Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 129Predstavitve in informacije Damjana ZAVIRŠEK HUDNIK Špela NARDONI KOVAČ Zbiljsko jezero – programsko idejna zasnova pešpoti in rekreacijskih poti okrog jezera z umestitvijo novih vsebin Zbiljsko jezero je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja z mogočnim umetnim posegom človeka v prostor ob zajezitvi reke Save za izgradnjo hidroe‑ lektrarn Medvode in Mavčiče. Čeprav je poseg pomenil degradacijo naravne‑ ga okolja, se je v desetletjih oblikovalo območje s prepoznavnimi lastnostmi, s krhkim ravnovesjem med obstoječim in novonastalim. Zbilje so se iz majhne vasi razvile v lo‑ kalno turistično rekreacijsko središče. Na širšem območju jezera so se razvile turistične dejavnosti, ki zaradi razdro‑ bljenosti in nepovezanosti ne izkori‑ ščajo vseh potencialov, ki jih ponuja prostor. Velikokrat je z neusklajenimi posegi ogroženo vzpostavljeno ravno‑ vesje v prostoru. Namen programsko idejne zasnove je bilo obstoječe dejavnosti na območju dopolniti z novimi potenciali ter jih z ureditvijo krožne poti okoli jezera po‑ vezati v celostno mrežo ponudbe ožje‑ ga in širšega območja Zbiljskega jezera, kjer so v prostoru določene zanimivosti, posebni pogledi, zanimivi ambienti in kulturne znamenitosti. Širše območje Zbiljskega jezera ima po‑ tencial za dnevni in izletniški turizem, kratkotrajno zadrževanje turistov ter vsakodnevne aktivnosti lokalnega pre‑ bivalstva. Poudarek pri razvoju obsto‑ ječih in novih dejavnosti je na t. i. ekolo‑ Slika 1: Povezava programskih območij s krožno potjo Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 130 Predstavitve in informacije ških turistih, ki območja ob obiskovanju tudi varujejo pred večjo degradacijo, ter na šolskih otrocih, mladini, ki bi ji bilo jezero in njegova okolica »učilnica v naravi«. Glavna zanimivost območja, kljub ume‑ tno ustvarjenemu jezeru, so naravne danosti (jezero je gostitelj mnogih vrst ptic, zdrav gozd v zaledju jezera …) v po‑ vezavi s kulturno krajino (savska ravnica z gorsko verigo na severu) in z grajenimi naselji (vaška naselja, dvorec Lazzarini, objekt jeza). Ponudbo in potenciale območja jezera lahko razdelimo na več programskih območij. 1. Zbilje kot turistično in športno‑re‑ kreativno središče območja Idejna programska zasnova predvideva celostno urejanje kraja, ki je središče ob‑ močja, s poudarkom na urejanju krajev‑ nega središča (tlakovanje, zasaditev dre‑ ves, ureditev javnih površin), v povezavi z razvojem in urejanjem rekreacijskega območja, in umeščanju dejavnosti v prostor na način, ki bo omogočal pro‑ storski razvoj kraja. Ker voda v jezeru še ni primerna za kopanje, je v zasnovi v rekreacijskem območju predvidena umestitev plavajočega bazena. Slika 2: Plavajoči bazen umeščen v rekreacijskem območju Zbiljskega jezera Slika 3: Razgledna ploščad nad jezerom pri Dragočajni Slika 4: Shema prereza razgledne ploščadi 2. Območje gozda Na vzhodni strani jezera nasproti kraja Zbilje sega gozd do jezerske površine. Pomanjkanje strategije za celostno ure‑ janje območja jezera je omogočilo, da je v gozdu ob jezeru zraslo naselje po‑ čitniških hiš. Predlagana idejna zasnova predvideva, da se naselje ne širi. Predvi‑ deva se umeščanje dejavnosti, ki pome‑ nijo majhne posege v prostor: tematske učne poti, urejene opazovalnice ptic, ureditev sprehajalne in kolesarske poti. 3. Smlednik, Valburga – kmečka nase‑ lja – območje kulturnih znamenitosti Smlednik in Valburga sta na ravnini, ki je strmo dvignjena nad jezerom. Stari grad z ruševino dominira nad širšim prostorom in je skupaj s sklopom ka‑ pelic ob vznožju vzpetine najpomemb‑ nejša kulturna znamenitost območja. V idejni zasnovi je predvidena ureditev kolesarske poti in pešpoti, ki bi na kro‑ žni poti okrog jezera tematsko povezala Smlednik, Stari grad, renesančni dvorec v Valburgi in mokrišče v Hrašah. 