Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 26, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo. KOPER, PETEK 17. FEBRUARJA 1956 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO V. ŠT. 8 S S seje Sveta za gospodarstvo pri OLO Koper W n o 13 a ji o Prva tri leta samoupravljanja socialnega zavarovanja so za nami. Mandatna doba takrat izvoljene skupščine se bliža svojemu koncu in dne 21. februarja bodo v vsem koprskem okraju nove volitve članov y skupščine socialnega zavarovanja. Te dni se vsi naši kolektivi pripravljajo na volitve. Skoraj povsod so že izvolili delegate, ki bodo na prihodnjih volitvah izvolili nove člane samouprave socialnega zavarovanja. Sedaj razpravljajo o kandidatih za novo skupščino. Nad 30 tisoč zavarovancev, aktivnih in u-pokojenih, razmišlja te dni, koga bodo predlagali v samoupravne urade. Minila tri leta so našim zavarovancem zadostovala, da so se prepričali o pomenu skupščine in ustanove socialnega zavarovanja, za katero se ie na: delavski razred boril od vsega začetka. In če lahko trdimo, da je celokupno delavsko upravljanje doseglo pričakovane uspehe, potem ta trditev drži prav tsko tudi za samoupravljanje v socialnem zavarovanju. S'otine sej, ki so jih imeli y minulih letih upravni odbori naših podružnic v Kopru, Se« žani in Postojni dokazujejo veliko zanimanje zavarovancev za svoj zavod. Hkrati pa je to tudi najpre-pričljivejši dokaz, da je upravljanje socialnega zavarovanja res in izključno y rokah zavarovancev, kar mu daje socialistični značaj in kar pomeni eno največjih pridobitev naših delovnih ljudi, kakor tudi njihovo pripravljenost in voljo, da jo utrjujejo in razvijajo. Ko danes izrekamo priznanje našim tovarišem za nad triletno sodelovanje y tej ustanovi, pozivamo vse člane naših delavskih svetov in delegate, ki bodo izvolili člane v novo skupščino, naj dobro premislijo, preden oddajo svoj glas. V novo skupščino naj pridejo oni tovariši in tovari-ice, ki jih naša socialna in zdravstvena vprašanja posebno za-nimsjo, V naših kolektivih in naših sindikalnih podružnicah še ni dovolj ljudi, ki ti proučevali na.e delovno in socialno zakonodajo ter zadevno problematiko, V le ustanove pa naj pridejo tisti, ki so pripravljeni delati za ikupnost in našo socialistično ureditev. Predvsem pa naj pridejo y nove skupščine tovariši, ki so te svoje lastnosti dokazali že ; svojim delom v dosedanji skupščini. Skupščina socialne? zavarovanja ima razen pristojnosti, ki so ji da- NAROČNIKOM IN BRALCEM SLOVENSKEGA JADRANA ZADNJA IN DANAŠNJA ŠTEVILKA NAŠEGA TEDNIKA STA IZŠLI Z ZAMUDO ZARADI REDUKCIJE ELEKTRIČNEGA TOKA. KER DO TEGA NI PRIŠLO PO NASl KRIVDI, UPAMO, DA BOMO NAŠLI PRI VAS RAZUMEVANJE ZA NASE TEŽAVE IN DA NAM BOSTE BLAGOHOTNO O-PROSTILI, KER NISTE PRAVOČASNO DOBILI LISTA. UREDNIŠTVO IN UPRAVA ne z zadevnimi predpisi (potrditve predračunov, zaključnih računov, odobritev statuta ittf.) še druge važne politične naloge. Njeno bistvo ie v tem, da pomeni hotenje in voljo 30.000 zavarovancev, ki skupno s svojimi družinskimi člani tvorijo velik del vse^a prebivalstva našega okraja. Pred to skupščino mora uprava zavoda iznašali svoje težave, opravičiti vsak izdatek in sleherni ukrep, vsakemu članu skupščine pa mora odgovoriti na sleherno postavljeno vprašan;e. Ta zasedanja so javna tribuna, kjer morajo biti pojasnjeni in razčiščeni vsi problemi s tega družbenega področja in nakazane smernice dela ter organov. Na isti način kot prinašajo ii izvoljeni zastopniki zavarovancev problematiko delovnih kolektivov v skupščino, morajo prenašati tudi sk'epe skupščine na delovne kolektive. Biti morajo odločni ko je treba zagovarjati staličče smotrnega in preudarnega trošenja sredstev socialnega zavarovanja. Delo skupščine socialnega zava-rovpnja je pestro in raznoliko, in zahteva od svojih članov ne !e obširno, splošno razgledanost, temveč tudi moralne in politične kvalitete. m Hudo neurje, ki je v teh dneh zajelo vso Jugoslavijo, ni prizaneslo niti omborskim krajem. Ob obali koprskega okraja že dolgo let ne pomnijo toliko snežnih padavin, niti ne mraza, ki je dosegel do —12,8 stopinj C in tudi burje ne s posameznimi sunki do 110 km na uro. Zato ni čuda, da je prišlo do vrste nesreč, ki so zahtevale tudi življenja treh starčkov iz koprskega okraja. Tako je v Sežani zmrznil 72-letni delavec pri Splošnem gradbenem podjetju Primorje Anton Gašperut, v Kraj ni vasi pri Dutov-ljah 69-letni Filip Sušteršič, na kolovozni poti med Ospom in Socer-bom pa 67-letni Ivan Bandi. V Kopru in bližnjih krajih je bilo v teh dneh šest dimniških požarov, ki jih je povzročila burja. V poslopju Zavoda za pospeševanje gospodarstva v Skocjanu se '¡e vnel dimnik in ogenj je povzročil okrog 5i',000 dinarjev škode. Le hitri intervenciji koprskih gasilcev gre zahvala, da požar ni povzročil "ečje škode. Vzroki dimnih požarov v Kopru so tudi posledica neočiščenih in zanemarjenih dimnikov, kar nujno narekuje posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Gozdni požar ob železniški progi med Sežano in Dutovljami je povzročil okrog 300.000 dinarjev škode. Vzrok požara so bile iskre, ki so uhajale iz železniške lokomotive, ker ni imela na dimniku predpisane mreže. Tudi cestni promet je utrpel precej škode zaradi snežnih žametov, ki so bili skoraj na vseh cestah našega okraja. V teh dneh je bil redni promet le na progi Koper—Piran, pa še temu je grozila ukinitev, ker so morski valovi večkrat pljuskali na cesto, ki je sproti ledene-la. Koper je bil dva dni brez pošte in časopisov. V četrtek pa se je dogodila tudi manjša prometna nezgoda ob trčenju med Slavnikovim avtobusom in tovornim avtomobi-na ovinku pred Rodikom. Clove- Na prvih sestankih, na katerih so govorili o kandidatih y novo skupščino, so se pokazala stremljenja posameznih sindikalnih podružnic, da kandidirajo v prvi vrsti ljudi iz svojih delovnih kolektivov. Čeprav je to do neke mere pozitivno, ker dokazuje zanimanje zavarovancev za svoj zavod, vendar ne moremo tega povsod odobriti. Tak način vo-livne kampanje ima lahko za posledico, da pridejo y skupščino pripadniki večjih kolektivov samo zato, ker jim je zajamčeno večje š'e-vilo glasov, izpadejo P^ tovariši iz manj ih kolektivov, čeprav imajo morda več porojev za kandidate. Volilne priprave so v polnem razmahu. Volilna komisi.a pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje y Kopru sprejema vssk dan po-ro"i!a o teh pripravah od svojih podkomisij iz Pirana, Kopra, Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice. Naše sindikalne podružnice in delovni kolektivi so ukrenili vse, da bodo 21. februarja vsi naši delovni ljudje javno pokazali, kako viroko cepijo to našo socialistično us'sno-vo, kot čTen naše celokupne družbene ureditve. Anton Ukmar smreka wlfeorjew ških žrtev ni bilo, škodo pa so ocenili na 110.000 dinarjev. Med Postojno in Planino sta se istega dne zaletela osebna avtomobila koprskega podjetja Fructus in ljubljanskega Impexa. Škodo so ocenili za okrog 50.000 dinarjev. Zaradi poledice je 10. februarja zavozil s ceste avtobus, ki vozi na relaciji Koper—Buzet. Snežni vrtinci so zastrli šoferju pogled na cesto in le njegovi prisebnosti gre zahvala, da' so bili potniki obvarovani poškodb, škoda na avtobusu pa znaša okrog četrt milijona dinarjev. V dnevih najhujše burje je zastal tudi pomorski promet. V koprskem pristanišču zasidrana ladja »Ivan Cankar« zaradi razburkanega morja ni mogla dva dni izpluti. Zaradi hudega mraza, in pomanjkanja električne energije je nastal zastoj tudi v proizvodnji. Zdravstvene ustanove pa so v teh dneh sprejele znatno več bolnikov kot običajno. Največ je bilo prehladov in grin». Vv w li m V torek so na seji sveta za gospodarstvo ponovno razpravljali o stanju v tovarni steklene galanterije v Hrpeljah in o problemih tovarne ščetk in metel Istra v Kopru. Tovarni steklene galanterije v Hrpeljah so odobrili poroštvo' za kritje morebitne izgube s tem, da občina jamči za poroštvo. Pri tem so člani sveta načeli tudi vprašanje krivcev za malomarno poslovanje podjetij. Zavzemali so se za ostro ukrepanje proti takim pojavom in zahtevali, naj občinski odbori posvetijo podjetjem več pozornosti. . Občinski ljudski odbori bodo dejansko morali bolj nadzirati delo takih kolektivov, ki zaradi neurejenega finančnega poslovanja zaidejo v težave. Tudi o vprašanju dajanja poroštev za 60 ali 100 odstotne plače, se bo treba bolj poglobiti, kajti neredko se zgodi, da ie podjetje bilo s tem rešeno prve stiske in zašlo zaradi lagodnosti, češ, saj nam bo ljudski odbor zagotovil plače, v še večje težave. Pri teh vprašanjih bodo organi delavske samouprave morali odigrati odločilnejšo vlogo, pa tudi občin-' ski ljudski odbori se bodo morali v bodoče bolj poglobiti v delo takih, zaradi poslovanja uprav, bolj šibkih podjetij. Zatem so člani sveta razpravljali o nadaljevanju investicij iz prejšnjega leta v prvem četrtletju litos. Pristojnim republiškim organom bodo predlagali načrt za nadaljevanje del v znesku 341 -milijonov dinarjev. Nekateri člani sveta za gospodarstvo so se v nadaljevanju zavzemali za ustanovitev strokovnega ekonomskega lista. Izdelali so posebni predračun in sestavili uredniški odbor. Strokovno glasilo ekonomistov bi izhajalo enkrat mesečno na 16 straneh. Posamezna številka bi stala približno 20 dinarjev. Člani sveta so po širši razpravi menili, da je ta predlog pre-uranjen in ga začasno odklonili. V nadaljevanju so člani sveta odobrili predlog sveta za cestni promet o nakupu prepotrebnih potniških vozil. Svet za cestni promet je sestavil tri variante glede na nakup, člani sveta pa so se zavzemali a zadnjo, najcenejšo varianto, to je za nakup 80% vozil v inozemstvu. V razpravi o škodi po potresu v "3P Njim pa je zima prinesla veselje Ilirski Bistrici so člani sveta odobrili kot pomoč prizadetim 10 milijonov dinarjev. Za tem ko so imenovali izvedence za posamezne stroke za okrožno gospodarsko sodišče, so dalje razpravljali še o pripravah za formiranje vodne skupnosti. Ob koncu seje pa so potrdili še nekaj gospodarsko pravnih ukrepov. Razbremenimo avtobusni promet Na drugi seji sveta za cekini promet OLO Koper so v glavnem razpravljali o potniškem premetu. Člani sveta so se zavzemali po uvedbi hitre železniške povezave med Ljubljano in Kozino. Na Kozini bi morali zato urediti potrebno postajališče, hkrati pa bi morali uvesti od Kozine do Kopra več avtobusnih prog, Ce bi tak vlsk iz Ljubljane, ki bi postal samo v Postojni, Pivki in Divači, bil povezan na jutranje vlake, ki pripeljejo v Ljubljano, zvečer pa bi pripeljal po'nike iz Kopra na večerne ali nočne vlake, bi s tem razbremenil progo Ljubljana — Koper in bi mogli več avtobusov uporabiti na drugih lokalnih progah, kjer je še frekvenca premajhna. V nadaljevanju s'o razpravljali o spremembi plovnega reda ladij na 26 liniji, to je iz Umaga do Seslja-na. Novi plovni red se bo začeli 5. junija in bo prilagojen potrebam prebivalstva v obmorskih mestih. Glede na organizirano prevažanje blaga so člani sveta razpravljali o ureditvi zbirnih skladišč v Kopru in Ljubljani. V Kopru bodo uredili dvoie skladišč; medtera ko bomo v Ljubljani imeli eno samo fako skladišče. Podrobnejše poročilo o seji in sklepih sveta 2a cestni promet objavljamo v Uradnem vestniku. OBVESTILO KMETOVALCEM Po sedanjih ugotovitvah, ki pa niso dokončne, je na področju bivšega koprskega okraja zmrznilo precej oljk in smokev. Naše kmetovalce obveščamo, naj za sedaj ne podvzemajo nobenih ukrepov n. pr. sekanje dreves, redčenje in podobno. Vse potrebne ukrepe bodo morali podvzeti pozneje, ko bomo imeli bolj točne ugotovitve. Zmrznilo je tudi precej semenskega krompirja. Zato obveščamo kmetijske zadruge, naj takoj ugotovijo koliko semenskega krompirja bodo potrebovale na svojem območju. OZZ bo poskusila preskrbeti seme najbolj ustrezajočili vrst. Za sedaj imamo na razpolago večjo količino kromp;"ia »Bemov zgodnji«, ki je že ,čeii na Koprskem. O obv ščamo kmetijske za- druge, blokirajo količine mer-kantilnega krompirja »zgodnji la-binski«, ki ga imajo po trgovinah. Ta krompir bomo po potrebi uporabili za seme. Nadalje obveščamo kmetijske zadruge na območju koprskega okraja, naj nam takoj sporočijo, kakšno škodo je do sedaj povzročil mraz na njihovem območju, kaj so poil-vzele in kakšno pomoč potrebuje glede tega od OZZ. Okrajna zadružna zveza Koper Proti anglo-ameriškim ukrepom na Bližnjem in Srednjem vzhodu je te dni ostro nastopilo sovjetsko zunanje ministrstvo s posebno deklaracijo. Gre za kritiko nameravanih akcij Združenih držav Amerike in Velike Britanije na na tem pod-dročju, o katerih je bilo govora na nedavnem sestanku Elsenhower-Ečien v Washingtonu, V deklaraciji poudarja sovjetsko zunanje ministrstvo, da bi kakršni koli ukrepi izven OZN in brez sodelovanja držav Bližnjega in Srednjega vzhoda, lahko samo ogražali mir in varnost na tem področju. Sovjetska zveza omenja v zvezi s tem tud skupno izjavo Egipta, Sirije, Libanona, Saudske Arabije, Jemena, Iraka in Jordana iz leta 1950., v kateri so te države poudarile, »da ne bodo trpele nobene akcije, ki bi utegnila ogražati njihovo neodvisnost ali njihovo suverenost«. V Londonu so sovjetske obtožbe ostro zavrnili. Predsednik Eden je izjavil, da je britanska politika na Bližnjem in Srednjem vzhodu v skladu z načeli OZN. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je dejal, da so v Washingtonu sklepali le o dejanjih, ki naj bi vplivala na pomiritev na tem področju. Pri tem je poudaril, da sploh ni bilo govora o pošiljanju čet na Bližnji vzhod brez privolitve držav tega področja. Dvajseti kongres KP Sovjetske zveze je v ospredju dogodkov tega tedna. To je prvi kongres KP ZSSR po" Stalinovi smrti. Čeprav so novinarjem zahodnih držav žabranili, da bi prisostvovali zasedanjem, ki bodo trajala okrog 10 dni, so vendar zahodni časopisi polni poročil o vseh podrobnosti s kongresa. Zahodni novinarji še pač poslužujejo informacij sovjetskega tiska -in radia, ostalo pa je stvar njihove iznajdljivosti. 