IroStnina plačana v gotovinL
Leto XIX., št. 243
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koceaova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana ŠL 11.842, Praga čdsk) 78.180, Wien št. 10^.241,
Ljubljana, sreda H. oktobra 1938
Nerešena vprašanja
Pred štirinajstimi dnevi, k0 je svet še živel pod neposrednim vtisom monakovskega sporazuma, se je od vseh strani napovedovalo novo ravnotežje sil v Evropi. Monakovski sporazum naj bi bil izhodišče nekakšnega direk-torija velesil, ki bi odločal o nadaljnji usodi Evrope. To razpoloženje je zlasti prevladovalo pri vseh štirih prizadetih velesilah, Angliji, Nemčiji, Italiji m Franciji. Kar se je dalo med njimi opaziti razlik, so v glavnem izhajale iz pogledov enih in drugih na tako zvano »novo Evropo«. Vsem štirim pa je bila skupna zavest, da se je z monakovskim sporazumom zrušil ves povojni sistem evropskega ravnotežja in da bo treba na njegovo mesto čim prej postaviti nekaj drugega, boljšega, ako naj se mir, ki je bil v septembru rešen v zadnjem hipu, zares zagotovi za daljšo dobo.
Izmed štirih velesil, katerih zastopniki so se v skrajni sili sporazumeli v Monakovem o trenutno najbolj perečem vprašanju, sta samo Nemčija in Italija imeli že od vsega začetka jasne načrte tudi o novi zgradbi, ki naj nastane na razvalinah dvajsetletnega povojnega razvoja. Ostali dve, Anglija in Francija, takega programa nista imeli, ker sta se na monakovski konferenci zadovoljili le z reševanjem miru za vsako ceno.* Prvi teden je bil ves pod vtisom silnega olajšanja, da je neposredno grozeča vojna preprečena, potem pa so se zopet začele vedno močneje pojavljati skrbi, kako bc z bodočim razvojem. Da so te skrbi še vedno zelo velike, nam kaže med drugim na prvi hip presenetljivo dejstvo, da v Angliji še niso nikdar toliko in s takim poudarkom govorili o potrebi notranje narodne strnjen osti in o nujnosti popolne oborožitve, kakor govore in pišejo o tem zadnjih štirinajst dni in to pristaši vseh strank. Tudi Francija prihaja po silnem moralnem pretresu zadnjih tednov nekoliko k sebi, vendar pa so njene notranjepolitične reakcije na novi razvoj bolj besednega značaja kakor konkretnega pome-r.a. dočim se na zunaj skuša znajti z izredno naglimi akcijami, ki naj po mnenju njenih vodilnih mož nadoknadijo zamujeno in izgubljeno.
Vsi ti značilni pojavi seveda niso ostali neopaženi v Berlinu in Rimu, kjer ostajajo na svojih že zgrajenih in na novo pridobljenih pozicijah ter tudi pri vseh svojih načrtih, a pri tem nakazujejo obenem prve pomisleke in priporočajo previdnost glede na bližnji evropski razvoj. Najnovejši glasovi italijanskega in nemškega časopisja so v tem pogledu zelo značilni za presojo trenutnega razpoloženja med velesilami glede na bližnje reševanje še nerešenih evropskih vprašanj.
Kot prvi preizkusni kamen za »mona-kovsko metodo« reševanja obstoječih sporov je trenutno v ospredju špansko vprašanje, ki je po svojem mednarodnem obeležju vezano predvsem na ureditev italijansko-angleških in italijan-sko-francoskih odnosa j ev kot uvod v ureditev celotnega sredozemskega problema. Nekje v ozadju je že nakazan tudi kolonialni problem, ki zanima Nemčijo. Kakor kažejo komentarji pol-ttradnega biltena »Informazione Diplo-matica«, ne pušča Rim nobene nejasnosti o svojem stališču glede Španije, odgovornost za nadaljnji razvoj pa prepušča Angliji in Franciji. Temu namenu služijo tudi glasovi italijanskih listov, ki prav te dni svare pred pretiranim optimizmom. Tako poudarja na primer rimski »Giornale d' Italia«, da je Italija sicer z najboljšo voljo pripravljena sodelovati »s preizkušenimi prijatelji«, vendar pa se ne želi »prenagljeno predajati optimizmu in vzeti za dejstva, k- so samo nade ali manevri«. Milanski »Corriere della Sera« pa objavlja pod naslovom »Čuječnost« uvodnik, v katerem poudarja med drugim: »Z monakovskim sporazumom je bila prebrode-:na najbolj ostra faza mednarodne krize, •toda v Italiji ni nikdar nihče mislil, da bi mogel položaj naenkrat postati rožnat in miren. Ne glede na to, da v Mo-nakovu niso mogli biti na dnevnem redu, kaj šele rešeni, vsi problemi, je bilo predvidevati, da bo v demokratičnih državah nastopila reakcija, ki mora biti tem hujša, kolikor bolj se izgublja sled zadnjega strahu. Tako se je tudi zgodilo.« Spričo tega svari milanski list pred »iluzijami že doseženega in utrjenega miru«.
V podobnem smislu so tolmačili tudi Hitlerjev govor v Saarbruckenu. Bil je svarilo pred pretiranim optimizmom nemškega naroda, a tudi svarilo Angliji in Franciji, kajti po Hitlerjevem mnenju je trajno prijateljstvo z demokratičnimi velesilami zelo problematično, ker so njih »državniki dobre volje, ki hočejo mir, stalno izpostavljeni nevarnosti, da jih odžagajo-oni, ki miru nočejo«
Pomisleke in svarila obeh avtoritarnih velesil je tolmač stališča nemškega
ANGLIJA HOČE ¥ KRATKEM
ZATRETI UPOR ¥ PALESTINI
Osredotočenje vse oblasti v angleških vojaških rokah — Izjemno stanje in novi hudi spopadi v Jeruzalemu
Jeruzalem, 18. okt. br. Z odlokom angleškega vrhovnega komisarja je bila z današnjim dnem celokupna policija v Palestini podrejena vrhovnemu poveljniku angleških čet. S tem je dejansko izločena vsa civilna uprava in vsa oblast v deželi prepuščena vojaškim krogom. To dokazuje, da je Anglija odločena nastopiti z vso odločnostjo proti Arabcem in z vsemi sredstvi zatreti nemire.
Dogodki v Jeruzalemu in drugih krajih Palestine pa kažejo, da se Arabci še ne mislijo ukloniti. Izjemno stanje, ki je bilo proglašeno v Jeruzalemu in ki bi se moralo danes ob 5. popoldne ukiniti, je bilo podaljšano za nedoločen čas in razširjeno tudi na vso okolico Jeruzalema. Za ta ukrep so se oblasti odločile po novih spopadih v starem delu mesta. Ze od zgodnjih jutranjih ur zopet reglajo strojnice in pokajo bombe. Arabci so vtihotapili v stari del mesta velike množine orožja in municije ter se zabarikadirali v posameznih zgradbah, od koder streljajo na angleško voja-
; štvo. Nad 2.000 angleških vojakov je danes dopoldne obkolilo stari del mesta, da preprečijo nadaljnje tihotapstvo orožja in municije. Izjemno stanje, ki popolnoma sliči obsednemu stanju, se izvaja z vso strogostjo. Prebivalstvo ne sme zapuščati hiš. Vojaštvo in policija imata nalog, takoj streljati na vsakogar, ki bi se pojavil na ulici. Na vseh javnih poslopjih in tudi na večnadstropnih zasebnih zgradbah so vojaške posadke s strojnicami in ročnimi granatami. ki imajo nalogo preprečiti vsak napad Arabcev.
Tudi v drugih pokrajinah Palestine poročajo o novih nemirih Do večjega spopada je prišlo danes v bližini Jcsobanala. kjer so bili trije židje ubiti, 8 pa ranjenih. Na železniški progi Te1 Aviv-Lida ie skočil s tira neki tovorni vlak. Na cesti Gaza Kantara sta dva Arabca postala žrtev eksplozije neke mine. V Haifi je bilo več požigov.
London, 18. okt. br. Večerni listi z vidnim vznemirjenjem razpravljajo o položa-
ju v Palestini, zlasti o dogodkih v Jeruzalemu. Po zadnjih vesteh so se Arabci zabarikadirali v starem mestu, kamor so morali poslati v boj dva polka. »Evening Standard« poroča, da bo jutri v Palestini proglašeno obsedno stanje.
O nadaljnji politiki Anglije v Palestini pišejo listi, da ima Anglija dve možnosti. Na eni strani lahko vztraja pri svoji mandatni politiki in izsili razdelitev Palestine, kar bi pomenilo dolgotrajno gverilsko vojno. Na drugi strani lahko Anglija zatre arabski odpor in nato sklene z arabskimi nacionalisti sporazum. Arabci po mnenju listov niso razpoloženi proti Angliji, pač . pa nasprotujejo njeni mandatni politiki. Anglija bi morala v tem primeru opustiti načrt o razdelitvi Palestine in omejiti doseljevanje Židov. Taka politika pa bi naletela na veliko opozicijo v Angliji sami.
Damask. 18. oktobra. AA. Tukajšnji listi prinašajo vesti, po katenh misli Velika Britanija sploh prepovedati neomejeno naseljevanje Židov v Palestino, a za dve leti i sploh ukiniti vsako naseljevanje.
Cena 2 Pi n
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Nabih Azmed, predsednik sirskega odbora za obrambo Palestine, je poslal vladi Zedinjenih držav brzojavko, v kateri protestira proti vmešavanju Amerike v palestinsko vprašanje.
Arabski napad na angleške vojake pri Adenu
Kairo, 18. okt. o. V okolici Adena se je včeraj pripetil resen incident. Člani nekega arabskega plemena v Jemenu so iz zasede napadli oddelek angleškega vojaštva in ga prisilili, da se je umaknil proti jugu. Arabci so zavzeli tudi naselbino Šabuo, ki spada v britansko interesno področje. V Šabui niso naleteli na nikak odpor. Pozneje se je nad Šabuo pojavilo več angleških letal, ki so opazovala gibanje Arabcev. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, napadalci niso v nikaki zvezi z Ibn Saudom. ki vztraja slej ko prej pri dobrih odnosa jih z Anglijo.
Povratek angleškega kralja v London
London, 18. okt. br. Angleški kraljevski par se je davi vrnil iz Balmorala v Škotski v London. Že dopoldne je kralj sprejel kolonialnega ministra Malcolma Mac-donalda, ki mu je zelo izčrpno poročal o položaju v Palestini, zlasti o delu angleške komisije, ki pripravlja nov načrt za ureditev Palestine. Po tem načrtu naj bi se že zasnovana razdelitev dežele opustila.
vanju pogajanj ake odločitve
Fo čsl. vesteh se bedo obnovila že v par dneh, po madžarskih pa se bodo nadaljevala le po diplomatski poti Novo popuščanje češkoslovaške
Bratislava, 18. okt. o. Po nasvetih iz Berlina in Rima se bodo pogajanja med češkoslovaško in Madžarsko nadaljevala že te dni. Vodila jih bosta sedaj najbrž oba zunanja ministra Chvalkovsky in Ka-nya. Pogajanja ne bodo več v Komarnu temveč v Bratislavi ali pa v znanem slovaškem kopališču Pištanih. O bazi za ta nadaljnja pogajanja se širijo razne govorice. Dobro poučeni krogi pa zatrjujejo, da je češkoslovaška pripravljena prepustiti Madžarski ozemlje jugozapadno od Bratislave, teko zvani žitni otok, nadalje področje ob Ikri vse do Lučenca, ozemlje južno od Košic, ki bi še nadalje pripadale češkoslovaški, ter področje južno od železniške proge ki vodi skozi Berenkovo proti vzhodu. Vsekakor so Madžari opustili svoie zahteve po Bratislavi in Užho-rodu ki sta postala sedeža slovaške in Podkarpatske vlade. Za kompenzacijo pa zahtevajo Košice. Skupna češkoslovaška in avtonomna slovaška vlada to zahtevo odklanjata. V Košicah živita sicer znatni manjšini Nemcev in Madžarov, a vsa okolica je stoodstotno slovaška.
V smislu madžarskih zahtev bi se morala na več krajih presekati železniška proga, ki veže ČSR z Rumunijo. V Pragi in Bratislavi poudarjajo, da bi bil to silen gospodarski udarec, ki bi ga bilo težko preboleti.
Budimpešta, 18. okt. w Oficiozni »Pester Lloyd« objavlja danes uvodnik, ki ga v političnih krogih tolmačijo kot stališče madžarske vlade glede pogajanj s Češkoslovaško. V uvodniku se med drugim naglasa, da v Monakovem niso rešil' evropskega miru za to, da bi ga že mesec dni pozneje zaradi kratkovidnosti in trdovratno-sti Prage ogrožala druga fronta proti manj mogočnemu nasprotniki.. Češkoslovaška vlada se mora sedaj odločiti, da v najkrajšem času v precizni obliki stavi madžarski vladi poštene in sprejemljive predloge, da bi se na ta način omogočilo nadaljevanje pogajanj, ki pa se morajo voditi le po diplomatski poti. Toda Praga tudi teh pogajanj ne sme zavlačevati in me a vpoštevati inspiracije, ki jih dajejo akcijski centri sedanjega časa. Če se v prihednjih dneh to ne zgodi, potem odklanja Madžarska vsako odgovornost za posledice.
Poljska in madžarska kampanja po radiu
Praga, 18. okt. br. Češkoslovaški vladni krogi zavzemajo v daljšem komunikeju stališče napram tendenciozni propagandi Madžarske, ki jo posnema že nekaj dni sem tudi Poljska. Madžarski in poljski radio širita izmišljene vesti o položaju v Češkoslovaški in zlasti poročata o velikih
Urejevanje razmer v ČSR
Uspešna prometna pogajanja z Nemčijo — Pred pričetkom velikih javnih del — Ukinjene uvozne prepovedi
Praga, 18. okt. br. V okviru berlinskih pogajanj za obnovo železniškega prometa so bila za enkrat rešena najnujnejša vprašanja. Med drugim je bil dosežen sporazum, po katerem bo češkoslovaška železniška uprava takoj stavila na razpolago potrebno število železniških voz, da bi se omogočil redni blagovni promet med ČSR in sudetskimi pokrajinami, odnosno Nemčijo. Gre zlasti za prevoz premoga in drugih surovin, potrebnih za industrijska podjetja v sudetskih pokrajinah. Redni promet s sudetskimi pokrajinami bo urejen že v par dneh in bo tako zadoščeno obojestranskim gospodarskim potrebam.
Tudi sicer se na obeh straneh z vso vnemo dela na odstranitvi vseh ovir, ki so nastale z izvršenimi teritorialnimi spremembami. Lahko se reče, da bodo vsa ta vprašanja rešena v najkrajšem času, ker se je na obeh straneh pokazalo popolno razumevanje. Tudi v prilagoditvi češkoslovaškega gospodarstva novim razmeram se opaža velik napredek. Škodove tovarne so že docela obnovile svoje delo. Tudi druga velika podjetja obnavljajo obratovanja. Za zaposlitev čeških beguncev iz zasedenega ozemlja pa se bodo še ta mesec začela velikopotezna javna dela, med njimi tudi gradnja velike moderne
zunanjega ministrstva, direktor »Frankfurter" Zeitung« dr. Rudolf Kircher strnil v naslednjo načelno ugotovitev: »Usoda Evrope je odslej v osmih rokah, katerih delo smo blagoslavljali v Monakovem in katerim bomo še zaupali, ako bosta partnerja Nemčije in Italije še nadalje postopala v istem duhu kakor v Monakovem. Angleži in Francozi se veri v Ženevo niso še odrekli. Lahko jo tudi ohranijo, če hočejo, da bodo le njihova dejanja v skladu z monakov-skimi metodami! Korak k dobremu je storjen, sedaj gre samo še za doslednost«
avtomobilske proge, ki bo šla nekako po sredi države od zapada proti vzhodu.
Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo, da so z današnjim dnem ukinjene izvozne prepovedi, ki so bile izdane v zvezi z mobilizacijo. Za vse blago, ki je navedeno v 6. poglavju mobilizacijskega odloka, veljajo glede izvoza zopet prejšnji predpisi.
Prehodni ukrepi vlade
Praga, 18. okt. br. Češkoslovaška vlada se na vse načine prizadeva, da bi se čimprej uredile razmere, nastale po izvršenih teritorialnih spremembah. Na današnji seji stalnega odbora narodnega predstavništva je bila odobrena cela vrsta ukrepov, ki jih je izdala vlada zlasti v svrho prilagoditve gospodarskega življenja novim prilikam. Med drugim je od-godena amortizacija 3 in pol odstotnih državnih obveznic, ki bi se morala izvršiti s 1. novembrom, do 1. maja prihodnjega leta. Zaradi teritorialnih izprememb je treba počakati na primerno razdelitev državnih dolgov. Na novo so tudi porazdeljena področja trgovskih in industrijskih zbornic. Nekatere dosedanje zbornice so znatno razširjene, nekatere pa ukinjene.
Akcija za naselitev čsL beguncev v Kanadi
London, K. okt. br. Zveza organizacij za Društvo narodov je naročila kanadskemu odboru za Društvo narodov, naj se zavzame pri kanadsiki vladi za to, da bi dovolila naselitev 20.000 beguncev iz češkoslovaške.
Vpisovanje na visoke šole
Praga, 18. okt. br. Z odlokom prosvetnega ministra je odrjeno vprisovanje na vseh češkoslovaških visokih šolah v času od 19. oktobra do 3. novembra. Redna predavanja se bodo pričela 6- novembra, izpiti pa se lahko polagajo že sedaj.
nemirih v Podkarpatski Rusiji in v južnih predelih Slovaške. V Pragi poudarjajo, da so te vesti zlobno naperjene proti ugledu češkoslovaške republike, da bi se na ta način opravičile pretirane madžarske zahteve. V kolikor je tu in tam res prišlo do izgredov, je uradna preiskava ugotovila, da so v vseh teh primerih bili na delu tuji agenti. Madžarski radio tudi trdi, da je bilo v Podkarpatski Rusiji aretiranih 300 Madžarov. To je sicer res, toda madžarski radio bi moral tudi povedati, da to niso češkoslovaški državljani, marveč madžarski državljani, ki so vdrli preko meje na češkoslovaško ozemlje z namenom, da bi tu izzvali nerede in spopade. Poljski radio s svoje strani je to madžarsko propagando skušal podkrepiti še z izmišljotino, da so češki vojaki streljali na avtomobil predsednika podkarpatske avtonomne vlade Brodija. Za vsemi temi izmišljotinami se skriva samo razočaranje nad tem. da madžarski in poljski načrti niso uspeli in da se je Podkarpatska Rusija odločno izjavila za nadaljnji obstoj v okviru češkoslovaške republike.
Jasno nemško svarilo
Berlin, 18. oktobra. AA. (DNB) Pod naslovom »Madžarska in Slovaška« izraza današnji »Berliner Tageblatt« upanje, da se bodo v Komarnu prekinjena pogajanja kmalu nadaljevala. Izjava predsednika madžarske vlade Imredvja, da želi Madžarska naglo in dokončno rešitev na osnovi pravice do samodločbe, odgovarja, kakor se zdi zahtevi novega slovaškega ministra pravde dr. Turčanskega, da mora namreč
tudi Madžarska pokazati popolno razumevanje za interese Slovaške. Naj zasluži madžarska občutljivost za nekdanje meje velike Madžarske še toliko spoštovanja, nadaljuje list, se je vendar pokazalo, da pri odločitvi trajnih narodnih meja ne morejo priti v poštev tako zvane zgodovinske meje. Ob koncu opozarja list na popolno soglasje Berlina in Rima glede potrebe novih slovaških predlogov, kakor tudi glede možnosti rešitve ,ki bi bila pravična za obe stranki.
Pričetek demobillzacije v Nemčiji
Berlin, 18. okt. AA. (Havas). Danes se je začela demobilizacija prvih 100.000 rezervistov, ki so bili v Nemčiji poklicani pod orožje v času zadnje krize. Iz vojske odhajajo tudi vojaki, ki so dovršili svoj dveletni rok.
Sporazum o osnovi pogajanj že dosežen?
London, 18. okt. br. V daljšem članku se bavijo »Times« z obnovo pogajanj med Češkoslovaško in Madžarsko. List poudarja da je zahvaliti veliki diplomatski aktivnosti, ki se je začela takoj po prekinitvi pogajanj v Komarnu. da je že prišlo do sporazuma o tem, na kakšni osnovi naj se pogajanja nadaljujejo. Iz pisanja ofi-ciozne rimske »Informazione Diplomatica« sklepa list, da je sedaj tudi Italija osvojila stališče, ki ga glede češkoslovaško-madžarskega spora zavzema Nemčija, ki se zavzema za to, da se upoštevajo upravičeni interesi Slovaške.
Možnost razpusta francoskega parlamenta
Daladier pripravlja tudi preosnovo svoje vlade - Ustanovljeno bo ministrstvo za oboroževanje tn zakladno
ministrstvo
Pariz, 18. okt. V francoskih političnih krogih vedno bolj razpravljajo o razpustu pcslanske zbornice in o razpisu novih volitev Zadnji dogodki so pokazali, da je vladna' večina, ki jo je doslej tvorila ljudska fronta, v razpadu in da pri sedanji sestavi parlamenta ni mogoče postaviti druge parlamentarne večine trajnejšega značaja. Zato sodijo ,da ne bo vladi preostalo ničesar drugega kakor razpisati volitve, odločitve o tem pa ni pričakovati pred drugo polovico novembra. Odločilnega pomena bodo pri tem na eni strani nadomestne volitve v senat, ki se prično prihodnjo nedeljo in pri katerih bo nanovo izvoljenih 97 senatorjev. Te volitve bodo v veliki meri dokumentirale razpoloženje politične javnosti. Na drugi strani bo največjega pomena kongres radi-kalno-socialistične stranke, ki se bo se-
stal prihodnji teden v Marseilleu. V zvezi s tem tudi zatrjujejo, da bo vlada še pred razpustom zbornice predložila reformo volilnega zakona, ki naj bi poenostavila volilni postopek in onemogočila razne nevšečnosti sedanjega volilnega reda. Sporedno s tem pripravlja Daladier tudi preosnovo svoje vlade. Ustanoviti namerava novo ministrstvo za oboroževanje in posebno zakladno ministrstvo, ki naj bd se posvetilo v prvi vrsti sanaciji državnih financ. To ministrstvo namerava prevzeti Daladier sam, da bi tako z večjo avtoriteto mogel uveljaviti razne nepopularne ukrepe, ki jih smatra za neobhodno potrebne. Ministrstvo za oboroževanje namerava poveriti vojaškemu strokovnjaku. Naloga tega ministrstva bo v čim krajšem času izvesti v polnem obsegu francoski oboroževalni program.
Bitu
Razčistiti hoče vsa pereča vprašanja v francosko
italijanskih odnosajih
Pariz, 18. oktobra, br. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Daladier meseca novembra oficielno obiskal Rim in bo pri tej priliki v osebnih razgovorih z Mussohm-jem skušal razčistiti pereča, vprašanja v f rancosko-itali j anskih odnešaph mpro-bleme mednarodne politike, ki vpkvajo na razmerje med Rimom m Parizom. Pri tei priliki naj bi se tudi defimtivno razčistilo špansko vprašanje. Z imenovanjem novih poslanikov v Rimu in Parizu bodo obnovljeni redni diplomatski odnošaji. V duhu monakovskega sestanka veiesil želi tudi London, da bi se odnošaji med Rimom in Parizom čimprej razčistili, kar bi po sodbi londonskih krogov znatno olajšalo reševanje drugih mednarodnih problemov .predvsem pa likvidacijo španskega vprašanja.
Pariz, 18. okt. o. O uporabi naknadnih I kreditov za francosko vojno mornarico je izjavil minister Campinchi. da bodo od celotne vsote 887,500.000 frankov, ki je bila dovoljena na zadnji seji ministrskega sveta, porabili 600 milijonov frankov za nove gradnje in 200 milijonov zi. izpopolnitev zalog. Novi na podlagi letošnjega proračuna zgrajeni vojni ladji po 35.000 ton bosta dobili ime »Clemenceau« in »Gasco-gne«. Novi križarki po 8.000 ton tipa »De Grasse« se bosta imenovali »Guichen« in »Chateaurenault«, novi matični ladji po 18.000 ton pa »Painleve« in »Joffre«. Tri nove podmornice se bodo imenovale »Guada-loupe«, »Martinique« in »Reunion«. Za generalnega inšpektorja pomorskih sil je bU imenovan viceadmiral Laborde.
Mračni dnevi na češkem
Razburjenje se potega — Nemška vojska duši maščevalnost Henleinovih četašev — Tragičen obseg izgub *-Rojstna kraja Palackega in Bezruča sta priSla pod Nemčijo — Zaslepljenost Poljakov
^ •• •--------Sredfa, 19. X. 1938, '
Glasilo dr. Mačka o sodelovanju z JNS
Praga, 18. oktobra
Po grozni operaciji, ki je od »historičnih dežel češke krone« odtrgala politično, strateško in gospodarsko važne dele Češke, Moravske ia Šlezije, se je razburjenje nekoliko pomirilo in ljudstvo se vrača k svojim običajnim poslom. Notranjost države je preplavljena z begunci, na mejah pa se še vedno ugiblje, ni-li ta ali ona občina s češkim prebivalstvom zasedena po pomoti in je končna razmejitev ne bo prisodila zopet Češkoslovaški.
