Jesen je čas, ki pride darove dajat. Murska Sobota, 20. september 2001, leto LIH, št. 38, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit NAJBOLJŠE PRIDE NA KONCU gl. stran 2 Izidi Potrošnikovega žrebanja str. 30 Dragan Salavec pojasnjuje cilje možnega prevzema KG Rakičan str. 10 Bodo potniki v Pomurju dobili kombinirane vozovnice? Vlak je mnogo cenejši od avtobusa, toda... Mladi gospodar Robert Ščap in njegov dedek Štefan Horvat sta na podelitvi nagrad in priznanj za naj... domačijo 2001 na hišo skupno zabila simbolični strešnik, ki bo opozarjal, da si je ta domačija v letošnjem letu zaslužila Vestnikov naziv odličnosti. - A. N. R. R. Podjetje Albin Promotion bo v Lendavi predelovalo rabljene gume in odpadna olja str. 6 Albin Brenči zagotavlja, da predelava gum in odpadnih olj ne bo onesnaževala okolja. Kdo je raznesel govorice o posilstvu mladoletnice v Črenšovcih? str. 3 Prekmurski orači odpotovali na Dansko s pomočjo občinskih in donatorskih sredstev str. 7 Na Rdečem otoku oziroma na Madagaskarju str. 2 NAROČNIK Bodo tehtni ugovori bob ob steno? Marija Požonec seli hungaristiko iz soboške študijske knjižnice str. 3 2 AKTUALNO OKOLI NAS 20. september 2001 HM Bogojinčan Janez Puhan se je po tridesetih letih misijonarstva vrnil v Slovenijo Many ny aina ali življenje je lepo Domovanje na Rdečem otoku oziroma Madagaskarju | ospod Janez Puhan se je rodil 1942. leta v Bogojini, kjer je tudi končal osnovno šolo. Prve razrede gimnazije je _____obiskoval na Ravnah na Koroškem. Tam je tudi slišal za Misijonsko družbo oziroma red lazaristov, ki so skupnost apostolskega življenja duhovnikov in bratov laikov. Ustanovil jo je sv. Vincencij Pavelski 1625. leta v Parizu. Odšel je v Zagreb, kjer je nadaljeval srednješolsko izobraževanje v me-dškofijskem malem semenišču, ki so ga vodili jezuiti. Tam je tudi maturiral, nato so ga v Beogradu sprejeli v noviciat oziroma pripravljalnico lazaristov, kjer je ostal leto dni. »Potem pa sem odšel na služenje dveletnega vojaškega roka v vojašnico v Prizren, ki se je je prijel vzdevek, da je za,popove i lopove’. Nekako sem prestal tudi to. Potem sem se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer mi je bil nekaj časa sošolec zdajšnji mariborski pomožni škod dr. Anton Stres. Po šestih letih sem končal teološke študije in 1969. leta sem v domači Bogojini daroval prvo sveto mašo. Nato sem bil leto dni kaplan v Šentjakobu pri Ljubljani...«je nizal utrinke iz svojih mladostnih let Janez Puhan, s katerim smo se te dni pogovarjali v Bogojini. »Kmalu po zajtrku krenemo proti Manambondru, postojanki Janeza Puhana ... Puhan se vkrca v prvo pirogo in vanjo naloži še deset vreč cementa za cerkev, ki jo Fredi zida v Sandravinayu. V drugo sedemo Janko, Tone, Fredi in jaz. Priletni brodar vesla zelo previdno. Piroge so izdolbena debla iz lahkega lesa... Tokratno bivanje v rojstni vasi pa je le krajši predah po tridesetletnem misijonskem delu na Madagaskarju oziroma Rdečem otroku, kakor mu tudi pravijo. Je četrti največji otok na svetu in je ob jugu Afrike oziroma v Indij- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Urada®«: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in upravo: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nena-ročanih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 OEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tak: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7 točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12 1998, št. 89. Naklada: 17000 Izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@eunet.sl, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: informiranje. dd@siol. net WWW stran: http://www.p-inf.si. skem oceanu. »Vleklo me je v misijone. Odšel sem k lazaristom v Pariz, kjer sem se leto dni pripravljal na svoje poslanstvo: učenje francoščine, mi-sijologije, antropologije...« Janez Puhan je 1971., torej pred tridesetimi leti, na mal-gaškem letališču v glavnem mestu Tananarive izstopil iz letala, nakar so ga z avtom odpeljali v škofijo Farafangana, kjer je bilo slovensko misijonsko območje, veliko kot polovica Slovenije. Najprej se je seveda začel učiti malgaški jezik in spoznavati je začel tamkajšnjo kulturo domačinov in njihovo verovanje: animizem. Zanahari - Gospodar življenja »Po njihovem verovanju je bog Zanahari (Stvarnik) gospodar življenja. Častijo tudi prednike, ki da so posredniki med Stvarnikom in živečimi. Imajo daritvene obrede, s čimer se hočejo prikupiti svojemu bogu. Kri ubite živali polijejo po zemlji, z njo pa tudi simbolično pokropijo navzoče. Potem daritveno žival razkosajo in vsak družinski poglavar dobi košček mesa, ki ga nato razdeli svojim domačim. Veliko jim pomeni bratska pove Prometna infrastruktura je na Madagaskarju slabo razvita in nekateri predeli so nedostopni za vozila. Od tam bolnike nosijo k zdravniku s preprostimi nosili. zanost in zanjo se posebej trudijo, da je ne bi prekinili s kakim večjim slabim dejanjem, na primer: umor, poroka med sorodniki, kajti tistega, ki bi se pregrešil, bi izločili iz skupnosti, ki.pra-viloma združuje več vasi, nač- Ko pridemo do Janezove koče, ki je taka kot druge, nas pridejo ljudje pozdravit. Podajajo roko, molče sedejo na preprogo iz palmovega lista, naredijo kratek nagovor in ti zaželijo srečno bivanje, zdravje in dolgo življenje... eljuje pa ji poglavar oziroma kralj. Če pa koga izločijo, to pomeni, da ne more biti pokopan v plemenski (klanski) grobnici. Animisti so monoteisti in verujejo v posmrtno življenje.« Misijonar Janez Puhan nam je povedal, da mu je bilo poznavanje animizma v veliko pomoč pri njegovem misijonskem delu. Spoznal je pač, v čem se razlikuje od krščanstva. Je podoben naukom iz svetopisemske Stare zaveze. »Zmotno je mišljenje, da hodimo misijonarji po nerazvitem svetu zato, da bi spreobračali v krščanstvo. Predpriprava za evange-lizacijo je socialno delo: gradnja poti, mostov, šol, zdravstvenih postaj, osnovno in poklicno izobraževanje, skrb za otroke in matere, ki so najbolj ranljivi del te otoške države. Tam je veliko otrok. Ljudje na podeželju se sicer ukvarjajo z gojenjem riža, manioke, sladkega krompirja, kave, vanilije ... Obdelovanje je primitivno. Stanovanja prav tako. Tudi sam sem imel preprosto bivališče.« Misijonar Janez Puhan je ustanovil s pomočjo nemške dobrodelne organizacije Mizereor v misijonskem središču Ambohigago, ki so ga vodile slovenske laiške misijonarke, medicinsko-socialni center. Od letošnjega julija naprej, ko se je vrnil v Slovenijo, vrnile pa so se tudi naše laiške misijonarke, so vodenje centra prevzeli domači (malgaški) misijonarji. Center, ki pokriva območje, veliko kot Prekmurje, skrbi za zdravje 20.000 ljudi, sodeluje z državnimi šolami in vrtci (pomoč pri nakupu in vzdrževanju šolske opreme in drugo), prireja razne tečaje (zdravstveni, higienski, opismenjevanje...) itd. Težko bi brez katehistov »Hkrati z vodenjem tega centra sem duhovno oskrboval en ajst župnij. Ceste so slabe ali pa jih sploh ni, zato sem se vozil s terenskim avtom; tam, kjer pa ni šlo z njim, sem pešačil ali se vozil s čolnom po rekah. Tedensko (ob nedeljah) sem uspel obiskati le eno župnijo, vse pa sem obšel v treh mesecih. To pa ne pomeni, da so bili v tistem času, ko me ni bilo, brez duhovnosti. Misijonarji smo namreč vzgojili iz domačega prebivalstva svoje pomočnike katehiste, ki poučujejo verouk, opravljajo molitve nad : - ■ • r; utr:? .. -1 JMk ■” "IR JR- “1 r »s “ ~» hMgKnrina:: nn IS M Misijonar Janez Puhan (s kapo) v družbi z znanim misijonarjem Petrom Opeko in seveda malimi Malgašani. 3SZ bolniki, pokopavajo, imajo bogoslužje božje besede, seveda brez obhajila. Za svoje delo niso plačani z denarjem, zato pa se jim domačini oddolžijo z natura-lijami ali jim opravijo kako delo.« Janez Puhan na Madagaskarju ni spreobračal ljudi iz animizna v krščanstvo, pač pa se je s svojim delom in delovanjem skušal čimbolyiribližati ljudem. »Vsi misijonarji v novejšem času spoštujemo navade ljudi in tiste, ki ne nasprotujejo krščanstvu, sprejemamo v obrede. Nikogar ne posiljujemo z zahodno (našo) kulturo, ki je tuja domačinom. Ljudje se svobodno odločajo, ali sprejmejo ali ne sprejmejo krščanstvo. Sam sem sicer v tridesetih letih krstil trideset tisoč ljudi, v glavnem otrok iz krščanskih družin. Nekaj je bilo tudi katehumenov. Sicer pa je na Madagaskarju, kjer živi petnajst milijonov ljudi, približno polovica kristjanov. Ti (Azijci, Indonezijci ...) so zlasti na območjih Visoke planote. Na območjih ob afriški obali pa živi druga polovi ca Malgašanov, ki pa so animisti.« Kaj je sam pridobil? - Svojim Malgašem ste veliko dali v teh tridesetih letih. Iz vaših malgaških župnij so doslej izšli tudi dva mašnika, en študira teologijo, tri redovnice ... Da to cenijo, so dokazali tudi, ko ste se {Poslavljali od njih. Kaj pa ste sami pridobili? Denarja seveda ne, najbrž pa določena življenjska spoznanja?« »Več sem pridobil kot sem PRAVIJO, DA NI NIČ ZASTONJ gl. stran 3 dal,« je proti koncu kramljanja zatrdil misijonar Janez Puhan. »Dobil oziroma navadil sem se na potrpežljivost, strpnost in na veselje do življenje, ki je lepo oziroma, kot pravijo oni v svojem jeziku, Many ny aina! Da, lepo! Ni vse materialna blaginja. Tega pa še zdaleč ni na Madagaskarju, ki v teh tridesetih letih, odkar sem bil tam, ni bistveno napredoval. Od leta 1997 Šok Po tragediji v New Yorku in čustvenem naboju takoj po napadu, vrednem vsega obsojanja, prihajajo na površje vse bolj trezne presoje, ki ne pristajajo na tisto o plakatu na divjem zahodu, hočemo ga živega ah mrtvega. In avtor M. Štefančič je zapisal: »11. septembra 2001je Amerika v grozi spoznala, da je v vojni. To pa ne bi bilo presenetljivo, če ne bi bila Amerika v vojni že vse od leta 1953, ko je zrežirala puč v Iranu, vrgla Mossadegha in nastavila šaha, potempuče izvozila v Gvatemalo, na Kubo, v Indonezijo, Vietnam in Čile. V zadnjih dvajsetih letih je napadla Libanon, Libijo, Irak (ki ga je kljub proruski usmeritvi močno podpirala v vojni s Homeinijem), Iran, Sudan, Afganistan in Jugoslavijo, zato ne preseneča, da so - tako kot leta 1995 ob bombnem napadu v Okhlahoma Cityju - vsi najprej pomislili na »islamske fundamentaliste« in na savdske-ga magnata Osamo bin Ladna in džihadproti Zahodu, ki da ima za pasom pilote, samomorilce, mrežo arabskih teroristov.« »Ja, Amerika je v vojni« »Toda,« nadaljuje avtor, »Laden in talibanski režim v Afganistanu, ki ga gosti in ki mu Amerika napoveduje vojno, nista le produkta ameriške zunanje politike, ampak čista ameriška produkta. Za časa, ko so zasedli Afganistan Rusi, je začela CIA - v spregi s pakistanskim in savdskim režimom - organizirati odporniško gibanje za mudžahedine z Osana bin Ladnom na čelu, ki so jih prevzgajali v militantne, fanatične, samomorilske, islamske fundamentaliste. In po končani operaciji so ugotovili, da jih Amerika noče več in da jih je vrgla iz službe.«In po odnosu do Palestincev, in ko Američani po napadu na Irak ne odidejo iz Savdske Arabije in so arabske režime spreminjali v svoje marionete, so ugotovili, da so pravi Rusi, kot se slikovito izrazi Štefančič, Američani. V tem zaključku zgodbe o tretji vojni Štefančič slikovito opiše bistvo problema, ki se kaže v vse večjem razkolu med razvitimi in nerazvitimi in s posledicami dominantne globalizacije razvitih. K tej analizi dodajmo še razmislek ameriškega analitika in kritika Noama Chomskega, ki pravi: »Teroristični napadi so bili strahotni. Na lestvici krutosti morda niso dosegli denimo Clintonovega bombnega napada na Sudan, ki tudi ni imel verodostojnega opravičila.... Kljub vsemu povedanemu je to, kar se je zgodilo, brez dvoma strahoten zločin. Prve žrtve so bile, kakor se to običajno dogaja, preprosti ljudje: hišniki, tajnice, gasilci... Teroristični napad se utegne izkazati za uničujoči udarec Palestincem in drugim revnim in zatiranim ljudem.« Končuje pa: »Smo pred izbiro, kako naj se odzovemo. Lahko izrazimo upravičeno zgroženost; lahko poskušamo razumeti, kaj je privedlo do tega zločina, to pa pomeni, da se poskušamo vživeti v razmišljanje najverjetnejših zločincev. Vtem primeru nam ni treba drugega kot prisluhniti besedam Roberta Fiska, ki sije pridobil temeljito poznavanje dogajanja v nerazvitem svetu in ki pravi, da kljub pokvarjenosti in nepojmljivi krutosti, kakršne so zmožni ponižani in zatirani, tokrat ne gre za vojno med demokracijo in nasiljem, o čemer nas bodo prepričevali v prihodnjih dneh. Upoštevati je treba tudi ameriške rakete, ki uničujejo palestinske domove, in vse druge storjene umazanije. Tudi tokrat imamo možnost izbire: bomo poskušali razumeti ali pa tega ne bomo pripravljeni storiti. V slednjem primeru bomo zelo verjetno povečali nevarnost, da nas v prihodnje čaka veliko hujših stvari.« Comsky ima seveda v mislih Ameriko. Pripravil: J. V. ■ vlada na njem divji liberalizem, katerega posledica je: kake tri odstotke prebivalcev so veliki bogataši, preostalih sedemindevetdeset odstotkov ljudi pa je zelo revnih. Še veliko veliko dela za misijonarje. Tam seveda ne delujejo le Slovenci, ampak tudi misijonarji iz drugih držav in tudi ne samo katoliški, ampak tudi protestantski. Z vsemi sem lepo sodeloval.« Misijonar Janez Puhan se najbrž ne bo več vrnil na Madagaskar, saj je na njem opravil pomembno socialno in duhovno poslanstvo. KMalu odhaja za duhovnega pomočnika v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ne bo lahko! »Na Madagaskarju so pridige dinamične, živahne ... Pridigar gre med ljudstvo, poslušalcem zastavlja vprašanja ... Gre za dialog. Tu, pri nas na zahodu, pa so verniki bolj poslušalci. Ne vem, kako bi sprejeli višji, če bi imel duhovne nagovore oziroma pogovore na tak tu neobičajen način. No, drugačnost pa je seveda mogoča v manjših skupinah,« je sklenil misijonar Janez Puhan. Štefan Sobočan ■ KITIŠ 20. september 2001 AKTUALNO DOMA 3 Podjetje Koto prenehalo z odvozom kadavrov Nam je grozil izbruh kužnih bolezni? VHS v Murski Soboti zbere letno v Pomurju blizu 1.900 ton poginulih živali pri kmetih in na farmah aže, da v tej državi kmalu nihče več ne bo spoštoval zakonitosti oziroma bo svoje zahteve izsiljeval z nezakonitimi sredstvi. To sq je ponovno potrdilo v začetku tedna, ko je Koto prenehal odvažati živalske odpadke. Vzrok za takšno odločitev je 94 milijonov tolarjev, kolikor naj bi bil podjetju Koto za prevzem in odvoz zbranih poginulih živali in živalskih odpadkov dolžan Veterinarski zavod Slovenije. Te odpadke Koto predeluje v kostno moko, s pojavom bolezni norih krav, ko kostne moke ni mogoče prodati, pa je treba stroške odvoza in predelave pokriti iz drugih virov. Vse do konca julija so te stroške poravnavali iz državnega proračuna, s sprejeto vladno uredbo v začetku julija pa se ti stroški prenašajo na povzročitelje odpadkov. Tako morajo klavnice od začetka avgusta same pokriti stroške predelave odpadkov, oktobra pa bodo prevzele še stroške skladiščenja in sežiga me-sno-kostne moke. Poginule živali in živalske odpadke na terenu pri kmetih in farmah zbira Veterinarsko-higienska služba, ki deluje pri območnih enotah Veterinarskega zavoda Slovenije in prav tu je prišlo do zapletov. Te stroške bi namreč moral pokriti Veterinarski zavod Slovenije, in ker se to kljub opozorilu Kota to ni zgodilo, je slednji svojo grožnjo, da teh odpadkov ne bo odvažal, uresničil. Tako so tudi na dvorišču nekdanje kafilerije v Murski Soboti v ponedeljek štirje zabojniki Ve-terinarsko-higienske službe, ki deluje pri območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije, zaman čakali na Kotov zabojnik, v katerega bi preložili poginule živali, ki so jih v Pomurju zbrali konec Ledna in v ponedeljek. Tovornjak podjetja Koto je v ponedeljek sicer pripeljal v Mursko Soboto, kjer je v Pomurkini Mesni industriji naložil klavniške odpadke, prazen zabojnik, S katerim je običajno odvažal odpa- Govorice o posilstvu mladoletnice Pred dnevi se je dokaj hitro začela širiti novica, da so štirje znani obrtniki in en njihov delavec iz občine Črenšovci posilili mladoletnico, ki obiskuje še osnovno šolo v Črenšovcih. Njihovo dejanje naj bi bilo tako grdo, da je morala deklica iskati celo zdravniško pomoč v bolnici, obrtnike pa naj bi že priprli in potem proti varščini izpustili na prostost. Za enega od njih naj bi žena odštela dva milijona tolarjev varščine. Omenjajo se konkretne osebe (obrtniki in delavec) ter tudi ime in priimek deklice in njene mame, ki naj bi pri tem celo sodelovala (prodajala hčerko za 500 nemških mark). Skoraj vsi prizadeti so se osebno oglasili pri novinarju Vestnika in odločno zanikali, da bi bilo v tem kaj resnice. Dekličina mama D. C. je vpričo »osumljenih« obrtnikov zagrozila, da bi z nožem zabodla vsakega, če bi kateri res storil kaj takega njeni hčerki M. C. Ona je bila prav tako jezna, ker se vse to govori o njej, in povedala, da to ni res, ampak da si je to nekdo izmislil. Prav tako je zanikala, da bi bila zaradi posilstva v bolnici. Nazadnje je bila v njej v 2. razredu osnovne šole, ko so jo operirali zaradi sinusov.Poklicali smo tudi Policijsko upravo Murska Sobota, kjer so nam povedali, da v zvezi s tem dejanjem nimajo nobene informacije in da nikogar niso pridržali ter izpustili po plačilu varščine. »Prizadeti« so se še dejali, da bodo sodno preganjali tiste, za katere se bo izkazalo, da širijo neresnične govorice. A.J.1 dke, ki jih je zbrala Veterinarsko-higienska služba, pa je pustil kar na dvorišču Mesne industrije in odpeljal v Ljubljano. Kot nam je povedala mag. Sm-iljka Barlovič, patologinja in vodja Veterinarsko-higienske službe pri območni enoti VZS v Murski Soboti, je pri njih tako ostalo kakšnih šest ton odpadkov. Zadnje kadavre je Koto odpeljal v petek, po devetih letih, odkar je nehala delati soboška kafilerija, pa se je zgodilo prvič, da teh odpadkov niso odpeljali. Če bi Koto s takšnim odnosom nadaljeval, soboška Veterinarsko-higienska služba z zbiranjem kadavrov na terenu ne bi mogla na- PREPRIČAJTE SE 0 NASPROTNEM gl. stran 6 daljevati, to pa bi lahko imelo katastrofalne posledice in tudi izbruh kužnih bolezni ne bi bil izključen. Soboška Veterinarsko-higien-ska služba namreč zbere 23,8 odstotka vseh kadavrov v Sloveniji, to pa ne preseneča, saj je na tem območju več kot polovica vse slovenske prašičereje, lani pa so tu zbrali 1.866 ton kadavrov. Ali bodo tehtni ugovori bob ob steno? Predlog zakona o knjižničarstvu gre v tretje branje a prvi jesenski seji parlamenta bo šel v tretje branje tudi zakon o knjižničarstvu, katerega 27. (prej 25.) člen že nekaj časa buri duhove v Prekmurju, tako na slovenski kot na madžarski, predvsem lendavski strani. Predstavnica te narodne skupnosti, poslanka Marija Pozsonec, je v imenu te skupnosti namreč vložila predlog za amandma, ki se dobesedno glasi takole: V 25. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek: »V primeru, da osrednja območna knjižnica iz prvega odstavka 27. člena ne leži na narodnostno mešanem območju, lahko minister, pristojen za kulturo, določi, da se posamezne naloge iz drugega odstavka 27. člena, ki se nanašajo na pripadnike narodnostnih manjšin, prenesejo v izvajanje’splošni knjižnici, ki leži na tem območju.