Poštnina plačana v cotovinL Leto XI.. št. 34 Ljubljana, torek U. februarja 1930 Cena 2 Din Naročnin« inaša atescčnt/ 25 — Din. za inozemstvi -Ml - Din ____ Uredništvo. Ljubljana: Knaflieva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 «n 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« •etnn št 440 CeHe- Kfv V n..va .ii \ Olrtnn «t l<*> K uk opisi se ne vračalo — Oglasi p« fsr) i Upravništvo: Ljubljana Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3l23. 3124 3125. 3126 laseratni oddelek: Ljubliana Prešer« nova ulica 4 - Telefon št 2^2. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 10(1 Računi pn pošt ček zavodih: Ljub« Ijana ši 11 842 P'aha čislo 78 180; Wien št Ml Politična preorijentacija v Španiji Po diktaturi se je španski narod politično usmeril na levo - Primo de Rivera snije stranko diktature Pariz. 10. februarja, s. General Ro-manones je podal na poti v Pariz so-trudnku »Peticona« izjavo, v kateri pravi med drugim, da je španski narod politično po diktaturi usmerjen na levo Diktatura je dala v Šoaniji pobudo za nove napredne in svobodomiselne ideje. General upa. da bo ministrski ored-sedn:b Bere"nr"er o^tal na krm^u in organiziral volitve Le eno sredstvo je še. ki bi lahko rešilo monarh'jo v Španiji, in s:cer krwt?ti'e!:,~',el,m *^r>n,irtiiia po zgledu al' Be,fr':e Romano- e frvš^ga parlamenta da ;e ustanovi! z ministri bivše vlade stranko s k^tero bo nastooM ori vo"tvah in skušal braniti uspehe diktature. Madrid. 10 februarja A A Sanehez Guerra ho us-tatvv-M stTi^kn ustave zveze, h kateri bodo Dr^nnT kn,nz-°r-vari^ci. libc-aVi rern.vkansko-soci-alistična skupina AJvareza. Komunistični izgledi v Beifortu Velika stavka kovinskega in prediln s policijo — Komunistič Pariz, 10. februarja AA. Današnji »Matin« poroča, da je v metalurgijskih in tekstilnih tovarnah v Beifortu izbruhnila stavka. Odbor stavkujočih je povabil iz Pariza komunističnega vodjo poslanca Cachina. da predseduje napovedanemu mitingu Na postali je vlak. v katerem se je pripeljal Cachin. sprejelo 100.000 ljudi, ki so hoteli sprem:ti Cachina v mesto Tega noPciia ni dovolila ter je hotela množice razgnati. Zato je prišlo do spopadov, pri katerih je bil ranren na obrazu tudi sam Ca- škega delavstva — Krvavi spopadi ni vodja Cachin ranjen chin. Čeprav ranjen, je Cachin vendarle imel napovedani govor, v katerem je med drugim poudaril, da vse stavke izvirajo iz političnih a ne iz gospodarskih razlogov. Ker je kazalo, da utegne priti do novih izgredov je intervenirala policija, ki ie aretirala 20 oseb ter jih izročila sodišču. Pariz. 10 februarja. AA. V Tourni-ques v severni Franciji je prišlo včeraj do velikih komunističnih demonstracij. PoiKciia je aretirala 5 oseb. Atentat na grškega delegata v Sofiji Član grško-bolgarske .nešane komi sije Papadakis bi bil skoro postal žrtev doslej še nepojasnjenega atentata Sofija, 10. februarja, g. Neznan storilec je skušal izvršiti atentat na člana grške mešane komisije v Sofiji Paoada-kisa. Ko se je Papadakis vrnil zvečer v svoj urad in prižgal luč. je padlo iz nasprotne h.še par revolverskih strelov, ki pa delegata k sreči niso zadeli. Storilca še ni bilo mogoče izs'editi. Beogra, 10 februarja, o. Iz Aten poročajo. da ie davi list »Le Progres« objavil senzacijonalno poročilo iz Sofije o poskušenem atentatu na g. Pa-padakisa. grškega delegata ^v mHbnt bolgarsko-grški komisiji v Sofiji. Podrobnosti še n?so znane, ker je vsa zadeva zelo tajinstvena. Grški delegat Papadakis je včeraj delal v svoji pisarna v Ulici carja Borisa. Zvečer, ko je prižgali luč je naenkrat počil strel s poslopja, ki se nahaja nasproti pisarne. Revolverska krogla je razbila šipo na oknu pisarne ter udarila v pisalno mizo Paoadakisa. Po srečnem naključju Papadakis ni bil ramen. Takoj nato je Paoadakis tele-fonično pozval šefa policije, ki je izvršil priskavo. Ugotov!li so. da ie b'l strel oddan iz hiše Bolgara K'lova. Vzroki tega poskušereera atentat, ki ie izzval zelo veliko senzacMo v diplomatskih krogih, še niso znani. Volitve v rumunske okrajne svete Bukarešta, 10. febr. g. Kakor zatrjujejo v vladnih krog.h. so se končale okrajne volitve z vel ko zmago vladne večine. 82 odstotkov članov okrajnih svetov je narod-no-zaranističnih, 14 odst. pa liberalnih. V Transilvaniji in Banafu ni dob.va nobena opozicijska stranka zakonite petine glasov. Nc-bena izmed opozic jskih strank ni dobila v nobenem okraju absolutne ali re.a-tivne večine Kriza poljskega narlamenta Varšava, 10 febr. g Seimu grozi zopet težka kriza, ki izvira iz napetosti med opozicijsko večino v sejmu in vladnim blokom Predsednik vladneea bloka polkovn k S'a-vek je na seji bloka predlagal resolucijo, ki trdi, da je črtanje dispozicijsk h fondov v proračunih notraniega in zunaje^a m ni-strstva posledica vp':va inozemsk h agen-tur Kei seimski maršal ni n;česar uk-enil proti temu vplivu, mom vladni blok odkVv niti odgovornost za do^dke v seimu O tei resoluciji, k' bi utegnila imeti težke notranje po"itične posledice, se trenutno še razpravlja in še ni bila sprejeta. Obdavčenje madžarskih Ipfnvif^ariov v ino7A|r»cftni Bnrfimnešta, 10 febrnaria. s. Agrarna stranka Ir po poslancn Reischlu wedinžila parlamentu osnutek zakona o tulcih, ki se ne tiče tuicev, bi valovih na Mesarskem, temveč onih madžarskih državljanov, ki preživljajo svoje počitnice v inozemstvu. Vsi ti na1 bi po tem zakonu po povratku na Madžarsko plačevali pri prestopu mele davek od 5 do 10 psngrov. Iz teara davka nai bi se ustanovil poseben sklad za pospe-ševanie madžarskih zdravilišč in letovišč. Agrarna stranka utemeliuie svoi predlog s t«m. da preživi vsako leto okoli 35.000 madžarskih državljanov poletne mesece v inozemstvu, s čemer povzročalo madžar-sWn državnim in gospodarskim interesom škodo. Nemški parlament odobril Youngove načrte Berl?n, 10 februarja, s. Državni zbor je strele! seda; tud: ostale Youngov« z.a'k je poslal krati sfcroievodii. nekemen SasseHn. fotografijo z lastnoročnim podpisom kot darilo. Kardinal Pacelli prevzel posle Rim, 10. februarja. AA. Snoči je imel kardinal Gaspari v svojem stanovanju s kardmalom PacelFem razgovor, ki ie traial do'go v noč. Davi ob 810 je prišel mesto kardira'a Gosparr:ja v njegov urad kardinal Pacceli. S tem je bilo jasno, da je on prevzel posle prvega državnega ta:n:ka v Vafkanu. Kmalu za tem je kardina! Pacelli šel v dal'šo avdijenco k papežu. Po avdijenci se je ponovno vrn'1 v svoj urad. Schobrovo noTČilo Dunaj, 10. februarja. AA. Po ooro&lu Korbiroia je za jutri popoldne skl'cana seia davnega odbora parlamenta, na kateri bo avstrijski zvezm kancelar d.r Scbober poročal o svojem potu v Rim. Pariz. 10. f°br. AA. Preiskava v zadevi generala Kutjepova se ni premaknila z mrtve točke. Indiclii, ki iih ie dobHa oo-liciia, si drug drusremu nasprotujejo Se-dai se ie iavil neki čet.rt.i očividec, da ie vid°l znani sivi avtomobil, na katerem ie sedel poleg šoferia policist., kako ie vozil v smeri proti Trocad»m. Včerai se ie vršila v preds°dniStvu poUcMe konferenca, kier so ugotovili, da se preiskava ni premaknila z mesta. Nesreča francoskega letala London. 10 febr. AA Letalo francoske letalske zveze »Goi!ath«, k' ie b'lo namenjeno iz Pariza v CrnyH0n. je b-'lo rr;«;lieno pristati nri S'aT>lebiirstu v Kentu. Leta'o je pri pristanku zgorelo Smmo ron="sres;lq »tn se zakonca Ho^^e ;z I-oniona. ki sta ' ODo'no-ma zorela G Hun Francoske državne finance Pari® 10 febr AA. Francoski m m is Irski svet ie pooblastil finančnega ministra, naj ^lača v avtonomno aniort;zici'«ko blatrajno iz proračunskih presežkov 2 m'b"iaHi frari-Vov. ki se bodo uoorab>!i za amortizacijo francoske rente. Nadalie ie ministrski svet 'menoval Cay1a za generalnega guver"«ria na otoku Madi^a^kari''. Fochova zapuščina Angliji Pariz. 10. februarja AA. Maršal Ffich "e za-pnst:l ma'hno h'šico v vrednosti 60.000 framkov. ki jo je imel na Angleškem. anst»š.k; državi Zima v Španiji Madrid 10. februarja. V vsej SpaniM je nastopila izredno ostra zima. PODMORNICE NA DNEVNEM REDU Razorožitvua konferenca bo danes na plenarni seji razpravljala o vprašanju podmornic — Konferenca se bliža odločilnemu stadiju Berlin, 10. februarja, g. Pomorska razorož.tvena konferenca v Londonu je dospela v tretji teden pogajanj, ki bodo najbrže za končni, rezultat odiociinesa pomena. Predlogi, ki so bili stavljeni pre tekli četrtek, so. kakor se je sedaj izvedelo. samo izvleček iz ameriške spomenice. ki vsebuje še dalekosežnejše predloge posebno glede bojnih ladii. Kakor se zatrjuj se je v zasebnih razgovorih že posreč.lo doseči sporazum. tako da se splošno računa, da bodo zapletena pogajanja zaključena uspešno. London, 10. februarja- s. O poteku pogajanj na pomorski razorožitveni konferenci je bil izdan danes opoldne naslednji komunike: Voditelji de.egacij so se dopoldne sestali v St. Jameski palači, da bi pregledali trenutno stanje pogajanj. Za prihodnje dni je bil sporazumno dogovorjen naslednji program: Jutri dopoldne bo plenarna seva. ki bo obravnavala vprašanja podmornic, nadalje vprašanja, ki jih ima v razpravi prvi odbor, in poročilo tega odbora za vod'tel je delegacij. Potpm se bodo nadaljevali razgovori med posameznimi delegacijami. London, 10. feuruar.ia. A A. UTaono se objavlja: »Jutri se sestane p'ena-na seja konference, ki bo razpravljala o vprašanju podmorn'c. Seji bo predsedoval ministrski predsednik Macdonald. Angleško sta^š** ^o vnašanja podmor-n!c bo obrazložil prvi lord admiral tet-Alexander. Danes so se vršili razgovo- P rr-g^ d^le^t' 'n strrkovn^k-!.« London, 10. februarja, AA. Pohorska razorožitvena konferenca bo razpravljala ta teden o velevažmih problemih. Kakor se je naknadno doznalo. je bila Stimscnova izdava le kratek izvleček ameriškega memoranda, ki je bil sporočen delegacijam konference in ki vsebuje dalekosež-ne predloge glede na omejitev pomorskega oboroževanja-posebno pa v pogledu oklopnic. Delegacije so koncem tedna skrbno proučile angleško in ameriško spomenico. k: bosta ta teden predmet razgovorov med posameznimi delegacijami. Jutri bo plenarna seia konrer°nce. ki bo razpravljala o vprašanju podmornic. London, 10. februarja. AA. Na seji spodn:e z^orn'ce je ministrski predsednik JVacdonald na povabio Baldwi-na poročal na kratko o razvoju dela pomorske razorožitvene konference. Macdonald je povedal med drugim: Konferenca se je sesta'a šele potem, ko je bilo pripravnega še precej važnega materijala. Konferenca je že toliko napredovala, da razpravljajo de!egac'je o podrobnosti razn!h zahtev. Angleška vlada je ravno zategadelj pripravila memorandum, v katerem ie obrazložila svo:o politiko in svoje staMšče do razorožitvenega vprašanja. Ta dokument je bil objavljen v sporazumu z delegati donrn!onov. Izvleček spomenice je bil objavljen v časop:s:u, da se obrazloži tudi javnosti stališče ange-ške vlade. Ravno tako je objavila ameriška delegacija kratek pregled svojega staFšča do vprašanja pomorske razorožitve. Macdonald je nada''e naglasil. da želi pojasniti, da je bila angleška spomenica objavljena brez kakega predhodnega dogovora s katerokoli drugo delegacijo. Ministrski predsednik je zaključil izjavo, da je konferenca napredovala na vsej orti. Snowden o oboroževanju London. 10. februaria. AA. Snoči je londonska radi:"X)sfaia razš;rila po Zedinjenih državah in Kanadi gevor zakladnega ministra Snowdena o ogromnih bremenih, ki jih Češka sodba o »katoliški fronti" Zanimiv članek v brnskih „Lidovih Novinah" - Katoliška fronta in hrvatska inteligenca Beograd, 10. februarja, M. »Lidove Novine« pišejo pod naslovom »O katoliški fronti v Jugoslaviji« med drugim: »Italijanski in dunajski tisk prinašata v zadnjem času neprestano vesti o proti-katoliškem kurzu v Jugoslaviji. Izmišljene vesti frankovcev v inozemstvu niso izzvale več odmeva, zato je bilo treba izmisl iti novo geS'o. Tako so našli parolo, da je v Jugoslaviji katoli-čanstvo v nevarnosti V Lhibrani. k:e<-je politično sredsče klerikalizma se nahaja tud: eeneralni štab sedan e katoliške fronte. Ta Lin bi jan a bi hotela v času po:i:t!"ne"avi. da ie or:še1 iz Nov«1 Kane1"1 n^jde cmrf K-^iom prekanjena, ker |e popri strun mendn prej. nego je spisal pismo. Dec.liter oetove k sfcne je zaužila danes tudi 19 letna služk nja Ljubica Petraš. Prepeljali so jo v zakladno bolnico. Njeno stanje je sicer zelo težko, vendar pa upanje na reš tev ni izgubljeno Razlogi njenega čina niso znani. Zagreb 10 februarja, n Davi so našli po'eg neke gostMne ori Mnksmiru mr_t-veno5?t: na"b-že zerud-^ v jarek noln vode. iz kat^-e^a pa se mn je še Twsrp-č''o 'zvW»: ^er rvq ie b;l le preveč rr^^n no alik^b^V pija-fl. ie rro-ker ie nri šel iz ka. ob n;°m za^r"01 V bn.de*" trrra^" k' :e v r»r°*eMi n^?51 mu r^h^kn dnre'a o'edenela :n je Pavluša zmrznil. Prvp seia Glsvn«^ s,reta Beograd, 10 f^br. AA Glavni s^nHetni svet kraljevine Jugoslavije je imel dne o-vo p'»n^rno sejo. na k"*°-ri je br1« izvršena n7-cJ?rtev v od'ekc Na seii «o b:li vsi ?'Pn: s"T'fetn"gi sveta 'az-en dr FPmdiio Kirameb^edoviča, ki se ie opravičil z b^lezniio S^io ie otvrv-U m;n:ste' zi "THv';t'ko in "ar^dno zd-avje rfr M^+e D^nkov^ P-^zdrivi! ie p.'s>ti° g^^-nerta sve+i ter >:m v kr?,*k'h b«* sed^k'1 svefi ie h;l izvoren do«"'-»,ti m-e^edn^ son^^n^" sve+a nm:-«"':-ni nrofesrn- f-V, R^ftvl \J ^-le^lj 73 7ptn«^yonj) i higijenska pre skovanja ter za zakone ia )r'v:,n:ke ie bil iVvoljen mfd drugimi izredni p-Yif"«-i>r mfi^'11'lr" fakultete v Beogradu d-. Matija Ambrožič. morajo prenašati narodi za oboroževanje. Snovvden je v svojih izvajanjih naglasil važnost londonske konference, ki naj učvrsti občutek varnosti med narodi m reši svet neznosnih bremen za oboroževanje. Ves svet izda za oboroževanje 90)0 m'li.!onov funtov šterlingov (nad 2000 milijard Din) na leto. Evropa je udeležena na tej ogromni vsoti s 60%, Zedinjene države z 20% in ostali svet z 20%. Oboroževanja izzivajo vojno in vzdržujejo vojno miselnost. Z vojno se doslej ni ničesar rešilo. Vojna je bila le igra. v kateri so izgubili ravno tako premaganci kakor zmagovalci. Nato je Snovden očrial posledice svetovne vojne in naglasil, da je narastel angleški vojni dolg na več ko 7000 milijonov funtov. Angleški davkoplačevalci plačujejo za ta dolg 350 milijonov obresti na loto, ne da bi 6e dolg bistveno zmanjšal. Po sedanjem am:rtizacijskem načrtu bo Anglija potrebovala 140 let, da bo poravnala to ogromno vsoto. Angleški davkoplačevalci morajo plačati na račun vojnega dolga 1 milijon funtov na dan, 40.000 funtov vsako uro in Dad 600 funlov (170.0iX) Din) vsako minuto. Da se poravna dolg. mora delati leto za letom dva milijona angleških delavcev K temu je treba priš'eti le 115 milijonov funtov za armadne izdatke, 56 milijonov za vojne pokojnine. Tri četrtine angleških davčnih dohodkov gre za izdatke minule vojne in za priprave na prihodnjo vojno. AngUži so najbolj obdavčen narod na svetu. Povprečno je obdavčena angleška družina letno za okrog 100 funtov. Kljub temu ima Anglija več ljudi zaposlenih ko pred svetovno vojno, kar mnogo govori za finančno in industrijsko moč angleške države. Koliko več. ie zaključil Snowden, bi Anglija lahko koristila blagostanju in sreči sveta, če bi svojo gospodarsko moč lahko vporabila v napredek človeštva namesto v b-rHnT-sVp vnine svrhe. London, 10. febr. AA. Francoski zunanji minister Briand je vrnil včeraj ob o. popoldne obisk Stimsonu, ameriškemu drž. tajniku, s katerim je razpravljal o vprašanju podmornic. Kaša "anJa n? PcKs^em Przn^ni. 10. febr A A V^nvnn uc+anov-Mer>o rol'sW>-?"