Časopisi so poLni poročil o dogodkih na začasni meji, ki so tako zelo prizadeli češki narod osobito na Moravskem. Splošno se priznava, da nemške čete nastopajo zelo korektno in skušajo povsod ublažiti trdote zasedbe in razmejitve. Rajhovski vojaki se zelo čudijo, da jih v mnogih krajih ljudje ne razumejo in se z njimi ne morejo pomeniti o nobeni stvari. V teh težkih dneh čutijo ljudje veliko olajšanje, ko kraje zaseda redna vojska kajti tako zva-ni »ordnerji«, napadalni oddelki soidetsko-nemške stranke, so povsod nastopali silno samolastno, da se jih je vse balo. Posebno v strahu pred njimi so oni Nemci, ki niso pripadali Henleinovi stranki, v prvi vrsti socialisti. Nad njimi so »ordnerji« znesli ves svoj bes. Redna nemška vojska pa je takoj zatrla njihov teror in danes se ljudje že upajo pritožiti se na poveljstvo zoper ordnerska nasilja.
Javnost si še ni povsem na jasnem glede silovitih izgub. Nekateri jih pretiravajo, drugi pa jih smatrajo za manjše, kakor so v resnici. Češka meri danes 35.000 km*, Mo-ravsko-šleska pa 15.000 km1, prva je izgubila 32% svojega ozemlja in 34% prebivalstva. slednja pa celo 34% ozemlja in 36% prebivalstva. Iz Češke je prišlo 10n/o Čehov pod nemško oblast, z Moravske in Šlezije pa 20%. Skupno število Čehov, ki so prišli pod Nemčijo znaša 850.000. Čehov v t. zv. historičnih deželah bo skupaj 6,400.00 to je 92% vsega prebivalstva, ostanek okoli 600.000 bo še vedno tvori! nemško manjšino, o kateri že pišejo nemški listi, da bo Nemčija budno pazila na njeno usodo.
V Češki sami so Čehi zelo udarjeni na odseku med Plznjem in Domažlicami, kjer je cela vrsta čisto čeških občin prišla pod Nemčijo. Nič manjša m izguba pri Mo-stu. Duchcovu, Ustju in pri Terezmu Moravska in Šlezija sta docela raztrgani. Na Svitav-stkem je prišlo okoli 120 000 Čehov pod Nemce. V tem kraju je doživalo tragično vlogo češko mestece Polička (8000 prebivalcev), ki je bilo prvotno zasedeno v celoti, kasneje pa so se čete umaknile v novi de! mesta, kjer so gimnazija, sokolska in orlovska telovadnica, razna nova javna poslopja in tovarne za municiio. Otroci iz mesta hodijo v šolo preko dižavne meje. Občina Ivanj je bila štirikrat zasedena in
1 izpraznjena, naposled je le ostala Cehom.
' V tem okrožju gre glavna železniška zveza Praga-Moravstka Ostrava trikrat s češkoslovaškega na nemško ozemlje. Hodslavice, rojstni kraj Palackega, so danes v Nemčiji. Opavski okraj do same Moravske Ostra-ve je pripadel Nemčiji. Opava je rojstno mesto Petra Bezruča. Masarykov volilni okraj Korivnice Štramberk je takisto v Nemčiji.
Od vse Šlezije je Češkoslovaški ostal majhen jeziček, ostalo s 120.000 Čehi so zasedli Poljaki. Dočim so Nemci v opavski Šleziji pustili za enkrat vse pri starem in se je pouk na češki gimnaziji že začel, so Poljaki takoj pregnali vse češke učitelje, zaprli češke šole, iz rudnikov pa odpustili češke delavce, inženjerje in uradnike. Izgnanci bi se bili morali izseliti že v 24 urah, šele posredovanje pri generalu Bort-novvskem, poveljniku poljskih čet, je odložilo odhod do konca oktobra. Dočim nemška vojska povsod brzda »ordnerje« in njihovo maščevalnost, poljske čete brez odpora dopuščajo nasilstva poljske bojevniške organizacije.
V Južni Moravski sta najbolj prizadeti češki mesti Znojmo in Breclav ter nekatere občine jugozapadno Brna, ki so prišle k Nemčiji. Od Slovaške si je Nemčija vzela Petržalko pri Bratislavi, ki leži na desnem bregu Dunava in strategično popolno obvlada bratislavsko pristanišče.
Posamezne železniške direkcije so izgubile pa 30 do 50% svoje železniške mreže, Olomuško celo 78%. Najvažnejše zveze Moravske s Prago in z inozemstvom so po nekolikokrat pretrgane, isto velja za krajevne železnice, kjer je sedaj promet navezan na avtomobil. Ta promet je že dobro organiziran in posluje brezhibno. Važnejša železniška križišča na Moravskem so skoro vsa v nemški oblasti in ostala država s Slovaško nima več prave zveze.
Vsi kraji na Češkem in zlasti na Moravskem so prenapolnjeni z begunci. Oni izpod poljske zasedbe so osobito bedni. Odnesli so samo, kar so imeli na sebi.
Zadnja dva dni se je tudi krajevni promet preko meje že nekoliko uredil. Pro-pustnice se že izdajajo in ž njimi prihajajo Čehi in Nemci iz zasedenega ozemlja, da si v Olomucu, Brnu, Prostjejovu ali Li-tovlju nakupijo živil, čevljev, perila, obleke itd. Vse to je na drugi strani meje znatno dražje. S temi potniki prihaja tudi mnogo mladih ljudi, ki beže pred »Arbeitsdien-stom«. Slednje češike oblasti vračajo, ako so Nemci, dasd nekateri zelo prosijo češkoslovaškega gostoljubja. Med njimi so tudi taki, ki imaio izkaznico Henleinove stranke: seveda morajo tudi ti vsi nazaj, ker se hočejo češkoslovaške oblast' za vsako ceno izogniti vsemu, kar bi moglo že sedaj ali kdaj kasneje biti v napotje korektnim od-nošajem med novo ČSR in Nemčijo.
— 2 | Beležke
1 davno volilno geslo JRZ
Beograjsko »Vreme« obširno komentira govor predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča pred beograjskimi delegati JRZ in prihaja do zaključka, da se bo vodila pri decembrskih volitvah borba prvenstveno za načelo narodnega in državnega edinstva ter za unitaristično Jugoslavijo. JRZ bo zastavila vse svoje sile, da zmaga načelo narodnega edinstva. List zato pravi, da se morajo za listo JRZ opredeliti tudi pristaši vseh drugih strank, ki priznavajo načelo narodnega edinstva.
Doslednost in nedoslednost
»Vreme« objavlja iz Ljubljane poročilo o vtisu, ki ga je napravil govor predsednika dr. Stojadinoviča na Ljubljančane. »Vreme« pravi, da je vladalo »med Ljubljančani ogromno zanimanje za govor dr. Stojadinoviča. Kdor ni imel radia doma, se je napotil h kakemu svojemu prijatelju, da je lahko čul predsednikove besede. Tako so poslušali nekateri Ljubljančani govor doma, drugi pa v treh velikih lokalih, kjer so bili postavljeni zvočniki. Po končanem govoru so izjavljali Ljubljančani, da je bil zelo stvaren in miren. Posebno so bili Ljubljančani zadovoljni, ker je dr. Stojadinovič podčrtal nedoslednost voditeljev JNS. Ljubljanski pristaši JRZ pravijo, da je njihova stranka na pravi poti in da je ostala dosledna svojemu programu.«
„Slovenčeve" halucinacije
Pri »Slovencu« je zadnje dni očividno zopet enkrat nastopila huda živčna kriza. To je razvidno skoraj iz vsake njegove strani. Z živahno veselostjo je naša javnost čitala njegova razmišljanja, kdo se je komu ponujal pri sestavi skupne opozicijske liste. Tako duhovitih razglabljanj ne čitamo vsak dan. V lastnem interesu naj si zato gospodje izberejo drugo snov vsaj sedaj, ko je stvar končana in sklenjena. Naj vzamejo, ako hočejo., na znanje, da se nihče nikomur ni nič ponujal in nihče nikogar ni nič prosil, temveč je stvar šla, kakor se spodobi med resnimi ljudmi, in je zaradi tega imela tudi uspeh.
Sicer pa se vsega tega gospodje, kadar so sami med seboj, tudi sami dobro zajedajo. V svoji zadregi so zato šli sedaj po priče zoper dr. Kramerja kar v samo Švico, ko jim že ne zaležejo dosti beograjski pomožni organi. Iztaknili so tam neko revijo, ki objavlja v svoji septembrski številki nič več in nič manj, kakor informacije nekega skrivnostnega sestanka zaupnikov JNS v Ljubljani, na katerem je baje poročal dr. Kramer o svojih pogajanjih z JRZ in o ugodnostih, ki so mu jih nudili. Nam o kakem takem sestanku ni prav ničesar znanega, še manj pa dr. Kra-merju, ki ima danes preveč resnejšega dela, kakor pa odgovarjati na »Slovenčeve« halucinacije. Stvar je samo v toliko vesela, da odkriva »Slovenec« obstoj JNS že kar v švicarskih revijah, ki objavljajo poročila o čisto navadnih zaupniških sestankih JNS. To je tiste JNS, ki jo je »Slovenec« že najmanj stokrat pokopal med slovesnim zatrjevanjem, da se za usodo jugoslovenskih nacionalistov in njihove politične organizacije živ krst pod milim nebom več ne zmeni.
Zopet smola
»Slovenec« in »Slovenski dom« objavljata te dni nadvse originalne informacije o JNS, njenih pristaših in njihovih namerah. Čeprav po njunem zatrjevanju poprej te stranke že davno ni več bilo in torej tudi ne njenih pristašev, sedaj kar naekrat zatrjujeta, da ljudje menda kar v množicah beže iz JNS in se prijavljajo v JRZ. Joj, kako so morali njuni čitatelji začudeno pogledati, ko so pri tej priliki celo brali, da so to »resni možje«, ki jih ne gre odklanjati. V JNS pa resni mož.ie! Še pred par tedni bi pri »Slovencu« za nobeno ceno ne priznali kaj takega.
Smolo pa imajo gospodje tudi pri tem. V isti sapi so namreč napisali, da so izstopili iz JNS Juraj Demetrovic ter poslanca Kovač in Cvetic. Zopet se je pokazalo, da ne berejo službenega glasila svoje stranke »Samouprave«. Ta je namreč isti dan proglasila Ante Kovača, ki je vojni dobrovo-ljec in je na seji glavnega odbora JNS skupno z drugimi glasoval za volilno sodelovanje z združeno opozicijo, za »zabušan-ta, ki se je boril proti Avstriji namesto na bojišču — v afriški Bizerti« Od Juraja De-metrovida in Josipa Cvetica pa prinaša ravno snočnja beograjska »Pravda« izjavo, s katero odločno demantirata vest nekaterih listov, da sta izstopila iz JNS. Gosp. Demetrovic je vrh tega kot član glavnega odbora JNS pri poimenskem glasovanju tudi glasoval za sodelovanje JNS z združeno večalo.
Kongres Jadranske straže bo preložen
V Zagrebu se je včeraj, kakor nam poročajo, sestalo predsedstvo Jadranske straže pod vodstvom predsednika dr. Ivana Tartaglie. Na sejo so prišli zastopniki oblastnih odborov Jadranske straže iz Zagreba, Ljubljane in Beograda. Po daljši razpravi so na predlog predsednika zagrebškega oblastnega odbora NVickerhauserja sklenili predlagati izvršnemu odboru Jadranske straže, da se občni zbor. ki bi se moral vršiti v Zagrebu 30. in 31. t. m. od-godi do srede februarja. Ta odgoditev je potrebna, da se ne bi kongres vršil v času volilne kampanje.
Kandidature
Po vsej državi se že vrše številni sestanki, na katerih postavljajo razne politične organizacije svoje kandidate za skupščinske volitve. Nekaj kandidatur smo prinesli že včeraj, nekaj nadaljnjih posnemamo iz listov danes.
Bivši minister Djura Jankovič bo kandidiral v podravsko-siatinskem srezu na listi JRZ. Minister financ Dušan Letica bo kandidiral v srezu Okučani. Novosadski kirurg dr. Uzelac, o katerem so listi nedavno toliko pisali, bo kandidiral kot pristaš Svetislava Hodžere na listi JRZ v srezu Titel. V Šibeniku kandidirata na listi JRZ bivši minister dr. Marko Kožulj in zdravnik dr. Slavko Grubišič, nekdanji voditelj akademske Orjune v Ljubljani.
O kandidaturah HSS poroča včerajšnji »Hrvatski dnevnik«: » Nekateri listi so že pričeli objavljati imena raznih kandidatov . za decembrske volitve. Imen kandidatov
»Hrvatski dnevnik« komentira v uvodniku včerajšnje številke poslednje politične dogodke in pravi, da sta bila najpomembnejša dogodka zadnjih dni govor dr. Stojadinoviča in obisk dr. Kramerja pri dr. Mačku. Oba dogodka sta prinesla razsvetlitve v politični položaj. List citira nato nekatere stavke iz govora dr. Stojadinoviča, potem pa nadaljuje:
»Drugi dogodek se je odigral v nedeljo v Zagrebu, ko je obiskal dr. Mačka glavni tajnik JNS dr. Kramer in mu predložil obrazložitev, zakaj se je odločil glavni odbor JNS nastopiti pri volitvah skupno s Kmetsko demokratsko koalicij io. Dr. Maček je ugotovil, da ne predstavlja ta obrazložitev nobene zapreke za tehnično volilno sodelovanje. S tem je končno rešeno tudi to vprašanje. Podrobna vsebina obrazložitve se bo zvedela, ko jo bo JNS objavila, odnosno službeno sporočila javnosti. Nismo pa storili nobene indiskre-cije, če že sedaj povemo, da je tudi JNS priznala važnost hrvatskega vprašanja in nujno potrebo njegove rešitve. Tako je nastal danes položaj, da priznavajo hrvatsko vprašanje tako nosilec liste JRZ, kakor predstavniki JNS.«
London, 18. okt. d. Med Nemčijo in Brazilijo so prekinjeni diplomatski odnošaji. ! Brazilska vlada je namreč sporočila ber- j linski vladi, da ji povratek dosedanjega ; nemškega poslanika v Rio de Janeiru, dr. Karla Ritterja. ni več zaželen. Nemška vlada je sporočila nato v Rio de Janeiro svoje začudenje zaradi neutemeljenega brazilskega koraka in je zahtevala odpoklic dosedanjega brazilskega poslanika v Berlinu, Momza de Aragao, kar se je tudi zgodilo.
Med Nemčijo in Brazilijo vladajo napeti odnošaji že od zadnjih nemirov, ki so jih povzročili braz:lski integralisti in so bili revolucionarnega značaja. Brazilska vlada očita namreč Nemčiji, da je njen poslanik podpiral brazilske upornike, ki so skušali izvesti državni prevrat, s čimer se je vmešaval v brazilske notranje razmere. Brazilska vlada je v zvezi s tedanjim ponesrečenim uporom izdala več narodnostnih in šolskih zakonov, ki delajo krepko razliko med v Braziliji živečmi Nemci in brazilskimi državljani nemškega pokolenja, ki jih smatrajo zakoni le še za Brazilce.
Dosedanji nemški poslanik v R'o de Ja-
Poslabšanje zdravja Kemala Atatiirka
Carigrad, 18. okt. w. Zdravstveno stanje predsednika turške republike Kemala Atatiirka se je po zadnjih poročilih danes znova zelo poslabšalo. Snoči je nastopilo malo zboljšanje, toda davi je nastal zopet preo-kret na slabše. Ob bolnikovi postelji je zbranih 8 zdravnikov, specialistov iz Anglije, Francije in Nemčije. V predsednikovi palači so že od snoči stalno zbrani vsi člani vlade z min. predsednikom na čelu.
Beck v Bukarešti
Varšava, 18. okt. AA. Zunanji minister Beck je nocoj ob 22.50 odpotoval iz Varšave v Bukarešto.
Beck se bo sestal z rumunskim zunanjim ministrom Comnenom Petrescom in razpravljal z njim o češkoslovaškem-madžarskem sporu. Bržkone bi rad pregovoril Rumunijo, da bi se odpovedala neposredni železniški zvez is Češkoslovaško.
Ponovno novačenje v Francovi Španiji
Pariz, 18. okt. br. V Španiji tudi danes ni bilo nikakih pomembnejših vojaških operacij. Da bi nadomestil italijanske prostovoljce, ki so se morali vrniti v domovino, je general Franco danes odredil ponovno rekrutacijo letnikov 1929 do 1940 V vojaško službo bodo potrjeni tudi vsi oni, ki so bili pri prejšnjih rekrutacijah proglašeni za nesposobne. Iz tega sklepajo, da je umik tujih prostovoljcev vojsko generala Franca zelo oslabil in da bo le težko nadomestil to izgubo.
Valencija. 18. okt. AA. Francova letala so ob 11.30 bombardirala mesto Denio. 12 ljudi je bilo ubitih, 20 pa ranjenih.
Smrt radičevskega politika
Zagreb, 18. okt. o. Davi je v sanatoriju Zelengaju umrl bivši hrvatski poslanec dr. Stjepan Košutič, brat podpredsednika HSS inž. Avgusta Košutiča. Pokojnik se je rodil 1. 1891. Po poklicu je bil odvetnik. 2e v mladih letih se je pričel udej-stvovati v politiki in 1. 1920. je bil prvič izvoljen za poslanca HSS. Nekaj časa je bil tudi glavni tajnik stranke. Poslanske funkcije je opravljal v celem sedem let. Zaradi težke bolezni se je moral v zadnjih letih umakniti iz aktivnega političnega življenja.
Kjuseivanov na razstavi naših karikaturistov
Sofija, 18. okt. AA. Predsednik vlade dr. Kjuseivanov je danes obiskal razstavo Jugoslovenskih karikaturistov in odkupil nekaj del.
HSS še ne objavljajo. To je povsem pravilno, ker bodo ta imena objavljena šele takrat, ko jih bo odobril dr. Maček, ki bo pri svojih sklepih upošteval razpoloženje v vseh krajih in slojih naroda.« Beograjski listi pa vedo povedati, da bo HSS skoro v celoti kandidirala zopet svoje kandidate pri petomajskih volitvah v L 1935.
»Slovenec« poroča, da bo za srez Šmarje kandidat celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek, njegov namestnik pa Ivan Turk iz Šmarja.
Dalje pravi glavno glasilo dr. Mačka: »Kako si predstavlja JNS rešitev hrvatskega vprašanja, v svoji obrazložitvi ne pove. Senator dr. Andjelinovič, ki se je v okrilju JNS odločno zavzemal za volilno sodelovanje, je nedavno poslal svojim volilcem pismo, v katerem pravi glede hrvatskega vprašanja med drugim: »Potrebno je napraviti aranžman z dr. Mačkom, ali pa je treba pripraviti pogoje za rešitev hrvatskega vprašanja brez dr. Mačka, čeprav se bojim, da za drugo rešitev ni več mnogo časa ... Ako rešimo hrvatsko-srbski spor vsaj v glavnih potezah, potem so vsa druga manjša vprašanja že skoraj rešena, odnosno na najboljši poti reševanja.«
»Hrvatski dnevnik« pravi, da izjav, ki so padle zadnje dni o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja, ne bo komentiral, nato pa še pristavlja: »Vsakomur pa je jasno in znano, da hrvatski narod zahteva rešitev hrvatskega vprašanja. Hrvati smo bili vedno za sporazumno reševanje hrvatskega vprašanja, seveda pa niso in ne bodo za »sporazum za vsako ceno«, ker sporazum, ki ne bi zadovoljil hrvatskega naroda, tudi ne bi pomenil rešitve hrvatskega vprašanja.«
neiru dr. Ritter se mudi že nekaj časa ▼ ! Nemčiji. Bil je v tesni zvezi s sedanjimi , nemško-češkoslovaškimi pogajanji, pri ka-, terih je z vso energijo nastopil za izpolnitev vseh nemških zahtev proti CSR. V Stresemannovi eri je imel vodilno pozicijo v zunanjem uradu kot izvedenec v gospodarskih vprašanjih, predvsem za jugovzhodne evropske dežele. Dr. Ritter je leta 1931 izdelal tudi znani načrt za carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo.
Odkritje nove zarote
v Braziliji
Rio de Janeiro, 18. okt. Preiskava proti voditeljem integralistov, ki so 11. maja skušali izvršiti državni prevrat, še ni zaključena. V njej je danes nastopil nov senzacionalen preokret. Pri hišni preiskavi v stanovanju nekega integralista, ki doslej še ni bil aretiran, so našli dokumente, po katerih so se brazilski fašisti pripravljali za nov državni prevrat. Tokrat so nameravali izvršiti množestvene atentate na zastopnike sedanjega režima. V splošni zmešnjavi, ki bi nastala, če bi atentati uspeli, bi se integralisti polastili oblasti.
Velik! Sašlstični svet
Rim. 18. okt o. Nocoj ob 22, se je sestal veliki fašistični svet. V njegovem jesenskem zasedanju bo to že četrta sejtv Ker je na nocojšnji seji razpravljal o zunanjepolitičnih vprašanjih, pričakujejo politični krogi sklepe z velikim zanimanjem.
Sprejem pri predsedniku vlade
Beograd, 18. okt. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v ministrstvu zunanjih zadev podpredsednika fašistične zveze industrijskih delavcev Guerriera.
Izenačenfe pomorskega prava balkanskih držav
Split, 18. okt. o. Danes je bilo končano zasedanje stalnega pomorskega odbora Balkanske zveze. Spočetka je odbor zasedal v Splitu, zadnje dni pa se je s parnikom odpeljal do Dubrovnika in se je danes vrnil v Split. Seje so imeli tudi med potjo in v Dubrovniku. Kakor zatrjujejo, so bili na zasedanju doseženi prav pomembni rezultati. Največ uspehov je bilo doseženih glede izenačenja pomorskega prava balkanskih držav. Pričakovati je, da bo na osnovi enotnih pravnih določb znatno oživel pomorski trgovinski promet med Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in Rumunijo. Nocoj je prispel v Split načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva Pei-novič. V njegovi prisotnosti bo imel odbor še svojo formalno zaključno sejo, na kateri bo podpisanih nekaj protokolov.
Odlikovanje
Beograd, 18. okt. p. Za redom sv. Save 4. stopnje je odlikovan inšpektor finančne kontrole v pokoju Martin Potočnik.
Iz carinske službe
Beograd, 18. okt. p. V carinski službi je premeščen finančni tajnik Djordje Miti« iz Bosanskega Broda h glavni carinarnici v Mariboru.
Nova gimnazija v Zagrebu
Zagreb, 18. okt. o. Na zagrebških srednjih šolah je letos 13.000 dijakov in dijakinj. Zato so bile prosvetne oblasti prisiljene ustanoviti peto moško realno gimnazijo, ki ji je bila dodeljena polovica dijakov I. realne gimnazije.
Potres pri Varaždinu
Varaždin, 18. okt. o. Iz Ivanca poročajo^ o več potresnih sunkih z močnim podzemskim bobnenjem. Potres je bil neznaten in ni napravil nikake škode.
vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročflo: Veflro
vreme z jutranjo meglo v vsej državi. Nekoliko oblačno je bilo v zgornjem primorju in v Gorskem Kotarju. Toplota se ji nekoliko dvignila. Najnižja Plevlje 0, najvišja Vranje 30 C.
Zemunska vremenska napoved: Nastopilo bo pooblačenje v zapadnih in severno' zapadnih krajih, pretežno vedro povsod drugod v državi. Jutranje megle v dolinah rek in kotlinah. Toplota se bo dvignila.
Zagrebška: Stalno, v glavnem vedro, podnevi toplo, ponoči hladno, zjutraj megla.
Dunajska: Pretežno jasno in mamo JeH sensko vreme z jutranjo me^a ,
altiis o novem
finančnem položaju
Donros davkov bo z okmitvijo znižan za 40 odstotkov — Postopno ukinjevanje moratorija za denarne zavode Pomen in namen inozemskih posojil
Praga, 18. okt. br. Finančni minister dr. Kalfus je danes sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo o gospodarskem in finančnem položaju države po izvedbi mo-nakovskih sklepov. Izvoz je nazadoval ne le absolutno, temveč tudi relativno. Splošna politična negotovost je imela za posledico beg kapitala, dviganje vlog in odtok deviz. Mobilizacija je še bolj poostrila situacijo. Na denarnem trgu se je pojavila nova obremenitev mobilnosti, kakršne poprej še nikdar ni bilo. To je povzročilo predvsem silno dviganje vlog, ker so ljudje brezglavo nakupovali živila in druge potrebščine ter držali denar doma. Tudi izdatki države so silno narastli. Vse to je dovedlo do začasne omejitve izplačevanja denarnih vlog.
Ni nobenega vzroka, je naglasil minister, da bi zamolčal dejstva, a prav tako ni tudi nobenega vzroka za pesimizem. Odcepitev ozemlja, ki je bilo priključeno Nemčiji in Poljski, je naravno oslabilo gospodarsko moč države. V pogledu davkov pomeni to znižanje dohodkov za 40 odstotkov. Nemogoče pa je istočasno za ravno toliko znižati državne izdatke, čeravno je v vsakem pogledu uvedena rigorozna štednja. Tudi izdatki za demobilizacijo bodo zelo veliki. Vse to zahteva novih žrtev, novo organizacijo gospodarstva, ki pa se mr"-> voditi po socialnih vidikih. Vlada je trdno odločena vsem preskrbeti delo in kruh. Temelj gospodarske obnove je zasebno podjetništvo, a vlada se tudi zadeva, da so urejene državne finance in čvrsta valuta glavno jamstvo za zanesljivo kalkulacijo, za uspešen izvoz in za splošno izboljšanje gospodarskih razmer.