« Obrazložitev: Narodnostna skupnost ima ha podlagi 64. člena ustave RS ter na podlagi zakona o samoupravnih narodnih skupnostih pravico in dolžnost, skrbeti za svojo kulturo, za svoj obstoj ter razvoj narodnosti. Pisana beseda, torej knjiga, pa je vsekakor velik pripomoček za dosego tega namena. Neuresničitev tega bi pomenila grobo kršenje narodnostnih pravic. Sporni amandma pa se ponuja ravno v času gradnje nove stavbe Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, ki je vse doslej in bo v prihodnje lahko še bolj vzorno opravljala svoje delo, tudi na narodnostno mešanih območjih na obeh straneh meje, zato je razumljivo, da ima njen direktor Jože Vugrinec veliko tehtnih argumen- K sreči se je zaplet že v torek razrešil, saj sta se kmetijski minister Franc But in direktor družbe Koto Miro Sotlar dogovorila, da bo vlada zagotovila sredstva za plačilo stroškov, ki jih ima s temi odpadki koncesionar za zbiranje in odvoz klavniških odpadkov. Ludvik Kovač ■ tov proti omenjenemu amandmaju, katerega sprejetje bi bilo v škodo tako madžarski kot slovenski skupnosti. Profesor Vugrinec je namreč prepričan, pa ne samo on, da predlog novega zakona o knjižničarstvu obema manjšinama zagotavlja najpomembnejše: dobro knjižnično informacijsko dejavnost za pripadnike narodnosti in možnost komuniciranja v maternem jeziku, to pa soboški P1ŠK zagotavlja že od ustanovitve leta 1956, in to zavse prekmurske Madžare, ne le za goričke. Če zanemarimo, da ima Murska Sobota več vrednega madžarskega gradiva kot Lendava, več strokovno usposobljenih delavcev in biblio-bus za obmejne vasi, pa ne bi smeli spregledati, da se v Murski Soboti gradi nova knjižnica, stavba za celotno Pomurje, z bogato zbirko hungarike in posebno čitalnico, ki bo namenjena vsem prekmurskim Madžarom. Treba pa je tudi vedeti, da murskosoboška knjižnica že trideset let zastopa slovensko nacionalno in tako tudi lendavsko splošno knjižnico pri recipročni zamenjavi madžarskih in slovenskih knjig in drugega gradiva za prekmurske Madžare in porabske Slovence z županijsko knjižnico v Sombote-lu in državno knjižnico Szecheny juš Makovec 1931-2001 Pred petimi meseci je praznoval svoj sedemdeseti življenjski jubilej naš stanovski kolega, novinar in publicistJuš Makovec. Takrat si nismo upali niti pomisliti, da mu čez leto ne bomo mogli več stisniti roke. Čeprav ni bil najboljšega zdravja, je bil še vedno klen in poln načrtov, kijih je želel uresničiti. Toda usoda je velikokrat kruta in Juševa življenjska pot seje končala sredi njegovega ustvarjalnega dela. Življenje in delo Juša Makovca je bilo pol stoletja povezano z dogajanji v pokrajini ob Muri, ki jih je kot novinar in javni delavec pomagal tudi sooblikovati^ Svojo novinarsko pot je začel leta 1955 v Pomurskem tisku v Murski Soboti pri takratnem Pomurskem vestniku in jo nadaljeval pri Vestniku, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. . Njegovo izostreno časnikarsko pero je znalo vselej kritično ocenjevati in komentirati dogajanja v okolju, ki mu je pripadal, znal pa je nakazovati tudi rešitve, pa ne le kot novinar, pač pa tudi kot poslanec v republiški skupščini in kot član v različnih organih družbenopolitičn ih organ izacij. Svoje časnikarsko poslanstvo je opravljal v časih, ki za ta poklic niso bili sijajni. S kolesom je prevozil Pomurje od njegovega najvzhodnejšega do najzahodnejšega, od najsevernejšega do najbolj južnega konca, v beležnici pa so ostajali zapiski in opažanja, ki jih je znal mojstrsko preliti v najzahtevnejše novinarske zvrsti. Življenje in delo Juša Makovca je tudi neločljivo povezano z vzponom pokrajinskega tednika in radia ter medijev za pripadnike madžarske narodnosti. V drugi polovici šestdesetih let, kmalu po tistem, ko so se Vestnik, Neptijsag in oba radijska programa - v slovenskem in madžarskem jeziku - izločili iz Pomurskega tiska, je Jušpostal direktor in glavni urednik Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, bil pa je tudi odgovorni urednik Vestnika. Novinarsko in uredniško delo Juša Makovca je bilo z našimi mediji povezano štiri desetletja, za prispevek k razvoju slovenskega časnikarstva pa je prejel kot eden redkih novinarjev regionalnih medijev najvišje slovensko novinarsko priznanje nagrado Toneta Tomšiča za življenjsko delo. Tudi po upokojitvi konec marca 1990 stikov z našim podjetjem ni prekinil, več časa pa je začel posvečati raziskovalnemu in publicističnemu delu. Raziskoval je predvsem življenje in običaje v krajih na Murskem polju, ki so mu bili še posebno pri srcu in ki si jih je izbral tudi za svoj zadnji počitek. Korenine, v katerih je raziskal priimke na Murskem polju, Od Mure do goric, Prleške fajte ...To in še veliko raziskovalnih zapisov je rezultat njegovega publicističnega dela. Juš pa je bil ob vsem tem predvsem človek in prijatelj. Bilje sodelavec, s katerim je bilo prijetno delati. Bil je preudaren, znal je prisluhniti in svetovati, tudi mlajšim, do katerih ni čutil generacijskih razlik. Juša ni več, ostali pa so sadovi njegovega dela. Nadaljujemo pot, ki jo je začrtal, in prepričani smo, da smo napravi poti. Juš, hvala ti za vse! Sodelavci in prijatelji I v Budimpešti. Poleg tega bo status murskosoboške knjižnice kot osrednje območne knjižnice pomenil tudi enega od pomembnih temeljev za ustanavljanje in nastanek pomurske regije. Z vzpostavitvijo statusa lendavske knjižnice za madžarsko manjšino bi veliko izgubili gorički Madžari, ničesar pa pridobili lendavski, saj je dobro strokovno knjižničarstvo pomembnejše od tega, kje knjižnica stoji, meni direktor Jože Vugrinec. Sicer pa bi PIŠK s sprejemom amandmaja gospe Pozsonec izgubila del finančnih sredstev za nakup gradiva za posebne dejavnosti, bibliotekarja hungarista in del pristojnosti osrednje območne knjižnice, Madžari sami pa bi izgubili predvsem dobro oskrbo z vrednim madžarskim gradivom, ki ga je v Soboti več kot v Lendavi, vnos njihove lastne ustvarjalnosti in bibliobusno izposojo. Zaradi vsega povedanega, pravi direktor PIŠK-a, bi bilo strokovno in politično utemeljeno in tudi za Madžare v Prekmurju dobro, da vlogo osrednje območne knjižnice tudi zanje opravlja Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, zato bi bilo dobro, da tudi lendavska občina (in vse druge občine na področju Pomurja) sofinancirajo zgradbo novega knjižničnega informacijskega središča v Murski Soboti, dobro za vsestranski razvoj celotne regije. Naša poslanka in poslanci v državnem zboru bi se morali truditi za celovitost pomurske pokrajine, za nj en duhovni in materialni razvoj, ne pa je drobiti in delati še manjšo, še revnejšo, kot je. Če bo imela ob sprejemanju novega zakona o knjižničarstvu poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec pred očmi vse Pomurje, bo svoj amandma umaknila, kaj še, da bi na sprejem novega zakona dala veto, česar se najbolj bojijo njeni poslanski kolegi. Pri vsem pa je treba dodati, da se z amandmajem ne strinja madžarska narodna skupnost občine Moravske Toplice in je o tem sprejela tudi poseben sklep: Svet Madžarske narodne samouprave občine Moravske Toplice glede na dolgoletne izkušnje še naprej želi, da narodnostno mešano območje občine oskrbuje s knjigami Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Ta sklep pa je utemeljen s pozitivnimi izkušnjami, ki jih imajo z delom PISK, posebno s potujočo knjižnico. Pogled na člena 25 in 26 (prej 23 in 24) omenjenega zakona pa nas prepriča, da je v bistvu vse, kar zahtevajo pripadniki madžarske skupnosti, zagotovljeno splošnim knjižnicam na narodnostno mešanem območju, zato v tem primeru nikakor ne bi mogli govoriti o kakšni narodnostni ogroženosti, bolj pa smo lahko zaskrbljeni zaradi dejstva, da ni-čkoliko pomurskih občin še ni dalo svojega prispevka za gradnjo osrednje knjižnice v Soboti, zato bi bilo misliti na gradnjo še ene v Lendavi kar malo ali celo zelo nenavadno. Bea Baboš Logar ■ LOKALNA SCENA 20. septembe. 2001 VESTNIK Občina Radenci V Turnišču so dali večjo težo ponujeni ceni Cestam največja skrb Spet Nograd Številna asfaltiranja in obnove odsekov etošnji cestni program je dokaj obsežen. Potem ko je povsem obnovljena regionalna cesta Radenci-Vučja vas na odseku od krožišča v Radencih do konca vasi Hrastje - Mota v dolžini nekaj več kot 4,8 kilometra, se lahko pohvalijo še z nekaterimi drugimi pridobitvami. Tako je v Okoslavcih obnovljeno križišče z lokalno cesto proti Drago-tincem. Razširjeno je vozišče, na novo pa sta bili zgrajeni dve avtobusni postajališči, vzdolž obnovljene ceste proti Raden-cem pa je zgrajen nov hodnik za pešce. Pri tem znaša delež sofinanciranja radenske občine 800.000 tolarjev. Prav tako so končana dela na občinski javni poti Turjanski Vrh-Turjanska graba. Ta cestni odsek so asfaltirali in uredili odvajanje meteornih voda v skupni dolžini 897 metrov. Vrednost del je 14 milijonov tolarjev. Ker poteka trasa ceste na demografsko ogroženem območju, so uspeli pridobiti 5 milijonov tolarjev republiških sredstev. VMrugi polovici septembra naj bi obnovili in razširili asfaltno vozišče ter odvajanje meteornih voda na cestnem odseku Boračeva-Žabjak občinske ceste Boračeva-Janžev Vrh, ki ima za gospodarski in turistični razvoj teh krajev pomembno vlogo. Cesto bodo razširili od mostu v Boračevi čez Boračevski potok do križišča z občinsko cesto Žabjak-Orehovci v dolžini 1,3 kilometra. Investicijska vrednost obnovitvenih del bo znašala 24 milijonov SIT. Čez dober mesec pa naj bi končali z obnovo Titove ulice v Radencih. Gre za 380 metrov dolg odsek. Načrtujejo obnovitev asfaltnega vozišča, ureditev odvajanja meteornih voda in delno ureditev fekalne kanalizacije. Vrednost del, ki jih izvajajo delavci soboškega Pom-grada, znaša 8 milijonov tolarjev, pri čemer bo svoj delež sofinanciral Mestni plinovod Koper. Začela pa so se tudi dela na dveh občinskih javnih poteh, in sicer Radenci (pokopališče)-Radenski Vrh (Kšela) in Murski Vrh-Pintarič - Koren. V obeh primerih bodo vozišče asfaltirali in uredili odtekanje meteornih voda. Skupna vrednost znaša skoraj 23 milijonov tolarjev. Milan Jerše ■ Nekatere skrbi, kaj bo z njihovimi delavci, ki jih je zaposlilo podjetje Alea iz Celja pri gradnji čistilne naprave in 1. faze kanalizacijskega omrežja A li bomo lahko zaspali in kako bomo vstali, so se spraševali nekateri turniški svetniki pred odločanjem, komu oddati 3- fazo del pri gradnji kanalizacijskega omrežja. Očitno so se zbali nekaterih posledic. Primerjava ponudb je namreč pokazala, da je zbralo največ točk spet podjetje Nograd s Hotize, čeprav so tokrat spremenili kriterije - veljali so za vse enako -, in sicer tako, da so dali največjo težo pri točkovanju ceni. Najnižja ponudba je dobila 88 točk, po pet točk so ponudniki lahko dobili za reference in garancijski rok, dve točki pa za plačilne pogoje. Na posel pa je sicer močno računalo podjetje Alea iz Celja, ki je ponudilo komercialni popust v višini 28,9 milijona tolarjev in menda neuradno zagrozilo, da bo odpustilo večino delavcev iz turniške občine, ki jih je zaposlilo pri gradnji čistilne naprave in glavnega kolektorja v Turnišču. Ampak Nogradoya cena je bila brez takšnega popusta še vedno nižja za skoraj 5,5 milijona tolarjev, tako da je to podjetje na ocenjevanju ponudb zbralo 100 točk in se uvrstilo na 1. mesto, Alea pa s 93,95 šele na 3. mesto (za SCT Ljubljana). Pri glasovanju je Nograd dobil sicer le pet glasov od Proščenje v bolnišnici Turnišče: zdravnik in Jeričeva ulica a sejah turniškega občinskega sveta lahko večkrat slišimo kritične pripombe na račun zdravstvene službe v turniški ambulanti. Le ta je sicer odprta vsak dan med tednom, vendar se večkrat zgodi, da na vratih piše: »Danes zdravnik ne dela.« Razlogi za zdravnikovo odsotnost so sicer objektivni, toda to bolnikom, ki morajo zaradi tega v Lendavo ali kam drugam, nič ne pomaga, zato bodo poslali vodstvu Zdravstvenega doma Lendava pobudo, da poskrbi za »100-od-stotno navzočnost« zdravstvene službe v turniški ambulanti, v srednjeročnem kadrovskem načrtu pa predvidi 1,5 zdravnika. Župnijski pastoralni svet pa je sprejel pobudo, da bi kazalo eno od ulic v Turnišču poimenovati po Ivanu Jeriču - župniku, piscu, enem od najzaslužnejših za priključitev Prekmurja k Sloveniji..., ki je del svojega življenja preživel v tamkajšnji župniji. Tako župan kot občinski svetniki so menili, da je predlog legitimen, najlaže pa bi ga bilo uresničiti tako, da bi poimenovali po Jeriču eno od ulic, ki še nimata imena. In dobro bi bilo, če bi’to storili do roka, ko je treba zamenjati določene osebne dokumente. J.G. ■ Turniške ulice so te dni precej »razkopane«, saj sta tam kar dva izvajalca gradbenih del za zgraditev kanalizacijskega omrežja. No, celjsko podjetje Alea se bo moralo čez čas poslovili, kajti gradnjo 2. in 3. faze je dobilo kot najboljši ponudnik na javnem razpisu gradbeno podjetje Nograd s Hotize. (Foto: J. G.) osmih navzočih svetnikov, to pa je kljub vsemu zadostovalo za večinsko odločitev. Tretja faza obsega gradnjo 16 kanalov (nekaterih delno), hi- šnih priključkov, tlačnega voda in črpališča 5, vse v Turnišču. Drugo leto pa bodo začeli z deli v Renkovcih. Jože Graj ■ Križ je znamenje življenja ezus, prosimo te, da bomo znali znanje, vero in ljubezen koristiti pri delu z bolniki, je zvenela ena od prošenj, ki so jih zdravstveni delavci skupaj s svojimi bolniki na proščenjski dan položili na oltar kapelice v murskosoboški bolnišnici. Posvečena je Svetemu križu in prav na dan njegovega povišanja, štirinajstega septembra, je v njej daroval sveto mašo škof dr. Jožef Smej s so-maševalcem g. Martinom Horvatom, župnikom farne cerkve, sveto daritev pa je z ubranim petjem dopolnil mešani pevski zbor župnije sv. Nikolaja iz Murske Sobote pod vodstvom g. Marjana Potočnika. Ko častimo križ, častimo Jezusa samega, je pridigal častitljivi gost, saj je križ znamenje živ- Deveti dnevi oralnega zdravja v Moravskih Toplicah - letos o zdravi prehrani Preventivno zobozdravstvo moramo ohraniti lani Društva za oralno zdravje Slovenije z vso resnostjo opozarjajo, da je preventivno zobozdravstvo z uvajanjem zasebništva in s sistemskimi spremembami v zdravstvu izgubilo pomen, to pa se ponekod že tudi pozna pri zdravju zob otrok in mladine. Zobozdravnik, ki opravi preventivni pregled zobovja, otroku namreč ne more opraviti tudi zdravljenja, če ta reče, da ima drugega izbranega zdravnika. Na naslednjem pregledu čez leto dni pa se potem velikokrat izkaže, da otrok svojega zobozdravnika sploh ni obiskal in mu je bilo sklicevanje nanj le izgovor. Preventivnemu zdravstvu pa je treba zagotoviti tudi drugačen položaj in vrednotenje znotraj sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj veljavni način vrednotenja zdravstvenih storitev stimulira bolj kot preventivno dejavnost zdravljenje, katerega storitve bolniki doplačujejo iz svojega žepa. O navzkrižju interesov priča tudi izjava zobozdravnika, ki je svoji kolegici, zapisani preventivi, dejal, da je njemu pač v interesu, da bodo v čakalnici nastavljeni najbolj sladki bomboni. O protislovju, v katerem se je znašlo zaradi načina vrednotenja zobozdravstvenih storitev naše zobozdravstvo, bodo imeli člani društva možnost spregovoriti na devetih dnevih oralnega zdravja Slovenije, ki bodo petega in šestega oktobra v Moravskih Toplicah. »Namen delovanja našega društva je, ohraniti raven pre ventivnega delovanja, kot je bilo pred letom devetdeset. Ugotavljamo namreč, da so ponekod naredili celo korak nazaj. Prav zato smo ustanovili društvo, da ljudem pomagamo ohraniti zdravo zobovje in ustno votlino do pozne starosti,« je poudarila predsednica društva prim. Danica Homan, dr. stom. O obveznem zdravstvenem zavarovanju in oralnem zdravju v Republiki Sloveniji bo zbranim spregovoril tudi Franc Košir, direktor nacionalne zdravstvene zavarovalnice, sicer pa bodo letošnji dnevi oralnega zdravja posvečeni zdravi prehrani in njenemu pomenu za oralno zdravje. Med bolj poznanimi predavatelji na to temo bo tudi dr. Dražigost Pokorn, predstavilo pa se bo tudi več domačih predavateljev. M. H. ■ Ijenja, je s svojim blagim glasom škof dr. Jožef Smej nagovoril zbrane, da bi jim vlil novih moči in upanje, ki jih bo dvignilo iz trpljenja in žalosti. Trpljenje in žalost pa izpričuje tudi podoba žalostne matere Božje na svetinjicah, ki jih je Ljudska univerza Murska Sobota Projektno učenje a Ljudski univerzi Murska Sobota bodo začeli 20. septembra izobraževati že tretjo skupino v programu Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). Program je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki nimajo končane poklicne izobrazbe, nimajo statusa dijaka ali študenta in niso zaposleni. Program PUM krepi pozitivne izobraževalne izkušnje in spodbuja k nadaljevanju šolanja tistih, ki ga niso končali. Več kot petdeset odstotkov udeležencev se po koncu programa vključi v izobraževanje oziroma konča »opuščeno« šolanje. Za projektno učenje za mlajše odrasle, ki poteka v osmih krajih po vsej Sloveniji, je značilno upoštevanje interesov in sposobnosti posameznih udeležencev. PUM ponuja mladim možnost koristnega druženja, ustvarjanja, učne pomoči, izkustvenega učenja, načrtovanja poklicne kariere, osebnega pogovora, ekskurzij in izletov, spoznavanja zanimivih ljudi - udeleženci se skratka učijo za življenje. Program traja eno šolsko leto. Udeležba v programu PUM je brezplačna in se izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Zavodom RS za zaposlovanje. Vredno se je pozanimati in poskusiti! J. G. ■ razdelil dr. Jožef Smej dan pred godom žalostne matere Božje zbranim častilcem Sv. križa. Svetinjice so klic božji pomoči tistega, ki jo nosi ter prosi za dušno in telesno zdravje, je dejal ob tem. Bolnišnična kapelica je po svoji legi dejanska naslednica cerkve, ki jo je imelo naselje, predhodnica mesta pozneje nastale Murske Sobote. To govore zgodovinski viri, je v nagovoru zbranim razkril dr. Jožef Smej. Cerkvi pa je pripadal tudi relikvij, košček svetega križa z dokumentom, in tako je škof Smej še povzel sporočilo zgodovine. M. H. ■ Jubilej OŠ Turnišče O snovna šola Turnišče praznuje letos 40-letnico delovanja. Leta 1961 so se namreč učenci iz Turnišče, Gomilice, Nedelice in Renkovec preselili iz neprimernih starih šolskih poslopij v novozgrajeno šolo sredi Turnišča. Ob tem jubileju se bo zvrstilo več prireditev (nastop Učiteljskega pevskega zbora Slovenije, otvoritev razstave likovnih del Draga Gorjana, predstavitev knjige Angelce Gorjan Prekmurska ravnica idr. Osrednja proslava bo 6. oktobra, kot slavnostna govornica pa je napovedana šolska ministrica dr. Čokova. JG. ■ VESMIK 20. september 2001 LOKALNA SCENA 5 Art center vendarle odprt Sporazum o medsebojnem sodelovanju z Zalaegerszegom Ta del vlaganj je doslej predstavljal več kot 50 milijonov ončno, bi lahko rekli ob nedavni otvoritvi Art centra v Središču na Goričkem. Kljub nekajmesečni zamudi -po prvotnih napovedih naj bi bila otvoritev že junija letos - je objekt kulture in prihodnje ustvarjalnosti kljub vsem peripetijam okoli kredita (o katerih smo že pisali v Ve- stniku) vendarle odprt. Toda prav tako ne gre prepuščati prostora prevelikemu navdušenju, saj je objekt dokončan le napol, točneje rečeno, zgradba je postavljena, manjkata pa še notranja oprema in vsebina. To naj bi bil projekt naslednje faze, vsaj kar se vsebinskega področja tiče, pa se tu že nekaj premika, saj sta v. d. direktorja Art centra Goran Miloševič in župan madžarske občine Zalaegerszeg En-dre Gyimesi na otvoritvi podpisala sporazum o medsebojnem delovanju, to pa bo Art centru takoj vtisnilo meddržavni oz. medregionalni pečat. »Lahko smo presenečeni in zadovoljni, ker nastaja na tem koncu Slovenije, daleč od središča, a v pravem Središču, dober, prijazen in zanimiv objekt, predvsem pa vse tisto, kar smo si takrat, ko je prišlo do ideje, vsi zamislili,« je povedal župan občine Moravske Toplice Franc Cipot. »Tako je ta kraj, kjer so se nekoč dogajale pomembne stva- ri, ponovno dobil svojo priložnost. Pred nami je danes druga faza gradnje. Dejstvo je, da to še ni tisto, kar bi lahko razglasili za Predčasna ureditev soboške pošte Že decembra v novih prostorih Zdaj razdrobljene poštne storitve Kot je znano, v Murski Soboti že nekaj časa potekata obnova stare poštne zgradbe in gradnja prizidka, zato trenutno poslujejo na dveh lokacijah v ulici Štefana Kovača, in sicer v najetem Pomgradovem poslopju, kjer poštarji izročajo najrazličnejše pošiljke tako lastnikom poštnih predalov kot tudi drugim občanom, in v približno sto metrov oddaljeni zgradbi, kjer opravljajo blagajniško poslovanje, sprejemajo pa tudi vse vrste poštnih pošiljk. Taka razdrobljenost poštnih storitev povzroča med ljudmi precejšnje negodovanje. Začasna rešitey očitno ni najbolj pogodu niti poštnim delavcem, ki delajo v utesnjenih prostorih, kaj šele strankam. Te morajo zgodaj zjutraj celo na pločniku čakati na poštne pošiljke, to pa se ponovi še popoldne po končanem delavniku v večini podjetij in ustanov, zato si v vodstvu poslovne enote Pošte Slovenije v Murski Soboti prizadevajo, da bi z deli pri obnovi poštne zgradbe in gradnji prizidka čimprej končali. Z izvajalci so se dogovorili, da pohitijo z deli. Dogovorjeno je, da bo najsodobnejše urejena poštna zgradba nared že do konca novembra, to pa bi omogočilo nemoteno poslovanje že pred novoletno gnečo, in ne januarja, kot je bilo sprva načrtovano. Drugi poštni prostori pa bodo nared za vselitev najpozneje do marca prihodnje leto. Milan Jerše ■ Pred kratkim je prišla iz Švice novica, da sta bila Sašo MatjaŠec in Gorazd Verbančič, dijaka Srednje dvojezične šole Lendava, nagrajena za svoj prispevek na mednarodnem literarnem natečaju v nemškem jeziku »Ich und meine Sprache(n)«. Omenjeni natečaj je razpisala ob evropskem letu jezikov 2001 Mednarodna zveza učiteljev nemškega jezika (IDV) s ciljem, spodbuditi mlade, da v prozni ali pesniški obliki, besedi ali sliki (reportaža, poročilo, kolaž, strip, plakat...) predstavijo svoje izkušnje in doživetja pri uporabi lastnega jezika, učenja le-tega oz. tujega jezika ter spoznanja ob srečanjih z drugimi jeziki. Prispeli izdelki so bili razstavljeni na 12. svetovnem kongresu učiteljev nemškega jezika (IDT) s približno 1600 udeleženci, ki je bil od 30. julija do 4. avgusta v Luzernu v Švici. Na omenjenem kongresu so tudi razglasili nagrajence natečaja (8 po neuradnih podatkih). Njihovi izdelki so vključeni v potujočo razstavo. J. g. ■ Nov zakon o brezplačni pravni pomoči Sodno varstvo predvsem za socialno ogrožene ---------v:-------- Čakajo še na podzakonske akte Z akon o brezplačni pravni pomoči je stopil v veljavo 11. septembra. Zagotavljal bo delna ali celotna sredstva za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka tistim fizičnim ali pravnim osebam, katerih socialno stanje je bilo zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Brezplačno pravno pomoč se lahko dodeli za pravno svetovanje, zastopanje in za druge pravne storitve. Pomoč se bo lahko odobrila tudi za postopke pred mednarodnim sodiščem ali arbitražami. Sredstva, potrebna za izvajanje tega zakona, bodo zagotovljena iz državnega proračuna. dokončanje objekta in za uporabo v smislu prave dejavnosti. Vseeno pa je tudi ta del vlaganj doslej predstavljal več kot 50 milijonov sredstev in pri tem je občina sodelovala s pomembnim deležem. Skoraj 10 milijonov smo pri tem angažirali in pričakujemo, da to ni bilo zastonj.