2e prvi dan kongresa je bila na sporedu najvažnejša toč- ka — referat prvega sekretarja CK PK Sovjetske zveze Nikite Hru-ščeva. Hruščev je bral svoj referat, ki je imel po poročilih nekaterih inozemskih agencij nad 50.000 besed, nad 6 ur. Glede zunanje politike Sovjetske zveze je zatrdil, cla temelji na načelih nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Obširno je obravnaval pojem koeksi-stence, ki je po njegovem mnenju mirno tekmovanje dveh sistemov, socialističnega in kapitalističnega. Hruščev je nadalje dejal, da komunizma ni moč ustvariti z oboroženo intervencijo od zunaj, marveč da je to stvar notranjega razvoja posameznih dežel. Pota razvoja v socializem so zelo različna, kar je odvisno od specifičnih pogojev posameznih dežel. Tu je Hruščev omenil kot primer Kitajsko in Jugoslavijo. Našo državo je Hruščev sploh večkrat omenil v svojem referatu in zatrdil, da Sovjetska zveza želi nadaljnje razvijanje prijateljskih stikov z nami. Glede notranjega razvoja države pa je obravnaval predvsem gospodarstvo, Id je po njegovih besedah doseglo velik razvoj. V prihodnjih letih imajo v načrtu med drugim uvedbo sedemurnega delovnega dneva. Maroko ni za formalno, ampak za dejansko neodvisnost. S tako parolo je prišla v torek v Pariz močna maroška delegacija pod vodstvom sultana Ben Jusefa. Prvi razgovor med predsednikom francoske vlade Molletom in sultanom Ben Jusefom so pokazali, da hoče Maroko gospodarsko in politično neodvisnost ter svojo vojsko in diplomacijo. Toda zadeva ni tako enostavna, ker ima tudi Španija protektorat nad delom maroškega ozemlja. Maroko pa zahteva popolno združitev dežele. Francoska vlada se je zavezala, da bo o razgovorih sproti obveščala špansko vlado. V političnih krogih V V /Z7mwmm m TEPimmßm^m Slovenske šole na Tržaškem so pretekli teden s proslavami počastile spomin na pesnika Franceta Prešerna ob 107. obletnici njegove smrti. V zadnjih urah šolskega pouka so v okrašenih razredih priredili proslave, na katerih so po spominskih nagovorih učenci in dijaki recitirali Prešernove pesmi. Ponekod so nastopili tudi pevski zbori. Tudi ravnateljstvo tržaške tovarne strojev močno teži za tem, da bi popolnoma ignoriralo tovarniški odbor. Podobne napade proti že itak bornim delavskim pridobitvam in sindikalnim svoboščinam srečamo v mnogih podjetjih in tovarnah v Trstu. Delavci seveda ne morejo dopustiti takšnega ravnanja. Zato so pretekli teden v tovarni strojev odločno odgovorili ravnateljstvu, ki jim je sporočilo, da bodo odselj delali 9 namesto 8 ur na dan. Delavci so izrazili svoj protest s predčasno zapustitvijo dela in zahtevo, naj se ravnateljstvo za uvedbo takega urnika prej posvetuje s tovarniškim odborom. Po statističnih podatkih tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice o trgovini na drobno, meničnih protestih, zaposlenih in brezposelnih, se položaj tržaškega gospodarstva v preteklem letu ni izboljšal. Zlasti v decembru je ob-ško gospodarstvo v težavah, je moral nedavno priznali tudi rimski časopis »Temno«, ki v članku »Schiaffi per Trieste« vprašuje vlado; zakaj molči in ne odgovarja na čutno padla prodaia živil, povečali pa so se življenjski stroški. Tako je padla prodaja živil za 5 odstotkov, stroški za življenje pa so se povečali za 0.70 odstotka. Število brezposelnih stalno raste. V pri-meriavi s stanjem v lanskem 20. novembru- ie urad za delo registriral porast brezooseinosti za 5.3 odstotke. Medtem ra zagovorniki oo-timističnega pre'">ru:ania skušaio dokazovati, da se položaj v Trstu izboljšuje ter svoie trditve uteme-ljuieio s podatki o povečani potrošnji soli in tobaka. Da je trža- resna vprašanja tržaške gospodarske obnove. • * Čeprav je že več kot deset let, ko je bila vojna končana, so v obmejni vasici Prebeneg v občini Milje še vedni sledovi vojnega pu-stošenja. Številna gospodarska poslopja in hiše še vedno čakajo obnovitve. Vaščani so upali, da bo v preteklem letu končana obnova vasi. Spomladi je namreč vas obiskalo nekaj izvedencev iz Trsta, ki so obljubili, da bodo še prišli in obnovili še kar je treba. Toda nihče jih ni več videl in vse je ostalo kot prej. Vaščani so mnenja, da je skrajni čas, da se odgovorni možje zavzamejo za obnovo ruševin v njihovi vasi. v Parizu so tudi zatrdili, da bo potek francosko-maroških razgovorov vplival tudi na razgovore o Tuniziji, ki se bodo začeli ta teden. Tudi Tunizija zahteva svojo vojsko in lastno diplomacijo. Pariški razgovori bi se morali po mnenju sultana Ben Jusefa zaključiti. s slovesno izjavo o neodvisnosti Maroka, kar so sultanu obljubili že med pogajanji za njegovo vrnitev na prestol, ko je bil v izgnanstvu na Madagaskarju, Toda v Parizu so glede tega precej zaskrbljeni, ker je sultan prav v zadnjih tednih večkrat v svojih izjavah poudaril solidarnost z uporniki, ki napadajo francoske čete v Rifu. Dvanajsto zasedanje indijskega parlamenta se je začelo s pomembnim govorom predsednika republike dr. Prasada. Predvsem je obžaloval, da sklepajo razne vojaške sporazume, ki povečujejo napetost v svetu in delijo arabske države v razne bloke. Pri tem je omenil bag-dadski sporazum ter vojaški sporazum za Jugovzhodno Azijo. Glede Goe pa je dejal, da kljub mirnim težnjam Indije Portugalska še vedno nadaljuje s svojo dominacijo nad tem ozemljem. Ob zaključku je še poudaril, da bi morali LR Kitajsko brž ko mogoče sprejeti v Združene narode. V Indiji so imeli te dni še en pomemben dogodek — konferenco indijske Kongresne stranke. Na njej so predvsem poudarili, da bo morala Indija v prihodnje dati prednost gospodarskim vprašanjem pred političnim. Obširno so razpravljali tudi o drugem indijskem petletnem gospodarskem načrtu, ki bo prinesel napredek predvsem najbolj zaostalim indijskim pokrajinam. V Španiji je prišlo do večjih pro-tifrankističnih demonstracij. Najprej so demonstrirali študentje v Madridu, nato pa še v Sevilli. Nemiri so posledica izključne kontrole falangistov nad študentskimi organizacijami in izraz splošnega vzdušja proti diktaturi. Seveda je Francova vlada takoj reagirala s poostreni ukrepi na univerzah, hkrati pa so z odlokom ukinili dva člena ustave — enega, ki zagotavlja španskim državljanom prosto izbiro kraja bivanja, in drugega, ki določa nekatere pogoje, pod katerimi lahko državljane aretirajo. Ta sklep je nedvomno posledica bojazni pred nemiri širšega obsega. Skrivnostno izginotje britanskih diplomatov Burgessa in MacLcana je bilo te dni vsaj delno-pojasnjeno. Po petih letih molka sta se oba diplomata nepričakovano oglasila iz Moskve in izjavila, da sta prišla v Sovjetsko zvezo zato, da bi delala za boljše razumevanje med Vzhodom in Zahodom. To je bilo pa tudi vse, kar sta v nekajminutnem intervjuju povedala novinarjem nekaterih zahodnih časopisov in agencij. Njuno bivališče je torej pojasnjeno, kaj sta delala v petih letih bivanja v Sovjetski zvezi in kakšna bo njuna prihodnja naloga, pa je še vedno skrivnost. Te dni je Zvezni izvršni svet izdal predpise o izpolnitvi obdavčenja kmetov z namenom, da se obdavčevanje prilagodi splošnim naporom državljanov za stabilizacijo gospodarstva, predvsem pa trga. Na osnovi novih predpisov bodo zasebni kmetijski proizvajalci plačevali od svojih dohodkov 3 osnovne vrste dajatev: davek po katastrskem dohodku s progresivno stopnjo od 10 do 44 odstotkov, obvezno davčno doklado s -stopnjo 3% m takse na vprežno živino, na obvezno registracijo vseh vršit .vozil, vključno kmečke vozove, takse na traktorje, čistilnike, mlalilnice, motorne in vodne mline, ¡na kotle za žganjeku-ho ter na hibridne vinograde. Namen obdavčenja ni zbiranje sredstev za popolnitev proračuna ali pa za kritje državnih izdatkov, pač pa ustvaritev dohodkov za pospeševanje kmetijstva. To dokazuje dejstvo, da bodo celotne obveznosti ¡kmetov letos znašale predvidoma 43,5 milijard dinarjev, na drugi strani pa bo za potrebe kmetijstva vloženih 54 milijard dinarjev, to je 10,5 milijarde več 'kakor znašajo vse kmečke obveznosti na osnovi novih predpisov. Denarna sredstva, Iki jih bodo vplačala kmečka gospodarstva, se bodo islekala v novo formirane ali pa v razširjene, že obstoječe občinske sklade, za razvoj vasi, cestnega omrežja in to na področju, kjer je bil davek vplačan, dalje v okrajne in republiške sklade, ki bodo služili za potrebe kmetijske proizvodnje in investicije, v .sklade za zaščito živine ter za vzdrževanje vodnih naprav. Vse takse na traktorje, čistilnike in dohodki od mletja bodo predstavljale v prvi vrsti dohodke okraja in občin za razvoj kmetijstva na njihovih območjih. Napovedane spremembe in uvedba dodatnih instrumentov v obdavčenju 2,700.000 'kmečkih gospodarstev v naši državi so narekovali u.emeljeni ekonomski razlogi, ki so splošnega značaja za vse naše gospodarstvo sploh in posebnega, značaja za nadaljnji razvoj in napredek našieiga kmetijstva. Znano je, da je naša industrija dosegla velike uspehe v zadnjih dosetih letih s čimer je postala Jugoslavija industrijsko dobro razvila, v kmetijstvu pa nekoliko zaostala. Nerazvitost kmetijske proizvodnje do neke mere zavira ves naš gospodarski razvoj. Zato je nujno potrebno, da v prihodnje poiščemo skrite finančne rezerve za izboljšanje poljedelstva in ena teh možnosti bo ustvarjena s pomočjo novih predpisov obdavčenja zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Kljub povečanim dajatvam pa bodo znašale vse kmečke obveznosti v letošnjem letu le 11,2% vseh dohodkov, medtem ko so kmetje vplačali leta 1952 kljub nižji pro- Ceprav so imeli francoski volivci pri nedavnih volitvah v glavnem pred očmi notranje politične načrte svojih strank, je danes v ospredju predvsem zanimanje za zunanje po-ltične akcije nove francoske vlade pod vodstvom ' ministrskega predsednika Guy Molleta, To je popolnoma razumljivo. Položaj na svetu se iz dneva v dan vedno bolj izpopolnjuje z novimi diplomatskimi ukrepi vseh velikih, pa tudi malih držav in je zato razumljivo, da mora tudi nova francoska vlada stremeti za dosego vpliva na bodoči potek dogajanj. Nejasnost o tem, kako bo Guy Mollet nastopil v splošno svetovni politični areni še povečuje zanimanje za prve korake nove vlade. Na prvi pogled kaže, da na zapa-du ni vzroka za zaskrbljenost glede francoske zunanje politike. Guy Mollet, kakor tudi njegovi ministri-socialisti, so izraziti »evropejci«, to so pristaši ideje o evropski integraciji. Mendes France zastopa sicer v bistvu isto stališče, pa čeprav z nekaterimi pomembnimi omejitvami, ki jih je navajal pri odklonitvi načrta Evropske obrambne skupnosti leta 1954. Kljub temu tudi njemu ne bi mogli ničesar oporekati, ker je bil on med drugim predsednik francoske vlade, ko so sprejeli Pariški sporazum. Kakor je znano, je ta sporazum omogočil Zahodni Nemčiji suverenost in pravico oboroževanja v okviru zapadno-evropskih vojaških sil. Kljub legitimaciji »evropejcev«, ki jo imajo novi francoski ministri, se je na zapadu opazila resna zadržanost do njihovega programa.• Ta rezerviranost in opazovanje sta prišla ponekod do popolnega molka. Tako na primer v ZDA in Veliki Britaniji, medtem ko so se v zaliod-nonemškem desničarskem tisku pojavili nenavadno kritični glasovi in celo odkriti dvom v »modrost francoskih volivcev« in v predanost nove francoske vlade evropski ideji. Očito je, da nezaupanje ni naperjeno proti glavni vsebini Guy Molle-tove politične dejavnosti, pač pa njenim raznim inačicam, kot je pokazal primer Mendes Franca. To pa ima lahko pomembne posledice v enotnosti vodenja mednarodne politike zahodnih držav. Spomnimo se dogodkov ob objavljanju vladno deklaracije v Parizu. Ko je novi francoski ministrski predsednik poudaril v prvi vrsti potrebo splošnega, postopnega in kontroliranega razo-roževanja kot predpogoj za združitev Nemčije, da bi s tem zmanjšal zaskrbljenost Moskve in istočasno utrdil položaj Francije v Evropi, je angleški list DAILY MAIL zapisal: »Francija se oddaljuje od svojih glavnih partnerjev v zahodni zvezi.« Verjetno se ta britanska zaskrbljenost povečuje zaradi stališča francoske vlade do osnovnih evropskih problemov, pa tudi zaradi kritičnega stališča Pariza do Bagdad-skega pakta in položaja na Srednjem vzhodu. Napadi na francosko vlado so se že začeli tudi zaradi izjave Pariza ob Bulganinovi poslanici Eisenhowerju. So te »nianse« v zunanjepolitični dejavnosti nove francoske vlade plod slabosti tretjega partnerja v koaliciji »velike trojice« na Zapadu, kot se to večkrat sliši? Ali pa je tako stališče do manj pomembnih evropskih in azijskih problemov le znak, da v Parizu pri določanju nove smeri politične dejavnosti upoštevajo rajši novejše elemente v mednarodni situaciji, kot pa da bi se zadrževali na starih shemah in formulah blokovne politike, podobno kot sta to storila pred kratkim Eisenhower in Eden v Washingtonu. Kaže, da bo druga razlaga toč-nejša, in to daje upanje, da nova francoska vlada skuša iti v korak z duhom časa. JUGOPRES izvodnji 12% lani pa 7,7% svojih dohodkov na račun davka. Lanski odstotek je brez dvoma, upoštevajoč dobro letino, nesorazmeren s splošnimi napori za dvig naše življenjske ravni. Da je bil odstotek tako nizek, je morda delno kriv tudi dosedanji sistem obdavčenja, to je davek na katastrski dohodek, ki obdavči pravzaprav le hektarsko površino s predpostavko, da je posejana z žitom. Na ta način so bili obdavčeni le pogoji proizvodnje, ne pa s' varni dohodek, dosežen od kmečkih gospodarstev. Kmetje sami lahko najbolje povedo, da stvarni dohodek ni odvisen od velikosti posestva, zlasti ne v krajih, kjer so velika gradbišča in na tistih posestvih, kjer imajo traktorje, mlatil-nice in drugo kmetijsko mehanizacijo. Takšne okoliščine niso spodbujale kmetov v skrbi za intenzivnejše gospodarstvo in v težnji po večji ■proizvodnji ter večjih donosih. Nov način obdavčevanja pa nikakor ne bo povzročil morebitnega zvišanja cen kmetijskih pridelkov, pač pa bo ustvaril stimulacijo kmetijskim gospodarstvom in stabilnost trga. Po drugi strani pa, kot smo že omenili, bo nudil sredstva za povečanje kmetijske proizvodnje, -ki mora doseči čimprej razvojno stopnjo naše industrije. \/ ttzUai m&t&U KAIRO. — Ministrski svet Je odobril dekret o ustanovitvi egiptovske informacijske agencije, ki se bo imenovala »Agencija za srednji vzhod«. C MEKSIKO. — Mehiška vlada je