Zavedamo pa se tudi, je nadaljeval minister, da bi bila naša naloga skoraj nerešljiva, če ne bi vsaj za prvo dobo dobili finančne podpore. Zaradi tega se je vlada obrnila na Francijo in Anglijo in danes že lahko sporoči, da smo dobili načelni pristanek. Ta pomoč nam je potrebna za okrepitev naše valute in za preureditev našega gospodarstva, predvsem pa tudi za izvedo velikih socialnih nalog, ki nam jih narekuje nastali položaj. Vlada je trdno odločena, doseči ozdravljenje kreditnega trga ter urediti državne finance. Na denarnem trgu se že kaže preokret. Dvignjene vloge se zopet vračajo v denarne zavode in likvidna sredstva naraščajo. Obtok ankovcev se je v prvi polovici oktobra znižal že za pol milijarde. Zaradi tega je bil danes tudi že izdan odlok, s katerim se znatno omejuje moratorij. Manjše vloge so že oproščene vsakih omejitev, na večje vloge pa so znatno povišana izplačila. Mir, s katerim je naša javnost sprejela .vse ome-
jitve, dokazuje njeno gospodarsko zrelost in disciplino.
Minister je zaključil svojo izjavo s pozivom k delu in štednji.
Angleško posojilo
London, 18. okt. AA. Reuter: Včeraj je odpotovala iz Londona v Prago češkoslo-vaško-finančna misija, ki je uredila z angleško vlado vprašanje angleške finančne pomoči CSR v znesku 10 milijonov funtov (blizu dve in pol milijarde din). Zastopniki češkoslovaške vlade so mimo te pomoči zahtevali še novo pomoč in so to svojo zahtevo obrazložili v posebni spomenici angleški in francoski vladi. Reuterjev dopisnik doznava, da se Francija zaradi velikih domačih potreb ne more priključiti finančni pomoči češkoslovaški, medtem ko ej angleška vlada mne-ja, da ne more sama prevzeti vse odgovornosti za nova posojila. V uradnem sporočilu, ki je bilo izdano že v soboto, pa se poudarja, da bo angleška vlada navzlic vsem težkočam proučila tudi novo češkoslovaško zahtevo v sporazumu s francosko vlado.
Dr. Beneš pojde v Ameriko?
London, 18. okt. br. Listi poročajo, da je bivši prezident češkoslovaške republike dr. Beneš sprejel povabilo rektorja univerze v Chacagu ter bo v kratkem odpotoval v Chacago, kjer bo imel na ta-mošnji univerzi vrsto predavanj iz področja mednarodnega prava.
Dr. Hodža resno obolel
Praga, 18. Oktobra, p. Bivši ministrski predsednik dr. Milan Hodža je resno obolel. Njegovo stanje povzroča zdravnikom velike skrbi.
Nov poglavar ruske carske rodbine
Pariz, 18. okt. p. Rodbinski svet Roma-novcev se je davi sestal v Parizu ter določil za novega poglavarja ruske carske dinastije sina pokojnega velikega kneza Ki-i rila, velikega kneza Vladimirja Novi pre-j tendent je imel opoldne govor, ki ga je prenašalo mnogo radijskih postaj v Evropi in Ameriki.
Koburg, 18. okt. AA. Danes je bil tukaj pogreb pokojnega velikega kneza Ki-rila Vladimiroviča, poglavarja Romanov-cev. Pokopali so ga v mavzoleju na pokopališču v Koburgu. Pogreba se je udeležilo več članov raznih cesarskih in kraljevskih rodbin.
Oster spor med Nemelfo
in Brazilijo
Odpoklic obojestranskih poslanikov - Ozadje
konflikta
»TCJTRO« St 2S3
Maši kraji in ljudje
Spominska svečanost v žalen
V nedeljo bo otvorjena tudi zanimiva razstava
Žalec, 18. oktobra Ob 100-letnici rojstva očeta savinjskega, hmeljarstva pokojnega Janeza Hausenbichlerja, veleposestn ka in župana v Žalcu bo v nedeljo 23. t. m. ob 15. uri pred Hausen-bichlerjevo (sedaj Lorberjevo) hišo spominska svečanost. Slavnostni govornik bo orisal življenje in delovanje pokojnega Janeza Hausenbichlerja, ki mu bodo odkrili relief in spominsko ploščo na bivšem njegovem domu. Posebna deputacija se bo ob tej priliki poklonila na Hausenbichlerje-vem grobu in položila venec na gomilo. Pri slavnosti bodo sodelovali šolska mladina obeh narodnih in meščanske šole v Žalcu, pevski zbor »Borut« iz Gotovelj, »Savinja« iz Petrovč in »Savinjski zvon« iz. Sv. Petra v Savinjski dolini ter železničarska godba iz Celja. Po svečanosti bo v Roble-kovi dvorani koncert pevskih zborov in železničarske godbe ter ljudska veselica. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži svečanosti v čim večjem številu. Avto. busne zveze iz Žalca proti Celju in Savinjski dolini bodo preskrbljene.
Ob priliki spominske svečanosti bo otvorjena v nedeljo ob 8. zjutraj v hiši št. 6. v Žalcu spominska razstava. Zbrane bodo slike in fotografije s primernimi opisi v spomin na 70-letnico I. slovenskega tabora v Žalcu dne 6. septembra 1868, nadalje fotografije z opisi v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu dne 17. marca 1918, skupina fotografij članov narodnega sveta v Žalcu ob prevratu, kakor tudi spominki v zvezi z življenjem in delovanjem pokojnega Janeza Hausenbichlerja. Razstava bo odprta za odrasle v nedeljo od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure, poučna bo zlasti za našo šolsko mladino, ki si jo lahko ogleda v ponedeljek ves dan. Priporočamo, da si tudi druge šole v okolici ogledajo razstavo, ki bo nudila zanimivo gradivo iz krajevne zgodovine.
Pripravljalni odbor v Žalcu naproša uprave občin, ki so sprejele plakate za spominsko svečanost, da plakate zopet nalepijo na vidnih mestih ter jih opremijo z datumom 23. t. m.
Obletnica katastrofe na Pokljuki
Na kraju nesreče je postavljeno znamenje
Jesenice, 17. oktobra
Ko greš ali se pelješ po lepi planinski cesti na Pokljuko, ugledaš nad naseljem Zatrnikom ob desnem kraju ceste znamenje v spomin mrtvim in v svarilo živim. Lani 19. oktobra pozno ponoči je po vsem Gorenjskem odjeknila žalostna vest, da se je pri vožnji s Pokljuke prevrnil Resma-nov tovorni avto in pod seboj pokopal daleč po državi znanega bivšega blejskega hotelirja in župana Ivana Kendo, preudarnega gospodarja in bivšega gorjanskega župana Jakoba Kunstl.ja ter mlado kmet-sko dekle Verico Sodjevo, z Mrzlega Studenca. •
Vsem trem, po tej gorski mimo strmih sti, skoraj na pot njihovega Ivana Kende Sokolski dom, na mrtvaški
ki so se neštetokrat vozili cesti, po številnih ovink;h in prepadov, je smrt tik ob ce-položnem travniku, končala življenja. Posmrtni ostanki so bili prepeljani v blejski Jakoba Kunstlja so položili oder na njegovem domu v
prijaznih Gorjah. Verica Sodjeva pa se je še dva dni borila s smrtjo v hiši kmeta Urenca v Zatrniku. Tik pred smrtjo si je zaželela nazaj v planinski raj, da je umrla na domači grudi.
Bil je prelep jesenski dan, ko sta Ivan Kenda in Jakob Kunstelj nastopila svojo poslednjo pot. Nešteto prijateljev, znancev in somišljenikov je spremilo Ivana Kendo. Turobno je odmeval glas gorjanskih zvonov, ko so nesli bivšega župana v Gorjah k večnemu počitku in ko so ravno ob tistem času peljali mimo gorjanske cerkve belo krsto za Verico Sodjevo tja gori v lepi planinski svet.
Na zeleni trati, ki se je pordečila s krvjo nesrečnih žrtev, so kmalu postavili velik lesen križ. Na trato in na križ sam so znanci in neznanci skozi vse leto polagali šopke in vence iz planinskih rož in živo-pisanega vrtnega cvetja ter so prižigali lučke v spomin nesrečnim žrtvam, ki spe že leto dni nezdramni sen v najlepših krajih slovenske zemlje.
Razkrinkani ponarejevalci potnih listov
Tudi mednarodno zmedo uspešno izkoriščajo zločinci
Beograd, 18. oktobra že pred nekaj dnevi so beograjski listi Objavili vest o razkritju nevarne družbe, ki je ponarejala potne liste, da bi tako odprla pot v našo državo nezaželen:m tujcem in pri tem izvedla tudi razne nedopustne finančne posle Prve vesti so bile objavljene z vso previdnostjo, brez imen, da ne bi bili predčasno opozorjeni na nevarnost udeleženci in morda tudi vod'telji nevarnega poslovanja. Zdaj je že znano, da so pod ključem bivši ravnatelj neke banke Gjorgje Vitolič, fotograf Franjo Ta-bas, zastopnik in vodja neke trgovine s fotografskim materialom Jožef Damiš in tiskar Aleksander Teke. Ti ljudje raznh narodnosti in profesij so ustanovili družbo, ki je na veliko ponarejala potne liste iin razne osebne dokumente ter se bavila tudi z nedopustnimi finančnimi posli. Družba je imela svoje zaupnike tudi v inozemstvu. Damiš je bil njen vodja, in kakor vse kaže, tudi njen ustanovitelj; "bivši bank'"r Vitolič, njen finančnik; ostala dva pa njuna strokovnjaka.
Na delovanje družbe je bila beograjska policija opozorjena z anonimnim pismom od nekega inozemca, ki je bil od nepoštene družbe oškodovan. Pismo je govorilo o tihotapljenju igralnih kart, ovaditelj pa
je samo mimogrede omenil, da izdeluje Damiš s svojimi tovariši tudi potvorjene potne liste in naposled so bili naveden1 tudi nekateri klienti falsifikatorskega urada. Damiša je pol cija skrbno nadzirala in ko je bila njegova mera polna, so ga odvedli v zapor. Damiš je izdal Vitoliča in tako dalje, da je zdaj pod ključem vsa družba, razen članov in pomočnikov iz inozemstva. Eden od teh članov ali pomočnikov se je izgubil iz Beograda v zadnjem času. Bil je iz Švedske, prispel je z letalom in je z njim tudi odpotoval, ni pa utegnil vzeti s seboj naročenih in že gotovih ponarejenih potnih listov. Ponarejaici so bili razkrinkani in spravljeni na varno v dobi najvišje konjunkture svojega posla, katero so sprožili zadnji mednarodni zaplet-Ijaji, ki so povzročali da skuša mnogo ljudi s ponarejenimi dokumenti sprav'ti z begom daleč v svet na varno imetje in življenje.
Kakor že rečeno, je imela družba ponarejevalcev v Beogradu svoje dobre postojanke tudi v inozemstvu, in ko slišimo, da so v Franciji aretiral1 šefa velike tihotapske družbe z dragocenimi preprogami in starinami, našega bivšega poslanika in pooblaščenega ministra dr. Aleksandra Bo-dija. ni izključeno, da je bil tudi on član družbe Vitolič-Damiš & Ccmpany.
Zadnjega hostsolfskega hajduka Dokiea, na čigar glavo je bila razpisanih 130.000 din, je ugonobilo 16-letno
dekle
žagubica, 17. oktobra.
Izmed vseh pokrajin stare Srbije je pod hajduško nadlego že od najstarejših časov najbolj trpelo lepo Homolje. Ljudska domišljija je premnoge hajduke romantično odela, a vendar so bili vsi huda nadloga prebivalstva. O tem nam zlasti v zadnjem času priča dejstvo, da je središče romantičnega Homclja, žagubica, pred leti ob ustanovitvi svojega turističnega društva na prvem mestu dru-nih pravil naložilo članom in prijaie-ljfra dolžnost, naj pobijajo povsod in z vsemi sredstvi vesti o hnmolj?kih hajdukih. v pravilih tega društva je bilo celo točno navedeno, kdo od nekdanjih že davno pokončanih razbojnikov je bil de m a iz Homolja in koga se vse hote in nehote drugi podtaknili Homoljčanom. Dveh zelo nevarnih razbojnikov pa se Homolje pri vsej svoji -vnemi vendarle nii moglo iz-nebiti. To sto bila Jorgovan Mihailcvič in njegov drug Pavel Dokič. Hajduk Jorgovan je bil razbojnik dolga leta. mladi Pavle Dokič pa se mu je pridružil, ker ga je zamamila niegcva hajduška slava. Oba. hajduka sta izvedla celo vrsto predrznih razbojstev, najrajši pa sta obiskovala uprave raznih rudnikov in od ta.m sta večkrat odnesla velik plen. Pred meseci eo Jorgovana v borbi ubili orožmki, mladi Pavle pa je izginil kakor, da bi se bil pogreznil v zemljo.
Zdaj je tudi njega konec in bržčas nikoli ne bo odkrita skrivnost, kako je živel v okolici, katero so oklepali in temeljito preiskavah močni oddelki orežni-štva. Iz obsede kakih 500 orožnikov se je te dni hajduk Pavle Dokič prebil do skromne kmečke pristave, na kateri je imel službo dninar Jovo Srtanovič s svojo 16-letno hčerko Natalijo. Zvečer je planil hajduk v kolibo, v kateri je bila 16-letna Natalija sama. Kakor je pozneje komisija ugotovila, ji je hotel mladenič stOTiti silo, Natalija pa se je postavila v
b^an z nožem in ga šestkrat ranila. Hajduk ji je nož izvil iz rek, jo ranil do smrti, potem pa sebi prestrelil glavo. Ta sira,sna borba se je odigrala blizu vasi Blagcjevega Kamna pri Kučevu in vodja tamošnje orožniške postaje je naslednji dan pri svojem obhodu našel truplii hajduka in dekleta. Hajduk je imel po strelu iz svoje puške popolnoma razbito glavo. Oblečen je bil v raztrgano kmečko obleko, le malo denarja so našli pri njem, v torbi pa je vendarle imel po starem ha j-duškam običaju svojo beležnico najrazlič-nih hajd.uških uspehov in neuspehov. Vse žrtve svojega ra.zbojništvd je imel zabeležene, vpisane tudi razne svoje pomočnike, samo svoje zadnje žrtve, nesrečne 16-letne Natalije, ni utegnil zabeležiti.
Ves okoliš Kučeva je z najrazličnejšima govoricami razpravljal o hajdukovem koncu. V teh govoricah so še močni sledovi in izrazi stare hajduške roman'ike. »Ni moeroče .so mnogi vzklikali, da bi 16-letna deklina pogubila takega hajduka!« _ Da ga direktno ni pogubila, se je izkazalo in potem so pač privrženci haidu-ške romantike govorili, da se je Pavle zaradi tega ubil ,ker ga je ranila ženska, prav za prav otrok. Hajduk Dokič je daleč na okrog užival tudi sloves, da ima med mladim ženstvom svoje najboljše zaveznike in pomočnike. Drugo veliko vprašanje vsega okoliša pa je: Kaj bo z razpisom na njegovo glavo? Hajduk Pavle Dokič si je namreč v mladih letih pridobil sloves najdražje hajduške glave. Na njo je bilo razpisanih 130.000 din. Take cene ni dosegla niti glava njegovega, po s arosti in zločinih dosti višjega hajduka Babejiča. katerega so orožniki ubili pred nekaj leti. Na hajduške glave so bili razpisani že mnogi stotisočaki, a mnoge visoke nagrade so ostale v blagajni notranjega ministrstva, ker so pač razne dragocene hajduške glave padle po golem naključju, kakor zdaj Dokičeva, ali patu
NAŠI NOVI AKADEMIKh
Prof. dr. Jovan Hadži
Med rednimi člani prirodoslovrto-mate-matičnega oddelka ljubljanske akademije je šef Zoološkega instituta na naši univerzi, profesor dr. Jovan Hadži. L. 1884 v Temeš-varu rojeni Jovan Hadži je dovršil srednjo šolo v Zagrebu, univerzo pa ra Dunaju, kjer je bil leta 1907. promoviran iz prirod-nih ved. Postal je asistent zagrebške univerze in L 1913. privatni docent zoologije in primerjalne anatomije.
L. 1919. je bil povabljen na ljubljansko univerzo, kjer je postal leto dni pozneje izredni. 1. 1921 pa redni piofesor. Z vso vnemo se je oprijel dela na mladi univerzi. Organiziral je zoološki institut in ga kljub nezadostnim prostorom in nič kaj bogatim sredstvom uredil tako vzorno, da si je pridobil tudi priznanje obiskovalcev z bogatejših inozemskih univerz. Pod njegovim vodstvom so se izšolali mnogi naši mlajši prirodopisci.
Prcf. dr. Jovan Hadži se kot znanstvenik bavi zlasti z raziskavanjem nižjih živali (colenferatov), daleč po svetu pa je znan kot biolog Jadranskega morja. V domačih in tujih strokovnih časopisih in v zbornikih akademij je objai'il dolgo vrsto razprav. ki obravnavajo razne pojave in probleme domače favne. Bavi se tudi z zgodovino zoologije. Kot poljudni pisec je objavil v srbohrvaščini in slovenščini številne krajše članke iz zoologije in večkrat nastopil tudi kot poljudni predavatelj.
V teku dolgoletnega dela med nami se je popolnoma vživel v nrrše razmere in predava tudi v slovenščini. Bil jc nekaj časa predsednik Muzejskega društva, nato pa predsednik njegove Prirodoslovne sekcije. V domačih tn v tujih znanstvenih krogih jc dr. Jovan Hadži na glasu kot temeljit in razgledan znanstvenik, ki bo v novi Akademiji uspešno zastopal idealne interese zoološke znanosti in prirodnih ved sploh.
di zaradi tega, ker so hajduke ubili nekdanji njihovi pomočniki, ki so sami romali v ječo, ker jih je umorjeni hajduk denunciral s svojimi bahaškimi zapiski o hajduškem ugledu in znanstvu.
Med množico, ki si je globoko oddahnila zaradi smrti hajduka Pavla Dokiča, je tudi njegov oče, star, skromen kmet v vasi Laznici. Pavle je bil sicer njegov edini sin, a od otroških let mu je delal strašne preglavice. Ko je postal sin pajdaš hajduka Jorgovana in so ga vsepovsod, v prvi vrsti pa seveda doma, iskali orožniki, je nesrečni oče pred srenjo in orožniki dejal: »Moj sin je toliko ljudi ubil, daje prav, če ga zadene to, kar je drugim storil. Ta izjava je prišla seveda v liste, in kakor vsi hajduki, je bil tudi Pavle skrben čitatelj vsega, kar o njem pišejo. Očetu je poslal pismo, v katerem mu je zagrozil: »Ako je res, kar listi pišejo ,da si o meni govoril, in ako je res, da ti ne bi bilo žal, če bi me ubil žandar-ji, potem bodi prepričan, da se bom tudi tebi osvetil, kakor sem se že mnogim drugim, če pa vse to ni res, potem lahko mirno spiš« — Ker pa je bilo res. ni imel stari Dokič od takrat nobene mirne noči. »Zdaj je končano, zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, je dejal stari Dokič in z njim se strinja vse prebivalstvo Homolja, v strahu pa so organizirani in slučajni hajdukovi pomočniki, ker vedo, da je hajduk, čeprav je po strašni borbi z dekletom v zapuščeni samoti umrl. vse svoje nekdanje pomočnike obremenil s svojimi bahaškimi hajduškimi zapiski. Saj tako je bilo tudi pri Babejiču, Jorgovanu in pri vseh starih homoljskih hajdukih.
Gbitpan mož v Dravi
Maribor, 18. oktobra.
Takoj po poldnevu, ko je največji promet. se je zgodila na mariborskem državnem mostu nova tragedija. Upokojeni višji policij?Jci stražnik Leon Kosmač, v Mariboru povsod dobro znan, se je vzpel preko ograje državnega mostu in se pognal v Dravo. ki ga je trenutek nato zagrnila.
Leon Kosmač je bil pred vojno in med vojno policijski stražnik v Trstu. Odlikoval se je z inteligenco, ki ga je usposobila, da je lahko v svojem poklicu izvrševal tudi najtežavnejša dela. Po prevratu je prispel v Maribor, kjer je prav tako pokazal odlične sposobnosti v službi javnega reda. Po upokojitvi leta 1924, je bil v raznih zasebnih službah, da si je kot upokojenec s skromno pokojnino lahko pomagal skozi življenje. V zadnjem času je kazal zaradi družinskih razmer veliko potrtost. 1. novembra bi se moral po odločitvi ločitvenega procesa ločiti od žene. Zaradi slabega življenja, ki ga je čakalo spričo ločitvenih pogojev, pa si je delal velike skrbi ter si rahljal živce. Danes je nastopila katastrofa. V popolni duševni strtosti je izvršil samomor. Zapustil je poleg vdove tri otroke, ki pa so že preskrbljeni.
Usoda cigana
prodanega otroka
Petro vgrad, 18. oktobra
O ciganih se pripoveduje mnogo zlega in med ljudstvom je najbolj razširjena govorica, da ropajo in kupujejo revne otroke, katere potem pohabijo ln tako iz teh revčkov s strašnimi mukami in zločini napravijo dobre pripomočke pri svojem beraškem in vražarskem poslu. Dogodek, ki so ga zdaj razkrili v banatski občini Beodri, pa zgovorno dokazuje vsemu okolišu, kjer živi mnogo c;ganov, da so tudi med cigani dobrotniki zapuščenih otrok in da se vse krvave priče, razširjene med ljudstvom, ne smejo pripisovati na rovaš ciganov.
V Beodri živi cigan Anton Stojkov, star 42 let. oženjen, po poklicu pa prekupčevalec kokošjega in gosjega perja. Ima tudi nekaj zemljišča, katero kar dobro obdeluje. Ko se je pred štirimi leti Stojkov s svojim vozom vračal iz neke vasi, kjer je bil kupoval perje, je pripeljal s seboj lepega, komaj leto dni starega otroka. Stojkov in njegova žena sta otroka v svojem skromnem domu lepo od gojila. Ko pa je otrok shodil, se je med prebivalstvom razš:rila vest. da je cigan otroka gotovo kje ukradel. Te vesti so se nekajkrat razpršile, a spet pojavile in zavzele gorostasne oblike, tako da je zdaj po štirih letih stopilo v akcijo orožništvo, ki je po vseh okoliških občinah poizvedovalo, če ni bil komu pred kakimi štirimi leti otrok ukraden. Nihče se ni javil. Pregledali so matriške knjige po občinah, a tudi tam niso ničesar našli, prav tako pa tudi cigan Stojkov ni mogel dokazati, da bi b'l v kakem občinskem ali cerkvenem uradu zabeležil svojega, pred štirimi leti rojenega sina. Poizvedbe so le še bolj potrdile domnevo, da je cigan otroka nekje ukradel. Orožniki so se potem napotili k ciganu.
—	Odkod imaš tega otroka ? so ga vprašali.
—	Kupil sem ga, je m:rno odvrnil cigan.
—	Od koga?
—	Od njegove matere.
■— Kako je otroku ime?
—	Ne vem. je odvrnil cigan, — pozabil sem. Pokažem pa vam lahko kupno pogodbo.
Tn orožniki so prebrali pogodbo: »Evica Miievičeva priznam, da prodam svojesra s'na Jožefa starega eno leto. za 100 din Antonu Stojkovu, ciganu iz Beodre, ker
^LfJi;.'',/'
frfV Sargov
KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
je obljubil, da bo z otrokom lepo ravnal.«
Orožniki so vprašali cigana, kdo je ta Evica, a cigan je vedel povedati samo to, da je stanovala v Beogradu in da je otroka tam kupil. Poizvedbe pri beograjski policiji so dognale, da je bila Evica Mije-vičeva dekla neke ugledne rodbine. Evico so tudi našii in je izpovedala, da se je hotela otroka iznebiti. ker z njim ne bi mogla nikjer dobiti službe. Slučajno se je srečala s ciganom Stojkovim in mu je otroka prodala. Dobila je 100 din in podpisala pogodbo. Od takrat je bila že večkrat v Beodri, kjer je ob skala svojega sinčiča, ki je bil srečen in zadovoljen pri novih rednikih. Evica je celo povedala, da ji je poslal rednik njenega otroka cigan Stojkov nekajkrat denarno podporo, ko je bila v stiski.
Vest o ugrabljenju ali kupčiji otroka je prišla tudi do sodišča v Petrovgradu. ki pa bo zdaj ne samo opustilo vsako postopanje proti ciganu Stojkovu. temveč bo tudi pomagalo, da bo lahko mož svojega rejenčka, za katerega je doslej tako lepo skrbel, posinovil.
©&čfii zbor ZKD bo JO. oktobra
Vsa potrebna navodila bodo te dni razposlana
Ljubljana, 18. oktobra Zveza kulturnih društev v Ljubljani je razposlala te dni včlanjenim društvom opozorila na redni letni občni zbor ZKD, ki bo drugo nedeljo 30. t. m. ob 9. v Kazini na Kongresnem trgu. Dolžnost vseh društev je, da sodelujejo s svojimi delegati na zboru. Letošnji zbor naj bo za 201etni-co Jugoslavije še prav posebno svečan in številno obiskan.