<»nslnv-»nsVo dn*Vvo v Po-zn*»niii r^zviii leno de'ovn'e Paren r|t>'vi-•er'l> 7a^"V. V so nr^v d^brn tvr«vtp in ki iih obi^-pl1 r>n':a Marija je izvo'ila nakazati stalno mesečno n-d^oro po 5.000 Din saraievcki ženski oo-•ikliniki za prehrano slabotne in siromašre dece. Enako vsoto ie nakazala tudi šoVki ^olikMniki za žensko deco v Kra^ujevou. Nj. Vel. kraHoa Marija vzdr?uie a'i podpira sliSne inctitu"i'e tudi v P-osrrpdu 7a-srrebu. Ljubljani. Skonlju in Sarajevu ter izdaja v to svrho 350.000 Din na leto. Kosovska železnica za silo nc^avli«"^ Skopje, 10. febr. AA Vsa poškodovana mesta na SkopUe-Kosfl^skf M:tmvi- ca so popravljena razen pri km 32 Na do pravheni prr>ii trrevažaio v'«ki d-^v^e :n materij'!. V-k. ki ie zar^d; poškodovane oroqe osta' 7 t. m na -n-osi ie priboril po P-cn-^^Iieni nrr>sin:k. Po5koJb r>ri k-n pa ni br'"> mo55' r)r»«i'i°; rroprf ker d'T ne moreio voziti vlak' z m."*e-rijnPm Prnm°t ie o-norio^en "mn s n-e- deia. d"< ho mo*i1- Kita^Vi i^M^at T f **• v ReO»r!>lf. 10 Č. v r"§o rvre^+ol- riico ie Tvri^el "ns^rik v ^-'Hu in ra r>'-n^in Ci^n rri Vj^ai-ka di->'otr,it^ c+a V ra- d-?avn da na licu me^t^ o "•>"?h r.-i':k*>b. Pr>"e*i?a ve« r-a "ih o.cp^no^tj v "°oqradii rvo^lnT-jlf ,-0 slov ministru dr. Kosti Kumanudiju. Problem razorožitve » na Sredozemskem morju 2e takoj v začetku pomorske raz-orožitvene konference v Londonu smo opazili, kako ogromne in težke so njene naloge. Dosedanji potek konference to sodbo v polnem obsegu potrjuje. Interesi in težnje pomorskih velesil, ki edine so v Londonu zastopane, so tako različni in si često celo nasprotujejo, da se zdi skoraj nemogoče jih spravitj v sklad. Eno najbolj kompliciranih vprašanj tvori problem pomorske oborožitve na Sredozemskem morju, kjer si stojita nasproti Francija in Italija, kjer pa ima faktično premoč še vedno Anglija. Italija je. kakor znano, postavila zahtevo po pariteti s Francijo, kar pa v Parizu odločno odklanjajo. V tem po-gkdu se zdi kompromis sila težaven. Pozicija obeh držav v Sredozemskem morju >e zelo različna. Francija leži ob dveh morjih. Atlantskem in Sredozemskem Ocean ji odpira pot v široki svet. v kolonij?, ki jih ima onstran Oceana v Ameriki, v Afriki ob Gvinejskem zalivu in na Madagaskarju ter končno na Daljnem vzhodu, južne Azije in Oceanije Sredozemsko morje pa jo veže z največjim kolonijalnim območjem v severni Afriki, v Siriji ter ob Rdečem morju. Vrh tega je Francija na Atlantskem oceanu sosed s prvo pomorsko silo. Veliko Britanijo, prav tako kot ie bila do konca svetovne vojne soseda s:'lno močne nemške mo-rnance. Iz navedenega izhaja za Francijo težaven problem, skrbeti za primerno pomorsko moč na Oceanu tn v Sredozemskem morju, in sicer v vsakem morju posebej. Ovinek skozi Gibraltarsko ožino je dolg. vrh tega je ožina sama v angleških rokah. Spričo tega mora Francija računati s tem. da bi ji v trenutku potrebe, v eventualnih vojnih komplikacijah ne bilo mogoče, zastaviti vseh pomorskih sil na skupnem bojišču, kar bi moglo postati za njo fatalno To opasnost je Francija tik pred vojno in med vojno premagala z naslonitvijo na Anglijo, ki je dejansko vzela nase tudi nalosro obrambe za atlantsko francosko obalo, kar je omogočalo Franc:.ii. da je koncentrirala vse svoje pomorske sile na Sredozemsko morje. Nemška nevarnost je z iz;dom vo»ne 1. 1918. vsaj za enkrat minila. Vendar je Francija sedaj svojo pozornost zopet obrnila Oceanu, ker se ji ni zdelo vredmo velike sile da bi bila popo'no-ma odvisna od angleške dobre vol:e. Iz tega je izšel i>rvi povojni konflikt med Parizom in Londonom: Francija fe skušala s oodimonnicamj. tem usoeš-nim »orožjem siromašnih« uveljaviti se Svečana otvoritev radgonskega mostu Gornja Radgona, 10. februarja. Sprememba vremena zadnje dni, ko je bilo mnogo priprav za svečanost, je povzročila hude skrbi. Po deževju je v soboto zjutraj začelo snežiti in vsakdo je pre-kimaval, da ne bo na dan slavnosti lepega vremena. V soboto takoj v poldanskih urah se je vendar vreme spremenilo in postal je lep hladen zimski popoldan. Proti večeru se je zjasnilo in začelo zmrzovati; posušile so se vse ceste, že ob 8. uri zvečer je začelo prihajati na kolodvor občinstvo iz okolice, da pozdravi višje dostojanstvenike, ki so tokrat obiskali našo obmejno trdnjavico. Na kolodvoru se je zbral občinski odbor pod vodstvom tukajšnjega župana g. dr. Lenarta Boezia nadalje gasilci z bakljami, godba »Mura« ter okrog 500 ostalega občinstva. Ko je večerni vlak ob 20.45 vozil v postajo je godba zaigrala državno himno. S tem vlakom so prispeli odposlanec kr. vlade, ban Dravske banovine g. Dušan Sernec, podban g. dr. Otmar Pirkmajer, banski svetnik g. Senekovič, načelnik tehn. odd. g. Kraje, avstrijski gen. konzul iz Ljubljane g. dr. Herman Pleinert jn srezki načelnik ljutomerski g. dr. Trste-njak. Odlične goste je ob prihodu pozdravil trški župan g. dr. Lenart Boezio želeč jim, da ponesejo s seboj najboljše utise. Nato je pozdravil dostojanstvenike tudi načelnik okra jnega cestnega odbora g. Janez Lančič. V kratkih besedah se je zahvalil ban g. Sernec za prisrčni sprejem z zagotovilom, da je njegov prihod ob priliki otvoritve novega mostu pomemben za obojestranski gospodarski razcvit in napredek. Nato se je podala gospoda v restavracijo g. Janka Karbaša, kjer je priredila občina Gornja Radgona sprejemni banket. že v zgodnjih urah v nedeljo pa se je začela zbirati množica ob lepo okrašenem murskem mostu. Prihajali so od raznih strani z avtobusi in tudi vlak, ki prihaja v Gornjo Radgono ob pol 10., je bil prenapolnjen. Prispel je tudi poddirektor železniške direkcije iz Ljubljane g. ing. Klodič, ki so ga pozdravili na kolodvoru občinski odborniki, izražujoč željo, da se zaradi pomanjkanja primernih prostorov železniške stanice kakor tudi neobhodno potrebne železniške tehtnice po možnosti čim prej prične z zgradbo. Prošnja je tem bolj utemeljena, ker vlada na eni strani v Gornji Radgoni splošna stanovanjska kriza, na drugi strani pa ni v vsej Prlekiji in Prek-murju razen v Ormožu železniške tehtnice in so izvozničarji primorani svoje blago tehtati na avstrijski postaji Radkersburg, kar jim povzroča mnogokrat velike nepri-like in stroške. G. ing. Klodič je z zanimanjem poslušal želje občanov in izjavil, da jih bo uvaževal, kakor hitro bodo potrebni krediti na razpolago, vendar pa bo morala tudi občina sama prispevati precejšnji del. Banu g. Sernecu se je občinski odbor poklonil ob 9. uri v veliki dvorani občinske palače ter mu poročal o podrobnostih obmejnega prometa preko murskega mosta. Izrazil je ob enem tudi nujno prošnjo, da se dovoli obmejni promet, ki je dovoljen za sedaj samo do 9. ure zvečer, vsaj do vendarle napram angleški pomorski premoči. V Sredozemskem morju pa se hoče Italija uveljaviti napram Franciji. Italija se je uživela v stare rimske tradicije in se ji zdi malo častno da napram Angliji ter Franciji njena pomorska sila tako malo pomeni. Ako bi se italijanska mornarica povečala na paritetno razmerje s francosko, bi bila to stvarno velika prednost za Italijo, zakaj francosko vojno ladjevje se n-kdar ne bo moglo v toliki meri koncentrirati samo v e'nem morju, da bi se mori o računati kot celota Zato Francija na pariteto ne more pristati, ako se noče izpostaviti nevarnosti, da io o oril'ki Italra prevlada in jo odrine od severne Afrike. k:er je v Tunisu ostal še neprijeten spom:n na medsebojno tekmo Ali tudi če bi se Italiji posrečilo doseči pariteto ali celo maritimno premoč nad Francijo, bi njena pomorska pozicija v Sredozemskem morju s t:m še ne b'la prav nič zadovoljna. Na obeh vrath. ki odpirač in zapirajo pot v Sredozemsko morje stoje angleške straže, in lahko rečemo. da skoro nepremagljive G'bra!tar ter Snes ne pripuščata mnogo dvoma o tem kdo ie dejanski gosnedar v tem morju. Kar pa bi v skrajnem slučaju še moglo ostati dvorna, ga do dobra razprši angleška pomorska postoianka na Malti. Italiji tako rekoč v hiši. Za/Italijo, ki je posebno v fašstični dobi pokazala zelo visoko leteče asoi-racije taka pozicija gotovo ne more biti prijetna. Njena težnia gre za tem. z angleško premočjo računati kot z nespremenljivim dejstvom kot z nekakim nujnim zlom ter se celo naslonit' na njo. svoi napor oa komentrirati na to. da doseže enakopravnost in s pomočjo navidezne enakopravnosti pie-moč nad Francijo. Iz vsega navedenega pa je tudi razumljivo. kako da se je v Italiji s tak« lahkoto porod'la kHa oo popo'n;i raa-orožitvi ng moriu. Saj bi se s tem na mah iznebila neFube francosko-a^te-ške premoči na Sredozemskem morju, razorožitev v tem smislu bi pomenila dejansko olabitev FrancMe in Anglije in mar-'timno osvoboditev Italije Razoroževame na Sredozemskem moriu nudi tedai kompl;cirane probleme v vseh oblikah, v katerihkoli se tračne. To nam bo gotovo pokazal t ud, potek londonske konference. ki bo ravno danes zače'a z razpravo o podmornicah in ki stopa s tem iz stadija splošnih razmotrivanj v stadij razpravljanja konkretnih vprašani. polnoči, oziroma kakor je dovoljen na Su-šaku in tukajšnji avstrijski strani, vso noč. Točno ob 11. so ob igranju državne himne prispeli na murski most naši zastopniki ban g. Sernec, pomožni škof lavantinski g. Tomažič, podban g. dr. Pirkmajer, ministrski svetnik g. Sokolovič načelnik tehničnega oddelka g. Kraje, inšpektor tehn. odd. g. Skaberne, ki je prispel v Gornjo Radgono že v petek zvečer, in drugi, nadalje avstrijski delegatje kancelar dr. Schober, minister trgovine in prometa g. dr. Hainisch, minister gosp. ing. Vincenc Schumy, knezoškof sekovski dr. Ferdinand Pavlikovsky deželni glavar g. dr. Rintelen in več sekcijskih svetnikov in načelnikov. Pozdravne nagovore sta imela deželni glavar avstrijski g. dr. Rintelen in podban g. dr. Pirkmajer, nato je podal tehnično poročilo, kakor smo to obravnavali že v nedeljski številki, ravnatelj dež. stavb, urada g. dr. ing. Eichkitz. Po opravljeni blagoslovitvi, ki jo je izvršil škof dr. Pavlikov-sky je izročil most prometu ter ga otvoril avstrijski prometni minister g. dr. Hainisch za njim pa je po kratkem tehničnem poročilu načelnika tehn. odd. g. Krajca proglasil otvoritev tudi ban dravske banovine g. Sernec, ki je pozdravil navzoče v imenu jugoslovenske vlade in njenega predsednika. Končno je imel kratek nagovor tudi avstrijski kancelar g. dr. Schober, ki je izročil visoko avstrijsko odlikovanje načelniku tehn. odd. g. Krajcu. Ob igranju avstrijske in jugoslovenske državne himne je oddala častno salvo ver-žejska trška garda, na kar so visoki gostje odšli na našo stran mostu, kjer jih je pozdravil trški župan g. dr. Boezio ter jih gostoljubno povabil na zakusko v pripravljeni šotor. Opoldne so se vrnili gostje na nemško stran k banketu, ki ga je priredila v veliki dvorani hranilnice v Radgoni gradbena tvrdka ing. A. Spritzer. Razven omenjenih dostojanstvenikov so bili od naše strani vabljeni tudi lokalni faktorji kakor župan g. dr. Boezio, podžupan g. Karbaš, načelnik cestnega odbora g. Lančič, zastopnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni gosp. Schweiger, župnik g. Gaberc, carin, upravnik g. Arsenič, inšpektor fin. kontr. gosp. Dobaja, obč. svetovalec g. Mavrič in kri-ževski dekan g. Weixel. Falzificiranje kronskih bonov Zagreb, 10. febr. n. Policija nadaljuje s poizvedbami glede falzificiranja 20 % kronskih bonov. V zvezi s tem je bil danes prepeljan iz šibenika v Zagreb trgovec Filipi, ki je bil aretiran zaradi razpečavanja teh falzifikatov. Tekom današnjega zasliševanja je tudi v Zagrebu trdil Filipi, da je kupil bone od nekega neznanca. Policija je ugotovila, da mora biti na svobodi, in sicer najbrže na Sušaku še neka oseba, ki Se vedno razpečava falzificirane bone. O zadevi je bila obveščena sušaška policija. Upravnik Sterjevca Beograd, 10. febr. AA Z ukazom Nj. Vel kral'a ie bil na predlog min. za socialno politiko in narodno zdravje imenovan za upravnika zavo-la za um bolne v Stenievcil za savko banov;no dr Rudolf Herceg. ere-ski sanitetni referent v Petrinjl. Predavanje o naši gledališki kritiki V vseučrliški dvorani je v nedeljo dopoldne igralec in režiser Ciril Debevec po daljšem odlašanju ie stopil pred javnost s svojim davno najavljenim in opetovano odpovedanem predavanjem o naši gledališki kritiki. Nekoliko originalna domislica predavatelja, da v javnem nastopu izven odra obračuna s svo'imi kritikj in nedavna polemika v listih, ki je obetaia ta obračun, sta privabili v vseučiliško dvorano nekaj senzacije želmih liudi in tudi precej ljudi iz onega ozkega kroga, ki se živo zanima za razvoj rn procvit naše drame. G. Debevec 'ma sicer vsak teden po ne-kolikokrat priliko, da v svojem lastnem no-prišču prisMj kritike k ugodni oceni, vendar pa si je izbral to nenavadno pot. da obračuna z ocenami kii se mu ne dopadeio Zelo dvomljivo ie. da-Ifj ie ta način umesten in da-H s'uži stvari kaiti jasno je. da bo v stvari, kier ie on sam stranka, odločal čisto drug forum, da-li kritiki pravMno vrše svojo dolžnost. V ostalem pričakujemo sedaj še druge, da sledijo g Debevcu Na vsako k rit''k o bo eno predavanje proti kritikom — 'ako b' se sprdcbrlo v naš-em veselem času! Predavatelj je r.a-pre5 nasl'kal tip idealnega kritika z vsemi mogočimi moralnimi in et'5n;mi vrlinami ter z leks!kalnim zna-niem. d? lattko pravično in ob!ektivno presoja vrednost igranega komada in vrednost izva;an'a Takega fipa na žalost na svetu ni. to priznava celo g. Debevec: zato samo zahteva, da Ir se temu nam'šl'enemu idealu morali vsi kritik' kolikor mogoče približati Človek bi rtrsFl. da bo predavatelj kot pen-dant k temu idealnemu tipu naslkal še dn*er tip idealnega :gralca ter ga istotako obložil i vsemi mogočimi talenti in na tem temeHiu anal;ako zdravilno Morda bi se Metoda g. Debevca še komu posrečMa in ako bi se mu. bo treba računati! s tekmecem. Tudi dva kronološko stare!ša krit'ika gg. Fr. A'brcbta ;n TnSa "'motri nre^^^fs+ej'- cier*. niega s pclnim priznaniem. prvemu oa ni .