74. številka.
V Trstu, v soboto 15. septembra 1883.
Tečaj XI
„E Đ I N O S T"
izhaja dvakrnt na teden, vuako Bredo 'n soboto oh 1. uri .popoludn*.
„Edinost" stane:
za vse leto gl.	izven Avat. ».— gl.
za polu leta n 3.—; „ w 4.50 za četrt letu „ 1.50; „ n 2 25 PoRamične Številke se dobivajo v prn-dajalnicah tobaka v Tr«tu po A nov.,
▼ Gorici in v Ajdovščini po (t nor. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vni dnptrti no poilljajo uredništvu v ulici
Carintia »t. 28. Vnako pismo mora biti frankovano, ker nofr»iikovana ne nt sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo.
Oglasi in oznanila »o računa po 7 nor. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami m> plačuje prostor, kolikor bi ga
obHeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. le račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in innerato pre* ioma upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za j^rimorteko
•V •dinoit J« modi,
Prva slovenska ljudska šola v Trstu.
Težaven je položaj naroda Slovenskega ozirom na sredstva, katere more vporabljaH za duševni svoj razvoj. Ako-prav je narod številno le majhen, vendar so njega okolnosti v raznih pokrajinah, v katere je razcepljen, tako različne, da "bi bilo skoraj misliti: ta del živi v enej, drugi v drugej, oni zopet v tretjej državi, kojih vsaka ima svojo vstanovo in različne zakone. Slovenci v Kranjskoj priborili ao si duševno in narodno svobodo; ne more pa se s tem ponašati južni Štajerc, še manj borni sin Korotane, in prav tako Slovenec na Primorskem. Primorec kot faktor niti ne žteva, kajti osamljen mora napenjati vse svoje sile za obstoj; ni si pridobil še toliko trdnih tal, da se v njih, na lastnej svojej zemlji, tolikanj krepko ukorenini, da more misliti zatem na daljni, samo* stalni narodni razvoj. Protivniki ne dajo nam potrebnih šol; posebno kar se tiče ljudskih šol v okolici našega mesta, so več ali manj neposredno odvisne od naše diktature, katera jim samovoljno narekuje „zakone", po kojih se naši otroci od tuj aj o svojej narodnosti ter vzgajajo v najzagriz-lejše nasprotnike lastnega svojega jezika. Mesto pa, bože moj! je neodrešen del slavnega kraljestva onkraj luže ter vpo-rablja vsako ugodno priliko, da v tem smislu celo javno demonstrira. Deželna oblastnija, odnosno mestni magistrat, pripozna v Trstu živeče Nemce, Grke, Turke — ako treba celo Japonce — toda Slovenca nikdar. „Uči se italijanski ; ako nečeš, poberi svoja kopita, zapusti Bvoj dom ter izseli se — v Ljubljano !u Take in enake nasvete moreš slišati čestokrat v mestnej palači. Kdor ima silo, ima tudi pravico. Moral je zatoraj borni Slovenec truditi se na drug način, da se dokoplje do tega, kar mu gre, kar bi bil uže od davna dobil, ako ne bi bil v svojo nesrečo — Slovenec[! Družbi sv. Cirila in Metoda ni izbeglo, v kakšnej veliki nevarnosti je narodnost slovenska ob obalih Adrije, posebno v mestu tržaškem in zatorej obrnila je Bkrbeče svoje oko v prvej vrsti na nas osamljene ovčice in nam odprla slovensko otroško zabavišče.
Bil je to prvi korak plodnega delovanja. Tržaški rodoljubi, posebno naša podružnic« trudili so se na vso moč, da si pridobe tudi osnovno šolo; niso se strašili neverjetnih zaprek, katere jim je stav-
ljala in še stavlja mestna občina in najlepše plačilo za vse britkosti, za ves trud, jim je odprtje prvega razreda slovenske osnovne šole! Slovenski roditelji! N a V a s j e sedaj, da dokažete svetu, kako potrebna nam je bila šola v mestu; vpisujte svojo deco marljivo v narodno šolo in sprevidili bodejo protivniki naši, da nam no zadostuje le samo ena šola, temveč da nam jih treba več. Odvzeti mora zatem mestna občina družbi sv. Cirila in Metoda težko breme vzdržavanja, kajti ona mora skrbeti tudi za druge so-brate, katerim prote iste nevarnosti, kakor nam. Prvi pogoj narodne svobode je narodna šola; ne zatajujte zatorej materni svoj jezik; priznajte, da ste vredni Slovenci, — otroci Vaši Vas bodo zato blagoslavljali !
Upisovanje začne v ponedeljek 17. t. m. ob 9. uri zjutraj v hiši št. 5 ulico Giuliani pri sv. Jakopu, (Otročje zabavišče.) Predložiti se mora krstni list otroka in spričevalo o cepljenih kozah,
Še enkrat Vam kličemo, stariši slovenski: Sedaj imate v mestu narodno šolo pri sv. Jakopu. Ne zabite tega!
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor isterski.
Dnd 10. t. m. imel je deželni zbor prvo sejo, katere se je udeležil tudi novi poslanec kopersko- buzetskih kmetskih občin, buzet9ki župan g. Fran Flego, voljen na mesto umrlega Križanca. Zašel pak ni pokojnikovo mesta, nego pridružil se jo manjšini, katera je zatorej za jednega zastopnika ojačena in šteje zdaj 6 poslancev. Seja bila je prav kratka — navadno začetne formalnosti.
Danes od 10. do 11. ure bila je druga seja. Poleg raznih naznanil predsednikovih bile so na dnevnem redu volitve tajnikov, revizorjev in odborov. Pred volitvami storil je novi poslanec obljubo, se ve, hrvatski. Poslanec dr. Campitelli predlagal je, da se premeni § 5. zakona iz dne 9. julija 1863 glede doprineskov k cerkvenim potrebščinam. Predlog utemeljeval bode v prihodnji seji. Prej navedenih volitev se ni udeležila manjšina, kajti večina nema ni najmanjega ozira na njo ter voli v razne odbore samo poslance italijansko barve.
Poslancem razdelile so so razne zakonske osnove in sicer: o odvezi neka-
terih še obstoječih servitutov, o ustanovitvi penzijakega zaklada za narodne učitelje, o zboljšanji učiteljskih plač (lani nesank-cijevani zakon), o razdelitvi občin : Pnzin, Dolina in Labin. Odkar se namreč osvo-boja slovanska raja iz karnjelakih rok in se rešuje občina za občino njihovega nesrečnega gospodarstva, predlaga in sklepa večina deželnega zbora leto za letom de-litvo raznih občin, da bi tako dobili Italijani zopet vpliv vsaj v nekaterih manjših občinah. —• Z letošnjimi osnovami namerava se razdeliti: Pazin v šest, Buzet v tri, Dolina v dve, in Labin v tri nove, male občine.
Včeraj zboroval je tudi deželni kulturni svet. Pravico udeležiti so zborovanja in glasovati imajo člani permanentnega odbora in predsedniki okrajnih gospodarskih zadrug. —Udeležencev bilo je 12. Tajnik prečital je obširno letno poročilo, ki obsega delovanje dež. kulturnega sveta v raznih zadevah kmetijstva in predložil se je tudi proračun. Vse se je obravnavalo jedino v ital. jeziku, dasi na kmetih v Istri ni Italijanov.
Ker se je v poročilu omen jalo, da se je za razne razpisane podpore oglasilo jako malo prosilcev, je predsednik okr. zadruge Krčke dr. Vitezič pojasnjeval, da je to posledica, ker se razglasi pošiljajo jedino v italijanskem jeziku, in okr. zadruge pa neso za to na svetu, da bi prevajalo razglase predsedništva in prevode izdajale v mnogih prepisih. Predsednik je s plitvo sofistiko poskusil ovreči trditev dra, Vite-ziča in naposled pretrgal razpravo v tej zadevi ter prešel na sledečo točko.
Pozneje stavil je predsednik Kaštav-ske zadruge dr. Laginja predlog, naj bi se v proračun stavil znesek fiOO gld. za nagrado jednega prelagalca. To je bil nekak posredovalen predlog. Sedaj predsednistvo na hrvatske in slovenske spise niti ne odgovarja. nego zahteva prevode, ako ne italijanske, pa nemške ali francoske! Tega zadruge ne morejo izvajati zarad pomanjkanja zmožnega osobja in gmotnih sredstev.. Sicer pa je predsedništvo principijelno pripoznalo pravo Slovanov. Ako zatorej ni predsednik ni tajnik no ume, kakor slove dosedanji izgovor, naj se v Poroči (in ne pri zadrugah) prevajajo došli dopisi in oni, kateri se odpošljejo.