Za uvod slavnostnemu občnemu zboru bo omogočen vsem delegatom obisk akademije, ki bo prejšnji večer na Taboru. ZKD je prvotno nameravala za 201etnico Jugoslavije sama prirediti ve'iko slavnostno akademijo. Priprave so bile že v teku. Spričo obilja proslav pa so se sokolska in druga društva zedinila, da bodo skupno uaeležena na vseh proslavah pomembnejših jubilejnih datumov. Tako je tudi ZKD pristala na meddruštveno sodelovanje. Delegatje se lahko poslužijo nedeljskih
voznih kart, ki veljajo že od sobote opoldne. Upravni odbor ZKD bo omogočil gmotno šibkejšim društvom, da pošljejo svoje delegate že v soboto v Ljubljano. Vsaj tri dni prej naj javijo centrali ime delegata. Delegati, ki žele prisostvovati na skupni ljubljanski proslavi, naj se zgla-se 29. t. m. od 15. do 18. ure v tajništvu ZKD v Kazini II. nadstropje. Vabila na občni zbor s točnim dnevnim redom, prijave in polnomočja bodo razposlana te dni. Vsako društvo naj po možnosti še ta teden do'oči delegata. Naj ne gre nobena edini-ca preko te svoje pravice in dolžnosti. Letni občni zbori Zveze kulturnih društev so bili in morajo biti vedno jasno zrcalo duhovne moči nacionalne prosvete med našim narodom. Naše stanje in voljo do nadaljnjega dela pa naj ravno letos podčrtamo s številno udeležbo in izpovemo, kako globoko se zavedamo svoje narodne in državne svobode.
V Rajftenburgu gradijo nov most
Zgrajen mora biti do prihodnje pomladi
Rajhenburg, 18. oktobra
V Rajhenburgu so pneeli graditi nov že-iezobetonski most čez Brestanico, ki se izliva pod trapistovskim gradom v Savo. Novi most most bo stal poleg starega, ki je postal neraben in ograža van.ost javnega prometa, ki je tod na kolodvor najživahnejši. Novi most bo od postaje oddaljen kakih 200 m in bo precejšnja pridobitev za Rajhenburg in Posavje. Načrti so bili napravljeni pri kr barski upravi v Ljubljani, stroški so bili preračunani na 422.000 din. kar krijeta kr. banska uprava in sreski cestni odbor v Brežicah vsak do polovice. Najugodnejši ponudnik zidarski mojster Franc Kragl iz Brežic je prevzel delo v ostri konkurenci sedmih interesentov z 12 odstotnim popustom na znesek uradnega stroškovnika. Od 20. septembra dalje se vrši delo. ki ga nadzoruje inž. Accetto iz Ljubljane, celotno nadzorstvo pa je poverjeno tehničnemu svetniku inž. Maksu Deklevi, ki je projektant mostu. Krajevno gradbeno nadzoi-stvo vrši za kr. bansko upravo tehnik Matija Malešič.
40 delavcev dela podnevi od 7. do 18. ure
in ponoči od 20. do 6. zjutraj. So sami do-! mači delavci Končan je izkop za temelje j opornikov, levi opornik je že zabetoniran. Treba je izkoristiti ugodno vreme in nizko stanje potoka, ki ob nalivih naglo naraste. Most mora biti zgrajen do pomladi. Stari most sproti podirajo in kamenje porabljajo /a novega. Imajo električni mešalni stroj in električno črpalko. Z novim mostom je predvidena tudi zgradnja opornih zidov za zavarovanje strmih pobočij potoka Brestanice, ob katerem teče cesta iz Senovega v Rajhenburg proti Sevnici. Na križišču bodo uredili cestišče, odpadla bosta dva ostra ovinka, na most bo večia preglednost kakor doslej. Most bo ležal premo in bo visok okoli 20 metrov. Širina vozišča bo 6 metrov, ob straneh pa bosta po en meter široka hodnika. Tlakovan bo z granitnimi kockami, razsvetljen bo na vsaki strani z dvema električnima svetilkama. Kako je novi most potreben, se vidi zlasti po posledicah lanskega decembrskega deževja, ki jc na levem krilu porušilo visoko škarpo. Z novim mostom bo Rajhenburg polepšal celotno sliko trga.
čez leto dni razkrinkan prodajalec
»murfija«
Prijeli so ga te dni, ko je prišel iz Nemčije
Ljubljana, 18. oktobra.
Pred kakšnim letom se je v Ljubljani pojavil bister sleparček od nekod iz Južne Srbije. Poiskal je stike z ljudmi, ki se ukvarjajo z nelegalno trgovino tihotap\ie-nih. prepovedanih reči in je v resnici naletel na tri Jahkomiselneže, ki so se spustili z njim v tvegano kupčijo. Pokazal jim je poldrugi kilogram nekakšne skrivnostne moke. o kateri je dejal, da je morfij Zatrjeval jim je, da ima sam doma vse potrebne instrumente za predelavo tega nevarnega in dragocenega mamila in zato da jim lahko nudi blago po smes-no nizki ceni: za 18.000 din.	.
Možje, ki v stroki niso bili izvezbani, so poskusili strup in ker jih je v resnici zapeklo na jeziku in jim zaigralo po živcih so bili preverjeni, da je ponudba v redu. Prevzeli so blago, izplačali prodajalca in poiskali mešetarja, da jim spravi »morfij« dalje v denar. A mešetar je bil dvorezen človek, kakršnih je toliko v tej vrsti kriminala. Šel je z zaupanim blagom naravnost k policiji, ki je aretirala vse tri kupce, med tem ko je neznanec iz Južne Srbije srečno odnesel pete. Policija je dala corpus delieti strokovno preiskati. Analiza je pokoazala, da o morfiju ne
more biti niti govora, temveč da zavitek vsebuje samo surov nerafiniran opij, kakršnega v Južni Srbiji v velikih količinah pridelujejo in katerega vrednost še dolgo ne doseže 18 000 din.
Leto dni je policija iskala sledu za sleparskim prodajalcem. V petek popoldne so orožniki pri Ljubnem v Savinjski dolini naleteli na mladega moža. pa se jim je zdelo vredno, da ga povprašajo, od kod in kam. Po ugotovitvi njegove identitete — bil je 241etni tihotapec Todor Seizovič iz Kavadarja v Južni Srbiji — so kmalu spoznali, da imajo pred seboj sleparskega trgoca z »morfijem«. Ko so ga osebno preiskali, so našli pri njem nekaj razne drobnjave, ki izvira iz Nemčije. Med drugim so našli pri njem tudi škatljico vžigalic z napisom »Ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer«, kar daje slutiti, da je malo prej prišel čez mejo iz sosednje države._
MEHKI MOŽGANI
»Gospod Dreta, vašo hčer ljubim. Omeh-. čajte svoje srce in dajte mi jo za ženo!*
»Dragi moj, pri meni ne vlada srce, ampak možgani.«
»Kdaj pa smem potem računati z omehčan jem vaših možganov, gospod Dreta?«

DANES: vsako sredo in soboto: domače pečenice krvavice, jetrne in prleške-hajdinSke klobase i
POSEBNOST: sladka rebula
vabi »Klet Zvezda«
iz sončnih brd pri Gorici. "Vljudno
Domače
„Vi ne smete voliti!"
Na dan volitev U. decembra 1938 bo marsikdo dobil od predsednika volilne komisije zgoraj šn ji odgovor, čeprav je star 21 let in biva že nad leto dni v Ljubljani.
Zato ker ni vpisan v volilni imenik. Volilno pravico bo imel le oni, ki je vpisan. Do 25. oktobra t. 1. je še čas, da se prepričate ali ste v volilnem imeniku ali ne. Ako niste je treba vložiti reklamacijo, za kar potrebujete krstni list, domovinski list in jx>trdilo policijske uprave, da bivate ze eno
leto v Ljubljani.	_
Le nekaj dni imate torej se priliko, da si zagotovite volilno pravico. Volilne imenike lahko pregledate na magistratu, U. nadstropje, ali pa v tajništvu JNS, Kazino, U nadstropje.
Op§ t® ^
Mecene za jesen!
Nova pošiljka
za gospode:
Trpežni sportex m DIN
150.-
Lep kamgarn za
popoldan in zvečer	j««
m DIN	J.55«
MANUFAKTURA
F.ks. SOUVAN
MESTNI TRG 24
*	Odlikovanje, češkoslovaški vojni minister je podelil g. Jožetu Lavtižarju, rezervnemu letalskemu poročniku-pilotu lovcu iz Kranjske gore, srebrni vojaški pilotski znak in častno diplomo češkoslovaškega vojnega pilota. K redkemu priznanju čestitamo.
*	Napredovanje. Inženjerski narednik Petrič Josip je napredoval za podporočnika. Čestitamo!
*	Visok jubilej staroste srbskih gledaliških umetnikov. Stari vodja gledališč iz čigar šole so izšli mnogi prvaki beograjske drame in drugih gledališč v srbskih pokrajinah, Ljubomir Rajčič-čvrga bo slavil 26. novembra 501etnico svojega gledališkega umetniškega delovanja. Proslavo njegovega častitljivega jubileja organizira Narodno gledlišče v Beogradu.
Lan'sem ji kupil, kovtrc za greti, letos pa hoče Lutz-peč imeti!
*	Smrt zaslužnega prosvetnega in nacio nalnega delavca. V Beogradu je umrl eden izmed najzaslužnejših in najpopularnejših nacionalnih in prosvetnih delavcev med vojvodinskimi Srbi, Aleksander Jorgovič, profesor in referent prosvetnega ministrstva v pokoju. Rodil se je leta 1857 v Veliki Kikindi in ko je dovršil pedagoške študije v Budimpešti, je postal profesor višje dekliške šole v Novem Sadu, kjer je služboval do leta 1896. Služboval je še na nekaterih drugih zavodih v Vojvodini in povsod je bil vzoren vodnik in zaščitnik srbskega dijaštva. Referent prosvetnega ministrstva je postal po osvobojenju, upokojen pa je bil leta 1922. Mnogo se je udejstvoval tudi kot pedagoški pisatelj.
*	Odbor za pobijanje malarije. V naši državi se z uspehom pobija malarija, ni pa bilo doslej skupne akcije zdravstvenih ustanov in oblasti. Zdaj so v Beogradu ustanovili centralni odbor za pobijanje malarije, ki bo imel svoj sedež v centralnem higienskem zavodu v Beogradu. Po navodilih in s pomočjo tega odbora bodo ustanov ljeni pododbori v vseh pokrajinah, kjer se širi malarija in kjer higienski zavodi sami ne morejo opraviti vsega dela za pobijanje te bolezni.
V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl reg. S. tjr. 15. 485-55
*	Skrivnostna bolezen uslužbencev instituta zagrebške veterinarske fakultete. Velika senzacija zadnjih dni v Zagrebu je čudna bolezen 16 uslužbencev mikrobiološkega instituta veterinarske fakultete. Vsi so skoraj istočasno zboleli in nihče ni znal pojasniti vzroka. Domnevalo se je, da je bolezen uslužbencev v zvezi z epidemijo, ki se je pojavila med živino v Mar-clinu. Tam je poginilo več konj, ki so jih potem v institutu veterinarske fakultete secirali. Razširila se je vest, da pri tem delu ni bilo vse v redu, in slišale so se razne kritike na naslov vodstva fakultete. Zdaj pa je videti, da je vzrok skrivnostne bolezni uslužbencev instituta nesrečno naključje. Razbila se je namreč steklenica Bangeovih bacilov in uslužbenci so se pri tem okužili.
*	Gosta megla na Jadranu. Primorje je že nekaj dni zavito v gosto meglo, ki dela prometu na morju velike ovire, že v soboto so imeli parniki velike zamude. Največ zamud je gosta megla povzročala v kanalu med Korčulo in Hvarom.
*	Potres v Ivancu. V dobi enega tedna so občutili v Ivancu in okolici zdaj že osmi potresni sunek. Zadnji je trajal šest sekund in izpod zemlje se je slišalo grmenje in treskanje kakor od kakšne močne eksplozije. Potresni sunek ni povzročil večje škode, čeprav so razpokani zidovi mnogih hiš. V neki hiši se je porušil tudi dimnik.
+ sv. Lukež in dobra tetka jesen. Iz Zasavja nam pišejo: Danes, 18. oktobra, je god sv. Luke. Po stari prislovici je sveti Lukež repni pukež. No, letošnjo sončno vreme pa še nič ne sili kmetov, da bi hiteli s spravljanjem poljskih pridelkov. Nekateri kmetje imajo celo še krompir na njivah. Ugodno vreme je zlasti dobrodošlo izletnikom. V Zasavju manjka letos sadja, nedeljski izletniki pa se lahko zato še posladkajo z zrelimi jagodami. Gospa Danica Zapuškova, soproga litijskega občinskega tajnika, je natrgala na izprehodu na Velikem vrhu šopek rdečih jagod. Tudi z gobami še ni pri kraju, zdaj je sezona poznih jurčkov, ki jim pravimo ajdovčki, ker rastejo ob času, ko žanjemo ajdo. Poletnim jurčkom pa rečemo pšeničniki, ker jih nabiramo ob času, ko zori pšenica. Kmetje si žele še nekaj toplih dni, da bi nagrabili čim več suhega nastilja.
Nova pošiljka prvovrstnega smederev-skega grozdja dospela. — Gospodarska zveza, Ljubljana, Tyrševa cesta 29. — Telefon 2770.
♦	Bivši bojevniki! So vam spomini na svetovno vojno že obledeli? če si jih hočete priklicati v spomin, čitajte Barbusov Ogenj, ki je preveden v vse jezike sveta. Dobite ga za nizko ceno pri Tiskovni zadrugi ali v drugih knjigarnah.
♦	Nov grob. V Metliki je umrla gospa Regina Bano, vdova sodnega uradnika. Za vzorno materjo žalujeta dva sina, dr. Milan in Drago. Ugledno pokojnico bodo pokopali danes ob pol 15. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Srajca sreče. Te dni so v mali vasi Pokrajčevu v radoviškem srezu posvetili novo cerkev. Po obredu je najstarejši vaščan prosil episkopa, ki je cerkev posvetil, naj daruje občini svojo srajco. Episkop je prošnji ugodil in njegovo srajco je najstarejši vaščan pred vso srenjo razrezal na majhne koščke ter te koščke razdelil vašča-nom. Koščke srajce so vaščani odnesli v prepričanju, da jim bodo pomagali do dolgega in srečnega življenja, če jih bodo nosili všite v svojih oblačilih.
♦	župan in njegov sluga žrtvi zavrat-nega umora. Podujevo je zelo razburjeno zaradi zločina, čigar žrtvi sta postala dolgoletni župan šajkovačke občine Mustafa Imerovič in njegov sluga Arifovič. župan se je zjutraj zgodaj podal po uradnih opravilih in ne daleč od občine so nekaj ur pozneje našli ljudje župana in slugo mrtva, umorjena iz zasede. Zločin obsoja srbsko prebivalstvo ravno tako kakor arnavtsko, zakaj župan Mustafa Imerovič je bil vzoren gospodar in občinski predstojnik ter ves zavzet za enakopravnost brez razlike vere in narodnosti. Za napredek občine si je pridobil velike zasluge. Za morilci še ni sledu in tudi vzroka zavratnega napada si prebivalstvo ne zna razložiti.
♦	»G°lo žensko sta peljala skozi Središče«. K beležki, ki je bila pod tem naslovom objavljena 13. t. m. v »Jutru«, nam je poslal g. Martin Rakuša st., posestnik iz Obreža pri Središču ob Dravi, naslednje pojasnilo: »Ni res, da bi bil jaz imel še pred smrtjo svoje žene intimno razmerje s svojo služkinjo, marveč je res, da •sem pokojnico zaradi njene poštenosti in pridnosti spoštoval in ljubil. Ni res, da bi bila obtoženca Anton Horvat, mesar v Središču, in Martin Rakuša mL, posestnik v Obrežu obsojena samo na 15 dni zapora in na 120 din denarne kazni, pogojno za dve leti. marveč je res, da sta tudi morala prositi mene in Antonijo F. odpuščanja, slednji morata tudi plačati 200 din odškodnine za obleko, plačati vse takse ter vse sodne in advokatske stroške. Slednjič ni res, da bi bil jaz prevžit-kar, marveč sem poleg svojega izgovora še vedno samostojen posestnik.«
♦	Vlom v ribarsko hišo v Kenkah. V eni zadnjih noči so neznani tatovi vdrli v ribarsko hišo v Renkah blizu znane Cesarske kamre pod Polšnikom v savski ožini med Savo in Zagorjem. Iz hiše, ki je last dr. Stanislava Plemlja iz Ljubljane, so vlomilci odnesli celo zalogo rjuh. odej, brisač, serviet, srajc, žepnih robcev, nogavic, prevlek za blazine, žlic in nožev iz kroma in kuhinjskih potrebščin, dalje celo domačo lekarno z raznimi zdravili in več drugih predmetov. Za tatovi ni sledu.
♦	Od 27.—30. t. m. avtorazstava v Milanu, cena din 395. — od 29. t. m. do 2. novembra v Idrijo, Gorico, Trst, cena din 120. — Od 22.—23. t. m. v Slovenske gorice, cena din 125. — Prijave sprejema do 22. t. m. opoldne Izletna pisarna M Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45.
u—— Upravni odbor prirododovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek 21. t. m. v balkonski dvorani univerze ob 17.45. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil.
u— Slavni violinski virtuoz Zlatko Ba-lokovič bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 24. t m. ob 20. v veliki filhar-monični dvorani Na sporedu bo imel naslednja dela: Vivaldi-Respighi: Sonata d-dur Milojevič: Sonata h-mol op. 36. Po odmoru Chausson: Poem, Granados-Siegl: Pe3em slavca, de Falla: španski ples, De-bussy: Minstrels in Lhotka: Hrvatska rapsodija-Zetelačka. Na klavirju spremlja umetnika njegov stalni spremljevalec Norvežan N. Sluszny. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
PRED ŠENKLAVŽEM V NOVI MANUFAKTURI
kupite ob veliki izbiri zimskega blaga res
DOBRO IN POCENI!
LJUBLJANA — PKED ŠKOFIJO 13.
u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica otvori drevi ob 19. letošnja predavanja iz sadjarske in vrtnarske stroke z uvodnim predavanjem g. nadzornika Josipa štreklja o »Sadnem drevju na naših vrtovih«. Predavanja bodo letos v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici, dohod preko dvorišča, druga vrata (v južno zahodnem traktu), člani in gostje vabljenL
u— Propagandni turistični film »Jugoslavija« v naravnih barvah, ki ga je izdelal dr. Kostič leta 1937, bo Zveza za tujski promet v Ljubljani predvajala v petek 21. t. m. ob 20. v Frančiškanski dvorani. Cene prostorom enotno po 3 din.
u— Smuška telovadba SPD se prične v sredo 19. t. m. ob 19. v telovadnici H. državne realne gimnazije na Poljanski cesti in to pod vodstvom smuškega učitelja g. černiča. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta, prijaviti pa se morete tudi v sredo neposredno v telovadnici pred pričetkom smuške telovadbe. Vsak udeleženec naj prinese s seboj telovadno obleko in copate.
u— JNAK Edinstvo. Jutri ob 20. uri bo v klubovem lokalu članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom. Udeležba je za vse člane, pred vsem pa za novince, strogo obvezna. Po sestanku bo seja plenuma izvršnih članov. — Odbor
FRANČIŠKA GAAL
Pomladanska parada
Kino Union
TeL 22-21
u— V°lilci z Viča, Gline, iz Rožne doline in z Brda! V°lili boste lahKo ie, če ste vpisani v volilnem imeniku. V'ška k. o. JNS ima informativno pisarno v gostilni »Na pošti« vsak večer od 18. do 20. ure. Skrajni rok za reklamacije je ponedeljeK 24. oktobra. Volilci poglejte, če ste v volilnem imeniku.
u— Skladatelj Lucijan Marija šker-janc je napisal za 201etnico osvobojenja novo delo za soli, zbor in orkester na podlagi dveh Gradnikovih sonetov. Delo je najnovejšega datuma in po obsegu skoraj največje delo naše glasbene literature. To delo bo izvajal pevski zbor Glasbene Ma-t ce ljubljanske s sodelovanjem solistov in orkestra Ljubljanske Filharmonije v ponedeljek, dne 7. novembra zvečer v proslavo 201etnice našega osvobojenja. Podrobnosti o vsem, predvsem pa o delu samem, slede. Krstna izvedba tega dela bo obenem slavnostni koncert v proslavo znamenitega dogodka v naši zgodovini. Koncert bo vodil ravnatelj Polič.
u— Tečaji češčine za akademike. Akademski odsek Jč lige priredi dva tečaja za akademike (začetniški in nadaljevalni). Sestanek v svrho določitve ure in dneva tečajev bo jutri, v četrtek, točno ob pol 19. uri v prostorih Jč lige, Kazina, n. nadstropje.
Iz Celja
e— Otvoritveno predavanje na Ljudskem vseučilišču. Jutri ob 20. bo v veliki dvorani Narodnega doma otvoritveno predavanje Ljudskega vseučilišča ob 20 letnici Jugoslavije. Predaval bo divizijski general v p. g. Vladimir Belič iz Beograda o temi »Jugosloveni v svetovni vojni.«. Opozarjamo na to izredno zanimivo in poučno predavanje.
e— Predavanje o proboju solunske fronte bo v Narodnem domu v petek 11. novembra in ne 21. t. m., kakor je bilo objavljeno. Predaval bo pod okriljem Sokolskega društva Celja-matice general-štabni polkovnik g. Dragoljub Mihajlovič, poveljnik 39. pp. v Celju.
e — 5326 volilnih upravičencev je vpisanih v volilne imenike za mestno občino celjsko. Ta številka se bo zaradi reklamacij, ki so mogoče do vštetega torka 25. t. m. še nekoliko izpremenila.
CENJENEMU OBČINSTVU vljudno naznanjava, da sva otvorila ŠPECERIJSKO TRGOVINO v preurejenem lokalu v CELJU, Prešernova ul. 8, poleg prekajevalnice Junger. — Se priporočata ^^^^^^^^KOMfflinJKRAMER
e— Usoden karambel na Krekovi cesti. Ko se je peljal tovarnar Anton Štefe iz Kranja s svojo hčerko včeraj okrog 10. dopoldne z avtomobilom iz Celja proti Pe-trovčam, je privozil na Krekovi cesti pri Glaziji s kolesom nasproti trgovec s starino Matija Kreuh iz Šoštanja. Pred Kreu-hom je vozil nek voznik v isti smeri. Kreuh je hotel prehiteti voznika pravilno po levi strani, v tem pa je privozil g. Stefe z avtomobilom. Kreuh se je znašel pred avtomobilom in zadel vanj s kolesom v levo svetilko. Pri karambolu se je Kreuhovo kolo zdrobilo, Kreuh pa je dobil hude poškodbe na desnem stegnu in levem kolenu. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico.
e— Napad v gostilni. V noči na ponedeljek okrog ene so trije bratje v neki gostilni na Ločici pri Polzeli napadli 341et-nega posestnikovega sina Alojza Stohla z Ločice ter ga z noži hudo poškodovali po glavi, hrbtu in rokah. Stohla so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Zločinski podvigi ameriškega milijonarja po kriminalnem romanu Edgar \VJIIace-a
______. v glavni vlogi ANA M A Y WONG
Nevarno poznanstvo ob m, 19. m 21. m* - 2 žurnala j
KINO MATICA 21-24 ■■■■■■■■
I
u — Ženski tečaji za pouk jezikov. Zveza akademsko izobraženih žen namerava prirediti večerne tečaje za pouk češčine, srbohrvaščine, angleščine, francoščine in nemščine. Pouk se bo vršil po 2 uri na teden za vsak jezik v učilnicah učiteljske šole na Resljevi cesti. Vsaka obiskovalka bo plačala mesečno 30 din za en tečaj. — Z navedbo jezika, ki se ga hoče učiti in z opozoritvijo, ali se želi vpisati v začetni ali nadaljevalni tečaj, se naj javi do 27. t. m. pismeno pri zvezini predsednici prof. dr. A. Piskernik, Ljubljana, II. drž. real. gimnazija (Poljane) ali pa istotam ustno 19. ali 26. t. m. od 16. do 17. ure. Odbor u — Ob plinskem napadu razkrinkan vžigalnik. Kakor smo že v ponedeljski izdaji poročali, se je pri obrambni vaji proti sovražnim napadom iz zraka ljubljansko prebivalstvo v splošnem zadržalo dovolj | razumno in disciplinirano. Svetovni do- | godki najnovejšega časa so ljudi dodobra | poučili, da takšne vaje niso prazna šala. Tu in tam pa se še zmerom najdejo samozavestni objestni ljudje, ki menijo, da so v svoji modrosti visoko nad večino in da se lahko posmehujejo življenju, kakršno živi svet okrog njih. A stražniki so imeli med vajo vendar samo nekajkrat priliko, da prestopnike pozovejo k redu. En sam izmed njih je bil tako malo uvideven, da se je policiji odločno postavil po robu, češ: »Mene ne briga noben zračni napad!« Stražnik ga je interniral v najbližji veži, a ker je bil že tako uporen, mu je nazadnje preiskal tudi žepe. Mož sicer ni nosil kdo ve kakšnih kriminalnih zadev s seboj, a pod kožo smo vsi rdeči: imel .ie vtihotap-Ijen. neprijavljen vžigalnik s seboj. Poleg globe za upor bo moral šteti tudi razmeroma lepo takso za vžigalnik.
u— Naglega dostopa do Ljubijaničine struge smo pogrešali. Ob nekaterih nesrečah, ki so se pripetile v zadnjih letih ob globokem betonskem zidovju zelene Ljubljanice, se je večkrat izražala zahteva po nujni oipomoči. da bi se čim hitreje in na lahek način omogočil dostop do vodne gladine, kar dosedaj ni bilo mogoče brez kompliciranih naprav. Zategadelj te dni pritr-jajo na obeh bregovih Ljubljanice v mestu z Visokim betonskim nabrežjem, zlasti ob desni in levi strani mostov in na mnogih krajih, kjer vodijo v strugo skoro meter visoko nad vodno površino kamnite stopnice, ozke železne lestvice, ki so rdeče pobarvane in močno učvrščene v zidni beton. Odslej bo tako omogočeno v primeru kake nezgode čim lažje in najhitreje priti preko spolzkega zidovja v Ljubljaničino korito, da se preoreči vsaka nezgoda.
u__Sedemnajstletna deklica, ki ji je letos umrl oče, bi rada vstopila v uk pri šivilji, kjer bi imela vso oskrbo, ker je mati, ki je brez sredstev in mora skrbeti še za tri otroke, ne more vzdrževati. Mestno poglavarstvo prosi šiviljsko mojstrico, ki bi bila voljna sprejeti navedeno deklico v uk, da to sporoči mestnemu socialnemu Oddelku, mladinski referat, Krekov trg št. 10, pritličje.
u— Osnutek »zmaja v železu«. K nedeljskemu članku »Zmaja so okovali v železo« smo prejeli naslednji dodatek in pojasnilo: Fotografirano delo v izložbi »Put-nika« je izdelala ključavničarska delavnica Cirman po originalnem osnutku »Ateljeja Klein«, šubičeva ulica 3., ki je bil ključavničarju predložen v naravni velikosti z vsemi detajlnimi navodili. S svojim osnutkom je »Atelje Klein« dal lepo pobudo in gradivo naši umetni obrti.
u_ Občni zbor akademskega krajevnega odbora Jadranske Straže bo v četrtek 20. t. m. ob pol 18. v Trgovskem domu.
u— Plesno-sportni klub »Ljubljana« ima drevi ob pol 21. uri v Kazini svoj prvi redni sestanek in trening: v tej sezoni. Za člane obvezno — novi interesenti vabljenL »P. S. K.«
e — Preureditev centralne kurjave v gledališču. Kakor znano, bo občina opustila dosedanjo centralno kurjavo v gledališču in bo ogrevala gledališče po ceveh, ki jih bodo napeljali iz sosednjega novega mestnega kopališča v Delavskem domu. Instalacijska dela je prevzela tvrdka Ivan Re-bek v Celju, ki je v ponedeljek začela demontirati stare cevi v gledališču. Zidarska dela bo izvršila občina delno v lastni režiji, delno jih bo oddala. Vsa dela morajo biti izvršena do 20. novembra.
slišati, sta pobegnila ter ju sedaj iščejo | orožniki. Pri Ivanu K., ki se vedno smeh-hlja in pomaga brez obotavljanja policiji I pri preiskavi, so našli ponarejen ključ, s ! katerim je hodil ponoči v Vrečičevo trgovino in kradel blago. Po dosedanjih policijskih ugotovitvah je v zadevo zapletenih 17 oseb in se pričakujejo za jutri še nadaljnje aretacije.
