločinov } pravijo francoska poročila sledeče: Zopet moramo zabele ž ti nezaslišana in kazniva j dejanja nad Francozi. Toda nikakor naj ne misli nemška vlada, ki podplačuje agitatorje in povzročitelje razburljivih zločinov, da bodo francoska oblastva posegala pa takih sredstvih, ki bi škodovala neodgovornemu ljudstvu v zasedenem ozemlju, temveč naj bo prepričana, da bodo zgrabila le resnične kalivce miru. Neresnične vesti o nemških predlogih francoski vladi PARIZ, 19. Zanika se vest, priobčena v nekem angleškem listu, da je nemška vlada predložila Franciji predloge, ki se ti. Čejo vprašanja reparacij zasedenega ruhr. skega ozemlja.__ TyrSsja Izmenjava ujetnikov med Turki in Grki CARIGRAD, 19, Danes se je pričela zamenjava vojnih ujetnikov med Turki in Grki. Otvoritev 4. mednarodnega velesejma na . Dunaju DUNAJ, 19. Danes zjutraj je predsednik avstrijske republike Hainisch otvoril z vso svečanostjo 4. mednarodni vzorčni ve«* lesejem. Otvoritev se je vršila v bivši vladarski palači ob prisotnosti vseh vladnih' članov, tujih zastopniko\' in ogromne mno^ žice. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMU NJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DU JAŠKE MATICE! »»■■■■HBmRinM m DNEVNE VESTI Dr. Ryba? ostane načelnik opatijske jutfoslo-roike delegacije. Ljubljansko «Jutro* je prineslo v svoji nedeljski številki vest, da je bil Rybaf nenadoma odpoklican in da ga namerava belgrajska vlada namerava nadome-ititi zdr. Žolgerjem, kateri, da je že brzojavno poklican v BelgracL Iz zanesljivega vira smo fvedeli, da ta vest ne odgovarja resnici in da dr. Rybar ostane na 6vojem mestu. očiščenje«. Prejeli smo: Z ozirom na vaš članek pod naslovom »Čiščenje« vam javljam, da izvestni italijanski krogi upravičujejo sedanje odpuščanje uradnikov in drugih nameščencev z razlogi štedenja. Nikdo ne oporeka, 'da so država in tudi zasebna podjetja v se-idanji gospodarski stiski prisiljena k varčevanju Judi pri izdatkih za osebje. Samo da bi se mo-i ralo postopati pri tem pravično in, obzirno,; ne pa tako, da se odpuščajo uradniki in stari, j m____11 ti_-___J^i L Z o a lolo li I da je radi takega povodi ali pretveze zgorel celo naš «Narodni dom»?! Kar ai enemu prav, tudi drugemu ni ljubof Tore;, gospoda: pamet« pamet f ja^jaMfkS Z^e M^S^SS v "HciPiccardi št. 2, »L 9, se opozarjajo prizadeti, da se vsi posli, I neznane* in ga aačel. tičoči sc držanja kozTne bodo več reševali pri Povod* neusmdjeno pretepata. Z velikim — Zvečer okoli 20. ure je nekdo telefonično pozval gasilce na gretsko cesto; tam je nad Barkonrljami gorel gozd, nekaj grmovja in suha trava. Gasilci, ki «o prihiteli z dvema vozovoma, so po eno urnem dela ogenj popolnoma pogasili, Preteptf ga. Ko se je predsinoćnjim vračal domov 19-letni Amerigo Ambrosiano stanujoč municipiju ampak pri kr. prefekturi v Trstu, na katero je treba nasloviti tozadevne listine. Novi davki oziroma uvedba italijanskih davkov. Uradni Vestnik (Gazzetta ufficiale) št. 59, z dne 12. t m. objavlja kr. odlok z dne 16. I. 1923., ki stopi takoj v veljavo in s katerim se raztegne;o na nove pokrajine zakonite določbe. ki zadevajo sledeče davke: ^ a) davek s a izdelovan:e sladkorja; bi davek na izdelovanej pive; c) davek na izdelovanje in prodajo mineral- kvalificira ni delavci, ki so dolga leta "posvečali j nega olja, smole in katrama; državni službi aH kakemu podjetju svoje naj-i ^ aav«& na izdelovale ola iz semen; bolje meči in sposobnosti, dočim novi, največkrat nekvalificirani došleci ostajajo pri kruhu. Poznam tvrdko, ki tudi odpustila nekaj svojih delavcev. Ali, kako je to storila? Uvaževala je dosedanje sluŽbovan:e