A predsednik tudi o tem predlogu ni dopustil razgovora in — sklenil sejo.
Deželni zbor goriški.
Po slovesni sv. maši zbrali so so dne 10. t. m. vsi poslanci ob 11. uri v dež.
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
Ćo&ki spisal Svatopluk Čecli; prevol M. Vrnilož
(Dalje.)
Da, vrnem so k vam, brž ko se mi zdravje /boljša. Vendar se no vrnem sam.
Doktor Volny odločil se je, da me bo spremljal. Poveril mi je, da je sezna-nje z menoj požurilo njegovo vrnitev. Na trudupolnili potovanjih po daljnem svetu silila ga je baje misel, da bo nazadnje, ko si nagromadi dovoljnoga imetka, užival sad prizadevanja svojega v kakem tihem kotu v domovini. Sedaj razpolaga ne le z dovoljnim imetkom, temveč je bogatin, kakor mi jo brez okolišev priznal, a gorko moje pripovedovanje delovalo je na-nj tako močno, da so jo odloČil birez oklevanja z menoj v domovino so vrniti, brž ko ozdravim. Ne moreva uže dočakali tega trenotka. Sanjariva skupaj o vaškem dvorcu, ki si ga kupi doktor Volny kje v Supovskom obližji. Različne podrobnosti v načrtu in njega uredba, sicer le v najini domišljiji ležečega posestva svedočijo, da misli doktor sad trudapolnih svojih poto-
vanj uživati družno z nekakim drugim bitjem, meni sicer Bcela neznanim.
Bomo ga, seveda, pohajali. V domovini nima ni sorodnikov ni znancev; prvega prijatelja rojaka jo našel mene. Upa, da se sprijazni z vso našo rodovino in da mu bo ta vlastno namestovala. Kaže neizmerno zanimanje za vse, kar so naših domačih razmer dostaje; bojim se, da si predstavlja nekakov nedosegljiv ideal. Zamolčal eem mu, seve, te žalostne Btrani, o kojih me je tvoj poslednji dopis poučil.
Razven doktorja Volnega me bo brez dvoma še nekdo spremljal. Ta druga oseba ostane moja tajnost.
Obljubil sem ti bil v nekem prejšnem dopisu, da ti opišem svojo malo Grkinjo. Ali to je zelo težka stvar. Predstavi si mene, bledega, prepadenega — na pol mrliča in predstavi si poleg moje postelje svežo, vitko devo, cvetočo v polni pomladanski povabnosti, nikakor ne našo marjetico in vijolico, temveč kot smejoč, žarni granaten cvet; predstavi si jo v črni ka-zajki s alatimi arabeskami po obrobi, z okroglo zlatotkano Čepico, pomakneno koketno nekoliko na stran in stežka se vzdržujočo na valovji črnih, lesklih lasij; predstavi si pod to egiptsko noč nežno belo obličje z rdečico na licih, s tenkim,
plemenitim noskom in z dvojico očij, iz kojih bukti vsa iztočna poezija; predstavi si, da ta krasni pojav z materinsko briž-nostjo poravnava podglavnico pod mojo glavo, da prisluškuje na vsak moj dih. da mi otira mrzli znoj s čela; predstavi si konečno i to: jednoč zvečer, ko so se mi tropalnične vejice stisnile, ko tu ležim mrtvaško bled, na videz brez živenja in brez zavesti, zažgo me naglo na čelu njeni drobni bagreni ustni v plameneči strasti —
Slutim, da si vse uganila.
Moli za moje brzo ozdravljenje, draga Julka!	Tvoj	Vladimir."
Ne bom spremljal vseli podrobnostij svojevoljne igre, ki jo je igral gospod Jastreb z svojo žrtvo, predno je zapičil vanjo uničujoče svoje kremplje. Ta igra imela je precejšno podobnost z nedolžno zabavo, kakoršno si pripravlja sita mačka na račun vjete, v smrtnem strahu drlitajoče miške. A nedostajalo ji jo mehke in gra-cijozno uglajenosti, kakoršno je vdihnila večna pesniška priroda i na to sliko svoje najizbrušenejšo okrutnosti. Vse se je vršilo v suhem, odmerjenem načinu in fine aksa-mitne kretnjo odmikajoče in primikajoče se šape zaviralo so šablone zahteve o začasnem ustavljenju rubežne izvršitve, o
dvorani; le poslanec Kovačič je izostal, ker ga zadržuje bolezen. Deželni glavar grof Coronini omenja v svojem nagovoru žalostnih dni, ko je pretila vsled suše silna lakota. Presvetli cesar in drugi dobrotniki prihiteli so na pomoč. Pomagala je tudi država. Ubogo ljudstvo je s pomočjo po-tolaženo. Dalje opozori na cesarjevo štiri-desetletnico, našteva vladarjeve uzorno lastnosti ter dostavi slovenski: „Krivico bi delal presvetlemu cesarju, ki je z očetovsko ljubeznijo vdan vsem narodom svojo državo, in slovenskim prebivalcem naše dežele, ki se ga oklepajo z neomahljivo zvestobo, ako bi se danes ne spominjal prihodnjega praznika tudi v njih jeziku, j Saj vidimo povsod, po celi naši deželi sle-j dovo njegove neusahljive velikodušnosti, do katere se nikdar zastonj ne obračamo! j Kolikorkrat ga je peljala pot po lepi i soški dolini, pozdravljalo ga je ljudstvo z nav-. dušenimi Bživio"-kl»ci, odmevajočim od goro do gore. Kedar je šlo za njegovo proslavo, j tekmovalo so vse občino v neomajani vdanosti, kakoršno hočejo ohraniti na veke prevzvišeni cesarski rodbini. Otroci ne postanejo nevredni svojih Btarišev. V to pomozi Bog!"
Poslanci so stoje poslušali glavarjev govor ter konečno navdušeno trikrat zaklicali „živio"!
Na to je deželni glavar predstavil c. kr. dvornega svetovalca Franca bar. Rech-bacha kot vladnega zastopnika. Spomnil so jo tudi z toplimi besedami pokojnega profesorja M. Lazarja, ki so j« dolgo vrsto let trudil v prid deželnega muzeja. Poslanci so vstali izražujoč sočutje. Novoizvoljeni poslanec trgovinske in obrtniške zbornice Anton Nigris je storil slovesno obljubo. Okoli poludne jo bila prva 8eja končana.
Deželni zbor kranjski.
(I. seja dno 10. septembra 1888.)
Deželni predsednik baron Winkler pozdravlja deželni zbor in naznanja, da jo presvetli cesar blagovoli imenovati dež. glavarjem dr. Poklukarja. Nemški nadalje-vaje pravi, naj bi novi dež. glavar ravnal v zinislu. žal, prerano umrloga deželnega glavarja grofa Thurna.
Deželni glavar gospod dr. Poklukar zahvali se za imenovanje deželnim glavarjem in prosi gospoda deželnega predsednika, naj ponižno to zahvalo izroči na Najvišje mesto. Potem nadaljuje v nemškem jeziku, da letos praznuje presvetli cesar velik praznik svoje 40letnice, katerega bodo vsi narodi z veliko radostjo
preložitvi dražbenih rokov, o njih obnov in tako dalje.
A jodna epizoda te igro imela jo vendar na sebi znak one aksamitno elegance, s kojo je obdala priroda okrutno mačkino prilizljivost in ker se je deloma i v idiličnem vaškem okviru odigrala, no oklevam, da jo čitateljem priobčim.
Bilo jo v dobi, ko je gospod Jastreb zopet jedenkrat stegnil šapo v podobi zahtevo ob obnovenju drugega in poslednjega roka glede prodaje premičnine, gospodu Orlici pripadajoče. Doba te prodaje bila je zelo blizu in takrat se jo zdelo, da Be je veritelj igre naveličal in da res misli skončati vlekočo se razmero.
Vso obitelj nahajamo vkup v salonku, ki je izgubil znak vznesene odločnosti in nepristopnosti od tedaj, ko ga je oskrunila samopašna eksekutorjeva roka in odkar so se rudeli mogočni sodnijski pečati, kakor znamenje sramote na različnih delih njegovega posobja. Sama gospa Grlička uvidela je, da bi bila ironija zapirati pred vlastno rodbino oskrunjeno svetišče, čegar najtajnejše podrobnosti so bile lično napisano in do krajcarja ocenjene na sra-motišču sodnijskega protokola.