Iz Maribora
a— Zadnja pot Jožeta Maha. Včeraj popoldne je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb tragično umrlega tehničnega uradnika mariborske mestne občine Jožeta Vlaha, številna udeležba je pokazala, kako čislan je bil pokojnik. Polno-številno so se zbrali zlasti uslužbenci občine z ravnateljem Rodoškom na čelu. Pred mrtvašnico je bila postavljena baterija topničarskega polka, ki je izkazala pokojnemu rezervnemu poročniku zadnjo čast. Po molitvah je vojaška godba odsvirala žalostinko, tovariši pevci pa so pod vodstvom Frana Avsenaka odpeli žalostinko »Spomlad zelena«. Nato se je množica po-grebcev uvrstila v sprevod z vojaško godbo na čelu in krenila do groba. Pretresljiv je bil pogled na potrto mater, globoko užaloščeno sestro in neutolažljivo jokajočega brata. Tovariši pevci so v poslednje slovo zapeli še »Tugospev«, nakar je pričela padati zemlja na krsto.
a— Smrt vzornega Sokola. V Oplotnici je umrl v 58. letu starosti zaslužni starosta oplotniškega Sokola Fran Petelinšek. Od leta 1919 je vztrajno in nesebično vodil oplotniške Sokole. Pogreb bo v četrtek 20. t. m. ob 15. Vzornemu Sokolu in zavednemu narodnjaku ohranimo svetel spomin! žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje!
a_ Mariborski obrtniki so v zadnjem
času večkrat protestirali proti mestnim podjetjem, ki posegajo na področje posameznih obrtniških strok. Sedaj je zbornica za. TOI v Ljubljani poslala mestnemu županu vlogo, v kateri protestira proti konkurenci, ki jo povzročajo mestna podjetja mariborskim obrtnikom in v zadnjem času tudi mariborskim trgovcem.
a_ Zanimivost za Maribor bo prva letošnja glasbena predstava »Boccaccia«, še danes mladostno privlačno klasično delo svetovno znanega Dalmatinca Suppe-ja. Kot predstavitelj naslovne vloge nastopi prvič na našem odru dosedanji član zagrebške opere g. Anatol Manoševski. Njegova rimska in milanska šola ga še posebej usposabljata za to vlogo, saj se ti operetni dogodki razvijajo v Florenci, osrčju Italije. G. Manoševski praznuje pravkar obletnico, kar ga je na mednarodnem glasbenem festivalu v Sofiji javna kritika toplo priznalno odlikovala.
a_ Albanska spomenica. Mestno poglavarstvo poziva vse one, ki imajo pravico na albanrko spomenico, da se nemudoma javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, soba 3a. in sicer najkasneje do 20. novembra t. 1. Kdor se o tega roka ne bo prijavil, ne bo imel več pravice prejeti albansko spomenico.
KINO SLOGA telefon 27-30
Danes ob 16., 19. in 21. Po istoimenskem Gogoljevem romanu!
Najizrazitejša legendarna osebnost ruske književnosti, v kateri je poosebljen ponos in čustvenost kozaka heroja
TARAS B U L J B A
HARRY BAUR, J. PIERKE AUMONT, DANIELLE DARRIEUX.
e— Velike tatvine v prodajalni »Tivar«.
Trgovec Karel Vrečič, lastnik prodajalne »Tivar« v Ulici dr. Gregorja Žerjava, je v zadnjem času opazil, da krade nekdo iz njegove prodajalne obleke in plašče. Zadevo je prijavil te dni policiji. Vrednost ukradenega blaga znaša menda okrog din 45.000. Policija je kmalu aretirala storilca v osebi 18 letnega Ivana K., trgovskega vajenca pri Vrečiču. Prijela je tudi mesarskega pomočnika Franca R. iz Celja. K. je pri zaslišanju priznal, da je ukradel v teku časa svojemu delodajalcu oblek in pla-ščev za 26.000 din, R. pa je ukradeno blago prodajal raznim strankam. Policija je aretirala tudi nekega celjskega obtrnika ter dva posestnika iz Levca in Stranic. K in R. sta se v zadnjem času dobro oblačila in sta imela vedno dovolj denarja pri sebi, kar ju je izdalo. Celjska policija je danes izvršila preiskavo v Stranicah pri Konjicah, kamor je privedla s seboj tudi 18 letnega Ivana K. V Stranicah so našli pri posestniku Sodinu zaboj, v katerem je bilo za 3.000 din ukradenega blaga, ki ga je kupil od Ivana K Sodin je ob tej priliki podpisal in izročil policijskim organom izjavo, da bo plačal še 5.000 din za blago, ki ga je pravkar kupil od Ivana K. in ga nato prodal dalje Tudi neki drugi moški, ki se prav tako piše Sodin. je priznal, da je kupil ukradeno blago od Ivana K., ter je izjavil agentom, da bo poravnal trgovcu Vrečiču škodo v znesku 2.500 din. Dva posestnika v Stranicah, pri katerih je hotela policija izvršiti preiskavo in ju za-
z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.
§i&jSjrv -MASTEN
vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in nelepe lase.
, ^rd&jSirv , MASTEN IN BREZ MASTI
a— Rezervnim oficirjem. Mestno poglavarstvo obvešča vse v Mariboru stanujoče rezervne in vpokojene oficirje, da bo zadnje letošnje obvezno predavanje v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu 19. t. m. ob 20.
a__V Mariboru stanujoči muslimani se
po nalogu banske uprave v Ljubljani pozivajo, da se do 1. novembra t. L osebno ali pismeno prijavijo v pnpisovalnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru na Slomškovem trgu 6/1. soba 3. Za prijavo so potrebni naslednji podatki: Priimek in ime poklic in zaposlitev z označbo delodajalca, nadalje bivališče z navedbo, od kedaj stanuje v tem bivališču, imena staršev, kraj in čas rojstva, spol, zakonsko (bračno) stanje.
a— Iz orožniške službe. Upokojen je komandir studenške orožniške postaje narednik g. Alojzij Toš. V službi je bil korekten, do stanovskih tovarišev pa iskreno prijateljski.
a— Himen. Poročila sta se uradnik pri tukajšnji tvrdki Reich g. Edo Rosman in zasebna uradnica gdč. Danica Kerhlanko. Oba se živahno udejstvujeta v name-ščenskem pokretu pri mariborskem DZANu. Novoporočencema želimo obilo sreče.
a— Mariborski ključavničarji in kleparji v sporu. Kakor znano, je banska uprava razglasila, da morajo imeti pred zimo hiše takozvane »snegobrane«. Naprava teh pa spada delno v ključavničarsko, deloma v kleparsko obrt. Tako seje zgodilo, da je nastal med kleparji in ključavničarji zanimiv spor. Ključavničarji so prepričani, da bodo zmagali, prav tako tudi kleparjL V spor je posegla zbornica za TOI v Ljubljani. V kratkem bo posebna anketa, na kateri bodo skušali zadevo rešiti, tako da bo ustreženo na obe strani.
a— Ponoči bombe na Maribor. V noči od 24. na 25. oktober t 1. bo v Mariboru nočna vaja protiletalske obrambe.
a— Povoženi. Pri Bohovi je podrl na tla neki motociklist posestnico Marijo šu-rec in deklo Nežo Miurko. Obležali stana cesti z občutnimi poškodbami na glavi in nogah. Motociklist se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
a_ vse kradejo. Pri posestniku Alojziju Rojku v Rogoznici so vlomilci, katerim pa so orožniki že na sledu, vdrli s ponarejenimi ključi v vinsko klet. Pretaknili so vse kotičke in so se morali zadovoljiti s 45 1 sodčkom vina, ki so ga odnesli.
a_ pevačice.. Snažilka oken Marija
Ussar, ki stanuje v Slovenski uKci 17» je vzela na stanovanje tri pevačice, ki so se mudile nekaj časa v Mariboru. Ussar-jeva je po njihovem odhodu iz Maribora ugotovila, da je z njimi vred izginila tu-, di posteljnina ter obrisace.

a— V Marlbom spet slinavka Inpai«-
Ijevka. V mestni klavnici so topot dirugič ugotovili pojav nevarne nalezljive živinske bolezni slinavke in parkljevke. Dognali so ,da je pojav obeh kužnih bolezni v Mariboru v zvezi s transportom bikov iz Sv. Ivana — žabno v Maribor. Mestno poglavarstvo razglaša: Mestna klavnica se smatra kot okužen prostor in je vse potrebno preskrbljeno, da se nevarna kužna bolezen ne razširi. Ostali del mesca pa se smatra kot ogroženo ozemlje, za katerega veljajo sledeče odredbe: Izvrši se popis vseh parkljarjev v mestu. Prepovedan je promet s parkljarji (govedo, svinje, ovce, koze). Prepovedana je trgovina z živino na področju mestne uprave. Izvzetno se bodo dajale dovoljenja od primera do primera. Hlevi so pod zaporo in se živina ne srne goniti na pašo. Psi ne smejo letati po ulicah. Kokoši morajo biti zaprte v dvoriščih in se ne smejo puščati na ces'o. živinski, svinjski in seneni sejmi se do nadaljnjega ukinejo. Vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu veterinarskemu uradu, tel. štev. 22-38. Prepovedano je goniti parkljarje iz mestnega območja. Prepovedan je dostop goveje živine z vprego v mesto. V mesto se prepustijo le oni parkljarji, ki imajo na živin skem petnem listu označbo »Za takojšnji .zakol v mestni klavnici«. Svinje se smejo pripeljati v mestno klavnico le z avtom. živali v Mestni klavnici se morajo takoj sproti poklati. Prepovedano je cd-premljenje živih parkljarjev in vseh predmetov, s katerimi se lahko slinavka prenaša iz mestnega območja (seno, slama, kože, volna ?moj itd.). Slaninarjem je dostop v mestno klavnico prepovedan. Kršenje teh odredb se kaznuje po živ. kužnem zakonu.
a— Mrtvec pod strmim bregom. V Spodnji Koreni v Slovenskih goricah so našli pod nekim strmim bregom mrtvega 75-letnega dnir.arja Janeza šarugo. Orožniki so dognali, da se je mudil šeruga prejšnji večer do 9. v neki tamošnji gostilni. Očividno nekoliko vinjen se je po bližnjici vračal domov Moral je po strmem bre-gu. Pri tem se je najbrže spotaknil in se skotalil po bregu navzdol. Možnosti vzroka njegove smrti sta dve: pri padcu ga je lahko zadela kap, možno pa je tudi, da je pil kotaljenju po strmem bregu treščil z glavo ob trd predmet ,tako da je obležal nezavesten in da je preko noči na posledicah dobljenih poškodb izdihnil.
Is Jssesaic
h— Po zaslugi velike spretnosti in prisotnosti duha važrerja je bila v ponedeljek
zjutraj na progi Jesenice — Javornik preprečena huda prometna nesreča. Na tej progi prevaža že dolgo časa velik avtobus delavce v jeseniške tovarne in je pri vsaki vožnji nabito poln. Tako je bilo tudi tokrat. Blizu Hafnerjeve gostilne na Javor-niku se je pred avtobusom nesrečno motal nek kolesar in da ni prišlo do njegove hude nesreče, je zasluga šoferja avtobusa g. Franca Praprotnika, ki je svoje težko vozilo ob pravem času okrenil ob stran. Takrat pa sta prišla mimo delavca Štiber in Kurat in baš, ko je bil avtobus zaradi nesrečnega kolesarja pri pokretu na levo in potem na desno, sta se oba delavca znašla pred avtobusom ter bila od njega odbita. Po srečnem naključju, a še bolj po zaslugi spretnega šoferja se nista hudo poškodovala in bosta že te dni odpuščena iz nege bolnišnice Bratovske skladnice. Vsa okolica razpravlja o tej po šoferjevi zaslugi preprečeni veliki nesreči, pri kateri je bilo v nevarnosti nad 20 delavcev, in vsi izražajo šoferju zahvalo in priznanje.
Iz Trbovelj
t— Napovedani letalski napad ki bi se
bil imel vršiti v nedeljo popoldne, se je omejil le na obrambno pripravljenost. Najavljena letala so sicer res priletela ob pol IS. z ljubljanske smeri, vendar so odbrne-la nad savsko dolino proti Celju, ne da bi se bila zadržala nad trboveljskim območjem. Trboveljske opazovalnice so seveda s predpisanimi znaki takoj alarmirale prebivalstvo. Obrambne ekipe so se v polni pripravljenosti zbrale v obeh kvartih, čakajoč prihoda letal. Prebivalstvo se je takoj poskrilo, cestni promet je bil popolnoma ustavljen. Vsa obrambna vaja pa se je končaia le z vzorno pripravljenostjo vseh predpisanih mer in ekipe so se po oddanem znaku minule nevarnosti razšle brez opravljene vaje. Prebivalstvo se je čudilo, da so letala tokrat pozabila Trbovlje, ki bi jim spričo važnega industrijskega značaja veljajo pokloniti večjo pozornost. Krajevni odbor za obrambo pred zračnimi napadi je imel s pripravami za vajo seveda mnogo dela in stroškov, ki niso dosegli pravega namena.
t— Po trboveljskih hišah je te dni poleg mnogih drugih beračev, ki se ob plačilnih dneh nabirajo od vseh strani, prosjačil tudi revež, ki se je grozno pohabljen po vseh štirih vlekel po cestah in vzbujal obče pomilovanje. Poleg globokega sočustvovanja pa so se ljudje tudi upravičeno zgražali nad brezbrižnostjo onih, ki kljub poudarjanju socialnega dela in pravičnosti aopuščajo, da se taki pohabljenci plazijo po svetu v vsem svojem človeškem ponižanju, namesto da bi se jim preskrbela potrebna mesečna pomoč ali pa bi jih oddali v hiralnico. Take cestne slike so nas samih nedostojne in bodo pri tujcih vzbudile čudne pojme o našem socialnem skrbstvu. Beračenje, ki je pri nas res velika nadlega, naj se v Trbovljah sploh omeji, saj je v rudarskem revirju že itak dovolj delavske bede, ki se utegne pri verjetnem odpuščanju delavstva spremeniti čez noč v hudo socialno zlo. Vsaka občina naj skrbi za lastne siromake, naša jih ima že več ko dovolj.
P tli f a
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri v četrtek, obakrat ob 20. uri film »Cappriccio«. Pred predstavo Paramountov žurnal.
- wsmmaBKBBsmmam
V hladnih dneh Vas kozarček
R1EMET-VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKOVA iz SREMSKIH KAR LOVCEV, Fruška gora.
Gospodarstvo
Naše železniške investicije
Iz štirimilijardnega notranjega posojila za javna dela in državno obrambo, ki bo emitirano v 6 letih, je predviden znesek 1500 milijonov za gradnjo novih železniških prog. Po informacijah Iz Beograda se bo ta znesek porabil do višine 1100 mUijo-nov za gradnjo železnice čačak — Banja-luka v dolžini 380 kilometrov. Poleg te železnice se bo iz sredstev tega notranjega posojila gradila še železnica Karlovac — Bihač v dolžini 102 km odn. s predvidenimi stroški 260 milijonov din ter železnica Črnomelj — Vrbovsko v dolžini 47 km s predvidenimi stroški 140 milijonov din.
Po uradnih podatkih, ki jih objavlja »Jugoslovenski kurir« je bilo v naši državi od leta 1935 zgrajeno 300 kilometrov prog, gradbeni stroški pa so znašali 633 milijonov din. Trenotno pa je v gradnji 296 kilometrov železniških prog s predvidenimi gradbenimi stroški 970 milijonov din. Celotna slika železniških gradenj v naši državi je torej naslednja:
Od leta 1935. zgrajene železnice
Načrt železniških gradenj na breme 4 milijardnega posojila
	km	milij. din
Veles—Prilep	85	233
Priština—Peč	82	163
Beograd—Pančevo	21	98
Koprivnica—Varaždin	42	49
Bileča—Nikšič	71	90
železniške proge v gradnji
	km	milij. din
Kuršumlija—Priština	68	190
Bhač—Knin	112	400
Št. Janž—Sevnica	12	49
Požarevac—Kučevo	62	205
Ustiprača—Foča	42	107
km 388 102 47
milij. din 1100 260 140
čačak—Banja Luka
Karlovac—Bihač Črnomelj—Vrbovsko
Od prog, ki so v gradnji, bo dograjena proga Kuršumlija — Priština v oktobru 1940, proga Bihač — Knin v oktobru 1941, progi Požarevac — Kučevo in Ustiprača — Foča bosta dograjeni prihodnje leto, proga Št. Janž — Sevnica pa bo dograjena letos. Vsi izdatki za že dograjene proge znašajo skupaj z dosedanjimi in bodočimi izdatki za proge, ki so že v gradnji, 1603 milijone din; od tega odpade na Slovenijo (št. Janž — Sevnica) 3.1<V0. Ta odstotek pa je dejanko še manjši, ker v gornjem seznamu niso upoštevana vsa železniška investicijska dela. Prometni minister je v svojem ekspozeju k predlogu proračuna za tekoče leto še omenil naslednji železnici, ki se gradita: normalnotirna proga Kraljevo _ čačak v dolžini 35 km, ozkotirna
železnica Metkovič — Ploče, vrhu tega pa gradnjo železniškega mostu preko Save v Zagrebu (ta most bo stal 53 milijonov).
Šele -i bodočega 4 milijardnega posojila se bo gradila proga Črnomelj — Vrbovsko. Od predvidenega posojila za železniške gradnje na breme tega posojila v višini 1500 milijonov bo sicer odpadlo 140 milijonov ali 10.7% na progo Črnomelj — Vrbovsko, toda ta odstotek se bo v toliko zmanjšal kolikor bo železniška uprava v prihodnjih letih gradila nove proge tudi iz drugih sredstev, razen 4 milijardnega notranjega posojila.
Slovensko obrtništvo na obrtni razstavi
v Beogradu
Prva državna obrtna razstava, ki traja do 25. t. m., je že v teku priprav začela zanimati slovenske obrtnike, tako kot razstavljalce, kakor tudi zaradi njenega velikega pomena za dvig rokodelske delavnosti. Naše obrtnike je beograjska razstava tem bolj zanimala, ker je to ena prvih obrtnih razstav, na kateri je sodelovalo obrtništvo iz vse Jugoslavije, široko zasnovana razstava je tem večje važnosti, ker dviga zavest obrtništva in v javnosti pokaže gospodarski pomen obrtniškega stanu.
Svoj namen je obrtna razstava v Beogradu v največji meri dosegla. Te dni imamo ravno priliko, da se potom dnevnega časopisja, radia, kakor tudi preko poročil o številnih zborih, skupščinah in kongresih, ki se vrše v okviru obrtne razstave, seznanimo s težnjami obrtniškega stanu. Vprašanja, ki se t čejo preko 220.000 pripadnikov obrtniškega stanu ter vseh, ki so direktno navezani na njihovo eksistenco, so se po dolgem času pričela obravnavati na širši podlagi.
Zveza obrtnih društev si je zelo prizadevala da bi prišlo do sporazumnega sodelovanja vsega jugoslovenskega obrtništva. V ta namen je že pred leti pozvala, da se ustvari s predstavništvom hrvatskih in srbskih obrtnikov možnost čim tesnejšega sodelovanja, žal do konkretnega udejstvovanja ni prišlo. In tako so danes obrtniki v izjemnem položaju, da se morajo približevati med seboj čisto načrtno, od stopnje do stopnje in da izkoristijo vsako priliko za zbližanje tovariških interesov. Dobra volja za to je na vseh straneh.
Upoštevajoč vse te momente, je sklenila zveza prirediti ob priliki 1. državne obrtne razstave kolektivno poučno potovanje slovenskega obrtništva v našo prestolnico, da se samo prepriča o naglem napredku in o povezanosti vsega jugoslovenskega obrtništva.
Tako je v soboto zvečer odpotovala velika skupina obrtnikov proti Beogradu. Potovanje je bilo odlično aranžirano, tako da so izletniki pod vodstvom predsednika zveze g. I. Rebeka, v najlepšem razpoloženju prispeli ob lepem sončnem nedeljskem jutru na beograjski kolodvor, kjer jih je čakalo zastopstvo beograjske obrtne zveze. V smislu programa so se kmalu nato odpeljali s posebnim vlakom proti Mladenovcu ter z avtobusi na Oplenac, kjer so se poklonili spominu blagopokoj-nega kralja Aleksandra ter položili na njegov grob lep spominski venec s trakom, na katerem je bila napisana prisega zvestobe in neomajnosti, ki so bile najlepše vrline blagopokojnega kralja in ravno zato služijo našemu nacionalno zavednemu obrtništvu kot vzor za trdno vero v boljšo bodočnost naše domovine. Obrtniki so občudovali krasne umetnine na kraljevi za-dužbini ter so se polni najlepših vtisov vrnili pred večerom v Beograd.
Medtem je druga skupina obrtništva prisostvovala slavnostnemu kongresu ob priliki 501etnice Glavne sveže v Beogradu ter spominske slavnosti za 501etnico obrtniškega tiska v Spašičevi zadužbini na sejmišču. Vršili pa so se tudi kongresi raznih obrtnih strok, kakor n. pr. kongres vseh pekov v Jugoslaviji, kongres dam-skih krojačev ter konference zastopnikov stavbnih strok, ki so se zglasili v deputa-ciji pri resornih ministrstvih.
Ponedeljek je bil posvečen ogledu znamenitosti mesta, katerih Beograd ne pogreša. Edinstven pogled se nudi tujcu s Kalemegdana proti sotočju Donave in Save, kjer ravnokar izvajajo ogromna osuševalna dela. Ogledali so si zanimiv vojni muzej, čigar ogled ne bi smel zamuditi nihče, ki želi spoznati tradicijo srbskega junaštva, nato pa zgodovinski in umetniški muzej kneza Pavla. Ogledali so si nekatera vzorna obrtniška podjetja, ki so zanimala izletnike najrazličnejših poklicev med drugim tudi tiskarne dnevnikov »Politike« in »Vremena«, nadalje skupščinsko palačo in novo palačo poštnega ministrstva. Druga skupina izletnikov si je ogledala obrtni dom in njene notranje prostore, kjer je ognjišče organizacijskega in zadružnega življenja.