in pa ozirala se je na delavce z družino. Ni vrgla celih družin na cesto. To je pravično. Tako bi morali povsod, ne pa da brezobzirno odpuščajo najprej tiste, ki so jim neljubi iz narodnega ali političnega razloga, ali pa celo le na povelje od drugih strani. Tako «štedenje» ni šte-denje, ampak "čiščenje^, ki naj služi čisto go-denje, ampak ^čiščenje*, ki naj služi čisto negospodarskim namenom izvestnih krogov! Prri poizkus s tobakom boljše vrste se je prav dobro obnesel. Bilo bi smešno, če bi si domišljali, da js tobačna režija uvaževala našo svoječasno nctico, Mer smo povedali svofe mnenje, kako bi država najuspešneje pobijala tihotapstvo s tobakom in obenem zadovoljila kadeče občinstvo, torej dosegla obenem dva namena, ki bi bila državi na korist. Glavno fe, da je prišel ta poizkus. Režija je dala v razprodajo dve vrsti makedonskega tobaka v ikatljah po 7 in 12 in pol lir. Kadilci so hlastno kupovali. Te dni ga je bilo že težko dobiti, kar vzbuja med kadilci bojazen, da se zgodi zopet, kakor se je že večkrat, ko je dala monopolska uprava kao bol;šo vrsto v razprodajo, da jo je namreč hitro zopet umaknila, ker so bile druge slabše vrste na škodi. V interesu države pa bi bilo, da bi temu prvemu poizkusu sledilo stalno izvajanje. Država naj bi sama kupovala od jugoslavenske države bol;še vrsti tobaka in ga prodajala po primerni ceni. Od tega bi imela država dvojno korist: materialno in moralno. Materialna bi bila v tem, da bi se nji stekali dobički, ki jih imajo tihotapci, moralna pa tudi v tem, da bi na ta način najizdatneje pobijala tihotapstvo, ki — kakor je splošno znano — silno demoralizuje in kvari prebivalstvo, ker širi delomržnjo med njim. Torej? Poglavje o «p?ovokacijah >. Krik o provoka-cijah je slalno na dnevnem redu v italijanskih listih. Vedno se čutiio «izzrvane». Ali od strani d onih klasičen _ tveze, da se čutiio izzivane. Te dni sc j-e pri e) davek na izdelovanje mila;. j) davek na izdelovanje glikoze, maltoze in drugih sladkornih tvarin; „ g) davek na izdelovanje čiste kisove kisline in jačenje nečiste; h) davek na izdelovanje sodovice; i) davek na porabo plina in električne energije. , t , Glede davka na porabo plina in električne energi;e, kateri gotovo najbolj zanima široko trudom jim je mladenič ušel; pri svojem begu je srečal nekega orožnika, kateri ga je spremil na rešilno postajo. Tam mu je zdravnik obvezal močno krvavečo rano na bradi in razne druge praske po obrazu. _ Vest! z GoriJkega Gorica. (Predavanje). V sredo, dne 21. t. m, ob 8 zvečer priredi G. S. O. na ga. leriji Trgovskega Doma v Gorici predavanje o «Hl'pi ali epidemični influenci v zadnjih 4 letih». Govori dr. Just Bačar. Vstop vsakemu prost. Vesti Iz Istre Podgrad. Prejeli smo: % Izjava. Ker mi ni prišla pred oči «Rivista Sanitaria» od 15. februarja L L št. 4, ki je objavila besedilo razsodbe, katero je izdala zdravniška razsodbe, katero ]e ____„_________ zbornica v Trstu (Ordine dei Medici di Trie- javnost, določa dodatni odlok finančnega mi- j este) v disciplinarni zadevi Dr. Balbo ca. Dr. Ili^trS — —— * Mteva Jvil itawlr, na nnrahn D *__i______ J___»•_ * S—i«—.la! da so vsi posredni davki na porabo Rosato, sem se drugim potom informiral o tej plina in električne energije veljavni v novih zadevi in danes doznal, da je v dejanskem pokrajinah v prilog pokrajinam in občinam, stanju te razsodbe med drugim tudi rečeno, odpravljeni v kolikor nimajo značaia užitnin, da je g. Dr. Josip Blasevich, živinozdravnik v s posebnim odlokom bo finančno ministrstvo Podgradu o priliki preiskave v gorenji stvari določilo, kedaj stopi ta davek v krepost. Klub Slovencev ▼ Belgradm. Za