(Daljo prih.)
praznovali. Tudi slovenski narod jo nau-1 bolniškega zaklada za 1. 1887., računski dušen tem povodom in kliče: „Živio !" sklep blazniikega zaklada za 1. 1887., ra-„Slava!" in „Hoch !" (Zbor vsklikne tri- ounski sklep porodniškega zaklada za 1.
krat slava ! in živio!) Deželni glavar potem pravi, da danes prvič govori s tega častnega mesta, da si je deloval uže 10 let v tej slavni zbornici. Branil bode, poklican na to častno mesto, v prvi vrsti ustavne pravice dežele kranjske, kot načelnik deželnih uradov bode zmiraj gledal na točno izvrševanje vseh poslov, prosi pa tudi, naj bi ga čestiti deželni odborniki v njegovem poslovanji podpirali, isto tako gospodje deželni poslanci, dolgoletni tovariši in prijatelji. Zopet nemški nadaljujoč pravi, da se nasprotstva mej strankam deželnim vedno bolj izgubljavajo in da bode načelo: „jednaka pravica vsakemu4 konečno le zmagalo. Otroci smo vsi lepe kranjske dežele, ni dvojbe tedaj, da bodo nasprotstva ponehala. Veselo pa je to, da so uže osobna nasprotstva ponehala. Slo-venski končujoč prosi deželni glavar, naj mu deželni poslanci ostanejo prijatelji in naj sodelujejo pri težavnem poslu. Mnogo nalog je, katere ima rešiti deželni zbor glede šolstva v obče, glede obrtnijskega in kmetijskega pouka, za zboljšanje cest itd. Državni davek na špirit bode nekoliko neugodno uplival na deželno naklado na žganje, ki je dosedaj donašala lepo svoto in treba bode skrbeti o tej zadevi, da ae nedostatek nadomesti. Konečno spominja ae z laskavimi besedami pokojnega dež. glavarja grofa Thurna, ki je imel za kranjsko deželo blago srce in predlaga, da ae deželnega zbora sožalenje uvrsti v zapisnik današnje seje, čemur zbor jednoglasno pritrdi.
Potem stori obljubo novoizvoljeni poslanec trgovinske in obrtne zbornice predsednik, g. J, Kušar.
1888., računski sklep najdeniškc-ga zaklada za 1. 1887. in proračun in računski sklep hiralniškega zaklada za 1. 1889., oziroma 1880. in poročilo dež. odbora o zgradbi nove javne bolnice v Ljubljani ae izroče finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora glede nižje gimnazije v Kranji pa ae izroči upravnemu odseku.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Kako neizmerna je nemška oholost in sovraštvo nemškega naroda do Slovanov, pokazalo se je koj v prvih sejah deželnega zbora štajerskega. Na dnevnem redu je bilo poročilo o deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Naš poslanec dr. Radaj stavil je nastopni predlog: 1. Deželnega odbora poročilo o tej šoli se vzame na znanje. 2. Učnega crteža premembi v zmislu poljedelskega mi-nisterstva naredbe z 2. marca 1888. 1. št. 10972 se pritrdi. 3. Deželni odbor se pooblašča, da oddaje brezplačno ameriških trt novim vinogradnikom in da sploh zniža ceno tem trtam. — To je pač čisto gospodarski predlog, v kateri ni primešano prav nič politike; vendar so gospodje nemški poslanci pograbili hlastno tudi to priliko, da so upleli v razpravo narodno svojo strast. Dr. VVunder je rekel, da ae je pokazalo, da je bil na tej šoli uspeh v poučevanji nemščine manjši nego prej-
1 O	— —^T. I	ft.	j -------- "	J '	O I J
Deželni glavar dr. Poklukar pozdravlja fina ^eta» zatorej naj se dr. Radojevemu
liti ffnoniJn A s. n 1_____1___1*1 i____ n l<f>n I norii npUalrnn Sn ■	.JI______•
po tem gospoda deželnega predsednika bar. "NVinklerja. očetovskega podpornika dežele kranjske, katero v materijalnem oziru po
predlogu pritakne se: Deželni odbor naj z vsemi sredstvi dela na to, da poučevanje nemščine ne bo zaostajalo za prejš
svojih priporočilih pri osrednji vladi iz- nifl let uspehi. Dr. Wunder je v svojem borno podpira, proseč ga še liadaljne pod- i dolgem govoru tožil, da se nemškemu je-pore v korist deželi kranjski.	| z>ku godi krivica in da za nemščino ni
Deželni predsednik baron Winkler za-1 ve° milosti v državnem zboru; zato mo-hvaljuje se in obeča, da bedo dobrohotno [ raj° deželni zbori zanjo skrbeti in to tem delovanje deželnega zbora vsekdar rad in ^olj, ker Slovenci vstrajno in zavestno
vrše svoj program ter tržejo kos za kosom od nemške zemlje! Za njim vstane še strastnejši Nemec, poslanec Morre. Ta mož je rekel, da nimajo Nemci niti narodnih niti gospodarskih koristi, ako se Slovencem vsiljuje nemščina. Čim manj nemški bodo znali Slovenci, tim bolje bo za Nemce, kajti sedaj so v mešovitih okrajih samo Slovenci sposobni za uradnike, potem pa ne bodo več. Iz teh razlogov bi želel, da bi Slovenci imeli tudi svoje vseučilišče, ker bi se potem malo ali nič učili nemščini. Nemci bi morali Slovence ovirati, da se uče nemščini. Proti koncu pa pravi, da morajo nemški poslanci delati z vsemi sredstvami na to, da Slovenci izstopijo iz deželnega zbora in da se tako dolgo ne povrnejo, da bodo Nemci zastopani v češkem deželnem zboru v Pragi. Nemce sta zavračala naša poslanca Jerman in dr. Schutz. Rekla sta, da seje štajerskim Slovencem bolje godilo pod čisto nemškim ministerstvom, nego sedaj in da Nemci z svojim pristavkom k dr. Radaja predlogu delajo samo neko reklamo, zaradi bližajočih ae novih volitev.
Češki deželni zbor bil je odprt z govorom najvišega maršala kneza Jurija Lobkovica, ki je Nemce ne samo na Češkem, ampak po vsej državi prav nemilo dirnol. Knez Lobkovic je rekel namreč, da obžaluje, da se tudi letos, kakor kaže, nemški poslanci ne kanijo udeleževati deželnozborskih sej. To obžaluje tem bolj, ker ti gospodje, mesto da bi ž nami vred delali v prospeh dežele, spuščajo se rajŠe v neplodno abstinenco ter dajejo s tem ekscentričnim življem nado, da dosežejo one pretirane zahteve, katerih bi ne mogel noben češki deželni zbor, nobena avstrijska vlada privoliti, kajti mir v deželi doseže se samo z posobno umirenostjo v narodnih stvareh in z modrim vladanjem samega sebe. Najvažnejši načrti, s katerimi se bode bavil v tem zasedanji češki deželni zbor, so: urejenje volilnega roda za občine, ustanova deželne banke, o novi ureditvi učiteljskih plač in o ustanovitvi deželnege šolskega fonda za češko kraljestvo. Iz deželnega proračuna posnemamo, da bode imela Češka v I. 1889. 10,003.487 for. troškov, katere pokrije z 36^ pro-centno doklado na neposredni davek, katerega plača na leto 26,908.256.
Btaročehi skličejo te dni velik shod zastopnikov vseh samoupravnih zastopov. Tega shoda, na katerem se irna izreči popolna zadovoljnost z sedanjo vlado, se ne udeleži mnogo radikalnih mladočeških občin.
z veseljem podpiral, kar zbor z „<?obro"-klici na znanje vzame.
Rediteljema se izvolita Janko Krsnik in baron Lichtenberg; verifikatorjema Ro-bič in Dežman. V finančni odsek se izvolijo : Dr. Mosche, Dežman, dr. vitez Blei-vveis-Trsteniški, Detela, Klun, Luckmann, Murnik, Suklje. baron Schwegel, dr. Voš-njak in Deu. V upravni odsek: Murnik, Detela, Hren, Kavčič, dr. Papež, Kersnik, dr. Samec, Višnikar, baron Tautferer, bar. Lichtenberg in dr. Mauer. V odsek za deželnozborsko poročilo: Dr. Šterbenec, Lavrenčič, Robič, Stegnar, Pfeifer, Kraigher, grof Auersperg, dr. Mauer in vitez Gutmansthal. Odseki se bodo po seji konstituirali, kar se bode objavilo v prihodnji seji.
Poročilo o delovanji deželnega odbora za dobo od 16. novembra 1887. do 31. avgusta 1888. 1. odda se za to izvoljenemu odseku.