^Ofre' prizanesti. tako c. Albrec'"* Vnfro-e. Debevec že vesta, zakai Pri krifkih. ki se več ne udejstvu;eio. ie predavatelj preskromno izpustil sebe, kar ie šk^da. Kot krifk ie bil namreč ravno g. Dehevec take neizprosen mož jeklen, da so zgoraj ome-meni v primeri ž n"im prava novorojena iagn:eta. Zda' je sam prišel v mlin in ie zato razumljivo, da mu je spomin na bstne »kri-(ičmec čase opešal. S tako kardinalno pogresko. da ie v ore-davaniu o kritiki le mimo grede omenral reviialno kritrko. ki bi morala hiti jedrn njegovih razg'ab,;an'. nasprotno pa med kritike vštel poročevalce »Jutra« 'n »Slov V-rn^-i« ^ nnofovano i7(avali da ne pišejo kritik, marveč le poročila in to vsestransko utemelMli. ie g Debevec le dosegel svoi glavtrj in na^rž ed;ni namen, pošteno lopmti po g. Govekarju. ki se mu je moral šele v zadn;em času tako si!nv'fe zameriti. Predavatelj pa 'e pri tem lz«nfh:' vsako mero in mejo ter ie njegovo predavanje izgub:'o §e tisf v'dev oH'ektivnostrin stvarnrsM. ki'se ga 'e g TVbevec s oo-četka vendarle nekoliko držal zaradi lokala in zaradi občinstva. Tu pa je spustil uzde svoji osvetoželjnosti in pokazalo se je. da je svoje razglabljanje z nekolikimi nemškimi. slovenskimi, češkimi in drugimi imeni le garniral, da bi zakril svoj glavni namen r »obračunati« s svojim »osebnim neprijate-Ijem« Zavozil jo ie s tem na polje osebnosti in po tem kolovozu mu ne bo sledil nihče Interesi drame in osebni interesi g. Debevca namreč niso istovetni. Morda se je včasih komu tako zdelo, kakor se morda g. Debevcu Še zdi. vsem drugim pa je postalo že davno jasno, da temu ni tako. Metoda g. Debevca je priporočanja vredna. Kadarkoli bo kak igralec do'tr"l od kritike po glavi, naj stori kakor g. Debevec skliče naj iavno protestno zborovanje prof krit:kom. To je najbol ša pot. da pride naša drama čimpreie v hudožestvene višine. A. Z. Brzojavke predsedniku vlade Beograd. 10. februarja AA. Pred^edrik ministrskega sveta in rrini^er notrarjih zadev general Peter 2i\ kovic ie prejel brzojavne oozdrave od pod'u?ni~e hrvaškega ku!turne.ea drucw kaolar Pav'« M-i-kovič. rodom rz s«la Delci pri NaSicah Vzel Je vojaško puško. =o naperi na svo' so bili na delu protirevolucijonarni elementi. Snovanje velike knjižnice naših izseljencev DiisseldOrf, 10. februarja. Izseljenski odbor kot predstavnik velike jugoslovenske kolonije v Nemčiji. kj šteje okrog 50 tisoč ljudi ter ima v Poruhrju 70 društev in 3700 organiziranih članov, se obrača na rojake v domovini z naslednjo prošn>o:. Po lmcijativi našega predsednika iz-seljeniškega komisarja g. dr Berisla-va Deželica se je ustanovila v naši koloniji knjižnica za izselence v Nemčiji in Halandji. M nistrstvo socialne politike je položilo temelj tej ustanovi s tem, da je poslalo izsel.emškemu konii-sarijatu v Diisseldorfu 350 prekrasnih knjig, ki so predane v varstvo jugoslo-venskemu izseljeniškemu odboru Ta centralna knjižnea ima namen, da zbere kot matica okrog sebe celo vrsto knjižnic po vsej ko-loniji. Te knjižnice bi postale sčasoma stalne črtalni-ce s priročnimi knjigami, leksikoni n razpravami v vseh smereh in oanosrah znanja po vzoru ameriškega Standarda. kjer so vsakemu čitalcu na razpolago znanstvena dela. časonisi. zabavne kn:'ge. muzikalije in gledališke igre. Zaradi tega se obrača jugoslovenski izseljeniški odbor po vzoru drugih držav. kjer so se z^eli taki nokreti. do vseh roiakov s prošnjo, da bi po svoj:h močeh podo:rali odbor ter mu poslali čim več knjig, ki odgovarjajo duševni -vaSki od-pravnik poslov dr Vokač na svečan način vrsoiko češkoslovaško odi'kovanje Bele ara leva upravniku Ramada.noviču Izročitev odlikovanja se je v.rš:la slovesno ob prisotnosti ste-pe d-ece, k« je nastanjena v zavodu. Hmefjski trg Žatee. 10 februaria h. Tendenca stalno čvrsta. Cene 775 ^o 850 Kc za hmelj letošnje. 130 do 160 Kf ra hmeli lanske Mine. Oo sod-M ie h;l-> v ŽaV'e na '»Ttu pa ie edino v7orno mesto za že od bivše mariborske oMa^t} ustanovljeni mariborski arhiv. V dosedanjem mu7e.iu v Cankarjevi uTici pa nai se svobodno razmahne prirodr>«isni oddelek mariborskega muzeia. Maribor še danes nima duševnega središča: z dodelitvijo teh prostorov Muzeickemu društvu bi ea Dravska banovina ustvarila. Da bi se fo redilo čim prej! Styrlacus. Samo še danes! — Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Brezbožno dekle Triumfalen velefilm kralja režije Cecil B. de Millea Tel. 2124 Elitni kino Matica Vseslovanski kongres žena v Pragi V dvorani staropraške mestne zbornice je bil 6. t. m. otvorien kongres zastopnic vseh slovanskih dežel v svrho pospeševanja vseslovanske ideje. Na kongresu sodelujejo .poleg delegatine res izvajati izdane varnostne predpise. Še bolj kakor navaden avtomobil, se mora avtobus ogibati nesmiselnega drvenja. Za šoferje smejo biti samo resni in odločni ljudje, ki se zavedajo svoje velike odgovomo" sti in ki obvladajo vozilo ravnotako dobro, kakor mora strojevodja poznati in obvlada ti lokomotivo. V vsakem avtobusu je nabito opozorilo, naj se potniki ne razgovar-jejo s šoferjem. Kako malo jih je, ki bi sc tega opozorila držali in vendar ogrožajo s tem šoferja, se^e in sorrotnike. Zara-di "ncina je v avtobusih prepovedano kaditi, pa vedno znova naletiš na potnika s cf-garo ali cigareto v ustih. Škofljiška nesreča naj bo vsem, ki s>.» morda ne zavedajo dovolj odgovornosti za svojo in drugih varnost, resno svarilo. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju aci driski, iičinkuie že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vpo-raba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Iz Ptuja i— »Lepa pustolovščina« v ptujskem gledališču. Izredno fina in duhovita francoska komedija »Lepa pustolovščina«, ki je pri svoječasni mariborski premijeri predlanske sezone zaradi dobrega podajanja igralcev, zlasti pa zaradi nenadkriljive kreacije gdč. Kraljeve (babice) dosegla tolik uspeh, sr bo uprizorila v gledališču v petek, 12. t. ni. Za mladino neprimerno. S0AD0NT DEPO:j.KLOPFER-ZEMUN KULTURNI PREGLED Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 11.: Cvrček za pečjo. C. Sreda. 12.: Dnuro presenečenje v ljubezni in Prisiljena ženitev. Gostovanje francoske drame »La Petite Scene«. Tzven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 11.: Valkira. A. Sreda, 12.: Zanrto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 11.: Sneg. Premijera. A. PTUJSKO GLFDAI.IŠCE. Začetek ob 20. Sreda. 12.: Lepa pustolovščina. Gostovanje Mariborčanov Za deco neprimerno. Kulturno življenje v Beogradu Beograd, 7. februarja. Ce primerjamo kulturno življenje dru«ih prestolnic z življenjem v naši, bomo opazili, da je pri nas njesDvo pulziranie nenavadno močno Da. v prestolnici najdeš opojno živ-ljensko poezijo, kakor je zlepa nt drugod. Tako se je torej zaodilo, da se je že legendarni »5i5a T1 i j a< nai slavni komik, ki je že prekoračil 70. leto, poročil z gospo, pri kateri je stanoval dobrih 30 let. Kakor vse njegovo življenje, je tudi ta dogodek potekel docela v b^heniskem okviru Pred nekai dnev; ee je navsezgodaj pojavil z duhovnikom in 7. drugimi, ki so potrebni pri takem obredu, v topčiderski cerkvi in se je po končanem aktu s svojo »mlado« (ki je samo nekoliko mlajša od njega) napotil na trg, da nakupi živil za prvo kosilo v pravem zakonu . . . In kaj drugega nego poezija mika naše književnike, da se po vseh mogočih porazih in neuspehih bavijo s snovanjem vedno novih in novih književnih časopisov? To pot la-ko poročam o nekoliko solidnejših namenih. Založništvo »Narodna prosveta« se bavi z mislijo, da bi začelo izdajati književni tednik v obliki in tonu »Les Nouvelles Litteraires«. Časopis bi urejal znani lirik in pripovednik g. Veljko Petrovič. Zdi se, da bo ta list zgrajen na trdni podlagi. »Narodna prosveta« je založniško podjetje z milijonskim letnim prometom. Kakor je »Jutro« le zabeležilo, izdaja tri knjižnice, vrhu tega pa je objavila monumental.no antologijo narodnega pesništva. Nedavno je izdalo v novo osnovani »Biblioteki savremenih jugoslovenskih pisaca« štiri knjig> Zbranih spisov od g. Jovana D u-eica, ki se bodo še nadaljevale. Književni tednik bi rač le izpopolnil široko delavno polje »Narodne prosvete«. Mimo tega čas Dpi sa pripravlja »Srpska književna zadruga« nekak Almanah, ki bi izhajal trikrat na leto. Prva številka bi imela iziti koncem februarja. Tudi to bi bila neke vrste revija s književno vsebino, vendar pa dostopna širokim slojem čitajočega občinstva. Omeniamo. kajpak, le resne načrte, ne pa onih najštevilnejših, ki se porajajo v glavah mnogih mladih književnikov, ki pa ee le redko uresničijo. V tem močnem utripanju kulturnega življenja prihajajo do izraza vse struje od naj-radikalnejših do najbolj konzervativnih. Prevajanje sv. pisma spada bržčas med konzervativne zadeve. Doživeli smo. da toliko desetletij po Vukovem in Daničidevem prevodu obeh zavez dobivamo novi prevod. Dočim sta prejšnja prevoda potekla iz vrst jezikoslovcev, se nam novi prevod napoveduje iz vrst diplomatov. Pomočnik zuin. ministra dr. Lujo B a k o t i 6, ki je deset let pripravljal ta prevod, je svoje delo dovršil. K prevajanju ga je napotilo to da so nekatera mesta v prejšnjih nrevodih netrčno prevedena. Prihodnje dni bomo imeli v Nar. po-zorištu premiero drame »Tamo . . . dalckoc, ki jo je spisala beograjska novinarka, skrita pod psevdonim Mir-Jam. Avtorica je soproga tukajšnjega igralca g. Bože Nikoliča. Drama je iz življenja srbskih emigrantov med vojno. Obdeluje troje nevolj: boj za eksistenco, žalost za svojci in trpljenje v suženjstvu na zasedenem ozemlju Srbije. Avtorica je hotela iz te temne, tragične preteklosti postaviti v ospredje svetel tip srbske žene. ki ie zvesto varovala svoje ognjišče in kljubovala vsem tegobam suženjstva, rešujoč gosp. koristi Srbije. Za premiera vlada veliko zani- manje. (Prva predstava je med tem že bila. Op. ured.) To zanimanje je tem bolj upravičeno, ker je to prva velika drama, ki obdeluje dobo okupacije in zvesto slika življenje srbskega ljudstva pod sovražnikovo vojno uprava. Ce se ne motimo, je ga. Mir-Jam tudi prva Jugoslovenka, katere drama 6e upri-zaria v beograjskem Narodnem pozorištu. Sicer v Beogradu gostujeta z velikim uspehom italijanski tenorist g. S o 1 a r i in kolo-raturna pevka ga. L i p k o v s k a.. V umetnostnem paviljonu »Cvijete Zuzorič* se vrsti razstava za razstavo. Kljub neprestanemu ja-dikovanju o krizi knjige se neprestano objavljajo nove knjige. Upeljal se je lep običaj, da se prirejajo književni večeri starejših in mlaiših pisateljev. Citajo se pesmi, povesti in filozofski sestavki, vodijo se polemike z gledališkimi kritiki. Avtorji dram. katere je kritika slabo sprejela, prepričujejo slušatelje, da se gledališki kritiki ne spoznajo v svojo stvar, a kritiki, ki na to odgovarjajo, takisto ne štedijj z ostrimi besedami o avtorjih. Bodočnost bo šele pokazala, kdo ima prav. V časnikih sta se ostro dajala dva bohema Tin U j e v i č in Rade D r a i n a c. Pričakovati je še nadaljnje po^mike. Kakor je pri nas že navada, a nekdo, ki bi moral biti hvaležen onemu, s katerim polemizira enostavno proglasi tega-le za nevedneža, nesposobneža in zajedalca. Toda glavno ie, da življenje teče, da se venomer dela, išče, četudi vemo že v naprej, da iskanega ne bo mogoče najti. Kakor se Tin Ujevič po svoji knHževniški dobi pripravlja da p.ijde med ribiče na našem morju, tako se bo morda Rade Dralnac nekega dne odločil, da kje v Šumadijl sadi želje, ali pa se bo na stara leta oženil kakor čiča Ilija. Vse velike patetike se končujejo preprosto, brez eeDzacij . . . dp. »Pogumni Tonček« Špicarjeva mladinska igra je natrpana s pravljičnimi dogodki, raznimi intermezzi (medvedi, balet) in bajeslovnimi bitji, izdaja človeka, ki je vešč teaterekim zadevam, in ima tudi svojo dobro, na otroško dušev-nost prikrojeno moralo (dobrota se vedno poplačuje in otroška pa materina ljubezen sta najdražja zaklada sveta), skratka solidno delo. Manjkajo pa mu tri stvari, ki dvigajo umetnino nad 6oliden izdelek in čijih nedostajanje bo krivo, če se v tej obliki ne bo držalo: umetn. resničnost, bistrost in zgoščenost Marsikje je razvlečeno ln ponavlja v pripovedovanju to, kar smo videli že prej v deianju. Režija (g. Šest) bi tu še z nekoliko črtami lahko etorila dobro delo. Lahko bi se tudi potrudila, da bi dala izvajanju večjo živahnost in odrskemu okolju večjo pestrost. V tej obliki pa še vedno nismo doživeli tiste vzorne in umetniško pomembne mladinske uprizoritve, ki bi jo človek že končno rad pričakal po znani Debevčevi razpravi o mladinskih igrah v enem izmed lanskih gledaliških listov. Na ljubljanskem odru smo videli že ekrbneje pripravljene in odigrane predstave za otroke in ne pomeni ta predstava v tem pogledu nobenega koraka naprej. Morda ga storimo z naslednjo mladinsko igro, ki jo postavimo na ljubljanski oder? K. K. Domače vest * Svečana otvoritev proge Rogatec-Kra-pina bo. kakor je zdaj definitivno določeno v nedeljo 16. t. m. dopoldne. Predvidoma bo svečanosti prisostvoval prometni minister inž. Radivojevič, nadalje ban dravske in savske banovine ter številni predstavniki oblastev in korporacij. Bogato okrašeni vlak bo odpeljal s postaje Rogatec proti Krapi-ni. * Zdravnika vest. Zdravnik iavne bolnice v Celju dr. Milan Žiga Č e r v : n k a se je podal na študijsko potovanje na roent-genoioške in ginekološke klinike v Nemčijo, Francijo in Češkoslovaško. * Zakon o vinu. »Uradni Kst kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 29. številk; zakon o vinu. * Kongres slovanskih geografov in etno-grafov. Tretji kongres slovanskih geografov in etnografov bo v Beogradu 4. maja. Po zaključku kongresa bodo ekskurzije udeležencev kongresa v Skopi je. Sarajevo, Dubrovnik, Soiit. Ljubljano in Zagreb. Zaključna seja bo v Zagrebu 17 maja. * Razpis službe mestnega gozdarja. Mestna občina ljubljanska razpisuje službo mestnega goidarja s prejemki nižjega tehničnega osobja 1. stopnje III. kategorije, ki obstoja jo v letni plači 4800 Din, stanarini 2250 Din in dragjnjskih dokladah 12.570 Din. Reflektant mora biti samec in mora imeti nižjo gozdarsko šc-lo ter državno preizkušnjo za pomožno in tehnično osobje za gozdno varstvo Nastop službe takoj po sprejemu. Ostali pogoji morajo odgovarjati zahtevam sedaj veljavne službene pragmati-ke. Prošnje opremljene z dokazili, je vladati pri mestr.em magistratu do vključno 15. t. m. Nameščenje je samo začasno. s Kongres podmladka Rdečega križa. Meseca septembra letos se bo v Beogradu vršil kongres podmladka Rdečega križa, ki ima 250.000 organiziranih članov. Prvič se bodo pri tej prilikj sestali šolski ctroci iz vseh banovin Jugoslavije na rojstni dan prestolonaslednika Petra. Kongresa se bo udeležilo okroglo 15.000 članov. Prevoz udeležencev kongresa bo brezplačen. * Esperanto. Prejeli smo: Po dolgem trudu in premišljevanju se je posrečilo ustanoviti na Nizozemskem mednarodni višji pismeni esperantski tečaj (Internacia Su-pera Skriba Esperanto Kurso - »ISOSEK*) za one esperantiste, ki se žele usposobiti za esperantskega učitelja ali voditelja tečajev kakor tudi pripravki se za višjj esperantski izpit V deželah, kjer taki instituti še ne obstoje, bodo tečajniki prejemali tudi diplome o višjem izpitu. Tečaj traja eno leto in obstoji iz 24 obsežnih dvotedenskih lekcij. Pristopiti se more vsak mesec. Nafboli-£i sotrudniki iz 14 dežel popravljajo izdelke tečainikov, ki se m ta način nauče res mednarodnega stila. Cenjeni interesenti dobe podrobne prospekte brezplačno pri Esperantskem klubu Ljubljana (Nacia ofi-cejo de losek por Jugoslavujo). * Cement za radgonski most. Spričo vesti v nekaterih naših in tudi avstrijskih listih, d3 je za železobetonski most v Radgoni dobavila cement Splitska tovarna, smo naprošeni ugotoviti, da se nahaja v Splitu in okolici več cementnih tovarn, da pa je cement za ta most dobavila tt. »Dalmatia« d d Kaštel-Sučurac po svojih generalnih zastopnikih M. Gregovič & Co, Liubliana. * Nalezljive bolezni v Dravski banovini. Kakor povzamemo po uradnem izkazu o nalezljivih boleznih, je bilo v Dravski banovini v dobi od 8. do 14. januarja prijav-'ien:h 294 obolenj za nalezljivi boleznimi in sicer 130 primerov škrlatinke, 90 primerov ošpic 49 primerov davice, 12 primrov tifuznih bolezni. 