predsednika kluba je bil izvoljen g. dr. Rybar. V cdboru so poleg drugih fg. dr. Lotrič, dr. Jež, Jcsrp Mihelj. — Slovencem, ki prihajajo* v Belgrad in potrebujejo informacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba vsak dan od 12. - 2. ure pop. in od 6. - 8. ure zvečer v hotelu «Triglav« na Zelenem Vencu. kot priča trdil o moji osebi, da vedem «una campagna dodio al dott. Balbo*. V pojasnilo omenjam, da je g. Dr. Josip Balbo občinski zdravnik v Podgradu. Isti Dr. Blasevich je po navedbah omenjene razsodbe kot priča tudi trdil, da se je pričela proti Dr. Balbu «una campagna, efiicace nelle sue conseguenze, promessa da propagandisti slavi m capo dei qnali si troverebbe le Sajna». Ta Sajna (Ša-jina) je v Podgradu znana šivilja, katera je klicala k svoji bolni sestri, katero je zdravil Dr. Balbo, tudi zdravnika Di Rosato iz Trsta, ki se je baje nepovoljno izrazil o načinu, kakor na. je zdravil bolnico Dr. Balbo. Gospića Francka , „„ redni občni zbor v ** je potem več mesecev kasneje izrazila 1923 ob 10. uri dopoldne napram tretjim osebam nepovoljno o zdrav- Orullvene vtHI Slovensko planinsko društvo v Trsta znanja, da bo imelo svoj začeli o njegovi ved6 o tej trditvi, _ resnosti. Učitelju Polizzi, ki je prišel med nas še le pričetkom zadnjega ošlskega leta in ne razume niti besedice slovenski, je pač manj zameriti njegova izjava« ki jo je podal kot tolmač javnega mnenja v Pregrajab, v Sobo dn j ah in na Munahf Vsak pač pomaga sebi in prijateljem kakor ve in zna. Poživljam g, Dr.^ Josipa Blasevicha tu javno, da opraviči gorenji svoji izjavi, da ne bode trpel njegov ugled pri prebivalstvu, med katerim posluje kot živinozdravnik. PODGRAD, dne 16. marca 1923. Notar Tomo ŠorU Borzna oorofila. Valuta na tržaškem trgu. Trst, dne 19. marca 1923. egnfre krone • • avstrijske kron* . . . čeSkosIovs&e krone « • dinirji •• *••••» lej! marke ■«••••••• dolarji i rancoski franki * . » . Švicarski franki • • • • sđgleSki funti papirnati • • • ■ • 0.60 U.6750 0.0290 0.0310 61.50.— 62.— 21.10.— 2140 9.fiO.~- 10 25 0.097 ft 0.102 > 20.70.— 20 80 182.—.—1^2.50 3P6—.—389.— 97.25.— 97A0 Mali oglasi BABICA autorizirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba, Corso Garibaldi 23, I. 402 GOSTILNA FURLAN (prej -Andemo de Franr») via Geppa 13f se odda s celim inventarjem in koncesijo. ČEVLJARSKI delavec se sprejme takoj. Via Montecchi 11. Sv. Jakob Rydval. 404 SOBA se odda rokodelcu. Via Ginnastica 21, vrata 15. 405 KONTROLNE blagajne * National»Monopol* in «Union» se prodajo po nizki ceni. Miiller, Trst, Ireneo 6. 406 Trstu, Via Romagna it 26, U. nadstropje. K do orot, Dr. Rosatu polnostevilni udeležbi vabi odbor. __disciplinarne preiskave proti Dr. Rosatu in tudi do kazenskega postopanja proti Fran-žensko dobrodelno udruženje* v Trstu, cki Šajina radi obrekovanja. odsek pri Sv. Ivanu otvori tečaj za ročna dela. . J« ■« ° « LJT IvfŽLS« Poučev^o se bo v prostorih otroškega vrtca,ti bih padh tekom d»ciplmarne P^avc vsako sredo od 3.-6. pop. Opozarjamo vse gorenj dve trditvi, s katerimi se je hotela za-članice, da pošljejo svoje hčerk^v tečaj, kjer i deva med dvema.zdravnikoma ki sta oba se bodo naučile marsikaj koristnega. V tečaj rodom iz južmh krajev, spraviti na pohUčno tiica brex razlike sta- polje, m ako ne bi se hotelo dati razumet«, ima dostop vsaka članica rosti. Slov. akad. fer. društvo —— -- . ; , d^--!,' zivanje domačega crebivalstva. kamo-li da bi prs bolestno stokanje, katero je kmalu prišlo vicha rekel, da mi je zdravnik v KogasKi aia-morflo dati povoda za oHurne demonstracije na uho njegovim domačim. Sluteč nesrečo, so j tisi nasvetoval isto pravilo kakor on UT. proli takemu zastopniku tuje države, kakor so omenjeni vdrli v mladeničevo sobo in mu sku-; Balbo. Ko je g. Dr. Balbo tožil g.co rrancKo « t .1 r-p m *T* ti »II ____f .. r . . • 1> 1 f J__?