Poročilo deželnega odbora, s katerim so predlaga računski sklep normalno šolskega zaklada za 1. 1887. Poročilo dež. odh< ii'n o porabi izrednega kredita v znesku 12.000 gl. za vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu leta 1887; proračun in računski sklop deželno-kulturnega zaklada za 1. 1889. oziroma 1887; poročila deželnega odbora o nakupu knjige „Vrtnarstvo" za ljudske šole; poročila dež. odbora, s katerima se predlaga računski sklep za leto 1887 in proračun za 1889. 1. deželne vinarske, sadjarske in polje-deljske šole na Grmu ; proračun zaklada učiteljskih penzij za leto 1889.; proračun normalnu-šolskega zaklada za 1. 1889. Poročilo deželnega odbora o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu ; računski sklep zaklada prisilne delalnice za 1. 1887 ; proračun zaklada prisilne delalnice za 1. 1889; poročilo deželnega odbora glede doneska, ki naj bi se dovolil iz deželnega zaklada za poplačanje troškov onih preiskav, katere bode zvršiti po državnih tehnikih v namen uravnavo reke Krke; poročilo deželnega odbora, a katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep za I. 1887 in proračun za 1889 ; računski sklepi ustanovskih zakladov za 1. 1887., gledališkega zaklada za I. 1889; računski sklep zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1887. ; proračun deželnega posojilnega zaklada za 1. 1889. ; proračuni ustanovniških zakladov za 1. 1889.; proračuni bolniškega, blazni-škega, porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1889; poročilo deželnega odbora, b katerim se predloži računski sklep
Vnanje dežele.
Ruska carska obitelj potuje po vshodnej Rusiji ter je povsod navdušeno pozdravljena. Kamor pridejo visoki gosti, povsod so mesta praznično okrašena. Ruska vlada misli odstraniti dosedanja imena baltiških gubernij ter je imenovati v bodoče gubernije: rižko, mitav-sko in revalsko. Ruski listi so prinesli vest, da je ponudil angleški diplomatski agent Drumond Wolf, kozaku Asinovu 16 tisoč lir šterlin, da zaneti ustanek mej kavkazkimi plemeni. Kakor se vidi, Angleže uže močno skrbi čedalje rastoča mogočnost Rusije v Aziji ter bi jo radi tako ali tako podkopali.
Srbska kraljica Natalija predala je konsistoriju krasno sestavljen odgovor na obtožbo Milanovo. V tem spisu, ki je prava dragocenost juridičnih sestavkov, je kaj jasno dokazano, kako krive in ničeve so obtožbe kralja, kako omahljive in nevzdržljive so njega trditve e konspiraciji Natalije proti Milanu itd. Kraljica natanko ve, kako bi radi postopali z njo, ne oziraje se ne na predpise državljanskega ne cerkvenega prava. Oboji joj dovoljavajo osobno stopiti pred sodnike svoje ter zagovarjati se proti obtožbi. Kar ni bilo do sedaj zabraneno še nobenemu srbskemu državljanu, upa da tudi njej, kraljici ne bode prikrateno. Ako bi jej bilo pa to šiloma zabraneno, ne more biti tudi sodišča in kar koli bi sodišča v tem storila, bilo bi vse samo ob sebi ničevo in brez vse pravne veljave. Kraljica izraža nado, pomiriti se z Milanom. To bi moral posebno Milan želeti, saj ve, da ga narod samo za to trpi, ker ae boji, da ako ga požene, bi potem Avstrija zasela deželo. Kakor hitro se pa razmere predrugačijo, ako bi ga Avstrija popustila, bilo bi koj konec njegove slave. Organ nemškega kancelarja je kraljico Natalijo prav netaktno in nesramno napadel. Ruski listi so na to ostro odgovorili ter zavrnili te neosnovane nemške napade.
Bolgarski „roparji" napali so nedavno vojaški tabor blizo Sofije. Hoteli so uloviti nekega majorja. Prodrli so v njegovo stanovanje, a majorja ni bilo doma. S tem so pridobili „roparji* velik ugled mej narodom, kajti pokazali so, da njih sedež ni, kakor vlada trdi, v belovskih gorah, ampak v Sofiji samej in da prej ali slej Koburga samega napadejo in ujamejo. Vlada se prav širokousti o strogem in odločnem postopanji proti „ roparjem". Vsak dan jih obesijo baje kakih 10—20. To število pa dopolnijo tako, kakor je navada na Srbskem. Opozicijonalce spravijo vladni organi po sili v nekako zvezo z „roparji" ter je po tem kaznujejo. Ni dolgo, kar so z „roparji" vred obesili tudi dva poslanca. To nam najjasnejše kaže, kake „roparje" proganja bolgarska vlada.
Nemški cesar pride 4. prih. m. na Dunaj, kjer ostane do 9. Avstrijski nadvojvoda Albreht potoval je te dni v Berolin, kjer je bil z vso sijajnostjo sprejet. Na Nemškem bodo kmalo nove volitve v državni zbor. Konservativci imajo največe in najlepše nade; to se vidi uže iz njih programov in izjav v njih listih. Vse kar je lepega, obeta cesar Friderik svojemu narodu. Vsa ona prostost so bode morala sedaj skriti, glavno besedo bodo imoli možje, ki so zadovoljni z vsem, kakor je in si ne Žele nobene premene, nobene reforme.
Vprašanje o reviziji ustave bliža se na Francoskem praktični rešitvi. Kakor poročajo iz Pariza, izdelala je vlada dotični predlog, katerega kani predložiti obema zbornicama. V tem predlogu je ohranen dosedanji način volitve, prava sonata pa so nekoliko omejena. Zbornica poslancev se bode obnavljala v pravilnih dobah vseloj s tretjino svojo. Kakor se zdi, ne zadovolji ta predlog boulangiste in bo imel proti sebi tudi oportuniste. Ako bo predlog zavržen, dogodi se lahko dvoje. Ali odstopi g. Flo-quet ter prevzame vlado oportunistiško ministerstvo, ali pa Floquet sam zaprosi predsednika Carnota dovoljenja razpustiti zbornico in razpisati nove volitve, ki bi ae vršile še to zimo.
V Afganistanu je še vedno boj mej Jzakoin kanom in Abduramanom. Bitva jo še nodoločena in vprašanje bržčas ostane nerešeno, dokler se tujo države ne umešajo malo v tamošnjo zmešnjave. „No-voje Vreraja* pravijo, da bi vedni nemiri v tej deželi bili užo davno lehko dali povod, da si Anglija in Rusija razdeliti Afganistan. Rusija pripoji svoji azijski državi severni del s Ileratom pod Izakom kanom, Anglija pa južni del pod Abduramanom.
Do tega pride prej ali slej. Anglija pa naj se nikar dolgo ne premišlja, ker bi potem prav lahko zgubila celi Afganistan. To sluti tudi dopisnik „Timesa" ki pravi, da je videl v Mervu načelnike afganako, kjer so bili „ruski gosti". Svrha njih pohoda v Mervu je lahko uganiti.
DOPISI.
V Trstu 14. aept. [Izv. dop.j (Raznoterosti.) Priletel je slavec, milo je pel svojo pesen in zopet je od letel ; odletela je ž njim na jug še katera izmed bolj občutljivih ptic, od kar počivam, od kar niste od mene šlišali besede. Tem bolj sem pa opazovala in motrila vse, videla to in ono, žalostno in veselo ter se po sv. pismu se žalostnimi jokala, a z veselimi veselila. Ker je pa po matematiki pravilo, da ae plus in minus vničita, vni-čilo je žalost veselje in nasprotno tako, da sem pri starem, kakor o Času, ko sem Vam zadnjič pisala. Toda oh, gospod urednik! pisala nisem Vam, temuč onemu, ki se je vlegel za vselej v naročje matere zemlje. Njemu sem pisala in poslej ne več. To mora dakle dolgo biti! Ni res. Teče temu stoprav tretji mesec, od kar je še on čital spise moje in drugih, a zdaj počiva mirno uže drugi teden v ozkej gomili. O kako prav praviš ti mili moj pesnik, ko praviš da je tu :
„"Vse ničevo vse otlo, puhle pene!"
Koliko se je reveš boril za življenje, koliko grenkega povžil, koliko trpel in videl trpeti, in nasprotno, kako malo ur veselja, nekaljenega veselja je imel; malo
—	a imel jih je — ur najlepših, najdražjih na svetu, Koliko neispoljenih želja je neael se aeboj pod zemljo, koliko nad T Bože moj ! To je pač grenko, da so od toliko želja spolni samo jedna, samo jedna edina želja:
„V zemlji domači, da truplo leži !tt
Ko bi saj bilo hrepenenje človeškega srca omejeno; ko bi bil Bog dal: le toliko smeš želeti in ne več — — — a človek upa dosti, želi še več in slednjič mora gledati, kako se mu up za upom podira, kakor bg podira del za delom starodavne hiše.
Žalostno je, če sedaj vprašamo z Jenkom prejšnjega urednika: „Kje so, brate, upi, domišljije, bolečine, strasti?" in si mesto njega s pesnikom na kratko odgovorimo : ,Grob jih krije !"
