ffOS 9 obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 21. septembra 1856. A elika kmetijska razstava na Dunaji. Kdaj bo ill kako? Kaj bo obsegla? Kdo se je more udeležiti? Kaj je nje namen ali cilj in konec? Razglas vsim slovenskim dekelam Da pa bojo naši bravci vedili kako in kaj s pervi m. drugim in tret jim, jim hočemo vsako bolj na drobno « V « , • razloziti. 1. Razstava živine. Tù je vediti pripustila, ktero I. Kdaj bo razstava in kako? potreba, da se bo je za toodloceni le tista živina v razstavo odbor vredno spoznal razstave (zato se mora še do 1 Nekdaj ni bilo skor nič takih razstav. Sedaj ko je v ze povedati, kaj kdo poslati, in živino v napovednem li stu po plem spolu in starosti popisati) ; tudi mora V • ze od le to s njega mesca julija (malega serpana) last veliko sveta z železnicami prepreženega in po njih skor vsako leto svet manjši in poti krajši prihajajo (ni davnej kar srno se, na priliko, 6 dní tirali iz Ljubljane na Dunaj in srno vsaki dan že ob štirih ostajali, sedaj se vsedemo v Ljubljani od kodar je živina, pismeno poterditi, da ni nobene kuge ob petih zjutraj na železnici v voz in ob šestih zvečer smo nina razstavnikova biti; tudi mora gosposka tistega kraja 9 v onem ki Razstava ta bo terpela 3 d cetcrti dan v ze na Dunaji. in to še z manjšimi stroški), se napravljajo bo slovesná delitev svetinj, po kteri se zamore živina koj ■ ^ - 1______f ____i • 1-1______j i * 1 V • V • • « • • zaporedoma takošne razstave po svetu in iz vseh kotov vo domu vzeti !>okler azstava terpí, dobiva živina klaj na zijo blago na ogled. Tako so bile razstave v Londonu stroske kmetijske družbe na Anglezkem, pozneje v Parizu na Francozkem in letos spet v Parizu, kjer, kakor je našim bravcem znano i je 2. Razstava k m e t i j s k e g a o r o d j a in mašin. V ta oddelk razstave se bode vzelo vsakoršno poljsko in tudi naša živina iz Stajarskega, Krajnskega m Koroskega gojzdnarsko orodje, pa v napovedbinem listu do 1. marca s svetinjami počastena in dobro prodana bila.— Dosedaj pa smo vozili svoje blago in svojo živino v ptuje dezele in ? se mora družbi na Dunaj povedati: 1) imé, stan in stanovanje razstavnika, 2) imé orodja ali mašine, za kakošno hvala možém ! kteri so kaj v take razstave poslali in tako rabo je, za koliko bi se prodalo na Dunaji in koliko prostora ©bčiiifctvu pokazali, da nismc ravno zadnji na svetu. Pa bed' bo potřebovalo v razstavi, 3) ali je mašino ali orodje raz- VV * -«m W . . Bogu milo! da nimamo dosti takih možakov, kterim je stavnik sam iznajdel in naredil, ali popravil in v rabo vpe mar za čast in slavo domovine. Ne mislim pa s tem našili ljal •uH1 ^i* vMov »t. „«...v,....«. —..... - ------- ij«i, 4) ali se smé poskusiti, 5) ali se smé prodati. Iz vec malih posestnikov, ker od takih se ne more terjati, da bi delov obstojoče in razložene mašine mora razstavnik sam zvonec nosili in drugim izgled bili, — mislim le naše v e cj e posestnike, naše grajšake, kteri, kakor v druzih dezelah zadevah in pa dru bi tudi pri nas imeli pervi biti v takih gim pot kazati. Dosihmal ni bilo pri nas domá — v našem cesarstvu še nobene takošne razstave (poslednje krasne razstave v Pragi ne moremo šteti v to versto, ker je le večidel do zloziti, da bojo za ogled pripravne. Razstava ta bo terpela 6 dní, četerti dan bo delitev svetinj. 