« Na otvoritvi sta bila tudi direktor slovenske Agencije za regionalni razvoj Bojan Dejak in direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec. V kulturnem programu so nastopili učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci in glasbeniki iz Madžarske. V neformalnem pogovoru pa nam je Goran Miloševič dejal, da bo opravljal dolžnost v. d. direktorja Art centra, dokler ne najdejo nekoga, ki bi ga postavili za direktorja (to pa se do otvoritve še ni zgodilo). Tomo Koles, foto: J. Z. ■ Zakon o brezplačni pravni pomoči naj bi najbolj socialno ogroženim skupinam prebivalstva omogočil učinkovitejše uresničevanje pravice do sodnega varstva. Sprejetje in uveljavitev tega zakona je sicer ena od obveznosti naše države pri vključevanju v Evropsko unijo, saj imajo druge evropske države področje brezffečne pravne pomoči urejeno že dalj časa. Sodišča so prošnje za dodelitev te pomoči že začela sprejemati, o njih pa še ne bodo mogla odločati, ker še niso sprejeti vsi podzakonski akti za izvajanje zakona. Pravosodno ministrstvo bo predpisalo poseben obrazec za prošnjo in vrste listin, s katerimi bodo morali upravičenci dokazovati obstoj pogojev ža pridobitev brezplačne pravne pomoči. Prošnje bodo prosilci naslavljali na prvostopenjska sodišča, o upravičenosti do pomoči pa bodo odločali predsedniki teh sodišč. Odločba bo lahko pozitivna, zavr-nitvena ali bo prošnja celo zavržena. Zoper to odločbo ni pritožbe, pač pa je mogoč upravni spor. Če bo odločba pozitivna, bo prosilec dobil napotnico, s katero bo stranka lahko uveljavljala brezplačno pravno pomoč v skladu z odobritvijo pristojnega organa. Ker še ni vseh podzakonskih aktov, sodišča še niso v celoti pripravljena za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči so upravičeni vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno bivanje v Sloveniji ter nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu. Finančni položaj prosilca in njegove družine ne sme presegati višine minimalne plače, v dohodek pa se štejejo tudi prejemki, kot so štipendije, otroški dodatki in razne pomoči. Če ima prosilec ali njegova družina premoženje (stanovanje, osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač se ne upošteva) ali prihranke, ki presegajo 20 minimalnih plač, se brezplačna pravna pomoč ne odobri. Upravičenec mora te pogoje izpolnjevati ves čas. Vsako spremembo pa mora sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva spremembe. Pri pravnih osebah se finančni položaj ne ugotavlja. Izjemna brezplačna pravna pomoč je dodeljena prosilcem, ki jih je zadela finančna obveznost kot posledica višje sile. Nujno brezplačno pravno pomoč pa lahko uveljavljajo vsi tisti, pri katerih je treba takoj ukrepati, sicer bi nastopile škodljive posledice. Prvi pravni nasvet je za vse brezplačen in zanj ni potreben postopek ugotavljanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upravičenec pa ima pravico do enega pravnega nasveta. Do 11. novembra morajo predsedniki okrožnih sodišč organizirati delovanje strokovnih služb, ki bodo odobravale brezplačno pravno pomoč. Milan Jerše ■ Nove zgradbe s pogledom na provizorije »Želimo si mirnega življenja v našem okolišu... Prebivalci ulic Staneta Rozmana, Gregorčičeve in Partizanske so 24 ur na dan obsojeni na nemir, zato župana prosijo za pomoč « mestnem središču Murske Sobote, ki je tudi regijsko središče, se kot po tekočem traku odpirajo nove zgradbe, ki so bolj ali manj narejene z žegnjem in pomočjo občinske uprave. Ta čas se dokončuje zgradba na vogalu Gregorčičeve ulice in Ulice Staneta Rozmana, ki se že kiti z napisom Proba-nka. Imela pa bo ne prav lep razgled na največje mestno smetišče in zbirališče odpadnega materiala in starih avtomobilov, na prostor, kjer se kurijo razni bolj ali manj škodljivi materiali, kjer živi cel trop psov in množica ljudi, ki so ali niso prijavljeni. Prebivalci tega dela mestne četrti Center trdijo, da nimajo nič proti Romom niti ljudem s socialnega obrobja, verjamejo, da nimajo denarja niti možnosti, da bi si uredili življenje kje drugje. Nekoč so bili polni vsi štirje t. i. provizoriji, ljudje so bivali normalno, čeprav v težkih razmerah. Toda zadnjih šest let v tem zadnjem provizoriju ne gre več za »normalno bivanje«. Nočne dirke z avtomobili, vpitje, razbijanje in V uničevanje premoženja stanovalcev, rož, zvoncev ... vse to je v tem okolišu na dnevnem redu. Nočni počitek je postal nočna mora, ljudje se tajijo pogledati izza ograj in vrat, ker jim grozijo. Konec avgusta so poslali na naslov župana Antona Slavica dopis na dveh straneh, ki so ga naslovi- li Zahteva po takojšnji urgenci glede prebivalcev v provizoriju v ulici Staneta Rozmana 25. 10. septembra so dobili županov odgovor, ki pa se ne strinja z njimi, da doslej ni bilo konkretnih ukrepov: »Spoštovane občanke in občani, ko sem prevzel funkcijo župana, so stali štirje provizoriji. Danes stoji le še eden. Sami od sebe pa se niso odstranili. Dosti truda, predvsem do sodišča, je moral vložiti direktor občinske uprave g. Ci-gut. Jasno, da sem stalno sode- loval, saj je tudi meni kot prebivalcu mesta in kot županu to velik trn v peti... Sam nisem botroval naselitvi sedanjih stanovalcev v provizorije. Trudim pa se, da bo ob treh porušenih čimprej izginil še četrti...« Na policijski postaji v Murski Soboti so s problemom zelo dobro seznanjeni, saj so morali njihovi uslužbenci že večkrat intervenirati. Poslanih je bilo tudi precej prijav sodniku za prekrške in na tožilstvo, toda... »99 % kršitev je pod vplivom alkohola, tega pa je največ, ko dobijo podporo ali nadomestilo; dokončna rešitev je predvsem streznitev«, meni komandir. Ta zgodba še nima konca, kajti Center si zasluži večjo pozornost. Bernarda B. Peček FOTO: Nataša Juhnov ■ Razgled z vogala pred novo stavbo na »mestno sramoto«. 6 GOSPODARSTVO 20. september 2001 Prejeli smo Vozel rešit- ve naj bi se razvezal omenjenem članku so zapisane trditve, ki ne Mm ustrezajo stanju v podjetju Tekstil Pletilstvo Prosenjakovci. V podjetju je zaposlenih 346 delavcev, od tega v ormoškem obratu 85. Zgodba v zvezi s prihodom g. E6rya na mesto direktorja je nekoliko drugačna, kot je zapisano v članku. Po opravljeni reviziji za poslovno leto 2000 je podjetje izkazalo okrog 86 milijonov izgube, ki je posledica preteklih let in ne le leta 2000. Podjetje je v 55,5-odstotni lasti družbe poob-laščenke, 30-odstotni lasti Primorskih skladov - Modre linije, 10-od-stotni lasti slovenske odškodninske družbe in 4,5-odstotni lasti notranjih lastnikov. Predlog sanacije je bil oblikovan meseca avgusta, tako da še ni dokončne odločitve o njegovem izvajanju in tudi odločitve niso dokončno sprejete, zato je brezpredmetno govoriti o dezinvestiranju ali zmanjševanju števila zaposlenih. Pogovore s kupci je najprej vodil direktor družbe pooblaščenke, pozneje pa se je pridružilo sedanje vodstvo podjetja, za kar ga je pooblastil nadzorni svet pooblaščenke. Vprašanje je, na podlagi katerih kriterijev so »poznavalci« izračunali »realno« ceno delnice. In glede na to, da je »vložek v lastništvo po navedbi zelo nizek in ga brez večjega tveganja ni težko izvesti«, se nam postavlja vprašanje, zakaj se do sedaj ni pojavil kak potencialni kupec, ki bi bil pripravljen za minimalni vložek kupiti milijardno vrednost sredstev. V vodstvu menimo, da vse poslovne odločitve sprejemamo v smislu ohranitve in rasti podjetja, za kar imamo soglasja nadzornih svetov družb in na podlagi izjav večine zaposlenih. Vodstvo podjetja TPP, d. d. Zdraviliške ponudbe prihodnosti ne more biti brez golfa Obmurski golfisti Pri moravskem zdravilišču nadaljujejo gradnjo igrišča za golf, v Radencih pa bodo to jesen usposobili vadbišče za golf i zdravilišča brez golfista - to bi bil lahko novi slogan slovenskih zdravilišč pa tudi pomurskih. Kakorkoli je naložba v igrišča kar draga, je igranje golfa danes že tako priljubljeno, da je več kot nujno imeti v kakovostno ponudbo vključeno tudi igranje golfa. V Zdravilišču Moravske Toplice so se tega lotili že leta 1998 s prvo fazo igrišča, druga faza je bila izvedena lansko leto, tretja faza pa delno lani in večinoma letos, s četrto fazo pa bodo končali celoten projekt, katerega cilj je zgraditi klasično igrišče za golf z 18 igralnimi polji. Le v taki obliki so sposobni to ponudbo enakopravno prodajati na tujih trgih. Golf potrebuje nekaj več površine, v Moravskih Toplicah so se odločili za postopno gradnjo in sprotno pridobivanje zemljišča z odkupom in najemom; zemljišča so različna, kmetijska, stavbna, gozdovi ali njive. Direktor Dušan Bencik takole pojasnjuje nastalo zamudo: »Do zamude glede realizacije tretje faze je prišlo zaradi nerazčiščenih dejstev na ravni države. Država namreč še sedaj nima kriterijev, kaj so to golfska igrišča. Ker ni kriterijev, ni izpeljank iz tega v zvezi z nakupom in najemom zemljišč, glede dokumen- Podjetje Albin Promotion bo v Lendavi predelovalo rabljene gume in odpadna olja Postopek predelave ne bo ogrožal okolja, trdi direktor Za projektom invalidskega podjetja stojijo neimenovani investitorji betonskem bazenu, iz katerega odteka odpadna voda v čistilno napravo Nafte Lendava, je podjetje Albin Promotion, d. o. o., že uskladiščilo okoli sto petdeset ton odpadnih gum, za kar imajo vsa potrebna dovoljenja, sedaj pa jih pridobivajo še za opravljanje dejavnosti predelave. To, da bodo začeli v opuščenih prostorih in energetskih napravah, kiso jih odkupili od Nafte Lendava, s predelavo starih gum in odpadnih olj, je direktor Albin Brenči iz Lovrenca na Dravskem polju napovedal že ob otvoritvi delavnic invalidskega podjetja, kjer od pomladi izdelujejo sestavne dele za avtoplašče za svetovno avtomobilsko industrijo. Na takratno njegovo napoved se javnost ni odzvala, se je pa vznemirila, ko so na Naftino dvorišče začeli dovažati rabljene gume, seveda zaradi bojazni in govoric, da bi jih bodo tu sežigali. Albin Brenči zagotavlja, da predelava gum in odpadnih olj ne bo onesnaževala okolja. Podjetje Albin Promotion, d. o. o., ki je odkupil od Nafte Lendava opuščene hale in energetske naprave, je v betonskem bazenu že uskladiščil sto petdeset ton rabljenih gum za predelavo. tacije, potrebnih soglasij. Moram pohvaliti ministra Janeza Kopača, ker se je sam zelo aktivno vključil v to problematiko, ko sem mu osebno postavil to vprašanje, ali je za golfsko igrišče kot igrišče potrebno gradbeno dovoljenje za oblikovanje terena, zelenic. Ta trenutek še nimam odgovora od ministra in vam tudi sam ne morem povedati, ali je potrebno ali ne.« Vsa slovenska golfska igrišča so narejena po svojem vzorcu, poiskala so interne oz. lokalne rešitve po principu »znajdi se sam«. Tudi v Moravskih Toplicah so naredili prvo etapo igrišča za golf zgolj s priglasitvijo del. Ker jim je bilo zagroženo, da ne smejo nadaljevati z deli, dokler si ne pridobijo potrebne dokumentacije, jim ni preostalo drugega, kot da začnejo s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja (zaradi česar je nastala nekajmesečna zamuda), to pa je pri nas še zelo zapleteno. »Veseli me, daje Kopač napovedal poenostavitev postopkov, ki bo za razvoj podjetništva in tuja vlaganja veliko olajšanje,« je še povedal Bencik. Če ne bi prišlo do tega problema, bi golfsko igrišče v glavni turistični sezoni že funkcioniralo. Ta trenutek so vsa dela na terenu končana in trava posejana tik pred dežjem. Po ozelenitvi je na vrsti še zadnja faza: zasaditev šeststo avtohtonih dreves (vrba, hrast, breza, lipa...). Profesionalno organizirana Komunalna in hortikulturna služba z osemnajstimi zaposlenimi in z vso potrebno mehanizacijo bo skrbela za vzdrževanje igrišča in parka oz. 100 hektarjev zemljišča zdravilišča. Moravski klub golfistov je že član in vključen v prospekt Golf zveze Slovenije. To pa naj bi kmalu postali tudi člani GOLF KLUBA RADENCI, ki so ga ustanovili 19- 2. 2001, v njem pa je petdeset članov. Ker še nimajo svojega igrišča, je zaenkrat njihovo domicilno igrišče ptujsko; pogoj za včlanitev v zvezo je organizacija turnirja - to so izpolnili, tako da upajo na sprejem še to jesen. Njihovo načrtovano golfsko igrišče Zdravilišče Moravske Toplice bo obdano z igriščem za golf. Prvi turnir na novem igrišču bo oktobra v okviru Gostinsko-turističnega zbora. bo nekaj posebnega, v obmur-skem območju od Radina do Tu-rjancev in ob upoštevanju stro- Gostinsko-turistični zbor Slovenije 22. in 23. oktobra bo prvič čez reko Muro, saj še nikoli ni bil v Prekmurju, čeprav je že 48. po vrsti. Takrat bodo organizirali golfski turnir za vse pomembnejše turistične delavce Slovenije. Takrat bodo prvič uradno zaigrali na 12 lukenj. Gum ne bodo sežigali, ampak predelali Odpadna guma in rabljeno olje sta torej surovini, ki ju bodo s kemijskim postopkom ali posebno predelavo ogljikovodikov predelali v določene produkte. Gume bodo najprej razrezali na kose, končni produkti predelave pa bodo olje (35 odstotkov), bitumen (20), jeklo (10), aktivno oglje (25) in gorljivi plin (10 odstotkov). Skladiščili jih bodo v obstoječih rezervoarjih, ki stojijo ob hali, kjer bodo namestili reaktor. V bližnjih rezervoarjih prt VSAK TEDEN DO NOVEGA LETA GA gl. stran 7 gih naravovarstvenih zahtev. Najprej, še letos, bodo naredili vadbišče za golf na površini 160 x 200 metrov tik za teniško dvorano.. Nekaj težav bo verjetno s pridobivanjem denarja za gradnjo -ko je nadzorni svet potrjeval te projekte, je bilo stanje drugačno, kot je sedaj. Ker dobička več ne bodo mogli uporabljati za investicije, bodo gradili etapno. Del sredstev imajo zagotovljenih še iz leta 1999 (vadbišče, odkup zemljišča, izdelava projektov). Najverjetneje bodo ustanovili konzorcij in poiskali partnerje za dvoe-tapno gradnjo, računajo pa tudi na sredstva Interega. Bernarda B. Peček, foto: N. J. ■ bodo skladiščili tudi rabljena olja, ki jih bodo predelali v kurilno olje (65 odstotkov), bitumen (30) in gorljivi plin (5 odstotkov). Tako pridobljeni produkti so tržno blago, razen železne žice, ki jo bodo zbirali v zabojniku in odvažali v železarne. Proizvajalec tehnologije Eco Tecch iz Kanade zagotavlja, da emisije snovi v zraku in odpadni vodi ne bodo presegale predpisanih parametrov, določeno varovalko pa ima v roki tudi dobavitelj opreme. Če bodo v času poskusnega zagona reaktorja, ki bo trajal šest mesecev, meritve pokazale preseganje dovoljenih vrednosti, bo dobavitelj opreme unovčil banč no garancijo, tako da bo moral proizvajalec opremo odpeljati z države. Posel, vreden svojega denarja Na leto naj bi tako predelali v prvi fazi tri tisoč sedemsto ton gum in šest tisoč ton odpadnega olja, vrednost projekta pa znaša v prvi fazi, brez nakupa zemljišča in energetskih naprav, osem milijonov dolarjev. Samo podjetje Albin Promotion tega denarja seveda nima, ga pa imajo investitorji, ki želijo ostati neimenovani. »Po vseh marketinških arMl-** zah smo ugotovili, da vse pridobljene surovine lahko zelo dobro prodamo, najbolje v tujini. Če pa k temu dodate, da je nekdo za to, da odpadne surovine predelamo, pripravljen še nekaj plačati, je to s tržnega vidika re snično dober posel,« je izjavil direktor družbe Albin Promotion. Vlagatelji torej že imajo preračunano, da gre za posel, vreden svojega denarja, zato Brenči že sedaj govori o načrtovanju druge faze, ko naj bi letno predelali deset tisoč ton rabljenih gum in trideset tisoč ton odpadnih olj, za kar bo treba vložiti dodatnih devetnajst milijonov dolarjev. V tem primeru bi surovino vozili iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. »V končni fazi pa bi s tem dodali tudi sto dvajset novih delovnih mest,« je povedal sogovornik. Dvorišča ne nameravajo zasipati z gumami Za zagon proizvodnje zahteva izdelovalec opreme zagotovljene zaloge surovine vsaj za sto petdeset dni dela, s tem da bo zmogljivost reaktorja deset ton gum na dan. »Mi prostora, da bi vse to lahko skladiščili, nimapio in tudi investirali ne bomo več, kot je potrebno,« je izjavil sogovornik, to pa pomeni, da bodo surovino za njih zbirali tudi na deponijah, ki jih imajo podjetja za zbiranje odpadnih materialov. In kdaj naj bi s predelavo sploh začeli? Do petnajstega oktobra naj bi bila izdelana študija o vplivih na okolje in štiri mesece po pridobitvi vseh dovoljenj bi reaktor postavili na svoje mesto. Poskusno bo deloval šest mesecev, v tem času pa bodo ugotavljali, ali zadovoljuje kriterije o emisijah v uredbi o emisiji snovi pri odpadni vodi ter zraku, objavljeni v uradnem listu junija letos. m. h.i VESTNIK 20. september 2001 GOSPODARSTVO 7 (Bodo VOZOVI Vlak je mnogo cer^ od avtobusa, toda J i . Če bi železnice prilagodile vozni red in če bi se uspeli dogovoriti z avtobusnimi prevozniki o kombiniranih vozovnicah, bi bilo potnikom mnogo lažje - Bo Pomurje zaradi avtobusnega monopolista spet izjema? , j i omurje je bilo dolga desetletja prometno slepo črevo. Končne postaje, premalo potnikov, vedno manj zaposlenih... številni razlogi so zadnja leta povzročili, da je tudi potnikov najsi bo na vlakih ali avtobusih čedalje manj. Roko na srce: potovanju z vlakom se moramo šele prilagoditi. Najbolj prilagodljivi in hitri so mladi in prav ti so tudi najpogostejši uporabniki javnega prevoza. Z odprtjem nove železniške proge se je povečala možnost prevozov z vlaki na relacijah M. Sobota-Ljutomer, tudi cena je nadvse ugodna, toda kaj, ko pelje vlak več kot uro prezgodaj. 550 ali 260 SIT? Najbolj zanimiva je seveda relacija M.Sobota-Ljutomer (MS-LJ), kajti v tej smeri se vsak dan vozi veliko dijakov pa tudi delavcev. Tudi iz G. Radgone v Ljutomer menda vsak dan potuje do devetdeset dijakov. Mesečna vozovnica za avtobus na progi MS-LJ stane 18.260 SIT, to pa je kar velik izdatek za vsako družino. Avtobus odpelje iz MS ob 6.10 in vozi vsako uro do 15.10; posamezna vozovnica stane 550 SIT. Vozovnica za vlak stane le 260 SIT, na to ceno pa lahko dobijo dijaki in študentje še 30 odstotkov popusta - nadvse ugodno, toda kaj, ko pelje vlak zjutraj ob 4.50 in 5.40 ter nato spet ob 10.15,12.31 in 13.19. Kot je povedal šef notranjega prometa pri Slovenskih železnicah Gorazd Hartner, se bo to kmalu spremenilo. Prihodnji mesec žačnejo pripravljati novi voz ni red, ki bo začel veljati 15. decembra in bo za pomurske dijake veliko prijaznejši. Priprave so intenzivnejše, ker bodo letos prvič uvedli enoletni vozni red (doslej so vozni red spreminjali vsake pol leta), prihodnji december pa bodo vključeni v enotni evropski vozni red. Sicer pa so nastale v Pomurju s pojavom Hodoša in mednarodnega prometa na tej relaciji povsem nove razmere tako za potnike kot za železničarje in avtobusne prevoznike. Enotne in kombinirane vozovnice Za potnike so najbolj ugodne t. i.. enotne vozovnice, ko se lahko z eno vozovnico vozijo z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi, ki so na voljo; taka pogodba ob staja na primer med podjetji KAMBUS, Mestni potniški promet Ljubljana in Slovenske železnice. Za »zunanje« kraje pa je že uveljavljena kombinirana vozovnica, torej med podjetji obstaja pogodba, potnik pa izbira, ali se bo peljal z vlakom ali avtobusom. Na tak način sodelujejo Slovenske železnice s podjetji Integral Zagorje, Izletnik Celje, Kum Trbovlje... Pri takšnem sodelovanju imajo odločilno besedo tudi občine, ki morajo jasno povedati, kaj želijo za svoje občane (verjetno najbolj ugodne prevoze!), tako imajo že zelo dobro sodelovanje z zasavskimi občinami (tam so vozni redi tako usklajeni, da avtobusi pripeljejo potnike do odhoda vlaka), primorskimi občinami, Škofjo Loko, Vrhniko, Litijo idr. S pomurskimi občinami naj bi se železničarji dogovarjali oktobra. Edina konkurenca je avtomobil Po besedah Gorazda Hartne-rja bodo morali avtobusni prevozniki spoznati, da jim železnice (kljub nižji ceni) niso konkurenca, ampak da gre za partnerja, ki se dopolnjujeta. Edina konkurenca javnim prevoznikom je avtomobil. Javni prevozi so v krizi, zato se morajo vsi truditi, da bodo ponovno pritegnili potnike s kakovostnimi, pravočasnimi in poceni prevozi - to pa je mogoče s kombiniranjem potovanj. Prvo srečanje med g. Hartner-jem in Ivanom Hancem, direktorjem Avtobusnega prometa, lansko jesen, ko so se šele pripravljali na odprtje Hodoša, ni bilo uspešno. »Gospod Hanc ni bil navdušen nad sodelovanjem,« je kratko označil rezultat ponudbe Slovenskih železnic g. Hartner. In kakšno je mnenje največjega avtobusnega prevoznika v Pomurju letos? Jože Veren z Avtobusnega prometa je povedal, da bo marsikaj spremenil nov Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list št. 59, 19. 7. 