____J ___ ! Č1 - Il-I ^ «rt Jk* Dogodek v Zadru nam kaže nazorno, kako Njegovo stanje ni nevarno. ------ — — —= - . . . . , eilno ^rešiio italijanski listi, ko take dogodke Nesreča z nerazpočenim puškinim nabojem, luč. Vprašam g. Dr. Blasevicha: kje je tu ona izrabljale za krik o -nezaslišanih« provoka- Predvčerajšnjim popoldne so stariši spremili v | «campagna d odio«, katero jaz vodim zoper cijah! Na ta način bi morali v Trstu demen- mestno bolnišnico 15-letno Virgilijo Štefani, Dr. Balba? Naj to pove pred javnostjo. J>icer strirati tudi proti ijkajšnjemu češkemu k on- stanujoča pri Sv. Roku št. 3; imela je na moram smatrati, da je »rekel to trditev ne-sulatu, ker ima na svojem avtomobilu belo- obrazu, v bližini levega očesa ma;hno rano. | premišljeno, samo da oslabi izjavo, ki sva jo modro-rdečo zastavico. In če bi? Češki narod Deklica se je namreč sprehajala v bližini Milj ( g." župan in jaz podala z vso vestnostjo, ne pozna šale v tem pogledu. Čutil bi se cn z njeno prijateljico in našla na nekem travniku j Drugi iz javi g. Dr. Blasevicha, da se je pn-izzivanega po vsej pravici. Ali bi bilo to na nerazpočen puškin naboj. Nesla "ga je domov j čela proti g. Dr. Balbu «una campagna elli-korist naše države? Gospodje naj le malce po- in tam tolkla po njem s kamnom. Pri tem se cace nelle sue conseguenze, promessa dai pro- prašafo pri trgovskih krogih, ki bi jim tudi po- je pa naboj razpočil in jo ranil na obrazu. — vedali, kako brezvestna so taka hujskanja z Ostala je v mestni bolnišnici. pagandisti slavi a capo dei qua!isi troverebbe la Saina» se tu v Podgradu smejejo vse krave. > T V 1 t _ _ t___IrthUA Ozirom na dejstvo, da si sedaj državniki na Trije požari. Predvčerajšnjim zjutraj okoli Naš kmet v sedanjih slabih časih mma toliko obeh straneh prizadevajo za vzpostavo trgov- 7 30 so bili mestni gasilci telefonično pozvani denarja, da bi brez posebnega vzroka trosil skih stikov med Italijo in Jugoslavijo in da v uL Cologna, kfer je v hiši št. 16, in sicer v denar za zdravnika izven občine, ko je vendar so taki stiki posebej še za naš Trst življensko pisarni tvrd.ke «Cooperativa Metallur£ica», iz- doma zdravnik. Ravnotako je združeno z ve- ■ ,1____••• ._________'i.■ __ __i„ t i -i__-__n _ i___xi___■ i_:i _____: i:),;-,: mnrain liiirlJo Ir zdravmi Žavo na nje najobčutl;ive;ših straneh. Mari soj — Kmalu potem so se gasilci morali podati ^Propagandisti slayi» bi naleteli na slabo, ce fce pozabili, kako so oni sami žc opetovano v staro prosto luko; tam se je na parniku bi s takimi stvarmi prišli k ljudem. Da pa stoji zagnali silen krik že vsled vesti — resničnih, «Carea» vnel ogenj v nekem prostoru na zad- na čelu slovanskih propagandistov tu pri ~ ali reresničnih —, da se je kje v Dalmaciji njem delu ladje; gorele so v olju namočene gospica Francka Šajina, to je Ž9r0Sia »zgodilo kai neprijetnega ali kaki italijanski cunje, ki služijo za snaženje strojev. Tudi tu- trditev izobraženega človeka kakor je g. ladi i ali kaki osebi na nji? Al so že pozabili, kaj je bil ogenj kmalu pogašen. I Blasevich, da se je bati, da bodo ljudje, ko STAROZNANI SEMENJ sv. Jožefa za živino in kramarsko blago bo v torek, dne 20. marca v Komna. 369 STARO 2ELEZO lir 32, kosti lir 30 kupujem. Ulica S. Slataper 20. 