3. Razstava kmetijskih in gojzd ni h pridelkov. Kdor v to razstavo želi kaj poslati, mora tudi družbi i po čim bi mače česko blago na ogled postavila), zato je hvale vredno daje dunajska kmetijska družba, ki je sredisce našega cesarstva, se tega početja lotila in da bo ob priliki, ko bopetdeseto obletnico svojega o b s toj a praznovala, prihodnje leto mesca majnika na Dunaji napravila takošno razstavo za vse dežele našega cesarstva. sai tudi go Prav je, da tudi domá pokažemo: kaj imamo; spodinja nima le obleke za to, da bi jo ogledovali v deveti deželi, ampak da dopade tudi na sejmu domá. Prihodnji maj nik (veliki travnik) bo tedaj razstava na Dunaji, da bo povišala praznovanje petdesetletne oblet-nice. Izvolila si je v ta namen in ga tudi dobila tisti veliki cesarski vert, ki se „Augarten" imenuje. II. Kaj bo obsegla ta razstava? Po razpisu, ki ga je slavna družba po svetu poslala povedati do 1. susca, kaj bo poslal in koliko se utegnilo prodati na Dunaji, ako je na prodaj. Da se pa vsake stvari toliko pošlje, da se more nji kakost in vrednost ceniti, je družba določila, da žita, sočivja in takega mora naj manj biti 4 maseljne (četert vagána ali mecna) olj na tih semen pa naj manj 5 funtov. V versto tega blaga pa se štejejo: a) gojzd ni pridelki, kakor: semena gojzdnega lesa čreslo, ježice, šiške, smola, šota, doge za sode, deske ? ? se bo v ti razstavi na ogled postavilo troje. Eno bo: živina, namreč goveda, konji, ovce koze, prešiči in pa perutnina (kokoši, race, gosi rani itd.) iz vseh dežel cesarstva. (dilje), skodlje, tertni kolici itd. s ceno vred ; poljski in senožeški pridelki, kakor: travne in deteljne semena, vse korenstvo (krompir, repa, pesa itd. seme in sad), vse žita in sočivje, vse oljnate rastline (ogeršica, mak, riček itd.), predivo, konoplje, brošč in drug barvarsk les, dišeče semena : hmelj, janež, kumna itd. in pa rastlinje za fabrike, kakor : gladež (Weberkarden)? tobak itd. volna, s vi 1 a (žida), m éd (sterd) in vosek kakoršen i t pu m Drugo bo: kmetijske in gojzdnarske masine orodja iz domaćih in pa tudi unanjih dežel. Tretje bo: kmetijski in gojzdni pridelki iz je v naravnem ali pa ociseenem stanji. moka, štirka, kruh in suhár (Zwieback), slad kor (cuker), vino, ol (pivo), žganjice, olje suho sadje; y sir vseh dežel cesarstva. Vse pa, kar kdo misii v razstavo poslati, mora napovedati dunajski družbi do 1. marca ali sušca prihodnjega leta. obrisi kmečkih nih cevk itd. um etno napravljeni gnoj his, hlevov, skednjev 5 podov, drenaž (Konec sledí.) 312 Svarilo zastran steklíne. Na Notrajnskem in sicer posebno v okolici logaški in verhniški so se v drugi polovici preteklega mesca potepali stekli psi in se še potepajo. Ze je ta ne-srečna žival popadla nekoliko ljudi *) in pa goveje živine na pasi (ena krava je v veliki Ligojni v nedeljo že za steklino cer kn i la), od kterih se vé, gotovo pa še več psov, druge živine in morebiti tudi ljudi, od kterih se ni nič zvedilo, da so popadeni bili. Je tedaj zatega voljo posebno zavolj skri-vej popaden ih psov nevarnost velika, da bi se še več steklih ne prikazalo, ker vsi v teh okolicah so sumljivi zavoljo kake dotike s steklimi, kteri so po teh krajih letali. Svetujemo tedaj našim ljudém: 1) Naj bi vsak, kdor ni svojega psa noč in dan pred očmi imel, ga dal konjedercu, da ga pobije, ker zamore biti, da je bil popaden in da bo stekel. 2) Ce cloveka ali živino pčs popade, naj se jim berž berž zmlačno vodo ali s sca vnico poplahnerana in berz po tem s h u d i č e v i m oljem ali r a z b e 1 j e n i m ž e 1 e z o m žgč, da se strašni strup berž na mestu pokončá, da ne pride dalje v krí; zmivanje z 1 u g o m ali s s o lj o pa za to ni zadosti. Če je bila živina v uho ali rep popadena, je naj bolje, ako se ji popadeni del odseka. 