obvestila bivšega argentinskega predsednika Perona, da njegov prihod v Mehiko ne bi bil zaželen. « PRAGA. — Češkoslovaška vlada je sklenila predložiti OZN uraden protest proti spuščanju propagandnih balonov nad češkoslovaškim ozemljem. * MOSKVA. — Agencija Tass je izjavila, cla bo Sovjetska zveza nudila Egiptu tehnično in znanstveno pomoč za ustanovitev laboratorija za nuklearno fiziko v Kairu. * RIO DE JANEIRO, — Brazilski senat Je odobril načrt zakona, ki ga je prej že odobrila poslanska zbornica, da s 15. februarjem ukinja obsedno stanje v Braziliji. • * BEOGRAD. — Iz Beograda je odpotovala na tritedenski obisk v Veliko Britanijo skupina naših novinarjev. Skupino vodi predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije in glavni urednik časnika »Večernje novosti« Slobodan Glumac. * STOCKHOLM. — Zunanje ministrstvo je objavilo, da bo povabilo Nehruja ob njegovem uradnem obisku v Zahodni Nemčiji, naj tedaj obišče tudi Švedsko. Nehru bo obiskal Zahodno Nemčijo v juniju. * ATENE. — Grško vojaško letalo, v katerem je bilo 17 ljudi, je izginilo med poletom nad Severno Grčijo. Prevažalo je živila, namenjena vasem, ki so zaradi snega ločene od preskrbovalnlh središč. • MELBOURNE. — Zaradi stavke pristaniških delavcev ne more odpluti iz avstralskih pristanišč 180 ladij, med njimi tudi več britanskih. • PARIZ. — V industrijskem predmestju Bueos Airesa Chllmesu je policija aretirala kakih 50 ljudi, večidel delavcev, osumljenih, da pripadajo organiziranim skupinam, ki izvajajo sabotaže v tovarnah! STALNA TURISTIČNA KONFERENCA KOPRSKEGA OKRAJA bo odprla v Kopru svojo informativno pisarno. Iščemo honorarno mo:, ki bo v tej pisarni dve uri dnevno vodila administra i.'o. Prednost imajo prosilci z znan'em tujih jezikov :n daljšo administrativno prrk o, oziroma upckojenci. Ponudbe nošlji'e na upravo Slovenskega Jadrana 0 PRIPOMBE K POUČINI ANALIZI DELA V ODKUPNI SEZONI Poviianje pri cenah umetnih gnojil je povzroJlo pri naših kmetovalcih precej razburjenja in nezadovoljstva. Tudi KZ so takoj brez vsakih stvarnih kalkulacij zavzele stališče, da se umetna gnojila več ne izplačajo io sfornirale naročila. Ne bomo navajali vzrokov, ki sb narekovali povišanje cen, niti ne trdimo, da so sedanje (.ene nizke. Dejansko pa so bile prejšnje cene po izjavi samih napiednih kmetovalcev, ki ie desetletja uporabljajo u-meina gnojila in poznajo njihovo vrednost, zelo nizke. Danes bomo poi.kusili prikazati s konkretnimi primeri, k.ko vpiiva gnojenje z ume nimi gnojili na povečanje kmetijske proizvodnje. Naše trditve n,e morejo biti absolutno točne, ker sta uporaba umetnih gnojil in njih donos odvi na od fizikalne in kemijsko-hioloke strukture zemlje. To dejstvo nas sili, da se bomo morali v Irodoče, pred uporabo gnoji! dobro posvetovati z na-šiir.i kmetij kimi strokovnjaki, ki bodo dajali točna navodila. To poudarjamo, ker smo urotovili, da kn-.etje nasplošno ne po najo de.o-vanja posameznih rnojil in jih u-porabljajo ve", krat neracionalno, tako reko- na slepo srečo. V Brkinih so primeri gnojenja ieteljišč in travnikov zaradi nepoznavanja hranilnih snovi, ki jih vsebujejo posamezna gno;i!a z ap-nenim dušikom, in to s 60(1 do tlOO k* na hektar. Uspehi gnojenja seveda niso dobri. Isti kmet!e trdijo, brez vsake podlage, da se na splošno ne splača znojiti travnikov z u-metnimi gnojili. Mnogi kme'ovalci pa so na istem področju s pre°ej manjšo količino Tomaževe žlindre povečali pridelek krme za 100%. Čeprav so naši kmetijski strokovnjaki svetovali, naj te njiv.kim kulturam gnoji s 4UU do 5UU k^ nitro-fosfafa na hektar, so nekateri k...et-je uporabljali celo dvakratno in mogoče če večjo količino iega gnoji a. Pridelek se :e seveda občutno povečal. Vprašanje pa je, če ne bi dosegli istega uspeha z uporabo polovične količine nitroiosfata. Kon no pa ni tečko poskusili na enaki površini večje in manjše kolitine rnojil in primerjati učinek po pridelku. Tudi na Koprskem, kjer kmetje zaradi poman.kanja hlevskega gnoja uporabljajo velika koli.ine umetnih gnojil, bi morali ugotoviti na podlagi točnih analiz zemlje, koliko in kakšna gnojila bomo uporabljali. Kmetijski strokovnjaki so vedno na razpolago za vsa navodila v tem smislu. Z namenom, da prikažemo škodljive posledice neuporabljanja znojil zaradi povišanja cen, bomo navedli nekaj prepriliiivih podatkov glede vpliva gnojil na cene kmetijskih pridelkov. Naši kmetje ce bodo lahko prepričali, da je vpliv povečanja cen umetnih gnojil na kilogram pridelka minimalen, ier da je stališče neuporabljanja gnojil napačno in škodljivo za posamezni« in skupnost. Vzemimo primer gnoienia pšenice z umetnimi gnojili in sicer le z minimalno količino 3^0 kg sunerfo-sfata in 200 k; dušičnih gnojil na hektar. S 'o koli;ino lahko povečamo pridelek od 1500 na 2200 k">. Ce nas umetna gnojila stanejo danes 8.600 dinar;ev. prejšnja cena pa je bila 5.300 dinarjev, lahko iTačuna-mo, da nas po novih cenah gnojil stane 1 k? od vsega pridelka pšenice le 1,5 dinar;ev več k~t prej Ce pa ne uporabljamo umetnih gnojil izgubimo 700 kil) za ? 3 dinarje Ce pa ne enoHmo. izcubimo i ne unoš^va-Jo* de'ovne sile za tro^en^ nno n S S S " d) t- o k > c £ O o y 2 o. a -o 91 96 85 104 103 108 ra rt sjj _ , c C o £ £ C Frue- Skupina podjetij: Stopnja kvalifikacije visokokvol. kval. polkval. 100 116 124 100 118 125 nekval. 100 110 140 povprečje 100 110 117 tušu« je povprečno kar za 40 poe-nov bolje plačan od svojega enako nekvalificiranega delavca (recimo skladiščnega delavca) pri »Primorki« ali »Klasu«. Da je v trgovini na drobno glede plač sploh najslabše, dokazuje na koncu še naslednja tabela: Povprečni plačni indeksi vls. kval. kval. potkval. nekval. pov. Trgovina na drobno 100 100 100 100 100 Industrijska podjetja I. 114 98 92 90 90, Industrijska podjetja II. 115 120 98 125 119 Gradbena podjetja 107 125 119 109 104 Transportna podjetja 128 133 122 122 136 Pod industrijo I. sta vzeti podjetji »Stil« in »Istra« iz Kopra, pod industrijo II. »Salveti« in Ladjedelnica Piran, pod gradbena podjetja »1. maj« Koper in »Gradbenik« Izola, pod transportna podjetja pa »Slav-nil-c« in »Interevropa« v Kopru. V vseh v tabeli navedenih prime-merih so samo kvalificirani delavci industrijskih podjetij I., polkvalifi-cirani delavci industrijskih podjetij I. in II. ter nekvalificirani delavci Industrijskih podjetij I, v povprečju na slabšem od trgovinskih delavcev, sicer pa presegajo slednji vse ostale. Teh nekaj podatkov seveda še ne pove vsega, jasno pa je po vsem tem, zakaj beže delavci iz'trgovine, ki jim očitno ne more nuditi tolikšnih plač, kakor jih lahko nudijo druge gospodarske panoge, da o nekaterih drugih ugodnostih (recimo stanovanjih) niti ne govorimo. Ce dodamo k temu, da trgovinski delavci ne prejemajo plačila za opravljene nadure; da imajo deljen delavnik, kar je zanje dokajšen minus; in končno, da bo glede na izid pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev v trgovini konec leta 1955 šele letos mogoče urediti vprašanje krivdi nekaterih odkupovalcev. Tako n, pr. podjetje Agraria ni bilo pripravljeno na dosleden odkup, kar je v decembru povzročilo tritedenski zastoj, ki je seveda šel na škodo potrošnika. Dalje: v Ribnici, pa tudi drugod, je zaradi pomanjkljivega vskladiščevanja segnilo precej industrijskega sadja; ponekod so delavci čakali dan ali dva na raztovarjanje sadja, plačo pa so verjetno prejeli kljub temu,'da niso naredili nič. Mar ni krivda odkupnih podjetij, da je sadje gnilo, da so plačevali neizvršeno delo in kje je vkalkulirana ta izguba? O odkupnem podjetju Agraria Postojna še to: leta 1954 so ustvarili dokaj dobička. Ko pa je tedanji OLO Postojna proučil predlog podjetja glede razdelitve dobička, se s tem ni strinjal. OLO je predlagal, da večino dobička vložijo v razne skupne sklade, delovni kolektiv pa naj si razdeli le del ustvarjenega dobička. Neki član upravnega odbora tega podjetja je izjavil, da so takrat bili v podjetju mnenja:.v prihodnje naj dela podjetje le v toliko, da bo . obdržalo možnost obstoja. Poslovanje podjetja Agraria iz Postojne osvetljuje tudi primer, kako so sklepali kupne pogodbe s kmeti. Dobesedno navajam pogodbo, ki je bila pisana v obliki potrdila za prejeti predujem na račun kupčije: POTRDILO za din. 50.000.—, katerega sem prejel od Agrarie Postojna kot aro za prodana jabolka in sicer za sledeče sorte: bobovec. kanada, samosevke, krivopecelj cca 20.000 kg a 25 din za kg. Samosevka jabolka morajo biti 5 cm debela. Podpis. Take pogodbe Agraria ni upo-.števala, čeprav je sam nakupova-lec videl vse blago in sam napisal vse pogodbene obveznosti. Direktor podjetja je namreč kasneje preklical take pogodbe in podjetje ni dosledno odkupovalo v pogodbi navedenih sort, če pa jih je, ni upoštevalo določene cene. Med našimi sadjarji je mišljenje, da Agraria ne bi preklicala pogodbe, če bi se cena dvignila. Zgodilo se je namreč narobe. Cena je padala. Vendar pa je vredno omeniti, da zapisana ali ustno dana beseda v socialistični skupnosti mora veljati. V članku tovariša B. pa bi popravil navedbe o kmetu Francu Medvedu iz Ostrožnega 'orda. Pogodbenik Medved je dostavil v roku do 5. decembra cca 3.500 kg prvovrstnih jabolk krivopecelj k, to je toliko, kolikor je v tem času zmogel. Po 5. decembru je nastal zastoj v odkupnem' centru, po 20. decembru pa je dostavljal jabolka samosevke kot so bila predvidena v pogodbi. Podjetje Agraria tedaj ni več upoštevalo pogodbenih obveznosti in je samosevke zavrnilo, v kolikor pa jih je sprejemalo, pa' po-ceni 20 dinarjev za kilogram ali 'celo manj. Franc Medved je res pripeljal manjšo količino otresenih jabolk, toda po ceni 7 dinarjev za kilogram, kot je predvideno za industrijsko sadje. Lanski primer odkupa naj ne bo le opomin nekaterim egoistično na-stroienim kmetom, katerim je bil v njihov poduk namenien članek tovariša B., marveč tudi odkupnim, podjetjem, da se morajo za odkup bolje pripraviti in v svojem delu ustvariti prave socialistične odnose do svojih poslovnih ljudi. Menim pa, da bo vsekakor najpravilneje, da vse poljedelske pridelke odkupujejo od svoiih članov le zadruge, ki so jih zmožne po naikraiši poti dostaviti brez posredovalcev do potrošnika, oziroma do izvoznih podietij po dostopnih in realnih cenah, BiL njihove kvalifikacije, tedaj je jasno, da zahteva vprašanje plač v trgovini posebno skrb organov, ki jim je usmerjanje teh plač službena, dolžnost. Tu mislimo zlasti na komisijo za plače. Te naj obravnavajo plače v trgovini z vso možno prizadevnostjo, prav tako pa naj bi takšen in podoben študij plačniri odnosov v gospodarstvu usmerjat del ljudskih odborov, ki določajo trgovinskim podjetjem plačni sklad in imajo torej »škarje« v svojih rokah. fr. Priprave za volitve v nove vaške odbore SZDL v pivški občini so dokaj živahne. Po vseh vaseh v Brkinih so že imeli predvolilna zborovanja, na katerih so razpravljali o gospodarskih in drugih vprašanjih vasi. Največ je bilo govora o popravilu cest, dvorišč, gnojišč in podobno. Prav tako so se člani SZDL pomenili tudi o vprašanjih svoje organizacije. V zvezi z volitvami bodo povsod uredili sezname članstva, zbrali članarino in skrbno sestavili kandidatne liste, Na volitve se pripravljajo s prepričanjem, da bodo izvolili v nove vaške odbore SZDL take člane, ki bodo voljni narediti marsikaj koristnega. Zlasti bo treba v prihodnje pritegniti v organizacjo tudi žene. V vasi Volče ni na primer niti ena žena član SZDL. čeprav je v vasi nad 25 žena, ki imajo volilno pravico. Za zanemarjenost v tem pogledu je zlasti kriva dosedanja neaktivnost vaške organizacije, ki se ni dovolj zanimala niti za druga življenjsko važna vprašanja vasi. Značilno je, da se prebivalci Volč bavijo pretežno z živinorejo in sadjarstvom. Iz vasi bi lahko dnevno prodali okrog 150 litrov mleka, pa imajo težave s prodajo. Okoliške zadruge jim mleka ne morejo odkupovati, ker nimajo prevoznih sredstev. Vas je odmaknjena od prometnih zvez in primernih prevoznih sredstev za prevoz mleka pa tudi nimajo. Zaradi tega menijo, da bi bilo prav združiti prešibko kmetijsko zadrugo v Mrzliku s košansko zadrugo, ki je močnejša in ima več pogojev za pospeševanje živinoreje kot tudi za odkup mleka. Cok Na sestanku sindikalne podružnice kolektiva Kmetijske zadruge Pivka so razpravljali o dosedanji dejavnosti ter ugotovili, da so z u-stvaritvijo lastnih Sredstev dokaj u-sposobljeni za nadaljnji razvoj in pospeševanje kmetijstva v svojem okolišu. Upravnik zadruge Stane Sirca je v svojem poročilu omenil med drug im. da njihova kmetijska zadruga vključuje 376 članov, od katerih je 52% kmetov, ostali pa so delavci, obrtniki in drugi. Člani zadruge imajo skupno 1.957 ha orne zemlje in gozdov, Redno se pol-noštevilno, udeležujejo zborov zadružnikov.in 5'e najbolj zanimajo za možnosti povečanja kmetijske proizvodnje m s tem napredka vasi. Zadruga ima sedaj že tri plemenil-ne postaje, pet bikov in tri merjasce. ' V kratkem pa jih bodo nabavili še nekaj. Tudi perutninarstvu bodo v prihodnje posvetili več pozornosti. Ze lani so nakupili nekaj tisoč piščancev. Tovariš Sirca je omenil, da so dosegli v preteklem letu velik uspeh pri odkupu živine in poljedelskih pridelkov. Med drugim so odkupili 591 glav govedi v skupni vrednosti .18 milijonov dinarjev, nad 5,000 kilogramov svinjskih kož v vrednosti okrog milijon dinarjev, 140.000. li- pA&m& u^edvtUivu KJE JE MESTO ČLOVEKOLJUBJU IN KJE PARAGRAFOM? Zgodilo se je 9. februarja 1956. Uslužbenec državnega posestva Razdrto se je vračal iz Ljubljane, Na poti je zbolel. Zdravnik v Postojni je ugotovil, da ima 39,8 stopinj temperature. Da bi preprečil morebitne posledice, je bolniku napisal priporočilo za sprevodnika avtobusa Avloprometa Gorica na progi Ljubljana.