Prekratek čas je bil odmerjen za ogled same obrtne razstave, ki je pokazala ob številnem sodelovanju slovenskega in hrvatskega, posebno pa srbskega obrtništva iz vseh krajev, vse najboljše. Za umetniško rokodelsko delo dovzetnega človeka mora razstava spreobrniti, da postane če-stilec kvalitetnega rokodelskega dela. Treba bi bilo popisati vsak posamezen izde-
lek, če bi hoteli poudariti vse, kar je vredno naše pozornosti. Ne vemo ali bi občudovali krasne modne izdelke, ali delo mizarjev, kožarjev, tkalcev i. dr. Ali naj občudujemo izdelke našega obrtniškega naraščaja, ki kaže, da bodo nekoč odlični samostojni mojstri. Preveč je za eno popoldne, moral bi se človek zadržati dan ali dva, da bi izkoristil vso lepoto. Pripomniti moramo, da je najodličneje uspela tudi modna revija, od katere so naši nadebudni krojači in naraščaj odnesli vtise za usmeritev svojega bodočega poklicnega dela.
Zadnje popoldne so obrtniki izkoristili za to, da so se s posebnim Putnikovim avtobusom odpeljali na Avalo, da se poklonijo spominu neznanega vojaka. Tu jih je zadivil harmonično, toda mogočno in masivno zgrajen spominski steber, ki do-nrnira nad vso širno ravnino.
Nekateri obrtniki, razdeljeni na manjše skupine, pa so se odpeljali v Pančevo, kjer so si ogledali p vovamiško podjetje Vaj-ferta ter veliki most za cestni in železniški promet, drugi so jo zopet mahnili dalje po velikem mostu Kralja Aleksandra v Zemun, tja, kjer se je bojeval junak Si-binjanin, pa na Bežanije, kjer je najide-alnejše letališča, nad katerim vsako minuto grmijo veliki vojni avijoni ter izvajajo vratolomne akrobacije.
Zvečer je bil prirejen na čast delegatom in zastopnikom vsega jugoslovenskega organiziranega obrtništva sprejemni večer v elitno okrašeni dvorani Obrtnega doma. Tu so se našli javni delavci, ki se trudijo za blagor našega obrtnika, in ki mu kujejo njegovo bodočo usodo. Prepričani smo, da ta sestanek ni bil samo nek paradni čin temveč v resnici pr: srčen tovariški večer", ki naj naša tovariška čustva, s katerimi smo prišli v posete, še bolj poglobi. Izlet, pripravljen od Zveze obrtnih društev, je v polni meri uspel, želeti je, da ne bi ostalo samo pri tem. Potrpežljivo in v to-variškem razumevanju smo prestali težave dolgega pota. Ob prihodu na svoje domove nam je bilo kar malo hudo, da so lepe ure, ki smo jih preživeli v tovariški družbi, tako hitro minile.
Gospodarske vesti
—	Nov trgovinski sporazum s Švico. O
vsebini nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma med našo državo in Švico, ki je bil sklenjen v okviru švicarsko-jugoslo-venskega gospodarskega odbora, poročajo iz Beograda naslednje podrobnosti. Švica priznava naši državi izvozni presežek v našo korist v višini 27%. Naš uvoz iz Švice pa mora znažati povprečno 400.000 frankov na mesec. Stari naš klirinški dolg se bo izravnal na ta način, da bo Švica uvozila iz naše države na podlagi izjemnih kontingentov žito, jajca, slive, krompir in jabolka. Na osnovi tega aranžmana bomo Švici dobavili 2000 vagonov pšenice.
—	Promet med češkoslovaško in sosednimi državami. Kakor je znano, je Nemčija ob koncu septembra zaradi konflikta s češkoslovaško ukinila ves železniški promet na nemško-češkoslovaški meji. Nato sta sledili Madžarska in Poljska, ki sta prav tako ukinili železniški promet s češkoslovaško, ki je imela odprto pot samo še preko Rumunije. Kakor sedaj poročajo, iz Prage, promet z Nemčijo še ni vzpostavljen. Promet s Poljsko je zopet otvorjen preko dveh obmejnih postaj (Cirč in Skotarsky), promet z Madžarsko pa preko 4 obmejnih postaj (Helemba, Kalonda, Siatoroš in Šahy).
—	Tudi v češkoslovaški se je zmanjšal obtok bankovcev. V kritičnem zadnjem tednu septembra, ko je grozila vojna nevarnost, se je obtok bankovcev češkoslovaške Narodne banke povečal za 814 na 8115 milijonov Kč. Sedaj objavlja češkoslovaška Narodna banka izkaz za prvo četrtino oktobra, ki potrjuje, da je tudi češkoslovaški v oktobru nastopilo pomir-jenje. Obtok bankovcev se je v tem tednu skrčil za 336.5 na 7778.5 milijona Kč. Potrebe denarnega trga pa so očitno še vedno znatne, kajti menični portfelj, ki je od konca avgusta do konca septembra narasel od 1661 na 2199 milijonov, se je nadalje za malenkost dvignil na 2210 milijonov. Zlati zaklad češkoslovaške Narodne banke, ki je v zadnjem tednu septembra nazadoval za 335 na 2318 milijonov Kč, se je v prvem tednu oktobra dvignil na 2322 milijonov. Devizne rezerve pa so narasle za 12 na 99 milijonov.
— Trgovinska pogajanja, v Beogradu se mudi posebna finska delegacija zaradi sklepanja trgovinske pogodbe med našo državo in Finsko. Prihodnji mesec pa se bo v Beogradu prvikrat sestal belgij-sflco-jugoslovenski stalni gospodarski odbor.
Borze
18. oktobra
Na ljubljanski borzi je bilo danes v privatnem kliringu povpraševanje za angleške funte po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni znova okrepili in so se trgovali po 37 (v Beogradu prav tako po 37). Nemški klirinški čeki so se za malenkost okrepili in stanejo v Ljubljani 13.90, v Beogradu 13.8756 in v Zagrebu 13.8750 odnosno za konec oktobra 13.87.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci najprej trgovala po 464-71. pozneje pa se je nudil denar po 468 (v Beogradu je bil promet po 471 — 471.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2393-65—2408-25 Berlin 1759.22 — 1773.10, Bruselj 743.70 — 748.76, Curih 996-45 — 1003.52, London 208-36 — 210.41, New York 4366 — 4102 32, Pariz 116-47 — 117.91, Praga 151.43 — 152.54, Trst 230.45 — 233.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.73, Lcndon 20.9650, New York 440-6250, Bruselj 74.60 Milan 23.20, Amsterdam 240, Berlon 176 6250 Stockholm 108, Oslo 105.35, Ko-benhavn' 93.60, Praga 15.20, Varšava 82.75 Budimpešta 87-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFKKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 468 — 470, 4<>/0 agrarne 60 bi., 4«/« severne agrarne 59 bi., 6% begluške 89 bi., 6°/o dalm. agrarne 89 bi.. 7°/o invest. 96-50 bi. 7% Blair 9150 bi.. 8«/o Blair 99 bi.; delnice: PAB 225 bi., Trboveljska 180 — 185, Gutmann 50 — 60. Narodna šumska 20 bi., Osječka ljevaonica 160 bi., Jadran-
sk<i 350 den.
Beograd. Vojna škoda 469 — 470 (470 _ 471.50), 6°/o begluške 89.25 — 89-75 (89-50 — 89.75), 6% dalm. agrarne 88-50
_89.25 (89), 7"/o invest. 99 bi., 7% Selig-
mann 101 den., 7%> Blair 91.25 — 92.25, 8% Blair 98 — 99, PAB 222 do 225.
Blagovna tržišča
ŽITO
i Chicago, 18. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64.50, za marc 65.75, za maj 65; koruza: za dec. 44.
i Winnipeg, 18. okt. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 61.25, za dec. 60, za maj
53.25.	„ , ,
+ jjovosadska blagovna borza (H. t. m ) Tendenca mirna. — Pšenic3: gornjebaška, 80 kg 153 — 154; sremska. slavonska, 79/80 kg 151 — 153; gornje-banatska, 79/80 kg 153 — 154; oaška, okolica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 138. Konuza: baška m sremska 126 — 128; banatska 124 — 126 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 — 260; »2« 230 — 240; »5« 210 — 220;; »6« 190 — 200; »7« 160 — 170; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 295.
BOMBAŽ
Liverpool, 17. okt. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4.84 (4.90), za dec. 4.82 (4.86), za maj 4.78 (4.83).
+ New York, 17. okt. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za nov. 8.28 (8.28), za april 8.08 (8.09).
Iz življenja na deželi
ROGATEC. Donačkogorski steg skavtov v Rogatcu je imel nedavno svojo 3. redno skupščino, na kateri so se zbrali vsi vodi in čete stega. Skupščino je vodil stegov starešina br. Logar Miroslav. Po lepem nagovoru so poročali vsi stegovi funkcionarji. Predvsem je omenil br. Lazar Konrad težkoče in tudi uspehe, ki jih je imela edinica v preteklem letu. Vsekakor je pa razvidno iz teh poročil, da so ;fekavti v Rogatcu precej napredovali. Izvoljeni so bili spet: starešina br. Logar Miroslav, nam. br. Rozman Jakob, načelnik br. Lazar Konrad, nam br. Konbski Miroslav, tajnik br. Rebič Milan, blagajnik br. Lapuh Viktor in gospodar br. Ko-ribski Zdenko. Zupni delegat br. Goršic Stane je opozarjal novo upravo na dolžnosti in vestno delo, ter želel mnogo uspeha. Sledili so razni govori, a končno je govoril starešina br. Logar Miroslav, o naših nalogah in splošno o bratstvu ter ljubezni med skavti. Rogaškim skavtom želimo mnogo uspehov!
»Ali še nisi nikoli v življenju grešil?« vpraša katehet Morica.
»Ne, gospod katehet.«
»No, malo pom5sli! Ali še nisi nikoli prišel v izkušnjavo, da bi na primer svoj hranilnik narobe obrnil in poskusil z nožem izbezati kakšen novec iz njega?«
»Ne, gospod katehet — toda misel ni slaba.«
Predavanja »Soče«
Ljubljana, 18. oktobra
Letos praznujemo 201etnico Jugoslavije, čemur se bo oddolžila tudi »Soča«, ki bo v soboto otvorila že 19. sezono. Polnih 18 let delovanja za prosveto je gotovo uspeh, ki zasluži pohvalo in priznanje. Doslej je bilo že 261 predavanj, ki so vsa bila prav zadovoljivo obiskana, po svoji snovi pa so pridobila društvu sloves priljubljene ljudske univerze.
Otvoritveno predavanje 19. sezone bo v soboto v dvorani pri »Levu«. Posvečeno bo 201etnici Jugoslavije, govoril bo dr. Dinko Puc, sledile bodo deklamacije in pevske točke. Vseh predavanj v novi sezoni bo 13 in sicer se bodo ob sobotah v novi sezoni zvrstili naslednji predavatelji: dr. Branko Alujevič bo govoril o 201etnem razvoju jugoslovanske socialne politike. Nato bo predavanje Viktorja Pirnata posvečeno Jadranu pod naslovom: 20 let svobode na morju. Prof. dr. Vinko šarabon bo opisal svetovne dogodke v teku zadnjih 20 let. Prof. dr. Alojz Zalokar bo opisal 20 let jugoslovenskega zdravstva, dr. Lavo Čer-melj bo imel priložnostno predavanje ob 201etnici države, dr. A. Slodnjak se bo spominjal 201etnice Cankarjeve smrti, dr. Anton Brecelj bo kot poznavalec razmer povedal resnico o Simonu Gregorčiču in o navedbah, ki se nanašajo na pesnika v spominih' dr. Henrika Tume. Dr. Franta Mis bo obravnaval zdravstvena vprašanja današnje dobe. Dr. Anton Ocvirk bo predaval o slovenski literaturi v obdobju od leta 1919 do 1938 s posebnim ozirom na Primorsko. Dr. Branko Vrčon bo govoril o novem razvoju manjšinskega vprašanja. Dr. Rudolf Kyovsky bo razpravljal o problemih v Srednji Evropi, dr. Lelija Novakova bo v zaključnem predavanju obravnavala nekatere probleme iz zdravstva.
Spored predavanj je torej prav zanimiv, tako glede pestrosti snovi kakor tudi glede na ocene predavateljev. Lep del predavanj je posvečen zgodovinskemu pregledu te ali one važne panoge ob 201etnici Jugoslavije, ostala predavanja pa se takisto tičejo samih aktualnih vprašanj. Med predavatelji so nekateri dosedanji, starejši, izkušeni govorniki, pridružujejo pa se jim mladi talenti, ki že imajo svoje ime in ki se bodo prav gotovo uspešno uveljavili v poljudnih predavanjih. Predavateljski odsek, ki ga vodi g. Josip Sfiligoj, je torej, sodeč po samem sporedu, imel letos srečno roko in se bo gotovo spet potrudil, da bo sleherni večer imel značaj prijetne ljudske prosvetne akademije.
R
D
O
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega Oranja dodite v tedniku za radio, gledališče tn film »NAŠ VAL«. Ljubljana. Knafljeva oL 5.
Sreda, 19. oktobra
Ljubljana 12: Orkestralni koncert (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Slavni pevci (plošče). — 14: Napovedi. — 17: Mladinska ura: O govorništvu m (prof. Fr. Vodnik) — V borbi z neznanimi zemljinami (dr. Valter Bohi-neC). — 18.30: Jesen v glasbi (plošče).
_ 18.40: Pravna ura: Važnejše določbe
varuškega in skrbstvenega prava (dr. Dona ta Capudrova). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura: Sarajevska »Pro-sveta« pred in po vojni. — 19.50: Uvod v opero. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
četrtek 20. oktobra
Ljubljana 12: Operetni venčki (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20:Duet bratov Golobov. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Deset minut zabave: Dovtipov zmes in godba vmes. — 20: Koncert tamburaškega septeta. — 20.40: Koncert ruske glasbe (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Havajski napevi (plošče).
Beograd 17.30: Petje, havajske kitare in plošče. — 20: Narodne pesmi in orkestralni koncert. — 22.15: Plesna muzika.
—	Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.30: Godba za ples. _ Praga 19.30: Koncert orkestra in solistov. — 20.20: Mešan program. — 22.15: Plošče. — Varšava 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Plošče. — 23.05: Skladbe Paderewskega. — Sofija 18: Vojaška godba in komorna glasba, — 20: Klavirski koncert. — 20.45: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Plesni orkester. — 16: Melodija in ritem. — 18.15: Koncert za delopust. — 20.10: Kmetovo leto. — 21: Zabaven spored. — 22.20: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.10: Odmevi iz starih časov. 20.10: Za zabavo in za ples. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinchen 19.15: Vesela urica. —• 20.10: Spevoigra. — 23: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.30: Orgle.
—	21.15: Petje in simfonični koncert. — 23.45: Plošče.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Is te
Metode ljudskega štetja 1. 1910
Znani publicist Wlckham Steed ui»JawiJa v londonskem dnevniku »Times« zanimivo pisma, M pojasnjuje metode avstrijskega in ogrskega ljudskega št£*Ja leta 1910. Na to štetje so se opirali v Monakovem, ko so okrnili meje CSR v prM Nemčije in na to štetje se »daj sklicujejo tudi Madžari, ki bi radi ostrigii Slovaška.
»Leta 191tVc pffie Steed, ®«m tfl dopisnik »Timesa« a* Donajn- MoraJ sen*
izpolniti popisno poto kakor vsakdo^ se je tedaj modll y mejab avetBO-ofpnAes države. Navedel sem ,da sem angleSci <k"— žavljan in sem napisal v razpredelnico » materinem jeziku, da je moj materin jezik angleški.
Kmalu po tem dogodku me Je Hrtifc^ komisar za ljadsteo Štetje. Vprašal me Je. kakšen je moj občevalni jezik na Dunaju. Dejal sem, da na Dunaju govorim nemški ker Dunajčani pač ne ume jo drugega Jezika kakor nemški. Zapisali bomo torej, da je vaš občevalni jezik nemški, se je odrezal komisar in popravil popisno po-lo. Minister grof Goluchowski. rodom Poljak, mi je kmalu nato povedal, da so tudi njega in njegovega slugo napravili za Nemca. Takšno je torej bilo ljudsko štetje, ki je služilo za podlago razkosanja čsl. države.«
Dona prevaja s pomočjo telefona
Neka velika francoska banka v bližini Champs Elvsčes v Parizu je bila pred dnevi prizorišče rafirsiranega trika, ki je izvabil blagajniku 150 tisoč frankov.
Okoli 13. ure je pozvonil na mizi blagajnika telefon in ko je blagajnik pritisnil školjko na uho, se mu je zdelo, da sliši glas bančnega ravnatelja. Naročil mu je, naj pripravj v mapo iz usnja 150 tisoč frankov, po katere pride v nekaj minutah njegov stric ...
Nekaj minut po telefonskem klicu se je predstavil pri blagajni naznanjeni »stric« in je odnesel torbico s 150 tisoč franki. Blagajnik si ni upal zahtevati od »strica« bančnega ravnatelja izkazila in je izročil denar brez oklevanja, šele pri večernem obračunu je prišla goljufija na dan. Bančni detektivi iščejo drznega goljufa, doslej pa n, o njem še nobenega sledu. Zdi se, da gre v tem primeru za sleparijo, ki je bila že dolgo pripravljena in se je zaradi dobre inscenacije popolnoma posrečila.
Ssisrt se&elavea Filsudskega
V Benetkah je umrl prošli teden Praz-mowski, eden izmed najožjih sodelavcev marSala Pilsudskega. Prazmovvski je bil častnik prve legionarske brigade in velja za utemeljitelja moderne kavalerije v poljski vojski.
Atatlkksva bolezen
Princesa Marija <Jos6, soproga italijanskega prestolonaslednika Umberta je te dni posetila Pariz, kjer je prisostvovala odkritju spomenika belgijskemu kralju Albertu L. ^^	Ob tej priložnosti je tudi obiskala zavod za otroke
Eksplozija pslfsksga stratosfernega Mtmm
Nemarnost je zakrivila upožbo nesrečo in napravila
cgrcmaao sksdo
šele zdaj je mogoče dognati nekatere I podrobnosti o usodni eksploziji poljskega stratosfernega balona, ki je bil malone uničen minuli teden pn izpraznjevanju. V četrtek zvečer so hoteli balon napolniti z vodikom. Začeli so z delom ob 22. zvečer, kajti start je bil določen za prihodnje jutro.
Ob treh zjutraj v petek pa so pihate močne sape, zaradi katerih so morali opustiti namero za vzlet v stratosfero. Izdan je bil ukaz. da se mora balon zopet izprazniti. Pri tej manipulaciji se je primerila eksplozija, ki je uničila del dragocenega balonovega plašča. K sreči ni bilo človeških žrtev, škoda, ki jo je povzročila eksplozija, je tako znatna, da ni računati s ponovitvijo priprav za start v stratosfero v letošnji jeseni.
122 letnik v Romuniji
V rumunski vasi Onceshi Giurg:u je umrl eden najstarejših Zemljanov, 1221et-ni Uja Macanaca. Do nedavno je bil mož trdnega zdravja in je delal na polju. Smrt je povzročila pljučnica. Macenaca se je udeležil vstaje proti Turčiji 1. 1830 in se je boril 1. 1848 in 1877 v vrstah rumun-sko-ruske vojske proti Turkom. Do svojega 117. leta se je starec udeleževal normalnega dela na polju. Zapušča 133 živih potomcev, od katerih ima najstarejši sin 108 let.	~
Balon so začeli polniti ob svetlobi petih milijonov sveč, ki so jo razvijali žarometi poljske voiske. Na balonov plašč so bili posebno ponosni. Izdelan je bil v Legio-nov/u pri Varšavi iz treh plasti, prevlečen je bil z gumijem. svilo in aluminijem. Navzlic temu je tehtal kvadratni meter plašča samo 80 g, medtem ko je tehtala istotolika površina plašča balona ameriškega majorja Stevensa 120 g.
V poljski javnosti je izzvala nesreča stratosfernega balona veliko potrtost. Li-« sti nič ne prikrivajo, da se je primerili eksplozija zgolj zaradi nemarnosti. "Nekateri listi zahtevajo strogo preiskavo in kaznovanje krivcev, ki so napravili državi tako veliko škodo in sramoto pred svetom.
Proti polfubovassju rok
V Rigi so osnovali društvo, ki vidi svoj cilj v borbi proti poljubovanje rok. Tej razvadi se upira iz higienskih vidikov, « Društveni člani nosijo poseben znak na rokavu, da jim dame ne morejo očitati nekavalirstva.
Težke kobilice \
Francoski učenjaki so skušali dognati, koliko tehta roj kobilic. Izračunali so, da, tehta roj kobilic, kakršnega srečujejo navadno v Alžiru, okoli 20 tisoč ton.
N& predvečer bitke prt Upskem«. ]
V začetim zime 5822. Napoleon Bona-jparte ni veljal več za nepremagljivega vojaškega mogotca. Preveč živ Je bil še «pc*m±n na gorečo Moskvo in umik čez JBesrezino. Toda že spomladi 1813. je ta titan zopet zbral pol milijona vojakov, s ikaJterimi je krenil iz Francije v Nemčijo. Izvojeval je manjše uspehe proti Rusom in Prosom. Ti uspehi niso dovolili njegovemu ponosu, da bi poslušal nasvet avstrijskega cesarja, ki je bil Napoleonov fcast. Cesar mu je ponudil mir, Napoleon pa Je ponudbo odklonil. Nato se je proti .Napoleonu stvoriia evropska koalicija. K tej zvezi so pristopale: švedska, Avstrija, Prusdja in Rusija. Anglija pa je oblju-ihila s svoje strani denarno pomoč.
poleon sedi pri stražnem ognju
sel odgovora. Zdaj je imel Napoleon samo še 150 tisoč mož, proti njemu pa je bilo zbranih 270 tisoč sovražnikov. Da bi ušel uničenju, je najprej zožil svojo fronto pri Lipsfcem na polkrog.
Naslednji dan, 18. oktobra, je Napoleon sam vodil bitko. Hladnokrvno je stal v prvih vrstah in kljuboval kartečam, ki so frčale z nasprotne strani.
Tedajci je Schvvarzenberg sklenil splošen napad, v katerem so sodelovali Avstrijci, Prusi in Rusi. Na severnem krilu je maršal Bliicher izsilil zmago. S tem je pridobil švedskega princa za sodelovanje. Vas za vasjo se je izmikala Francozom iz rok. Stvar je bila v glavnem odločena.
Ta izid bitke je prisilil Napoleona, da Je v mraku krenil iz Lipskega. Ko so zavezniki spoznali, da se Francozi umikajo, eo navalili na mesto in Napoleon se Je rešil še v zadnjem trenutku.
Tridnevna bitka je bila končana ter je zahtevala na obeh straneh ogromne žrtve. Padlo je na pruski strani 17 tisoč, na ruski 22 tisoč, na avstrijski pa 14.500 mož, dočim so znašale švedske izgube samo 100 mož. Francozi pa so izgubili 38 tisofi vojakov, poleg tega 15 tisoč jetnikov,, 300 topov in so pustili 23 tisoč ranjencev v lazaretih. Tako se je končala bitka narodov pri Lipskem, bitka, v kateri so padale tudi slovanske žrtve, da se je potem ojačil nasprotnik Slovanov.
Spomenik bitke narodov pri Lipskem
Zvezne armade so vodili: general
Schvvarzenberg, ruski general Barclay, maršal Bliicher in princ Bernadotte. Zavezniki so postavili na bojišče dobrih 200 tisoč mož. Napoleon je imel 15 zborov pehote in pet zborov jezdecev, skupno 170 tisoč mož. Ta vojska pa ni bila več sveža, kajti že od avgusta je doživljala izgube jn njene vrzeli se niso zapolnile .
Napoleon je imel namen ostati v Draž-Banih, kajti kralj Friderich Avgust je bil njegov zaveznik. Toda obroč njegovih sovražnikov se je tako stiskal, da je moral že 7. oktobra zapustiti Draždane. Hotel je svoje sovražnike potolči posamič. Bliicher se je tej nakani srečno izognil. Ko ee je Napoleon dne 14. oktobra približal Lipskemu, je slišal iz daljave grmenje topov. To je bilo srečanje Muratove vojske s predstisžami zaveznikov ...
Zavezniki so že od poletja pripravljali odločilno bitko, toda kakor je pri koalicijskih bitkah v navadi, dolgo niso mogli doseči potrebnega soglasja. Vrtiovni poveljnik ~ združenih vo jska Schwarzertberg ni imel lahkega stališča spričo dejstva, da so se mudili v njegovi bližini avstrijski cesar, pruski kralj in ruski car. Posebno ruski car Aleksander, ki ni bil nevešč vojskovodja, se je vmešaval v potek operacij" Nič manjših težav ni delal generalu Schwarzenibergu Napoleonov odpadnik Bernadotte, ki je česrto ugovarjal najboljšim Bliicherjevim zasnovam ter se je pridružil zaveznikom šele v zadnjem trenutku.
Grmenje topov je prisililo Napoleona,
da je dne 16- oktobra krenil s svojo vojsko" preti jugu. Dal je razpostaviti 170 tonov, iz katerih je pošiljal smrtne pozdrave sovražnikom. Potem je nastopila Muratova kavalerija, ki je pogazila vse, kar ji je prišlo ped kopito. Napoleon je opazoval bitko »kozi daljnogled in je dejal. ko je videl potek boja: »Victoire!« Dal je povelje, da morajo k tej zmagi zvoniti z vsemi zvonovi v Lipskem. Toda nastopile so rezerve zaveznikov, ki so zdržale napad do mraka, ko je bitka zopet odjenjala.