10 primerov šena, 2 primera vraničnega prisada in 1 primer krčevite odrevenelosti. ►e rabite zanesljive britvice Gillette, se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo iz najboljšega jekla reže pri vsaki potezi zt aparatom. Kupite pravočas,<& nove britvice Gillette I Gillette * Važen izum absolviranega tehnika. Kakor iavljaio iz Osiieka, se je tamkajšnjemu absolviranemu tehniku Tomislavu Jure-kovidu, rodom iz Daruvara, posrečil izum^ s katerim se znatno zmanjšajo strošiki za avtomobilska pogonska sredstva. Konstruira! je motor na sistem z mešanico bencina in katrana. Baza tega izuma je, da se povečata moč in brzina, strošiki pa se zmanjšajo za 50 odstotkov. Jurekovič je izum ponudil tovarni Chrysler v New Yorku ter zahteval zanj 100.000 dolarjev. Tovarna je ponudbo sprejela pod pogojem, da mu plača v gotovini 50.000 dolarjev ter mu razen tega pošlje še en Chryslerjev avto za 40 HP. * Priprave za letno sezono v Dalmaciji Po vesteh iz Sibenika so se že po jnicnja-tivi tamkajšnje mestne občine in Društvs za tujski promet pričele te dni prve priprave za predstoječo sezono. Tako so se med drugim; že pričela dela na znanih slapovih Krke, tako da postane ta divni vodopad še boli mikaven za številne tuie turiste. Vsa pota, ki vodijo do slapov se popravljajo in bodo na novo urejena tudi za avtomobilski promet. Na prostoru okolj slapov se nasadi drevje in okrasno grmičje. Tudi se bo uredila cesta do romantičnega Visovačkega jezera, skozi katero teče reka Krka v bližini slapov. Vsa ta dela, ki so velijte važnosti za razvoj turizma v Šbeniku in okolici, bodo dovršena še pred početkom sezone. - * Zgoden kopalec. Iz Radeč nam pišejo: Letošnjo kopalno sezono je malce prerano otvoril Hinko Oblak. sin tukajšnjega trgov, ca. Skočil ie dne 27 januarja pri železnem mostu v Savo in plaval do domače hiše. Bilo je sicer ob 13.. vendar trdi, da solnce še nima dovolj moči. Isti korajžni fant ie lani 17. marca napravil tudi svojevrsten rekord s tem. da ie plava! oblečen in obut (čevlji težki) po Savi navzdol od železni škega mosta v Zidanem mostu do Radeč brez prestanka in to pri lanskem zelo ostrem mrazu. NafinH i,vfnl *i»voboi, liallUU migreno prežene »NOSAL« BAHOVEC je popolnoma neškodljiv. ne uživa temvei noslja (snefa). »Nosa!« Vas obvaruje erip» Kupite »No-al« takoj! Proizvaja sa lekarna BAHOVEC V"" LJUBLJANI I Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. ln 9. url! Grad duhov Tajinstveni roman lepe mladenke! Premijera! KINO IDEAL * Parobrod »Daksa«« s posadko vred potopljen. Iz Splita prihaja poročilo, ki po-triije, da se je prekooceanski parobrod »Daksa« last Dtrbrovačke plovidbe, 26. januarja popoldne ob silnem viharju potopil ob španski obali deset milj od rta Finistere. Utonila je tudi vsa posadka 37 oseb. Vest o veliki nesreči je bila v nedeljo oficijelno razglašena. V Dubrovniku so bile takoj odpovedane vse javne prireditve in veselice. Preložena je bila tudi proslava sv. Vlaha. Na vseh javnih in privatnih poslopjih so bile v znak žalovanja izvešene črne zastave. * Neugoden po'ožai naših izseljencev v Argentini Iz okolice Karlovca ie lansko leto šlo za kruhom mnozo izseliencev v razne kraje Amerike, največ v Arsrentino. odkoder oa sedai Drihaiaio Poročila o težkem življenju, ker ie zaslužek slab. pogosto na se tudi težko, dobi delo. Svoicem pišeio i? Argentine, naj se nikar ne sele tiekai. ker ie zaslužek, če se SD'oh dobi delo. tako neznaten, da kocna.i zadošča za preživljanje. 9 Ko'"ko pokojnikov počiva na zagrebškem Mirogo'u. Na zagrebškem centralnem pokopališču Miroeoi ie bilo v preteklem mesecu pokopanih 257 mrtvecec. 142 moških in 115 ženskih. Od otvoritve M:ro-goja v letu 1876. Da do konca ianuaria IO-*1 ie blo na tem pokopališču pokopanih 103.997 pokojnikov * Fant ustrelil deklico, ki ga ni marala. V Gornjem Smiiljanu v Dalmaciji ie preteklo nedeljo Mate Janjoš sin tamka:šnjega posestnika, ustrelil zalo 181etno dekiico. Dekle je uro pozneje podleglo hudi poškodb-Motiv je maščevanje, ker ie dekle odklonilo njegovo ženitveno ponudbo. ITO — zobna pasta najboljša ! * Gospodmje! Vaše oerilo pere. posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich- * Obleke m klobuke kemično čisti, barva in plasira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Današnje predavanje ZKD. Ob 20. bo v kazinski dvorani predaval univ. profesor dr. Aleksije J e 1 a č i č o najnovejši ruski literaturi. Predprodaja vstopnic v tajništvu ZKD. u— Poroka. Včeraj je bila v šentjakobski cerkvi poroka g. Antona P u t r i h a, mesarja. gostilničarja in posestnika na Dolenjski cesti, z gospico Albino Menardovo. — Mnogo sreče! u— Iz gledališča. Drevi bodo v operi za abonma A peli veliko Wagnerievo opero •Valkira«. Nastopijo naše prve operne moči. Prihodnje dni pride zopet na repertoar »Boheme« z zelo dobro zasedbo. V drami bodo drevi uprizorili priljubljenega »Cvr-čka za pečjo«. Gostovanje »Sinje ptice« bo definitivno prihodnji ponedeljek in torek. Kdor je kupil vstopnico za tretji večer, naj jo blagovoli zamenjati ali pa vrniti. — »La petite scene« priredi jutri svoj prvi večer v ljubljanski drami. Na programu sta dve klasični deli f-ancoske dramske literature in sicer- Marivaux. »La seconde surprse de I* amour« (Drugo presenečenje ljubezni) in pa Molierova »Prisiljena ženitev«. Poset-nike opozarjamo, da bo vsebina obeh del tiskana na gledaliških letakih. Pariška dram ska skupina »La petite scene« je absolvirala v soboto in nedeljo dvoje svojih gostovanj v Milanu z izredno velikim uspehom. Kritika v laskavih besedah hvali nastopajoče člane, predvsem pa stilnost podanih predstav. Ker sta obe lažjega značaja, smo prepričani, da se bosta tudi mnogo lažje razumeli. Za oba večera je na razpolago še dovolj vstopnic. u— Od kedaj slovijo Dolnice nad Ljubljano? Prejeli smo: Bilo je okoli leta 1896., ko so ljudje nenadoma zagnali glas. da rase tam v Dolnicah pri St. Vidu iz .grbe na nekem drevesu podoba Matere božje. Ljubljančani, k' so bili od nekdaj verni, so tedaj kar rrumoma drli tja, da si ogledajo to čudo. Skozi Šiško je drvel voz za vozom, vsi polni radovednega ljudstva. To ogromno romanje je trajalo nekaj tednov. Naposled je duhovščina po natančnem ogledu usta vila to vrvenie, ker je bil ves pojav le pn-videk. Dohice pa so ostale Ljubljančanom v prijetnem spominu spričo njih lepe lege in še bolj zaradi imenitne postrežbe v tamkajšnji gostilni pri Mcklavu. Mož je tedaj veliko potočil. poklal in popekel, da je zadostil lačnim in žejnim romarjem. Nn ta način je gostilna zaslovela in še slovi. Dandanes vozi v Doln'ce celo avto. lei ie navadno natlačeno poln. Pot drži skozi Šiško, Dravlie ter mimo Kamne gorice in je ves čas zelo prijetna in tnična. Naj tudi omenim, da mnogi ne vedo, kako se glaši to ime. Domačini izgovarjajo Dolnice z naglasom na sredniem zlogu »nf< in *•!« v prvem zlogu za »v«, torej pravilna izreka Dovnfce. a na Dolnice, kakor govore Ljubljančani, ki upoštevajo samo mrtve črke na avtu. žive izreke domačmov pri Miklavu pa ne Stfša! sem celo tudi Delnice, in to iz ust boli pis-jTien:h oseb. ki rade zahaiajo v ta romantični krai krepčat si dušo in telo. A. M. u— Sodne odpovedi stanovanj. Leto« ie bil razmeroma maniši naval strank na IjirHlansko »kramo sodišče zaradi sodnih odpovedi stanovanj. Včeraj ie potekel rok za trimesečno odooved do 1. maia Vloženih ie b:!n vsega skunai 275 odpovedi dočim I ie bilo lani v februariu 486 odpovedi. Vse kaže. d2 bo stanovnaiska zaščita s I. ma-iem popolnoma ukinjena Večinoma se od-i povedi nanašajo na mala stanovanja. I u— Društvo »Soča«. V soboto bomo poslušali v salonu pri »Levu« našegT skladatelja in prof. g. Emila Adamiča, ki bo predaval o temi: »Moie potovanje po Bolgariji«. Na to velezanimivo predavanje 1 opozarjamo že danes tov. člane in druge prijatelje. u— Krasno vreme. Po lepi nedelii smo preživeli skoro še krasne!ši ponedeljek Sredi zime, pa taki dnevi! Dobili smo celo lepe ceste, ki vabijo na sprehode v bližnjo in daljno okolico. Ljubljančani so. čeprav nekoliko utnrervi zaradi sobotnih prireditev. nedeljo pošteno izrabili ir se pozabavali zunaj v naravi. Tivoli je bil oba dneva poln sprcha'alcev. Z?uemarieni niso b:li tu di drugi izprebodi. Zelfc dobro ie bi-; obiskan Rožn-'k 'n Grad, odkoder je naravnost diven razgled. u— Koliko sadia smo poiedH »ani. Po statističnih podatk'h mestnega dohodarstve-nega urada je Lribliana lani. ko ie bila precej dobra sadna letina, konzumrrala 1 milijon 516.155 kc svežega sadja. 115.470 kg silnega in 438 780 kg južnega sadia. Za potice je LjutMiana porabila 10 711 kg rozin. u— Krajevni odbor Rdečega križa v L?ubl?ani bo imel svoj letni občni zbor v četrtek 13. t. m. ob pol 6. zvečer v dvorani Okrožnega urada OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta. u— Kako žive četveronožci v LmblJani. V LiutoPani je okoli 900 k^nj in še večje število ostalih domačih živali. Lani je Liubliana za četveronožce porabila 3.188.018 ka sena. ovsa, slame in otrobov. Poraba teh živalskih živil nazaduje v Liubliani od leta do leta. Ta poiav tolmačijo na ta način, da avtomob'1 kot transportno sredstvo boli in bolj iezpodriva živinsko vprego. Nasprotno pa narašča konzum benema. u— Preporodova maskernda. Preporodov Ples v maskah, ki se bo vršil 22. t. m. v ve-! ki dvorani Kazine, bo naivečia dijaška predpustna prireditev. Za dober uspeli nam 'amčijo izvrstni jazz Odeon in sloves Pre-porodovih akademij. Vsi udeleženci bodo gotovo prišli na svoj račun. Vab'1a se razpošiljalo. Reklamacije? pismeno Prenorod. a.rena Narod doma, ustmeno vsak dan od 5. do 6. istotam. u— Poraba mila v Ljubljani. Ljubljana ie lani poraMa 576.004 k? raznega mila rn pralnih praškov. Leta 1928. se je porabilo manj nrfn in s;c*>r 52-4 873 kg. u— Plesnf odbor JNAD »Jadrana« iav-lia, da bo zaključna plesna vaja v četrtek v dvorani Delavske zbonree. Odbor naproša cenjene plesalke, da ne pripraviio več kotil;onov kakor enega za kotil;onsko četvorko. Gospodom pa ni treba nositi nageljnov za kotiljonsko četvorko s se-boi. keT se bodo dobil' zvečer y dvorani po 3 D;n I H Izvirne francoske pastilje V A I, D A zdravijo in uspešno pobijajo vse bolezni dihal. Prodajajo vse lekarne in drogerije. 8 I tpčebni &tc$e& če pri takih razmerah še skrbeti za prijaznost ekoliee in postav-liati vsako 'Co znova malone vse naprave Drznost rednega škofjeloškega prehival-stva ie. da uničevalce javnih naprav brez usmiljenja prijavi obkstvu. Iz Kranfa r— Diajška kuhinja v Kranju je prejela lepo volilo po plemenitem čiovekovijubu, bia.gopokajn.ku g. dr. Ignaciju JelovšKu. Pokojnik si je postavil s tem lep spomin tam, kjer je pohajal prva leta v srednjo šo.o, v takratno spodnjo gimnazijo. Tudi kot okrajni zdravn.k v Radjvljici se je Dijaške kuhinje prav rad spominjal. Njegovega pogreba so se v imenu odbora udeležil njen častni predsednik gg dr. Edvard Šavnik ter profesor dr. Dolar in Merčun Dijaki pa, ki pohajajo v Dijašku kuhinjo, so počastiti njegov spomin pri skupnem obodu 10. t. m Časten mu spomin! r— Pred novim kritjem občinskega pri-manjklaja. Na petkovi seji obč nske upra ve je župan g Ciril Pire sporočil, da se bt> v najkrajšem času vršila nova seja uprave, ki bo morala ponovno razpravljati in sklepati o kritju primanjk.jaja obč nskega pr^ računa za leto 1930 Mestna občina se nam reč pogaja za aranžma z »Jugočeško«. k' naj bi prispevala gotov znesek h kritju primanjkljaja občinskega proračuna. Nj d-ugi struni pa bo morala mestna občina znižati občinsko takso na vino od 1.20 Din na 1 D n. r_ Kranjsko učiteljsko društvo bo zborovalo 15 t. m. ob pol 9 v kranjski osnovni šoli Dnevni red': šolski zakon glede na kmetijstvo (govoril bo Lapajne) o delovni šeli. (Žagar), prijavljeni predlogi, slučajnosti. r— Vajeniška preizkušnja zadruge v Kranju bo v četrtek. 27 t. m„ v prostorih oc-novne šole v Kranju. Vajcnci, ki žele napraviti preizkušnjo. naj se prijavijo v zadružni pisarni do 20. t. m. r— Tudi zncrilec pomlndi. Neka brhka mestna gospodična je ujela na podstrešju lepo razvitega metulja osatn ka. Ta je pač zgodaj »zagledal luč sveta«. Iz Tržiča č— Tržiška nedelja je bila v znamenju najlepšega vremena, ki se je napravilo po deževnih tednih in na katero ni bil, kakor se je opazi.o, n hče pripravljen. Od zadnjih nedelj razočarani turisti in smučarji niso vcieli zvezdnatemu nebu od sobote na nedeljo in ostali so — doma. Kar pa se jih je na hitro roko odločilo in odhitelo na plan ne, so bili bogato poplačani m odškodovanj za vse grda nedelje, kar so jih imeli doslej. Na Kofcah in Zelenici je bilo dosti ljubiteljev prirode, ki so se vračali vsi srečni nad lepim vremenom. Zmotil pa so se rudi ti, ker se za nastali m*az n:so dosti dobro oblekli in jih je zeblo. Toplomer je kazal v nedeljo zjutraj kor — 10 stopinj C. Nedeljski izletniki so pohiteli v celih trumah v Lom, k sv Ani in na vse druge take kraje. Polne so jih bile vse ceste Celo tržiško godbo smo srečal, ko je vežbala v potu svojega obraza razne pohode na ljubeljski cesti. Občni zbor sadjarskega in vrtnarskega društva se radi p-epičle ude ežbe ni model vršiti in je prestavljen na drugo nedeljo. Tržišiki planinci so vnrli jesen:šk m smuča^e-m in hostariem njihov obisk ob pril'ki VI. planskega dirndaia. Avtobus Pernuševegn podietja je b:,l poln. Vrnili so se proti jutru. vsi navdušeni nad lepo uspelo prireditvijo jeseniških planincev. Z Jesenic s — Jeseniška podružnica SPD javlja članom in prijateljem planinstva, da bo njen redni občin zbor v nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji g. Davorina Tancarja na Jesenicah. Zaradi volitev novega odbora udeležba obvezna. Iz Kamnika ka— Seja Tujsko-prometnega društva bo danes, v torek, 11. t. m. ob 20. v gostilni pri Cererju. Na dnevnem redu so važne stvari, razpravljalo se bo tud o kopališču, ki bo do?"'ajeno še to poletje. ka— »Stari grehi«. V Čita!n;ci so v soboto in nedeljo gradi Štolbovo veseloigro v 3 dejanjih. Režiral je g Vedliu. Stare samce so igrali gg. Go cb L, Golob m Rus. Krupička ie bil g Marine Ema gdč. Čiž-mekova, Katra pa gdč Logarjeva. To bi bili glavni to'mači p-oblema. ki ga imamo že obdelinega v »Spa.rski muhi« in še kie drugie Prav v ospredje n- stopal nikdo izmed imenovanih G. Marine je že' za svoje dovtipe, posebno za lokalne, odobravanje, zelo se ie potnidUa Logarjeva. !ci bo kar dob-a rgra'ka Č žmekova kot Ema se mi ni zdp'a ravno naibolje razpoložena, mordi zarsd- mlačne igre ro;g-alcev Na-nravila je za svojo vlogo r>-av lepo f:guro. Zgrešena je bila tonot N:mrtond!ova v maski in kostumu To ie stara guvernanta. ne pa mlad-"1 leno dekle s črnimi oojM Šanlova «dč. Pavličevi tudi ni r>r'sfoiala. Zelo majhen nastop ie imel g Klem^nčič. Na splošno je bilo večkrat orvaziti, da so moški ig-alc' zasfa;a!i s tekstom: ako bi bo'ie obvladali *ekst, sem prenričan. da 31 tud' bo'ic pogodili svo'f vloge. Tem'*! igre je bil prepočasen. To se je opazilo zl'asri v prvem in tretiem dejaniu Končno še g'ede mask- ne pretiravanj, šminkaio si naj ig-a'ci trd: vragove, ker sicer izg'eda-io pri dobri luči zelo s'abo 'n nenaravno Scen:~no je bilo vse dobro! Obisk je bi! povprečen. Iz Litije ?