—Sežana, naj upošteva bolnikovo zdravstveno stanje in izredno slabo vreme 'ter ustavi kilometer pred avtobusno postajo, to je pred stanovanjem bolnika. Kljub zdravnikovemu priporočilu sprevodnik ni naredil te iisluge, češ da sme zaustavljati le na avtobusnih postajah. Dva potnika, osebje avtobusa in tudi ne podjetje ne bi bili prav gotovo v ničemer prikajšani, če bi prihranili bolniku z vročino nepo-. trebno pot po burji in mrazu. Nehote se postavlja vprašanje: kje je človečnost in dobra' volja voznikov avtobusa, ko gre za zdravje človeka? So jima suhi paragrafi morda-več? V tem primeru, res ne bi bil prikrajšan nihče, nasprotno, vsakdo bi spoštoval pozornost, izkazano tisto neprijetno popoldne nekomu,, ki. je potreben. ; D. n. trov mleka, 176.348 kilogramov krompirja in okrog 800.000 kg sena. Omenil je tudi, da ima zadruga en traktor, kosilnico, škropilnico. dvobrazdni plug in tritonski kamion s prikolico. Nabavila pa bo še mlatilnico in zgradila skladišče. V načrtu imajo tudi novo mesnico. Pri delu te kmetijske zadruge je razveseljiva predvsem skrb za napredek kmelijstva v okviru zadružništva, Prebivalstvo pivške občine se vse bolj zaveda prednosti, ki jih ima pn prodaji svojih pridelkov in nabavi drugih predmetov preko svoje 'kmetijske zadruge. POSTOJNA Otroški vrtec v Postojni je sredi zime ostal s 50 otroci v eni sami sobi, ki je edina topla. Pokvarila se je centralna kurjava in so tako primorani uporabljati igralnico tudi za spalnico. Strokovnjak, ki je prišel, da bi centralo popravil, je izjavil, da je okvara nastala zaradi potresa. L S IZ DELA MLADINSKIH ORGANIZACIJ Pretekli teden so v sežanskem podjetju »Mlekarna« ustanovili mladinski aktiv. Po referatu o nalogah ljudske mladine in o družbenem upravljanju predsednice OK LMS Koper, Marije Vogriče-ve, so člani novoustanovljenega aktiva razpravljali o sodelovanju v ostalih družbenih organizacijah in o organiziranju raznih tečajev. V načrtu imajo pripraviti šivilski, kuharski in šoferski tečaj, za kar vlada med tamkajšnjo mladino veliko zanimanje. Izvolili so tudi vodstvo organizacije. Ustanovni sestanek mladinskega aktiva je bil tudi v Dijaškem domu v Tomaju. V organizacijo se je vključilo 32 dijakov in dijakinj. Ob tej priložnosti so sklenili prirejati vsakih 14 dni predavanja iz politične in gospodarske dejavnosti ter izboljšati učni uspeh v drugem polletju. Po sestanku so priredili čajanko. li P@itopiS«i p pelini!© IifeiSiiiSl iirawiSwiii raimere Akcije Rdečega križa s sodelovanjem vsega prebivalstva za izboljšanje zdravstvenih razmer na vasi so vsekakor koristne: Za vas je na primer velika pridobitev kanalizacija, vodovod — zdrava pilna voda, gnojiščne jame itd. V nekaterih krajih širom po naši republiki so te akcije začeli že pred leti in uspehi niso izostali. V občini Postojna se temu vprašanju do danes ni dajalo toliko važnosti. Večje pomanjkljivosti in neurejenosti vasi so za silo reševala komunalna podjetja, o kaki večji akciji pa ni bilo misliti spričo pomanjkanja denarnih sredstev. Vendar to ni glavni vzrok. So vasi na Postojnskem, ki nimajo zdrave pitne vode, ne zaradi pomanjkanja vode sploh ali pomanjkanja sredstev, ampak zaradi pomanjkanja dobre volje vaščanov, ki bi manjše stvari lahko sami uredili. Prav tako bi lahko v nekaterih vaseh sami uredili kanalizacijo, gnojišča itd. Ta prizadevanja vaščanov bi prav gotovo podprl tudi ljudski odbor ali organizacija Rdečega križa, ki se za to zavzema. Svet za zdravstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Postojni je na zadnji seji razpravljal o tem in sklenil, da bi bilo treba dati nekaj sredstev v ta namen za vodovod v vasi Studeno in Strmco. Prebivalci teh vasi bi tako dobili zdravo pitno vodo. Prav tako bo treba nekaj urediti v Šmihelu pod Nanosom. To je sicer precejšnja naloga, toda če se bodo lotili njenega reševanja tudi vaščani, ne bo pri tem takšnih težav, da bi jih ne zmogli premagati. L S IDRIJA Dne 6. februarja je bil v Idriji občni zbor Društva prijateljev mladine. Na žalost je bil zbor zelo slabo obiskan, saj se ga je udeležilo razen odbornikov le nekaj članov. O delu društva je poročal ing. Sulina, ki je poudaril, da je društvo sodelovalo z vsemi množični- za zaščito matere in otroka ter s svetom za socialno politiko. Odbor se je seznanil z delom republiške skupščine ZDM in na tej podlagi usmerjal svoje delo. Društvo ima okrog 400 članov. S pomočjo množičnih in gospodarskih organizacij ter ljudskega odbora je društvo uspešno organiziralo teden otroka in prireditve obdarovanja za novoletno jelko. Obdarovali so razne pionirske krožke in 26 okoliških šol. Tov, predsednik se je zahvalil ljudskemu odboru in gospodarskim organizacijam, ki so s finančnimi sredstvi pomagal pri obdaritvi otrok. Novi odbor ima pred seboj še velike naloge. Treba bo povečati zanimanje za vzgojna predavanja, ki so zadnje čase slabo obiskovana. Mladini v Idriji manjka dobrih pedagogov. Čitalnica je premajhna, prav tako telovadnica; športnega terena nimamo. Sploh pa bo treba posvetiti več pozornosti vzgoji mladine. P. D. Pred 60. leti, 22. februarja je bil v Tolminu ustanovni občni zbor Soške podružnice Slovenskega planinskega društva. Udeležili so se ga planinci iz Tolmina, Mosta ob Soči, Kobarida, Bovca, Kanala in Gorice. Ustanovitev te podružnice planinskega društva je bila za tiste čase zelo'pomembna, Ne samo za slovenske gornike, temveč za vse tamkajšnje Slovence, ki so s tem dobili novo obliko nacionalnega in kulturnega boja proti poizkusom potuj-čevanja s severa in juga, Kobarid je bil v tistem času znan kot najbolj slovenski trg, kakor je rekel Gaber-fiček, pa tudi v Tolminu so se zbirali slovenski izobraženci, ljubitelji gora in odločni nasprotniki razna-rodovalne politike, ki so jo v veliki meri gojili člani nemško-avstrij-skega alpskega društva (DOAV). Soški gorniki so že v letu ustanovitve markirali pot z Livka na Mafcajur in Kobiljo glavo. Prirejali so izlete v Bohinj, na Triglav in drugam, kar je lahko še danes za vzgled našim planincem. Na Krnu pa so zgradili prvo planinsko postojanko na Primorskem, Trillerje-vo kočo, ki jo je vihar, v prvi svetovni vojni porušil. Po prvi svetovni vojni je ostala od Soške podružnice le skrčena Goriška podružnica, ki je kljubovala fažizmu do leta 1926. Le nekateri posamezniki so se vključili v CAI, večina zavednih RDECl KRIZ ZA SOCIALNO OGROŽENE Te dni se je sestala v Postojni komisija, ki je razdelila pošiljko hrane Rdečega križa. V komisiji so bili člani RK, Zveze borcev NOV, vojaških vojnih invalidov, socialnega skrbstva in zdravstva itd. Seji so prisostvovali tudi zastopniki občine Pivka in Ilirska Bistrica, ker je v Postojno prispela hrana tudi za te občine. Vse hrane je 2 tisoč kilogramov. Sklenili so, da jo dobe predvsem socialno ogroženi bolniki TBC, invalidi in otroci ter družine padlih, če so socialno ogrožene. Zaradi pravilnosti delitve pa ja zaželeno, da bi pri tem sodelovale vse organizacije in sproti obveščale komisijo o morebitnih napakah. L S Občni zbor1 Planinskega sirusiva w lepili Minuli teden je bil v Idriji občni zbor planincev. Prisotna sta bila tudi člana Zveznega upravnega odbora iz Ljubljane tov. Prosenc in tov. Bučar ter predsednik ObLO Idrija Lado Božič. Planinsko društvo ima 439 članov, od teh je okrog 100 mladincev in mladink iz gimnazije in rudarske mladine. Idrijski planinci so zelo delovni, to dokazujejo njihovi uspehi. Eden najvidnejših uspehov je dograditev koče na Hlevi-šah, ki je bila odprta 19. junija 1955. Dogradili pa so tudi pot do lovske koče na Javorniku, Zadnje mesece pa se PD v Idriji nahaja v težkem finančnem položaju. Subvencija, ki so jo pričakovali od ObLO Idrija je odpadla, PZS pa terja vrnitev posojila, ki ga je dala za gradnjo koče na Hlevišah. Vendar mi organizacijami, šolami, svetom planinci nis'o izgubili poguma in Centralna uprava bolnic v Kopru mesta: razpisuje sledeča delovna 1. upravnika v bolnici Koper z nastopom 1. aprila 1956, po možnosti pa tudi že preje. Pogoji: popolna srednja šola in 5 let prakse v bolnični službi. Stanovanje v ustanovi ni na razpolago. 2. zdravnika oddelku. sekundarija v bolnici Piran na otološkem 3. zdravniške administratorke na internem oddelku bolnice v Kopru. Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola in 5 letna praksa v administraciji na bolniškem oddelku ali ambulantni administraciji. 4. 3 bolničarke v bolnici Piran na otološkem oddelku. Prošnje je takoj vložiti na naslov CETRALNA UPRAVA BOLNIC KOPER. že mislijo na dielo, ki jih še čaka na Sivki in Javorniku, kjer je treba Se marsikaj urediti in izboljšati. Planinske postojanke na Idrijskem so zelo dobro obiskane, čeprav je v zadnjem času obisk nekoliko manjši, predvsem na Julijce. Temu sta kriva predvsem- drag prevoz in .slabo vreme. .Nekoliko pa je temu kriva tudi premajhna propaganda. V časopisih čitamo o raznih uspehih športnih organizacij, o planinstvu samem pa se zelo malo piše. Člani markacijskega odseka so preteklo leto popravili vse markacije na poteh in stezah, ki vodijo na Hleviške planine. Na križpotjih in izhodiščih pa so postavili orientacijske tablice in puščice. Isto so napravili na poteh iz Spodnje Idrije do Jelenke. Letos pa nameravajo postaviti orientacijske tablice in smerne puščice po poti, kjer teče transverzale od Cerkljanskega vrha preko . Sivke in Gore v Idrijo, iz Idrije preko Hleviških planin, Mrzle Rupe in Golakov. Dalje s Coia na Javornik. Del transverzale pa bodo tudi spremenili, tako da tekla čez Goro in v Idrijo. Zastopniki PZ iz Ljubljane društvu čestitali na doseženih spehih. Glede materialne podpore pa niso obljubili nič doJočenega. saj je v Sloveniji okrog 83 društev, ki so vsa v podobnih težavah. Letos' bo PD praznovalo 10. letnico obstoja. Ta dan bodo dobili javno priznanje najboljši planinci. Sklenili so, da bodo ustanovili poseben Himalajski fond, v katerega naj bi prispevali vsi .planinci. Pomagali pa naj bi tudi .pri graditvi planinsko-lovske koče. v Ljubljani-. Na'o so člani izvolili nov upravni odbor. Za delegata' za planinsko skupščino je bil izvoljen dosedanji predsednik društva tov. Janez Jeran. P. D bo so u- slovenskih gornikov pa je ostala izven organizacije do osvoboditve. Sedaj pa deluje v Soški dolini pet planinskih društev, ki se bodo prav gotovo letos spomnila šestdesete obletnice ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva v Soški dolini. Ob iej jiriložnosti predlagam zborovanje planincev v eni izmed planinskih koč: na Krnu, v Trenti, Razor ju -ali pri Kekcu. Lahko bi prinedili tudi jubilejno razstavo, da bi z znanimi in še trenutno neznanimi dokumenti prikažali planinsko dejavnost gornjega Posočja ob prvi polistoletnici njegove planinske dejavnosti. Planinski vestnik pa naj ob tej priložnosti posveti svojo številko našim krajem s članki o ook-torju Kugyu, Tumi .in Abramu in s spomini partizanskih borcev, ki so se borili v Soški in Baški dolini, v Tolminskem gozdu, v Trenti in njeni okolici. Vinko Božič ZAGORJE Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje, ki deluje že skoraj 66 let, je imelo prejšnji teden svoj redni letni občni zbor. Iz poročila in iz razprave smo lahko ugotovili, da je društvo zelo delovno. PGD Zagorje ima tudi pionirsko in žensko desetino in je v tem pogledu edino v našem kraju. Društvo ima 65 operativnih, 39 podpornih in dva častna člana. Mirno zapišemo, da je PGD Zagorje lahko za vzgled mnogim gasilskim' društvom na našem področju. B. BERTOKI V Bertokih imamo javno napaja-lišče in pralnico. Velikokrat se zgodi, da gredo žene šele pozno zvečer tja po vodo, ker imajo čez dan druga opravila. Se pred nedavnim to ni povzročalo nobenih težav, ker je bilo napajališče razsvetljeno. Sedaj pa so odstranili električno razsvetljavo in je ponoči popolna tema, kar nikakor ni prijetno, predvsem pa ni varno za tiste, ki imajo tam razne opravke v večernih urah. Nedavno so začeli popravljati tudi cesto, ki pelje mimo naše vasi. Delo bo verjetno končano v nekaj mesecih. Cesto nameravajo tudi asfaltirati. Vendar je ta cesta na nekaterih mestih zelo ozka, kar precej ovira promet, ki je, posebno v poletnih mesecih, perecej živahen. To bi lahko z majhnimi stroški odpravili. Saj so glavna ovira pri tem največ 2 metra visoki zidovi, ld bi jih lahko nekoliko premaknili in tako razširili cesto. Večkrat se je namreč že zgodilo, da se je kako vozilo zaletelo in za več . časa zaustavilo ves promet. S tako razširitvijo ceste pa bi tudi vas dobila lepšo zunanjost. DIVAČA Čeprav je Divača precej velika vas in tudi važna železniška postaja, ima zelo Slabo električno razsvetljavo. To stanje ni trenutno, temveč traja že lep čas. Najprej je vas imela kakih osem luči. Njihovo število pa se je polagoma manjšalo. Sedaj nimamo nobene. Najbolj čudno pri 'vsem tem pa je, da je v Divači »Elektro rajon — Sežana«, ki bi vsekakor moral nekaj ukerni-ti. Za sedaj pa je vas v temi, še e-lezniška postaja je le za silo razsvetljena. M. PROMETNA NESREČA V sredo zjutraj okrog 4. ure se je pripetila na cesti med Kopror» in Skocijanom prometna nesreča, ki jo je zakrivil šofer osebnega avtomobila podjetja »Elektro Koper« Jože Cop. Povozil je 17 letnega Viktorija Babica iz Tribana. Dobil je težke telesne poškodbe, za kar se bo moml nekaj tednov zdravi'! v izolski bolnici. Skoda na avtomobilu pa znaša okrog 20 tiSoč dinarjev. * Vojna ne rodi samo velikih junakov, kakor ne rodi samo malih, toda vojna pomeni za te in one preizkušnjo v njih človečnosti, ki je ne more orožje nikomur ne vsiliti ne vzeti. Prava zmaga je zmaga človečnosti. To Je zapisal vasja Ocvirk kot motto k svoji novi drami, ki jo režira filmski režiser FRANCE KOSMAČ iz Ljubljane. Pred pre-miero, ki je bila v Kopru včeraj (16. t. m.), smo naprosili tovariša režiserja, -da bi nam nekaj povedal o novi partizanski drami. V dramski etudi Vasje Ocvirka .»Srečno, ljudje!« spoznamo nekaj preprostih slovenskih ljudi, ki so se v vrtincu vojne in revolucije vsak po svoje znašli in se zelo različno izkazali v novih, za našega človeka usodnih razmerah in dogodkih. Glavna oseba v igri je partizau-ka Štefka, zaradi revme prikljenje-na na posteljo, mati nezakonskega otroka, ki ga je rodila v težkih razmerah prvih vojnih dni. Avtorja ne zanima predvsem ta, zunanja France Kosmač režira novo Ocvir-kovo partizansko dramo »Srečno, ljudje!