Toda proč žalost, proč take tužne misli saj ti
„Srečno si dospel v pokoja kraj!" Končal si trudopolni pot in mi smemo s pesnikom reči, da:
„Tebe ne milujemo; — osoda Prijazna ni ti bila žive dni" in prav tako po pravici tožimo, da le
„nas nesreča je zadela."
Da, nas tržaške Slovene, katerim je izguba vsakega domoljuba in delavnega moža nesreča, prava nezgoda, ker tu je jako težko boriti se uspešno proti mogočnemu nasprotniku. Kaj hočemo ?
Z ramami stisniti in misliti si : „Da Bog strahuje, kogar ljubi Križev daje mu, nadlog."
Je-li pa res tako malo dobrih moči tu pri nas ? Je-li res, da ni več zmožiiih mož, kot ona peščica, ki se neumorno trudi za naš napredek P Ni res. Še jih je, a ti so zaspani za blagor našega naroda, gredo le svojim potem, za svojim blagom in dolom ter se izgovarjajo, da imajo še svojih opravkov preveč. VeČ jih je, ki bi lehko moralno in drugih, ki bi tudi gmotno kaj pomagali, a drže roke križem. Težko, težko polože kaj na narodni žrtvenik; nasprotno pa jih je, ki bi, kakor ona vdova iz sv. pisma, dali vse do zadnjega vinarja, ki posvete vse svoje ailo domovini svojej
—	a je je Breča le skopo obdarovala. Pri vsem tem pa pokažejo o vsakej priliki svojo dobro voljo in vidi se tudi izdaten uspeh te železne voljo.
Izvc»8tno se še kedo spomina, da sem pred časom nekaj omenila o tržaškej „Ginnastichi" in njenem delovanji ter se pri tem spominala našega narodnega telovadnega druživa in rekla, da ne deluje kakor italijansko. Sedaj moram z veseljem pripoznati, da se jo od takrat prav prebudilo. Ne štejem si, izvestno ne, sebi v zaslugo, vendar si lehko tako skrivnostno, da me nikdo ne sliši, zadovoljno zaše-pečem, da ni vendar bil „glas vpijočega" v puščavi — zaman.
V tem kratkem času obiskali so „in corpore" par veselic v okolici in sedaj se veselo vzdignili v belo Ljubljano. Le tako ! Krepite svojo ude, da je čile in zdravo posvetite domovini v čast!
A propos, nekaj iz Ljubljane ! Bilo je naznanjeno da se v ponedeljek od-peljejo udeleženci 25Ietnice na divni naš Bled. Zakaj ni se držalo po programu „daa wissen die Gotter !tt Odpeljali so se samo Hrvatje in malo drugih. Po mestih imeli so sijajen sprejem. Omeniti je v prvej vrsti mesto Kranj, ki je izletnike jako prijazno pozdravilo po svojih zastopnikih na kolodvoru. Lepe slovenske dame delile so šopke poleg krasnega velikega šopka, kateri je rodoljubna gospodična podarila Zagrebčanom. Nazaj voze se, prižigali so v raznih krajih vneti Slovenci ognje in baklje. Omenila sem to pa le tako mimo gredč. — — —
Se nekaj : Kdo se ne spomina duhovitih podlistkov nekdanjega Sobotnjaka izpod Nanosa? Redno je pošiljal svoje spise vsake sobote. Zdaj je dolgo molčal ter se samo enkrat ,Po pasjih dneh" oglasil. Uverjena sem, da z menoj še kdo drug pogreša onih duhovitih spisov, zatorej kličem neznanemu „S o-botnjaku",: Na dan!
V Šempasu 12. septembra. [Izv. dop.] Uže dolgo časa Vam nisam nič poročal o tukajšnjih razmerah, ker menil sem, da bodo sedaj po naročilu „Rimskega katolika" sami razumniki pisali in da pridem jaz ob ta dobičkonosni posel; vrhu tega sem se tudi bal v zadnjem času se baviti z dopisovanjem in to bas o času, ko se vrši košnja sena, da me ne bi kak „Štefan Hodulja", kakor nekdaj kraškega dopisnika, zasečil pri sestavljenju kacega dopisa na prostem in me morda v razmo-travanju sedanje politike spravil v zadrego. Pardon, saj se ne pečam s politiko. Vse to je bil vzrok mojemu molčanju, in še drugo, kar pa Vam povem o drugi priliki. Ves ta strah in bojazen pa sta prazna, ker od kar sem Vam za štv. 42. mesca maja pisal, ni se lotil nobeden tukajšnjih „razumnikov" mojega posla; vsled tega evo vam nastopnih vrstic. — Dne 7. oktobra t. I. bodeta tukajšno bralno. društvo in podružnica sv. Cirila in Metoda dogovorno ae županstvom, duhovskimi in šolskimi uradi praznovale 401etno vladanje Nj. Vel. cesarja Fran. Josipa I. Kolikor se užve sedaj ve, bode kaj izrednega za naš „Šempas", namreč: na predvečer kresovi, streljanje možnarjev in priterkovanje zvonov ter razsvetljava, drugi dan t. j. 7. okt. zjutraj pa se zbere šolska mladina — iz vse županije t. j. enorazredne šole v Oseku in Sempaske trorazredne z podružnico v Ozeljani — v tukajšnem šolskem poslopju, kjer bode po mogočnosti obdarovana ; od tukej gre skupno pod vodstvom učit. osobja med priterkovanjem zvonov in streljanjem v farno cerkev k slovesni sv. maši. Starešinstvo pa se zbere k slovesni seji v občinskem uradu, od koder pojde tudi korporativno k sv. maši.
Popoludne ob 51/2 uri bode veselica v Rijavčevi dvorani afc zanimljivim vspo-redom ; sodeloval bode tudi sekstet goriških godcev; po veselici skupna večerja, kjer so tudi ne bode pogrešalo milozvone-čih glasov lepe godbe.
Z to veselico hoče se naša županija pridružiti vsem onim občinam naše širne domovine, ki so uže ali ki šo le bodo slavile v tekočem letu 401etno vladanje Njegovega Veličanstva ter stem pokazati, da nam še vedno bije gorko srce v prsih za našega vladarja.
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je gospa V. Valenfiičova gl. 1*46. —■ V „Veseli družbi" dne 10. t. m. nabralo so je 28 gl. 2G kr., in ne, kakor smo javili v zadnjej številki, 27 gld. Skupaj je 29 gld. 72 kr.
Premeščena sta profesorja Kompare Karol in Drexl Robert iz pazinBke gimnazije začasno na tržaško. — Profesor Kos v Pazinu pa bode tekoče leto sam nadzoroval šolstvo v pazinskem okraju.
Prometnim načelnikom avstrijskih državnih železnic imenovan je vladni svetnik in prometni ravnatelj v Pragi, g. \VeBsely.
Služba občinskega tajnika v Motovunu v Istri je razpisana.
Pritožba „Slovenskega jeza" na ces. kr. poštno direkcijo v Trstu zaradi odstranjenja slovenskega napisa nad vhodom poštnega urada v Dolenjah (ob italijanski meji) imela jo dober vspoh; zdaj stoji poleg italijanskega tudi slovenski in nemški napis.
„Slovenski jez" v Brdih bode imel svoj redni občni »bor (z računom in vo-
litvijo novega odbora) dne 16. septembra t. 1. ob 4. urah popoldne v Biljani. Uljudno vabi k zboru vse gg. družtvenike bližne in daljne	ODBOR.
Sv. Cirila in Metoda podružnica na Brdu bode imela svoj prvi podružnični zbor dne 16. septembra t. I. ob 5Va urah popoludne v Biljani. K obilni udeležbi vabi uljudno	ODBOR.
Nova posadka. V sredo zvečer se je pripeljal v Trst 87. pešpolk knez Ilohen-lohe. Dopolnilni okraj mu je Celje-Ljuto-mer na spodnjem štajerskem, tedaj slovenski fantje. Z veseljem pozdravljamo slovenske naše brate od Savinje, Drave, Sotle in Mure. — Na postaji čakala jih je velika množica ljudstva, prijateljev, znancev in gledalcev ter jih je sprejela z velikim veseljem. Ko so se pred kolodvorom razvrstili, zasvirala je glasba himno sv. Justa ter korakala na čelu polka v mestno vojašnico. Spremljevalo jih je ogromno ljudstva. Par stotnij je nastanjeno v rojanskej vojašnici.
„Slovenskega jeza" in druzih nekaterih družtev brijskih skupna adresa, poslana o priliki brijske slavnosti (24. junija t. 1.) v spomin 401etnice sesarjeve, prejela je krasen odgovor. To naj nam daje pogum v borbi za avstrijski patrijo-tizem, katerega javno in tajno zasmehujejo naši nasprotniki visoki in nizki; de-lujmo naprej „za vero, dom in cesarja* !