— Zobni atePe E. G1 a v ič pri dr. Ukmariu spre;ema od 8 do 12 in od 2. do 8.. ob nedela h pa od 8. do 12. Delo vestno, solidno, prvovrstno Cene zmerne 207 Iz Trbovelj t— Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je umrl na slepiču rudn jki poduradnik gospod Rudolf Matešič Pokojni Matešič je bil vrl narodnjak in vsa narodna društva ga bodo težko pogrešala Do p-evrata je služboval pri mornarici v Pulju kot računski podčastnik. Po prevratu je dobil službo poduradnika pri našem rudniku. V službi je bil vesten in točen, priljubljen pri predstojnikih in tovariš.h Bil je mirnega in tihega značaja in se nikjer ni silil v ospredje, pomagal pa je rad povsod, kjer je b.lo potrebno B I je član Sokola, pevskega društva »Zvon«, predsednik SK Trbovlje in vpliven član Orjema. Posebno rad je pomagal rojakom iz Primorja in marsikateremu preskrbe! eksistenco. Umri je v najlepših mošk h letih, stsir 47 let Zapušča ženo in dva neD-eskrbliena dečka v starosti 8 in 9 let. Pogreb bo danes (torek) ob 16 Nesrečni druž'ni, ki je 'zgubila skrbnega hranitelja in ljubečega očeta, naše najiskrenejše sožalje, pokojniku časten spomin! t— Nedavni pretep s težkimi posledicami se ni razvil!, kakor smo poročali, v vi-notoču za Savo. V tem vinoteču ni tedaj pil nh"e iz Trbovelj, St. Jurja in Polšnika. Pretepači so nrišli skupaj na cesti, kjer so se sporekli in končno stepli. Iz Hrastnika h— Častna občana. Na seji občinskega odbora na Dolu sta b;la izvoljena za častna občana ravnatelj An^on Gumis. šol upravitelj v pokoju in g Blaž B ibič. posestnik, bivši župan in načelnik okramega zastopa. Oba imata za občino nevenljive zasluge, eden na prosvetnem, drugi na gospodarskem polju. h— Poverjenik Vodnikove družbe. Ker smo od več stran' čuli. da bi še rrnog; radi postali člani Slovenskega Planinskega društva, pa ne vedo, kani naj se tozadevno obrnejo, obveščamo interesente da je poverjenik SPD kakor tucfi Vodnikove družbe g S okan. učitel j v H-istniku. h— Zima jemlie slov n Te dn: je nalerel na »Ravnih 'ozih« g Draksln-r, sodavičar iz B niče, na dva modrasa Oba ie uiel in podaril enega osnovni šoli na Dolu, d-uge-fa pa dekliški osnovni šoli v Hrastn;ku. Ker sta oba ek=emo'aria zelo krasna, bo-s r>T:d 'm kot učili u?eč; se mla- dini. To ie že drugi p<-:mer, da so se do-hili v letosnii z!mi modirasi na so'ncu in 'e dejstvo razveseljivo, kajti vigred že prihaja. Ie šc&štaim št— Velenjske novice. Vilo »B'flnko«, disedai last barona Hoprd+la 'e ku"1 d-žav-ni nremoigovn'k za 240 001 D"n S->d'ai io bod> renoviirali in preuredili za stanovanja rudarjem. — Premogovnik in ka'orično elektrano si je v prošlem tednu ogradah ekskurzija akadem;kov iz Ljubljane — LTmrl je 4. t m. železnski kurjač Lihten-eker. — V torek 11. t m ob 18. uri se bo v-s'!o v gostilni Tainšek predavanje s ski-optičn:mi s'ikami. in sicer o snolnem vprašanju mlad'ne. Predaval bo dr. Horun i-z §o-šfanjn Vstop prost. št— Osebne vesfi Na svoie novo službeno mesto v L;nbno je odš'a učteli:ca gds. Nataliia Hauke, ki je službovala do-secfaj na tirkaišnji osnovni šoli. — Iz Te-šanovcev v Prekmurju je pa nameščena na novo zgrajeno šolo v Ravnah šoštanjska rojak nja gdč. Ivanka Vrečkova. — K deželnemu sodišču v Ljubljani je odšel tjakaj premeš-eni sednik g. Anton Radej. Za časa svojega triletnega bivanja med nami si je pridobil občo priljubljenost Pogrevali ga bomo v družabnem kakor tudi v :ruštvenem življenju. Ldejstvova. se je pri Sokolu kot podstarosta, kot vodja dramskega odseka in kot gralec, posebno pa v pevskih zborih. Dne 5. t. m. se je vršila v gostilni Cerovšek njegova odhodni-ca. V imenu tovarišev se je poslovil od njega sodni stareš na g Potočnik, v imenu pr.jateljev pa učitelj g Rejec. Priljubljenemu družabniku želimo na novem mestu obilo sreče, njegovemu nasledniku sodniku g. Juriju Lesjaku, ki je prišel iz Brežic, pa med nami prijetno bivanje. fosoodarstvo = Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo. V soboto je odpotovala iz Beograda na Dunaj delegacija naše države, da ee pogaja z Avstrijo o tem, pod kakšnimi pogoji bi naša država pristala na predvideno zvišanje avstrijskih uvoznih carin na žito in moko, ki so v trgovinski pogodbi z našo državo vezane. Ker Avstrija te pogodbe ne more od|)o-vedati do 6rede prih. leta ba morala tudi v primeru pristanka naše države na delno zvi-šanjp teh carin, dati gotove protikoneesije. bodisi glede ostalega dela avstrijskega agrarno-carinskega programa kakor tudi glede avstrijskega pristanka na povišanje nekaterih vezanih jugoslovenskih industrijskih carin. Naši delegaciji načeluje prof. dr Milan Txiorovič, člani delegacije pa so gg.: dr. Velimir Stojkovič. načelnik kmetijskega ministrstva. dr. Milan Lazarevič. inspek?or trgovinskega ministrstva in Radmilo Bujdič, višji insfiektor finančnega ministrstva. Od rezultata pogajanj z našo državo bo v veliki meri odvisna usoda avstrijske agramo-za-ščitne akcije m nameravanih sličnih poga-jani z Madžarsko. — V zvezi s temi pogajanji je zanimiv tudi komunike ki ga je v nedeljo objavila glavna zveza avtstrijslrih in-dustrijcev. Ta komunike pravi med drugim, da industrijci sicer od srca želijo kmetijslvu, da bi bilo deležno večje carinske za^te. vztajajo pa na vedno poudarjenem stali"ču. da se ugodnosti za agrarc? ne smejo odkupiti s k mcesijami na škodo avstrijske produkcije: znto morajo proti vsakemu otežko-čaniu možnosti izvozn avstrijske industrije najenergičnejše protestirati. = Poštna hranilnica v januarju. Iz mesečnega izkaza Poštne hranilnice za januar je razvidno, Ja so se čekovne vlog°, ki so kancem decembra dosegle rekordno viširo913 miliiona Din tekom januarja zmanjšale na 852 0 miliiona Din Ha^i so koncem '"annaria znašale ček. vloge 629 8 m lijena D'n). Pri ljubljanski podružnici je stanje čekovnih vlog tekom januarja nazadovalo od 164.7 na 138.2 =Beo«rajska zadruga nnmerzva ustanoviti pod užn:ce Iz Bsog-ada poročajo, da namerava znama berg-aiska banka »Beograjska zadruga« ustanoviti spomlad podružnice v Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu. = Zakon o vinu, ki je bil proglašen 18 decembra je se laj objavljen tudi v »Uradnem listu« od 8. t. m. (št. 29.). na kar opozarjamo interesente. Kot znano dobi ta zakon obvezno moč 6 mesecev po proglasitvi, to je 18. : unija t. 1. — Konkurz .ie razglašen o fenoviai Jurjašev'iča Ma-teia. trgovca v Sred'šču št. 2. (prv: zbor up-r»ik:c6cmii poravnalnemu zak-n-mu, v ka.reri ie med dragim predv^eno. da strni riirnaIn.a kvota pr plačilu v enem letu pevs-a od 35 na 40 odstotkov, pri 50-o-dsitotr'i kvoti pa zmairfia plačilni rok od 2 let na 18 mesecev. = potvive. Gradbeni o^^ftlek direlrciie državnih ž^le^nip v LiubTiani sprejemn 'Io 14 t. m. ponudbe g!ede Hobnve 1 tr;ročne7n drocovnega B;Tna1a. (Posoii so na vnoirled nri islem oddeP-iu.) DireVciia državnih železnic v Subot;ci spreiema ^o *.'0 t. m. ponudbe slede dobave pisarniškega materijala (kuverte košarice zn akte. svinčniki, nivni-ki. peresa). Direkcvia državnega rudnP.-a Rr°za s">ra-'ema do 20. t. m nnnudbe glede dobave t(W) komadov ^rasfov;h pra?ov. 1)'-rekc'ia državnetra rudnika Tka snreiemi do 28 t. m. ponudbe gie-ie dobave imnreg-nirane svile in platna. S"00 m ieklen;b vrvi ter crlede dobave 'znlfrane bakrene žice in drugega materijala (Predmetni oglasi na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) BORZE 10. februarja. Na ltublianfiki borzi ie b?l danes devizni promet rril^rio velik v devizi C"rih in v devizi London. TeFaii dev'z so ostali v glavnem nespremenjeni, le v devizah London Pravil "Trsf po mRleplrrsct r^pustili Na zagrebškem efek+nem tržišču se ie cb-nes Voma ško-dn trgorvak za kaso no 417 — 419 in za n.lfmo februar no 414 Do zaključka ie pr:š'o v 7 od^t B'";-o- vem po«oii|-u pr> 80 M"d b"nxn:mi vrednotami ie bil promv Praštedioni no 930 In v Jugobanki po 87 med ?n4i'e*r"«lcitni rv-pirji pa v tvonvci vair»pnV fRr/-, 20f) T boveljska je za malenkost popustila v tečaju. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22 78. Berlin 13.5475—13.5775 (13.5625). Bruselj 7910? Rud;nroešta 9 9244. Curih 1^4-1097-4 (1095 9) Dunsi 797.52-800 52 (799 0'). Lon-don 275 71—276.51 (276.11) Nevvork 56 65 Pariz 222 58, Praga 167.55—168-35 (167-95) T^t 297 10. Zagreb. Pariz 221.58—58. London 275 71-970 51. Newvork 56 55—75. P.ru-i 780 0*2—702 02. Milan 296 10 10. Amsterdam 22.75—22 81. RerUn '3 54 00 do 13 "7 fiO Dunaj 797 ^2—8^0 52. Ziirich 1004 40—109"' 4n. Pra-ra 167.55—168.35, Bn-dimr^'0 990 94—093 04. Cnrih 7acrreb 91975 Poriz 203^5. London 25.19875, Newyork 517.85, Bruselj 72.175. Milan 27.115, Madrid 67.75, Amsterdam 207 90, Berlin 123 74. Dunaj 72 93, Fraga 15.33, Budimpešta 90.565. Bukarešta 3.08, Sofija 3.75. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 417 — 418, za februar 413 — 414, investicijsko 80 — 81.50, agrarne 51 — 52, 7 odst. Blair 79 50 — SO50. 8 odst. Blair 89.75 — 9J50: bančne vrednote: Praštediona 925 — 930. Jugo 87 — 88, Union 203 — 2>)5, Narc-dna 8550, Srpska 162 den., Ze-maljska 133 — 13S, Pol jo 65 den., Luiblj. kreditna 125 den.; ndustrijske vrednote: Nar. šumska 4 obl. Našička 1650 bi.. Gut-mann 185 — 190. S'aveks 88 — 89, Slavonija 2C0 — 205 D-ava 305 den., Sečerana 392.51 — 395. Brod vagon 120 — 125. Vevče 125 den., D brovačka 415 den., Trbovlje 480 — 492 50. Beograd. Vojna škoda 415.50 zaklj., za februar 413 — 414 50 zakli., investiciisko 83 —83 25 zaklj., agrarne 51.50 — 52.50. Narodna 8650 zaklj. Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska bor?a (10. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vegona oglja in 2 vag. hrastovih p^dnic. Eksekutivno so bili prodani 4 vagoni (a najmanj lOCOO kg) bukovih drv, meterskih, zdravih, suhih (do 10% nVroUO-y> "i-n^ komadov v predpisanih dimenzijah, odprema v anrilu maju ali pozneje skupaj 137o m >). dalie za kostanieve br7/i;avne dro^rove. za neobPoMbieno narienn bukovim in mm. najmanj 28 cm širine na ozkem koncu), za naravne obrobljene buk. n-lohe (»J mm. ro možno-ti 27 cm š''r;ne. dolž. 3 m), z^ 5 vagonov hra«'ovTih nobrobljenib plohov (60 do 110 mm d<>b. 50—70 cm širine), za yeč vagonov jelov'b desk (dolžine 4 m. debeline 6. 7. 8 9 10 in 12 mm> in z? 1 va?on narje-ne bukovine(40_1T0 mm deb., 14—41 cm širine, blaze. 2 vagona otrobov in 11 vagonov moke. PSenica: baška 77 k? 212 5 — 215- 78 k« 215 - 217 5! snr-niebaška 78 kg 215 - 220: baftka Tisa šlep 220 _ 225: gormebnnaška 78 kg tež' a °12 5 — 215- sremska 77 kg tež'«a 207 -5 do 212 Ječm°n - 1,0 O v o s: baski 137.50—142 50^ Koruza: ba^ko in sremska 100 -- 1(r2.5 s kakovostno par 102 5—105: za marc ladja Dunnv 112 5—115 umet suš.. Iad'"a Dunav 120 do 125 Moka baška .0« in »00< 340 -350. »2« 300 - 310: »5» 250 - 260: .6« 185 — 195-.7« 145 _ 155 112 5 - 115 -f P.ndimpcštan^ka terminoma borza. (10 t. m.) Tendenca nriiazna: rromet niiren. Pše. niča: za marc 23 23—2^24 (^bm?unski toPaj 2320V za ma- 24 10—24 11 (24 10). za oktober 23 71—2372 (23 70): rž: za marr 1316 do 1817 (1820); kornza- mal 14.06—1407 (14.C0), tranzitna za maj 1S.20_13.21 (18.20). ŠPORT Podrobnosti o nedeljskih smučarskih tekmah Kljub '.etošnjiim slabim snežnim razmeram, s« vendar vršijo nedeljo za nedeljo smučarske prireditve. V n-c-deiiio smo imeli d've zar/.mivi tekmi in sicer štafetn: tek v Mostra.ni ter tekmo v smuku iz Jaiovčevega Kuloaria Št-afevna tekma ■je imela rekorden obisk 111 sicer 56 tekmovalcev. Razven Jesen..c. Bohinja in Bleda ve bita na startu vsa smučarska Go-renjs/a 1 L"ubLjam> v red. Ilirjanska štafeta, ki je polf l Stai« e smučarskega kluba Ljubljane veljata za favorita, re b.la potisnjena na drugo mesto. Prvo mesto pa so zasedli ag'ln: Mojstrančani. kar i« vsekakor presenečenje ter se po do seda nji formi tekmovalcev. ki so to štafeto tvorili, nikakor m pričakovalo. Lepo se razvija mladi Lakota. M obeta, če bo priden. Še mnogo Presenetil Je z dobnm rezultatom Jakopič, ki >e b:! do sedaj popolnoma izven forme Če je to zbo-ljšan-je stabilno bomo šele videli. Rabič in Da.mjanovič vta dala iz sebe pač vse, kar zmoreta Štafeta le bila homogena in to ji >je prineslo uspeh V prvih 5-ta.fe.tah II rije in smučarskega kluba Ljubljana sta brifj-.rala Sramel in Jože Janša. Janša se ;e, kakor se zdi. že popolnoma popravil in prihaja v svojo staro formo Šramel je letos neverjetno na-p-redova-1; če se izpopolni še v skokih, postane lahko dober tekmovalec za kom b-ni rane tekme. Režek. Brvar itd. »-'so podali najboljšega; zd-i da ni:ma odgovarjajo bolj dolge proge Pri d.ru®i štafeti Ljubljane sta presenetila juniorja Jakopič in Dečman. Id sta se po času plasirata na šesto in osmo mesto, kar je med 36 tekmovalci zelo časten uspeh. Tekmovala so stilno že lepo napredovali, onim. ki so absohrrali kak tečaj za tekmovalce, se to zelo lepo pozna Proga sama je bila Janka, toda snežne razmere so bile manj ugod-ne; v mnog'h kirajjh so bile cele oaze brez sr.ega, kjer se je voz:lo po koreninah in kamenju. Kar pač ni smučarska tekma. V bodoče priporočam« agilnim Mojstranča.nom, da se obrneio kam <3rn-gam. kjer bo več snega. DovTe-Mostrrana si ie s to zmago priboril v trajno last lepi srebrni pokal, deik) domač-.na Fr. Jakop.