« plat njene usode, temveč osredotoči večji del pozornosti na razglabljanja jokrog problema osebne vesti in človečnosti. V delu nadalje spoznamo partizana Murna, mladega partizana, ki se je z vso dušo predal boju za svobodo. Premagujoč človeško razumljiv, četudi ne vedno opravičljiv strah,;; to stalno senco, ki spremlja vsako tvegano in res pogumno dejanje, raste pred našimi očmi partizan Mnrn v plastično in resnično podobo borca za svobodo. ' Figura izdajalskega belogardistič-nega komandirja Jernača je primer avanturista, ki je našel v težko preglednih razmerah boja priložnost, da precej nemoteno streže nagnenjem svoje pokvarjene narave. Srečamo še tragikomično figuro Sjelogardisličriega stražarja Joea, ki s falstaffskim modrijanstvom (si iieet arva coraponere magnis) učinkovito poživlja na zunaj ne preveč tazgibano dejanje. Oče bolne Štefe, kmet Selan, je primer nepopravljivega strahopetca, Stefina mati pa dobra kmečka žena, ki z instinktom spozna in uvidi, kdo se bori za človečansko in pravično stvar. Nastopa malo oseb, v delu ne manjka napetosti, posebna odlika kompozicije igre je lepi preplet {irskega in dramatskega elementa, Vasja Ocvirk kot avtor mnogih radijskih iger, tudi v tej drami uveljavlja posebnosti dramaturške ■tehnike slušne igre. Prav zaradi novosti me kot filmskega človeka to Ocvirkovo delo zelo zanima in privlači. Našega gledališča . in ansambla do zdaj verj.etno niste poznali. Kako ste bili zadp.voljni s študijem? Vsak ansambel, -imn.-svoje značilnosti, vsak? gledališče. svojo spe- cifičnost. Kako sodite o naših igralcih? Koprske gledališčnike sem prvič srečal lansko leto v Tolminu ob predstavi Filipičeve dramatizacije Seliškarjeve »Bratovščine sinjega galeba«. Drugo predstavo tega gledališča sem gledal na lanskem festivalu v Celju. Tako sem že iz daljave lahko spoznal dve glavni značilnosti te ustanove. GSP je edino naše potujoče gledališče, ki vzdržuje stalen stik z razmeroma obsežnim ozemljem. Pred nekaj tedni sem se prepričal ponovno, da je delo koprskih gledališčnih ljudi pionirsko delo, vredno vse pozornosti naših dramskih avtorjev in vseh tistih forumov, ki delovanje tega telesa omogočajo in podpirajo. Druga značilnost te ustanove pa je nedvomno v tem, da je ansambel sestavljen iz dveh različnih elementov, 111 sicer iz skupine visoko strokovno izšolanih ljudi in dela amaterjev, ki so izšli iz raznih tečajev ali jih je življenje po kaki drugi poti prineslo in ujelo v začarani svet gledališča. Od predstave do predstave in od vaje do vaje sem uvidel in se nazadnje prepričal, da je sožitje teh dveh elementov v Gledališču Slovenskega Primorja plodno. Strokovno visoko kvalificirani del varuje amaterje, da ne zabredejo na močvirne terene diletan-tizma, amaterji pa vlečejo z ne-zadržanim navdušenjem in žarko sproščenostjo svoje izšolane tova-ršie proč od šablone in akademiz-ma. Do zdaj še nismo slišali, tov. Kosmač, da bi se ukvarjali z dramsko režijo, poznamo Vas le kot pesnika in filmskega režiserja. Če so to Vaši začetki na odrskih deskah, nas vsekakor zanimajo Vaši občutki ob tem delu. Režije Ocvirkovega dela sem se lotil z veseljem in z vero v uspeh. Hitro me je minila skepsa, ki nas mnogokdaj sicer varuje prehitrih pohval in praznega navdušenja, a nas rada še večkrat oropa užitkov in preprečuje zaslužena priznanja. Avtor Ocvirk je z velikim zani- Stoletnica smrti Heinricha Heineja ' Danes, 17. februarja, slavi ves kulturni svet stoletnico smrti enega največjih pesnikov, Heinricha Heineja. Heine se je rodil leta 1797 v Düs-seldorfu, bil je sin judovskega trgovca, doktor prava, tudi sam najprej trgovec, nato novinar, dokler se ni posveitil izključno posništvu in pisateljevanju. Prvotno se je pisal Harry Hayne, 'ko pa je prestopil v protestantizem, so mu spremenili ime v Heinrich Heine. Zaradi svojih naprednih idej je moral Heine zapustiti Nemčijo. Živel je kot emigrant v Angliji, Italiji in nazadnje v Parizu, kjer je leta 1856 tudi umrl.. Nemški nacisti so njegova dela sežgali in porušili spomenike. Svetovno slavo si je pridobil Heine zlasti s 'svojimi liričnimi pesnitvami (Buch der Lieder — knjiga pesmi), pisal pa je tudi novele in drame. Njegova dela so prevedena v vse sve'ovne jezike. V slovenščini imamo le dedni Klopčičev prevod pesnitve «Nemčija«, Benkovi-čevo knjižico »Heinaicha Heineja izbrane pesmi« prvi del iz leta 1929 ter prevode Gradnika, Zupančiča, Jerajeve, Preglja, Novyjeve in drugih. Kot '• pesnik in pripovednik je Heine vplival t'ud.i na naše pesnike (Jenka, Gregorčiča. Ketteja, Zupančiča) in pisale1 je (Kersnika, Cankarja). Hei.neeva pranecakinja, prof, Ada Hayhe', ki živi v Ljubljani.-pripravlja o velikem ' nemškem liriku obširnejšo študijo, manjem sodeloval ob pripravah svojega tretjega odrskega dela, sodeloval z ansamblom in režijo in za našo predstavo popravil in dopisal marsikak stavek in odobril tudi nekaj novih situacij na odru. Kot filmskega človeka me gledališče že dolgo zanima in privlači. V Ljubljani ali kjerkoli po svetu sem že bil, povsod sem nerad zamudil dobro dramsko predstavo. Z odprtimi očmi spremljam delo našega centralnega in drugih gledališč, posebno pazljivo sem zasledoval režisersko tlelo Bojana Stu-pice. Tudi sam zase sem študiral probleme moderne režije in se poizkušal v delu z igralci pri nekaj kratkih filmih, ki sem jih režiral v produkciji Triglav-filma. V gledališču nameravam še gostovati, kadar bo nanesla ugodna priložnost. Rad se poizkušam z novostmi in to terja posebno potrpljenje pri sodelavcih in pri publiki, ki je povrh tega znana še po lastnosti, da kaj nerada sprejema novotarije. Pred premiero se počutim podobno kakor v letošnji koprski burji, pred katero me dobro varuje edino bunda iz sicer skromnega gledališkega fundusa. Režiram krstno predstavo slovenske novitete, videli boste praizvedbo. Ob takem dogodku je vedno dobro imeti nekoliko večjo porcijo treme in poguma. Pretekli teden (9. februarja) sta minili dve leti, odkar je sredi igranja omahnil ob klavirju v svoji delovni sobi v Portorožu naš glasbenik SREČKO KUMAR. Vsi se še spominjamo velikega, sivolasega moža markantnega obraza in živahnega govorjenja. Vedno in bil poln novih načrtov in zaupanja v čas, v katerem je živel. Druga obletnica njegove smrti je tem bolj pomembna, ker sovpade z 30-letnico ustanovitve Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamiče v Ljubljani. Srečko Kumar pa je bil glavni pobudnik za ustanovitev tega društva in dolgo vrsto let njegov duhovni in umetniški vodja. Temu pevskemu kolektivu učiteljev je vtisnil pečat resničnega umetniškega telesa, vodil ga je od uspeha do uspeha, doma in v tujini. Prav ta zbor je bil takrat skoraj edini glasnik slovenske in jugoslovanske narodne pesmi. Zato se bo tudi pevski zbor »Emil Adamič« letos spomnil svojega ustanovitelja, prav pa je, da se ga spomnimo tudi mi v Slovenskem Primorju in Istri, kamor je prišel delat in razdajat svoje bogastvo nekaj let pred smrtjo. Srečko Kumar je bil pristni Bric, po rojstvu in značaju: odločen, vztrajen, iniciativen, nemirnega duha, pa tudi šegav. Le tako je zmogel številne naloge, ki si jih je zadal in naporno delo, ki so ga zahtevali številni pevski zbori. Ustanavljal jih je in vodil. Proslave Prešernovega dne V HRPELJAH V okusno okrašeni sejni dvorani občine je bila proslava ob 107. obletnici Prešernove smrti. O takratnih razmerah v slovenskem političnem življenju je govoril prof. Martin Menih, o pesnikovem življenju pa tov. Mimica Cibej. Prešernove pesmi so lepo recitirale dijakinje hrpeljske gimnazije in mladinke vaškega aktiva LMS. Za konec je pevski zbor DPD Svoboda zapel Zdravljico. Udeležba na proslavi pa je bila žal zelo slaba: Organizatorji i'n izvajalci programa so pričakovali več razumevanja ian zanimanja. Bujo V POSTOJNI Pester in skoraj preobširen program (trajal je domala dve uri) je pokazal, kaj zmore dobra volja, polna dvorana pa je dokazala, da je tudi piri nas dovolj zanimanja za resne prireditve. Občinstvu so se predstavili .sami mladi, novi ljudje: neicitatorji in glasbeniki, gojenci postojnske gimnazije in glasbene šale. Ob tej priložnosti smo spoznali tudii mandolinistični krožek KUD »Igo Gruden« iz Hruševja, Bilo je to njihovo .prvo gostovanje v Postojni in želi so obiJo priznanja. Za zaključek je zaigral pod vodstvom tov. Kovača uverturo iz ljudske igre »Rokovnjači«, ki jo bodo kmalu u-prizorili v celoti. —e— V HRUŠEVJU Oster mraz in premajhna propaganda sta bila vzrok slabega obiska Prešernove proslave, ki je pokazala koristno iii vzpodbudno sodelovanje med mladino in starejšimi kul-turno-prosvetnimi delavci. Proslava je bila združena z literarnim večerom in razstavo umetniških in ročnih del. Razstavo je pripravil naš požrtvovalni učitelj tov. Marijan Male, ki je tudi sam razstavljal svoja dela. Razen šolske mladine so brali oz. razstavljali svoja dela tudi starejši domačini (Ivan Pivk iz Gorič, Knaielc Ste-(Nadaljevanje na 8. strani) Mozartov, večer na nižji glasbeni šoli v Sežani V počastitev 200-letnice Mozartove smrti je priredila nižja glasbena Šola v Sežana 9. t. m. pester glasbeni program. Prireditev je biila interna. Otvoril jo je ravnatelj tov. Boris Slavik, ki je .govoril o Mozartovem življe--nju in delu teir o njegovem pomenu v vsem (kulturnem sVetu. Nato je nastopilo enajst učencev glasbene šole. Izvajali so razna Mozartova dela (Majda Colja, Breda Gu-Stin, Marjan Kovačič, Nataša Zida-nik, Nataška Skrinjar, Erna Skri-njar, Marica Kjuder, Rajko Lah, Dušan Ambrožič, Neva Macarod, Igor Skrab). V kratkem namerava prirediti glasbena šola večere slovenskih narodnih pesmi. Predvidoma bodo te prireditve v Sežani, Dutovljah in Divači. P- R. Ženski zbor »SOČA« iz Kojskega. Srečko Kumar ga je ustanovil in vodil po osvoboditvi. Z velikim uspehom je gostoval po vsej Sloveniji Ze leta 1923 je ustanovil v Trstu pevski zbor »Zveze slovenskih učiteljskih društev v Julijski krajini.« Zbor je izraz odpora Slovencev proti Italijanom, ki so jih zatirali, bil pa je tudi nosilec slovenske kulture v Slovenskem Primorju, Trstu in Istri. Ta zbor slovenskih učiteljev je gostoval po severni Italiji, imel uspešne koncerte v Benetkah in Bologni, ni pa smel nastopiti v Trstu, Gorici in v Vidmu. Kmalu najdemo Srečka v Ljubljani. Društvu učiteljev glasbe je dal pobudo, da so ustanovili učiteljski pevski zbor. Vodil ga je od leta 1925 do 1934 z zavidanja vrednim uspehom. Pod njegovim vodstvom je zbor od leta do leta dozoreval, si zadajal vedno nove težje naloge. Razen tega, da so sami peli, so skrbeli še za mladinsko petje, za dobro petje v šoli, za vzgojo učiteljev-pevovodij, prirejali mladinske festivale itd. Kdo bi vse naštel! Ta zbor je bil tudi največji pobornik naše moderne slovenske pesmi, zato so mu mnogi napovedovali kratko življenjsko dobo. Toda zmotili so se. Srečkova neizmerna volja in zgledna požrtvovalnost pevcev je premagala vse težave in ovrgla ta prerokovanja. Kasneje vidimo Srečka kot dirigenta Učiteljskega pevskega zbora »Marinkovič« v Beogradu, direktorja Muzičkih zavodov v Zagrebu, dirigenta pevskega zbora »Kolo« v Zagrebu, izdajatelja mladinske glasbene revije »Grlica«, itd. itd. V vsem tedanjem glasbenem svetu je bilo čutiti njegovo roko; bil je velik umetnik. Po končani drugi svetovni vojni se je vrnil iz Beograda v Ljubljano. Toda srce ga je vleklo v osvobojeno Istro, v Trst, Slovensko Pri-morje. Ko je prišel v Portorož, je rekel: V Istri sem začel, tu mislim končati. Vendar ne tako kmalu!» Bil je poln dobre volje, načrtov in energije. Vrnil se je v staro Istro, kjer so ga v Kopru pred kakimi 50 leti kot učiteljiščnika izključil iz vseh avstrijskih šol, ker je pri neki manifestaciji nosil rdečo zastavo. Srečko je poznal Istro in čutil je njene potrebe. In vendar je njegova glasbena šola v Portorožu doživljala številne selitve. Tudi to ga ni motilo, stremel je za razvojem v svobodni domovini. V načrtu je imel istrsko Glasbeno Matico, koncertno poslovalnico, razmnoževalnico not, ustanovitev raznih pevskih zborov itd. Želel je, da bi tudi v Istri zaživel učiteljski pevski zbor, preko katerega bi najlaže širil amatersko glasbeno življenje. Zato je organiziral za svoje učitelje-pevce 3e druge sekcije: folkloro, balet» osnove dramatike. Prepričan je bil, da učitelj v Istri mora voditi kulturno-prosvetno življenje. Za svoje delo v Istri pa ni našel vedno polnega razumevanja. To ga je bolelo. Odšel je v pokoj, name» pa je imel, da bo še veliko delal in dal ljudem, med katere bo hodil zaradi petja. In sredi te najboljSe volje, ko se še ni popolnoma predal življenju upokojenca, še poli» velike vneme za delo, je omahnil. Razni glasbeniki, glasbeni pedagogi in znanstveniki bodo v značaju pokojnega prof. Srečka Kiimra našli dovolj hvaležnega gradiva za svoje študije. Samo strokovnjaki in veliki ljudje ga bodo lahko pravilno ocenili in postavili na pravo mesto v razvoju slovenske in jugoslovanske glasbe. Za nas, učitelje in pevce, pa je bil Srečko velik človek in velik umetnik, človek, let nas je znal voditi po visokih poteh glasbene umetnosti. Ker je bil tudi sam učitelj, se je Zavedal učiteljeve vloge med ljudstvom, sam je bil glasbenik, zato je znal ceniti pomen glasbene vzgoje med narodom. ■ Takemu človeku je treba 'postaviti spomenik. • Rupnik Vinko Naročajte, kupujte in širite ljudsko revijo Prešernove družbe »Obzornik«. Noš dijak ¥ začetku Še slabih pet mesecev in naš dijak bo zopet končal en razred. Po zimskih šolskih počitnicah je z novo voljo in energijo prijel za delo in več zaupanja ima v končni uspeh. V tem novem razdobju pa je potrebna temeljita analiza preteklega prvega polletja. Za starše, katerih otroci so bili pozitivni v vseh ocenah, to ne bo poseben problem. Vse bo šlo po starem tiru in morda bo uspeh ob koncu leta še boljši, kakor ob polletju. Drugače je seveda tam, kjer so bile tudi negativne ocene. Kaj je bil temu vzrok? Izkoristiti je treba izkušnje, ki smo si jih pridobili že v začetku leta. Predvsem pa moramo nepristransko ugotoviti, čigava je bila glavna krivda za neuspeh: otrokova ali staršev. Starši naj dobro premislijo, ali je imel njihov otrok vse pogoje za potrebno učenje, pisanie nalog in risanje in ali so se starši sami dovolj zanimali za otrokovo šolsko življenje in delo. Nobenega dne ne sme biti, ko bi starši pozabili vprašati, kako je bilo v šoli, ali je bil otrok vprašan, kaj so v šoli naročili, kaj je bilo posebno zanimivo itd. Interes staršev v otrokovih očeh še poveča vrednost šole. Zelo važno je, kako šolskemu otroku organiziramo njegov čas doma, kje ima prostor za naloge in učenje. To je popolnoma stvar staršev In drugih družinskih članov, otrok sam si pri tem ne zna pomagati in zato pogosto tudi ni kriv za svoj neuspeh. Ivanka je učenka prvega razreda ljudske šole, vendar ima že grenke izkušnje o domačem neredu in ne-spoštovanju svojih pravic. Njeni zvezki so zamazani in navadno nima naloge. V šoli z zavistjo gleda čiste in urejene zvezke svojih sošolk in sram jo je, ko jo učiteljica zaloti brez naloge. Jokaj e se opravičuje: »Naša miza ni nikoli čista, vedno je polna najrazličnejših reči, saj nimam kje pisati.