2001), ki bo uvedel podeljevanje koncesij za prevoze potnikov. Po njegovem naj bi prišlo v prihodnjih dveh letih do uvedbe t. i. enotnih vozovnic, ki bodo ali obveza ali ugodnost, z njimi pa naj bi se potniki vozili ne le po Pomurju, ampak kar po vsej Sloveniji. Ta čas so tehnologije pri prevoznikih zelo različne - torej bo treba v dveh letih uskladiti tudi to. Bernarda B. Peček, foto: N.J. ■ Mačehovski odnos kmetijskega ministrstva do slovenskih oračev VAR Gornja Radgona Z iznajdljivostjo na svetovno prvenstvo NAJDETE V VAŠEM NABIRALNIKU gl. stran 8 Prekmurski orači odpotovali na Dansko s pomočjo občinskih in donatorskih sredstev Heprav je bila udeležba slovenskih oračev na letošnjem svetovnem prvenstvu vprašljiva skoraj vse do odhoda, je slovenska ekipa zdaj že na Danskem, kjer se bodo konec tedna orači z vsega sveta že 48. potegovali za naslove najboljših. Čeprav je tekmovanje v oranju ena redkih športnih disciplin, za katero ostane koristno opravljeno delo, strokovno pravilno opravljeno oranje pa je eno najpomembnejših opravil v kmetijstvu, kažejo v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do njega mačehovski odnos. V Zvezi organizacij za tehnično kulturo pravijo, da bi potrebovali za izvedbo vseh aktivnosti na tem področju letno 10 milijonov tolarjev, vendar kmetijsko ministrstvo doslej za to ni namenilo niti tolarja. Zvezi je kljub temu uspelo izpeljati vse letošnje aktivnosti, vključno z organizacijo državnega prvenstva, kot pravi Lojze Avšič, mednarodni sodnik in starosta slovenskih oračev, je šlo doslej skozi vse oblike tekmovanj oračev več kot 15 tisoč slovenskih oračev, ki so Na svetovno prvenstvo oračev na Dansko so odpotovali s pomočjo sponzorskih sredstev Marjan Kardinar, Anton Nežič (prvi trije z leve) in Lojze Avšič (na skrajni desni), na fotografiji pa sta še Jožef Režonja, ki je dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih (četrti z leve), in Ludvik Filo, tajnik Društva oračev Pomurja. Foto: L. K. si na ta način pridobivali ustrezno znanje in izkušnje. Kljub mačehovskemu odnosu kmetijskega ministrstva do oračev v Društvu oračev Pomurja ob sodelovanju Zveze organizacij za tehnično kulturo niso vrgli puške v koruzo, pač pa so Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 Vpisi na izredni študij visokošolskih strokovnih programov: POSLOVNA EKONOMIJA EPF MARIBOR sobota, 22. 09. 2001 POSLOVNI SEKRETAR VSŠ MARIBOR do 25. 09. 2001 vse aktivnosti usmerili v to, da zagotovijo ustrezna sredstva in svoja člana pošljejo na svetovno prvenstvo. Udeležbo na letošnjem tekmovanju na Danskem sta si namreč lani zagotovila Prekmurca Jože Zver in Anton Nežič. V sodelovanju s prekmurskimi občinami in posameznimi podjetji, ki so prispevala sponzorska sredstva, soboška območna enota Zavarovalnice Triglav pa je dala na voljo avto, je društvu oračev uspelo, da je slovenska ekipa odpotovala na Dansko. Če slovenski orači letos ne bi sodelovali na svetovnem prvenstvu, bi Slovenija izgubila tudi kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva, ki naj bi bilo pri nas leta 2013, nakazuje pa se celo možnost, da bi svetovno pr- venstvo v Sloveniji lahko pripravili že leta 2009. Slovenski tekmovalci so se že v Jugoslaviji uvrščali na najvišja mesta, na svetovnem prvenstvu so prvič sodelovali leta 1962, Štefan Bukvič pa je bil prvi Prekmurec, ki se je udeležil leta 1965 svetovnega prvenstva na Norveškem. Med vsemi slovenskimi tekmovalci je na svetovnih prvenstvih največkrat sodeloval Jože Zver, ki bo slovenske barve na tem tekmovanju letos zastopal že šestič, najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih pa je z 12. mestom dosegel Jožef Režonja, ki je na teh tekmovanjih sodeloval petkrat. Anton Nežič sodeluje na svetovnem prvenstvu letos prvič in upa na dobro uvrstitev. Ludvik Kovač ■ Iz internega dobavitelja so se prelevili v izvoznika Kronično pomanjkanje strokovnega kadra - Lokacijsko so utesnjeni, občina pa je pozabila na industrijsko cono odjetje VAR iz Gornje Radgone je domačinom že dokaj znano, čeprav se je ob ustanovitvi 11. aprila 1994 po stečajuiSlrada v svojem novem poimenovanju odreklo zvenečemu imenu Elrad. Takrat so začeli skromno z 12 zaposlenimi v starih dotrajanih prostorih orodjarne, v katerih so izdelovali orodja za interne potrebe poslovnega sistema Elrad. Danes je skupno 37 zaposlenih, to sicer ni velika številka, zato pa sta toliko bolj zavidanja vredna njihov razvoj in uspeh na trgu. Iz internega dobavitelja so se namreč spremenili v izvoznika, po lanskih podatkih so izvozili 70 odstotkov izdelanih orodij, letos pa kar 80 odstotkov. Njihova osnovna dejavnost je izdelovanje orodij in zadnje čase tudi polizdelkov za avtomobilsko in elektronsko industrijo na trge Avstrije, Nemčije, Češke in delno Italije. Orodjarstvo je neintenzi-vna dejavnost, v katero je vpleteno precej kreativnosti in inovativnosti, za nadaljnjo uspešnost pa bi morali investirati tudi v drage obdelovalne stroje in merilno tehniko. Toda čeprav so dokaj uspešni, jim ostane premalo za večje naložbe; npr. če imajo v VAR-u 32 tisoč mark dodane vrednosti, doseže podobno podjetje v Nemčiji 100 tisoč mark. Poleg tega so v Gornji Radgoni na neprimerni lokaciji skoraj v središču mesta in prostorsko močno utesnjeni, zato upajo, da se bo občina kmalu spomnila nekdanjih načrtov glede industrijske cone. Lastnika podjetja VAR sta Mirko Dominko, ki skrbi za razvoj in proizvodnjo, ter Anton Mlakar, ki je prevzel trženje. Slednji je tudi povedal, da je ena največjih nevarnosti za prihodnost podjetja prav pomanjkanje ustreznih kadrov. Tačas imajo sicer dokaj ugodno kadrovsko strukturo, saj je kar 28 delavcev s 4. in 5. stopnjo izobrazbe, toda za nove izzive evropskega trga prihodnosti to ne zadošča, kajti na področju avtomobilske industrije so standardi čedalje zahtevnejši. V sosednji Avstriji teh kadrov še bolj primanjkuje kot v Sloveniji, zato so že pred časom izdelali program za pridobivanje kadrov iz tujine. In med najbližjimi Avstriji in Gradcu, kjer bo BMW gradil novo tovarno, v kateri naj bi dobilo zaposlitev tristo delavcev iz Slovenije, je tudi G. Radgona. Zelo dobro sodelujejo s Fakulteto za strojništvo v Mariboru, s katero se skupaj prijavljajo na razpise Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Ministrstva za gospodarstvo, ponašajo pa se tudi z dvema štipendistoma - glede na velikost podjetja in število zaposlenih je to pohvalno. Bernarda B. Peček ■ 8 IZBRANO 20. september 2001 ISIIK Komentar javnih financah se nam odpirajo tri luknje grozljivih globin, ki bodo po napovedih poznavalcev do korenin zamajale javne službe in posledično vse, kar je navezano nanje. Proračunska luknja je vse od trenutka, ko je Ropovo ministrstvo javno predstavilo primanjkljaj, vreden več kot sto milijard tolarjev, vroči kostanj v ognju, ki postaja z iztekajočim se letom vedno bolj pekoč. Novega ognja pa mu je nasipalo še napovedano usklajevanje pokojnin, ki je menda presenetilo tako finančne načrtovalce porabe na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kotfinančno ministrstvo. Deset milijard tolarjev, kolikor naj bi v ta namen zagotovilproračun, dodatno načenja proračunsko trdnost, pokojninski zavod pa bo rdeče številke tudi vpisal na svoje ime. Grozeče tri luknje Pomanjkanje denarja pa načenja tretjo luknjo na strani zdravstvene blagajne. Do nedavnega po uspešnem poslovanju sloveči Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo končal letošnje poslovanje v rdečih številkah. Direktor zdravstvene zavarovalnice Franc Košir in minister za zdravje dr. Dušan Keber staji že pripravljala rešilni pas s predlogom o povišanju prispevne stopnje, toda kljub njuni napovedi, da se bo v drugem primeru tudi na tem koncu javnih financ načela tretja luknja, sta s predlogom pogorela. A če Rop še ni razkril načina, kako in s čim bo krpal proračunsko luknjo, je Franc Košir že pokazal svoje karte. Na papirju je že aneks k splošnemu dogovoru med plačnikom in izvajalci zdravstvenih storitev, po katerem naj bi prevzele v naslednjem koraku na svoja pleča finančni primanjkljaj tudi zdravstvene ustanove. Rečeno drugače, do določene mere se bo najprej zadolževal Zavod, potem pa naj bi se zaradi odloga pri plačevanju zdravstvenih storitev izvajalcem začeli zadolževati še v javnem zdravstvu. Da se javni zdravstveni zavodi s predlogom ne morejo strinjati, je povsem jasno, saj že sedaj komaj krpajo razliko, ki nastaja zaradi dejanske rasti materialnih stroškov in priznanih glede na rast življenjskih stroškov. In ker med partnerjema do dogovora ne more priti, bo problem položen na vladno mizo, Ta pa ježe tako obtežena z globino proračunske luknje, da si iskanja krpe še za tisto v zdravstvu ne bo nalagala na svoja pleča. Naj bi bili torej zategnjeni izvajalci zdravstvenih storitev tisti, ki bi s pritiskom navzgor iztržili povišanje prispevne stopnje za zdravstvo? Razkrivanje lukenj v javnih financah torej že dobiva konkretno podobo s pričakovanimiposledica- mi za ljudi, še najbolj za navadne smrtnike. Občinska seja ljutomerskih svetnikov V Ljutomeru preveč razsipni? Se bo dvorec v Železnih Dverih občini izmuznil iz rok? z adnja seja ljutomerskega občinskega sveti se je začela s pritožbami na nedavno korespondenčno sejo, ki je bila v začetku avgusta. Svetnika Maksimiljan Gošnjak in Mira Rebernik Žižek sta bila prepričana, da so bile ob tej priložnosti obravnavane preveč zahtevne teme, ki bi jih vsekakor morali uvrstiti na dnevni red redne seje. Gošnjak je še dodal, da vse to spet potrjuje neresnost njihovega dela, Rebernikova pa je zahtevala, da se preveri zakonitost glasovanja korespondenčne seje. Nadalje je Gošnjak tokrat že najmanj tretjič podal pobudo županu Jožefu Špindlerju, da pripravi analizo stanja v ljutomerskem gospodarstvu in zadevo uvrsti na dnevni red seje. Gošnjak je vztrajal, da svetniki o tem tudi glasujejo, predlog pa so le-ti podprli, tako da bodo problematiko obravnavali še na eni od letošnjih sej. Zatem je Gošnjaka zanimalo, kako je z nakupom dvorca v Železnih Dverih, za katerega se zanima občina, saj naj bi bil po nekaterih informacijah že prodan. Župan je zanikal, da bi dobil obvestilo o prodaji dvorca, in še dodal, da je z zakonom določeno, da ima občina prednostno kupno pravico, saj gre za kulturni spomenik, torej ga iz tega razloga naj ne bi bilo mogoče prodati brez vednosti občine, ki si menda zelo prizadeva, da bi dvorec kupila. Svetniki so potrdili še investicijski program za krožišče na Prešernovi cesti v Ljutomeru. Letošnji proračun občine se bo v ta namen znižal za šestdeset milijonov tolarjev, proračun za leto 2002 pa za skoraj šestindvajset milijonov tolarjev. V ta namen naj bi septembra objavili javni razpis za izbiro izvajalca, začetek del bi bil oktobra, investicija pa naj bi bila končana marca prihodnje leto. Pri obravnavi rebalansa letošnjega proračuna je Gošnjak najprej izrazil prepričanje, da se premalo investira in preveč porabi, enako je ugotavljal tudi svetnik Franc Štrakl, ki je še dodal, da je vendarle zaznati premik na boljše, saj jim je uspelo pridobiti več državnih sredstev, oglasil pa se je še svetnik Franc Stajnko, ki je povedal, da takšnega rebalansa ne more podpreti, saj je za kmetijstvo namenjenih premalo sredstev. Rebalans je bil sprejet z dvanajstimi glasovi za in šestimi proti. Darja Tibaot ■ Teden duhovnosti, kulture in Ciganovi dnevi v Črenšovcih Z delom povzdignil sebe in slovenstvo Pri nas pozabljen, ker je od leta 1945 dalje ves čas živel in delal v Avstriji - Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije mu je kmalu po smrti leta 1971 podelila Gallusovo plaketo a Koroškem v Avstriji vsako leto prirejajo glasbeno prireditev Koroška poje, ki je posvečena spominu na dr. Franca Cigana. Rodil se je leta 1908 v Žižkih, umrl pa je pred tridesetimi leti v Ljubljani - tam je bil pred smrtjo na zdravljenju kjer je tudi pokopan. Po lanskem obisku delegacije Občine Črenšovci s cerkvenim pevskim zborom na Koroškem je prišlo do pobude, da bi se kazalo oddolžiti dr. Ciganu tudi v domačem okolju. Na občinskem svetu so sprejeli odločitev, da bodo organizirali Ciganove dneve, medtem pa so že poimenovali po dr. Ciganu cerkveni pevski zbor. Prireditve v okviru Ciganovih dnevov so potekale ves minuli teden, povezali pa so jih še s Tednom duhovnosti in kulture v Župniji Črenšovci. Kot smo že pisali, je pustil dr. Cigan neizbrisno sled za seboj kot zbiratelj in skladatelj slovenskih ljudskih pesmi na avstrijskem Koroškem, ustanovitelj orglarske šole ter več pevskih zborov in glasbenih skupin, kot pisec pesmaric, glasbeni pedagog na slovenski gimnaziji v Celovcu in še bi lahko naštevali njegove zasluge za ohranjanje slovenske pesmi in besede med našimi rojaki onkraj meje. Koroško si je po letu 1945, ko je prebegnil tja iz ideoloških in političnih razlogov, izbral za svojo novo domovino, domov pa je le redkokdaj prihajal. Zato so najbrž neupravičeni očitki, ki smo jih lahko te dni slišali in tudi prebrali v zgibanki, katero sta skupaj izdala Občina Črenšovci in Župnijski urad Črenšovci (tako je navedeno, kajti v cerkvenih krogih uporabljajo namesto š črko s, kar seveda ni prav, op. p.), češ da naj bi hote zamolčali dejstva o njegovem velikem prispevku pri ohranjanju slovenske pesmi in besede. No, kakorkoli že, minulo soboto so dr. Francu Ciganu (na Koroškem je prevzel ime France, op. p.) in odkrili doprsni kip, ki so ga postavili v parku spominov pri črenšovskih farni cerkvi, kjer že stoji spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Župan Anton Tornar, ki je pozdravil vse prisotne, med njimi še posebej mariborske- ga škofa Jožefa Smeja, je ob tem poudaril, da je bil to moralni dolg do dr. Cigana, ki je bil v preteklosti po krivem obdolžen in tudi nam prikazan v krivi luči. Pustil pa je neizbrisne sledi med koroškimi Slovenci in slovenskim na- ALI VAM GA DA V ROKE POŠTAR gl. stran 9 Evropski dan brez avtomobila Po Soboti peš ali s kočijo vaindvajsetega september je Evropski dan brez avtomobila, ki ga letos v Sloveniji zaznamujemo že drugič, temu vseevropskemu projektu pa se pridružuje tudi mesto Murska Sobota. Namen dneva je ozaveščanje prebivalcev zaradi problemov, povezanih z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest in nepravilnim parkiranjem ter drugimi posledicami, ki jih povzroča preveč avtomobilov v mestih. To je tudi priložnost, da se ljudem predstavi manj obremejujoča in prijaznejša prevozna sredstva ter pešačenje in kolesarjenje, ki bodo prispevali k izboljšanju bivalnega okolja vsakega posameznika. Ob tej priložnosti bo v soboto, 22. septembra, v Murski Soboti od 5. do 13. ure za ves promet z motornimi vozili zaprto mestno središče, poleg tega pa še Slovenska ulica, Trg zmage, Kardoševa in Zvezna ulica. V ponedeljek, 24. septembra, pa bodo od 5. do 19- ure poleg naštetih zaprli še'Kocljevo, Staneta Rozmana, Zeleno in Cvetkovo ulico. Oba dneva pa bodo spremljale zaprtje cest številne prireditve, predstavitev nove občinske kolesarske cestne mreže, vožnja s kočijo, vožnja z otroškim vlakcem, vožnje s kolesi, rolerji in skiroji, gledališka predstava, v ponedeljek od 12. do 13- ure pa bo v veliki sejni dvorani mestne občine Murska Sobota še okrogla miza na temo Promet in okolje. A. N. R. R. ■ rodom nasploh. »Bil je naš sin, naš otrok, naš domačin in zrasel je kot orjaški hrast...« Dr. Janko Cercar, predstavnik Krščanske kulturne zveze koroških Slovencev, ki je prevzel besedo, je dejal, da je bil dr. Cigan ena od najsvetlejših osebnosti, ki so se zatekle na Koroško. Opisal ga je kot zelo delavnega na različnih področjih. Leta 1981, pred obiskom nekdanjega avstrijskega predsednika Ki-rchschlegerja na Koroškem, pa so ga po krivem obdolžili, češ da je med 2. svetovno vojno v domobranskih vrstah s pištolo v roki opravil neko zasliševanje in še nekaj drugih očitkov so mu naprtili. ,Pogled v dokumentacijo ljubljanske tajne službe pa je pokazal, da ni storil nobenega takega dejanja. Govoril je le proti komunizmu in sporočili so mu, da ga hočejo nove oblasti likvidirati, zato je emigriral. Mariborski škof Jožef Smej, ki je blagoslovil doprsni kip dr. Ciganu, pa je dejal, da je črenšovska župnija povezana z velikimi možmi, kot so bili Klekl, Zelko, Halas in drugi, ki bodo dobili svoje mesto v tem spominskem parku. Po odkritju in blagoslovitvi spominskega obeležja je sledila še slovesna akademija v čast dr. Francu Ciganu. Sodelovali so cerkveni mešani pevski zbor dr. France Cigan Črenšovci, mešani pevski zbor iz Sel in oktet Suha z avstrijske Koroške. Gostje iz Avstrije so pripravili tudi multime-dijsko predstavitev življenja in dela dr. Cigana. Jože Graj ■ Prvi, ki je dobil svoje mesto v parku spominov v Črenšovcih, je dr. Franc Cigan. (Foto: Jure Zauneker) Obiskali smo M0S v Celju Sejmi ne bodo več to, kar so bili? Udeležba iz Pomurja: vedno isti olikokrat sem si že rekel, da ne bom več šel ne na ta in ne na oni sejem, potem pa spet in spet grem in se vračam domov razočaran, kajti ugotavljam, da sem vse to, kar je tam razstavljeno, že videl v trgovinah. Ker sem že nekajkrat obiskal celjski sejem, sem letošnjega primerjal s prejšnjimi. Po mojem v primerjavi z lanskim ni bogatejši, oba pa Sta (bila) skromnejša od prikazov v letih prej. Kje so vendar časi, ko so se v hali, kjer se zdaj predstavljajo nekatere poklicne in srednje šole dualnega sistema izobraževanja, predstavljali z zahtevnimi izdelki in potem smo bili obiskovalci presenečeni ob spoznanju, kako visoki tehnologiji je kos slovenski »obrtnik«. Verjamemo, da zaradi propada nekaterih industrij, ki so vgrajevale take izdelke v svoje proizvode, niso propadli tudi njihovi »drobni« izdelovalci. Na celjskem sejmu, ki bo odprt do 23. septembra, prevladujejo veliki proizvajalci. Kaj pa pomurski izdelovalci? V prejšnjih letih so se predstavljale vse štiri pomurske območne obrtne zbornice, ki sem jih iskal tudi tokrat, vendar sem našel le OOZ Murska Sobota. Tam so bili tudi razstavni paviljoni OZ Prekmurka, Rota in Inoksa (brata Pavlinjek) in veščiškega Tipinga (šef Josip Kelemen). Roto pa se je dodatno predstavil tudi na veliki površini na prostem. Večji razstavni prostor pa je imel v hali lendavski Varstroj - tovarna varilne in rezalne tehnike ki je predstavil tudi dva nova izdelka: rezalno mizo za razrez tanke pločevine s plazmo in - to je obiskovalce še posebej pritegnilo - varilni avtomat oziroma enoročni robot. Del izdelka je sicer iz uvoza, vendar je brez ustreznega programa neuporaben. Program (na sejmu so predstavili delovanje oziroma varjenje kurišč - peči) pa je delo domačih programerjev, prav tako tudi robotovih podnožij. Dobro se je predstavil tudi gorjeradgonski Arcont, in sicer z različnimi okni in vrati (tudi garažnimi). Očitno je, da so Radgončani še ob pravem času odkrili tržno nišo (prvi v Sloveniji je bil na tem področju AJM) in uspeli (poleg zabojnikov) še s temi izdelki. Uspel pa je tudi grabonoški kovač Mir, ki je na sejmu prikazal svoje kovane izdelke (umetno kovaštvo). Od gostincev, ki tako tarnajo, da ne gre, pa je uspešno prodajala prekmurske dobrote Prekmurska iža iz Ižakovec. Š. S. I VSH 20. september 2001 IZBRANO 9 Turistična prireditev v Radomerju »Brotva na stori način - gvišno najbolj vesela« Slovenci smo zaljubljeni v svoje gorice a nedavni turistični prireditvi Preša - vino - veselje v Radomerju pri Ljutomeru je pripravil organizator Turistično društvo Železne Dveri - Radomerje zanimiv prikaz trgatve in »prešanja«. Člani društva pod vodstvom predsednika Marjana Pihlarja so se najprej izkazali s pripravo »kmečke tržnice«, kjer je bila v ospredju pestra ponudba pridelkov s podeželja, prav tako pa tudi s prikazom domače obrti. Ob tem je treba pohvaliti odlično okrašene stojnice, ki so pričarale pristni kmečki ambient, enak občutek domačnosti in prijetnega razpoloženja pa je dajala tudi celotna prireditev. Vrhunec prireditve je bilo stiskanje grozdja na stari način, torej so ga gnetli z nogami v stari »preši«, kamor so ga pripeljali s konjsko vprego, pri tem pa seveda ni manjkalo dobre volje, glasnega vriskanja in pesmi veselih »bračev« in »putarjev«. Prireditev je med drugim pozdravila tudi ljutomerska vinska kraljica Andreja Županec, ki je poudarila, da s ponosom nosi naslov in obleko kraljice prekrasnega prleškega vinorodnega območja. Strokovno oceno letošnje Za boljše zdravje Vabili bodo na pregled a ministrstvu za zdravje pišejo Belo knjigo zdravja ali nacionalno strategijo varovanja zdravja, ki ima za cilj, -----zmanjšati bremena kroničnih bolezni, kot so koronarne srčne bolezni, možganske kapi, rak, poškodbe in samomori. To pa bi mogli doseči z delovanjem na dveh poljih, z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, kot so alkohol, nezdrava prehrana, kajenje, telesna nedejavnost in stres, ter z zmanjšanjem neenakosti z dostopnostjo do zdravstvene službe, zaposlovanjem, izobraževanjem, vlaganjem v gospodarski razvoj. Najpogostejša kronična bolezen je še vedno srčno-žilria bolezen, ki je tudi glavna povzročiteljica smrti, zato bodo zdravniki v osnovnem zdravstvu začeli sistematično opravljati preventivne preglede najprej za bolj ogrožene, potem pa tudi za druge. Sredi oktobra bodo namreč vsi moški v starosti od petintrideset do petinšestdeset let in ženske v starosti med petinštirideset in sedemdeset let prejeli pismo ministra in osebnega zdravnika s povabilom, da odgovorijo na kratek vprašalnik. Po odgovorih sodeč jih bodo