č, pasarja v Ljubljani. Tekme v smuku so se tudi pri nas začele ar»-pravljatn. kar je vsekakor hvale vredno .. Zdi se, da bo tudi letošnji kongres v Oslu sprejel te v-rs-te tekem v internacionalni program, kar bo pač zelo pripomoglo k razmahu te nanose teit-movanj«a Nedeljska tekma v P!anic:, ki j« pa<*. trpela zaradi silnega mraza (—20 stop-iu Ce-lziiah je prkazala zadovoljive rezultate Izkazal »e le smučaski klub Ljubljana, k,i je zasedo i prva tiri mesta, kar pomeni, da se tudri ta vrsta tekmovanja v klubu ne zanemarja. Službene objave LNP. Seja poslovnega odbora bo v sredo 12. t. m. ob 19.30 v mali dvorani Delavske zbornice. Prosim polmoš-tevilnc udeležbe. — Seija upravnega odbora bo i sto tako v sredo ob 20.30 v postbn sobi kavarne »Emona«. Radj važnosti se naj seje udeležijo vsi ssz-odb^vTrk: Tajnik I. Motokolssarskj klub Ilirija razpisuj za nedeljo 16. t. m. z msko ocenjevalno tnotociVii-ško vožnjo iz Ljubljane v Kranjsko goro. Start ob 9. pred kavarno Evropo Ob 13. bo v KramsKi gori motoskij&ring Prireditve so odtprie u vs« člane klubov, k; so včlanjeni v Moto-savezu .» v »imskosportnem savezu Jugoslavije Z oztotu na poročila iz Kranjske gore ie za to prired'ie-^ •ersn sed-aii zelo pnvolien, zarnd čes-ar je u-pait najboljše udeležbe. Prijave sc zaključijo v pete* 14. t. m. ob 18. ter 'e iste poslati nc nasViv: Mo-tokolesarski klub »IPrMa«. L'-Mitvna. V urimera nezadostnih prijav se prireditve ne bodo vršite - '.'pravrv odbor. •. cv '(•-»«„ teVc:ia ima JiMri ob 18.15 v telovadnici Srednje tehn šole-trerčn* *a ..-11 ee H resorno točno in vse. — 0'mnas'ifl-ne damske vaje iutri ob 19 v tel«*v;i u as v m in seb- vrata » mm dO T ure j Ltnbliana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 77 7 s 77«2 778-S 7 80 —6-- 7 —6 -7 90 ><0 5 75 NE 2 mirno mrno mirno Dež j ] SkoplU 7 7756 —3 85 SE 2 10 sneg 10 I Solil 769-4 2* 10 NE 10 7 Najvišja temperatura danes v Ljubljani — 06, najn'žia — 8. Solnce vzhaja cb 7.8, zahaja ob 17.20, tona vzhaja ob 14.25, zahaja oh 6.29. Dunajska vremenska napoved za to-rek: Pretežno jasno; v nižinah oster jutranji mraz. Na gorah se bo temperatura dvignila. Iz življenja m Sin mehiškega cesarja umrl sveta Gdč. Alica Diplaraku 17-letna prvakinja vseh grških in vseh evropskih lepotic. Zamudno zasledovanje Na dan. ko so v Londonu zaprli znanega bančnika Hatryja, je iskala policija tudi njegovega sokrivca. Luksem-buržana Franca Loranguea. ki pa je pravočasno pobegnil. Pri pregledu njegovih knjig so kmalu ugotovili, da je vzel s seboj na pot 1.200.000 funtov šter-lingov (do 350 milijonov dinarjev) ukradenega denarja. Policija - je takoj razposlala Lorangueov osebni popis po vsem svetu. Našli so ga v Beogradu. A čim je zvedel, da so mu na sledu, je z letalom pobegni v Pariz. Tu ga ie našel detektiv Bartelet in brzojavil v London. ker brez pooblastila odtod ni smel prijeti britanskega državljana. Lorangue ie zopet zvedel za pretečo nevarnost in pobegnil na Dansko, odkoder je z letalom zopet prišel v Beograd. Ker so mu bili zopet za petami, se je skril v Luksemburgu, svoji domovini. Tu bi lahko varno živel leta in leta, ako bi pil lahko vztraial na enem kraju. Možu je to postalo usodno. V Parizu je imel Lorangue kar dve ljubici. Policija je zvedela. da se mudi pri eni izmed teh na obisku in mu ie sledila v zabavišče na Montmartru. Tam so ga pustili mirno večerjati, da ne povzroče razburjen;a na javnem p-ostoru. Ko pa se je vračal po polnoči okajeni »milijonar« iz bara, mu ie na ulici pomolil neki neznanec roko: Pozdravljeni, mister Lorangue! Milijonar mu ie stisnil roko. ne da bi imel časa pomisliti na beg. Ta trenutek :e zadostoval in veseljak ie že imel roke v okovih, nakar je romal svetovni potnik iz bara naravnost v ječo Sante. Delavke branijo last svoie^a šefa V neki tovarni preprog v Szegedinu je prišlo do pravcate bitke med delavkami in — davčnimi eksekutorji. Ti so prišli v odsotnosti tovarnarja, da bi izvršili rubežen. ker je b'l lastnik zaostal z izplačilom nekih davkov Ko so hotele delavke šefa o tej rubežni obvestiti. so se jim eksekutorji postavili po robu. delavke, večinoma dekleta v starosti 16 do 17 let. pa so jih napadle in jim skušale iztrgati zarobljene p-eoro-ge Eksekutorji so si morali s silo priboriti prost izhod in to se jim je posrečilo šele tedaj, ko je obležalo več težko ran.eniih deklet na bojišču. Ranjenke so odpeljali v bolnišnico, več drugih delavk pa v zapor. Svetovna prvaka v umetniškem drsanju Gi. In g. Brunet-Joly sta zmagala v Ameriki na tekmi v umetniškem drsanja in sta postala v tuai pogleda svetovna prvaka. Minuli teden se je v pariški cerkvi St Germain de Cagny vršil čuden pogreb, ki se ga je ude'ežilo le nQkoliko odl č-nikov. Na vabilih je stalo: Prosimo tihega sožalja o priliki smrti Nj. Vis. Dona S;mony.ia, edinega sina mehiškega cesarja Maksimilijana Habsburškega in njegove soproge cesarice Sa flo-te. rojene princese Belgijske. Don Simony je umrl popolnoma nsamlien. Trdno je bil preprižan, da je Maksimilijanov sin, ni pa rad govoril o tem. ker nikoli ni dosegel uradnega priznan ia. Znano je samo, da je Maksimilijanov mali sin izginil neznanokam takoj po ustreMtvj cesarja leta 1867. v trdnjavi Oueretaru. Uradno se je ugotovilo, da je umrl. vendar podatki o njegovi smrti niso bili točni in zaradi tega je bil marsikdo mnenja, da je dečka rešil in odgojil v nekem samostanu Maksimilijanov poboč-nik Don S:mony, ki je dečku tudi dal ime. Vsekakor ie b;l pariški Sirnonv Maksimilijanu jako sličen. Ker ni imel nobenih listin, ga je avstrijski dvor zavrnil. nesrečna umobo'na cesarica Šar-lota pa ni v svoji bolezni nikogar več spoznala. Don Simony je pustil svoje zahteve in se je vrgel na študij tehnike. Leta 1914. je francoski vladi izročil svoj izum. novi revolver ter je tudi izumil nekatere izpopolnitve pri letalskih motorjih in topovih. Panleve ga je v imenu vlade ponovno naprosil za svet. Med voino. ko je dela! Don S:mony za francosko obrambo, so ga nenadno vtaknili v ječo kot »avstrijskega vohuna«. Osem mesecev je bil zaprt in pričakoval vislic. Ko pa se je vojna psihoza polegla, so uvideli sodniki neutemeljenost ovadbe. Don S:mnnv se ;e vrnil v svoi laboratorij in delal naprej, ne da bi se pritoževal. Ob smrti je tudi zapustil vse svoje premožen;e Franciji. Dražba za župansko čast Trg Donsbach na Hesenskem je zašel v denarne neprilike. zato so uvedli skraino štedljivost in predvsem znižali ropa nu meg^ve mesečne p^eiemke. Pri novh volitvah so enostavno ponudili romansko mesto r>3:ni7;emu oonudn'ku kakor na dražbi. Več kandidatov ie previdno in počasno stav'lo svoje zahteve. Naposled je poslal župan neki oko,:ški kmečki posestmk. ki ie bil p^nravlien voditi mestno gospodarstvo za 140 mark mesečne plače. Kraljica poljzkih lepotic gdč. Zofija Batycka. Žalostni odlikovanci Po prevratu so razveljavili na Nemškem vse naslove in odl kovanja ter so prepovedali nemškim državljanom iskati si sličnih časti v nnzernstvu. A leta 1924. je pričpla bavarska vlada zopet deliti naslove tajnih. komercMalmh in drugih svetnikov. Prodajala jih je ča-stihlepnežem za prav drag denar. Sklicevala se je na to. da velja pceoovd za osredn?o vlado, ne oa za posamezne nemške države. A osrednja vlada se .ie pritožila na najvišje ustavno zvezno sodsče v L:ipskem in je slednja zavrnila bavarska modrovanja. Desett:sočj povojnih odlikovancev so zdaj izgub'li pravico do svojih često drago olačanih naslovov. Zdaj si morajo naročiti nove skromne posetn:ce rn tablice na vrata. V svojem obunu zdaj zahtevajo poparjeni častihlenneži od države povrnitev denaria. olačaneea za izgubljene naslove. Vložili so tožbo, in pravniki so mnenja. da bo morala Bavarska res povrniti vse do sedaj usoešno vnovčene pristojbine. Res je žalostno s Fskalnega staFš^a. da ne sme država izkoriščati n: ;ect orkest ra. — 21: Zi ba ven večer. — Godba za ples. — STUTTGART 16: Koncert iz FranK-fuirta. — 19.30: Prenos programa r FrankiuTta. — 2130: »Karneval«. - BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski koncert. — 17.30: Konccrt konsenza turistov. — 20 15: Dramski večer — Lahka g^dba. — LONDON 20 45: Koncert kvinteta. — 22 40: Koncert na orgle. — 23.20: Orkestralen koncert. — G^dha za ples. — RIM 17.30: Pevski in klavirski koncert. — 21.20: Simfoničen koncert. Dopisi DO BO V A Učiteljice gospe Gajškove ni več med nami. Odšla je na daljno pot, s katere ni več vrnitve. Ni še potolažena bol, ki nam jo je zadala smrt njenega soproga Š mna, že je sled 1 nov udarec in črna zastava na naši šoli je naznanjala žalostno vest o smrti učiteljice dobrotnice eospe Marije. Pokojna ie bila prava do-brntnioa tukajšnjega prebivalstva. Kot učiteljica žensk;h ročnih del si je znala pridobiti srca mlad ne in nieno široko st^kov-no znanje si je postavilo v kraju tudi traine sromen ke. Ni hiše, kier ne bi bilo -očn'h del, izdelanih pod vodstvom blage pokojn:ce Kmečka dekleta s ponosom razkazujejo, kaj so se vse naučila pri gospe "^ajškovi. Blaga učite'jica ie vzgajala do>l-To vrsto let dob'e gospodinje in skrbne matere. Izgube svojega blagega soproga ni mog'a preboleti in izpo'nila se ji je srčna želia, d'J ie š'a kmalu za njim v večnost. Ohrin:li jo bomo v blagem in častnem spominu. IggglP SOKOL Sokolsko društvo na ležiri mi n"-'"1 novi odbor: starešina Trost Ivo, podstare-š.na Škerl Kancijan, načelnik Novelli Lev, načelnica Mimica Gregoričeva, prosvetar Germek Anton; odborniki Kerševan Lean-der, Sporn M.lan, Kos Alojz. Finžgar Janko, Kregar Jože, Buzzoiini Ivan in Hvastja Ivan; namestniki Klešič Todo, Kostanov M.hajl m Šporn Stane; nadzorni odbor Ra-movž Ivan, Jenko Alojz m V dniar Rudojf. Sokolsko društvo Kamnik. Novo imenovana uprava je nasledna: starešina dr. Kar-ba R., podstarešina Szare Janko, nače.nik Hrib-ar Fianc, načelnica Elza Vidmarjeva, prosvetar Šmuc Ferdo- odborniki Justin Adolf, Prohinar Vlado, Čerer Vilko, Močnik Franc, Ručman Alojz; namestniki V' d-mar Ignacij, Logar Zora in Veclin Stane; nadzorni odbor B'zjak Alojz in Koj, Rajko. Sokolsko društvo Domžale. Novi odbor je naslednji: starešina Petrove Tomo, namestnik Javoršek Ig., načelnik Vidmar Franc, načelnica Durjava Milena, prosvetar Sršen Josip; odborniki Stenovec Anton, Durjava Karol, Orehck Avgust, Janežič Fr., S.nolnikar Janez, Rozman Josip, Ga-brič Ivan, Janež č Vinko; namestniki Ber^ toncelj Pavel, Ladstatter Josip, Turk Matej in Pohar Janez, nadzorni ocfbor Šetina Egidij, K"-emser Kristina, Strmole Alojz, Skok Anton, Umek Anton in Deutsch-mann Makso. Sokolsko društvo Borovnica. Po župi imenovani novi odbor je naslednji: starešina Drašler Fr., nam. Pirnat Anton, načelnik Švigelj Ivo, načelnica Mara Pristov, prosvetar Eriglsbcger Viktor; člani uprave Lampret Fortunat, Suhadolnik Fr., Baiec Anten, Jcavš Ivan, Boklič Ant., Drašler Anten, Pristov Anton, Lampret Minka, M-klavčič Anton; namestniki Drašler Marija, Švigelj Meda; nadzorni odbor: Zupan MIha, Strgulc Stane. Levstik Franc, Švigjj Fr. ml. in Suhadonikova Pavla. Sokolska uprava v Gorenjem Logatcu: starešina Puppis Miro, podstarešina Tus Josip, načelnik God na Ivan, nače nica Tinca Rugaletova, prosvetar Hrastn k Rado; odborniki Tavzes Fran, Mara Rugaletova, Rihar Ivan, Leskovec Nace, 2-abkar ")rago, Nagode Anton, Doliak Valentin; namestniki Leskovec Valentin, Marinko Franc in Petek Ivan; nadzo-ni odbor Pre-nerstein Kajetan. Vardjan Anton, Rozalka Tavzesova in Ur bas Milan. Sokolsko društvo Grosuplje: starešina Rus Ivan mL, podstarešina Goršič Josip, načelnik Omahen Tone, načeln ca Vera Rusova, prosvetar Ferjan Gustav; odborniki Privšek Franjo, Šoberl Joško, Perme Franc, Javomik Fr. mL in Žitko Alojz mL; namestniki Pavla Rusova, Cuk Ladislav; nadzo-ni odbor Rus Ivan star. in Rus Ivan, želez, uradnik. V Kolevju je imenovan novi sokolski odbor: starešina dr. Vi ko Maurer, podstarešina Oražem Stanko, načelnik Rustja Vladislav, načelnica Jadviga Bogatajeva, prosvetar Burga? Anton; odborniki ing. Žagar Vlado, Štolfa Zdravko, Laklič Joško, Čuš Helena, dr. Sajovic Ivan, Vujčic Anton in kapetan Grozdanovič Kreš:mir; namestniki d1-. Tavčar Anton, Šribar Maks, Paradiž Ferdo, Ban Bo-is, Hartman Fr. ra Tvrdy Alfred; nadzorni odbor Betriani Božidar, Vacak M'rko, Stiglic Fr., Kajfež M rko ;n Lovšin Ivan. Telesna vzgoja srednješolske mladine v naši državi bo nanovo organizirana. Na osnutku celega ustroja -deluje sedaj posebna nisija, ki je sestavljena seveda iz telo-vadn:h strokovniakov-učiteliev telovadbe na srednjih šolah. Telesna vzgoia se bo seveda »Tšila po Tyrševem sokolskem telovadnem sestavu. Stanovanje je udobno, če imate po tleh Smyrna preproge. Najcenejše jih napravite sami. Vzorce, volno in blago Vam nudi trgovina TOtfl JAOEB Ljubljana, Dvorni trg 1. P 1 J A M C E lahko popolnoma odvadite a'kohola, da oni za to s p. oh ne vedo, z »AViNALOM«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Imamo mnogo po-hv?» od ozdravljenih. — Cena Din 220.— Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovič, Beograd, Koiarčeva 7. 32 4 v okvirju svo e potrebe kupuje po 6O70 Pučka štrdiona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje posije, bo prodal. P o i n r i t e se! K protifašističnemu procesu v Parizu Proces proti soudeležencem dozdevnega prot ifašističnega pompota v Pariza Je pokiz-H, da si .Ti, s potrebno šolsko pred5 Sobarico ki zna dobro servirati. likati in govori nemški, takoi sprejmemo Na sme biti mlajša ko 20 let. — Zahtevam večletna spričevala Plačam 400 Din mesečno. — Marija Zuilling. Grad Zdenčina pri Zagrebu 4393 Kuhinjsko učenko sprejmem takoj v Ljubljani Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4394 Vajenca in 2 mizarska pomočnika dobro izuriena sprejme Fr. Zavodnik. mizarstvo. St. Vid nad Ljubljano. 443k drug. Celje. 4135 Skladiščnika (macracinei). prvovrstna moč. s prakso v iailo-trij-skem fikia lišfu za materija! n potrebščine, za ma-nipulacio in knjiženje. velik rudni-'- v Srbiji — - Ponudbe pod »Rndnik v Srbiji 2S« na jngost. Ru-loli Mosse A. D.. Beograd 4114 Kmečko dekle staro nad 20 let, ki se razume na vsa dela v hiši, na vrtu io pri živin-:, se sprejme takoj. — T jnud-be na Upravo graš..ins Boštanj ob Savi. 4035 Učenko in modistinjo dobro moč takoj sprejmem. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« poo iZalre-va p'ače« 4351 Vajenko sprejme modni salon M haliček Stritarjeva ulica št. 7/III. 42! Zobo tehnika izvežbanega v zlatu in kavčugu sprejmem — Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »1200« 4411 Fotogr. pomočnika (poslovodio) 7 zados-no pomočniško dobo sprej-iTtem Ponndbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »tu-ra« nod šiiro »Samo-s»oien fotograf«. 4164 Prodajalko spretno in dobro govornico ter hitro in dobro ra-čunarico sprejme v trgovino z mešanim blagom Vinko Narat, Grosuplje. 4384 Iščem kuharico ki bi imela veselje tudi do gostilne ter bi opravliala tudi druga gospodinjska dela Prednos' imajo starejše in brez bubi glavice Ponudbe po možnosti s sliko, ki se takoi vrne. na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 4391 Učenca starega okro» 16 let. močnega in poš'enib staršev, ki ima veselie do trgovine. sprejme trg. mešanega h'a?a Stanko ■ Lenarčič — Nova vas pri R-keku — T as*noročne pisane ponudbe ie poslati takoi. 