« Učenka četrtega razreda, Marinka, pa toži takole: »V sobi je mraz in vsi smo v kuhinji. Pridejo še sosedi, pogovarjajo se in smejejo. Niti ne vem, kaj se učim.« Janko, učenec šestega razreda, ima večne težave s svojim želodcem, večkrat pa ga boli tudi glava. Njegova negativna ocena v matematiki ima prav gotovo tudi tu svoj vzrok. Njegov sošolec Štefan je po-. gosto v očetovi delavnici, spreten j.e in rad pomaga, toda zato mu pri-, manjkuje časa in v nekaterih predmetih je zaostal. Vinko, učenec osmega razreda, je vedno na ulici, rad igra nogomet. Ko je prinesel domov slab red v fiziki, je njegova mati rekla: »To bo že popravil, saj je zdrav in krepak, svež zrak mu dobro dene.« Lahko bi našteli še dolgo vrsto primerov, ki bi pokazali, da so starši krivi slabega učnega uspeha svojih otrok. Seveda nosijo tudi otroci svoj delež krivde. Otroci včasih izrabljajo zaposlenost staršev izven doma in namesto da bi se učili, se igrajo, lenarijo in se le površno pripravijo za šolo. Starši, ki imajo skušnje v takem vedenju svojih otrok, bi morali, ko se vrnejo domov, kontrolirati otrokovo delo. Veliko otrok ne uspeva v šoli zato, ker se ne zna učiti. Nekateri se morajo učiti na glas, drugi si bolj zapomnijo, če berejo potihem sami zase, tretji si zopet snov zapomnijo, če jim jo bere ali pripoveduje kdo drug. Nekateri otroci potrebujejo več časa za učenje, drugi manj. To je popolnoma individualna stvar in starši greše, če otroku očitajo, da dela prepočasi. Otroka lahko sicer opomnimo, naj svoje misli bolj osredotoči na učenje, nikoli pa ga ne .smemo primerjati z nekom, ki se lahko hitro in dobro uči. Važno je, da otroku svetujemo, naj se začne učiti najprej tisto, kar jo težje in za kar potrebuje več časa. Ko bo obvladal težjo snov, bo imel več veselja in mu bo veliko laže z drugimi predmeti. Najbolj pametno je, da se starši na roditeljskem sestanku posvetujejo, kako bi pomagali otroku pri učenju. Pri svojem šolskem delu mora biti otrok čimbolj samostojen, navaditi ga moramo, da bo sam delal ■ svoje naloge. Večkrat se starši pritožujejo, da predavatelji preobre-menjujejo otroke z domačimi nalogami, tako, da pogosto potrebuje pomoč odraslih. V takih primerih bo dobro, če o tem spregovorimo na roditeljskih sestankih. Ob koncu prvega polletja je bilo veliko dijakov s slabimi ocenami. Po mnenju staršev in učiteljev je temu vzrok, ker se nočejo učiti. Redko pa se tako starši kot učitelji poglobijo v analizo učenčevega neuspeha in poiščejo vzroke, zakaj otrok v šoli ne napreduje. Seveda .je najbolj enostavna in najlažja, ugotovitev: noče se učiti, zato ne napreduje v šoli, ponavlja naj razred. Toda tudi ponavljanje ne prinese vedno pozitivnih rezultatov, vendar pa je neka navada, da dijak drugič izdela razred. Ce se pa le zgodi, da sedi otrok tretje leto v istem razredu, potem iščejo starši pojasnilo in pomoč z zdravniškimi pregledi. Navadno zdravnik, posebno psihiater, res ugotovi, da gre za manj nadarjenega ali zaostalega otroka. S tem še ni rečeno, da sodijo ti otroci med duševno zaostale, kakor nekateri mislijo, res pa je, da so na inteligenčni lestvici med duševno zaostalimi in povprečno nadarjeni otroki. V šolah bi do- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK NEPRIJETNOSTI LIŠAJEV ALI EKCEMOV ZDRAVLJENJE MORA BITI SPLOSNO IN LOKALNO Navadni lišaj ali ekcem je precej pogost pojav in ljudem navadno povzroča velike preglavice, zato ker traja zelo dolgo (cele tedne in tudi mesece) in ker zahteva popolnoma individualno zdravljenje. Ekcem je navadno posledica posebne preobčutljivosti organizma za določene pojave (mehanične, kemične, fizikalne, zajedavske ali bakterijske). Ker je že vzrokov za nastanek ekce-ma tako veliko, je seveda še večje število najrazličnejših dražlji-vih snovi, ki povzročajo ekcemo-vo tvorbo. Navadni lišaj ali ekcem, pri katerem gre v bistvu le za kožno vnetje ali kožni katar, lahko nastopi kot samostojna bolezen, lahko pa je tudi samo znak kakih drugih obolenj. Tako je na primer ekcem najbolj pogost predznak prebavnih motenj, ledvičnih ali jetrnih obolenj, motenj v delovanju notranjih žlez in podobno. Ekcem pa je lahko tudi poklicna bolezen, kot posledica neprestanih draženj kože pri delu (vrtnarji, pleskarji, zidarji itd.). Začne se ekcem z rdečino, ki . se lahko pozneje razvije v razne oblike, od mehurjaste do hrasta-ve, Ekcem navadno zelo srbi, in čeprav traja zelo dolgo, ne pušča nobenih brazgotin. Zdravljenje ekcema je splošno, pa tudi lokalno, kakršno pač ustreza, včasih pa je potrebno oboje. Pri splošnem zdravljenju gre predvsem za to, da skušamo odstraniti snovi, ki kožo dražijo iri povzročajo ekcem, dalje da zaviramo razne organske in funkcionalne motnje organizma s primerno dieto, z ureditvijo prebave, s splošno higieno telesa ter s tem, da skrbimo za duševni in telesni mir in zadostno gibanje na svežem zraku. Za splošno zdravljanje uporabljamo različna zdravila, ki zmanjšujejo preobčutljivost organizma za- različne dražljaje. V ta namen uporabljamo predvsem injekcije lastne krvi z gotovimi dodatki kalcija, broma, natrija itd. Če pa povzročajo ekcem motnje v notranjih žlezah, moramo poskusiti doseči hormonsko ravnotežje z izvlečki jajčnikov, ščitnih in drugih žlez, ki se izločajo notranje. Veliko več previdnosti in potrpljenja pa zahteva lokalno zdravljenje ekcema. Začeti moramo vedno z milejšimi sredstvi, bodisi z obkladki, posipi ali mazili, in šele postopoma zvišujemo zdravilno vrednost sredstev, ki jih uporabljamo. segli veliko večje uspehe, če bi imeli posebne razrede za manj nadarjene ter vzgojno in pedagoško zapuščene otroke. To pa bi pomenilo, da bi morali ustanoviti posebne razrede za vse tisto otroke, ki pomenijo težji problem pri rednem šolanju: Z. R. Cvrenje svinjske masti Slanina doma zaklanega prašiča mora biti dobro ohlajena, preden jo zmeljemo ali zrežemo. Premalo ohlajena ima slab in neprijeten duh in okus. Kadar pa slanino za cvrenje kupujemo, se moramo dobro prepričati, ali Je sveža. To nam pove nos pa tudi ostanki mesa, ki se drže slanine na notranji sirani. Ce so (i ostanki zamolklo-rdeče barve kot slabo meso, tndi slanina ni tako sveža, da nam bo dala dobro mast. Zmleta slanina, ki jo pustimo na kupu in po\'rliu še v toplem prostoru, rada za dahne. Tedaj ne pomaga nobena začimba, da bi jo popravili. Zmleta slanina se pa tudi rada navzp.me tujih duhov, n. pr. po cimetu, petroleju. Zmleto slanino, če je ne moremo takoj scvreti, razgrnimo na tanko v čistem in hladnem prostoru, iz katerega smo umaknili vse dišeče snovi. V posodo, v kateri cvremo, vlijemo za prst vode, nato šele dam i nanjo slanino. Cvremo počasi, ker še tako nacedi več masti. Ko so ocvirki zlatorumeni, je mast scvr-ta. Precedimo jo ali varno spod-lijemo, da ostane čista. Ocvirke spravimo posebej, dobro jih stlačimo in povrhu zalijemo z mastjo, da ne more zrak do njih. Stvar okusa je, ali maščobo pri cvrenju začinimo bodisi s čebulo, lovorovim listom ali z jabolki. Nujno to ni, ker jo lahko poljubno začinimo pri uporabi. Mast, scvrta s čebulo ali lovorovim listom, ni za sladice. Maščobo od svinjskih črev in po-trcbuSno slanino scvremo posebej. Obrezke dobro operemo v mrzli vodi in jih nato osušimo in zmeljemo. Namesto vode prilijemo malo mleka in vse skupaj postavimo na ogenj. To mast tudi posebej shranimo in jo čimprej porabimo. j ANDREJA GRTJM (Po »Naši ženi«) Pri vsakdanjem delu doma in v pisarni jc bluza in krilo vedno praktična oblačilo Prvi pustni krofi Pižama se vedno bolj uveljavlja v ženski garderobi. Pozimi je iz tople flanele, poleti pa iz lahke svile Danes si ne moremo zamisliti pusta, tega nabritega norca, brez zabav in norenj, Pa naj še kdo poreče, da bi lahko praznovali njegov god celo brez pustnih krofov — ne takih navadnih, ki so jih pekli nekoč v pekaču —, mislim tiste dobre, rjavo zapečene in ocvrte v masti. Seveda, rahli morajo biti — taki, da se kar topijo v ustih. Toda nikar ne mislite, da so pustni krofi kdo ve kako star izum. Berite zgodbo o tej čudoviti iznajdbi, ki ima domovinsko pravico na Dunaju še iz tistih časov, ko je naš Martin Krpan strašnega Brdavsa ob glavo dajal. Proti koncu 17. stoletja je živela na Dunaju spoštovana ženica, po imenu Amalija Krof. Ves takratni Dunaj jo je poznal po izvrstnih sladkarijah, ki jih je prodajala v svoji rdeči stojnici. Poseben ponos stare »Krofovke«, kot so jo klicali ljudje — so bili njeni drobni, zla-torjavi kolači, pečeni v starem pekaču. Nekega dne opazi ženica, da je njen pekač pregorel in ga ne bo mogla zlepa uporabuljatl. V pratild je pisalo, da goduje pust in žena si je tega dne največ obetala od prodaje kolačev. Bila je zelo potrta. Kolači iz sladkega testa so že čakali v ravni vrsti na deski, ki je bila posuta z moko, zato ni smela odlašati niti trenutka več. Krofova mama je upala, da jo bo rešila iz zadrege soseda. Pohitela je torej k sosedi in jo zaprosila, če se lahko posluži njenega pekača. Ta pa nevoščljiva, ker Krofovki trgovina s kolači tako cvete — zaloputne obupani ženi duri pred nosom. Kaj sedaj? razmišlja Krofovka in pogleda na uro. Ojejl še dobro uro in prve stranke bodo čakale pred njeno stojnico na sveže kolače. V zadnjem hipu šine iznajdljivi ženi v glavo misel, ki bi utegnila rešiti ugled njene male kramarije: mogoče bi lahko za prvo silo cvrla kolače v masti, namesto v pekaču. Brž napolni veliko posodo in ko ta postane vroča, polaga vanjo kos za kosom sladke in vsled predolgega kipenja visoke kolače. In glej! Takih lepih, zlato zapečenih kolačev nenavadne velikosti, ni še okusil nihče na svetu, Kdo ve, če so tudi tako dobri kot oni pečeni! Hm, temu okusu res ni bilo kaj očitati. Vsa srečna pohiti Krofovka s svojimi prvenci v stojnico. Prvi odjemalec te neznane sladke dobrote je bil mestni sodnik, debeli Šnups, vsemu mestu znani sladko-snednež. »Kako čudovito dišijo, ljuba Krofovka!« zabrunda možakar in zasadi svoje škrbine v rahel kolač. »Hm, tako mi še nobeden ni teknil!« se je pridušal Šnups in prosil: »Zavij jih nekaj za mojo ženo in otroke!« Hudo ponosna je bila Krofova mama na svoj izum in bliskovito se je širil po Dunaju glas o čudovitih kolačih. Od zore do mraka so jo oblegali tega pustnega dne, dokler slava pustnih kolačev ni prišla do ušes samega cesarja Janeza in od-tam v debelo kuharski knjigo, kjer so zapisali, da so krofi, kot so jih imenovali po izumiteljici — največje odkritje in najboljša slaščica. B. Borovie Žolča 2 svinjska parkeljca, 1 do 2 telečji nogi, X do 2 svinjski ušesi ali pol do 1 kg svinjske glave, 2 litra vode, sol, jušna zelenjava, čebula, kis, lovorov list, nekaj zrn popra; po želji 2 kisli kumarici, 1—Z v trdo kuhani jajci. Vse meso zrežemo na večje ko-■se, ga zalijemo z vodo, solimo in mu dodamo še na debelo zrezano zelenjavo in začimbe ter malo kisa. Vre naj počasi 1 in pol do 2 uri. Ko je meso mehko, ga odluščimo od kosti, zrežemo na koščke, lahlto tudi na rezance. Juho precedimo, če nam je pre-mastna, jo ohladimo in poberemo z nje strnjeno mast. Kose mesa zložimo v plitvo skledo in jim prilijemo juho. Vse skupaj postavimo na hladno, da se strdi. Ako žolco obložimo, denemo na dno posode najprej tanke rezine jajca in kumaric in tanko plast mesa. Prilijemo le toliko juhe, da je ta plast pokrita. Ko se to strdi, šele doložimo ostanek, tako se nam spodnji del žolče ne premakne in ostane v lepi obliki. 2olco damo na mizo s kruhom ali pa jo naredimo v solati z obilo čebule. V hladnih dneh se drži več dni. Star kruh lahko osvežimo, če ga hitro pomočimo v mrzlo vodo in ga potem denemo za pet minut v zelo vročo peč. * Masten madež v knjigi boste poskušale očistiti tako, da ga boste dale med dva pivnika in pivnik polile z-etrom. Uporabljati pa morate popolnoma čist pivnik. * Ko šivate, postavite vse, kar potrebujete za ta posel, desno od sebe, na tla pa dajte košarico ali škatlo za od-padkhe. Tako vam bo šlo delo bolje od rok. Parfumi navadno puščajo sledove» zato je najbolje uporabljati jih na takih delih obleke, ki se ne vidijo, poči ovratnikom, na notranji strani vratnega izreza, pod zavihkom na rokavu-in podobno. * Ko čistite Krompir al! sadje, naj stoji neočiščen krompir na levi strani, pred seboj imejte skledo, v katero boste položile olupljenega, na-desno stran pa postavite posodo za. olupke. -i BflMMHi 1B# ■ - ipMB t« .. A ^^mmM^šrn Putnik Slovenija pripravlja obisk sledečih mednarodnih velesejmov OBRAČUN EMÚLETME&M IW!EL¿Q ä dtOPMSKEGÄ P&RYiZi.8M PreLekli teden je imelo redni letni občni zbor eno najmočnejših te-iesnovzgojmh društev na Primorskem — Partizan Koper, ki šteje nad 650 članov. V mati dvorani GiedaJišča blovNnskega Primerja se je kljub hudemu mrazu za to priložnost zbralo kakih 250 članov, ki so poslušala zanimiva poročila in sodelovali y diskusiji. Na obenem zboru je bilo razvidno, da je društvo, ki se še vedno stiska v preobremenjeni mestni telovadnici — pa še ta je bila zaradi popravil 2 meseca neuporabna — doseglo kar dobre uspehe. Rarši-rilo je svoje vrste in je (nosilo levji delež pri pripravi zelo uspelega Pokrajinskega zleta Partizana v Kopru, na katerem je tudi nastopilo 400 koprskih telovadcev. Stari odbor je v svojih poročilih sprožil vrsto problemov, ki tarejo društvo že dlje časa. V prvi vrsti je pomanjkanje primernih prostorov za telovadbo, ker urbanisti še niso določili, kje naj bi stal društveni dom. Odbor pa se je več rniesecev sestajal' v knjižnjieti gospodarskega sodišča, ker mu je občina odvzela prostore, kjer je bila sejna soba in manjše skladišče inventarja. Slednje je zdaj. za silo rešeno s tem, da je dobilo društvo pisarno v Maconojevi ulici. Pričakujejo pa, da' bodo končno tudi urbanisti rešili vprašanje lokacije doma, ki se vleče že več let. Po mnenju občnega zbora pride za to v poštev predvsem nezazidan prostor na Belvederu, kjer so hoteli graditi dom že pred leti in so v ta namen izvedli natečaj za idejni osnutek doma Partizana. Novi dom pa še ne bo stal tako kmalu, zato so na občnem zboru sklenili, da bodo temeljito uredili letno telovadišče ob morju in bodo v ta namen inve>-stirali nekaj milijonov iz sklada za gradnjo doma, v ka'erega so prispevali člani sami in nekatera podjetja. Precej so na občnem zboru govorili o pritegnitvi delavske mladine v telovadnico. Trenutno poseča red- NEDELJA, 19. n.: 8.DO Kmetijska ura; 13.30 Poročila; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Promenadnl koncert; 19,25 Domače vesti, šport in objave; 23.