Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                                                    ¦
!•¦«¦¦.....................................................t
Novi živinski potni listi so izšli s srbskim, hrvatskim in slovenskim besedilom. Prodajali Be bodo po 1 K 20 v, 88 v in 66 v.
Za Žganjekuho je treba vzeti pri pristojnem oddelku finančne straže tiskovino (cena 1 K), ki se izpolni in da potrditi pri županstvu. Kadar se izpolnjena pola vrne, določi finančna straža dan in dobo prosti kuhi.
Kraški teran (črno vino) je letos tako sladek, kakor ni bil že od leta 1874.
Vinski davek, ki znaša 32 K na hekto- ! liter, ne bo zadel pridelovalca, temveč se bo pobiral šele po prodaji. Obdačeni bodo torej le pivci. Krivična pa je določba, da imej pridelovalec le gotovo količino vina za svojo porabo neobdačeno. Naši poslanci bodo odločno zahtevali, da se ta naredba popravi tako, da bodi kmet oproščen davka na vse vino, kar ga ne proda.
Trošarina na vino- Veletržec Kajfež v Kočevju prorokuje, da bo nova trošarina prinesla državi izgubo, ker bo treba nastaviti oelo vrsto novih uslužbencev. Zato predlaga, naj se namesto trošarine zopet uvede zakup užitnine, pri čemer bi se lahko gostilničarji odkupili. Zakup naj bi se oddal gostilničar-skim zadrugam.
Kriza za vinsko trgovino. Češkoslovaška je zabranila uvoz našega vina, ker je naša država odklonila češko zahtevo zaradi uvoza piva v našo državo. Ker je tudi Avstrija za naše vino zaprta, grozi uaši vinski trgovini kriza.
Letošnja žetev v Jugoslaviji je po uradnih izkazih sledeča: pšenice 132.897, rži 20.473, ovsa 46.059, ječmena 39.315 vagonov.
Preveč krompirja, fižola in zelja imajo baje na Hrvatskem in v Slavoniji. Tovarne za špirit ne kupujejo krompirja, ker imajo že itak prevelike zaloge špirita, ki ga vsled previsoke trošarine ne morejo prodati. Najbrže je vse skupaj zopet Is manever špekulantov in verižnikov.
Izvoz živine in poljskih pridelkov iz Prok-murja je sedaj za vso Jugoslavijo popolnoma prost.
Hercegovinskega tobaka bo letos okrog 20.000 kvintalov, ker odgovarja vrednosti 80 milijonov kron.
Letošnji vinski pridelek cenijo v Italiji na 42 milijonov hektolitrov t. j. na 7 milijonov čez norraalo.
Žetev na Francoskem izkazuje 62 milijonov meterskih stotev krušnega žita. Tako dobre letine tam že od leta 1914. niso imeli.
Poraba divjega kostanja. Za*naženje suk neno in volnene obleke je sad divjega kostanja boljši kot vsako milo. Olupljen kostanj je treba je treba kuhati toliko časa, da po-atano vode sluzasta. S to vodo in s krtačo se odstranijo vsi madeži, ako le niso preveč zastareli.
Kako primoramo kokoši, da podo 'pozimi nesle. Dr. Becker Benensen trdi v nemškem listu „Deutsche tierarztliche Wochenschrift" St. 10. da je mogoče kokoši odvaditi lenobe v zimskih mesecih in jih primorati, da neso tudi od meseca oktobra do meseca februarja brez presledka, kakor poleti. Kokoši ne neso pozimi zato, ker se le od štirih popoldne do osmih zjutraj v kurnici, ne da bi se jih med tem časom krmilo. Ker kokošji želodec ni urejen tako, da bi kokoš izhajala s hrano do 16 ur, zato perutnina tako močno opeša, da ne moremo od nje zahtevati jajc. Temu se odpomore, ako se kurnica ponoči razsvetli in kokoši nakrmijo. Perutnina se na ta način krmljenja hitro navadi in nese enakomerno kakor v poletnih mesecih. Ob dolgih nočeh jo je treba krmiti dvakrat. Tudi pitanje perutnine se na ta način znatne pospeši. Kdor ima v hiši električno razsvetljavo, ta naj jo poizkusi vpeljati še v kurnico in naj v svr-ho, da nakrmi perutnino, vstane dvarat ponoči. Pač poizkusa vredno !
Trsno listje kot krmilo. Dokler je trsno listje še zeleno, ni slabo krmilo za živino, ker ima nekako isto vrednost kakor srednje-dobro seno. Čim mlajše je listje, tem več je vredno za pokrmljenje. Če je pa trsno listje že izpremenjeno, Če ni več zeleno, ali je celo že suho, potem pa njegova krmilna vrednost ni znatna, ker se ie večina hranilnih snovi vrnila že v trto. Če je listje ob trgatvi še večinoma zdravo in lepo zeleno, so ga
vsled velikega pomanjkanja krme naravnost priporoča pokladati. Listje se pa sme šele po trgatvi obirati, drugače se kakovost vina oškoduje. Bakrene soli, ki se nahajajo v škropivu, res niso zdrave, vendar praktična izkušnja uči, da škropljeno listje po trgatvi živini ni tako škodljivo, kakor bi se moglo domnevati. Bakrenih soli je namreč takrat na listju že jako malo, ker jih je dež že izpral in pretvoril v manj škodljive spojine. Obira-ranje listja po trgatvi res ne prija trtam, ker les slabeje zori, a ta škodljivost je po trgatvi tako neznatna, da se nanjo ni treba ozirati, ker je nasprotno korist, ki se jo ima od pokladanja listja živini, neizmerno večja.