4392 Vrtnaria samostojnega, veščetra cvetličarska. zelenjadstva in sadierejstva spreime takoi grašCtna na Gorenja skem. Ponudbe z nivedbo s"ann. sedanje zaposlenosti in zahtev na oclasni oddelek »Jutra« pod značko •Vrtnar 90 - 4390 Knjigovodjo (injo) ter saldo kontista (injo) iščemo Pismene ponudbe z označbu zahteve p'ače je osebno oddan pri Oblačilni ci »Ilirija«. Lj.ubl.ana — Mestni trg 17/1. 4396 Za trg. podjetje dobičkanosno iščem takoj moč s soudeležbo ki razpolaga c najmanj Din 40.000 kapi ala. s katerim c.amore ustvariti bodočnost Ponudbt na oilas oddelek »Jutra« pod »Nujno 9S«. 4398 Službo obč. tajnika s takojšnjim nastopom razpisuje županstvo občine Boh Bis nca. — Prednost ima tisti k' bi v slučaju Dotrebe opravljal lahko turi1 službo orsanista Pogo-ii so reflektantom pri žu-oanstvu na razpolaac kier ie tudi vložiti pravilno opremljene prošnje. 43S5 Tri fante zanesljive in pridne sprejmem kot vajence za fino mehaniko. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šif-o »Fina mehanika«. 4442 V gospodinjstvu brez gospodinje v Ljubljani — s komfortnim stanovanjem 3 sob. sprejmem nrimerno izobražene gospo ali gdč. ki ie v stanu vodi i tako gospodinjstvo Ref'ek'ira se samo na reprezemacije zmožno damo m'aišo ali srednje starosti brez ori-veska. — Nas'op tako.i_ ali pozneje Ponudbe pod šii-o »Hausfrau« na oglasni oddelek »Jutra«. 4419 Frizerko za dame nerfektno sprejme Ferdo Kosem, frizerski salon za dame in eosoode v Mariboru. Magdalenska ul. 33 4466 Oaterista-brusača išče parna žaea Ponudbe nod šitro »Gaterist« na Podružnico »Ju'ra« v Celin. Neoženjeni imajo prednost. 4461 Prodajalka šče službe \ modni trgovini v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra< v Mariboru pod šifro »Maribor 7S8«. 4379 Rudar z večletno rudarsko, rud. pazniško ter dveletno pisarniško prakso, dobro ver-ziran v vseh kopaškib poslih. dober in zaupen, išče primerne zaposlitve pri rudarskem podjetju kamnoloma ali kai sličnega Blagohotne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro "Rudar«. 4388 Kroj-iški pomočnik išče s'užbo za takoi Na-s'ov pove oglasni oddeVk »Jutra« 4424 Služkinjo za vsa hišna dela gre v pomoč srosnodinjt ali ko* hišna Ponudb" na o« pod 5;'-o •Perfektna moč« 4472 Obroče za sode 45 mm širine. v.-ako množino kupim Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3820 Sode od jedilnega in strojnega olja. vsako množino kupim. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 3819 '4 m* Gospodinjo staro 20—30 let, inteligentno. samostojno, iščem k dvema osebama. Ponudbe če mogoče s sliko ood »Preskrbljena« na oglasni oddelek »Jutra« 4254 Ključavničarski pomočnik strokovno usposobljen dobi s-alno službo pri večjem ključavničarskem podjetju. Po;oi neomadeževana preteklost in zah evek plače na ogiasn' oddelek .lufa* nod »Sfokovno usposobljen ključavničarski pomočnik'- do 15 t m. 4432 Kroj. pomočnike za veliko in ma'o boljše rfelo spreime takoi Itist Anton, krojaški mo:sfer ■7->Vm,Vovco n. t^nže 44"9 Nabiralce oglasov iščemo •> vseb krajih. — Naslov v oglasnem odde'kit »Jutra«. 4162 Zastopnika za Ljubljano in okolico išče tovarna' mesnih izde'kov Tavčar. Maribor. Jurčičeva ulica. 4467 Šivilja "re šivat perilo na dom. Naslov v oglasnem odde'k" Jntra«. 4456 t r em o g in drva . ^ p a i b o 1 i s p vrste ^^ dobavlja ^ I. Pogačnik itev 5. I. oblas*v. Honcesijonirana šoferska šola Čamernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 (Jugi.avto). Ie'. 2236. Pouk tn praktične vožnje. 251 Inštruktorja za gosli iščem Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hi'er napredek«. 4418 V-*.* > G. Th Kniman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica p slikami) fP'inati» nronnvojnn! Kot skladiščnik in!;a-'ar; -luga ali sličoo iščem službo K dot mi pomaga do nje. dob' nagra-do De'oda;a!cu dam event. gatancijo Cenjene dopise na ogla- oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven 25« Bohoričeva ulica Telefon št. 2059 246 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetji najmanj 5 kg Potem čs»o belo gosjp kg po 130 Din in čist beli puh t g po 300 Din. L Brozovič. Zagreb. Ilica št. 82. — Kpmična čistilnica per'a 262 Tenor banjo nov poceni prodam Naslov pove oglasni oddelpk »Jutra« 3879 Coko - Banane so slastne. oS28 Dve špecerijski stelaži s pudelnom in dve tehtnici prodam Naslov pove ogl. odd. »Jutrj«. 4331 Načrt za jedilnico krasno, najmodernejšo, prodam. Naslov pove ogl. od. delek »Jutra« 4246 Steklene stene ugodno naprodaj pri obla-čilnici »Ilirija-. Ljubljana Mestni trg 17/1. 4395 93. Bratec Branko ga je odvezal, a Izpustil ga ni. »Poslušaj,« je vzkliknil in si podržal Ru-solrada pred oči, »cvetlic ne potrebujem, svojo sestrico hočem imeti; pri tej priči mi napravi tako. da se cvetlice spet izpreineni-jo v otroke, fe ne — ! i kaj sMčne^a Sem 34 t star invMd. Na«'ov v lasnem oddelku »Jn*->-3942 Zobotehnik asis*ent 7 več^^no Prnk-so. i'če slnž^o za t*kn'. Ponudbe na og'as. oddp'ek nod šifro .tnt-a. tehnik«. 4407 FfrOl nomnVfa n-( krolač" a*i k-oto^ief Mi«lov * og1-« oddelku »Jntra«. 4431 Pod nosom sežigate denar v teh hudih časih, pa se jezite, da ni denarja Pustite kaienle. ki ie draco in škod'jivo obenem! Z eno steklenico ki s*ane 56 Din. se boste kajenja takoi odvadili! Josip Lindič. Ljubljana, pomenskega 17. 4427 Nivelirni instrument skoraj nov naprodai. Na o"1ed Dri Kozini. Kette Murnova cesta S. 445S Radio-Detektor komip'eten z dvema slušalkama. zelo nerodno prodam F Jerina. Zalokarjeva ulica 11. 4090 Štiricevni aparat Kanschevo Mikronetzanodo 220 Volt aknmtfa*or iS Amp ur. zvočnik Be'ecco in polnilec za ak>imu'ator P'o*os prodam. Anorat ie zelo čist jn se'ek'iven. Sprejema vse evronske po-s'a!e na zvočnik brez mo-tenla od strani domičp oostaic Cena aparata no doeo'-nri! Nos'ov v o^la« oddelku »Jutra«. 4402 Motorno kolo naiholl?e Itatjlanske znamke. pt-in^avno za prikolico n-od->m N^stov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4441 Železno blagajno »Wertheimerico«. dobro ohranjeno, štev. 2 do 3, kupimo takoj. Cenj ponudbe na Bergman in drug. Celje. 4134 Poljsko kovačnico na koval o. navijalnik (Schraubstock). z vsem ostalim orodjem in 2 ročna vozička (cizi ali s 4 kolesi), vse v dobrem stanju kupim skupaj ali posamezno. — Ponudbe na orlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 4380 30 ali več okenj približno 80—125 cm. dobro ohranjene, dvojna vež-na vrata in 15 sobnih vrat ktinim. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4406 Skobelnik (Sbapinv). rabljen in isto-tako rabljena jermena za po~on kupi mehanična delavnica v Sp. Šiški. Jer-nejeva 5. 4452 Velika parcela 10.000 m*, naj.epsa v Ljub-.jani, za sanatorij ali ka. sličnega, industrijo, oziroma podjetje, več parcel, šupc. hlevi, delavnice, skladišča in -tanovanjska hiša takoj na razpolago, poti zelo ugodn'mi pogoji naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4016 10 stavbnih parcel v ceni 6—25.000 Din na prodaj v L.ubljam — na {>ojah Solnena .pga z le pim razgledom, vodovod in elektri.a. — Foji--ti'mi Strah. Spo'nM Kašelj pri Zalogu. 4236 Družabnika primernem kapliatam, za trgovino mešanega blaga iščem. Mesečn« promet cca 120.000 D:n. Ponudbe na o-glas. odd. »Jutra« -ped šifro »Tni-na eksistenca«. 436S KapUal do 250.000 Din vložim pri soMdnem podjetju za primerno službo Sa-mo ro*ne ponudbe poslati na ogl odd. »Jutra« pod »L." 1331 «. 4352 Družabnika (co) z vlogo dr 100.000 Din in osebnim sodelovaniem želim za ren abilno podjetje v Ljubljani. Samo resne ponudbe na otlas oddelek Jutra« pod šiiro »Edina rentabilnost«. 4403 Z manjšim kapita'om želim soudeležbe pri kakem solidnem podjetju. — P-j;'idbe na 0^'as oddelek »Jutra« pod »Kapital«. 4426 Družabnika najraje trgovca išče tekstilno podjetje za i»de'o-vanie tekstil, in snenitabie. "a bla"a. — Ponudbe nod »S'rokov-niak 7. malim kapitalni- na upravo »Ju*'t>» v Mariboru 4464 Posestvo z gostilno in mesarijo, vsem pripadaločim inventarjem. v prometnem trgu n-odam za 160 000 Din — Več se izve v 0-os'i'ni s-rah. Sp. Kaše'j. D. M Polju pri Ljubljani. 4236 GcsfPno s hišo in vrtom, v centru letovišča, s sobami za tuice prodam. Eksistenca ... Voda in elek.rična nape va ter vse v najboljšem stanju. Naslov pove ogla: oddelek »Jutra« samo res nemu kupcu. 4440 Vogalno parcelo 600 m5, blizu glavne ceste v Šiški prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4434 Kupim mlin z žago ali s posestvom ako mogoče v bližini že leznice. Cenjene ponudbe z navedbo cene in obsega na oglasni oddelek »Jutra pod -Resna kupčija«. 4179 Kupim hišo v Ljubljani ali na perife riii. v ceni 100 000 Din. Poleg tega oddam tud parcelo kar najbolj pripravno za stavbo, tik ob Duna!ski cesti, v izmeri ISOn m8, ki reprezentjra vrednost nai manj 40.00C Din Naslov oglasnem oddelku »Jutra 4386 Posestvo obstoječe iz 12 oral. zem He, njiv. travnikov. 2 orala sadonosueca drevja, s sta-novanjsno 7idano hišo in vsemi pri iklinami. v S*v ».rodom takoi Po nudbe ood šifro »Prodam -a oodružnico »Jutra« Celjn. 4460 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni :r nasveti na'ceneje — Ponudbe pod »Inženjer arhitelt« na 02' oddelek »Jn.ra« 28 Dvonadstropna h'ša lena. velika, z 12 »tanova- n:i moderno nreVnimi na lepem prosto-u. Velike kleti. vrt. vMed odpotoval-' lieodnn naprodaj. Pot-"-hen kaotal samo 200.<»r0 Din. Na*'ov pove oglasni oddelek »Jtfra«. 4248 Lepo posestvo ' n n i ir v S'overii:i a'i v h1!žini Za"-eha. z dohr:,m «tanovan> kim in go«PO-^ar-~kim poc,opipm v površini 10—30 jutrov Po-b'ižjp ageneiri Intermissor. Zag-eb Ilica 52 — Tel 21-64 A. 30 3949 Lepo zemljišče ca 6000 m1 za glavnim kolodvorom v Ljnbl:ani po cen' naprodaj Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »ZemljiKet. 3930 20 % bone kupi Il-an Franc. Ljnblja na. Duna^ka cesta štev. 46 Telefon 2SŽ0 4022 Vsakovrstno zlato ltupnje oc najviljih ceni Cerne — juvelir Ljubljana. Woltova ulica 20% Mnske bone kupuje in prodaja najugodneje llnrav ništvo »Merkur«. Ljubljana Večna pot 5. telefon 3""° 4120 Vrednostne papirje srečke itd. Vupuje in p'ača najbolje llpravniStvo »Mer kur«. Ljubi ia na. Večna 00» št. 5. telefon 3052. 4120 20 % bone kupi Fr K bam, MikloTC« ▼a cesta. 4088 Stanovanje v Mariboru ep o. tri ai & vri -oboo išotm, eve-nt zamenjam z lepim trisobnim stanova. i m v Ljubljani Ponudbe ua oglasni o-idvlek »Jutra« :i>i šiiro »Maribor« 43£ 20 % bone kupi Muc, kolonijale. Liub-iana. Vodnikov trg št. 2, elefon 3092. 4413 20% bone kupim in plačam na:bolje. Oskar Adamič L;ub'jana. Selenburgova ulica 7. — Sana«. 4404 Stanovanje 2—3 sob. s pritiklinami. za maj. event. za pozneje mestu išče mirna stranka. Ponudbe na naslov: Knafelc. Svabičeva št 15, Trnovo 'Stanovanje št. 47) 4370 Sobno kredenco črno, moderno lepo m sto le (naslanjače) netapeclra ae k-ufiim Ponudbe po Vse čisto« na ogl. odd Jutra«. 4140 Zamenjam stanovanje sob, v mestni hiši v Trnovem. za stanovanje v mestni hiši na Poljanski ces'i. Ponudbe pod šifro Zamenjava — Trnovo« 4371 Zaročenci pozor! Spalnica iz trdega lesa — popo'noma nova radi od-poovanja takoj po zelo nizki cen" naprodaj. Pojasnila dajt S eian Spen-dau, Šoštanj 209. 4187 Kompletno spalnico skoraj novo po zelo nizki ceni prodam na Kavškovi cesti 16. 4437 Jedilnica in pisalna miza naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4446 Lepo masko posodim. Ljubljana. Valva zorjev trg 6. pritličje -nasproti Križevniškc cerkve 4455 Kino vso optavo. radi odpotovanja po nizki ceni pro dam. — Dopise pa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Kin6 18.000«. 4171 Dva l«kala oddam na Krakovskem na sipu pripravna za tehn'eno pi. arno ali elo'trotehnično podjetje. Poja nila daje E Navinšck. Selenburgova ulica 1. 4225 Skladišče oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4408 Tovarniški lokal v izmeri 350 m5, svetel in suh. pripraven za tovarno pletenin. konfekcije ali slično oddam s t. julijem po dogovoru morda tudi poprej — na periferij Ljubljane, v bližini glavne ceste. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Tovarniški lokal«. 4417 Trgovski jokal z inventarjem in majhnim skladiščem, ali pa tudi skupno z velikim skladi ščem in dvoriščem, v bli žini goren'skeia kolodvora takoi ueodno oddam Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna n-iiiir« »4«. 4468 Majhno trgovino s špecerijskim bla-zom in jestvinami. /želo lobro ido-čo. na periferiji Maribora v neposredni bližini vei-ih stavbišč. kjer je zaposlenih ekeraj vse leto več sto delavcev, rada družinskih razmer pod ugod nimi pogoji oddam za dalj. šo dobo v najem Trgovj no lahko vodi ena sama oseba. — Cenjene ponudbe •:a podružnico »Jutra« Mariboru pod šifro »Ka-•>'ta! 10—15.000«. 4149 Gostilno i naiem ali na račun vza-ne mlad zakonski par. — "Vviudbe na oglasni od delek »Jutra« pod značko Na račun«. 4354 Pozor, vrtnarji! Za dališo dobo oddam lep in velik zelenjadni vrt cvetličnjakom ter stanova niem. poleg vrta ležeča oral obsegajoča njiva — za zmerno najemnino strokovno izvežbanemu vrtnarju. Vprašati in ogledati pri- Josinu Pukljak — preje A Kaifež. vinska veletrgovina, Kočevje 4389 Katera natakarica hi vz°la gostilno na dežeP na -:>č'm Ponuibe na og' oddelek »Jut-a« pod Šifro »Kavcije zmožna 1001« 4063 38 lelšovib hlodov vimi od 25—40 cm nre mera. za tntro^n'0 odpremo oroda »D-ava«. Za^-eh Menčetičeva 20 4048 'JLilASUJLUP Stanovanje tri ili dvosobno. « pritiklinami. mirno in solidno, :šeem za maj Ponudbe pod »Solidna in mirna »franka« na oglaanl oddpt »Jutra«. 3743 Stanovanje 2 sob kuhinje in oritik'in takoj oddam mirni stranki Podmilžčakova 31 — P"1 Vodovodna. Financiramo civilno pravdne sodne in odvetniške stroške. Uprav mStvo »Murku «, Ljubljana ečna pot 5, telefon 4121) Terjatve od najmanjšega dc najvišjega znes' a. poHine ali večje Dartije izterju ? brez akega preflu.ma Upravni-tvo »Merkur;. Ljubljana, ečna pot 5, telelcn 3052. 4120 Stanovanje dvo- ali trisobno s kopalnico išče dvočlanska družina. Ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za pomlad«. 4373 Stanovanje takoi oddam v Zg. Šiški št. 159 — Kosovo po'ie. 4400 Sobo in kuhinjo oddam odraslim osebam v Finšniler.ie"i nlici štev. 23 (Bežigrad). 4416 Stanovanje oziroma celo bišo z vrtom oddam v najem takoj ali kesnejc. 3 minute od žel. postaje D. M. v Polju. 4401 Mirna stranka 2 oseb išče za maj snažno in solnčno stanovanie. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam točno«. 4293 Dijak realke dobi s*anovanje proti poučevanju dijaka 4. realke. Naslov ori podružnici Jutra v Mariboru. 4465 Popolno in dobro oskrbo pri kaki samski dvojici, e postrežbo in kurjavo, lepo veliko spalnico, s souporabo jedilnice a'i s'ov v oglasnem odde'v-»Jutra«. 443n Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom ei«k'riko in na-keM tak"1 oddam blizn Tabora. Na s'ov nove oglasni od »Jntra«. 