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 20. IT.: 6.30 Vesti; 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13,30 Revija tržaških pevskih zborov (posnetki koncerta v Trstu dne 5. 2. 1956); 14.00 Od melodije do melodije; 14,15 Opoldanski dnevnik; 14.35 Priljubljene zabavne melodije; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 23.10 Plesna glasba. TOREK, 21. XI.: C.30 Vesti; 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13,30 — 20 minut najlepših opernih arij; 13.50 Skladbe G. Gershwina; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.35 Priljubljene strani iz starih partitur; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 23.15 Plesna glasba, SREDA, 22. II.: C.30 Vesti; 13,30 Od melodije do melodije, vmes objave; 13,45 Glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.35 Pojo priljubljeni pevel zabavne glasbe; 19,25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 23.15 Plesna glasba. ČETRTEK, 23. II.; 6,30 Vesti; 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13-30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.35 Poje Mario Lanza; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 23.15 Plesna glasba, • PETEK, 2-1. II.: 6.30 Vesti; 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Ugani z nami, kaj je to?; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.35 Od melodije do melodije; 19,25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 23.15 Plesna glasba. SOBOTA, 25. II.: G,30 Vesti; 6.35 Jutranja glasba; 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Veselo sobotno popoldne; pisan glasbeni spored; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.35 Arie in duett s slavnimi pevci; 19.25 Domače vesti, zabavna glasba in objave; 22.45 Plesna glasba, no telovadbo nekaj nad 400 članov, povečini šolske mladine in nameščencev. V ta namen so nekateri predlagali, naj bi odbor organiziral tudi razna športna srečanja, ki so mladini privlačna. Govorili so tudi o povezavi s športnimi društvi in o tem, da bi morali bolj gojiti vodne igre .in se bolj udejstvovati na morju. Društveno načelsltvo je predložilo načrt dela, ki so ga odobrili in ki predvideva več nastopov im tekmovanj, med temi tudi tekmovanja v odbojki in košarki. Z veseljem so ugotovili, da bo letos društvo lahko laže opravljajo svojo osnovno dejavnost, to je vadbo y telovadnici, ker je dobilo dva sposobna pred-njaka. Razen tega pa so v zadinjem času. usposobili t-udi več mladih prednjaških pripravnikov, tako da v telovadnici ne bo več problemov. Te mlade člane so na občnem zboru tudi nagradili z raznimi knjigami Odbor je nagradil tudi najboljšo te-lovadko društva, Armando Poljak, ki je sodelovala skoraj na vseh republiških in zveznih tekmah v o-rodni telovadbi in bo verjetno tudi ikandidat za olimpijado v Avslraliji. KOPRSKI NOGOMETAŠI SO NA DOBRI POTI Te dni je bil v Kopru redni letni občni zbor nogometnega kluba Koper, na katerem so pregledali lansko delo in se pogovorili o prihodnjih nalogah. Klub je moral premostiti lani vrsto težav zaradi odhoda večine nogometašev, kljub temu pa je dosegel v jesenskem delu tekmovanja v ljubljansko — primorski nogometni ligi še zadovoljiv uspeh. Koprčani so se plasirali v sredini tabele in so hkrati najbolje plasirano primorsko nogometno moštvo. Na občnem zboru je bilo precej govora o tehničnih vprašanjih in o naraščaju. Klub si bo po možnosti preskrbel še enega trenerja ter posvetil vso pažnjo rednim treningom nogometašev. Pozornost, ki so jo lani posvečali mladini in pionirjem, se bo letos nadaljevala. Mladinci so lani z uspehom nastopali v okviru koprskega nogometnega centra, letos pa bodo nastopili tudi v okviru primorske nogometne p o dz veze. Nogometni klub Koper šteje trenutno 40 aktivnih igralcev, pionirska sekcija pa 37. Kadrovsko vprašanje torej ni pereče, mnogo bolj problematično pa je pomanjkanje gmotnih sredstev. V prihodnje bo- do skušali z dobro in športno igro še bolj razširiti vrste pristašev. Izboljšali pa bodo tudi vzgojno delo v klubu, čeprav o nekih izrazito negativnih pojavih ne moremo govoriti. MEDDRUSTVENE SMUČARSKE TEKME V IDRIJI Športno društvo Rudar v Idriji jie priredilo v nedeljo meddrušlve-ne tekme v smučarskih skokih in slalomu, V teku na 8 km je osvojil prvo mesto Jože Podobnik s časom 42 minut in 32 sekund. Drugo mesto je osVojil Miklavčič, tretje pa Sedej. Proga za slalom je bila dolga 300 metrov s 100 metri višinske razlike in s 30. vratci. Pri članih je o-svojil prvo mesto. Vlado Miklavič, ■ki je prevozil progo v času 1 minutah, 13 sekund in 6 desetink. Drugo in treje mesto sta si razdelila Logar in Ferjančič. Pri mladincih 6e je plasiral na prvo mesio Boris' Leskovec, na drugo Crnobrnja, na tretje pa Logar. MARCA 1956 trodnevni avtobusni izlet na DUNAJ preko CELOVCA in GOSPE SVETE, združen s podrobnimi ogledi mesta — vse za 7400 din. Prijave sprejemamo do 20. II. 1956. Preko TRSTA in BENETK v VE.RONO na trodnevni avtobusni izlet z ogledi navedenih mest — za 8900 dinarjev. Prijavite se do 15, II. 1956. Razen tega bomo obiskali še sledeče mednarodne velesejme: ZAGREB v mesecu aprilu, PA-DOVO preko TRSTA in BENETK od 30'. V- do 13. VI., GRAZ v začetku maja in druge. upravičencem otroških dodatkov Po odloku Zveznega izvršnega sveta o predložitvi potrdil in izplačevanju otroškega dodatka na podlagi novih podatkov o gmotnem stanju upravičencev (Uradni list FLRJ št. 54'55) so dolžni tudi upravičenci otroškega dodatka, ki nimajo dohodkov od kmetijstva ali drugih davku zavezanih dohodkov in ki prejemajo otroške dodatke v nezmanjšanem znesku, predložiti organom, ki so pristojni za odločbo o pravici do otroškega dodatka do 30. aprila 1956 nova potrdila o gmotnem stanju oziroma o davčnem cenzusu, ki jih izda ustrezni organ pristojnega občinskega ljudskega odbora. Obrazec' za ta potrdila je založila Državna založba Slovenije v Ljubljani (obr. št. 8,34 A). Upravičenci, ustanove in gospodarske organizacije ga lahko nabavijo v knjigarnah in papirnicah. Knjigarne in papirnice opozarjamo, da obrazce takoj naroče pri omenjeni založbi. Glede števila obrazcev se predhodno posvetujete z odgovornim uslužbencem okrajnega zavoda za socialno zavarovanje oziroma podružnice. Upravičencem, ki do 30. aprila 1956 teh potrdil ne bodo predložili, se bo prenehal izplačevati otroški dodatek s 1. majem 1956 vse dotlej, dokler potrdila ne bodo predložili. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru KOPER: 17., 18. in 19. februarja ameriški film GREH NEKE NOCI, 20. in. 21. februarja italijanski film BAN-DIT MUSOLINO, 22'. in 23. februarja francoski film KARNEVAL. IZOLA: 18. in 19. februarja ruski barvni film MOJSTRI RUSKEGA BALETA, 20. in 21. februarja ameriški film JULIJ CEZAR, 22. in 23. februarja italijanski' film BANDIT MU SOLINO. PORTOROŽ: 18. februarja ameriški barvni film ROBINSON CRUSOE, 19. februarja švedski film ZARADI MOJE LJUBEZNI, 22. februarja ameriški film JULIJ CEZAR. PIRAN: 18. in 19. februarja francoski film KARNEVAL,' 20. in 21. februarja ruski barvni film MOJSTRI RUSKEGA BALETA, 22. februarja ameriški film TAJNA ULICA, 23. in 24. februarja italijanski film POLICAJI IN LOPOVI. DEKANI: 18. februarja italijanski film BANDIT MUSOLINO, 19. februarja ameriški barvni film ROBINSON CRUSOE. SEČOVLJE: 18. februarja italijanski film POLICAJI IN LOPOVI, 19. februarja angleški film ZASLEDOVAN DO SMRTI, 23. ameriški film JULIJ CEZAR. ŠKOFIJE: 18. februarja švedski film ZARADI MOJE LJUBEZNI, 19. februarja italijanski film BANDIT MUSOLINO, 22. februarja ameriški barvni film ROBINSON CRUSOE. . ŠMARJE: 18. februarja angleški film ZASLEDOVAN DO SMRTI, 19, februarja italijanski film POLICAJI IN LOPOVI, 22. februarja ruski barvni film .MOJSTRI RUSKEGA BALETA. POSTOJNA: 17., 18. in 19. februarja ameriški barvni film DO POSLEDNJEGA, 21. in 22. febr. 'ameriški fUm DA ZARJA NE VZIDE. Res ne vem, kje naj pravzaprav začnem. Z zimo vas že ne bom moril, saj ste jo sami okusili dovolj, mene pa tudi nič ne miče, da bi obujal spomine na tako ne-všečne stvari. Sicer pa tudi ni bilo nobenega poštenega »vica« na ta račun, razen morda, da je bil Bor vse preveč lesen, čeprav sploh ni bil lesen — toda to že ni več vic, ampak hudo mrzla resnica. Malce sem se bal, da bo tu in tam zmanjkalo vina, ker je vodovod zamrznil, pa sem se prestrašil brez potrebe. No pa poglejmo, kal je burja znosila skupaj te dni. Najprej kar je starega, Naibrž se še spomnite, ko sem pred tedni zapisal nekaj o klofutanju otrok na izolski glasbeni šoli. Pravijo, da nI bilo prav, kar sem napisal in zahtevajo, naj prekličem. Prav rad. če sem ga polomil. Saj res niman niti najmanjšega namena kogarkoli dol-žiti po krivem. Toda v tem primeru res ne morem kar tako preklicati. Bom pa dobesedno navedel dva dokumenta, da bo vsakomur jmno na kakšni podlagi sem napisal, kar sem. Prva izjava; »Dne 14. novembra 1955 je na glasbeno šolo v Kopru prišla tov. Končar . Gabrijela iz Izole ter vpisala svojo hčer Ne-venko. Kot razlog je navedla, da je ravnatelj glasbene šole v Izoli vpričo nje udaril hčer ter zaradi tega noče, da bi deklica še obiskovala izolsko šolo.« Sledita podpisa dveh prič, kar je zame dovolj. Prizadeta Končar Gabrijela, pa je na željo ravnatelja šole napisala naslednjo izjavo; »Moja izjava na glasbeni šoli v Kopru ni imela namena, da se tovariša Ilro-vat Rajmunda, ravnatelja glasbene šole v Izoli, zlorabi ter se ga ožigosa na tako nepošten način, kot je bilo objavljeno v dveh časopisih. Izjava je bila rečena mimogrede na besede nedoletne hčerke, za kar pa ne morem trditi, da je resnica, ker nisem bila prisotna sama. Ravnotako ni moja hčerka zapustila glasbene šole glede slabega ravnanja tov. ravnatelja, temveč je šolo prenehala obiskovati radi preselitve v- Koper, V Koper se nismo preselili, zato šole v Kopru sploh ni posečala.« Podpis. — Jaz nimam k vsemu te- mu nobene pripombe, razen tega, da sta obe izjavi točno prepisani brez vsakih popravkov. Tako. S tem sem opravil. Poišči-mo kaj bolj veselega in prijetnega. Ze. teden dni nas vabijo plakati na družabni večer v Piran. Kulturni spored, petje, zabava. Pojdimo torej še mi tja, bolj veselo bo, če nas bo več. Pa sem šel zastonj. Prireditev so odpovedali, ker ni bilo — klobas. Zlobni jeziki trdijo, da bi se celo prireditveni odbor kmalu razbil. Pol jih je namreč bilo za prireditev za vsako ceno, druga polovica pa ni hotela nič slišati o družabnem večeru brez klobas. Zmagali so zadnji, tisti, ki si zamišljajo družabno prireditev kot neke vrste koline. Za ta družabni večer ni mi bilo žal, ker sem imel priložnost v pustnih dneh nadoknaditi, - kar sem v Piranu izgubil zaradi klobas. O tem pa vam bom poročal, ko si uredim vtise in ko z Juco narediva končni obračun. Prav zdajle sem dobil še en dopis iz Smokvice. Vaščani se prek mene najlepše zahvaljujejo tisti ustanovi, ld je odgovorna za cepljenje psov, ker si tako vneto prizadeva zabiti Smokvičanom v glavo, da so Figaroli, kar se Italijanom 25 let ni posrečilo. Tistemu ki je sestavil plakat prav nič ne priooračam, da gre v Smokvico, zakaj če mu jih bodo tam povedali le polovico od tega, kar so meni naoisali, bodo še psi ostali necepljeni. Pa nasvidenje! Vaš Vane Pripravljamo še večje število potovanj po EVROPI in sicer: Izlet v MÜNCHEN od 25. do 28. II. za 7950 diarjnav. Prijave sprejemamo do 6. II. 1956. Na izletu »SPOZNAJTE ITALIJO IN RIM« si bodo ljubitelji antične kulture lahko ogledali znamenitosti mest TRSTA, BENETK, FIRENC, PISE, LIVORNA ■in RIMA. Cena izleta 12.350 dinarjev. Prijave do 15. HI. 1956. Razen tega boste z nami lahko potovali v PARIZ, v času prvomajskih praznikov- pa s posebno ladjo na otoka LOSINJ in RAB. Organizirali bomo tudi krožno potovanje po Slovenski Koroški z ogledom CELOVCA in BELJAKA ter VRBSKEGA in OSOJSKEGA JEZERA! NASE PRESENEČENJE ZA VAS! ITakoj se prijavite zä obisk ne-oficielne .nogometne tekme za naslov. evropskega prvaka med Mad-zarsKo in. Jugoslavijo, jaa. do zs. aprila. letos v BUDIMPEŠTI. Na prijetnem potovanju z., udobnimi PUTNIKOVIMI .turističnimi avtobusi boste . spoznali lepote BLATNEGA. JEZERA, in značilnosti BUDIMPEŠTE ponoči in podnevi. Istočasno boste .imeli, zadoščenje, da .boste kot zavedni rodoljubi potrdili našo nogometno reprezentanco v najtežji prestižni tekmi. Reklamna cena za Koper samo. 7400 dinarjev. Prijave za izletnike iz Kopra, Izole, Pirana in Hrpelj sprejema tudi Okrajna športna zveza v Kopru, Kardeljevo nabrežje I. Za vs'e informacije se obrnite na najbližjo poslovalnico PUTNI-KA SLOVENIJA oziroma sporoči-te svoj naslov PUTNIKU SLOVENIJA v Ljubljano, ki Vam bo brezplačno poslal podrobne programe. Na potovanjih' s POTNIKOM boste spoznali' lepote in zanimivosti naše domovine iri tujih dežela! PUTNIK SLOVENIJA Vam odpira pogled v svet in Vam bo pri vseh potovanjih najboljši vodnik in svetovalec! Zanimivost! od vsepovsod NOV PREDMET V AMERIŠKIH ŠOLAH V Ameriki ima 7,2 milijona prebivalcev šofersko dovoljenje. Zaradi tega" so šole sklenile uvesti v redni pouk tudi šofiranje. 