3) Berž naj se gré k svoji gosposki in ji nesreća pové, da pošlje zdra vniká, ki bo rano ozdravljal pa tudi no trajno zdravilo dal. Svariti vas pa moramo, ako vam je življenje ljubo, nikar za Božjo voljo ne hodite k tištim ljudém, ki vam za dragi dnar dajejo štupe in vas zapeljujejo, da potem rano zanemarjatein popadením le noter dajete tisto mešanico španjskih m uh, ktera je že marsikterega cloveka v nevarnost življenja pripravila, da ga je začelo hudo klati in je krí seal. Saj dajejo ti ma-zači tudi le španjske muhe, kakor so čuli nekdaj od zdrav-nikov, po kterih so to zdravilo — toda napačno — po-sneli. Neki Len ček v Šiberšah slepari ljudi v njih veliko škodo (3 gold, veljá njegova štupa) in jih spravlja v veliko nevarnost življenja, ker jih nek hudobno pregovarja, da zane-marjajo rano, za ktero nam vselej mora perva in perva skerb biti, ker rana so vrata, skozi ktere gré strup v život; tukaj ga moramo pokončati in tedaj ustaviti, da ne gré dalje, kjer potem je vsa ponioč prepozna; le če stopiš na iskro in jo zatreš, iz ktere se utegne oginj uneti, boš hišo obvaroval; kadar že hiša gori, je prepozno. Jezikoslovni pomenki. Nekaj od naših sostavnih (sintaktienih) zadev v prevdarek. • r ' _ _ • v ^ Spisal J. Solar. Lepo je viditi, kako marljivo da si naš narod prizadeva si jezik očistiti pég, ki mu jih je britka osoda vpalila, in si po njem pot do vikši omike potrebiti. Le škoda, da prave mére za čisto slovenščino , ki je po mojem g o voljenje priprostih Slovencov, nočemo prav spoznati! Pisatelji pervih let so jo skorej po goli nemščini zavijali; tako so hotli celo člen posloveniti in so jeli pisati ,,ta senca te smerti" (der Schatten des Todes), „to življenje tih svetni-kov" i. t. n. Kar je někdo zasledel, da Slovenec pred ime (substantiv) člena nikoli ne dene ; na to so ga pa povsod opustili, češ, da ga tudi pri prilogih (adjektivih) i na koncu in pa povikšan zvek (accentus acutus) namesti, ker pravimo tudi „vélika cesta, stáři t e r g, m á 1 a v a s, n ó v o mesto, svéti večer" in so po teh izgledih jeli tudi prestav-Ijati „wir haben das neue S chlo s s (von unseren bekannten Šchlossern) wolil verkauft, aber sonst keines", „n ó v i grad *) Ravno smo zvedili za gotovo, da ubogo deklè, 12 let staro, ktero je stekli pès 27. dan preteklega mesca popadel, je že za steklino strašno smert storilo. Tudi to je Lenćek ozdravljal, — naj bi ta zalostna skušnja ljudém očí odperla: kaj premorejo vse tište drage štupe, ktere le tistemu pomagajo. kdor jih drago prodaja, ne pa nesrečnim popadením , ktere še le v većjo nevarnost spravijo zato, ker se pri jemanji teh štup zanemari perva pomoć, in ta je, kakor smo gori rekli, za rano. smo res prodali, druzega pa nobenega ne"; „der Gesunde bedarf des Arztes nicht", „zdravi nepotřebuje zdravnika": pa so jo le spet zavozili, ker niso pomislili, da Slovenci res pravijo „Beli grad, Novigrad, Novo mesto, Stari terg, Mala vas, velika cesta, sveti večer" itd., ali to le v takem pomenu kakor Nemci „Belgrad, Neustadtl,Altenmarkt, Kleindorf, Hauptstrasse, Chris tab end" ali pa Latinci m o n s sacer, ara maxima, mare rub rum, forum antiquum, tabula pieta (prilog za imenom, oba v en sam pomen zvezana, zato imata tudi v slovenskem jeziku oba en sam zvek (accent), ali pa Gerki (rá) [iccxQa (TxéXrj, íqv&qÚ ftálaoca, (r[)véa 7tóXig itd. (primerite tudi latinskim enake laške ali francozke besede) ; v unem pomenu pa današnji Slovenci (od starih ne govorim, saj se jezik tudi spreminja) pravijo samo: ta (ti, ov) nóvi grad (ali pa ta (ti, ov) béli grad) smo res prodali, druzega pa nobenega ne, ali pa: „grad smo res prodali, pa le ta nóvi (ta béli) itd. Vpraša se v zgornjem pomenu z besedo „kdo, kaj, kam" itd. pa z glagolom postavimo: kdo te kliče? stari oče; kaj popravljate zdaj v cerkvi? véliki oltar; kam gréš? v Slovénji gradée, v Stari terg itd., v tem pa samo z besedico „kteri", pa z imenom in glagolom, tukaj : „kteri grad ste prodali". Be-sedica „ti", „ta", „to" (,,ov, ova, ovo") je tukaj bolj kazavno zaime (demonstrativ) kot pa člen, in se priloga derží ne pa imena; to se zgorej na unem izgledu tudi vidi, kadar se prilog zad za ime stavi. V tem pomenu Gerki tudi prilog s členom vred ali pred ime postavijo, ali pa za imé, kakor mi; Latinci in Nemci pa prilog pred imé denejo in ga s krepkejim glasom zgovorijo kot une besede v stavku; tako da se v vsih jezikih ti pomeni od zgorej unih ločijo. Kadar se pa vpraša z besedo „kako šen", ali pa „či ga v" pa priprosti ljudjé člena nobenkrat ne denejo, pa tudi „i" na koncu priloga ne , če prav v nemškem člen stojí. Za poimenjene priloge (substantivirte adjeetiva) pa že večidel Slovenci iz prilogovizpeljane imena imamo, postavimo: gluhe c, der Taube, m u t e c, der Stumme, bogat i ne c, ubožec, m e r 1 i č itd., če ne, moremo pa vselej tudi ime k prilogu postaviti, in po tem takem reči „zdrav č 1 o v e k ne potřebuje zdravnika" (zdravému člověku ni treba zdravnika), ne pa: „zdravi" ne potřebuje zdravnika, čepravNemec pravi : „d e r Gesunde (ali pa: der gesunde Mensch) bedarf" itd. Te pomene Latinci ravno tako naznanujejo kakor mi, Greki pa tako kakor Nemci. Dandanašnji pa tudi eni slovenščino še nekako po nemščini merijo, toda je ne posnemajo, ampak se je še preveč plašijo , tako da spet večkrat v to napačno zaidejo; tako pišejo: „man hat ihn z um Kônige gewáhlt", „so ga kralja izvolili" namesto „za kralja" (uno je polatinjeno) ; ,,am Feste der h. 3 Konige", „v" dan sv. 3 kraljev" namesto „na" sv. 3 kraljev dan"; „ein Wohltháter hat fiir die durch Feuer Verungliickten 50 il. gegeben", „dobrotnik je dal", namesto „nek i" dobrotnik je dal" itd. Eni so jo pa jeli po ptujih slovanskih narečjih vihati in so nam v krátkém zavihali glagole, nekej zaimén (pro-nomina), nektere prirečja (adverbia) in pa nekaj prilogov (adjeetiva), tako so jeli pisati „ostajam" namesti „ostanem", „ostanem" namesto „bom ostal"; tisti mož, „kojega" sem snoč srečal, namesto „ki sem ga" srečal ; „znáš nemški" namesto „nemško", ker zdaj nimamo nobenega prirečja več na „i"; „golobje domači, car ruski, gora atonska, koledar slovenski" itd., namesto „domači golobje, ruski car, atonska gora, slovenski koledar", ker se po slovenski navadi more tako reči, uno je pa le polatinjeno, to sem že zgorej pokazal. — Slovanské vzájemnosti take malenkosti ne podpirajo zlo, ker se jih vsak omikan Slovan , ako se začne našega narečja učiti, v dveh dneh lahko vsih naučí; če pa ni omikan, pa naših pisem tako ne bere; našim ljudém pa, ker naj bolj za-nje in sicer za vse pišemo pa take spake *) Kar to zadene C. Peter v rimljanski zgodovini II. zv. stran 144 etc. od latinskega slovstva kaj modro govori, zato sem nekoliko verst iz nje posnel. da vam jih tukaj podam: 313 bra nj pusté tako zmešajo in pristudijo, da raji na zadnje vse po S erškem jeziku učeni možje ne morejo nikoli prehvaliti mi tako potiej pisatelj za enega ptujega bravca, ki si pa, ki smo jo med vsemi narodi, blizo da tudi med Slovani %j ~ m «. %/ _ i V V i # i • 1 • s takim pisanjem pridobi, devet domaćih zgubi sami čisto in še bolj obširno kot v gerkscini ohranili pa Zraven teh nepotrebnih skerbi pa siktere prednosti tako malo maramo za-njo f svojega jezika ne zapazimo in ne varujemo 5 dasiravno se Pi v domačem govorjenji se povso najde pa ťaka se godi blizo k u nanašavkam ,,kiu in pa ,,kten%i, Pisavci jih skorej brez razločka stavij k 5 55 druzih kakor k kah, postavimo or" itd. se pa pri 5 kj U 1 k y u m pa „ ked kakor kane y ljudjé menim da, ta dva (nach dem Redeton) Io- čita, pa vendar se mi zdí, da se jih v drugem pomenu pomena zdaj večidel le p o g jih pa, se vé da