Slovanski svet. Št. 17. prinaša: 1. Varaki in narodnostni člen nista izjemna zakona. 2. Rusija in papeštvo. 3. Hirar-hija na Ogerskem. 4. Družbe sv. Cirila in Metoda III. velika skupščina. 5. Preširen v ruskem jeziku, t*. Mlodym Serbam. 7. Psoglavci. 8. Dopis. 9. Pogled po slovanskem svetu, 10. Književnost.
Vrtec. Št. 9. objavlja: 1. Novomaš-niku. 2. Rožni venec 3. Volk in lisjak.
4.	Pod stogom. 5. Sršeni. 6. Lipa. 7. Pri-rodopisno-natoroznansko polje. 8. Listje in cvetje.
Družtvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini priredi veselico v proslavo štiridesetletne vlade Nj. ces. kr. apostolskega Veličanstva, cesarja Franja Jožefa I. dne 16. t. m. ob 3. uri popoludne na prostem gostilnice g. J. Ilolma, z nastopnim vspo-redom : 1. Slavnostni pozdrav. 2. Cesarska. 3. Ant. Hajdrih: „V tihi noči". 4. Godba.
5.	A. Hajdrih. Jadransko morje". 6. Godba
7.	Zaje. „V boj". 8. Dr. Jan. Bleiweis : vesela igra „Bob iz Kranja". 9. Anton Foerster: „Slava Slovencem". 10. PleB. Med točkami in pri plesu svira godba Veteranov. Vstopnina k igri 10 kr., sedež 20 kr. K obilni vdeležbi te veselice, Česar čisti dohodek je namenjen družtvu, vabi vse p. n. čest. rodoljube, najuljud-neje	ODBOR.
Pomorska kopelj pri sv. Andreju zapre se v nedeljo 16. t. m. ob 5. uri pp. Družtvo „prijateljev detinstva" priredi o tej priliki sirotam veselico. Pristop je vsakemu dovoljon.
Vabilo k slavnostni besedi, katero priredi kanalska Čitalnica k 401etnemu vladanju Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Frana Josipa I. v prostorih preč. g. dekana F. Vidica dno 16. septembra 1888. Vspored: 1. Godba. \* „Slava Cesarju", svira orkester. 2. Slavnostni govor. 3. Pesen. Hribar: „Kantata", poje možki zbor se spremljanjem orkestra. 4. Deklamacija %* „Cesarjev dan", 5. Pesen. F.
5.	Vilhar: „Domovini", poje mešani zbor.
6.	Godba: „Naprej", stopaj, svira orkester. 7. Deklamacija. S. Gregorčič : „Soči*4.
8.	Pesen. Knittel: Sabljenka", poje možki zbor. 9. Godba: Finalni tercet iz „Ernani*, »vira orkester. 10. „Nemški ne znajo". Burka v enem dejanji. Osebe: Koren, va-šČanski župan. Rezika njegova hči. Grilec, Rrbat, uraden sluga. Janez, Jože, Tone, vaščani. Poročnik (lajtenant). Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. Po besedi v gosp. Segalovih prostorih prosta zabava in ples. Vstopnina k plesu 1 gld. Pri besedi in plesu svira goriški septet. K obilnoj udeležitvi vabi uljudno
ODBOR.
Iz Pr08eka nam pišejo : Stara je navada, da se v Prošeku vrši vsako leto semenj na god sv. Martina t. j. 11. novembra. Semenj, v počotku zelo omejen, razvil se je v poslednjih 10 lotih tako, da jo postal eden najbolj obiskovanih semnjev, na kateri dohaja mnogo prodajalcev raznoterega blaga in veliko ljudstva iz okolico in spodnjega Krasa.
Nič pa ni bilo do sedaj določeno, kaj jo t semnjem ako god sv. Martina pade ia nedeljo. V takih letih je kdo pripeljal kaj na semenj v nedeljo, drugi v pondeljek, kateri dan pa prav za prav se ima vršiti semenj, ni bilo določeno. V delegacijski seji dno 24. maja pa je določil mestni magistrat, da ako pade god
sv. Martina na nedeljo, naj se vrši semenj na Prošeku dan prej, t. j. 10. novembra, kar se zgodi letos.
Trta še precej dobro obeta; res je, da se je tu pa tam tudi pokazala peronospora, pa hvala Bogu, ni napravila toliko škode kakor drugod. — Vreme imamo 7.8 trto tudi prav ugodno, toraj je nadeje, da pridelamo izvrstne kapljice.
Popis petindvajsetletnice ljubljanskega „Sokola" izide v ponatisu iz „Slov. N." prihodnji teden v mali brošurici. Oglase sprejema založnik dr. Hribar v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Kralj Milan odpotoval je z kraljevičem Aleksandrom dne 13. t. m. iz Opatije v Gleiehenberg, kjer ostane več tednov,
Ustavljena preiskava. Deželno sodišče ustavilo je preiskavo proti Antonu Spa-zapanu, ki je bil obtožen, da je nagovoril soprogo Ivana .Tajčiča, da svojega moža otrovi. Izpustili so valed tega Spazapana iz zapora.
Morebiti še ni konca. Poročali smo v zadnjej številki, da je policija zaprla Hauserja, gospodarja tvrdke Gohde & C., trgujoče z lesom. Pri tem Hauserju bil je [ za knjigovodjo neki Macchioro, stanujoč v Rojanu. Nekega lepega zimskega večera I se ustavi prod hišo kočija in iz nje izstopita dva črno oblečena gosdoda, katera gresta naravnost v drugo nadstropje dotično 1 hiše, kjer je stanoval Macchioro z svojo ' gospo in otročičem. Kaj se je tukaj godilo, I vedo samo tisti, ki so bili pričujoči. Čez j malo časa pridejo po stopnicah doli trije in vsi trije se vsedejo v kočijo in se odpeljejo proti mostu. Ljudska govorica je, da je bil ta tretji oni knjigovodja, ker od tistega časa ni bilo onega gospoda več videti. Tudi njegova gospa je kmalu odšla, menda na drugi kraj mesta. Kar je bilo oprave pa so menda prodali, kar je še ostalo : kar namre6 ni prej zginilo ali se se posušilo. Bilo je prej marsikaj, kar pa je nekoliko dnij pred tem zmanjkalo. Ljudje seveda hočejo marsikaj vedeti in prej ko ne imajo pravo. Tako se pravi, da so gospoda dali pod ključ zaradi mnogih stvari, s kakoršnimi se človek lahko pregreši proti pravilom, kakor se nahajajo v katekizmu in kazenskem zakoniku. Govori so tudi, da se bode imel dotični gospod kedaj zagovarjati pred najvišim sodnikom zaradi tretjega in četrtega v nebo vpijočega greha. Marsikaj se sliši, pa kdo ve, kako je ; povedali bodo in poizvedeli uže kedaj — dosedaj se ni še nič gotovega slišalo. Kako pa jo vsa stvar prišla na dan ? Tako le nekako:
Žena je imela doma moža bolnega, kateri seveda ni mogel nič zaslužiti, tedaj se je celej družini prav slabo godilo. Ko sta uže vse zastavila, kar ste imela, pride nekega dne žena k gospodu in ga prosi, da bi jej kaj pomagal, ker njen mož je prej toliko časa njemu služil, in pri delu zgubil svoje moči in zdravje. Gospod jo vpraša kdo da je, in ko mu pove, reče, da njen mož uže dobiva podporo od njega. Žena ugovarja da ne in tako se na zadne vender le razumeta. Gospod pokliče slugo-knjigovodjo in praša, kako je s to stvarjo, ker on daje denar za bolnega delavca — bolnik ga pa nedobiva. Sluga-knjigovodja je v zadregi in se vedno bolj in bolj zamotava v mrežo ter nazadnje dajo pregledati njegove knjige in najdejo marsikaj, kar nebi smelo biti, in marsikaj ni, kar bi moralo biti zapisano, in posledica tega sta bila ona dva v črno oblečena moža, katera sta odpeljala iz Rojana slugo-knjigo-vodjo. Na ovo tragedijo bo v Rojani uže pozabili, sedaj pa jih jo zdramila i pozabljivosti vest, da ao zaprli onega sluge gospoda, tedaj oba skupaj — kakšen gospodar, takšen sluga!
Nezgoda. Dninar Ivan Terscan je ponesrečil v novem pristanišču, ko je nakladal z drugimi težaki velik kamen. Padel mu je namreč kamen na trbuh ter ga grozovito stlačil. Odnesli so ga takoj v bolnico, a malo je nadeje, da mu se spasi življenje.