445 Prsi7«o sobo z ali brez kuhinje orevza mem v sredini mest?.. — Cenjene nomidhe na A^en tnrno in komisiisko treovi no nnd »Spoštujem hif predpis«. 444r Sobo s posebnim vhodom. e'ek triko in parke*i oddam Naslov v oglasnem odde'1* »Jutra«. 447 Senarirano sobico so'nčno in z e'ektr. rar svetljavo. na Mir ju odda-uradnici aH učiteljici. N? slov nove cglasni oddele m Pismo dvignite pod »Epizoda«. 4195 3. Spet doma. Sporoči, pro-im. takoj, kje in kdaj se vidiva. —r Resnega znan:a želita dve gospodični 7. nekai gotovine stari 30 in 37 let, z gospodoma od 40 do 45 let. Ponudbe na ogl. odde'ck »Jutra« pod šif-o Marljive 30-37«. 4409 »Vigred« Težko že pogrešam miletra žarka, ki: — sjaji, — ži ot šalje! Vse najlepše . . 4421 »Moja želja« Dvignite pismo. 4444 Osamljeni se želi seznaniti z enako vosnodično Dopise na podružnico »'utra« v Ce'ju nod šifro »Dolgočasno Celje«. 4463 Zastonj Vam pošiiemo na ogled eno številko ilustrirane revije »Domači prijatelj« in »Naš obzorc. Pišit« dopisnico uprav-,, L>ub-Ijana, poštni predal 291. Dva para konj «redn;f težkih dva srednje težka vozova in w> ' onj-ko opremo prodam-. Pro Jaja dne 15. februarja •poldne v gostilni Ješ, Vrhovo pri Radečah. 4099 Pisalne stroje švedske, 1 m a zastopstvo Tt 1 a. Mestni trg 251 — Iščemo povsod zastopnike. 33 Želim poročiti damo ki je po zunanjo-ti najbolj podobna sliki katero se dobi v nekaterih pa'etih ržene kavi »S'ada« Ponudbe pod »Slada« na ogl. odd »Jutra«. 4087 Klavirje in piani ne prodaja, izposojale. popravlja ;n čisto uglašuje nanjceneje tudi na obroke — tovarna klavirjev VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5., Rimska c. 2. 4299 Godbo na pihala kompletno, prodam. Več se poizve v palači Delavske zbornice. Miklošičeva cesta, Ljubljana, nri C. Simoniču. 4265 Dieslov motor 50 HP. t električno centralo. proiamo zaradi preureditve obrata Naprav* je primerna Z3 privatno in javno električno centralo Vprašanja na ogl. odd »Jutra« v Ljubljani pod ca-lovorn »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Fin stroj za rezanje papirja poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« E707 Klavir kratek, znamke »Kern«, dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4375 Pianino dobro ohranjen ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4300 Dolg klavir prodam za 40OO Din, event. na nekai obrokov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4443 V Kranju se ie dne 2. februarja t. 1. izgubil psiček Španjolskc Dasme, črne barve, po trebuhu bel kodrast, z dolgimi ušesi in odsekanim repom, ki sliši na ime »Crt«. — Najditelj naj ga profi nagradi vrne v hotelu »Petran««. Bled. 4178 Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani ima naprodai 2 mladiča. S tednov stara, z rodovnikom. od prvovrstne matere nemške ovčarke — oplojene istotako s prvovrstnim psom in eno ilirsko (kraško) o v č a r k o, staro 10 tednov, z rodovnikom. Iniormaciie v palači OUZD. Miklošičeva cesta 20 (pisarna dr. Jos Cepudra). 4369 Psica 4 mesece star3. sivo-črna. nemške ovčje pasme, se ie izgubila na Rimski cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4422 Prodam psa (Stahlpintsch). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Šivalni stroji Haid & Neu. na ugodn« obroke »Centrac. Miklošičeva cesta 7/IU, Ljub! a.na 57 Pletilne stroje švedeke. Krožne, ima zastopstvo Tetina. Ljubljana. Me-tni trg 25<1. — Iščemo povsod zastopnike. 34 Bencin motor 4 PH in kino aparat ujro io proda- Jos. Zlof, Sv. Vid, po-nešta Grobeimo. 4339 Pletilni stroj popolnoma nov štev. S/GO ugodno naprodaj. Začetnice učno izut-iiii p.e.ciija Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 444% Stroj za elektriziranje znamke »Violetta«. popolnoma nov. nerabljen poceni naprodai. Interesenti nai pišejo pod značko »Takoi 800« na podružnico »Jutra = v Celju. 4462 Ce nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minuta i pri foto Brata Šmue. Ljubljana Wolfova ulica 12. 242 Gonilna jermena prima in vse mlinsko- tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Čadež & Brcar, Ljubljana. Kolodvorska ulica. 62 Kleparstvo stavbno in galanterijsko, t vsemi stroji in inventarjem v večjem mestu S'ovenije prodam za 5(1.000 Din. — Vprašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov. Ljubliana. Salendrova št. 6. 4454 Preklic Podpisana preklicu jem. kar sem govorila pred dvema ženskama zoper g. R. Ma-rinška in izjavljam, da ni bil on nikdar v kakšnih ožjih stikih z menoj. Govorila sem to v hipni duševni zmedenosti. — Tem potom se mu tudi zahvaljujem, da ni sodnijsko postopal. Frančiška 2lebnik. 4412 Izjava S tem izjavljam, da bom proti vsakomur sodnijsko postopal, kdor_ bo širil o meni jn moji ženi nadaljne govorice glede afere v tobačni tovarni Ignac De-bevc. gostilničar. Stara Vrhnika. 4436 V subab®nement odda kavarna Emona več inozemskih časopisov. Pojasnila vsako dopoldne pri 4471 kavarniški blagajni. 4450 dbipComirattega in$enjerja ki ima smisel za trgovino in izkušnje v strojni stroki, spreime kot potovalnega inšpektorja za Sloven;io inozemska prodajna organizacija. Ponudbe z referencami pod »Za-22248« na Publicitas dd. Zagreb, Gunduličeva 11. 3357 4445 »Jutra«. 4409 Spalnice v raznih oblikah in veliki izberi nudim po najnižjih cenah MATIJA ANDLOVIC, /slogu pohištva, Romunskega ulica St. 84 33C4 Eme.^on Hougli: MOŽJE Roman III. POGLAVJE A moj tako zvani pridigar je vneto dejal: »Nikakor ne, ne strinjam se z vami. Storili ste to ravno v čas rn ga prisilili, da je prav za prav vse sam naredil namestu vas. povejte mi, ali ste spreten lohoborec?« Vse te stvari, ki so vznemirjale častitega virginskega mladeniča samo zato. ker je bil zgodaj zjutraj odjabal z doma, so mi začenjale že presedati. »Da,« sem odvrnil, »če želite vedeti, vam lahko povem, da zmorem vsakega moža v Fairfaxu razen enega.« »In kdo je ta?« »Moj oče. Šestdeset let mu je, kakor sem vam rekel, a premaga *ne vselej.« Orme je z nasmeškom oznanil: »Tedaj sta v Fairfaxu dva, ki Jima niste kos.« Moja kri je bila več ko dovolj razburjena, da sem se začutil •zadetega po tem izzivu. Obšlo me je tisto, kar imenuje doktor Hal-lo\vell v Aleksandriji »gaudrum certaminis«. V trenutku sem postal poinokrvna borbena žival in pozabil na vse vplive svojega kva-kerskega doma. »Gospod,« sem mu naglo zabrusil, »namenil sem se, da vas vzamem s seboj domov. A preden tako storim, vas hočem, ker se mi vidi, da je vaša želja taka, tu sredi ceste položiti na lopatice. Pa vam odkrito povem, nekatere vaše lastnosti mi ne ugajajo, in če morem s tem ozdraviti vaše nazore, vam rad storim uslugo — 7a vsako stavo, ki si je zaželite.« »Denar pro-ti vašemu konju?« je ponudil, vlekoč srajco s sebe. frSto guinej, pet sto guinej?« »Da, proti konju,« sem odgovoril. »Deset tisoč je vreden. A iker mi boste plačali dve ali tri sto za to, da vam umažem ramena. sem pripravljen pustiti to neenako stavo takšno, kakršna je.« Nasmehnil se mi je prostodušno — kolnem se, z največjo ljubeznivostjo — tak mož je bil to! »Rad vas imam,« je dejal. »Če bi bili vsi možje v tej deželi vam podobni, je ves svet ne bi mogel premagati.« Med tem sem bil tudi jaz že slekel suknjo. Brez nadaljnega odlašanja sva se postavila drug proti drugemu. Orme se mi je bližal brez naglice i.n brez strahu, lahkonog kakor okreten mečevalec. Ko me je minil, me je udaril po ramenu iu dasi nisem zdržal njegovega stiska, se mi je vendar zdelo, kakor da je jastreb zadri kremplje vame. Kjerkoli se me je dotaknil s prsti, so ostali na meni rdeči sledovi, čeprav so bili udarci njegovih rok bolj poizkušanje nego napad. S pobešeno glavo sem krenil proti njemu, toda on me je oplazM po tilniku, kakor bi me s kijem udaril; odbil sem ga vendarle in tako sva z iztegnjenimi rokami hodila drug okoli drugega, čakaje prilike, da se spoprimeva. Orme re postal živahnejši in dovolil, da sem ga zgrabil v zapestjih. Prite-zal sem ga k sebi. toda on je narahlo upognil komolec in se mi uprl ob prsa. in bolj ko sem ga vlekel, bolj sem se dušil. Tedaj sem si z močjo zavihtil njegove lakti okoli ramena, kakor sem bil prej napravi! s Harryjem Singletonom. On se je vdal v položaj, kakor da je to njegov lastni namen, in ne motim se dosti, 6e pravim, da mi je pri tem še sam pomagal, kakor bi hotel, da si ga vržem preko glave, zakaj lahak je bil kakor peresce; ko sem ga Izpustil, je padel na noge. Zadrege nisem čutil prav nikake. tem več pa začudenja: v nobeni borbi, čeprav sem se bil mikastil že z mnogimi dobrimi možmi, še nisem bil videl enakega! Ko sva nato spet oprezno hodila drug okoli drugega, trudeč se, da bi znova prišla v stik. je radovedno uprl vame svoj pogled, v katerem ni bilo niti sledu o skrbi ali strahu. Nikoli še nisem videl očesa, ki bi bilo podobno njegovemu. Vzbujalo je v meni — ne strah, ampak grozo! Čim bolj sem prihajal v dotiko z njim, tem ne-vernejši se mi je zdel. Njemu ni bilo do takih surovosti, kakor so prijem za tilnik, prijemi, ki jih poznamo pod imenom »nelson« in »polnelson« ter stari »prijem v bok« ali jalova, paglavska »vinska trta« — vsemu temu se je izmuznil kakor kača. Neprestano sem čutil na sebi niegove roke in kierkoli se me je dotaknil, se je oglasila bolečina — na čelu, v očesnih jamah, ob straneh vratu, sredi hrbta — kadarkoli sva se stisnila in spet izpustila, sem začutil bolečino; in vedel sem, da mora tak napad na živčna središča telesa napraviti človeka nezmožnega za boj, pa naj bo njegova moč še tolikšna. On pa ni niti hitreje dihal. Imel je svoj sistem. Povem vam, da nisem čutil pred njTti samo strahu, ampa'- resn čno grozo. V nekem trenutku sem se zavedel, da ga z obema rokama držim za spodnje '.akti; vedel sem, da ga ni človeka, ki bi se izvil temu prijemu, zaka: orjaška moč komolcev in zapestij je bila v Cowlesovi rodbini dedna lastnost. Nenehoma sem ga vlekel k sebi. pritiska.e si njegovo glavo na prsi; nato sem ga obrnil navzgor in si ga spet vrgel preko ramen. Bil sem prepričan, da ga z-ia, imarn, zaka, pa^el je na stran. A tisti rrah, ko je padel, je že tudi vstal in jaz sem začutil v obeh komolcih jeklen pritisk. Zvil se je kakor kača in preden sem se zavedel, sem ležal na obrazu. Njegova kolena so mi razkrečena pritiskala na telo in čutil sem, kako po malem vle^e moji lakti k vratu. Na tilniku sem začutil lahen udarec, rahei. skoro ne en udarec z robom diani; toda njegove posledice so bile strašre. Le napol sem se bil še v svesti, da mi nekdo z roko tlači g avo navzdol, z drugo roko pa sega po mo.em desnem zapestju. Kakor v sanjah se mi je zazdelo, da bom zdajle poražen — jaz, John Covv'es! Zgodilo se je tisto, kar je preje rekel o mojem lastnem ravnanju s Singletonom: trik je bil preprost, toda uporabil ga je bil v pravem trenutku... Prvikrat v svojem življenju sem čutil, da bom premagan po drugem možu! Če bi mu bilo več do tega, bi me bil prav gotovo užugal. A jutro je bilo teplo In borila sva se že nekaj minut. Moj nasprotnik je za trenutek prenehal s svojim mirnim zavijanjem mojih rok in menda vzdignil glavo, da bi si obrisal lice ali vrgel lase nazaj. Tisti mah me je obšla misel. Njegovega rahlega udarca po tilniku nisem ponovil, čeprav sodim, da bi se bil človek z manj trdnim vratom hipoma onesvestil od njega — toda, čuteč, da je njegov pritisk na moj zaviti komolec prestal, sem po bliskovito zbral moči. Rabeč vse svoje telo kot živo prožino, sem se napel tako, da sem se vendar že mogel obrniti in postaviti proti njegovi moči moč lakti; to je bilo vse, česar sem si želel. PROTIV KAŠUA PROTIV PREHLADE Najbolje sredstvo protiv prehlade, kaslja kao vratobolje i astme LiječnicJ preporučaju! SAMOPROIZVADJAČ KANOLD D. D. KARLOVAC {Mlllunnl itataom kolajnoa* a Kopcnhaffena. gorski dobavljaci Njeg. Vel. Kralja Švedske te Njeg. Kr« Vis. Prestolonaslj. Kralj. Švedske. OVE PO CIJELOM SVUETU ČUVENE TABLETE DOBIVAJU SE SVAGDJEI TVORNICE: KOPENHAC.EN, GČTEBORG, WIEN, BERLIN, "NORNBERG, ESSEN, MILANO, PRAG, LESZNO Veletrgovina vina v Splitu sprejme agenta za prodajo vagonskega blaga v Sloveniji. Možnost zaslužka 8000—10.000 Din mesečno. Samo agilni in sposobni imajo prednost. Ponudbe z referencami in osebnim opisom poslati na poštni predal: 132 Split. 3236 Znižane cene Oskjte si igračne in otroške vozičke, te"icvK>:e, holefldeTje, male avtomobile, šivalne stroje najnovejša dvokolesa. pnevmatiko itd Vefika ?zbera Prodaia ■a obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles h« otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška cesta 4. Žaluzije tekstilne rolete, lesene rolete iz gradena in samonavijaice najceneje pri PETER KOBAL Kranj-Slovenija Zahtevajte cenike in Prospekte. mes tirDum.mu>i»n<-efe 10"— O n (predplačilo). 18*— D n po povsetlm pošlje: R. COTIČ, IJI BIJAKA Vil. KamntSka IO a 3t 5 Kaj Sprejmem borespondenttao perfektno strojepisko, zmožno slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije. Nastop takoj. Služba trajna. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal št. 131. 3276 Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse infor-mac\ie brezplačno. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti predrage naše matere, stare matere, tete in tašče, gospe Anke Janušič roj. pl. Šipuš-Sisačke se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni iskreno zahvalo g. dr. Pavlu Krajcu, čč. sestram usmiljenkam v Leonišču, prečastitj duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. Ljubljana, 10. februarja 1930. 3344 Žalujoči ostali. Oglasi v „ JUTRU" imajo siguren uspeh! i«*o*t! Novosti Železna služinska Brozovič« patent postelja tloZ-Ijiva, s tapeciranim ma-dracom, zelo praktična u vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne siut be In za potujoče o sabo stane Din. 450,— Ras pošiljam po poit-nem povzetiu. Lesen* patent postelja t loži ii va, c upeciramm inadr«(orn, zel« prak« t<čna sune Din. 280.— r LeSatka ta soaiaaje — (tle-gciluhl) Bijoovije »ntl »U-ac Dia. IS®.— L. BltOZOTZO, 2aoab, tUca K. Pozor! 2eninl in nceste! Najceneje Vam nudi žimnice (matrace i, otomane, divane in vse tapetniške izdelke edino le Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip Z9 Citajte vedno naše ogt"«e! j: Kot najboljše sažno in domače zdravilno sredstvo proti ma- \t lače j t zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja prignana LEVJA t I t l t MENTOL-DROŽENKA {francosko žganje) DoWva j« v ori£ina'nih plombramh rteklenicab ▼ prir-tni predro ni kakovosti v vseb drozeri-jab is trgovinah t mešanim blagom. 38-a » ♦ ♦ » Najpopolnejši in najcenejši iparat za mno» ženje. poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co.. Beograd, Obiličev venac br 5. Telef 33—01. 201=a Pohištvo, najmoderneje izdelano, vse iz vezanega in zajamčeno suhega lesa, kupite najceneje pri tvrdki: I. Repše Ljubljana, Dvorni trg 1, (Politični memeart spadalo med na'n>rilhitotienei8e čtivo v vseh literaturah. Sem soada