nevedoma, precej tenko ločijo. Jez ne mi- ljudjé tudi nekako ogiblej in namesto ,, kj 1 kolik u elim tukaj na tanko dopovedovati, kdaj da mora stati „ki", der" ali „w el cher"; saj se k u 5 kot" pravijo; namesto „kakor" se pa tudi • V » kdaj pa ,.kteri" za nemski 15 raJ! 55 ... ko" ali „kot", postavimo: „je čern ko(t) žužek", „je pádel 55 bo na enih kih iz kdanjih pogovorov samo pokazalo ko(t) snop" ; nasproti pa: „spí kakor da bi bil mertev y Tako prost Slovenec, če se ne motim, pravi „smerčí kakor da bi žagal". Blizo da se 55 Vsaka pšenica, kt kupi je netjava ; vsaka pse k " tako loči kot nemški „als 5 w u 55 od k o(ť) od „k 51 1 w nica, kt sem kupil, je bila snetjava; vsaka pšenica, wie wenn u kt boš leto kupil 5 bo snetjava l malo drugačnem V Celji konec julija 1856. pomenu tudi: vsaka pšenica, ktero letos kupiš, bo snetjava u Nasuproti pa 55 Tista pšenica 5 k jo zdaj kupuj 5 je snetjava; tista pšenica 5 k sem jo včeraj kupil, je snetj 5 tista pšenica, ki ti jo bo sosed dal, je snetjava u šol V pervih stavkih mu služi prav druzih pa ..ki" ne. als 5* beseda „kt ko 5 V 5 u v pim y pa , Ked vselej ked Enako tudi stavi besede (wann) ; na priliko : u 55 (55da, pšenice kupi večidel tudi malo V f priku 5 kedar sem pšenice kupil, sem si nekaj reží pripeljal, bom to prikupil; vsakikrat, kedar vam bom pšenice tudi malo reži pripeljal. (V malo drugačem pomenu tudi vém, da nam bo tudi malo reži pripeljal, kedar nam pše nico pr i pelj ( Šolske stvari. Vsako leto povémo radi kaj od gimnazijalnih in realnih ker une (nekdaj „latinske šole" imenovane) so uči-lišča, iz kterih izvirajo duhovni, zdravniki, pravoznanci, učniki višjih šol, uredniki itd. umetnikov itd. Zakasnili smo se sicer letos enmalo s tem popisom, ker kmali se bojo odperle šole spet za novo šolsko leto skega šolskega poslopja s potrebno popravo, ktera se bo te pa učilišča obertnikov y y 5 vendar pridemo še pred kakor oskerbništvo ljublj 55 v U Nasuproti pa: „Tisto jutro, ti tudi za rež naročil; tisti dan peljal, nam tudi nekaj reží pripelj k sem k sem pšenico kupil, nam boš pšenico pri u V pervih stavkih mu ne služi prav beseda „kedar", kakor smo slisali, se le prihodnje leto doveršila. Přejeli smo od več krajev šolske letnike (Jahresberichte), za ktere se dotičnim gospodom tudi tù očitno zahvalujemo. V letniku ljubljanske nadgimnazije nahajamo zani- miv naravoslovsk spis „Abbé Nollet in seiner Stellung ge-gen Benjamin Franklin", ki ga je spisal učeni gosp. prof. dr. Mitt v druzih pa 55 k u ne. in ki nam je bii že iz muzealnega zbora Dalo bi se tudi nekaj stavkov nabrati takih, da se po Iz solskih naznanil pozvedamo, da predpisane nauke je učilo men v njih spremení tudi po tem y ako se „kteri" ali pa 14 ucnikov in da keršanski nauk, latinski, gerški nemski v ked ar" zgovori s polnim glasom ali pa ne (mit Nach-druck oder ohne Nachdruck); potiej je tudi takih veliko, da se nemška ali pa latinska nanašavka v njih ne dá name-stiti z nanašavko, to so posebno taki, ki so po bistvu veliki stavki (Hauptsàtze) in le po podobi nanašavni ; pa je bolje, če zdaj za enkrat le te pregledamo. in slovenski jezik, zemljopis in povestnica, računstvo in na- ravoslovstvo so bile predpisane véde (slovenski jezik je učilo 5 ucnikov) in da 440 učencev je bilo v vseh 8 razredih konec leta £tedaj za 6 več kakor lani), med kterimi bilo Vidi se precej 5 da besedi ,,kt in pa „ ked kažete na več oseb in pa na krat 5 zraven po rodu 356 Slovencev, 80 Nemcev, 2 Hervata, 2 Talijana; gimnazijalne šole jih je doveršilo 28, ki se bojo razkropili v različne višje šole ali pa se podali v kako urednijo. Letnik novomeške nadgimnazije, kjer je 13 gg. jima je pa še nekak dol V • m pogoj po