glede na stopnjo ogroženosti zdravniki vabili na Ameriška tragedija bo vplivala tudi na poslovanje v Muri Posledic še ni mogoče oceniti Mura ima na Manhattnu dve mešani firmi za prodajo moških in ženskih oblačil Dober teden po tragediji v New Yorku in Washingtonu si Američani še vedno niso opomogli. Posledice se čutijo na vseh področjih, posredno pa jih čutijo tudi gospodarstva drugih držav. Čeprav nekateri ekonomisti ugotavljajo, da ameriška tragedija ne bo pomembno vplivala na slovensko gospodarstvo v celoti, jo bodo občutila nekatera podjetja, ki sodelujejo s to državo. Predsednik uprave Mure Božo Kuharič je v svojem sporočilu zapisal, da bo imela ta tragedija velik vpliv na poslovanje Mure, katerega težo pa je v tem trenutku še nemogoče oceniti. Zaradi prekinjenih transportnih poti ni bila mogoča pravočasna dobava je-sensko-zimskih oblačil. Sezona je na vrhuncu in zamujanje bo ne- gativno vplivalo na poslovanje. Zelo verjetna je tudi možnost, da so se nakupi oblačil v Ameriki po tem dogodku zelo zmanjšali. letine je podal še mag. Slavko Žalar, ki je navzoče pozdravil tudi v imenu Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Ljutomer, pohvalil je prireditev, ki se vsako leto bolj dopolnjuje, ter ob tem ugotavljal, da smo Slovenci zaljubljeni v svoje gorice, čeprav so le-te zelo zahtev- Razpoloženje na turistični prireditvi je marsikoga popeljalo v »tiste lepe čase« naših babic in dedkov, ko je bilo delo sicer precej težje, vendar tudi bolj radostno. preventivni pregled, zdravstveni delavci, ki so se izobrazili v delavnicah CINDI, pa bodo zanje pripravili delavnice za zdrav način življenja. V petih letih bi tako zdravniki pregledali vse opredeljene ljudi v srednjem življenjskem obdobju. M. H. I ŠE POMNITE, KAKO JE BILO PRVIČ? gl. stran 10 V začetku septembra je začela s prodajo kolekcije moških oblačil za sezono pomlad 2000 Murina mešana firma PMI, Ltd., prejšnji teden pa je začela s prodajo kolekcij ženskih oblačil za novo pomladno sezono še mešana firma MURA - USA, Inc. Obe firmi imata sedež na Manhattnu in po tragičnem dogodku dostop do obeh sedežev ni bil mogoč: Odpovedan je tudi newyor-ški sejem mode, ki je postal s svojimi modnimi revijami eden najpomembnejših svetovnih modnih dogodkov in velika modna imena, Murini strateški partnerji pa so ostali čez noč brez dogodka, na katerem so gradili svoje promocijske aktivnosti. Čeprav je škodo, ki bo nastala, težko oceniti, so v Muri zaznali zaskrbljenost pomembnih kupcev, z njimi so v stalnih stikih, dogajanja spremljajo in bodo tudi ustrezno ukrepali, je v sporočilu zapisal Božo Kuharič. L. K. ■ ne. Obiskovalce sta pozdravila tudi ljutomerski župan Jožef Špindler, ki je zaželel čim več mošta, in direktor ljutomerskega LTO-ja Andrej Vršič, ki je izrazil željo, da bi bilo v Prlekiji v prihodnje več podobnih prireditev. Darja Tibaot I Približevanje Evropi in avstrijske izkušnje ruštvo krščanskih izobražencev Pomurja se v svojih aktivnostih kritično odziva na aktualna dogajanja v regiji. Na okroglih mizah so prevetrili probleme z gospodarskega, socialnega in drugih področij, sedaj pa se odpirajo navzven in v sredo, 26. septembra, ob 19. uri pripravljajo predavanje dr. Valentina Inzka z naslovom: Približevanje Slovenije Evropski skupnosti in avstrijske izkušnje. Predavanje bo v Župnijskem domu v Gregorčičevi ulici (stavba ob katoliški cerkvi) in bo v sklopu letošnjih Ivanocyjevih večerov. Umirimo se z jogo Društvo Joga v vsakdanjem življenju bo organiziralo za- četno vadbo, in predava- nje v sredo, 3’oktobra, ob 18.00 v gasilskem domu v Murski Soboti. Poskusna vadba pa bo že prihodnjo sredo. S. M. ■ Zgodilo se je... Gornja Radgona Vse kaže, da je uživanje mamil spet terjalo žrtev. V Gornji Radgoni so našli mrtvega triindvajsetletnika. Prve ugotovitve so pokazale, da naj bi umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, točen vzrok smrti pa bodo potrdili obdukcijski izvidi. Anketa Naj... domačija 2001 a pobudo novinarke Bernarde B. Peček smo začeli pred enajstimi leti z akcijo Naj... kmetija. Lani, ko smo sklenili deseto, jubilejno ocenjevanje, smo pomislili, da smo že ocenili »vse« boljše kmetije in da bi kazalo akcijo končati ali se domisliti česa novega. Potem je padla ideja o ocenjevanju naj... domačije, to pa pomeni, da ni nujno, da ima domačija naj... kmetijstvo, ampak mora izpolnjevati še druge kriterije, denimo vključenost v vaško kulturno in društveno življenje. In ■ tako smo se lotili ocenjevanja po drugačnih kriterijih in izbrali za leto 2001 naj... domačijo Ščapovih v Turnišču. Reportažo z nedeljske prireditve lahko preberete na 16. strani. Tu pa prinašamo pet izjav naključno ogovorjenih obiskovalcev, ki smo jih povprašali za mnenje o naši akciji in seveda nedeljskem gostitelju. HERMINA SEČKO iz Sebeborec: »Zelo v redu se mi zdi akcija Naj... kmetija oziroma zdaj Naj... domačija. Sicer pa je to tudi poudaril govornik. Naj povem, da smo bili na vseh dosedanjih razglasitvah naj... kmetije in nismo izpustili tudi obiska na zdajšnji naj... domačiji. Vzrok: vsakokrat vidiš nekaj novega oziroma spoznaš kmetijo, zdaj domačijo, spoznaš ljudi, nov kraj, organiziranost prireditve, uživaš v programu. Tako je tudi bilo na letošnji naj... do- mačiji Ščapovih v Turnišču. Slednji so bili tudi dobri gostitelji, to pa verjetno ni bilo poceni, ko pa se nas je zbralo, slabemu vremenu navkljub, toliko ljudi iz celega Pomurja.« JANEZ GOLOB s Ptujske Ceste: »Izhajam s kmetije. Nekoč smo imeli sedem hektarjev veliko posestvo, zdaj pa imamo nekoliko manj zemlje. Ker je naša domačija na primernem mestu, razmišljamo o kmečkem turizmu. Da pa se ne bi zaletel, je dobro, da človek pogleda malo naokoli. Danes je sicer deževno vreme, kljub temu pa smo se žena in otroci pripeljali sem v Turnišče, kjer smo videli kraj, ki ga doslej še nismo poznali; spoznali pa smo tudi prizadevanja Ščapovih in seveda bili na zelo uspeli prireditvi. Vtisi so zelo dobri. Vse bi rad pohvalil. Tudi vas Vestnikovce, ki ste se domislili te akcije.« KATARINA MIKOLIČ s KobBja: »Na razglasitev naj... domačije smo prišli vsi člani naše družine. Ščapove sicer na videz poznamo, potem smo o njih brali v Vestniku, zdaj pa smo jih.spoznali še neposredno. Zelo v redu je, da so se lepo ujele vse tri generacije, zato tudi uspehi. Organizacija prireditve je bila dobra, zelo bogat je bil program, v katerem so me posebej navdušili člani turniškega kulturnega društva ter ljudske pevke. Na prireditvi o razglasitvi naj... kmetije oziroma naj... domačije sem prvič. Upam, da jih bo še več. Turniščanom, med katerimi imam celo sorodstvo, čestitam za veliko gostoljubnost.« EVGEN SEČI iz Gančan: »Kar trije člani naše družine - poleg mene še mati in žena -smo se udeležili razglasitve naj... domačije v Turnišču. Vmes smo obiskali tudi mojega brata, ki ima v neposredni bližini prav tako veliko kmetijo, od nedavna pa še turistično kmetijo. Tudi mi v Gančanih se ukvarjamo s kmetijstvom in imamo veliko posestvo. Če bi kdaj nas izbrali za naj... domačijo, si ne bi upali biti gostitelj take razglasitve, saj zahteva veliko dela in tudi .nastopanja’, to pa meni osebno ne gre ravno od rok. Sicer pa menim, da je dobro, da imate to akcijo, s čimer dokazujete, da se pri domačem tedniku zani-. mate za življenje na kmetih oziroma v naših krajih.« FRANC SRAKA iz Turnišča: »Kot Turniščan seveda poz-nam Ščapove in povedati moram, da so zelo delavni. Te (dobre) lastnosti so prešle tudi na najmlajša člana družine. Tudi so zelo družabni. Vaščani jih kot take poznamo že dolgo, upam pa, da ste njihovo gostoljubnost občutili tudi novinarji in številni obiskovalci, ki ste prišli od blizu in daleč. Sam sem sicer o naj... kmetijah bral, samih prireditev pa se nisem udeleževal. Zdaj, ko ste izbrali naj... domačijo v moji vasi, sem se seveda udeležil razglasitve, pogostitve in prisostvoval programu. Odličen je bil tudi humorist Korenov Lujz. Če se bo akcija izbiranja nadaljevala, se bom prihodnjih razglasitev vsekakor udeležil.« Štefan &Jurel 10 INTERVJU 20. september 2001 VBTNIK Po povezovanju pomurskih, ptujskih in ljutomerskih mlekarjev Prepoznavnost na trgu Tržišču zdaj ponujajo celovito paleto mlečnih in tudi nemlečnih izdelkov o pripojitvi ptujske mlekarne in po nakupu večinskega deleža v ljutomerskem Mlekoprometu postajajo Pomurske mlekarne nosilec drugega stebra slovenskega mlekarstva, saj so z 22-odstotnim deležem na slovenskem trgu druga največja mlekarna v državi. Zunaj povezav z Ljubljanskimi in Pomurskimi mlekarnami so trenutno še mlekarne v Kobaridu, Vipavi in Celju, vendar direktor Pomurskih mlekarn mag. Ivo Rotdajč ocenjuje, da se bosta v prihodnosti v Sloveniji oblikovala dva oziroma največ trije mlekarski stebri. Da je povezovanje nujnost, so soboški mlekarji spoznali že pred leti, ko se je odkup mleka na tem območju začel zmanjševati. Sredi osemdesetih let so ga odkupili tudi 137 tisoč litrov dnevno, prekmurski rejci pa zdaj oddajo dnevno le do 90 tisoč litrov mleka, to pa je premalo za racionalno izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti. S povezovanjem omenjenih treh mlekarn Pomurske mlekarne zdaj letno predelajo 100 milijonov litrov mleka, pripojitev ptujske mlekarne pa se je že pokazala kot dobra, saj je presežke mleka tako lažje preusmerjati in izbirati najugodnejše rešitve. Prej so Ptujčani dobršen del presežkov mleka izvozili na Hrvaško, zdaj pa presežke predelajo v Pomurskih mlekarnah. V ugodnejšem položaju so zdaj tudi pridelo V prihodnosti naj bi se v Sloveniji oblikovala dva, največ trije mlečnopredelovalni centri, nosilec enega od teh pa naj bi bile Pomurske mlekarne, pravi direktor Ivo Rotdajč. valci mleka na ptujskem območju, saj so Hrvati s plačilom mleka zamujali in prihajalo je tudi do daljših zamud pri plačilu oddanega mleka. Ta problem so zdaj rešili in ptujski rejci so glede plačila v enakopravnem položaju s pomurskimi. S pripojitvijo ptujske mlekarne soboški mlekarji tudi manj čutijo zniževanje količin odkupljenega mleka, ki so ga letos v Prekmurju odkupili za dva odstotka manj kot lani, medtem ko se je odkup na ptujskem območju povečal za pet odstotkov. Tudi za povezovanje z Ml-ekoprometom se v Pomurskih mlekarnah niso odločili brez razlogov, saj zdaj lahko ponudijo tržišču tako rekoč celovito paleto vseh mlečnih izdelkov. Vse tri mlekarne namreč pokrivajo sirni program, od trdih in mehkih do topljenih, razširili so program namazov, tržišču ponujajo kompleten program fermentiranih, pasteriziranih in trajnih izdelkov, pudinge, masla, čokoladno mleko, mleko .v prahu, poseben program pa imajo tudi za Mc‘Donaldš. Od nemlečnih proizvodov izdelujejo čaje, kavo, ledeno kavo, rastlinsko smetano, so edini slovenski izdelovalec kapučina, storitveno predelujejo jajca v prahu, v sezoni pa koncentrirajo tudi mošt za nekatere večje vinske kleti. S tako široko ponudbo so postali tudi prepoznavnejši na slovenskem trgu, kjer zdaj prodajo štiri petine celotne proizvodnje. Čeprav je izvoz še vedno zanimiv, povečujejo delež prodaje na domačem trgu, izvoz pa se je zmanjšal tudi zaradi izpada na makedonskem tržišču, to pa je posledica dogodkov v tej državi. Največje tržišče je trenutno Bosna in Hercegovina, kamor izvažajo celotno paleto izdelkov, na zahodnoevropska tržišča občasno izvažajo mleko v prahu in maslo, prav zdaj so poslali večjo količino teh izdelkov v Egipt, predvsem s stripa so močno navzoči v ZDA in Kanadi. Povezovanje se seveda pozna pri realizaciji poslovanja, saj so ustvarile Pomurske mlekarne leta 1999 4,6 milijarde tolarjev celotnega prihodka, lani se je ta povečal že na 6,3 milijarde tolarjev, v prvem polletju letos pa so dosegli že 3,8 milijarde tolarjev celotnega prihodka. Po besedah direktorja Rotdajča se uspešnost poslovanja v zadnjem času nekoliko slabša, to pa je posledica izsiljevanja pri odkupnih cenah. Sprejet tržni red za mleko se še vedno ne upošteva, mlekarne plačujejo mleko po predpisani ceni, s tem pa se finančno izčrpavajo. Rotdajč tudi zatrjuje, da je nesprejemljivo stimuliranje izvoza surovega mleka, saj s tem zmanjšujemo izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti v mlekarnah, hkrati pa izvažamo kakovostno mleko, ki nam ga hrvaške mlekarne vračajo v obliki gotovih izdelkov. Vse to se kaže tudi pri dobičku, ki so ga v Pomurskih mlekarnah lani ustvarili v višini 79 milijonov tolarjev, v letošnjem prvem polletju pa je dobiček znašal 48 milijonov tolarjev. Proizvodni obrati Pomurskih mlekarn v Murski Soboti in ljutomerskem Mlekoprometu imajo izvozno registracijo za najzahtevnejša evropska in ameriška tržišča, to pa ne velja za obrat na Ptuju. Za pridobitev izvozne registracije bi bile potrebne v ptujskem obratu temeljite obnove, saj so zastarele predvsem komunalne naprave in energetika. Ker obrat na Ptuju nima izvozne registracije, ne morejo od tam v Pomurske mlekarne pripeljati nobenega izdelka ali polizdelka. Mleko vozijo naravnost v Mursko Soboto, zato so se tudi odločili, da v Pomurske mlekarne v prvi fazi preselijo tudi izdelavo premazov, masla in skute. Proizvodni program sirov Livada zaenkrat še ostaja na Ptuju, vendar ga bodo preselili v Mlekopromet, obrat na Ptuju pa naj bi že prihodnje leto zaprli. S takšnimi načrti so ptujske mlekarje seznanili že takrat, ko so se dogovarjali o priključitvi k Pomurskim mlekarnam, vseh 50 delavcev, ki zdaj delajo v ptujski mlekarni, pa bo dobilo zaposlitev v Murski Sobo« in Ljutomeru. udvik Koyač , Agrar je objavil ponudbo za odkup delnic KG Rakičan »Posel še visi« Nastavek za tretji sistem v pomurskem agroživilstvu diti manjšo tovarno, ki sicer ne bo odžirala tržnega deleža nobeni od obstoječih, ampak bodo tu novi programi. Gradbeni projekti so v sklepni fazi, tehnološki projekti pa so pripravljeni že dve leti. V časniku Finance je bila štirinajstega septembra objavljena ponudba za odkup delnic Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki ga je naročila mariborski borznoposredniški hiši MBH, d. o. o., družba AGRAR, poslovno svetovanje, d. o. o., s sedežem v Bakovski ulici 31 v Murski Soboti. Prevzemna družba je bila ustanovljena v tem letu, ustanovitelji pa so podjetja iz skupine Intering s sedemdesetodstotnim deležem in podjetja 13M s tridesetimi odstotki. Vodenje družbe je prevzel mag. Dragutin Salavec, ki je v zvezi z objavljeno ponudbo odgovoril tudi na nekatera vprašanja. - Ponudnik za delnice Kmetijskega gospodarstva Rakičan delničarjem ponuja denar ali osemnajst tisoč tolarjev za delnico, katere nominalna vrednost znaša 10 tisoč tolarjev. Sodeč po ponudbi lahko sklepamo, da je prevzemna družba glede na potrebni kapitalski vložek zelo zainteresirana za uspešnost svoje ponudbe. S kakšnimi interesi želi postati družba Agrar večinski lastnik KG Rakičan? KG Rakičan je v svoji dejavnosti uspešno podjetje, ki ima dobre poslovne rezultate in dobre bilance. Ocenjujemo, da je ne le dobra naložba, pač pa, da lahko postane tudi nosilec povezovanja dela živilskopredelo-valne industrije v Pomurju in tako nadgradi svojo primarno dejavnost. - Je družba Agrar ponujeno ceno predhodno uskladila z večjimi lastniki, da bi ponudba uspela oziroma da si bo po izteku ponudbenega roka (ponudba velja do dvanajstega oktobra) prevzemna družba zagotovila pričakovani enainpetdesetodstotni lastniški delež v KG Rakičan? Naredili smo vse, kar je v okoliščinah tržnega gospodarstva mogoče, da zagotovimo doseganje začrtanega cilja. V naslednjih nekaj dneh bo znano, ali smo uspeli. - Zaposleni imajo v družbi KG Rakičan okoli devet odstotkov delnic. Ali je za uspešnost ponudbe pomembno, da se za prodajo odločijo tudi zaposleni oziroma mali delničarji? Po našem mnenju to ni nujno. Prepričani pa smo, da je to za male delničarje koristno. Znano je namreč, da postanejo delnice prevzetih podjetij v primeru uspešnega prevzema nezanimive za druge vlagatelje in temu primerno padejo tudi cene. Glede na to, da nameravamo vsaj prva tri leta morebitne dobičke reinvestirati v izvajanje začrtane strategije, menimo, da tudi s tega vidika ni pravega motiva za ohranjanje lastništva obstoječih delnic. - Prevzem družbe običajno prinese tudi celovite spremembe pri vodenju in organizaciji družbe. Kdaj predvidoma bo družba Agrar nastopila kot aktiven lastnik z ukrepi sprememb v prevzeti družbi? Če prevzem uspe, bo to zelo hitro. Vendar je treba poudariti, da kratkoročno ne predvidevamo dramatičnih sprememb. V tekočem poslovanju bodo minimalne korekcije. Večje bodo v nadaljnjem usmerjanju strateške politike. - Družba Agrar je registrirana za opravljanje poslovnega svetovanja, kot lahko sklepamo za področje agrarne dejavnosti. To pa je mogoče razumeti tudi kot angažiranje v nimo, da je to potrebna priprava na neodvisnejši in varnejši položaj ob vključevanju v EU. - Kateri so bili razlogi za spremembo poslovne strategije družbe 13M, ki je bila doslej usmerjena predvsem v trgovinsko dejavnost, z napovedanim prevzemom pa vstopa na področje agrarne proizvodnje? Naša strategija se ni v ničemer spremenila, se pa o njej bolj malo ve. Glede na obstoječe razmere pač poskušamo delovati optimalno, razumljivo pa je, da se na začetku ni dalo storiti več, kot smo naredili. Delovanje v tr- Prišel je čas in okoliščine so takšne, da je to treba narediti, saj je tu tudi obdobje vključevanja v Evropsko unijo. Mi se ne čutimo toliko ogrožene, saj nismo zelo veliki in tudi prilagodljivi smo. Dosti večja nevarnost je za druge. Tudi sam Rakičan le na ravni poljedelstva, pa čeprav je sedaj uspešen, ne bo dovolj močan. Vertikalni sistem, ki bi se ukvarjal s poljedelstvom, mešalničarstvom, prašičerejo in predelavo, je že tak, da bi se lahko jutri kosal z evropsko konkurenco. To pa so kapitalsko izredno obsežni projekti, ki jih kot 13M ne zmoremo, mislim pa, da je ta navezava, ki se je izoblikovala, širšem prostoru. Ali bo družba Agrar nastopila kot prevzemnik še katere sorodne družbe z namenom, da jih poveže v sistem? V prospektu smo zapisali, da želimo postati skupaj s KG Rakičan hrbtenica povezovanja dela agr-oživilskih zmogljivosti v Pomurju. Za to formulacijo stoji jasno oblikovana vizija. Prepričan sem, da v dobro velikega števila akterjev v tej dejavnosti v Pomurju. - Družba 13M Je bila že doslej pomemben poslovni partner družbe KG Rakičan, predvsem z odkupom prašičev. Zakaj prevzem in vlaganje v lastništvo, če je bilo dobro že dosedanje poslovno sodelovanje? Družba 13M je sodelovala tudi pri drugih programih in ne samo pri programu prašičereje. Kljub temu lahko kot (so)lastnik vpliva na prihodnje usmerjanje strateške poslovne politike in utrjevanje položaja ključnih dejavnosti. Me- govskem sektorju namreč zahteva dosti manj kapitala kot v proizvodnem. Torej kapitala ne gre podcenjevati, saj brez kapitalskih vplivov nimaš kaj početi, lahko le koga moleduješ ali prosiš, da naredi tako ali drugače. Vendar se na ta način strategije ne mortjo realizirati, to pa dokazuje več primerov v Pomurju in tudi v Sloveniji. V naši viziji ali strategiji pa sedaj prihaja obdobje, ko se pripravljamo na vključitev v proizvodno dejavnost, pa ne samo s tem projektom v Rakičanu, ampak s projekti, ki jih vodimo znotraj 13M. Te dni končujemo dve večji investiciji. Kupili smo parcelo Agro-merkurja, kjer nameravamo nare- lahko dobra. - Skupaj boste torej v pomurskem agroživilstvu gradili sistem z vertikalno in horizontalno povezavo. V Pomurju sta že nastavljena dva sistema, skupina okoli ABC Internacionala in Pomurske mlekarne, drugo pa je nekaj šibkejših organizacij, ki bodo morale nekaj narediti. M. H. ■ PRVIČ, KO STE GA VZELI V ROKE? gl. stran 12 INTRADE Ekskluzivni uvoznik za v Sloveniji organizira za Samsungove zveste kupce tradicionalno SERVESNO KAMPAKM 20.9. in 21.9.2001 Med servisno kampanjo vam bomo odpravili manjše napake na televizorjih, videorekorderjih, glasbenih stolpih in mikrovalovnih pečicah, od letnika 1997 dalje. - v brezplačno odpravo okvar niso vključene mehanske poškodbe in okvare, povzročene zaradi električnega udara - pri vrednostno večjih popravilih vam priznavamo 20 % popusta - za Izdelke, ki jih ni mogoče popraviti, se vam med servisno kampanjo prizna 10 % popusta pri nakupu novega aparata - za brezplačno odpravo okvar je potrebno predložiti garancijski list podjetja INTRADE. ODJEMNA MESTA: MARIBOR: Servis RTV-aparatov Boris TEPEH s.p., Mlinska ulica 22, Maribor LJUBLJANA: DAST d.o.o., Ziherlova ulica 10, Ljubljana MURSKA SOBOTA: TRATNJEK d.o.o., Prežihova 4, Murska Sobota VELENJE: TEVES d.o.o., Črnova 35c, Velenje Prevzem aparatov: med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro INTRADE doo Zagrebška c. 28, 2000 Maribor tel. 02/460 55 55 in 460 55 56 mulTI - MEDI A CENTER SAMSUNG DIGIToIl) everyone's invited™ VESTNIK 20. september 2001 KULTURA 11 Karakter dreves, ujet v formo Spomenik preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Bratuša z radgonskim kipom ni zaslužil 7 milijonov SIT, kot nekateri razširjajo zadnje čase, ampak znaša njegov honorar kvečjemu 600 tisoč SIT pomenik, ki so ga na prostoru med cerkvijo, policijsko upravo in župnijskim domom v Gornji Radgoni odkrili pred dobrima dvema meseca, je svojevrstno prepletanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Sestavljen je iz treh delov: delov topa ali tanka iz časov osamosvojitvenih spopadov v Gornji Radgoni, plošče z napisom in sodobnega kipa v kombinaciji nerjavečega materiala in brona. Kot pri-stoji Mirku Bratuši je bil tudi pri tem spomeniku malce poslušen, še bolj pa samosvoj, toda nekoliko manj provokativen kot v Novi Gorici (Jure Mikuž imenuje njegove spomenike kar protispomeniki), vsekakor pa je tudi tukaj vztrajal pri svoji zamisli o postavitvi in ureditvi celotne okolice do konca. Vsekakor je končni rezultat tako dober, da si ga hodijo ogledovat mnogi. »To naj bi bil kip ob slovenski osamosvojitvi; eni so hoteli imeti popolnoma vojaško zadevo iz preteklosti, npr. tank ali njegove dele kot spomin na vojno, druga struja pa je hotela bolj miroljubno zadevo v smislu deklaracije iz 1991. leta: nikoli več vojne. Nekako so se uskladili, tri dele tanka sem vključil v spomenik, torej to je vojni del spomenika - vanj sem vključil bronaste elemente, hruške in dve glavi. Bolj na sredini prostora ob robu je plošča -kot trenutek sedanjega spominjanja na obletnico vojne, za tretji del spomenika pa sem hotel narediti nekaj optimističnega, Slovenski sekstet klarinetov Slovenski sekstet klarinetov, ki je nastopil v klubu PAC v Murski Soboti, je nastal sicer šele pred tremi leti, a se je pa že uveljavil na odrih doma in v tujini. Kako tudi ne, saj ga sestavljajo člani profesionalnih orkestrov oz. profesorji na slovenskih glasbenih šolah (Slovenska filharmonija, Orkester slovenske policije, ljubljanska Opera in Glasbena šola Velenje) To so- Jože Kotar - B klarinet, Dušan Sodja - B klarinet, Tomaž Kmetič - Es klarinet, Janez Mazej - alt klarinet Franci Maček - bas klarinet in Matjaž Emeršič - kontrabas klarinet. Zasedba šestih klarinetov je v svetu dokaj redka, posebna zanimivost seksteta pa je največji kontrabas klarinet ki je edini v Sloveniji Fantje izvajajo predvsem skladbe 20 stoletia preostala obdobja pa segajo od baroka, klasike do modernih skladb. V Murski Soboti so začeli s Clarinet Valsante Alfreda Reeda, nadaljevali pa z Arabeskami Črta Sojarja Voglarja in prvi del končali z En Famille Ray-monda Loucheria s oetimi stavki Po odmoru je sledila skladba Rolfa Kuhna Clarinet Connection s tremi stavki, nastop pa so končali s Sextour Lvrique Marca Eychenna s tremi stavki. Koncert je spremljalo okrog trideset poslušalcev. Klub PAC ie tako edini ki ie v prekmurski prestolnici v avgustu in prvi polovici septembra poskrbel za kakovostno glasbeno dona anie sai so’že 8 avgusta tukaj nastopili tudi mladi violinski virtuozi iz Anglije, Avstrije, Danske, Italije, Japonske, Južne Koreje, Nemčije, Švice in Slovenije pod vodstvom profesorja Igorja Ozima. T. K. ________________* *_______________________ Delavnica in seja slovenskihrestavratorjev v Lendavi Restavriranje mora biti strokovno ■ Lendavi je teden dni potekala restavratorska delavnica, na kateri je sodelovalo sedem restavratorjev iz Madžarske in pet iz Slovenije. Sodelujoči so se poleg s rokovnih predavanj o tej dejavnosti in izmenjave izkušenj lotili tudi restavriraniNekaterih zgodovinskih predmetov na lendavskem gradu. se sem M torskega društva. V strokovno izobraževanje na področju konzervatorstva in restavratorstva v okviru desetdnevne delavnice so vključili predavatelje iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, delavnica pa je pomenila tudi priložnost, da se primerno restavrirajo zgodovinski predmeti, ki so ležali na podstrešju lendavskega gradil in ki jih bodo v prihodnje tudi razstavili. V grajskih prostorih je potekal tudi občni zbor Društva restavratorjev Slovenije, na katerem se je neko tretjo dimenzijo spomenika, da ne bi bil samo spomenik za nazaj in za določen trenutek, ampak tudi za naprej, ki stoji ha prejšnjih. Uporabil sem liste slovenskih'dreves, sedmih dreves in dveh grmovnic. Zanimivo se mi je zdelo združiti sodobni nerjaveči material s tradicionalnim bakrom. Lovor, rožmarin, vrba, breza, jablana, hrast, oreh, kostanj, lipa - devet izrastkov, devet slovenskih rastlin, ki rastejo po vsej Sloveniji. Z oblikami sem hotel narediti nekakšne portrete dreves, forme so take, da bi morale pristajati njihovemu karakterju,« je pojasnil nastajanje spome- zbralo okrog 60 restavratorjev - konservatorjev iz vse Slovenije od okrog dvesto, kolikor jih je članov društva. Ob tem so sprejeli tudi deklaracijo, v kateri so Ministrstvu za kulturo poudarili potrebo, da se uredi status poklica ter zagotovijo razmere za opravljanje dejavnosti in nadzor. Zahtevajo tudi ureditev izobraževanja mladih v tem poklicu in podporo kulturnega ministrstva v povezovalnih procesih in organiziranju razvojnih jeder po regijah. Predsednik društva Ivo večih stebrih so bronaste forme z reliefi listov, nekakšni portreti devetih slovenskih dreves. nika priznani slovenski umetnik Mirko Bratuša. Trava je zato, da si ga bodo ljudje lahko ogledali od blizu, je še dodal. In kakšna je bila cena tega dokaj zajitevnega in velikega projekta, ki bi se ga razveselilo Nemec je povedal, da je v zadnjih desetletjih v Sloveniji opazna rast kakovosti dela restavratorjev, vendar so opazne tudi posledice sprememb, ki jih prinaša trg z razdrobljenostjo in izoliranostjo posameznih razvojnih jeder, zaradi česar se nekateri restavratorji, zasebniki, posameznih del lotevajo tudi precej nestrokovno. Nujno pa bo tudi treba zagotoviti izobraževanje na tem področju, saj ima sedaj polovica restavratorjev -konzervato-rjev le srednješolsko izobrazbo, zato od kulturnega ministrstva pričakujejo, da bodo zagotovili sredstva, s katerim bo večina dosegla univerzitetno izobrazbo, čeprav letno diplomira deset študentov restavratorjev likovne dediščine, ki jih je za slovenske razmere preveč, ni pa univerzitetnih programov izobraževanja za druge zvrsti, zato bi bila najbrž najboljša rešitev sistematično pošiljanje na šolanje v tujino. Jože Gabor! vsako mesto. Bruto z davki vred je stalo vse skupaj 3,8 milijona SIT. Občina je dala zelo malo za kip, tako ugodno jim ne bi nihče postavil kipa, vsekakor pa ne tako dobrega, zaradi katerega prihajajo umetniki iz Ljubljane, da si ga ogledajo. Mirko je vesel, da so ga povabili k sodelovanju, vseeno se počuti malce domačina, ker je iz Negove in je nekaj časa stanoval celo v G. Radgoni, zato nima občutka, da je dobil premalo: sam je zaslužil okrog 600 tisoč SIT. »Najprej je bil honorar okrog milijon tolarjev, potem pa sem jim dal popust. Vse drugo so stroški odlivanja v bron in cena materialov,« je pojasnil Mirko Bratuša. Govorice, da je kipar pobral sedem milijonov, so torej iz trte zvite. Ne vedo, kakšne so cene za tovrstno delo. Avtorski honorar pa je res minimalen glede na vloženo delo. In še to: tistih glav v tankovskih delih sploh ni računal, kar tako jih je dal zraven in bil vesel, da jih je lahko podaril domačemu mestu! Besedilo in posnetek: .PEČEK! Slike in tapiserije Jožeta Horvata - Jakija v Ljutomeru '""J ljutomerski galeriji Anteja I Trstenjaka je na ogled raz-I stava slik in tapiserij Jožeta Horvata -Jakija, ki bo trajala do konca septembra. Umetnik svetovnega kova, ki živi in ustvarja v Nazarjih, se je rodil v Murski Soboti, slikati pa je začel že v gimnazijskih letih. Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1955, v začetku šestdesetih se je nekaj časa izpopolnjeval pri nemškem grafiku Hapu Grieshabe-rju, študijsko je precej potoval po tujini, deluje pa pod psevdonimom Jaki, ki mu ga je nadel hrvaški književnik Slavko Mihalič na eni od razstav. Kot je poudaril kustos ljutomerskega muzeja Anton Ratiz-nojnik na otvoritvi razstave v Ljutomeru, je lahko svetovna umetnost ponosna na Jakijev prispevek k moderni umetnosti. Franc Obal pa je v spremni besedi zloženke o Jakijevem delu napisal, da smo zadnji dve leti priča ponovni neogenezi njegovega slikarstva in med drugim še dodal: »Jaki v svojih delih razkri- Obrobje Murske Sobote izjemno obljudeno že v pradavnini Lonec tisočletja na dnu zasutega vodnjaka Najdeno kamnito orodje, lepo okrašena ročno izdelana keramika... Na dnu okoli tri metre globokega prastarega vodnjaka blizu Murske Sobote je tisočletja ležala lepo oblikovana posoda. Foto: F. Š. o konca septembra bodo potekala letošnja arheološka izkopavanja na trasi prihodnje avtoceste. Z deli so začeli prvega maja in arheologi so nad najdbami nadvse presenečeni. Obiskali smo najdišče na Raščici pri Krogu oziroma na obrobju Murske Sobote. Tukaj vodi izkopavanja univerz. dipl, arheologinja in direktorica soboškega pokrajinskega muzeja Irena Šavel. Ob našem obisku so našli na dnu prastarega vodnjaka tisočletja zasuto lepo okrašeno glineno posodo. Savlova je ponosno pripovedovala: »Tu gre za prazgodovinsko postojanko iz konca bakrene in začetka bronaste dobe. Opredeljujemo jo v kulturni krog Vinkovci~Somogyvar. To je konec tako imenovane Vučedolske kulture, stopnje tri iz okrog leta dva tisoč dvesto pred našim štetjem. Nekatere najdbe tudi kažejo na zgodnjo bronastodobno litzensko kulturo ... Našli smo sledove nekdanjih bivališč, »polzemljank«, shrambne jame za hrano, posodo, odpad in na sorazmerno majhni površini kar štiri dokaj globoke vodnjake, ki so bili seveda že davno zasuti. Od materialnih ostalin je najdeno kamnito orodje, veliko »vičkov« oziroma glinenih pripomočkov za predenje niti. Največ je najdenih različnih ročno izdelanih glinastih posod. Gre za grobo gospodinjsko keramiko: lonce in finejše izdelano in lepo ornamenti-rano posodo. To so sklede, skodele, skodele na nogi, vrčki... Nekatere so posebej lepo okrašene v tehniki vreza. Upodobljeni so trikotniki, »šrafirani« trikotniki, cikcak okrasi, rombi, krogi, poševne ter vodoravne in navpične črte. Na grobi posodi je plastično rebro z odtisi prstnih konic. Več posod ima za ornament »barbotin«. V spodnjem delu posod je namreč nabrizgana glina...« In prav ob mojem obisku je bil najden na dnu nekdanjega prastarega in okoli tri metre globokega vodnjaka v celoti ohranjen črno-glajen in fino izdelan lonček, ki ima tenkočutno oblikovan ornament. Je iz časa litzenske kulture oziroma iz zgodnje bronaste dobe. Med izkopavanjem je bil nekoliko okrušen, vendar so delci v celoti ohranjeni jn bo kmalu dobil prvobitno podobo. V skupini gospe Irene Šavel delata še arheologa Slobodan Olič iz Brežic in Goran Skelac iz Zagreba. Iz tega mesta je tudi restavrator Nikola Erlich. Sodelujejo še študentje arheologije in drugi sodelavci. Veliko dela bo z obnovo v tisočletjih poškodovanih najdb. Pripravlja pa se tudi dokumentacija za arheološki muzej, ki naj bi nekoč stal ob oskrbnem centru avtoceste v bližini Murske Sobote. Po mnenju arheologinje Savlove so najpomembnejša odkritja na tem delu prihodnje avtoceste dokazi o tukajšnji najstarejši slovanski poselitvi v Sloveniji. Tovrstne najdbe so iz 6. do 10. stoletja. In ne smemo pozabiti na lansko odkritje 150 žarnih pokopov iz bakrene dobe ... Sicer pa je bil ta prostor v vseh obdobjih presenetljivo bogato poseljen. Franček Štefanec ■ va svojo različico ilustracije klasične mitologije, razkriva nam svet fantazijskih, v svoji glavi zamišljenih bitij, opozarja na katastrofe in posledice vojn ter njihovega rušilnega učinka, svari pred hudobijo in prevarami, oblastiželjnostjo in prevlado pogubnega absolutizma in diktature, ki ogrožata demokracijo; ter obljublja in kaže v svojih podobah drugačen svet, svet miru, blaginje, lepote življenja in njegovih radosti.« D. T. 12 AKCIJE 20. september 2001 MIK Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragemu vnuku Rihardu Kovaču iz Andrejec iskrene čestitke za deseti rojstni dan in dober začetek novega šolskega leta - babica in dedi. Lep pozdrav tudi vnukinjama Rebeki in Tajdi iz Kupšinec. Četrti rojstni dan je praznoval naš dragi Dominik Hajdinjak s Krajne. Želimo mu veselo otroštvo, da bi bil zdrav in vesel - mamica in očka, sestrica Doris ter babica in dedek. Dvanajsti rojstni dan praznuje draga vnukinja Sabina Zamuda. Želiva ji zdravje, srečo in dober uspeh v šoli - dedek in babica iz Banute. Dragi ženi in skrbni mami Tereziji Grah iz Gradišča 62 za Osemdeseti rojstni dan čestitamo in želimo, da bi bila srečna in še dolgo med nami - mož Janez in otroci z družinami. Dragemu Franciju Šišku iz Črnec pri Apačah čestitamo za god in želimo zdravje, srečo in kličemo še na mnoga leta - žena Lojzka in Jerica z družino iz Bačkove. V knjigi življenja je obrnil trideseti list Fredi Hajdinjak. Želimo mu vse najboljše, dosti zdravja in izpolnitev vseh življenjskih ciljev - njegova Natalija, sinko Dominik in hčerkica Doris; čestitki se pridružujeta tašča in tast. Te dni praznuje življenjski jubilej draga žena Irena Kerec iz Zgornjih Gorij 76. Ostani še naprej tako dobra, zdrava in srečna - mož Tone. Čestitki se pridružuje mama iz Šulinec. Z Abrahamom seje srečal Franc Kodila iz Pečarovec. Čestitamo mu in želimo še naprej dobro zdravje in srečo za volanom - Milan Verban z družino izMoščanec. Dragi mami, babici in tašči Elizabeti Andrejek iz Martinja iskrene čestitke ob praznovanju rojstnega dneva, še naprej trdno zdravje in veliko sreče -Breda in Darinka z družinama. Babici želijo še posebej vse lepo - vnuki. Dragi ženi Aranki Hari in hčerki Olgi, ki praznujeta rojstna dneva, iskrene čestitke ter veliko zdravih in srečnih let -mož oziroma oče Viljem. Panthera si, wap.renault.si Revoz d.d.. Dunajska 22,1511 Ljubljana za vse modele Megane. Sečnic, Laguno in Najdražja babica in prababica Marija Smodiš iz Dankovec! Le redko si vzamemo čas in težko izrečemo besedo hvala. Ob tvojem rojstnem dnevu se ti zahvaljujemo za vso toplino, želimo ti obilo zdravja, sreče in da bi bila še vrsto let med nami -vnuki: Mojca, Sašo in Nataša s Simonom, pravnuk Timotej pa ti pošilja petinsedemdeset sladkih poljubčkov. Rojstna dneva praznujeta Feri in Edi Holcman iz Ženavelj. Zdravje, srečo in izpolnitev vseh želja jima želi in ju pozdravlja - družina Gašpar-Jošar iz Šulinec. Draga mama Marija Smodiš iz Dankovec! Za tvoj petinsedemdeseti rojstni dan ti iskreno čestitava in želiva, da bi bila zdrava, srečna in vesela, čeprav na bolniški postelji - hčerki Darinka z možem Rudijem in Olga z možem Jožetom. Leta 1951 se je zakoncema Križan v Ščavnici rodil sin, ki sta mu dala ime Mirko. Odraščal je v zdravem družinskem okolju in zrasel v krepkega fanta. Odpravil seje v tujino. Poročil se je z Anico in rodil seje sin Fredi. Že dolgo živijo v Nemčiji, vendar vsako leto vsaj enkrat pridejo v domači kraj, kjer jih z veseljem pričakujemo sorodniki. Mirko se bo v prihodnjih dneh srečal z Abrahamom. Ob jubileju mu čestitamo in želimo, da bi bil zdrav, vesel in srečen. Pozdrav tudi Anici in Frediju -družini Vugrinec in Holcman. USTVARJAMO AVTOMOBILE. Na tablo so napisali: Čustva in moč besed ter misli, pred njo (tablo) pa se je znašel mož s kravato, srajco s kratkimi rokavi in nasmeškom na ustih. Opazili ste tudi, da sta z obeh strani lepi ženski. Tista z leve drži dlani obrnjene kvišku, ona z desne pa ima dlan desne roke obrnjeno navzdol. Zdi se, kot da bi se prerekali o možu, ki pa za bralce z lendavskega območja sploh ni neznanec, ampak je direktor lendavske Komunale mag. Štefan Šemen. Vodi dobro stoječo firmo, od katere bo tudi precej odvisna vinska letina, saj dobavlja tudi kakovostno H20. Seveda pa ima komunalni direktor tudi čustva. Tokrat je vesel. Kdo pa ne bi bil v dobri družbi, čeprav gre za predstavitev nekega projekta. Nekdanji kmetijski minister Smrkolj je po oddaji funkcije shujšal za dvajset kilogramov. Nasledil ga je zelo vitki Franci But. Na levi roki nima samo štirih prstov, kot kaže po- snetek, ampak tudi palec, s katerim (in preostalo četverico) potiska k ustom prekmurski pereč. Mož je seveda tudi srečno poročen, to pa dokazuje prstan na prstancu. V desni roki pa drži seveda kozarček z rujnim vincem, s katerim je pozneje poplaknil pekovsko pecivo. Lepo bi bilo, če v obdobju mandata ne bi napredoval (v kilogramih) samo on, ampak tudi naše kmetijstvo. Naslov pošiljatelja: Besedilo: Dokazano nepremagljivi ■r * KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku J Ob nedavnem obisku direktorja slovenske policije Marka Pogorevca v Pomurju smo slišali same pohvale na račun pomurskih policistov. (Vozniki, ki nas policisti tolikokrat ustavijo in povprašajo, ali smo konzumirali kaj alkohola, velikokrat pa tudi moramo pihati, smo seveda drugačnega mnenja!). Šef pomurski policistov Aleksander Jevšek je potem izjavil, da mu je lepo biti policijski direktor. Verjamemo, da mu je lažje, saj ima »pod seboj« le štiristo ljudi. Težje je direktorju Mure Božu Kuhariču, ki mora obvladovati šesttisočlanski kolektiv. Kdo bi ga nadomestil? RENAULT Nova generacija Renaultovih common rail turbodizelskih motorjev po svoji tehnologiji spada v sam vrh, cenovno pa je dostopnejša kot kdajkoli. Za večino Renaultovih dizelskih avtomobilov boste namreč odšteli prav toliko kot za primerljivo bencinsko različico.* Renaultove sodobne turbodizelske motorje odlikuje nova tehnologija za vbrizg goriva po sistemu skupnega oda (common rail) z izpopolnjenim iljenjem. So izredno tihi, a se v hipu odzovejo, ko je treba temperamentno poskočiti. Poraba goriva je zelo nizka, zato so tudi prijaznejši do okolja. Izbirate ko med vozili z 2.2 in 1.9 litrskimi torji ter z razponom moči od 105 do Feliks Mavrič si je zelo prizadeval za ustanovitev križevske občine, zato je postal -župan, zdaj pa ima na terenu določene križe in težave. Odpočije'si s skokom v ilegalo. Njegova strast so ribice. Na posnetku sta dve palici, a nam ni uspelo ugotoviti, ali sta obe njegovi. Društvo ljubiteljev terenskih vozil A. R. 0. (avto road off) iz Trnja je pripravilo že petič zapovrstjo odmevno srečanje lastnikov, prodajalcev in ljubiteljev terenskih vozil. Na posebej pripravljenem poligonu so vozniki lahko preizkusili tako zmogljivosti terenskih vozil kot šofersko znanje in spretnosti, toliko bolj, saj je dež dodobra razmočil zemljo in so že tako zahtevne ovire zmogli premagovati le najboljši. Sicer pa je predsednik društva Jože Sarjaš že pred začetkom prireditve poudaril, da za premagovanje ovir na terenu ni pomembna hitrost, ampak znanje in spretnost šoferja. Tudi na tokratni spektakularni prireditvi v Trnju so požela največ zanimanja terenska vozila znamke Nissan, ki jih je na preizkušnjo pripeljala Avtohiša Rajbar iz Murske Sobote. V premagovanju zahtevnega terena pa se je tudi tokrat izkazal najstarejši džip srečanja. - M. H. JE BILO PRVIČ NA STRANIŠČU? NA MIZI? V POSTELJI? V AVTU? gl. stran 13 »K 20. september 2001 KMETIJSTVO 13 Pripravljen razdelilnik četrte akontacije sredstev za lansko sušo V pomurske občine skoraj pol milijarde tolarjev Osem pomurskih občin, ki jih je letošnja suša najbolj prizadela, bo prejelo še dodatnih 153-800.000 tolarjev a ublažitev posledic lanske suše država prizadetim kmetom še vedno dolguje 3,4 milijarde tolarjev, ki jih mora zagotoviti po lani sprejetem intervencijskem zakonu. Kaže, da je vlada zdaj vendarle našla vire, iz katerih bo zbrala ta sredstva, ostaja pa vprašanje, kdaj bodo prizadeti vsa ta sredstva tudi dobili. Sredstva četrte akontacije v višini 1,6 milijarde tolarjev naj bi prejeli upravičenci še ta mesec, preostalih 1,8 milijarde tolarjev pa do konca leta. Tako obljubljajo v vladi, kjer se ne zmenijo preveč za zahteve Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki je kot predstavnica kmetov zahtevala takojšnje izplačilo, pa tudi ne za priporočila odbora za kmetijstvo pri državnem zboru, ki je že v avgustu predlagal vladi, da vsa sredstva izplača do 15. septembra. V ustreznih službah ministrstva za okolje in prostor pa so že pripravili predlog razdelitve sredstev četrte akontacije, hkrati s Čebelarsko društvo Bakovci proslavilo polstoletni jubilej Prepolovljeno članstvo Čebelarji se lahko pohvalijo s čebelarskim domom in društvenim praporom Bebelarjenje ima v krajih ob Muri dolgo tradicijo, začetki organiziranega delovanja čebelarskega društva v vaseh Bakovci, Krog, Satahovci in Dokležovje pa segajo v leto 1951, ko je bila v marcu ustanovljena Čebelarska družina Bakovci. Pol stoletja organiziranega delovanja so zaznamovali s priložnostno slovesnostjo, na kateri so podelili priznanja posameznim čebelarjem in društvom, s katerimi čebelarsko društvo dobro sodeluje, ob tej priložnosti pa so izdali tudi brošuro in v njej Radgonske gorice bodo odkupile le kakovostno grozdje Nekoliko nižja cena kot lani Osnovna odkupna cena grozdja prve skupine 103, druge skupine 83 tolarjev inuli torek je potekalo v prostorih degustac jske kleti podjetja Radgonske gorice v Gornji Radgoni tradicio-_____, nalno vsakoletno srečanje z vinogradniki ki prodajajo svoje grozdje prek Kmetijske zadruge ornja a gona po djetju Radgonske gorice. Direktor Franc Škrobar je navzoče seznanil s prodajo vina v tem letu. Povedal je, da se navade pivcev vina spreminjajo. Najbolje so se prodajala peneča vina Zlata penina in sloviti že uveljavljeni janževec. Padla pa je prodaja srebrne penine, ki so je v 70. letih vsako leto prodali 600.000 steklenic, sedaj pa manj kot 100.000. Še vedno prodajo največ janževca, saj so ga letos prodali