Poskušeno samoubojstvo. 751etna za-sebnica Marija Luttmann skočila je na obali del Sale v morje. Nek težak jo je opazil in skočil za njo. Posrečilo se mu je jo spraviti šo živo na kopno. No vemo, kaj je dognalo starko do nesrečne misli, vzeti si življenje.
Nesreča. Pred nekoliko dni ranil so je mladi seljak Anton Obersnel z srpom, kateri je nosil za pasom, ko jo zasedel osla. Odnesli so ga takoj v bolnico ali ukljub prizadevanju zdravnikov umrl jo nesrečnež vsled težko rane.
Nagla smrt. v nedeljo ob 8. uri je voznika Jožefa Biščaka zraven hiše Eich-hof štev. 3. Via Miramar zadel mrtvoud. Zdravstvena komisija, katera je prišla z vozom Zimolovim po njega in ga hotela
odpeljati k sv. Justu, je dovolila, da so ga odpeljali v njegovo stanovanje k domaćim v Rojani.
Sodnijsko. 2Sletni mizarski pomočnik Josip Guanin iz Tržiča je dobil zaradi tatvine, žaljenja javnega stražnika in pod-kupljenja 15 mesecev težkega zapora. — Težak Anton Neubauer iz Trsta je obsojen zaradi hudodelstva javnega nasilstva na trimesečni zapor.
Policijsko. Kotlar Nikola T. iz Postojne in težak Josip K. iz Trsta vlomila sta v osnovno šolo v ulici deli' Olmo ter odnesla razne geometrično priprave, katere sta zatem prodala. Policija je nova učenjaka brzo našla ter ju spravila pod ključ. — Težaka Jakopa A. so zasačili, ko si je „isposojeval" obleko, ne da bi lastnik o tem kaj znal. Odveli so ga v zapor.
Opozarjamo častite gospode naročnike, kateri dozdaj niso še ispolnili svoje dolžnosti s plaćanjem naročnine za naš list. da to kolikor mogoče prej store.
Upravništvo Edinosti.
Tržno poročilo.
Cono so razumo, kakor ho prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cen« od for. do for.
Sava Mocca.......	100 K.	110—	145.—
liio biser jako lina .		_,_	_,_
Java „ „ „ .		___	_t__
Suutos lina.....	rt	93.—	96.—
„ srednja . . .		88. —	90-
	n	—.—	_ ,_
	ti	10H,-	illH.—
Sun J ago tlo Cuba .	n	120.-	121.—
Ceylon jilant. lina . .	n	110.—	112.—
Java Malang. zelena .	n	»9. -	90.—
Campinas.....	rt	—.. —	—.—
Kio oprana ....		94 -	05.—
	n	90.-	91.-
„ srednja ....	n	HO.—	8-«.—
Cassia-lignea v zabojih . .	»	2.S.—	29. -
	«	390. -	410.—
Ingber Bengal ......		18.—	19.—
Papar Singapore .....	n	1»7.—	98.—
	n	7H.—	74.—
lintaviu......	ti	85.—	HO.—
Piment Jamaika.....	n	MO 50	31 —
Petrolej ruski v sodili . .	101) K.	M. •	8.25
„ v zaboj lit .	„	9.-25	9.50
Ulje bombažno umerik. . .	n	MU.—	37.—
Locce jedilno j. f. gar.		<10.—	41.—
dalmat. h certifikat. .	it	43.-	44 —
namizno M.S.A.j.f. gar.	n	56. -	58—
Aix Vierge ....	n	05 —	06. -
r n fi"°.....	n	00.—	02.—
KoŽlĆl puljoški .....	rt	7.75	8.—
dalmat. b cort, , .	rt	—.—	—.—
Smokve puljeske v Hodih .	n	15.—	—.—
„ v vencih .	b	11.50	12.—
Limoni Metana......	zaboj	7,-	7.50
Pomeranče sicilijansko . .	n	7.50	8.-
Mandlji Hari I.a.....	100 K.	70—	72.—
dalm. I.a, h cort.	d	74.-	75.-
Plgnolll . . ;......	n	72.-	74.-
filz italij. najti noji • • •	rt	20.—	21.50
„ srednji . . .	n	17.50	18.50
Rangoon oxtra ....	11	12.75	18.-
« 1».....	rt	ll.iO	11-50
II.a ....	n	— .—	—.—
Sultanine dobre vrsti . .	n	26.—	27.—
Suho grozdje (opaia) . . .	rt	19.-	19.50
Cibebe.........	rt	18.—	19,-
Sladkor centrifug, v vrečah			
s certifik. . . .	100 K.	35.25	35.50
Slanikl Yarmouth I.a . . .	sod	—.—	—.—
Polenovke »redne velikosti	n	36.—	37.—
velike.....	»	H3.—	34.-
		—.30	-.34
Poslano.
Voda za pranje konj
za jačenje pred in po velikem trudu in pred šolanjem za dirke jo vsled mnogoletnih izkušenj
Kwizde c. k. pr. restitucijonalni cvet
ter opozarjamo 11a dotični oglas na tej strani denašnjega lista.	(b)
„Slovanski Svet/'
polumesečnik, obaezajoč po 16 velikih stranij, razpravl ja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz v^eh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovansko časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena jo nenavadno nizka.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr.
Za ljubljanske naročnike in dijaku pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četralotno 70 kr.
Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodno tiskarne* v Ljubljani.
Isto uprai ništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in upravništvo SlovanskegaSveta.
JAKOB KLEMENC
t - govec
Via S. Antonio
init<	v. I k izbnr ruznovrstnega lepega
volnenega blaga za moško i žensko obleko ter se
V. .1 n It., i -. v Vel kr) uit 'žmi izborne koto-nlne. baršuna, platna in flanele v raznih barvah D<> e bela zagrinjala vt*ake vrste in veli-k sti. I si- .^i inor.- l t.nj epšinii namiznimi pr t, volu niiiti robci, pledi in drugimi Ženskimi opri juli. Y obilnej m-ri si dobi zu s .i tt t .--h prt-groge in lšpa za plesu in ž^nitvi in to v- dno t,ovo, moderno i nelaleŽaiio bla^to Vsaka iniročba na deželo (po obrazcih ali rnuštrih) se izvrši hitro in točno ter lahno i\. katere vr«ii blaga brez da'-a ria deželo oSlj*. Svilnato blago )e vedno najnovejšega izdelku; svilnate trakove vsake velikost; z i plese, ali za liftjjr l»ne vence. kukor tudi zlate n srebrn-. franŽe s - dubenu i/b r Ima zu slovenska 'iru-žtva trobojna svilnate irukove v ruznej Širo-kostl. Za obiln" niro^bo se priporoči vsem p. li. d mačinom, da ga pogos omu z niroČ h počast .
K WIZDE
c. kr. izklj. priv.
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-njo pred in po velikem trudu in podeli konju posebno vztrajnost o dirkah itd. — 1 steklenica gld. 1.40.
K W I Z D E
korneubiirški živinorejni prašek
za konje, goveda in ovce.
Ako se daje živini redno živinorejni prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. K\vi7.<le krepč.ijoča krma /a konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. K\vizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lep za kopita (unieteljni
rog). 1 d rožič 80 kr. Ktvizde c. kr. priv. prašek za des-iufekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojno soli. — 1 omot po i/i kg. 15 kr.; i/a zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kwizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.20, mali 03 kr.
Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova skatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60.	4—2 (B)
Dobiva se pristno :
V Trstu v lekarnah gg. : C. Zanetti. P Preniiini, G. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg Josip pl. Leitenburg. A. Praxmarer. M. Ravasini, I Serravallo. na debelo in izvožnja pri Ć. Znneltliu, lik.: 1». IM'eiidiitiju. lek-ju; po luirudiliiiculi in eksporterjih : Brajdich &. C.. H. Hirsch. J. Heimlicher, J. Kirchner. Fran Mell. bratje Zernitz: itn <li*ol>no v lekarnah, n t« dclkolo po vseh večjih lnirodilni-i-ali v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku. Spletu iu Zadru.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teli sredstev vedno K w iz de preparate iu da se pazi na gorenj o varnostno znamko.
Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Franz Joh. Kwizda,
C. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinoadravniške preparate.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno
zdravilo je prava -lobrodejna pomoč in nI treba mnoplh he-sedi. <ia se dokaže njjhova čudovita moč će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniŠe ielodUne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleannim na leirtn iu na rraniet, proti črevesnim boleznim m proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadležnosti b. zoper beli tok. božjast, zoper seropok ter cisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tud' pred vsako boleznijo	11 — 12
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na
svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-kurnici CristofoUtti c Gorici, v Trttu v lekarni K Zanetti i G B. Rnvit, G. B Farnbotckt in Ji Rarasim. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih potnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
Veliko skladišče Vsakovrstnega mineralnega 7. ravniInega in gumijevega blaga. Zastop za vso pokrajino.