ciskanov ucnikov, letos zapopada lepo pisane oživ men pritaknj osebo 5 dostikrat pa tudi samo na eno dol 5 na eno pogojivno djanje, tako da „kteri" pomeni ljenji Hek toro vem po Ilijadi „Zur Hektor's Charakte ristik", iz kterih se vidi. da je gosp. pisatelj prof. Lad i V • 1 . . « - _ zlo toliko kot 55 ki" in „če", 55 kedar pa m ,,ce < t 5 Jf 07T0Z av u « " skupej, ali pa kar Gerkom og av y toliko kot „ko" ft >r tt j >r av 1 lio rvat Ilijado in življenje domoljubnega Trojca ?5 k Allgemeinheit und die Bedingtheit) ogtig av ; or y y 55 k pa dobro preduhtal. Predpisani nauki so bili tù kakor v Ljubljani; slovenski jezik je tudi tù učilo 5 ucnikov: število u pa samo na eno znano osebo množném številu se vé da na vec znan kakor gerški og, igtig pa ors h) in pa na eno dol djanje y otto is kazeta. Te prednosti ucencev je bilo precej obilno, 104 namreč, po tem takem 2 več memo lani; 7 učencev je doveršilo gimnazijo; knižnica in tudi druge nabirke gimnazijalne se zlasti po darovih lepo množé. 55 yy yy yy yy -yy yy yy 55 Das Wesen einer wahrhaften National-Literatur beruht darauf, dass die edelsten und begabtesten Glieder einer Nation 55 V letniku nadgimnazije Lind zanimiv psiholo • V ljske je pisal gosp. prof, pretres 55 kaj je cas, kaj pa u aus dem Volksbewusstsein schopfen und hierdurch fortwáhrend prostor", „Zeit uild Raum vom psyhologischen Standpunkte in ihrem Vermogen und in ihren Mitteln gehoben werden, wâh- 11 učnikov je učilo predpisane véde; le dva gosp. učnika gosp. G in gosp Sol 5 sta učila slovenski jezik rend andererseits auf diese Weise das Volk selbst sich an ihren Hervorbringungen thâtig betheiliget und durch dieselben geistig geweckt und fur das hôhere gewonnen wird. Nur so ist jener Zusammenhang zwischen Schriftstellern und Volk môglich, der die Literatur zu einem Bindemittel der verschiedenen Stânde temi Slovencev 171, Nemcev 25 ; 12 jih je doveršilo gimnazijo und zu einem Erzeugniss des ganzen Volkes machen kann" . y 5 kar je gotovo koristneje kakor ce je preveliko ucnikov nad enim naukom; javnih ucencev je bilo konec leta 196, med 55 yy T yy yy Die rômische Literatur vermag eben aus dem Grunde, weil sie nicht national ist, so hoch auch ilir Werth in vielen Be-ziehungen anzuschlagen ist, doch den hôchsten Anforderungen nicht zu genûgen. Es miissen ihr namlich nothwendig zwei Letnik mariborške nadgimnazije zapopada čertice o z dovini vitežkega štajarskega pesnika Urha Lichtenstajnske 55 Beitr ë Geschichted ritterlichen steirischen San Ulrich von Lichtenstein", ki ga je pisal eutrudlj ë zgo der wesentlichsten Vorzuge fehlen, die in einer vôlligen An- dovinopisec stajarski gosp. prof. dr. P u f f. 14 ucnikov je učilo ,gemessenheit des Ausdruckes bestehende innere Wahrheit, predpisane .„und die Einfachheit, welche beide nur dann moglich sind. „wenn die Form zugleich mit dem Gedanken als dessen natiirlicher Leib geboren , n i clít aber wenn sie als ein áusser éde nauk slovenskega jezika je bil po vsi gim ga učnika gosp. prof. Ra j č a, •55 •55 nazii v rokah ene razširjuje nauk novega slovenskega jezika do ktei V v • licher Schmuck *au s der S ch u le und au s der N a chah- în ličine v 7. in 8. gimnazijalnem razredu. Št ,,mung entnommen wird" ucencev ni povedano v letniku 314 V letníku teržaške nadgimnazije sta pisala gosp. prof, glavarju štajarskemu so poslali 2000 gold., naj jih razdeli Nell in prof. S i vi c 5 uni „De urbe Troezene dissert. part. 1. u ta ,,Bau der Nummuliten" ubogim ; presv. cesarica pa so podarili 930 gold, mnogim 9 od gosp. Rob. Hammer- milostnim napravam Na dunajském dnarnem sejmu (borsi) 1 i n g-a je poskusnja prevoda Dsamovega Beharistana; je bil ta celi teden velik