4. Dragočajna – turistično območje Dragočajna ima v območju (poleg Zbilj) edina razvite nastanitvene kapa‑ citete, zato je na tem območju aktualna razširitev športne in gostinske ponudbe. Na območju jezera pred HE  Mavčiče so kot naravna znamenitost pomembni bregovi Save/kanjon »račje pečine«. Ta znamenitost je vidna le z vodne površine oz. iz plovila. Zaradi bližine jeza dostop s plovili v tem delu jezera ni dovoljen. V idejni zasnovi je predlagana umestitev razgledne ploščadi nad vodo z dosto‑ pom s pešpoti nad pečinami. 5. Območje tehnične dediščine – jeze‑ ro med elektrarnama Hidroelektrarni Medvode in Mavčiče sta skrajni točki umetnega jezera. Kom‑ pleks ob HE Medvode je oblikovan kot park in primeren za umestitev muzeja na prostem z vodenimi ogledi. Na juž‑ nem delu jezera, blizu kompleksa HE Medvode, kjer je razdalja med obema bregoma najkrajša, je v idejni zasnovi predlagana umestitev visečega mostu, ki bi postal del krožne pešpoti in kole‑ sarske poti ob jezeru. Poleg urejanja posameznih programskih območjih je nujno treba celostno ure‑ diti dostope/vstopne točke, označitev in ureditev obstoječih pešpoti in kole‑ Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 131Predstavitve in informacije Slika 5: Viseči most na južnem delu jezera nad HE Medvode Slika 6: Shema prereza visečega mostu sarskih poti, povezanih v celoto. Večina dostopov na krožno pot in do jezera že obstaja. Vstopne točke je treba opremiti z enotnimi informacijskimi tablami, ob njih urediti obstoječa ali nova parkiri‑ šča. Obstoječa kolesarska pot poteka po lokalnih cestah Medvode–Zbilje– Dragočajna–Moše–Valburga–Smed‑ nik–Vikrče–Medvode in je navezana na kolesarske poti do Ljubljane. V idejni zasnovi je predlagana ureditev kolesar‑ ske poti na vzhodnem bregu jezera, ki bi se povezala z obstoječo kolesarsko potjo proti Hrašam. Gozdna kolesarska pot bi pomenila raznoliko doživljanje jezera in značilne gozdne pokrajine s kolesa. Ob jezeru obstaja trenutno nekaj odse‑ kov pešpoti, ki niso povezani med seboj. Cilj je ureditev krožne poti okrog jezera. V idejni zasnovi je predlagana ureditev in označitev že obstoječih poti, manjka‑ joče odseke pa je treba urediti na novo – kjer je to mogoče, na obali, na nekaterih segmentih pa na jezeru kot pot na kolih ali pontonsko pot. Predvidena sta ure‑ ditev in vzdrževanje obstoječih ribiških poti na zahodnem in vzhodnem delu jezera. Obstoječe pešpoti je treba nad‑ graditi z ureditvijo točk za posedanje, s katerih bi bil omogočen razgled na jezero. Vsa počivališča in razgledišča bi bila opremljena s klopmi, z informacij‑ sko tablo in s smetnjakom, nekatera tudi z rekviziti za razgibavanje (trimsteza). Za zahodni del jezera je v idejni zasnovi predlagana umestitev razglednega stol‑ pa, ki bi omogočal premostitev višinske razlike med pešpotjo nad zahodnim de‑ lom jezera in novim delom pontonske poti ob obali/na jezeru. V programski idejni zasnovi je predvi‑ deno ohranjanje obstoječe uporabe čol‑ nov na vesla, hkrati pa naj bi se uvedla turistična ladjica, ki bi bila primerne dolžine in bi imela ustrezen pogon ter bi prevažala potnike nekajkrat dnevno vzdolž jezera na ogled nekaterih točk. V ta namen je treba urediti nekaj manjših pristajališč in privezov za lastnike čol‑Slika 7: Razgledni stolp na zahodnem delu Zbiljskega jezera Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 