OGLAS.
Ker letos ne bode o 8V. Mihelu navadnega sejma za lesene posode, priporoča podpisana tvrdka vsim dotičnim, ki enakih potrebujejo, bogato svojo zalogo
posod za vino
kakor: brente, Čebre, kadi in drugo Orodje pod jako umestnimi cenami. Blago je do-' brega, domačega proizvoda.
M. KRŽE
Trst, Piazza S. Giovanni, st. 1.
Želodčne
bolezni, slabosti, slabo probavljanje, mesece trajajoče kovcanje, trbuhobol, bolezni na jetrih, hemorojde, posebno pa prehlajenje želodca itd. ozdrave se v naj-! krajšem času z 20 let izkušenim, edino {pristnim, „Universalnlm želodčnim eliksirom" lekarničarja Schneid-a „8t. Oeorgs-Apotheke", tf., Wimmergasse 33. Cena 1 gl. in 1 gl. 80 kr,; z posto 25 kr. več. Zaloga v Trstu pri G. B. Manzoni, lekarna, Via Sette Fontane.
Pivovarna „Farrach" pri Gradcu
Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjenu p-i občinstvu, našlo je enak dober vspub tudi pri našem občinstvu, odkar je vpelja-io v Trst.
Izvrstno to pivo se toči v raznih pivarnah in gostilnah; dobi so v steklenicah In Iz soda ter se naročuje pri glavnem zastopu pivovarne «Depo«ito di Birra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchia, h. št. 5, Beala d'oro Telefon št 275.
Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu.
Angelu«
Gospodu Gr. ±T*iOOOli-j "LI , lekarju »pri
v Litihljnnl.
Sprejmite izraz moje naiskrenejše zahvale za Vašo esenco, katera meje rešila bolezni, koja me je spravila \ skorai "a kra.l' g^ba. Strašne bolečino sem trpel v že--brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšej bo-^^^fefMiSr I lezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po liMiM^^i # VašeJ nedosegljivej „Plccolljevej esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni.
Josip Tomažić,
c. kr. orožniški v6dnik v Pulji.

Najboljša in najcenejša angležka
;ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno.
Tu ura, Iti je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mćdnimi kol«j-— n »mi j-i v okvirju iz Guivreqol-zlut* kovin-* po gore stoječem načrtu ter ima putento,ano ploščato stekleno kizalo, katero ima Čudovito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi
—■ sveti kakor mesečni žarki. — Razun tega ima budilnl zvonček, ki s-i more staviti na kateri koli čas, 2 bron-rinina tezala in, k*r je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena sumo na ' štiri goldinarje, moro si vsak 10 kupiti tako izvrst.no, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju.
Exporthaus „ziir Kaiseriii Maria Theresia", Wicu.
III. Hezirk. Krieglergasse II, 1'arterre Thlir 5.
Relno! Neverjetno po ceni!
JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE,
Za Možke.
Na?nani'i tret.a široknBt prsij t-?r vounjoin not run j i dolgost hlač.
1 fina obleka iz češljanoga sukna . . •................ . . gl	18,—
l « < << Melton sukna..................... •	13.—
1 « • • površna suknja-.................... *	13.=
1 " « Mandarin zimska suknja......•......... t	18. -
1 Menčikof za popotovanje . . ......................14,—
I lovska suknja iz valjanega sukna......•............ «	4 50
• „ • .......................... ••	6.50
Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba Sirokosr, prsij t r vnunj > in notranjo dolgost hlač. 1 lina obleku iz tašljanega suknja.....................12 —
O!
r. s
a |
n
i i , 1 i i w f o - X d.
t R » t t »
-sat:
CC.--Z Ui f
D
co
a 5 fz*
s = .z ».-.	uza
.J r J ® . -BC
=	iii i*?;«
-	s
|	v i
a.	»■- p -- s q © 5 s
C
o S

C rscooo u
rcrcfcnticviMlJS
-	« y IC k
-	s	C H
& cc u
- au
1 ••	» Moltan sukna
1 Wawes-Mećikof z kapuca................• . .
1 W wes-Menčikof z kapuco i7 val en. gu suknu.......• . .
Za deco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost.
1 li ii jesenski kostum iz sukna.................
1 belgijski • ■» « ..................
1 Wawes-plašček z kapuco •............• . ....
1	•	u iz valjenetra sukna...........
Vsakovrstne suknene hlače od for. 4.— do for 7 -• Obleke in perilo zu delulre po neverjetno n"zk-j ceni - Uniforme za druŽ-tvu napravli > se nu^lo iu pr.iv cen6 Kostumi za otroke iz bombaža od 2 gl. iluljn
Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5
* proti poštnem povzetju. Kar se komu ne dopude. vzorne se 2 dni po sprejemu nazaj.
« 10 50 9 -8 -
6 -4 _
5.50 4.50
TVRD K
Bernhard !
1 .. 'i ' ' Briinn, .Krmilni
(v taisllte j lir- .
pošilja proti i
"e-
Sukna 7?' 'f.
ieSft metrov. Sumu vnli	,, ,crnil.
barvali dvojim . <	«
Kalmuki
deset metr,;, črtež po nio, j fi'- dn oprati 60 tftin f « »o.
Valarijnn flanele
ieset met., ki se da opruti na pol volna po najnovejših risarijah (!0 ctm. f f.
BarSena za oblaka
leset motr , ki se da oprati, krasni vzorci 00 c.trn- širok f. »
Niger kega valjaneg sukna
deset met.r., suma volna, najnovejše blapo 'a jesenske iu zimske obleke dvojne širo-kosti for
Velurjevi šali
dolga samo volna f » nO.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko široko, za kostum", v vseh barvah, udi progasto in pisano 10 nietr. for. ©!
Blago za spalne sukne
fiO <'tm. šir najnovejši uzorci 10 m. f, 'i .*»o
Životi nJersey" aa gospe
(jopice) 7. svilnatimi gumbi, v vseh barvah, kompletne, velike; 1 komad f 1.50
Košulje za delalce
iz rumburškega oksforda vellkj. 8 kom f. 9
Holandske dolge preproge (ostanki)
10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00
Normalne košulje in hlače,
kompletne, velike. J kom. f. 1 SO
Crni Terno
saksonski Izvod, dvostroko Š'rok. za celo < bleko, 10 metrov f 4,50
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najnovejši vz rki 30 met
Volnati ryps
v vseh barvah. 6.0 cm šir -k, 10 metrov f 3.PIO
Dreidrath Trožičje)
najboljša vrsta, 60 c m. široko, 10 metrov f. t>.MO
Ženske košulje
iz močnega platnu sčipkumi 6 komadov f. 3.35
Dom ča platno
1 komad, 30 vatlov *ft for: -4.5»O i • 30 » v4 . r».r»o
Kiug-Webe~
b'diše n< go platna 1 Voma ' s t širnk. 30 vol..v f. « -
Sifon
1 komad. 30.vatlov. I h f. &.CSO, najbolje vrs e f 0 50
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, li|u f. 4 mo 1 :s0 ■ rnd-č . Sto
Oksforil
srt mor> pr ti, dobri vr«, ;i. I Uos 80 vatlov f -« r>»
Garnitura iz rip a
sestoječ i iz S postelj nih pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi č pki.ml for. t r»o
Garnitura iz j'ita
2 namizna prta in p s'cljno popri nju lo s ('ii kumi f :».."•<»
Jute zastor
jurŠki vznrek ; podpolnl for 9.30
Konjska plahta
jnko dobra, 190 ctm. d"1™, 180 ctm. široka, f. l.r.O
Odeje za fijakeri«
IDO om.adolga 130 cm Široka, f. «.SO
Košulje za gosnodo. lastno it lo
bele ali ba-vane 1 kos I a f. I *0, II a f. 1 «0
Ženske košula
iz šifona in platna, fino pletene, 3 kom tor. 9 50
Tovarno skladišče suknena bla^a
Brnsko sukno
Olst-nt-k 3. 10 metrov 7a pndpolnoinožlto
obleko f. » 95
10
Ostanki B nsi<ega sukna
Ostanek /a podp Iiio možko obleko 3. m-irov dolgo for A
Blago za zimske suknje
istunek 2* 10 m zu popolno rimsko suknjo rjavo In višiijtvo. f t* ao
Blago za povišuje suknje
najfinejše vrste, za'celo snknj t'.
----- ---1
Vzorki breznlačno in fianuo. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugovora na2aj.
1 .ustnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trst u.