20 •/. vseh Šol je že pričelo s poučevanjem tega novega šolskega predmeta. Zanimiva je statistika, iz katere je razvidno, da je v malih in srednjih mestih več lastnikov avtomobilov kot pa v velikih mestih. Tako je n. pr. v New Yorkn samo 45 •/• lastnikov, dočim jih je v mestih s približno 10.000 prebivalcer SO 'It, a srednje velikih mestih 73 V«. ROBOTI ZA PROTILETALSKO ZASClTO Po najnovejših zamislih bo obramba ameriških mest proti letalskim napadom zasnovana na ogromnem kom-plkesu ljudi in strojev. Središče vsega bodo ogromni »možgani« ali kontrolni center. Sestavljen bo iz elektronskih klaviatur, radarsUega ekrana, strojev za izračunavanje in drugih mehanizmov. Vse pa bo postavljeno v betonskih zgradbah. Tako bodo na radarskem ekranu lahko opazovali bitke v zraku. NOV APARAT V MEDICINI Biofon imenujejo novi aparat, ki služi za merjenje krvnega pritiska in merjenje pulsa. Podoben je gramofonu in ima zelo občutljiv zvočnik, ra-dioojačevalcc in reproduktor. S tem aparatom lahko posluša utrip srca večje število zdravnikov in to tudi na večjo razdaljo ali celo pod vodo. Njegova vrednost je posebno v tem, da ga lahko uporabljajo za merjenje krvnega pritiska in pulsa med operacijami. IZ DROBCEV STARIH NASTAJAJO NOVE ZVEZDE Po najnovejšem proučevanju ameriške, Akademije znanosti, se nove zvezde »hranijo« s snovjo, ki odpada od starih. Večina astronomov je sprejela teorijo, da nastajajo nove zvezde iz plinov in drobcev starih zvezd. Toda Tono je vztrajal s svojo prošnjo. Njemu je bil samo vnuk, toda on je hotel videti svojega sina... Kako neki bo zmogel pregnati prikazen tistega telesa, ki je potopljeno v jezeru, pokrito z blatom, in ki ga živali žrejo, ne da bi ga pokopal vsaj tako, kakor pokopljejo najbolj nevredne?. .. Saj so tako pokopali tudi Sangonero!... O, mučil se je in trpel celo življenje, da bi sinu zagotovil blagostanje, zdaj pa da bi ga zapustil tako, da ne bi niti vedeli, kje je njegov grob, kakor mrhovino, ki jo vržejo v jezero! ... Ne, ne! On, njegov oče, tega ne more dovoliti! To bi bila nečloveška krutost! ... Saj ne bi mogel niti veslati po jezeru ob misli, da plove njegov čoln nad sinovim truplom. — Oče ... oče! ... je prosil njegov glas, medtem ko ga je budil iz spanja. Paloma sc je kar nenadoma dvignil z grožnjo v očeh. Ali ga bo pustil pri miru ali ne! Da bi še iskal podleža? Spati se mu hoče!... Prav nič se mu ne ljubi premešavati tisto blato v nevarnosti, da odkrije ljudem nečast, ki je zadela njihovo družino. — Toda povej mi, kje je! ... Sam pojdem, nihče me ne bo videl, samo kraj mi na-znači! Če pa misli molčati, tedaj bo on celo življenje raziskoval jezersko dno, pa čeprav bo postalo vse očito. — V makiji blizu Bolodra! — je končno izdavil Paloma. — Mučiti se boš moral precej, če ga boš hotel najti. — Nato je ponovno sklopil veke in povesil glavo, da ne bi zgubil tako dragocenega spanja. Tono je namignil Bordi. Vzela sta lopate, prekle in tri-zobe. Prižgala sta leščcrbo in šla skozi vas, ki je spala v skrivnostni noči. Črni čoln s svetilko, ki se je gugala na nosu ladje, se je pomikal v makijo. Zdelo se je, kot da rdeča zvezda blodi med ločjem. Ob prvi jutranji svetlobi je leščerba ugasnila. Po dveh urah tesnobe sta bila našla truplo; tam je bilo, kjer jc označil ded. Z glavo zarito v blato, medtem ko so noge molele iz vode, kot bi plavale. Na prestreljenih prsih je bil velik krvav madež. S trizobom sta ga izvlekla iz blatnega dna. Ko je Tono potapljal priostreno orodje, mu je bilo, ko da si ga zbada v svoje lastno meso. Prevoz je bil počasen in mučen; strah, da ju ne bi kdo opazil, ju je prisilil, da sta opazovala naokoli. Borda je še vedno ililela. Na kljunu stoje je s preklo potiskala mrtvaški čoln, oče ji je pomagal na krnu, Samomorilčcvo truplo je ležalo na dnu čolna, med dvema nemima in žalostnima postavama, ki sta se jasno odražali na nebesu, Priveslala sta do Tonovega polja, na umeten svet, ki sta ga Tono in Borda ped za pedjo nakopičila z lastnimi rokami z nepopustljivo vztrajnostjo. Tono in Borda sta dvignila truplo in ga položila na zemljo, počasi, počasi, kot bi bilo telo kakega ranjenca, ki bi sc lahko prebudil iz globokega spanja. Nato sta prijela za lopati in izkopala jamo. Pred nekaj dnevi sta v koših vozila na to mesto prst, taisto zemljo, ki bo sedaj pokrivala družinsko sramoto. Na obzorju sc je plazila prva sončna svetloba, ko sta spustila truplo v jamo, v katero se je od vseh strani nate-kala voda. Mrzla in modra svetloba jc preplavljala Albufero ter metala na njeno gladino kovinski odblesk. Prve ptičje jate so prečkale sivino neba. Tono je zadnjikrat pogledal sina. Nato je okrenil glavo, kot bi ga bilo sram zaradi solza, ki so mu tekle po licih. Tu se je končavalo njegovo žitje. Dolga leta, ki :;o se vlekla kar v neskončnost, se je boril z zlo vodo, navdušen ob misli, da bo ustvaril neko srečo. Ne da bi sc zavedal pa je ustvaril grob lastnemu sinu!... Tlačil je to prst, ki je skrivala vse njegovo bistvo. Najprej ji je plemenito podaril svoj pot, svojo mladost, svoje iluzije. Zdaj, ko bi jo moral oploditi z gnojem, ji je dajal svoje srce, svojega sina, naslednika, svoje edino upanje. Tako je bilo delo dovršeno. Zemlja ne bo izostala pri svojem plodovitem poslanstvu. Nad Tonetovim grobom si bo leto za letom sledila žetev, leto za letom bo morje klasov valovilo nad njegovim grobom. In on? ... Čemu bi še živci? ... Jokal je nad svojo nesrečo, nad svojim nesmiselnim in praznim življenjem, nad praznino jutrišnjega dne in še naslednjih vseh, nad samoto, ki ga bo odslej spremljala cclo. življenje, ki bo do skrajnosti enolično, zagrenjeno kot jezero, ki sc jc blestelo pred njegovimi očmi in ni imelo na sebi niti enega čolna, ki bi sc zarezal v njegovo gladino. Medtem ko je Tonova bolečina kot obupen krik preklala mir nastajajoče zore, se jc Borda za očetovim hrbtom sklonila nad rob jame in pritisnila na svinčenastosivi obraz goreč in poželjiv poljub svoje nemogoče ljubezni in tako samo pred skrivnostjo smrti razkrila zadrževano strast svojega življenja. KONEC Prevedel in opombe napisal Marijan Brecelj. Le kaj si imata povedati tako važnega... Sneg škriplje pod padplati težkih zimskih čevljev. Ledene rože so prekrile okna izložb in stanovanj. Burja se divje zaganja po ozkih ulicah in raznaša drobne bele kristale po kamnitem tlaku. Iz žametov ob hišah štrlijo kosi razbitih strešnikov. Onstran zaliva se kdaj pa kdaj, ko sonoe sramežljivo pokuka izza sive zavese, motno zablišči za-ledenelo morje. Toda nikar predolgega uvoda! Stopimo raje takoj v naše trgovine, gostilne in podjetja — med ljudi, in izpolnimo si to nenavadno sliko Kopra v času najhujše zime, kar jih pomnijo najstarejši prebivalci našega mesta, V vsaki deseti hiši zmrznjena voda Za Taverno se trije delavci O-krajnega vodovoda mučijo okrog zamrznjenih cevi pri javnem vodnjaku. Grejejo jih z električnimi grelci in jih skušajo oddajati. Ze ves teden jih gledamo pri tem delu, zdaj tu, zdaj tam. Zamrznili so namreč skoraj vsi javni vodnjaki, ne-jcateri celo večkrat, in vodovodne cevj ter vodomeri v okrog 300 zgradbah. Vsaka deseta hiša je brez vode, grobo predvidena škoda na napeljavah in vodomerih pa presega milijon dinarjev. To se je zgodilo kljub opozorilu potrošnikom, naj puščajo odprte pipe in kljub zagotovilu uprave vodovoda, da v ta namen porabljena voda ne gre v njihovo breme. Zanimivo pa je, da niso zamrznile vodovodne cevi ni'i v eni hiši, kjer £o se pri napeljavi vode držali tehničnih predpisov, ki jih je dala u-prava vodovoda. Prav tako nista «liti najmanj poškodovana glavni vod in ulična napeljava. j O preskrbi le malo ! pohvalnega Zaviham si ovratnik plašča in jo mahnem proti tržnici. Vstopim v trgovino s sadjem in zeljenjavo. Vse police prazne. Le na enii je nekaj limon, v kotu pa kup zmrnje-nega krompirja. Ze več dni nobene zeljenjave, ne jabolk ne drugega KRATEK SPREHOD PO KOPRU V BURJI IN SNEGU sadja. Prodajalka je pravkar postregla edini s.ranki. Nemirno prestopa za pultom in si drgne premrle roke. »Mraz imate,« omenim mimogrede. »Mraz,« pritrdi. »Električno peč so nam plombirali, druge pa nimamo.« Ni edina, ki jo je zadela» redukcija«. Prav tako zmrzujejo skoraj v vseh trgovinah z živili in drugod. Ni strahu, da bi se stranke zadrževale več kot je poirebno. Razen tega pa se le redkokje lahko pohvalimo, da so zadovoljili svoje odjemalce. Tudi v ribarnici je žalostno. Zaradi razburkanega morja ribiči ne morejo na lov in ribe lahko dobite le pri dveh stojnicah. Drugače pa vse prazno. Glede ogrevanja sta se prodajalca »znašla«; zakurila sta v vedru. Prav nič ju ne moti oster zadušlj iv dim, ki s'e dviga proti stropu. Bolj živahno pa je pri mesarju, saj je mesnica skoraj polna ljudi, ki vneto razpravljajo o »ečem. Prisluhnem. V precepu imajo podjetje Bor, ki je pustilo svoje odjemaloe na cedilu v najhujši zimi. Nato pride na vrs'o tržnica in posamezne trgovine v mestu. Ne morem reči, da bi bil slišal kaj posebno laskavih mnenj o naši preskrbi. Na električnem omrežju celo osem okvar dnevno Posebno me je zanimalo zakaj toliko prekinitev električnega toka in stopil sem na upravo Elektro Koper. »Da, vsak dan imamo samo v Kopru 6 do 8 okvar na omrežju nizke napetosti, Razen tega pa je burja dvakrat poškodovala tudi 50 •kv .daljnovod«, je povedal tehnični vodja Cop, ko sem mu razložil, kaj bi rad. »In nikar se temu ne čudite,« je pripomnil direktor, »saj je naravnost neverjetno, da ni vsega zmetalo na tla. Zvedel s'em še to, da se imamo zalivali ti za okvare predvsem preobremenjenosti že tako stare in dotrajane napeljave in nediscipliniranim potrošnikom. »Pa tudi takšni se dobijo,« je dejal tovariš Cop in mi dal prebrati poročilo o kraji toka. Maks Peč, Ciril Štrukelj in Dušan Vrabec iz Izole se bodo morali zaradi tega zagovarjati pred sodnikom za prerške. Deset dni so jih . iskali in deset dni je bila Prečna ulica v Izoli skoraj vsak v.ečer v Nič kaj prijetno ni v nezakurjenih trgovinah V ribarnici so se »znašli« temi, ker so povzročili kratke stike. Lahko bi nekaj napisal tudi o problemih podjetja. O pomanjkanju opreme, prevoznih sreds'ev in o drugih težavah. Toda o tem drugič. Danes bi šel rad z monterji na teren. Monterji na delu Ni mi bilo treba dolgo čakati. Iz postaje Ljudske milice na Škofijah so sporočili, da je burja pretrgala 10 kv daljnovod med Škofijami in Elerji. Dobro uro potem sem že bil z monterjema Borisom in Pe'rom na kraju okvare. Pomagati so jima prišli tudi monterji iz Dekanov. Začeli so takoj z delom, ki je trajalo dobrih dvajset minut. P.eter in njegov tovariš iz Dekanov sta splezala na drog, drugi so jima pomagali od spodaj. Poleti in ob lepem vremenu ni tako popravilo nobena umetnost, drugače pa je takrat, ko piha burja, da se še na tleh komaj obdržiš pokoncu; kako šele piha deset metrov visoko na drogu, kjer ni nobenega zave'ja. Zaradi mraza se železo lepi k rokam, plezalke dr-čijo po gladki površini betonskega eitebra. Verjemite, da so ^.niinute neznansko dolge. Videl s>em to enkrat in vem, da se bom v bodoče mnogo manj razburjal, če bo zmanjkalo toka ob podobnem vremenu. Srečo je imel! To je bil Lojze Bucaj iz Škofij. O njem sta mi pripovedovala najprej miličnika Rado in Franc, nato pa mi je še sam opisal svojo dogodivščino, ki se je na srečo dobro končala. Sel je iz Škofij na ELerje in zadel na preirgano žico daljnovoda. Nič hudega sluteč jo je prijel in že se je znašel kakih pet metrov pod stezo v grmovju. Ko je prišel k sebi, je videl, da mu je dobesedno prežgalo debelo volneno rokavico, na roki pa je dobil lažje opekline, Napetost 10,000 V ni šala, imel je res posebno srečo, da ga ni Sežgalo, »Moramo ga priporočati pri podjetju, da ga vzame za monterja«, je ■ pripomnil Boris, ko smo se pogovarjali o tem na povratku v ICoper. Za nas ne sme biti nikoli premrzlo Koliko jih je, ki lahko to rečejo, Omenil sem že vodovodne išta-laterje in elektromonterje, toda z njimi še daleč ni izčrpan seznam poklicev, za katere zima »ne velja«. Opravljati morajo svoje delo ne glede na zimo in mraz. V prvi vrst,i so tu gasilci, pripravljeni da vsak čas pohitijo na pomoč, kamor je potrebno. Pogostoma je tulila sire- Tudi pred Taverno ga jc pošteno nametalo na-njihovega avtomobila te dni po koprskih ulicah, saj ga skoro ni bilo dneva, da bi s*e ne vžgal kak dimnik. S pravočasnim posegom so koprski gasilci zadušili več požarov, ki bi bili lahko nevarni. Nič manjše zasluge nimajo pripadniki Ljudske milice, ki so skrbeli za varnost, dalje s'o tu zdravniki in bolniško osebje in še mnogi drugi Še pet, deset minut in daljnovod bo spet v redu — vsi ljudje, ki jim je zima naložila na pleča še nova bremena. To je le nekaj sličic iz Kopra iz dni, ko je živo srebro v toplomerih padlo na 12 stopinj pod ničlo in je burja zavijala okrog oglov s sto kilometri na uro. Površne in bežne ' sličice o mestu in ljudeh v ledenem oklepu zime. iv Proslave Prešernovega dne (Nadaljevanje s 5. strani) fanaja iz I-Iruševja in Alojz Blažek). Program so lepo dopolnili gostje iz Postojne in domači mandolinisti, ki •jih vodi tov. Ciril Komar iz Razdrtega. Bilov V IDRIJI Na predvečer našega kulturnega praznika je Društvo uči eljav in profesorjev priredilo program, ki je bil posvečen pesniku Antonu Ašker cu. Slavnostni govor je imel prof. Janko Flander. Sledile so recitacije Aškerčevih pesmi ob igranju Beethovnove sonate in Chopinovega valčka. Na klavirju je igral tov. Erjavec. Drugi dan so pripravili proslavo dijaki-osmošolci, in sicer v veliki rudniški dvorani. Proslavi so prisostvovali zastopniki ljudske oblasti in prosvete. Uvodni govor je imela dijakinja Anica Zon'a. Svoja nadaljnja izvajanja so idrijski os-mošolci posvetili kraškemu pesniku Srečku Kosov.elu. O njegovem živ- ' ljenju je govorila osmošolka Jožica Grošelj. P. D. V SEŽANI . Proslava j>e bila na sežanski gimnaziji. S svojim nastopom sta posebno uspela dijaka Dušan Ambro-ižič in Neva Macarol. Gimnazijski pevski zbor je pod vodstvom tov. Majde Hauptmanove zapel več pesmi. Predavanie o Prešernu je pripravila šestošolka Lea Hreščak. P. R. □ TI VICENTE BlASCO IBAAESi ■ui^r^vt*'.» CANAS V BARKO