hrup; papirnati dnar in akcije so učnikov je bilo v vsem 24; stevilo učencev 141, ki se je jele hipoma padati, cena srebernega dnarja pa je poskočila tedaj od leta 1854, ko jih je bilo le 113, in od leta 1855, spet na 5; sedaj se je spet vse že zlo pomirilo. Pa kaj nek ko jih je bilo 127, precej pomnožilo. je zbegalo dnarničarje tako? Nenadoma je namreč dunaj- V letniku go risk e nadgimnazije beremo „o prednosti ska banka 25. dan t. m. preklicala svojo starodavno na novogerske izreke pred Erazmovo", „zgodbe goriške gim- vado in razglasila, da vprihodnje ne bo več po 4 od 100 nazije od začetka njenega do združbe z modroslovskim uči- svojih dnarjev razposoj evala, ampak po 5 od 100. Za liščem" in pa pesem ob godu presv. cesarja; bilo je v ti tergovce in dnarne barantace je bil ta poskok res huda gimnazii konec leta 292 učencev, med kterimi Slovencev 136, Furlanov 69, Talijanov 33, Nemcov 22. střela, in marsikterega je zadela zlo; za bankino premo Letnik nadgimnazije ženje in za bankovce (banknote) pa, pravijo, je to povišano varaždinske obsega iz galvanizma men'lo dnarnega činža dobro in bode bankovcem pomagalo • « it 1 V f 1 £% • « V ~ _ « « « ««.A ^ ^ ^ tako imenovane „Zweigstrome", razlozil gosp. prof. F o lp- na poprejšnjo recht, in pa slovenski prevod Gotheove igre genija v Tauridi" po prof. Matiju Valjavcu. stopnjo, ko so bankovci bili toliko vredni kot ? If i ? srebro. Zraven tega pa je dnarni sejm zbegala tudi novíca da angležka in francozka vlada bote poslale vojskne ladije genija v Tavridi4, je velekrasna drama rojak in v vsem primerna za čitanje dijakom; zatega pravi slavni naš nad Napolitance. In poslednje novice res poterjujejo vse i da ste francozka in angležka vlada poslale 23. dan voljo se nahaja v nemških čitankah (berilih) za naše t. m. po 8 ladij proti Napolitanskemu, da bojo kralja gimnazije; zatega voljo sem jo tudi jez poslovenil in jo morale to dopolniti, česar one priobčivam v tem programu u Ker je jezik okoli Varaždina znate, da se p r e n a r e d i že davnej za potrebno spo-v napolitanski vladii ; — neki časnik slovensk in le malo različen od pismenega slovenskega je- še pravi, da je angležko brodovje tudi več sardinskih zika, se ni čuditi, daje prišla slovenska stvar v va raz dinski letnik, in toliko bolj nas je veselilo je najti v šol ladij seboj vzelo. Da bi se mahoma vojska začela z na politansko vlado, tega ni misliti ? al, kakor je gotovo, da skem programu, ker nam to ocitno pricuje, da tudi slo- se samostojen gospodar v svoji hiši ne more udati na vrat na nos, kar ptuji od njega terja jo, in da se tedaj venscini se ne zaperajo duri javnega življenja, kakor nekteri mislijo ali saj druge preveriti hočejo. Da je izverstni naš tudi kralj napolitanski nebo udal sili, tako gotovo je tudi, da ste francozka in angležka vlada svojo čast zastavile pesnik izverstno tudi poslovenil „Ifigenijo in krepost in s tem , da ste poslale pomorsko armado zoper Napolitance krasoto izvirnega spisa tudi razodel v našem domaćem jeziku, nam bo poterdil vsak, ki je bral prevod; škoda le, da in da bode tedaj sila močnejšega obveljala. Kako nek se bo se je veliko in motivnih tiskarnih pogreškov vrinilo v natis, ta štrena izmotala? Berž ko ne bo sedanji kralj napo-ker g. pisatelj ni sam imel korekture. 