Napoleon je hotel naslednje jutro izsiliti odločitev pred mestem. Verjetno je, da bi se bilo to zgodilo, da ni medtem nastopil maršil Bliicher, ki je naskočil in zavzel odlično postojanko, ki je prisilila Napoleona, da je odležil svojo ofenzivo na jugu.
Dne 17. oktobra je bila nedelja, miren dan. Nar^ecn je spoznal prekaren položaj svoje voiske in je poslal ujetega in ranjenega avstrijskega generala Merveld-ta k cesarju Francu. Merveldt ni prine-
Zasedba Poličke
Poročali smo, da je nemška vojska med drugimi kraji zasedla tudi mestece Poličko, ki šteje 5000 prebivalcev češkega rodu in jezika. Med temi meščani je samo deset Nemcev.
Mestece so zapustile v popoldanskem času češkoslovaške čete, nakar je nastopil kratek odmor, potem pa so pridrdrali v mestece nemški motociklisti, in sicer 120 mož. šele za njimi je prišla pehota pod poveljstvom nekega majorja ter se je utabo-rila pred mestno hišo.
Ko je slišal v Pardubicah mudeči se urednik lista »Bratstvo« Josek Jirek, da so Nemci vkorakali v mestece, s katerim ga je vezalo toliko dragih spominov, ga je zadela kap.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
preporoditelj Turčije, Kemal Atatttrk Je po zadnjih vesteh hudo bolan in je njegova okolica v resnih skrbeh za njegovo življenje
Londonski župan v Pragi
Da vsaj nekoliko olajša bedo beguncev iz zasedenih krajev, ki so bili odcepljeni od CSR, se je pripeljal londonski lordmajor sir Harry Twyford (z dvema palicama) v Prago, kjer je razdelil podporni iond med prizadeto prebivalstvo
in
Napoleonov poraz pred 125 leti
a narodov pri Lipskem — Rusi, Švedi, Avstrijci Prusi proti imperatorju Francije
V Pariz«, na Kellermannovem bnljvaru bodo 23. oktobra odkriUspomenik materam. M glika kaže poeted na spomenik ob zaključnih delih
Voja^co-obranitmi
ukrepi v Angliji
Londonski listi poročajo, da je dala mi-eteška vlada sestaviti seznam vseh ttsun oseb, ki te bile pripravljene takoj stopiti v vojaško službo. Kralj Jurij VI. bo v svojem govoru pri otvoritvi londonskega Parlamenta poudaril potrebo po zakonodajnem ukrepu te vrste.
Vlada r Londonu pripravlja poleg tega načrt, kako bi se v primeru vojne te angleške prestolnice izselilo prebivalstvo. Za tiste, ki morajo ostati neobhodno v mesta. bodo pripravili posebna zaklonišča pod semljo. Več tisoč takšnih zaščitnih kleti proti zračnim napadom bodo zgradili v osrčju Londona.
Dopisnik »Daily Maihvc sir John Ander-eon, ki ga nekateri smatrajo za kandidata za rmnistra narodne obrambe poroča, da se pripravlja v Angliji seznam vseh moških in žensk od 16. do 60. leta starosti, ki bi v slučaju vojne prišli v poštev za obrambo domovine. Vlada je že napravila sklep da bo žrtvovala za zgraditev podzemskih zaklonišč 4 milijone angleškiH funtov.
ANEKDOTA
Francoski general Cherin Je nekoč vod* svoje vojake po nevarni poti v ogenj. Spodbujal jih je k vztrajnosti in odpornosti. Tedaj se je zgodilo, da je neki vojak, videč, da ga tirajo v smrt, zabrusil generalu v obraz:
»Lahko je govoriti, če človek jaha nS konju! Mi siromaki pa moramo brusiti pete in mislimo o tem drugače.«
Po teh besedah je general stopil s konja fin prepustil žival zabavi j aču, sam pa je odkorakal z vojaki peš naprej. Kmalu je prižvižgala krogla in zadela zabavljača. Tedaj je general rekel:
»Vidite možje, visoko mesto je časih res udobnejše, zato pa tudi nevarnejše.«
VSAK DAN ENA
Nevarni eksperimenti
Na učiteljišču v Erfurtu se je primerila te dni eksplozija, ki je odtrgala nekemu dijaku roko. Trije dijaki so delali poskuse s kalijevim kloratom in rdečim fosforjem. Pri tem se je razpočila steklenica, ki je odtrgala enemu izmed eksperimen-tatorjev roko, dva druga pa manj nevarno poškodovala. Brezrokega dijaka so odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
»Nikar si tako ne prizadevajte, gospod! Ce zgreši vaš strel, bo zadel pa kdo drugi'
*>RLc et Rac«*
Kulturni pregled
Kaj hoče Neodvisno gledališče ?
Izjava režiserja Frana žižka
Maribor, oktobra
Pravkar doživljamo v svetu globoko ekonomsko-politično krizo, ki je doslej razvrednotile že toliko starih, svetih vrednosti, da se človeštva polašča nezaupanje in obup. Nezaupanje in nesigurnost sta se prenesla tudi v kulturo, ki danes morda najmanj ve, kaj hoče. V umetnosti krčevito iščejo izhoda, izraza naši razrvani dobi, toda to iskanje je v večini primerov le brezupno tipanje v temi, zelo formalistično reševanje teh problemov, ki tlačijo nas vse. Posebno v gledališču se še formalizem in pojavljal nikoli tako trdovratno ko danes. Režiserji in scenografi čutijo, da je treba ustvariti nov teater, toda žal menijo, da so ga našli v zunanji modernosti za vsako ceno Zopet se srečujemo z raznimi izmi, ki so presajeni v teater kje iz literature ali slikarstva. In stil v gledališču je vendar najodvratnejša manira.
Gledališka umetnost se v današnji zmedi ne bo rešila po tej poti. Predvsem lahko teater obstoji kot samobitna umetnost, na katero nima ne literatura, ne scenografija itd. niti najmanjšega vpliva. V tej smeri je treba iskati rešitve. Pojmovanje gledališča. se mora od temelja izpremeniti. Svoje nove izrazne oblike mora navezati na teater onih časov, ko je bil res še tribuna vsega ljudstva in ne zabavišče teh, ki si kulturo lahko kupijo. Zato mora novi teater nujno zavreči rampo, ta stoletni predsodek fevdalnega gledališča, ki loči oder in
gledališče v dva ločena prostora. Ni si možno zamisliti gledališča brez igralca, pa tudi ne brez publike. To sta edina dva temelja, na katerih gledališče sloni. Zato je sodobno gledališče organizatorično pojmo-vano različno od starega. Ni več last kakršnekoli institucije ali osebe, ki bi imela nanj lahko odločilen vpliv, temveč je izključno last teh, ki teater delajo (umetniško in tehnično osobje) ter teh, ki ga kon-zumirajo (publika).
Pod temi vidiki se je »Neodvisno gledališče«, naša prva avantgardna scena, organizirala na zadružni podlagi. Namen zadruge »Neodvisno gledališče« je ekonomsko omogočiti delovanje svoje gledališke skupine in z njenimi gostovanji, kakor tudi z izdajanjem 'publikacij, prirejanjem tečajev in slično skrbeti za ekonomski podvig svojih zadružnikov. Njena gledališka družina, ki bo z gostovanji izvrševala važno kulturno-vzgojno in narodno obrambno delo po vseh večjih krajih, je začasno našla svoje izhodišče v Ptuju, kjer študira Linhartovega »Matička«. »Neodvisno gledališče«, ki noče biti izključno mariborska ali ptujska, tem\eč obča organizacija, se tako obrača na vso slovensko javnost, da ji omogoči delovanje.
Fran žižek
Op. ured. Prinašamo zgornjo izjavo v informacijo javnosti, ne da bi s tem zavzeli stališče v spornih vprašanjih, ki se jih dotikajo ta izvajanja.
! Iz Julijske krajine
Šole v tržaški pokrajini
Predvčerajšnjim se je pričel pouk po vseh šolah v državi. Ob tej priliki 30 tržaški listi objavili statistične podatke o šolah in šolski mladini v tržaški pokrajini. Iz njihovih poročil posnemamo nekaj glavnih številk in momentov. V tržaški pokrajini je 33 srednjih šol, a od teh le 9 državnih. Od ostalih je 11 privatnih srednjih šol, 13 pa konviktov. Na teh šolah je okrog 14.000 dijakov in dijakinj. Na privatne šole in konvikte jih odpade okrog 2000. Vseh mogočih osnovnih šol in rednih tečajev je 1063 s 1000 učnimi močmi in 30.000 učenci. Med njimi je 60 dečjih zavetišč, 110 večernih šol, 40 »kmečkih« šol družbe »Italia Redenta«, 46 osnovnih šol za tehniško izobrazbo. 24 šol za industrijsko delavstvo itd. V to število so všteti tudi nadaljevalni tečaji in večerne šole.
Že pred vojno je bilo v tržaški pokrajini število nepismenih zelo majhno Kakor sedaj poročajo listi, se je po uradnih statističnih podatkih nepismenost omejila na 0.8 pro mile.
Drobne novice
Nove ladje. Po informacijah agencije »Italia« bodo v tržaških ladjedelnicah v kratkem pričeli graditi poleg velikih vojnih ladij, katerih gradnja se je pričela o priliki Mussolinijevega obiska v Trstu, še pet trgovskih ladij z dislokacijsko kapaciteto po 9.000 ton. Ladje bodo zgradili za tržaški Lloyd, ki jih bo uporabljal za redne vožnje proti Daljnemu vzhodu Poleg tega bodo modernizirali še štiri stare Lloydove ladje, ki jim bodo vdelali tudi nove stroje.
Potopljeni svet
n.
Tu, ob slovesu med dr. Velnarjem in mgr. Cirilom, pa se drama — na svojem višku — sama v sebi prelomi. Od dr. Velnarja, ki je svojemu škofu s tolikšno vnemo očital, da cerkev ne gre na »ono stran«, med delavce in trpeče, bi pričakovali vse prej. kakor da se da zavesti v plehko življenje ob strani prazne, veliko-mestne, mondene ženske, ki ga je mogla zamamiti s »filozofijo o roži, ki se obrača za solncem, dokler ga ima«. Če bi bil dr. Velnar v bolj heroični meri služabnik ideje, služabnik pravice, kakor je hlapec svojega srca in krvi, bi bil pač — kljub razdoru s predstavniki hierarhije — lahko ostal v cerkvi, da magari na najnižjem, naibolj zavrženem mestu zastavi svoje poslanstvo. A ta nujnost je v četrtem dejanju samo medlo nakazana v razgovoru med dr. Velnarjem in Klaro Vigny: »Gospodična, vi ste rekli, da ljubite Kristusa Ali vas ne boli, če Kristusovi učenci delajo drugače, kakor imajo zapoved?« — »Boli. Tako nobena bolečina skeleti ne more. In vendar...« — »Kaj hočete povedati? « — »Saj smo včasih vsi izdajalci. Izdajalci, ker nismo zvesti. Kako pa naj nezvesti, ki se jim včerajšnje izdajstvo še s obraza be'-e, sodijo nezveste ob tej uri?«
—	»Vi torej mislite, da mora vsakdo vztrajati n* svojem mestu?« — »Da, vsakdo na svojem mestu.«
A če že ni ostal, bi se bil moral vrniti vsaj, ko izve, da je mgr. Ciril v času njegovega prostovoljnega pregnanstva v namišljeno ljubezen takorekoč do kraja izpolnil njegov socialni program. Svojo poletno rezidenco je spremenil v bolnico za delavske otroke, v svoji palači je namestil delavsko kuhinjo, povsod je zahteval pravico za delavstvo in povsod so morali občudovati njegovo odločnost in pogum. A na takšno — z njegovega vidika
—	lepo in hkratu pretresljivo novico nima dr. Velnar, ki je na začetku vendar vse svoje življenje stavil na to karto, kaj drugega pripomniti, kakor da odsotno, malobrižno pravi o brezposelnih delavcih: »Vedo. da pride tudi njihov čas.« Tako izpričata tretje in četrto dejanje, da je dr. Velnar v mnogo, mnogo večji meri tip slabega duhovnika kakor pa fanatik resnice in pravice in revolucionar: blizu mu je hrepenenje po človeškem telesu, udobje. čast in oblast, kakor mu po ovinkih očita Lilijana. (A če že govorimo o tipu slabega duhovnika, moramo hkratu pribiti, da je dr. Velnar po drugi strani v
dobršni meri tudi tip povprečnega duhovnika sploh: i dobro i zlo je zatajeno v njem.) Od tod drsi podoba njegove osebnosti naglo v nič. Ko se v zadnjem dejanju sreča s svojo knjižničarko in doživi tragedijo Vivine, so vse reči brez prave zveze z njegovo usodo. Če smo na začetku zapisali, da se dr. Velnar na koncu vrne k svojemu bogu, je bila ta beseda v nekem smislu odveč. Dejstvo je, da dr. Velnar v vsej drami svojega življenja nikoli ne odpade od boga, zato je tudi njegov povratek brez utemeljitve, brez smisla. Iz nejasnih, samo človeško umljivih razlogov pisatelj tega konvertitstva, če smemo rabiti tak izraz za Velnarjevo očiščenje na koncu drame, ni položil njemu na jezik, temveč je prepustil besedo njegovi knjižničarki. Prav zato pa je notranja podoba dr. Velnarja tudi ostala tako medla, tako brez vrha in brez dna.
A če smo že navedli toliko nedobrih strani Cajnkarjeve drame, nismo hoteli niti malo zmanjševati njene vrednosti — njene vrednosti kot literarne umetnine in dokumenta naših dni. V prvem gre Cajn-karju priznanje, da se nam je s »Potopljenim svetom« predstavil kot človek redkega, do zadnjih podrobnosti dognanega psihološkega opazovanja, široke razgledanosti po svobodnem življenju in družbi in pisatelj izbrušenega sloga. »Potopljeni svet« je v resnici v večji meri novela ka-kar drama, a zaradi aktualnosti snovi, napetosti dialogov in suverenega obravnavanja vsega človeškega je delu zagotovljen uspeh. V režiji Cirila Debevea. ki je dejanje razčlenil in izoblikoval s tankim čutom za finese misli in duše, ga je »Potopljeni svet« tudi v celoti dosegel. Podoba dr. Velnarja. ki ga je kreiral Debevec, je na odru sicer manj izrazita, manj udarna, kakor se človeku iz knjige odpre prvi vtis. A bolj ko v režiji, ki je obrusila nekatere ostrine, gre krivda za to oisateliu. ki svojega junaka notranje ni do kraja dogradil. Lilijano je Mira Danilova v dovršeni igri doživela kot žensko lepote in radosti, ki so ji tuja razglabljanja in iskanja. Krepka, iz enega vlita figura je Gregorinov mgr. Ciril, ki je vobče centralna, vsaj najstabilnejša postava igre. Vivino je s prisrčno iskrenostjo igrala Vida Juvanova. Saričeva pa je .Klaro Vigny izživela z vso toplino besede in srca. V živi skladnosti s celoto je tudi nastop Severia kot odpuščenega delavca.
Iz strokovne književnosti
(Prof. inž. Branko S. Širola — Gradje-vinski priručnik — Armirani beton — II. izdaja.
V	založbi Gradjevinskega vjesnika v Zagrebu je izšla II. izdaja Gradjevinskega priručnika — Armirani beton, ki ga je napisal inž. Branko širola, profesor na drž. tehniški srednji šoli v Zagrebu. Znano je, da je ministrstvo za zgradbe z odlokom od 16. novembra 1935 odredilo, da se morajo vse konstrukcije iz armiranega betona v naši državi računati in izvrševati po švicarskih predpisih iz leta 1935. Spričo te odredbe so postali vsi tehnični pripomočki, posebno še tabele in grafikoni, ki so bili sestavljeni na osnovi nemških norm in predpisov, za nas neuporabni. Priročnik Armirani beton, ki ga je izdal prof. inž. Širola v naslednjem letu, je bil zaradi tega kaj hitro razprodan, saj je bila to prva knjiga, ki je vsebovala poleg prevoda švicarskih norm tudi tabele in grafikone, izračunane po novih predpisih. Razen tega je vsebovala že prva izdaja tega priročnika številne primere za presojo in zasnovo konstrukcij iz armiranega betona, tako da je knjiga dobrodošla tako v tehniških pisarnah, kakor tudi v strokovnih šolah.
V	maju 1938 je g. inž. širola dal v tisk II. izdajo te prepotrebne knjige, ki je pravkar prišla na knjižni trg. Knjiga v formatu 12 x 17 cm ima 303 strani tiskanega besedila, tabel, grafikonov ln slik na dobrem papirju in se odlikuje z odličnim tiskom Jugoslovenske štampe v Zagrebu. V primeri s prvo izdajo je obseg druge izdaje razširjen za 111 strani. Druga izdaja priročnika je razdeljena v štiri dele. Prvi del obsega prevod švicarskih predpisov od 14. maja 1935 glede računanja, izvajanja in vzdrževanja gradbenih konstrukcij iz jekla in armiranega betona. V drugem delu navaja avtor številne primere za presojo in zasnovo stebrov, plošč to nosilcev iz armiranega betona. Poleh teh primerov, ki so zelo pregledno in praktično sestavljeni, vsebuje ta del tudi potrebne tabele in kratka navodila za računski postopek po novih predpisih. V tem delu je II. izdaja priročnika gneota	^ vsebu-
je tudi tabele in primere za betonske konstrukcije, armirane z Isteg-jeklom in pri-ftiere za ekscentrično in torzijsko obremenitev prerezov. V tretjem delu priročnika je ponatis prevoda švicarskih predpisov za armirani beton, kakršnega je odobrilo ministrstvo fta zgradbe z odlokom od 21. februarja 1936. Ta prevod se nekoliko razlikuje od izvirnih švicarskih predpisov, katere je bilo treba spraviti v sklad z obstoječimi predpisi in normami v naši državi, četrti del priročnika obsega tehnično terminologijo za armirani beton.
Inž. Rudolf škof

Za Italijo jo dobite pri tvrdfei G. Parovel. Trst 9, Via F. Denza 3.
Po ostavki poslednjega tržaškega pode-stata Salema so se izvršile v okviru občinskega nameščenstva pod vodstvom sedanjega mestnega komisarja velike spreme-be. Med drugimi je bil imenovan Renato Caporali iz Perugije za novega mestnega generalnega tajnika.
Iz duhovniške službe. Pričetkom tega meseca so bili imenovani za župnike Rudolf Klinec v Velikih žabljah, Ivan Kretič v Kojskem, Valentin Batič na Slapu in Ivan Lukežič v Ajdovščini. Župnik Lojze Mesar je bil premeščen iz Vrabč v Vrh-polje, kaplan Anton Satej pa je bil imenovan za kurata v Štanjelu na Krasu.
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni 38 let stari Ludvik Bedenk iz Idrije. Odpravil se je brez potnega lista po opravkih čez mejo. Nazaj grede je bil prijet. Pri njem so našli tudi manjše količine blaga, katerega bi bil moral predložiti carinskim organom, da bi ga ocarinili. Bedenk je bil spričo tega obtožen tudi zaradi tihotapstva.
Sokol
Sokolsko društvo Ljubljana IV. vabi vse članstvo na redno glavno skupščino drevi ob 20. v salonu pri Marenčetu na Dolenjski cesti.
Sokolsko društvo Ljubljana,—Moste vabi na XXXI. letno skupščino, ki bo jutri 20. t. m. ob 20. v dvorani kina Moste z običajnim dnevnim redom.
Sokol Medvode. Nedavne dni smo dokončali dograditev druge etape našega doma in se s tem približali za velik korak cilju Petrove petletke. Pridobili smo na prostoru, da se bomo lahko na široko razvijali. Z denarjem smo nekoliko v stiskah, zato bo bodoče leto spet v znamenju vsestranskega požrtvovalnega dela. Letos smo že imeli nekaj prireditev. Vprizomli smo »Desetega brata«, »Beneške trojčke«, 23. t. m. ponovimo »švejka«, zadnja prireditev bo z zabavo, zato vabimo vesele ljudi da nas podprejo. Tudi telovadba se dobro razvija. Doslej je bilo mnogo dela, upajmo, da bo zdaj številično bolje. Mnogo, mnogo še potrebujemo, a z vero vase in' v svoje mišice bomo vse dosegli. Pri tem nas nav daja tudi zadovoljstvo, da imamo na svoji strani vodstvo naših tovarn, ki nam gre vsestransko na roko. Tudi nova tovarna motri s simpatijami naš razvoj, zato njen začetek pozdravljamo, želeč srečnega dela v korist kraju in podjetnikom.
j insejurajte v „jujru»:
s P O R T
Mars—Reka
Zanimivo prvenstveno srečanje prihodnje nedelje
Preteklo nedeljo si je Mars na dan, ki je bil določen za I. kolo pokalnih tekem, proti Svobodi — priboril zmago. Ta tekma pa je bila samo priprava na nedeljsko sreča-čanje Marsa z Reko. Mars je pontroliral svoje rezerve in igralske moči in si bo za prvenstveno tekmo izbral najboljše moči. Skušal bo postaviti dobro ln kompletno moštvo ki bo v nedeljo požrtvovalno, povezano in strnjeno gotovo obvladalo tempo igre ter gledalo, da si pribori obe točki.
Reka pojde v hudo borbo, za katero se pripravlja z veliko vnemo. Reka igra v letošnjem prvenstvu približno tako kakor Mars, z nekaj dobre volje in z nekaj sreče. Prvi del tekmovanja gre h koncu in napeti bo treba obema moštvoma vse sile da si priborita še zadnje tako zelo dragocene točke. Tekma bo vseskozi napeta.
Tekma bo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno ob 10. dopoldne.
»Utistrovane sportske novosti« štev. 43
so izšle. Vsebina: Zagreb-Beograd brez čara, Se pet kol ligaškega tekmovanja, Dan, ki pride vsakih deset let, Izbranci kontinenta za tekmo na dan 26. t. m., Boris Smerdu gre v Beograd, Najhitrejši človek na svetu, Alica Florian je nova prvakinja našega tenisa in dr. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Plavalna sekcija SK I. Trening v Umskem kopališču se bo nadaljeval do nadaljnjega ob torkih, sredah In sobotah po
urniku, ki je objavljen v kopališču. Za dekleta so določene posebne ure. Članstvo vabimo, da takoj poravna dolžno članarino in začasno odda klubsko izkaznico pri blagajniku sekcije oz. pri oskrbniku zimskega kopališča. Opozarjamo na objave v kopališču.
Po avtomobilih je pobiral plen
Aretacija nenavadno podjetnega brezposelnega
mladeniča
V nekaj vrstah
Prihodnjo nedeljo — in še dve naslednji — se bo spet nadaljevalo
nogometno tekmovanje v ligi. Zdaj je na vrsti VII. kolo, ki ima spet celoten spored, torej vseh šest tekem. Naša Ljubljana pojde v goste — daleč doli v Skoplje, ostali pa so razdeljeni na pare takole: v Zagrebu: Gradjanski — Sparta, v Splitu Hajduk — Hašk, v Beogradu BSK — Jugoslavija in Jedinstvo — Bask ter v Sarajevu Slavija (S) — Slavija (V). Zanimiv bo to pot beograjski spored, ki bbsega srečanji vseh štirih beograjskih udeležencev, huda pa bo tudi v Splitu, kjer mora za Gradjanskim po drage točke na morje še državni prvak Hašk — z velikim mačkom po tekmi z Jedinstvom. Ljubljana v Skoplju najbrže ne bo mogla več kakor napeti vse sile, da reši čim častnej-šo razliko.
Beograjski podsavez je baje sklenil prijateljsko tekmo med reprezentancama Beograda in Pariza. Tekma naj bi bila tako, da bi igralci pozneje lahko še »skočili« v London na veliko atrakcijo, mednarodno tekmo med Anglijo in celino, ki bo 26. t. m. Pri tej priliki hoče dr. Andreje-vič, predsednik JNS, ki bo oficielno zastopal naš savez na tej tekmi, skleniti še • reprezentančno tekmo z Anglijo, ki naj bi bila prihodnjo spomlad na proslavi 20 letnice JNS v Jugoslaviji.
V italijanskem nogometnem prvenstvu so letos — zdaj je bilo odigranih pet kol — na prvih mestih manj favorizirani klubi Torino in Liguria, medtem ko je lanski prvak Ambrosiana šele na 4. mestu, Precej slabo se godi tudi Triestinl, ki je mogla dozdaj zbrati vsega 2 točki in se mora pred Milanom tresti za nadaljnjo usodo na predzadnjem mestu.
Pri Madžarih vodita v prvenstvu Ujpest in Hungaria z enakim številom točk, znani Ferencvaros, letošnji finalist v tekmah za srednje-evropski pokal pa je tudi prile-| zel komaj šele do 5. mesta.
Ljubljana, 18. oktobra. Včeraj je policija aretirala 211etnega bivšega trgovskega pomočnika in poznejšega, zdaj brezposelnega šoferja Mir^a R. iz mariborske okolice, ki se je v stiski posvetil čisto svojevrstni stroki tatinske obrti. Plena je iskal po avtomobilih, ki jih gosposki ljudje puščajo pred trgovinami in restavracijami na cestah in je kradel avtomobilske potrebščine in prtljago iz odprtih voz, a kadar je bilo treba, je tudi s ponarejenimi ključi vlam-ljal v avtomobile.