387 Dragega Herpeljah vsakega meseca se vrfi r KUPUJEM cunje, železo in papir po cenah. Molino grandc 20, Babič. visokih 395 STANOVANJE na deželi, z 1 do 2 sobi, kuhinjo in vrtom iščem. Ponudbe pod -Gozd na upravništvo. _ 392 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov. te po najvišjih cenah plačuje edini grosist BeUeli Vita, via Madonnina 10. I._32 ZLATt srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon- cenisio). Telefon 31-27, Govori se slovensko. . .. . - KRONE in goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6. L __44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 MIRODILNICA MISLEJ FRANC Via Carpison 14. Dobijo se vsi mirodilniški predmeti. Barve, laneno olje, čopiči, kisline, jesihova kislina, zdravila, dišave, milo, mineralne vode itd. po 2mernih cenah. (89) Proda se prvovrsten pisalni stroj CONTINENTAL U 99 7a L 1.700.—. Ponudbe na Avgust Ravnik, Gorica, Corso 28. O32) Dr. iz- PODLISTEK W1LK1E COLUNS: 29 Sospa v belem IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. z obratno Gospod Fairlie mi je odgovoril pošto nekako tako-le: «Ali mi ne more moj ljubi Gilmore izkazati izvanredno prijaznost, da ne muči svojega prijatelja in klijenta zaradi take malenkosti, ho se gre le za zelo oddajeno možnost? Ali je verjetno, da bi mlada gospa enaindvajsetih let umrla pred svojim petinštiridesetletnim jnožem in to brez otrok? Ali je mogoče vsted tega na tem ničvrednem svetu, kakor je naš, Iako malo ceniti mir in pokoj? In če se nudi. čuva nad njim tu v Londonu in zelo ga imamo prilika izbirati med tema dvema nebeškima j na sumu, da je on tisti, ki ji je pomagal uiti darovoma in med tako posvetno malenkostjo, • iz zavoda. Gospod Percival je bil za to, da kakor je odaljeno vprašanje teh dvajsettiseč bi ga takoj izprašali, toda jaz sem rekel, da plundov, ali ni to imenitna zamena7 Prav ne. Naše poizvedovanje bi imelo za posledico Ijajoč, prijazen afarist, eden tistih, pri katerem zapusti človeka zadnje upanje na uspeh. Gospod Merriman je spadal v to vrsto ljudi. Smehljajoč je vztrajal pri klavzuli in končno prešel k drugi stvari. Mimogrede .omenjeno, je pripomnil, niso vaši klijenti v Cumberlandu nič več čuli o oni ženski, ki je pisala anonimno pismo? Nič več, sem odvrnil. Ali nimate nobenega sledu po njej? Še ne, je odgovoril moj juristični prijatelj. Toda nikakor nismo obupali* Gospod Percival sumi, da je nekdo skriva in ta nekdo je po nas opazovan. Vi menite staro gospo, ki je bila z njo v Cumberlandu? sem vprašal. Neka Čisto druga oseba, gospod, je odgovoril gospod Merriman. One stare gospe nismo še našli. Naš nekdo ie neki moški. Moje oko tfotovo. Torej"čemu ne bi sprejeli onega predloga?. Zagnal sem nevoljno pismo od sebe. Ko je padlo na tla, je nekdo potrkal na duri in vsto- to, da bi oni postal previden; raiši ga bomo nadzorovali in bomo še počakali. Bomo videli, kako se bodo dogodki razvili. Ta ženska je preveč nevarna, da bi smela biti svobodna. pil je odvetnik gospoda Percivala, gospod gospod Gilmore; ne da se predvideti kaj bo Merriman. Bil je to korpulent, rejen, smeh-1 počela. Želim vam prijetno jutro, gospod. Do prihodnjega torka upam, da mi bo čast zopet o vas kaj slišati. Z ljubeznivim nasmehom je odšel. Ob koncu pogovora sem bil postal nekoliko raztresen. Zenitna pogodba me je tako skrbela da se nisem mogel zanimati za druge stvari. In ko sem bil zopet sam, sem začel razmišljati, kaj naj sedaj napravim. Po skrbnem pretehtavanju se mi je zazdelo še najprimernejše, če se podam v Cumberland. In že naslednji dan sem porabil za to da sem prepeljal svoje stare kosti tja. Zalibog, da sem zastonj prestal težave tega potovanja, "kaj bilo je popolnoma brez uspeha. Gospod Fairhe me ni hotel slušati! Omeniti mi je samo Še to, da me je kmalu na to obiskal