0 dobri priliki bomo litanski odstopil in sinu svojemu izročil vladařstvo; ta bo podali kak ulomek iz „líigenije" castitim bravcem v poku- pa storil, kar bo mogel. Da je vladii napolitanski živa po Iz šolskih naznanil pozvedamo dalje, da 12 učnikov treba poprav v duhu sedanjega časa, málokdo dvomi, snjo. je učilo predpisane nauke, ki so si vsi v ostalem enaki z nauki ravno naštetih drugih gimnazij, zunaj slovenskega je- voljo čudno in prečudno, ker se obnašate kakor nekdaj vendar je to postopanje angležke in francozke vlade zatega zika i kterega na varazdinskem nadomestuje ilirski, kte- Menšikov do Turkovv Carigradu; Rusii ste vojsko rega je učil lani zacasni vodja Mu z 1er in pa profesorji S. napovedovale zato, ker je terjala poprav za kristijane na Žepič, M. Va lj a vec in pa V. Kr iže k. Učni jezik je Turškem; sedaj pa same menšikovljate pred kraljem v s pod nji gimnazii ali samo ilirski ali pa v nekterih naukih napolitanskim. Res čudno je to! ilirski in nemški; v gornji gimnazii je učni jezik nemški, Francozi svojo posádko pomnožili. Tudi v Rimu bojo nek Cesarja Napo- leona še zmiraj ni domů v Pariz, in ga, kakor pravijo, se le kersanski nauk in pa ilirski jezik se skoz in skoz učita v ilirskem jeziku. Učencev je bilo letos 173 (tedaj 23 več do zime ne bo. — Te dní so spet v Parizu zasledili neko memo lani), med kterimi je bilo 136 Hervatov, 33 Sloven- zaroto, ktere namen je vlado Napoleonovo prekucniti; okoli cev, 4 pa Cehi; v 8. gimnaz. razredu je bilo v vsem sku- 50 delaveev so zaperli. Ker angležki časniki ne ne pej le 5 učencev. Letnik nadgimnazije v Lineu nam je tudi došel , zapopada obširen in marljivo v zgornji Avstrii i ki tavlj hajo zabavljati cesarju Nap ol eonu, je te dní poprijel vládní francozki časnik „Constitutionnel" besedo in ojstro zavernil tako početje, ker razdéra mlado prijaznost med Francozi in in bčel orej P ga.-je, spisal prof. popis „bčelc šega cesarstva", ki V letniku ljubljanske s*podnj razredi je gosp. vodja Mihael Pete svoj popis vc letniku začel. mnogih deželah na Angleži, ktero je „cesar Napoleon pervi hotel in sklenil, dr C o 1 u m b ne pa narod francozki". Ali bo to ustavilo zabavljice an 1 šole s 3 gležke, se ne ve. Poslovica ali geslo, ki si ga je lzvo- jvod Popi k r a j n s k i rnel končal zanimivi ki ga je v lanskem lil car rusovski Aleksander II. ob kronanji, se ar lasi : V Tebe, Bog, zaupamo, da ne bomo osramoteni \u Času" ni obširen in ne more obširen biti vendar je zlasti v krajopisnem, obertnijskem, kmetijskem ob > žiru ves pri pra vedati v natanj . V našincem in inostraneem marsikaj po poznanj dezclice nase. Dalj zraven druzih solskih naznanil obsega letošnji letnik osnovo nove delj s k bertnijske šole za rokodelce in obertnike se piše, da se na Rusovskem sploh pričakuje vpeljanje novega koledarja (nove pratike) in da ga tudi duhovstvo želi. V Tapio-Sz-Gyôrgy-u na Ogerskem je unidan več ljudi za černo piko zbolelo, ki so mesó za metljaji ( vrančno boleznijo) bolnega vola jedli; dva strojarja sta pa umerla, ki sta imela s strojenjem takih kož opraviti. njih pomagače (ksele) pa tudi za že bolj izurjene i v h koncu še eno png Ljublj j ki se je bila letos začela in bode vsako prihodnj leto. Da bi se pac prav pridno obiskavala! Število učencev v vseh razredih realke je zneslo 167; 31 jih je bilo v 3. razredu. ' Naj povemo odbo, ktera kaže, kako zviti so tátovi po svetu. Ni davno kar pride v neko štacuno v Parizu neki člověk po 4 funte sirupa ; kramar mu ga prinese pa praša za posodo, kam bi ga naj ga le vlije v štulo, vlil; tat Novičar iz raznih krajev. mu pomoli klobuk in rece, ker gré na neko s tavo, in mu podá , naj mu ga zmenja in si sirup plača; kramar 22. dan t m i tedaj kmali po povratbi iz Mar skega, so se presvetli cesar podali na Ogersko. Deželnemu po- sirupa v štulo prodajal ! vtliki dnar potegne miznico z dnarjem včn in zbira dnar; v tem pa mu zverne tat štulo s sirupom čez glavo , seže v miznico s celo pestjó po dnar, in steče. Gotovo ta kramar ne bo več Odgovorni vrednik : Dr. Janez Sleiweis Natískar in záložník : Jožef Blaznik.