okrog 1,8 milijona litrov. Ker celotno količino vina, ki ga pridobijo iz odkupljenega grozdja, namenijo janževcu, je osnovna odkupna cena oblikovana na osnovi uspešnosti prodaje temi sredstvi pa bodo dobile najbolj prizadete občine še dodatna sredstva v skupni višini 180 milijonov tolarjev. Te občine so razdeljene v prvo, drugo in tretje območje prizadetosti. Vseh 26 pomurskih občin bo tako prejelo skupaj z dodatnimi sredstvi skoraj 491 milijonov tolarjev, dodatna sredstva pa bo prejelo osem pomurskih občin. V prvo stopnjo prizadetosti so uvrščene občine Beltinci, ki bodo prejele poleg 36.750.970 tolarjev 4. akontacije še 34.909.579 tolarjev dodatnih sredstev, občina Murska Sobota bo prejela 22.289.257 tolarjev redne akonta- predstavili razvoj čebelarstva na tem območju. Največji razmah je doživljalo čebelarstvo v teh krajih okoli leta 1980, ko je bilo v čebelarsko društvo vključenih kakšnih 25 članov s tisoč čebeljimi družinami, število čebelarjev in čebel- tega vina. Tako bo znašala letošnja odkupna cena za L skupino (beli in modri pinot, chardon-nay, sauvignon, renski rizling, traminec in rulander) glede na prag sladkorne stopnje 103 SIT, za H. skupino (laški rizlig, šipon, kerner, rizvanec, mešano belo grozdje, zeleni silvanec, ranina in ranfol) pa 83 tolarjev za kilogram. To ceno je mogoče z vsakim povečanjem ali zmanjšanjem sladkorne stopnje povečati ali zmanjšati za 4 tolarje. O pogojih odkupa je spregovoril kletar Otmar Babič, ki je pridelovalce seznanil z načinom prevzema pridelka. Prevzemali cije in 21.117.582 tolarjev dodatnih sredstev, občina Odranci 5.925.492 tolarjev redne in 6.153 716 tolarjev dodatne pomoči, občina Tišina 6.097.428 tolarjev redne akontacije in 13.851.067 tolarjev dodatnih sredstev ter občina Turnišče 20.240.248 tolarjev redne akontacije in 21.268.056 tolarjev dodatnih sredstev. V drugem območju prizadetosti so občine Dobrovnik, ki prejme 6.195.572 tolarjev sredstev 4. akontacije in 5.285.027 tolarjev dodatnih sredstev, občina Gornja Radgona, ki dobi 16.823-384 tolarjev rednih in 13-880.204 tolarje dodatnih sredstev, ter občina Moravske Toplice, ki prejme poleg 50.888.355 tolarjev rednih sredstev še 37-334.769 tolarjev dodatnih sredstev. Vse druge pomurske občine jih družin pa se je začelo zmanjševati po slovenski osamosvojitvi. Takrat so izgubili pasišča v Slavoniji, kamor sc svoje čebele vozili tudi njihovi čebelarji. Na manjši obseg čebelarjenja so vplivali tudi ekonomski razlogi in čebelje bolezni, zadnji dve leti je vplivala na pridelek medu in drugih čebeljih pridelkov suša, letos pa še dodatno spomladanska pozeba. Vse to so razlogi, da čebelarjenje nazaduje, in ni pretirana trditev čebelarjev, da je letošnja bera medu ena najslabših v zadnjem času. V jubilejnem letu šteje Čebelarsko društvo Bakovci le 14 čebelarjev, ki imajo 498 čebeljih bodo samo zdravo grozdje. Tistega, ki ga je napadel oidij, pa sploh ne bodo prevzemali. Grozdje je mogoče pripeljati na odkup le s takimi vozili, ki imajo zagotovljen način praznjenja brez dvigala. Ob prevzemu grozdja pa mora imeti vsak pridelovalec s seboj zahtevano dokumentacijo in obrazce. Kot je bilo povedano, bodo odkupili vso ponujeno, vendar zdravo grozdje. Za tiste, ki nimajo sklenjenih pogodb in imajo manjše količine grozdja, bo cena odkupa 20 odstotkov nižja. Način plačila odkupljena grozdja naj bi ostal, če ne bo kakih večjih pretresov pri prodaji vina, enak kot v preteklem letu. O letošnji letini in začetku trgatve je spregovoril tudi mag. Tone Vodovnik. Kot je povedal, je pričakovati dobro letino, posebno, če bo vreme v prihodnje naklonjeno zorenju grozdja. Pridelovalcem priporoča, da s trgatvijo čakajo čim dlje, da grozdje tako pridobi pri kakovosti. LUDVIK KRAMBERGER I bodo prejele le sredstva četrte akontacije. Cankova bo dobila 9.162.604 tolarje, Črenšovci 10.704.455 tolarjev, Gornji Petrovci 14.855.646 tolarjev, Grad 273.501 tolar, Hodoš 2.337.140 tolarjev, Kobilje 4.729.079 tolarjev, Križevci 21.068.679 tolarjev, Kuzma 6.225.248 tolarjev, Lendava 17.294.822 tolarjev, Ljutomer 16.337.356 tolarjev, Puconci 20.863.166 tolarjev, Radenci 6.592.427 tolarjev, Razkrižje 1.239.656 tolarjev, Rogašovci 5.630.585 tolarjev, Sveti Jurij 12.159.513 tolarjev, Šalovci 13.689 576 tolarjev, Velika Polana 3.277.834 tolarjev in Veržej 5.298.652 tolarjev. Dodatna sredstva pomoči je dodelila državna komisija tistim občinam, ki jih je najbolj prizadela letošnja suša. Ludvik Kovač ■ gl. zadnjo stran družin, kar z dvesto družinami pa se lahko pohvali njihov predsednik Franc Kovač, ki je prevoznik in ima urejeno prodajo čebeljih pridelkov na domu. V društvu so ponosni tudi na pridobitve v letih svojega delovanja. Tako so zaznamovali tridesetletnico delovanja društva z dograditvijo čebelarskega doma, ob 35-letnici delovanja pa so razvili društveni čebelarski prapor. Ludvik Kovač ■ 50 let radgonskih čebelarjev________ V okviru praznovanj občinskega praznika Čebelarskem društvu Petra Dajnka Gornja Radgona potekajo te dniše zadnje priprave na praznovanje 5O-let- niče delovanja društva. O praznovanju, ki bo v okviru praznovanja 6. praznika občine Gornja Radgona, je novinarje seznanil pripravljalni odbor, ki ga vodi predsednik Franc Pižmoht. Na konferenci so člani odbora predstavili potek priprav in izvedbo proslave, ki bo v nedeljo, 30. septembra, ob 8.30 z okroglo mizo o kontrolirani pridelavi medu (predaval bo doc. dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije) in aktualni problematiki v čebelarstvu (Vlado Pušnik, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije). Spregovorili bodo tudi o blagovni znamki čebeljih pridelkov (Milan Meglič) ter o zdravstvenem varstvu in varovanju čebel (mag. Mira Jenko). Osrednji del proslave bo v avli OŠ Gornja Radgona z nagovorom predsednika društva Stanka Korošca, župana občine Gornja Radgona Mihe Vodenika in predsednika Čebelarske zveze Slovenije Lojzeta Peterleta. Kulturni program bodo pripravili učenci OŠ Gornja Radgona, Glasbene šole Gornja Radgona, VVZ Manka Golarja Gornja Radgona, Gasilski oktet Gornja Radgona in Tamburaška skupina KUD-a Cene vinogradniške in kletarske opreme Vrtni center Kalin, Murska Sobnta, Tišinska ul. Artikel MFC v sit za kes vinarska sredstva: žvepleni trakovi - extra ptuj 435,75 žveplo tekoče - kislina, 0,5 I 228,30 žveplo tekoče - kislina, 101 2.334,30 žveplo tekoče - kislina, 11 304,10 žveplo tekoče - kislina, 5 I 1.154,20 žveplo tekoče - kislina, 1 I roko 256,20 žveplo tekoče - kislina, 5 I roko 935,40 bentonit, 200 g_______________________230,30 bentonit g-aktiv, 1 kg________________704,40 bentonit g-ca, 1 kg___________________457,20 bentonit special, 1 kg 1.120,40 bentonit special, 100 g_____________ 141,20 bentonit special, 50 g______________76,60 bentonit special, 500 g_______________621,10 bentonit v zrnju, 0,5 kg______________654,60 bentonit v zrnju, 1 kg 1.142,20 citronska kislina, 100 g____________208,30 citronska kislina, 1 kg 1.298,40 detar za vinski kamen, 100 g 208,20 fermaid e - hrana za kvasovke 2.527,90 filter - stojnica ek, 2Qx20,1/25 5.722,00 filter - stojnica k, 100 20*20,1/25 filter - stojnica k, 700 20x20,1/25 3.951,20 3.692,80 gelsol - tek, želatina, 100 ml 296,10 kalijev sorbat, 100 g 836,60 kvasovke bayanus, 100 g 1.107,80 kvasovke bayanus, 50 g 559,30 kvasovke cerevisiae, 100 g 971,30 kvasovke cerevisiae, 10 g 113,10 kvasovke lalvin 71 b, 100 g 1.720,40 kvasovke uvaferm bc, 100 g 1.826,30 kvasovke uvaferm cm, 100 g 1,034,90 kvasovke uvaterm cm, 50 g 830,10 lallzym oe, 5 g microcel, 0,5 kg microcel, 1 kg 718,00 1.949,60 3.218,60 parafinsko olje agrolit, 250 ml 254,40 parafinsko olje agrolit, 1 I 430,00 detergent perlac, 100 g 179,50 slovenska kvasovka, 100 g 1.741,80 slovenska kvasovka, 50 g 1.030,40 soda, kristalna, 1 kg vinobran, 100 g vinobran, 20 g vinozym fceg, 5 g 229,00 170,40 97,80 583,70 Petra Dajnka Črešnjevci. Na proslavi bodo podelili zaslužnim in dolgoletnim članom priznanja ČZS in društvena priznanja. Po proslavi bodo odprli razstavo na temo Čebelarska oprema skozi čas in razstavo risb učencev OŠ Apače, Gornja Radgo- Drugo pomursko ocenjevanje medu omurski odbor za napredek čebelarstva pripravlja II. pomursko ocenjevanje medu. Ob tej priložnosti vabi vse pomurske čebelarke in čebelarje, da s svojimi pridelki sodelujejo na ocenjevanju. Ocenjevali se bodo le vzorci medu, pridelanega v letu 2001 na območju Republike Slovenije. Vzorec sestavljata dve embalažni enoti s po najmanj 500 grami medu. Zbirali jih bodo 24. in 25. septembra na naslednjih mestih: Srednja kmetijska šola Rakičan, Lendavska 3, Rakičan, med 7.00 in 16.00; Veterinarski Zavod Slovenije; Lendavska 27, M. Sobota, med 8.00 in 13.00; Slavko Filipič, Viktorja Kukovca 2, Ljutomer, med 10.00 in 20.00 uro; Jože Matavž, Mladinska 18, G. Radgona, 24. sept, med 16.00 in 20.00; Franc Pižmoht, Segovci 38, Apače, 25. sept, med 16.00 in 20.00; Alojz Novak, Narcisna 14, Veržej, med 16.00 in 20.00; Jože Jakšič, Kapca 95, od 8.00 do 17.00; Trgovina »CERES« Martjanci od 8.00 do 16.00; Herman Kisilak, Serdica Id, Rogašovci, od 8.00 do 17.00. Ob predaji vzorca se izpolni prijavni list in plača kotizacija. Ocenjevanje medu bo 2. in 3. oktobra 2001 v skladu s pravilnikom. O rezultatih in času podelitve bodo udeleženci pisno obveščeni. Kontrolni vzorec bo organizator ocenjevanja predal eni od humanitarnih organizacij. vosek, kletarski, 0,5 kg 1.273,20 vosek, kletarski, 250 g 694,30 naprave za predelavo sadja: kotel za žganjekuho, bakren, 80 I 88.199,60 kotel za žganjekuho, bakren, 60 I 85,041,00 mlin za grozdje, ročni, voka 1 17.205,60 mlin, mg 940 40.596,60 mlin za sadje, ročni, voka 3 27.532,20 stiskalnica hys -1501 207.465,40 kletarska oprema: žveplalnik za sode tip 10 685,50 alkoholmeter s toplomerom 2.291,80 brenta, pvc, roto, otroška, 20 I 2.975,00 brenta, pvc, za grozdje 5.512,00 kanister, pvc, 51 280,20 koš, pvc, za kad 726,60 moštometer brez toplomera d 721,00 moštometer s toplomerom d 1.463,40 nas. vehe 1005 za cisterno 80 460,50 pipa, lesena, 2 z gumico 1.085,30 pipa, lesena, 4 1.202,90 pipa, lesena, 2 s pluto 560,70 pipa, pvc, za kad s svedrom 1.340,90 pipa, univerzal, pvc 714,50 pipa, za cisterno št. 2, krom. 1.127,80 sod, pvc, 501 3.473,50 veha, kipelna 8 748,30 veha, kipelna, pvc, visoka 830,20 veha, kipelna, velika, b. 892,20 zamašek, grl gumi kapice 52,50 zamašek, kronski, 100/1 286,50 zamašek, kronski, 50/1 159,20 zamašek, pluta, 35 1/1 89,85 zamašek, pluta, r 20 21,49 zamašek, pluta, f 22 25,79 zamašek, pluta, f 25 47,76 zamašek, pluta, f 30 74,88 zamašek, pluta, f 36 89,85 zamašek, pluta, r 40 114,51 zamašek, pluta, f 45 113,81 zamašek, pluta, f 55 146,76 zamašek, pluta, f 65 180,41 zamašek, pluta, f 70 183,88 zamašek za buteljke 38/24 28,27 zamašek za buteljke 44*24 35,34 čep za filter, b., mali, , 80 460,50 135,70 717,70 2.549,50 zamašek, čep, lesen ščetka šroparica zapiralka za pluto, rot. na, OŠ dr. Janka Šlebingerja in otrok VVZ Manka Golarja v Gornji Radgoni. Kot je povedal Drago Horvat, ki je skrbel za izdajo biltena in ponatisa po principu fotokopije knjige Petra Dajnka Čelarstvo, ki je izšla leta 1831, se želijo čebelarji posebej zahvaliti občinskemu svetu in županu občine Gornja Radgona Mihi Vodeniku ter mnogim sponzorjem za denarno pomoč pri izdaji knjige (500 izvodov), biltena (350) in zlate spominske značke. Vse ljubitelje čebelarstva pa vabijo na proslavo, da tako počastijo njihov zlati jubilej. LUDVIK KRAMBERGER ■ 14 IZ NAŠIH KRAJEV 20. september 2001 Bil« Na kratko Brigadirski horuk je znova odmeval Odranci V Odrancih so začeli s prvo fazo urejanja potočnega mlina na Črncu in gradnje muzeja na prostem s poudarkom na predelavi kaše. Delavci vodnogospodarskega podjetja so že uredili brežnine potoka, saj so položili pohorski granit, seveda pa so očistili tudi dno struge. Kakih sto dvajset metrov niže od mlina so potok tudi zajezili. Kdaj pa bodo postavili sam mlin, pa ta čas še ni znano. (J. Ž.) Cerkvenjak PGD Cerkvenjak je bilo organizator tekmovanja za pokal Slovenskih goric. Tekmovalci so se pomerili v vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe in metu torbice v začrtani krog. V članski konkurenci so zasedli prvo mesto gasilci od Svetega Jurija ob Ščavnici, drugo mesto je pripadlo tekmovalni enoti organizatorjev, torej Cerkvenjačanom, tretje pa gasilcem od Benedikta. V konkurenci članic so bile prve gasilke iz Spodnje Polskave, druge pa tekmovalke iz Selc. (F. Br.) Spodnja Ščavnica V tem šolskem letu je na podružnični OŠ v Spodnji Ščavnici le četrti razred s komaj desetimi učenci. Kot je povedal ravnatelj radgonske OŠ Dušan Zagorc, kaže, da gre za zadnje leto delovanja spodnješčavniške šole, ki so jo sicer ustanovili 1874. leta. Na Kapeli pa je svojčas delovala enoletna banovinska viničarska šola, ki je imela celo internat. Po drugi svetovni vojni so jo preimenovali v vinarsko sadjarsko šolo. Dala je veliko strokovnih delavcev. Ukinili so jo 1951. čleta. (F. KI.) Lipa Beltinska občina, GZ Beltinci in PGD Lipa so organizirali regijsko gasilsko tekmovanje pionirjev in mladine. Nastopilo je kar štirideset desetin, da bi dobili tekmovalce za državno tekmovanje. Pomurske pionirje - gasilce bodo zastopale enote iz Mar-kišavec, Žižkov in Podgorja; pomurske gasilke - pionirke pa bodo predstavljale pionirke iz Žižkov, Bodonec in Lipe; od mladincev - gasilcev so se uvrstili na državno tekmovanje mladinci iz Lipe, Selišča -Kupetinec in Beltince, od mladink - gasilk pa mla- • dinke iz Lipovec, Hotize in Lendave. (J. Ž.) Murska Sobota Na območju Pomurja je 35.770 hektarjev gozdov, od tega pet odstotkov smrekovih. Prav te pa je v minulih vročih mesecih napadel lubadar. Močna »žarišča« so predvsem na Apaškem polju, na območju Spodnje Ščavnice, Negove in Logarovec. Po ugotovitvah Območne enote Zavoda za gozdove R Slovenije iz Murske Sobote je mogoče pričakovati v prihodnjem letu še večji razvoj lubadarja. Gozdarji svetujejo lastnikom gozdov, da sledijo njihovim navodilom. (F. KI.) Mislite danes za jutri! Za višjo pokojnino bo treba v času aktivne DOBE DODATNO VARČEVATI. SPREJELI SMO IZZIV ČASA IN USTANOVLJAMO Alti VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD ABANKE. ZA UPRAVLJANJE IN PLEMENITENJE VAŠIH SREDSTEV, VLOŽENIH V Alll VPS, BOSTA JAMČILI ABANKA S SVOJO FINANČNO TRDNOSTJO, ZNANJEM TER BOGATIMI IZKUŠNJAMI IN ZAVAROVALNICA TRIGLAV KOT IZPLAČEVALEC. IZKORISTITE DAVČNE OLAJŠAVE, KI VAM JIH NUDI LE TOVRSTNO VARČEVANJE. 5 5 let nepozabnih spominov na Pesnico Dornava je bila prijazna gostiteljica ■ iti deževno vreme ni moglo zmotiti vedrega razpoloženja nekdanjih brigadirjev, ki so sodelovali davnega 1946. leta na mladinski delovni akciji Pesnica. Svoje je dodala še domača pihalna godba, ki je zaigrala dobrodošlico vsem obiskovalcem. Srečanje v domu kulture v Dornavi, kjer se je zbralo več kot štiristo brigadirjev, je organiziral Klub ptujskih brigadirjev. Prišli so tako rekoč iz vseh koncev Slovenije, da skupaj počastijo že 55. obletnico MDA na regulaciji reke Pesnice. Ta je dolgo časa poplavljala rodovitna polja in travnike ter uničevala kmetijske pridelke. Takrat se je izmenjalo okrog 1.500 brigadirjev, ki so pozneje gradili tudi ceste in vodovodno omrežje v Slovenskih goricah in Halozah. Od 11. julija do 24. avgusta 1946 so opravili 198.182 delovnih ur. Brigadirski prispevek v prvih povojnih letih je bil neprecenljiv in vsega tega so se z dolžnim spoštovanjem spomnili na sobotni osrednji slovesnosti slovenskih brigadirjev v Dornavi. »Vsi, ki Slavnostni govornik prof. Evgen Titan, 11 -kratni udarnik, je prejel tudi posebno priznanje organizatorjev srečanja. Razstava prikazuje številne dokumente in fotografije, na katerih se je našel marsikdo. Prikazani so delo na trasi, bogato kulturno-prosvetno življenje, športne aktivnosti ter skrb za zdravje in prehrano brigadirjev. Foto: M. J. smo prihajali sem, smo odhajali z najlepšimi vtisi o marljivih, dobrih in prijaznih ljudeh, zato smo tudi danes prišli v Dornavo, da skupaj praznujemo in obudimo spomine na čas, ko smo s prostovoljnim delom obnavljali in gradili domovino,« je uvodoma povedal predsednik Kluba .ptujskih brigadirjev Feliks Ba-gar. V pozdravnem nagovoru sta se mu pridružila župana občin Dornava in Ptuj, sicer pokrovitelja srečanja, Franc Šegula in Miroslav Luci. Nov plamen optimizma S posebno pozornostjo pa so prisluhnili vznesenim besedam slavnostnega govornika, upokojenega profesorja Evgena Titana iz Murske Sobote. Kot 11-kratni udarnik na 16 delovnih akcijah je namreč pobliže spoznal podrobnosti brigadirskega življenja. »Slovenski mladi rod se je strnil ob Pesnici, v Dornavi in soseščini. Nastalo je mravljišče. Sleherni od 1.500 mladincev in mladink je nosil o svojih brigadah v sebi cel roman mladega življenja. Iz romanov pa so izžarevali prijateljstvo, tekmovalnost, sloga in moč. Tekmovalnost in učinkovitost sta bili vsak danji lastnosti čet, brigad in divizije. In prav mladinsko prostovoljno delo je bila resnična, še višja šola za vse, ki so se lahko spopadali z lastnim napredova- Obisk iz daljne Kanade Tone in Irena pri sorodnikih ■ a obisku pri Šušlekovih v Vučji Gomili sta bila Irena in Anton Gornik iz Winnipenga v Kanadi. Srečanje s sorodniki in drugimi, ki ju poznajo, je bilo prisrčno, saj je minilo veliko let, odkar sta odšla v daljni svet. Anton, ki mu žena ljubkovalno pravi Tone, je Belokrajnčan, rojen v Metliki; Irena pa je Prekmurka, saj se je rodila v Kuzmi. On je odšel, pravzaprav pobegnil, v Avstrijo in potem odpotoval v Kanado 1959. leta; Irena, ki se je dekliško pisala Bunderla, pa je šla v svet Nabito polna dvorana v domu kulture v Dornavi, kamor so prišli nekdanji brigadirji iz Primorske, Koroške, Maribora, Ljubljane, Celja, Ptuja in Murske Sobote. njem in preverjanjem svojih skritih in porajajočih se sil, zato mora duh prostovoljnega dela in storilnosti, potrjen na delovni akciji Pesnica 1946, zaživeti v 1964. leta, saj ji je brat Karl, ki je bil v Kanadi že nekaj let, poslal »garancijo« in je lahko zato potovala legalno. V Kanadi se je srečala s Tonetom in ustvarila sta si družino in dva sinova: tridesetletni Andrej je inženir, petindvajset let star Brian pa je prometni nadzornik. nov plamen optimizma, sreče in zadovoljstva.« In ko je še zaigral na ustno harmoniko, je požel dolgotrajno odobravanje in gromki aplavz nekdanjih brigadirjev in 0d leve proti desni: Ernest Šušlek iz Vučje Gomile, izseljenca Tone in Irena Gornik in njena sestra Trejzika iz Rakičana. - Foto: Š. S. - Sta zdaj prvič v rojstnih krajih? - Ne! Doslej sva bila že trikrat. Zdaj sva prišla sama, prej pa sta bila z nama sinova. - Ali tudi onadva govorita tako tekoče slovensko kot vidva? - Na žalost ne, ker doma govorimo angleško. _ ? - Dat V Winnipengu v provinci Manitoba ni veliko Slovencev. Imamo sicer slovenski klub in prirejamo piknike in razne folklorne prireditve, toda mlajša generacija govori predvsem jezik okolja, v katerem živi in dela. - In kaj sta vidva delala? - Jaz sem bil varilec in sem že v pokoju. - Jaz pa sem kuharica in kuham v restavraciji. - Sta opazila v Sloveniji - med prejšnjim in sedanjim obiskom - gostov, med katerimi so bili tudi Marjan Rožič, Miran Mejak, Milan Kneževič in drugi. »Vrnitev« v preteklost Bilo je zares prijetno v tej množici ljudi, med katerimi so postali mnogi ob brigadirskem delu tudi sopotniki na življenjski poti. V pestrem kulturnem programu, ki ga je pripravilo Turistično-etnografs-ko društvo Lukari iz Dornave, so se predstavili ljudske pevke in glasbeniki. Obiskovalci pa so si lahko ogledali še obširno publikacijo ter razstavo dokumentov in fotografij Pesnica 1946 in tudi filatelistično razstavo v bližnji osnovni šoli. Tedaj so se Mirko Babič, Marjeta Gorjan, Geza Hujs, avtor brigadirske himne Štefan Sedonja, Ivan Gerenčer in drugi, ki so sodelovali v 1. Prekmurski mladinski delovni brigadi Štefana Kovača, še enkrat »vrnili« v preteklost... Milan Jeršei kaj sprememb na bolje? - Veliko se je spremenilo in veliko bolje živite. Tako je tekel zares kratek pogovor z Gornikovima iz Kanade - ciljne čezmorske države, v katero so se zgrinjali v petdesetih in šestdesetih letih ekonomski begunci iz Slovenije. Bili so »ilegalci«, ki so - podobno kot zdaj Romuni in drugi, ki prihajajo k nam - skrivaj prestopali jugoslovan-sko-avstrijsko mejo, potem preživeli po nekaj mesecev v »lage-rju«, nato pa z ladjami odpotovali v Kanado, Ameriko, Avstralijo ... Izseljenci se radi vračajo v rojstne kraje. Marsikateri med njimi ugotavlja: »Ameriko imate v Sloveniji!