132 Predstavitve in informacije (Medvode, Kranj, Škofja Loka, Lju‑ bljana). Razvojna ambicija je preseči okvire lokalnega in oblikovati regijsko pomembno rekreacijsko turistično ob‑ močje. Krepitev zavesti o pomenu po‑ vezanosti dejavnosti na širšem območju Zbiljskega jezera pomeni krepitev zave‑ danja o splošnem pomenu povezanega delovanja v prostoru, ki je nujno za vzpostavitev ekološkega ravnovesja v jezeru  – njegova onesnaženost je pro‑ blem širše regije. Naročnik: Občina Medvode Avtorji: Špela Nardoni Kovač (Hišeriše arhitek‑ tura), Damjana Zaviršek Hudnik (Hi‑ nov. V idejni zasnovi je predvidena pre‑ stavitev čolnarne na območje ob obali, ki je namenjeno rekreaciji. Razvoj območja bi z izboljšano in bolj povezano ponudbo lahko prispeval h kakovosti bivanja v okoliških mestih Katalog koroških hiš Avtorji: Živa Deu, Kaja Kotnik, Jaroš Ocepek Založba: LAS MDD Radlje ob Dravi in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2011 Število strani: 77 str. [ISBN 978‑961‑6823‑21‑0] Pred kratkim nas je razveselila publika‑ cija Katalog koroških hiš avtorjev Žive Deu, Kaje Kotnik in Jaroša Ocepka, ki je izšla v založbi LAS MDD Radlje ob Dravi in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (leto izdaje 2011, naklada 500  izvodov). Delo je nastalo iz prepričanja, da je mogoče iz kako‑ vostnih tradicij koroške kmečke hiše razviti sodobnim potrebam primerno enodružinsko hišo. Ta bolj izraža kra‑ jinsko tipiko, bolj se prilagaja terenu, bolj uporablja značilne lokalne materi‑ ale kot »uvoženi« tipi hiš, ki kot gobe po dežju rastejo na našem podeželju. Ti niso povezani s tradicijo, spogledujejo se s tirolskimi, z bavarskimi, mediteran‑ skimi arhitekturnimi vzori, posnemajo francoske podeželske dvorce, viktori‑ janske kolonialne hiše, skandinavske brunarice itd. Če k temu »pušeljcu« prištejemo še kričeč kolorit, lokacije, ki so zavestno odmaknjene od strnjenega morfološkega vzorca, žive meje iz niza majhnih cipres, nasilne oporne zidove – dobimo nekaj, kar najlaže označimo kot amerikanizacijo naše krajine. Po kratkem spominu in opominu na nekdanje vrednote koroškega kmečkega doma avtorji razvijejo različne tlorisne tipe ter njihove konstrukcijske in obli‑ kovne zasnove  – od počitniških objek‑ tov, enodružinskih hiš do dvojčkov in apartmajskih stavb. Zasledujejo načela fleksibilnosti, rastoče hiše, energetske varčnosti, trajnosti in oblikovnih izročil slovenske Koroške. Še posebej pozdra‑ vljamo zamisli o hiši na nagnjenem tere‑ nu – pri kateri so domiselno izkoriščene različne višinske ravni –, ki so daleč pred danes prevladujočim »planiranjem« stavbišča. Poudarjena je uporaba lesa in nekoliko pogrešamo le oblikovanje z ometanimi stenami, ki bi v kombinaci‑ jah z lesom dalo še slikovitejši in bolj domač videz. In še nekaj: predlagani projekti hiš ima‑ jo dvokapne strehe, včasih tudi s čopi, kar je skladno s »tretjim pročeljem« in silhueto koroških vaških naselij ali gorskih kmetij. Vse preveč pogosto ar‑ hitekti promovirajo in nagrajujejo pro‑ jekte z ravnimi strehami in s kockastimi stavbnimi korpusi, ki na podeželju ve‑ dno znova povzročajo konflikte znotraj naselij ali na njihovem robu. Monografija je bila sofinancirana iz projekta LEADER in občin slovenske Koroške. Prof. dr. Andrej Pogačnik Slika 8: Shema prereza razglednega stolpa šeriše arhitektura), Milan Rađenović (Arhi‑3k) Damjana Zaviršek Hudnik, univ. dipl. inž. arh. Rožna dolina, Cesta XV/14, Ljubljana E‑pošta: damjana.zavirsek@hiserise.si Špela Nardoni Kovač, univ. dipl. inž. arh. Rožna dolina, Cesta XV/14, Ljubljana E‑pošta: spela.nardoni@hiserise.si