gospod Hartrigbt. Bil je bled in shujšan ter me je vprašal, 6e bi mu mogel preskrbeti slikarsko mesto pri kakšni ekspediciji v inozemstvo. Obljubil sem mu, toda nisem prišel do tega, da bi se za stvar pobrigal. Zaključujem to poročilo s težkim srcem. In težkega bolestnega srca zapisujem tu misli, ki so me navdajale, ko sem se pri svojem zadnjem obisku v Limmergde House poslavljal. Te misli so bile: Če bi imel hčer, tedaj se ne bi smela nikoli poročiti s katerimkoli možem pod takimi pogon, kakršne sem moral jaz tavljati u Lauro Fairlie. ^ , (Dalje) ifi sicer semenj za živino, prašiče, krasso, kmetsko orodje, poljske pridelke Itd. Prihodnji semenj se bo vršil vsled pno* nikov v torek dne (131) 3. aprila t. I. VABILO Št. 338/23. iupansfva občina HrencvJce razpisuje mesto URADNI Prosilci morsio dokazati: a) italijansko "driavljanstvo, b) starost najmanj 20 let, c) lepo obnašanje, d) primerne študije, . e) popolno znanje slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi in t) znanje strojepisja. Prednost imajo oni, ki so ze vesel občinske upra e. Rok za vlaganje prošenj je do 1. aprila 1.1. Županstvo občine Hrenovice dne 17. marca 1923. (133) Župan: Dužnik. „Okrajne posojilnice" o kateri se bo vršil dne 29. marca t. L, ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načeln štva. 2. Poročilo nadzorniŠtva. 3. Potrjenje letnega račuua za 1. 1922. 4. Izvolitev načelništva. 5. Izvolitev nadzoiništva. 6. Privoljenje nagrad in zapisnika. 7. Čitanje revizijskega zapisnika. 8 Slučajnosti. KOBARID, dne 18, marca 1923. NAČELNIŠTV'\ Ako bi občni z bo t ob napovedani uri oe bil sklepčen, vršil se bo eno uro pozneje drag obinf zbor pri vgaki udeležbi v istih prostorih in * isti in dnevnim redom. 134 KONC. ZOBOTEHNIK R. COVACJCH sprejema zopet od 9—13 in od 15—19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma14 v sredini mesta Ptuja, Prešernova u ica 27 poleg realne višje gimnazije, se prode za 325.000 dinarjev. Pod hišo je velika betonirana klet pripravna za trgovino s sadjem ali vinom. V dvoriščnem dvonadstropnem trakta hiše so skladišča in zadaj vrt za zelenjavo. — Ponudbe na Franc Čuček, Ptuj. Vs poljsi Bogata izb era. 123 stroiS. Prodaja na drolino i a na debelo. -— Zahtevajte cene! Specijaliteta plugov vseli velikosti po zmernih cenah. ING. RIGHI & VIĐOVICH — TRST (8) Via Sanita št. 8. (vc^al via Porfoi^lla). Štev. 392. Gospodarsko Muc na Kontovelu registrov&na zadruga * omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor U se bo vršil v ponedeljek, dne 2. aprila 11. ob 9. ari prcdpoldne v lastnih prostorih. DNEVNi RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorniŠtva. 3. Odobritev računskega zaključka za L 1922. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Razni predlogi in nasveti. (130) NA KONTO VELU, 18. marca 1923. Županstvo Tolmin razpisuje mesto občinskega uradnika z mesečno plačo 400 do 500 Lir. Kolekovane prošnje naj se predloži^ podpisanemu županstvu najdaije do konca tek. meseca, katerim naj se priložijo: a) potrdilo italjan?kcga državljanstva; b) spričevalo nravnosti; c) zdravniško sprčevaio; č) dokazi znanja slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi ; in d) spričevalo o znanju strojepisa. Prednost za to službo imajo oni, ki sc že bili v enaki ali tajniški slažbi. Nastop službe takoj po imenovanju. Tolmin, dne 15. marca 1923. (126) Za župana: J. Mrak. NajviSje cene plačujem za V v kun, zlatic. lisic, dihurjev, vider, lazbocev, maCk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via tesare Batttall i«. 10 U. nadsL, vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiijatve po poŠti-