Včeraj dopoldne se je sicer slabo oblečen, a na videz čisto simpatičen fant oglasil v mestni zastavljalnici, v rdeči hiši na Poljanah, in ponudil v zastavo lep, moderen fotoaparat, ene najboljših znamk, vreden nekaj nad 2.000 din. To je že stara praksa tatov, da nakradeno blago, ki ga ne morejo ali si ga ne upajo na trgu spraviti v denar, odnašajo v zastavljalnico, kjer dobe približno enako vsoto, za kakršno bi utegnili stvar prodati pod roko, potem pa po navadi puste, da zastavni termin zapade in gre njihov plen na dražbo. Zato sta mestna zastavljalnica in policijska uprava že od nekdaj v stalnem stiku: policija sporoča zastavljalnici tatvine, ki bi utegnile križati njen promet, vodstvo zastavljalnice pa sproti opozarja policijo na vsakega sumljivca, ki pride s kakšno dragocenostjo ali kakršnim koli predmetom v njen urad. Tako je službujoči uradnik v zastavljalnici tudi včeraj takoj poklical najbližjega stražnika, da povpraša fanta, odkod mu fotoaparat. Ker ni vedel naglo in jasno razložiti reči, ga je stražnik vzel s seboj. Na stražnici so spoznali v njem Mirka R. iz Brezna ob Dravi. O fotoaparatu je pripovedoval kaj čudno zgodbo, kakršnih morejo na kriminalnem oddelku čuti iz dneva v dan. Pripovedoval je, da ga je našel skritega za nekim kozolcem blizu cerkve v Štepanji vasi, na katerem je prebil prejšnjo noč.
A ko so ga natančno preiskali je kmalu prišlo na dan. da je mož specialist. Iz žepov so mu privlekli najprej prometno knjižico od avtomobila inž. Josipa Dedka, ki je bil pred nekaj dnevi okraden, ko je za nekaj minut pustil svoj voz na Kongresnem trgu, električno svetiljko, usnjeno dozo za puder, kakršne pogostokrat puščajo dame na avtomobilskih sedežih, belo čepico za vožnjo v avtomobilu, kos filma, specialen ključek, s kakršnim se dajo odpirati vrata avtomobilov in okna izložb, rokavico brez para in še nekaj podobne drobnarije. Pri sebi je imel tudi dva zastavna listka, ki sta se glasila na kos obleke in na zapestnico z uro. Ko so ga vprašali, kako je prišel do vsega tega čudnega pestrega blaga, mu je zastala be-
Naše gledališče
DRAMA Sreda, 19. oktobra: Potopljeni svet. Red B. Četrtek, 20. oktobra: Car Fjodor. Red A. Petek, 21. oktobra: Zaprto. (Generalka). Sobota, 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera. Premierski abonma.
Cajnkarjeva drama »Potopljeni svet« razgrinja na zanimiv in udaren način duhovni problem današnje dobe, razkol med teoretičnim in praktičnim življenjem različ nih, za življenje važnih organizmov človeške družbe.
OPERA Sreda, 19. oktobra: Boris Godunov. Red Sreda.
Četrtek, 20. oktobra: Kapljice za ljubezen. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red četrtek. Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota, 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B.
Nedelja, 23. oktobra: Grofica Marica. Izven. Znižane cene.
Gostovanje tenorista Christy Solarija. Pel bo tenorsko vlogo v Donizettijevi operi »Kapljice za ljubezen«. Delo je imelo na premieri sijajen uspeh. Zasedba vlog je prvovrstna. Opozarjamo tudi na težko in lepo partijo Dulcamare, ki Jo poje ravnatelj Betetto. Na četrtkovo predstavo opozarjamo občinstvo predvsem zato, ker bo prihodnja ponovitev opere »Kapljice za ljubezen« z našim odličnim gostom šele sredi novembra. Opozarjamo, da bodo ostale za vse predstave te opere z gostom Solarijem cene enako zvišane.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 19. oktobra: Zaprto.
četrtek, 20. oktobra, ob 20.: Pokojnik. A
seda. Hkratu je spremenil svojo pripovedko o tem, kako je prišel do aparata. Dejal je, da mu ga je izročil neki oddaljen znanec njegov, ki mu je Lojze ime, nazadnje pa je le priznal, da ga je ukradel sam. In ukradel ga je nekega večera, ko je tovarnar Jeronim Demšar s Celovške ceste za nekaj časa pustil svoj avto pred Kavčičevo gostilno. Razen aparata je odnesel še odejo in nekaj druge drobnjave, tako da trpi tovarnar Demšar nad 3.000 din škode. Odejo, je dejal, da ima skrito na kotolcu v Štepanji vasi.
A ko so organi kriminalnega oddelka prepeljali aretiranca v Štepanjo vas, da pokaže skrivališčem, jim je priznal, da je njegov kozolec nekje v St. Vidu. Tam so res našli odejo. Priznal je tudi tatvino iz avtomobila inž. Dedka, a upravičen je sum, da ima za sabo tudi vlom v avtomobil dr. Jožeta Ranta, iz katerega je bilo sredi avgusta prav tako ukraden fotoaparat, in v avto veleindustrijca Franca Dolenca iz Stare Loke, iz katerega je izginil fotoaparat, vreden 6.000 din. Obe tatvini sta bili izvršeni druga za drugo pred Slamičevo restavracijo.
Vlom pri belem dnevu
Dol. Toplice, 18. oktobra
Dolenjska zaselja, oddaljena od prometnih cest, so imela dosedaj mir pred tatovi
in vlomilci. Pripetilo se je semintja, da si je kak nepridiprav privoščil v zidanici ali vinskem hramu vina ali še kaj drugega za pod zob, vendar kronika že dolgo ne beleži, da bi se kdo drznil podnevi vdreti v stanovanje in ga opleniti. Pretekli petek pa je tudi vas Veliki Rigelj dobila nezaželen obisk, katerega žrtev je postal posestnik Ignacij Poglajen.
V dopoldanskih urah, ko so bili vsi na delu na polju in v vinogradu, je nekdo vdrl v hišo ter začel stikati po denarju. Toda pri svojem zločinskem poslu ni imel sreče, ker se je ravno za časa nepričakovanega obiska vračal posestnik Poglajen domov. V naglici je odnesel tat 1000 din in uro ter urno skočil skoz okno. To je opazil posestnik sam, ki je stekel za nepridipravom. Ta pa je še imel čas. da se je skril v bližnjem gozdu. Gospodar se je hitro vrnil domov, da je ugotovil, kaj mu je tat odnesel ter javil zadevo orožnikom v Toplicah, ki so takoj začeli tatu zasledovati. Osumljen je nekdo, ki večkrat obiskuje bližnjega soseda, je dobro znan in bo kmalu razkrinkan.
|/EHZAC^WBriEfiMi

M


vjl a/ovit i d" paccini iz cikaca. je / /vojim /enzacijonalnin preparatom. povrnul žemi aktiv. no/t in mlaoo/t.
z a žene od ^o let naprej
MORANA HORMON AKTIV KREMA' din.60-,vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. od 30-40 let tlOPANA HORMON KREMA ( iz mi/jih žlez) dinara 50-
OD 18-30 LET MOPANA VITA. MIN KREMA'(vi/okih gora) din/«o:
Te novitete takoj od/tranuo
gube, mlahavo kožo. nerede kožo mlado/tno napeto z baržuna/. tim tenom.
<MORANA LEPOTA RA/TLIN/. KI PUDRI' vv/eh ni j an/ah din. 25.
M#BAHA"l,t
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene, zlate
muicE
kakor tudi za cvetje, ki so ga poklonili sorodniki, prijatelji m znanci ter vsem, ki so nepozabno hčerko spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo.
ZIDANI MOST, 18. oktobra 1938.
Žalujoča rodbina JUVANČIČ
PAUL RIPSON
14
Stratosferski pilot
tioman
Toda ta z zrakom hlajeni novi Dieselov letalski motor se ni popolnoma obnesel, tako da do danes ni mogel izpodriniti v letalstvu bencinskih motorjev. Ima svoje muhe in teh mu ni bilo mogoče odpraviti. Naša družba dela že nekaj mesecev poskuse z enakim motorjem, ki je zgrajen na nekoliko drugih načelih in za čisto drug namen. Gradimo namreč letak) za stratosfero. O poletu švicarskega profesorja Piccarda ste Stali. Nemška tvrdka Junkers gradi letalo, s katerim bo mogoče poleteti do 15 ali morda celo 20 km visoko. To letalo ima bencinski motor. Naše stratosferno letalo pa ima Dieselov motor na surovo olje iz posebnih vzrokov. Natančneje Vam tu sedaj ne morem razlagati, ker nimam časa in se imam z Vami pomeniti radi Vaše službe. S tem letalom, ki bo delalo v višini recimo dvajsetih kilometrov nekako tisoč kilometrov na uro, mislimo uvesti medkon-tinentalni promet preko oceanov. New York - Pariš v šestih urah s popolno sigurnostjo, brez viharjev in vetrov, to je naš cilj, in prišli smo mu že tako blizu, da je postalo aktualno vprašanje pilota, ki naj bi vodil to letalo. Seveda bo šlo najprej za poskusne polete. Ponujam Vam to službo. Plačani boste dvatisoč dolarjev mesečno, prvi in edini pogoj pa je absolutna molčečnost in varovanje taj-
nosti, dokler se stvar ne razglasi po BsSh. AR
I sprejmete?
Fred ni niti tremi z očesom m na mah odgovoril:
—	Sprejmem.
Z ameriško točnostjo mu je pomolil generalni ravnatelj pogodbo, ki je bila že vnaprej izstavljena v dveh izvodih. Besedilo je bilo zelo kratko in jasno in Fred ga je preletel v trenutku.
—	Ali podpišete?
—	Da. "
Ravnatelj mu je pomolil polnilno pero in Fred je dvakrat podpisal. Nato sta se moža dvignila in ravnatelj je podal Fredu roko, rekoč:
—	Veseli me, da sem si pridobil tako izbornega 90truidnika. Prepričan sem, da boljšega ne bi mogel dobiti v vsej Ameriki. Mr. Blair, jutri se boste javili zopet v drugem nadstropju in prejeli nadalj-ne instrukcije, kakor tudi ček za svojo prvo mesečno plačo.
Po kratkih, a iskrenih besedah zahvalnosti je Fred podal ravnatelju roko in zadovoljen odšel. Ko se je v dvigalu peljal navzdol, si je mislil, da je vendar bil oni ponesrečeni polet s hčerko kralja pomaranč vzrok njegove lepše bodočnosti. Ce bi takrat ne bil odletel z njo, bi še danes bil poštni pilot prometne letalske družbe.
Ko se je naslednji dan Fred javil v drugem nadstropju družbine palače, ga je tam že čakal glavni inženjer Bruss. Ta mu je v potankostih razložil novo tajno letalo za polete v višini nad 20 km, ki ga je bila družba konstruirala. Povedal mu je tudi, da za pogon v tako visokih plasteh zemeljskega
ozračja ne bo služil več propeler, temveč raketna turbina, ki jo žene zmes bencina in kisika. Ko mu je bil inženjer razložil teoretsko stran problema, ga je odvedel na letališče družbe v poseben hangar, kateri je bil strogo zastražen.
Sredi velike lope je stal ogromen ptič iz dur-aluminija in jekla. Spredaj je imel propeler s štirimi krili in motor, ki ga je gnalo surovo olje, med tem ko se je nahajala turboraketna naprava na zadku trupa. Kabina je bila potom dvojnih vrat in oken zrakotesno zaprta. Inženjer je Fredu razkazal vse posamezne dele stroja, sedel z njim v kabino in mu tudi razložil, kako se stroj vodi najprej potom navadnega pilotskega krmila v nižjih zračnih plasteh, kadar deluje motor s propelerjem, potem pa v stratosferi, kadar je turboraketa prevzela pogon velikega ptiča. Fred j- bil naravnost navdušen. To je bilo res nekaj zanj. Poleteti v par urah iz Amerike v Evropo in še isti dšn se vrniti, to je bil višek razvoja modernega prometa.
— Kot vidite, Mr. Blair, je dejal inženjer, je letalo tako rekoč gotovo. Samo nekaj malenkosti je še izpopolniti, kar bo trajalo i ljveč štirinajst dni. Med tem boste prihajali vsak dan sem, da ga čimbolj e spoznate, in potem bomo začeli s poleti. Prvi poleti se bodo seveda vršili samo z motorjem na surovo olje in ne več kot do navadne višine, to se pravi ne nad 9.000 metrov. Jaz bom vedno z vami in opazoval vse potankosti. Ko bomo videli, da deluje stroj brezhibno in se boste navadili na njegovo pilotiranje, potem preidemo k poskusom s turboraketo. Te bomo vedno bolj stopnjevali, dokler ne bomo nekega dne dosegli, kar želimo. In šele
potem bomo stvari predali javnosti. Rabimo seveda potem veliko kapitala, da osnujemo preko-oceanski letalski promet. S tem bomo seveda uničili Zeppelinsko družbo, ki s svojimi počasnimi in okornimi zrakoplovi nikoli ne bo mogla z nami konkurirati.
Fred ni bil noben znanstvenik, toda praktično se je tako dobro spoznal v vsem, kar se tiče letalstva, da mu inženjer jeva izvajanja niso delala ni-kakih težkoč. Bil je navdušen za svojo službo in ponosen, da bo mogel neki dan stopiti pred miss Leo in se ji predstaviti kot prvi letalec, ki je na turboraketnem letalu preletel progo New York -Pariz v petih urah.
9. poglavje: Ujetnik pasjega zdravnika.
Ko se je Teddy prebudil iz svojega težkega spanja, se najprej ni mogel domisliti, kaj je z njim. Glava mu je bila bila vsa motna in v začetku ni mogel priti do jasnih misli Ležal je v topli sobi, ki mu je bila neznana. Naenkrat se je spomnil, da sta ga na travniku za parkom očetove vile napadla dva moška, ki sta bila skočila izza bližnjega grmovja. Eden mu je potisnil na obraz ruto, ki je dišala po jabolkih, in onesvestil se je. Ničesar več potem ni vedel. Sedaj je ležal na kanapeju v elegantni sobi. Čeprav se je počutil slabotnega, se je dvignil in radovedno začel pregledovati stvari po sobi. Tu je zapazil na mizi pismo. Vzel ga je v roke in začuden zapazil na ovitku svoje ime: pismo je bilo naslovljeno nanj. Pretrgal je ovitek in čital:
Cenjeni gospod Teddy.
Vzalemna
Miklošičeva cesta 7
Kam pa,kam ?
Naznanilo
Avtobus Ljubljana—Bled o-bratuje dalje nepretrgoma vso zimo.
24563-18
Službo dobi
Brivskega
pomočnika
dobrega, hitrega, sprejmem v stalno službo. — Josip Prtrič, Tržič.
24541-1
Vsaka beseda 50 par; davek * din; za Šifro ali dajanje naslova 5 dm; najmanjši znesek 12 din.
Dipl. strojni tehnik
verziran v obratnih delavni-ških poslih, vojaščine prost s šoferskim izpitom in z znanjem nemščine išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Dveletna praksa«.
24442-2
Službo
trgovskega sluge
snažno m pošteno sprejme fakoj salon »Klobuček« Ga-jtva 3-1. 24576-1	kaj podobnega išče za stalno trezen in vsestransko zanesljiv 32 let star mož, ki se razume nekoliko tudi na kurjenje pri centralni kurjavi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pripraven za vsako delo«. 24388-2
Frizerka Za damska in moška dela, dobi takoj službo. Lojze Dolinar, Konjice. 24583-1	
	Izprašan kurjač mlajša moč, išče stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Trezen kurjač«. 245888-2
Postrežnico 2a snaženje trgovine sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24562-1	
	Boljša gospodična želi nameščenja v kavarni ali boljši restavraciji, stara 21 let, pridna, poštena, zelo simpatična, zmožna kavcije, vešča nemščine, hrvaščine. Gre samo za plačilno. Nastopi takoj. Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico Jutra Maribor. 24585-2
Šivilja ali prodajalka ki zna spretno popravljati in šivat; rokavice, dobi mesto Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24561-1	
Šivilja spretna vezilja in štopari-ca dobi delo. Naslov r vseh posloval. Jutra 24560-1	
	Mlad trgovski pomočnik vojaščine prost, želi službo 1. ali 15. novembra. Zmožen tudi kavcije. Ponudbe pod »Solidna plača« na podružnico Jutra Maribor. 24586-2
Kolarskega pomočnika F'rvovrstnega takoj sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih spričeval pošljite na Ferdo Laz-cik Radeče. 24545-1	
	Šofer z večletno prakso — išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu, 30 let
Prvovrsten detajlist za špecerijsko trgovino, strokovno izobražen, vešč slovenščine in nemščine dobi nameščenje. Vstop 1. novembra t. 1. Ponudbe: Celje, poštni predal 81. 24554-1	star, neporočen. Vozi lahko tudi v inozemstvo. Službo nastopi takoj. Ivo Hercigo-aja, Kranj, Gor. Sava 15. 24590-2
	Perfektna kuharica išče mesto v restavraciji ali večji gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna kuharica« 24553-2
Slaščičarna sprejme pridno, pošteno gospodično prijetne zunanjosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 24566-1	
	Natakarica srednjih let, gre tudi za kuharico ali šiviljo, zmožna več jezikov. Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod »Gorenjsko«. 24548-2
Trgovski sluga trezen, pošten samski, vojaščine prost, dobi službo. Ponudbe pod »Trezen« na ogi. odd. Jutra. 24569-1	
	Gospodična iz dobre hiše, išče mesta kot vzgojiteljica otrok. — Vešča nemščine in gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 24565-2
INSERIRAJ V „JUTR(J"!	
Mizarskega vajenca
močnega, pridnega, sprejmemo. Hrana v hiši Mizarstvo »Sava« Gaieva, Nebotičnik.	24582-44
Učenke
lepe in mlade katere bi se hotele učiti igrati razne in-stiumente in petja, išče za takoj familijarna kapela. Pcnudbe s sliko na: Marija Carič ,kapelnica, Veliki trg 11, Banja Luka.
24591-44
2500 din
potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pi šite ANOS, Maribor. -Orožnova ul.	296-3
Potniki
Trgovski zastopnik
mlad, ki zastopa večjo tvrd-ko v drav. banovini, bi prevzel še kakšno zastopstvo. Za Ljubljano na razpolago skladišče Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten 1912«.
24592-5
Avto, moto
Motocikel s
prikolico NSU
tovarniško nov. po Iz redno znižani ceni TRI CIKEL, dobavni, z malim DKW motorjem, — ugodno proda DKW Zastopstvo. J. Lovše. Lju bljana, Tyrševa 35.
24433 10
s mi
Stroji
Hidrav. stiskalnica za olje
sestoječa iz 2 glavnih stiskalnic in 1 predstiskalnice, 1 hidr. stiskalnica za olje, sestoječa z 1 glavne stiskalnice in 1 predstiskalnice, 1 luščilni stroj za vsa oljnata semena, naprodaj. — Vpraša se pri H. Vielhaber, Maribor.
24589-29
SC
Jabolka
lepa štajerska po nizki ceni vsako količin9 nudi trgovina Štular, Tyrševa cesta 37b (nasproti Sv. Krištofa).
24579-34
ITt&i
Trgovinski steklen
nastavek
brušene šipe, lestenec, oprema, zidna izložba, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24572-6
Dve National
blagajni
klavirsko harmoniko, gra-jnofon, tri fotoaparate, zelo poceni naprodaj. Ogled : Ostrožnik, trgovina, Pasaža Nebotičnik.
24581-6
Pozor!
Poceni prodam radio z vdelanim gramofonom in zvočnikom ter posteljo za dve osebi, kompletno. Maribor, Magdalenska 16-11.
24587-6
Deteljni odpadki
zmleti so najboljše močno krmilo za gove do. 100 kg 90 din. Tudi flžolove odpadke nudimo po 90 din. Sever & Komp.. Ljubljana.
24448-6
KONKURS
ŠTAB VAZDUHOPLOVSTVA VOJSKE PRIMICE U SLUŽBU
10 INŽENJERA (8 mašinskih I 2 elektroniašinska)
u svojstvu kontraktualnih činovnika i
10 INŽENJERA (6 mašinskih, 2 elektromašinska i 2 tehnologa)
u svojstvu činovničldh pripravnika od VIII položajne grupe. Ovi
poslednji, po uspešno izdržanoj jednogodišnjoj pripremi, postavice se za inženjer poručnike vazduhoplovno-tehničke struke po tač. 3 čl. 28 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice.
Detaljni uslovi objavljenog konkursa mogu se videti u tekučem broju Službenih novina i Službenog vojnog lista, a zainteresovani mogu iste dobiti besplatno na upotrebu lično, a po traženju preko pošte.
Krajnji rok za prijavu 1 novembar 1938 g. Iz kancelarije Deneralštaba vazduhoplovstva vojske u Zemunu V. D. Br. 21523 od 15 oktobra 1938 g.
Trgovino z
meš. blagom
oddam v najem v mariborski okolici. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod ^Prometna cesta«.
23603-17
mmu
Lokal
za delikateso, slaščičarno ali slično obrt, takoj prodam na prometnem kraju zaradi prezaposlenosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka.«
24556-19
Prilika!
Prodam trgovino z zalogo na prvovrstnem prostoru ali odstopim sam lokal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod "ifro »Nizka cena«.
24567-19
stanovanje
oddam takoj v 1. nadstropju. šišenska c. 56. Tramvaj Remiza. Ogled popoldne.	24550-21
tanovahja
Čisto stanovanje
preprosto, ene sobe s kuhinjo išče poštena stranka 2 oseb. točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosto stanovanje« 24534-21a
SgiV"1! 1
1
Prazno sobo
al> opremljeno s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu s 1. novembrom. Dvorakova 3, pritličie desno.	24573-23
i fži

v . V'p\e<
i7V; VJ >J

w
cenejše sted&ivo §a negovanje
Opremljeno sobo
v I nadstr. oddam. Rožna dolina c. VI.-4.
24580-23 Mirno gospodično
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v vseh posl. valnicah Jutra.
24551-23
'1L
Lovski pes
resast fermač s prvovrstno dresuro in nosom, zaradi odselitve ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
24524-27
Prodam hišo
Poizve se v Vižmarjih št. 109, pod klancem. Št. Vid nad Ljubljano.
24559-20
tanovanje
Stanovanje
pri univerzi, 3 sobe, novo slikano in pleskano, moderno, vse pritikline, oddam takoj ali novembra. Poizvedbe : trgovina Jager, Kongresni trg.
24512-21
C. T.
Četrtek nemogoče — ostalo urejeno — oglasi se.
24552-24
Razno
-Seaeaa l Din daees Din za šifro ali dajanj* naslova 5 Din Najmanj St znesek 17 Din
v Ljubljani ali Celju na najprometnejši ulici, strogi center iščem. — Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »Velemestni buffet«.
ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjati z dosedanjimi zobnimi praški, ker je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nikakega mila, vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo in obenem tudi desinficirajo zobe in ustno duplino. Tak izredni učinek ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje PEBECIN, ki daje zobem bleščečo belo barvo in preprečuje zobni kamen. Okus je prijeten in osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRAŠKA PEBECO je zelo po ceni. Peneč ZOBNI PRAŠEK PEBECO proizvaja firma Beiersdorf v Mariboru in sicer po najnovejših znanstvenih izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC., LONG ISLAND CITY, N. Y.

Doza, ki Vam bo dolgo zadostovala, stane samo din 12.-
Stalna vodna moč
na razpolago. Interesente išče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24546-37
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
v. Podobnik,
TRŽAŠKA 16. telefon 3313.
nepremočljive hubertuse, trenčkote,
vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup
P r e s k e r?
Sv. Petra c. 14.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna ln izvozna ocarinjenja po kulantnl tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tariiske in carinske informacije.
" • V ••• .U
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob nenadni izgubi našega dragega
Toše živkoviča
VIŠJEGA CARIN. KONTROLORJA
izrazili sožalje, poslali cvetje in ga spremili na zadnji poti iskrena hvala. Predvsem nepozabna hvala njegovim tovarišem in njih soprogam ki so mi v tej težki uri zvesto stali ob strani in mi bili v vsem v pomoč. JESENICE, dne 17. oktobra 1938.
ŽALUJOČA SOPROGA IN SINČEK
i


inserirajte
V »jutru« !
čitajte ln širite »J U T R O <<
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
Nov izum za gospode
patent številka 11830 po povsem novih principih
Občutek popolnoma ohranjen
Izključna prodaja za Jugoslavijo: Drogerija Levič, Beograd, Uzun Mirkova 5 Pošljemo po pošti v vse kraje. Za 5 komadov pošljite din 15.- v znamkah ali plačajte na čekovni račun pošt. šted. br. 57-385.
Brez posebnega obvestila.
Umrla nam je včeraj naša predobra in iskreno ljubljena mama, stara mama in sestra
REGINA BANO
VDOVA SODNEGA URADNIKA
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 19. t. m ob pol 3. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Metlika št. 1, na pokopališče pri Sv. Roku.
Metlika, Ljubljana, 18. oktobra 1938.
Dr. MILAN in DRAGO, sinova ter ostali sorodniki.
.Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran.
— Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — 3?si * Ljubljani,