Blagovna izmenjava s tujino v pivih sedmih mesecih letošnjega leta I^etošmjl rezultati naše zu. panje trgovine so večinoma u-godni. Obseg blagovne izmc-nja-ve s tujino se jc v primerjavi % l&nskim letom pometnbno po. večal tako glede izvoza kakor tudi tivoza, Pri iem je bil po-rast izvoza večjj od porasta u-voza, kar znuuijšuje deficit tr-govinske bilance. Zlasti ntora-mo poudariti povečanje izvoza, ki je v tem razdobju za 35% večji od izvoza v ustreznem Janskem obdobju. Ceprav so rczultatl glede izvoza vobče ugodni, vcndar vidimo, da ti rezultati niso zadovoljivi v ce. li vrsti panog. Dosedanja dina-mika izvoza "i zadovoljiva v naslednjih panogah: Zaoslajanje v mil. din. Elektriena energija 33 Nafta in derivati 150 Barvna metalurgija 1-146 Električna industrija 95 Kemična industrija 140 Lesna industrija 2.782 Industrija celuloze, papirja 489 Tekstilna industrija 444 Usnjarska industrija 20 Sadjarstvo 391 SKUPNO 5.690 Kot vidimo na tabell, je za-ostajanje v teh panogah za 5 milijard in 690 milijonov di-narjev. Vendarle bo večina teh panog izpolnila plan, čeprav doslej zaostaja po dinamiki. To •velja za nafto in derivate, barv-no metalurgijo, clektrično in-dustrijo. kemično industrijo, nsnjarsko industrijo Hd. Druge panoge bodo komaj lahko na-domestile doslej zamujcni iz-voz, zlasti lesna industrija, pri kateri ,ie zaostanek skoraj za 3 mili.iarde dinarjev, industrija papirja (z zaostankom v zne-sku domala pol milijarde di-narjev, ki je nastal zaradi za-tnu.jenega izvoza roiacijskega papirja), tekstilna industrija s skoraj pol milijarde dinarjev (zaradi konopije) jn sadjarstvo z zaostankom v zneskn skoraj 400 milijonov dinarjev. k Umik s pridobljeaih r tržišč... Ceprav je izvoz po dinamiki T 13 vejah presegel plan, ta presežek ne krije povsem za-inud iz drugih vej. Največji presežek gta dosegli tobačna industrija in živinoreja. Zato bosta ti veji znatno presegli ffvoj plan. Prav tako moramo poi-dariti uspeh industrijo ži-vil, ki je doslej že presegla plan, toda zaradi velikega po-vpraševanja v Evropi po sadju in predelanib pridelbih bo ta veja pač ludi vnaprej znatno presegala svoj plan. Smeri izvoznega gibanja so se nekoliko sprcnienile. Evropa je ˇ celoti obdržala isli odstotek adelezbe. V okviru Evrope pa se je nekoliko Povečala adelež. ba držav Kvropske pJačilne n-nije, medtem ko so vzhodno-evropske države zabelcžile do-ločen padec. Udeležba Severne In Južne Amerike je tndi pad-la, povečala ps se je ndcležba Azijc. Izvoz v južnoameriške drža-Te letos ni porastel. Za ta po-jav so tudi dolofenj objektivni rzrojki, kot začasna prekinitev pogodbe s strani Brazilije, pla-Kinega sporazuma s strani V- , rugvaja in neurejenl odnosi i Argentino. Morsuno pa ven-Jar-le ugotoviti, da gre tu tudi za subjektivne hibe našc komerci-alne mreže. Pred več leti smo pričeli izvažati v Paragvaj pre-cejšnje koiičine nasih indn-strijskih izdclkov, a struktura je bila za našo državo zelo u-godna. Naša podjetja niso zna-la obdržati tega trga. Lani smo sklenili prav tako ugoden kom-penzacijski aranžma s Cilom, letos pa ni dovolj naporov, da bi obdržali in razširiH to trži-šče. Podobno je tudj z nekate-rimi drugimi državami. Trc-nutno povpraševanje na kakem ., drugetn tržišču navaja naša podjetja na to novo tr/.iščc in tako podjetja zapuščajo tisto, kar je bilo že pridobljeno. S takšno politiko bi pač komaj lahko ra/širili izvoz. Stalna skrb za določen trg in ncpretr-gano preskrbo tega tržišča je šibka stran številnih naših v podjetij. Ceprav v celoti, kakor smo že omeniii, rezultate zunanje tr-govine v teh sedmih mesecih Iabko iraamo za zadovoljive, moramo vendarle opozoritl na pomanijkljivostj naših podjetij v njihovem poslovanju s tnjino. Omenil bom nekalere. ... in nekatere diuge hibe Letošnje pomladi je bilo v Zahodni Evrcpi močno pavpra-ševanje po saftju in zelenjavi, ker je ostra zima negativno vplivala na letino. Na.ša pod-jetja so doscgla znatno višje cene kot lani in so bila zato zadovoljna. Z analizo dosežeuih cen v Inštitutu za zuuanjo tr-govino smo ugoiovili, da smo za, blaso istc kvalitete, ambala-ie itd. dosegli cene, ki so bile 20% uižje od tistih, ki so jih dosegli naši konkurenti (n. pr pri češnjah). V zunanjetrgovinski zbornlci se pogosto dogovorijo o mini-malnih cenab, za katere je u-gotovljeno, da jib dejansko lahko doscžejo na tujem trgu. Lahko pa se doscžejo tudi višje cene. Nekatera podjetja jih tu-di dosegajo. Toda nekatera pod-jetja ne poizkušajo dosefi viS-je cene (seveda tudj ne nižje), ker se bojijo, da ne bodo mo-gla prodati svojega blaga ali pa da bo blago prodalo kako dru-go naše podjctje. Tako tuji kupci prisilijo tudi tista pod-jetja, ki sicer dosegajo boljše cene, da prodajajo ceneje. Pre-cej je primerov nez&upanja v vzajemno lojalnost, to pa zelo moti poslovanje. Podjetja prav tako viasib nimajo zaupanja Pri odknpo-vanju na našem notranjcm tr-gu, neupravičeno dvigajo od-kupne cene ali dvigajo maržo zadrugam, ki potem nočejo ob nižji marži izpcdiijevati svoje obveznosti. LMos ni bilo dovolj marelic: obrodile so samo v Makedoniji. Te kolitine je do-slej odkupovalo makedonsko podjetje. Sedaj so vsa podjetja navalila na to majhno količi-no in seveda ncupravičeno iit brez potrebe dvignila ceno. To je bil letos primer prl vseh ti-stih kmetijskih pridelkib, ki so jih odkupovali za nv