« Saj res: je še kaj materialnega na tem ljubem svetu, česar ne bi bilo tudi pri nas? Š. S. ■ VESMK 20. september 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Slovenski zdomci, ki delajo in živijo v Stuttgartu in okolici, so se družili na Stari Gori. Najprej je bila maša, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Štefana Grabarja in rojaka Stanka Domanjka iz Kraljevec daroval Janez Šket, župnik slovenske župnije v Stuttgartu. Obred je popestril moški pevski zbor Domači zvon iz Stuttgarta, vse pa je nagovoril Anton Strojan, predsednik Slovenskega kulturnega društva Stuttgart. Potem so si zdomci ogledali krajevne znamenitosti, sklenili pa so ga z družabnim delom v bližnjem vaško-gasilskem domu. - Foto: L. Kr. Na Cmorovem bregu v Motovilcih so dobili v nedeljo še eno pridobitev. Po tridesetih letih sta bila obnovljena tamkajšnji evangeličanski zvonik in zvon (19. septembra bodo minila natanko tri desetletja, odkar je bil zvon prvič postavljen). Sedaj bo zvonjenje oz. krmiljenje električno, tako da bo avtomatika skrbela za to, da se bo zvon oglašal redno trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer ter dvakrat v primeru smrti, odvisno od spola umrlega, ali bo to moški ali ženska (v tem primeru se ga bo moralo le vključiti). Verjetno bo to slednjo nalogo opravljal Jože Merklin iz Motovilec, ki je tudi ob nedeljskem blagoslovu duhovnika Ludvika Jošarja iz Bodonec in otvoritvi poskrbel za zvonjenje. Z novo pridobitvijo se je rešil največ skrbi Jože Dervarič iz Motovilec, ki je doslej hodil ročno zvonit - in to najmanj trikrat na dan vseh trideset let! Skupna vrednost investicije je blizu pol milijona tolarjev, so pa zbrali sredstva zanjo ob podpori občine domačini, ki so tudi sami z izjemo nekaj izvajalcev poskrbeli za obnovitvena dela. Drugače pa je v Motovilcih skupno dvaindvajset hiš, kjer živijo evangeličani, obnova zvonika in zvona pa je v kratkem času že druga pridobitev na Cmorovem bregu, saj so dobili že maja letos tudi novo, razsvetljavo. »Čisto drugače se počutimo sedaj, ko je vse razsvetljeno in ko se sliši čisto drugi glas tega zvona. To so lepe pridobitve, vendar bomo tudi stari zvon ohranili za spomin kot neke vrste muzejski eksponat,« pravi domačin Drago Fartek. Po blagoslovitvi so bili vsi udeleženci povabljeni na zakusko v turistično kmetijo Marič v Vadarcih. - T. K. Srečanje upokojencev v Bakovcih Na kratko Radenci V dobrem mesecu bo obnovljena Titova ulica. Investicijska vrednost del znaša 8 milijonov tolarjev, pri čemer je del sofinanciral Mestni plinovod Koper. Dela izvaja gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. M. J. VESTNIK Vaška dvorana v Bakovcih je bila v soboto prizorišče že tradicionalnega srečanja upokojencev. Zbralo se jih je okrog 120. Vse navzoče, med katerimi so bili tudi predsednik koordinacijskega odbora Društva upokojencev Pomurja Mirko Lebarič, direktor območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Martin Glavač in predsednik sveta Krajevne skupnosti Bakovci Štefan Vereš, je pozdravila predsednica Društva upokojencev Bakovci Kristina Jančar. Sledil je pester kulturni program. V njem so se predstavile domače upokojenke s pevskimi in plesnimi točkami ter skeči. Za še vedrejše razpoloženje ob pogostitvi je poskrbel? glasbena skupina Prekmurci. Tekst in foto: M. Jerše Nemščina Term3000 Pred kratkim mi je uspelo, da sem prvič obiskal moravskoto-pliške Terme 3000, in bil izjemno presenečen, saj si nisem predstavljal, da Pomurcipremoremo takšno kopališče. Ko se nekaj ur pridno namakam v bazenih, vozim s toboganom in skačem tu in tam, postanem tudi lačen. S prijatelji odidemo v samopostrežno restavracijo, kjer vzamem, medtem ko čakamo na vedno prijazne in nasmejane natakarje, v roke cenik, ki stoji na pultu samopostrežne restavracije, saj me pač zanima, s čim se lahko nahranim. V nemškem delu cenika najdem dve napaki, najprej manjka en preglas, v skrpucalu Gebackene Kaše pa še en r in en preglas. Ko izrazimo želje glede prehrane, se stacioniramo pri najbližji mizi, kjer sem, kljub pogledom prijateljev, iz katerih se je nazorno dalo razbrati ‘Zdaj bomo spet morali prenašati tvoje banalne slovnične finte’, v roke vzel še en cenik. In kar nisem mogel verjeti, kaj sem videl, saj sem jih na hitro v prvih nekaj vrsticah našel še celo vrsto. Z združenimi močmi nam jih na kraju dognanja niti prešteti ni uspelo, zato smo si cenik do nadaljnjega sposodili (s tem smo termam naredili uslugo, saj je zdaj verjetnost blamaže zmanjšana za en cenikjinga dostavili sodno priseženi prevajalki za nemščino Liani Miholič, kije v ceniku, ki ponuja sedemdeset jedi in pijač, odkrila več kot trideset napak. V bistvu se jih sploh ne da prešteti, saj se najdejo tudi besedne zveze z več napakami, enotne metodologije pa nam ni uspelo uvesti. V bistvu je sestavljalec tega cenika milo rečeno polpismen. O sklanjanju samostalnikov in pridevnikov, predvidevam, še ni slišal. Tako nemško govoreči gostje lahko pojedo Salat mit Mee-resfruchte (O. K. bi bilo Fruchten), Gebackene Huhnerbrustfilet (brez s-ja na koncu). Pa tudi zadeve, kot so Tages Suppe, Heiden Torte, Topfen Torte, Apfel Saft, se v nemščini pišejo skupaj, enako velja tudi za Eijš Tee ter Eijš Caffe (ki se v nemščini napiše Kaf-fe), led pa se mimogrede napiše z enim samim s-jem. Zelo močno pa se sprašujem, kaj naj bi si neki Nemec predstavljal pod Alle Speisen sind belegt - to naj bi najverjetneje pomenilo Alle Speisen werden mit Beilage serviert. Moja »najljubša napaka« pa je pijača, ki so jo v Moravcih poimenovali Offens Bier, to pa, četudi bi bilo napisano Offenes, ne bi bilo niti najmanj O. K, saj se zadevi v nemščini reče Bier vom FaJŠ. Relativen uspeh je tudi jed Mixed Grili vom Rost, kjer se vzdržujem komentarja, bi pa od povprečnega gostinca pričakoval, da bo vedel, da je Kaffe Espresso in ne Ekspresa. Sicer pa je škoda papirja za naštevanje nadaljnjih napak. Pojdite v Terme 3000 in sijih sami oglejte. V samopostrežni restavraciji. In ko boste odhajali od tam popolnoma deformirani in napake iskali v slehernem napisu, se ozrite še nad vhod, saj vas že tam čakajo še tri. V ogromnem napisu SELBSTBEDINUNG RESTAURANT manjkata po en e in s pa še skupaj se napiše. Le kaj si mislijo nemško govoreči gostje, ko prebirajo te packarije? Kakšno predstavo dobijo o Sloveniji, o nas Slovencih, le kakšna je njihova predstava o termah, ki so jih obiskali? In preden me bo čez pet minut poklical direktor Bencik, mu naj takoj napišem, da nisem kriv, da pri njem lahko pišejo napise polpismeni. Gospod direktor, vaše terme so enkratne, izjemno rad jih obiskujem, a takšna skrpucala med turiste ne spadajo! Če je bil denar za bazene, bi se lahko našlo tudi deset »jurjev«, da bi plačali dobrega prevajalca. * Matjaž Frangež ■ Ljudje iz naših krajev: Ludvik Kmetec Po poroki čez mejo jem - Zdravilne shiitake rastejo iz dreves o več kot štiridesetih letih zdomstva sta se vrnila v Slovenijo zakonca Emilija in Ludvik Kmetec. Ona se je rodila v goričkih Neradnovcih, on pa v Jurovcu prt Ptuju. »Spoznala sva se v Ljubljani, kjer sva se tudi poročila 1957. leta. Še isto leto sem jaz ilegalno prestopil mejo - legalno pač ni bilo mogoče v tujino - in pristal v Nemčiji. Leto dni pozneje je na enak način prišla za menoj še žena,« mi je povedal Ludvik.. Z zakoncema Kmetec sem se pogovarjal v Šulincih, kjer sta si zgradila lepo hišo in gospodarsko poslopje in zdaj, ko sta za vedno doma, po svoje uživata, čeprav sta sama, kajti otroka (triintridesetletni sin - računalniški tehnik in sedemintridesetletna hčerka - trgovka) sta si ustvarila družini v Nemčiji. Sin ima sina in hčerko, hčerka pa dva sina. Vnuki radi pridejo s starši domov in se »pocartajo« z dedkom in babico. Ludvikovo življenje je bilo zelo pestro. Na Ptuju se je izučil za avtomehanika in strojnika in nekaj let delal na gradbiščih podjetja SCT, potem pa jo je mahnil, kot že zapisano, v svet. Ustalil se je v Essnu v nemški zvezni deželi Vestfalija. Zanimivo: ni si poiskal dela v kaki avtomehanični delavnici, ampak se je ojunačil in šel globoko pod zemljo kopat premog. Torej bil je rudar. »Pri rudniku sem dobil stanovanje, bila pa je tudi priložnost za dober zaslužek. Delal sem veliko, tudi nadure ob sobotah in nedeljah. Vzdržal sem leto dni, potem pa me je pritegnil še boljši zaslužek v tujski legiji v Afriki.« Napel sem ušesa, da ja ne bi šlo nič mimo njih, toda Ludvik me je malo razočaral, kajti o »vojskovanju« v francoski tujski legiji v Alžiru ni hotel nič povedati. Je pa pokazal kar nekaj fotografij z uniformo in degaulovsko kapo. Bil je resnično tam! »Vzdržal sem dve leti. Seveda sem se naučil tudi francoščine. Nemško sem znal že od prej, iz domačega kraja, saj sem med vojno hodil v nemško šolo. Po vrnitvi iz Afrike sem se spet zaposlil za dve leti in pol na starem mestu v rudniku, nato pa sem delal več let kot šofer, mehanik in tudi avtožerjavist. Zadnjih devetnajst let pred upokojitvijo pa sem v Essnu v okviru velepro daje razvažal z velikim tovornjakom mleko in mlečne izdelke.« Ludvik Kmetec se ni gnal samo za dobrim zaslužkom, ampak se je vključeval tudi v društveno in družabno življenje Slovencev, zato je bil kar nekaj let podpredsednik Slovenskega društva Bled Essen in seveda sodeloval na njegovih kulturnih in zabavnih prireditvah. Ker je glasbeno nadarjen, ga je v življenju spremljala tudi bas kitara. Igral je v različnih manjših glasbenih skupinah. Ludvik se po dolgih letih zdomstva (tudi služenja v tujski legiji) ni nič pogospodil. Sicer pa je - Kmetec. Tudi v Sloveniji, še zlasti na Goričkem, so prav tako velikokrat nastopili. Odlično se je vključil med Šulinčarje. Tudi v gasilsko društvo, katerega gmotno podpira, zato so mu ob neki slovesnosti izročili posebno odličje. Kmetčeva iz Šulinec imata velik vrt. Ludvik je letos posebej ponosen na svojo burgolo velikanko. Lep je tudi njun sadni vrt. Postopoma bosta uredila okolico domačije, da bo čimbolj podobna tisti, ki sta jo imela na Nemškem. Oba stalno nekaj delata, saj se zavedata, da delo krepi človeka. Emilija je sicer malo potožila, češ da »smo sedaj, ko vse imamo, stari in bolni«, to pa je lahko tudi res, vendar onadva še nista v letih, ki jih označujemo z »visoka starost«, zato sta pač nenehno v akciji: ta čas pospravljata pridelke z vrta (buče in podobno). Ludvika pa spet vse bolj mika gobarstvo. Pa ne nabiranje v tujih gozdovih, ampak gojenje doma. Zelo okusne in donosne naj bi bile gobe »shiitake« (latinsko: Lentinus edoles), ki izrastejo iz drevesnih debel. Kako enostavno: v debla dolžine enega metra zvrtaš luknje, vanje daš micelij, nato začepiš, daš debla v temen in vlažen ter primerno topel prostor, potem pa ti preostane le še, da počakaš na gobe, ki odganjajo raka. Kilogram takih gob stane v Nemčiji okrog trideset mark. Če tudi pri nas kdo goji shiitake, naj se oglasi. Štefan Sobočan ■ 16 NAJ... DOMAČIJA 2001 20. september 2001 IBM Naziv naj... domačija smo Ščapovim in Horvatovim podelili z željo, da se uresniči Robertova vizija razvoja kmetije, ki bo v čast vsem generacijam, ki so gradile in nadgrajevale temelje Sedlarove kmetije. a to priznanje ni v čast samo Ščapovim, temveč vsej vasi in občini, so pokazali tudi številna društva, ki soustvarjajo življenje na podeželju, pa tudi mnogi uradni in neuradni gostje, ki so želeli izreči svoje čestitke in svoje priznanje dru- svoj kamenček v mozaik načrtnega razvoja podeželja, kot zanimivega in atraktivnega bivalnega okolja in pomaga ohraniti identiteto pokrajine. Za to poskrbijo dobri gospodarji, kakršni so Ščapovi in njihova domačija, gospodarsko in so- cialno zaokrožena celota, ki uspešno eksistira s pomočjo stikov s socialnim okoljem. Posebno nagrado za kmetijstvo je družini Pintarič izročil magister Janko Slavič, direktor Kme-tijsko-gozdarskega zavoda v Murski Soboti. Komisija pa je podelila še osem priznanj, in sicer Glava-čevim iz Beltinec, Hofmanovim iz Bučečovec, Lejkovim iz Tropovec, Paldaufovim iz Vučje vasi, Renge-ovim iz Šalovec, Severjevim iz Ša-lamenec, Šumakovim iz Kupetinec ter Vitezovim iz Tešanovec, posebno priznanje in nagrado Ve- žini, ki jo spoštujejo daleč nao- koli. Dobrodošlico je številnim obiskovalcem zaželel turniški župan Jože Kocet, ki je poudaril, da so v občini nadvse zadovoljni in veseli, da je prav v njihovi občini domačija, ki si je na vsem Dolinskem zaslužila ta naziv. Ervin Kuhar, direktor Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije, se je v svojem govoru dotaknil problematike v kmetijstvu in poudaril, da se po udeležbi in odmevu nobena tovrstna prireditev v Sloveniji ne more kosati prav z Vestnikovo dolgoletno akcijo. Ta se je letos preimenovala iz Naj... kmetije v Naj... domačijo in s tem omogočila širšemu krogu domačij in družin, ki živijo na podeželju, se ukvarjajo s kmetijstvom ali pa s kakršno drugo dejavnostjo, ki sooblikujejo podeželje, ohranjajo tradicijo, da jih vključimo v akcijo. Naš namen je tudi, da spodbujamo tiste vitalne elemente podeželja, ki prispevajo k oblikovanju identitete. Svoje navdušenje nad akcijo in dejstvom, da je naziv pripadel sovaščanom, pa je izrazil tudi glavni govornik, poslanec v državnem zboru in domačin Ciril Pucko, ki je ob tej priložnosti omenil, da sta z gospo Marijo Ščap skupaj gulila turniške šolske klopi in poudaril, da akcija prispeva Družini Ščap je marsikdo iz vsega srca izrekel iskrene čestitke, med drugim kolesarji s starimi kolesi. stnika po izboru Vestnikovih bralcev pa je prejela družina Kuzmič iz Motovilec. Poleg uradnih predstavnikov so se skupaj s Ščapovimi in Horvatovimi veselili tudi številni vaščani, prijatelji, sorodniki in številna društva, ki so s svojim nasto- pom prispevala k popolnosti nedeljskega slavja. Nastopili so folklorna skupina Kulturnega društva Štefana Raja Turnišče, dramski krožek osnovne šole Turnišče s skečem, Vinogradniški kvartet Turnišče in domače ljudske pevke. Nastopil je Take prireditve ni nikjer Še nikoli ni bilo na dvorišču Ščapovih ali po domače Sedlarovih toliko ljudi, kot jih je bilo v nedeljo, ko jim je Vestnik uradno podelili naziv naj... domačije 2001. Študij ali kmetijstvo je bila eno težjih Robertovih dilem. Kmetijstvo je zmagalo, da pa ne bi pozabil na svojo veliko ljubezen - knjige, mu je nekaj čtiva izročil njegov najljubši profesor Milan Vincetič. V imenu vseh letošnjih nagrajencev in dobitnikov priznanj se je zahvalila Marta Sever iz Šalamenec. Naj so priznanja spodbuda, da se nekoč v takem številu srečamo na njihovih dvoriščih. Sodelovala so turniška društva, na fotografiji so ljudske pevke in otroci dramskega krožka. Na naš naslov je prispelo 1433 glasovnic, med njimi pa smo izžrebali pet dobitnikov kuharske knjige Boug žegnjaj, to pa.so: Alojz Žekš, Grad 38, Grad; Marija Kočar, Kupšinci 16, Murska Sobota, Feliks Fujs, Motovilci 60, Grad, Jože Celec, Krajina 64, Tišina, in Aleksandra Ferko, Dolnji Slaveči 56, 9264 Grad. še Korenov Lujz, program je povezovala Nevenka Emri, priznanja sta podelili direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko in predsednica komisije Melita Varga Lemut, družino pa sem predstavila Nana Rituper Rodež, zbrane, ki se niso dali dežju, pa je zabavala skupina Strici. Glavna pokrovitelja sta bila Tondach Slovenije in vsa leta doslej Pomurska banka. Predstavila so se tudi posamezna turniška društva, seveda pa je treba posebej pohvaliti vse pridne turniške ženske in Aktiv kmetic Turnišča, ki so tako vneto pekle in vsem obiskovalcem ponujale pecivo. Če bi to pecivo zložili na en kup, bi se Turnišče morda tisto nedeljo ponašalo še z najvišjo goro v Prekmurju. A. Nana Rituper Rodež, foto: Jure Zauneker ■ vini 20. september 2001 NAJ- DOMAČIJA 2001 / KRONIKA 17 Utrinek z Naj... domačije predsednico Društva kmetic Turnišče. V društvu je članica že nekaj let, pred dvema letoma pa je nasledila takratno predsednico tega društva Ano Dravec. Kot predsednica je zelo aktivna. Najbolj srečna pa je, ko imajo pozimi z društvom kuharski tečaj. Delo za štedilnikom jo najbolj osrečuje. Ko pride pomlad, pa jo že kličejo njene zasajene cvetlične gredice in okenske police, ki so vedno skrbno zasajene. Ob tej prireditvi so Sedla-rovim poskušale biti v pomoč tudi članice društva kmetic. Upam, da nam je uspelo. Pa še enkrat iskrene čestitke družini Ščap - Horvat! Anica Petrovič, inž. agr., KSS, foto: Zoran Petrovič ■ Nadaljevanje procesa desetletja v M. Soboti Okrvavljene sledi kot dokaz Glavna obravnava preložena na 2. in 4. oktober ureditev je za nami. V prvi vrsti seveda največja obveznost in obremenitev za domače na kmetiji Ščap - Horvat ali, kot jim vsi po domače pravijo, Sedlarove. Dela in skrbi je bilo te dni več kot preveč. Pa vendar, ko sem opazovala družino, je vse potekalo nekako umirjeno, pa vendar z vso resnostjo in skrbnostjo. Niso se pustili zmesti tudi ob izboru za naj... domačijo 2001. Prireditev je obiskalo veliko ljudi, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno. Veliko ljudi je prireditev spremljalo kar s ceste, kajti dvorišče je bilo hitro polno. Rada bi predstavila gospodinjo Marijo Ščap, ne samo kot kmetico, ampak tudi kot etrtkova glavna obravnava na murskosoboškem okrožnem sodišču zoper vpletene v umor Janka Makoterja se je začela z zaslišanjem kriminalistov Policijske uprave Murska Sobota. Najprej je pričal Robert Belec, ki je pojasnjeval podrobnosti glede iskanja sledi osumljenih za zločin na Cve-nu. Tja so namreč takoj za ljutomerskimi policisti prispeli tudi kriminalisti in si na kraju dogodka ogledali, zavarovali in fotografirali sledi, ki bi lahko pomagale pri ugotavljanju pravih storilcev. Po Belčevih besedah so vodile sledi krvi od vrat sobe pokojnega Janka Makoterja po hodniku in stopnicah čez avlo in teraso, nato pa še pred hišo vse do ceste, kjer naj bi čakal avtomobil. Pri tem so našli okrvavljene sledove stopala, obutega samo v nogavico, in krvave sledi čevljev. * - v Sloveniji Pojasnil je, zakaj so dokumentirali samo po en najbolj izrazit odtis in pozneje primerjali odtise osumljenih. Tako so na pogled in z merjenjem ugotovili, da so sledi noge v nogavici, ki naj bi jih pustil obtoženi Ladislav Olah, enake in da je po vsej poti enak tudi odtis obute noge. Zanimivo je, da so na nogavicah Tomija Makoterja tudi odkrili krvave sledi, pri čemer je Belec menil, da je verjetno naključno stopil na kri, ki je bila povsod po hiši. Kasneje so opravili tudi analizo prstnih odtisov družinskih članov umrlega. Kriminalistični tehnik Denis Farič pa je povedal, da so našli več kot trideset raznih sledi. Najbolj vidna je bila sled bose noge na marmorju v avli hiše Makoterjevih. Sicer pa so ugotovili ponavljajoče si sledi obuvala in nogavice na obuti nogi. Po storjenem umoru so primerjali najmanj sto sledi možnih osumljenčev. Naposled pa je Center za kriminalističnotehnične preiskave Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, kot je potrdil šef murskosoboških kriminalistov Darko Žabkar, opravil temeljito analizo poslanih sledi. Po poldrugo uro trajajočem premoru je stopila pred sodni senat, ki mu predseduje sodnik Dezider Novak, zdravnica prvo-obtoženega Bojana Žalika Erika Zelko-Peterka. Zaradi občutljivih osebnih zadev in podatkov o zdravljenju odvisnosti z metadonom je Bojan Žalik zahteval izključitev javnosti, to pa je bilo sprejeto. Nato se je glavna obravnava nadaljevala s pričevanjem dveh predstavnikov Centra za kriminalističnotehnične preiskave Ministrstva za notranje zadeve iz Ljubljane Bojana Udoviča, ki je opisal postopek analize sledi, in Aleksandra Regenta, vodje biološkega laboratorija. Na sodišču sta se ta dan pojavili še dve priči, in sicer Milan Kotnik in Boris Sovič, oba zaposlena v podjetju Makoter na Cvenu. Prvi je dejal, da obtožene Milice Makoter nikoli ni videl, da bi se peljala po stranski cesti med polji v podjetje, po kateri s tovornjaki dovažajo reproduk- Na kratko Na kratko Kobilje Na Kobilju je bilo 15. meddr-, žavno srečanje gasilcev, ki so se ga udeležili pomurski gasilci in gasilci z Madžarskega in Hrvaškega. Tudi tekmovali so, in sicer v tridelnem napadu in raznoterostih. Pri članih je zasedla prvo mesto ekipa iz hrvaškega Miho-vljana, pri članicah pa so zmagale Kobiljanke. Zavarovalnica Triglav je namenila kobiljanski občini v letošnjem letu 500.000 tolarjev. Občinski svet je denar takole razdelil: 200.000 športnemu društvu, 100.000 gasilskemu društvu, 1.000.000 tolarjev vinogradniškemu društvu in 100.000 tolarjev čebelarskemu krožku na OŠ Kobilje. (J. Ž.) cijski material in odvažajo izdelke. Drugi pa se je izgubljal v nasprotujočih se izjavah. Najprej je namreč trdil, da s svojega delovnega mesta ne more videti plinske postaje v bližini tovarne, kjer je izvršilca umora čakal denar, potem pa izjavil, da je obtoženko videl, kako je prihajala iz tiste smeri in večkrat telefonirala. Tudi za Jožeta Makoterja je sprva trdil, da ga je videl le enkrat, čez nekaj trenutkov pa se je »spomnil«, da sta se srečala že večkrat. In da bo mera polna, je odvetnik Alojz Horvat zahteval, da se odpravi pripor za njegovega klienta Ladislava Olaha. To je tožilec Ludvik Gornjec gladko zavrnil kot neutemeljeno, saj obstajajo številni materialni dokazi o Olahovi krivdi, poleg tega pa je v fazi dokazovanja preuranje-no govoriti o njegovi nedolžnosti. Sprejet pa je premoženjskopravni zahtevek oškodovancev iz družine Makoterjevih. Glavna obravnava je preložena na 2. in 4. oktober, ko bodo nadaljevali z dokaznim postopkom. Milan Jeršei Šratovci Prostovoljno gasilsko društvo je pridobilo po sklepu radenskega občinskega sveta lastninsko pravico pri več parcelah v Šrato-vcih in pri eni v Radencih. S tem so nanje brezplačno prenesli nepremično premoženje, namenjeno gasilstvu. M. J. Okoslavci V središču so obnovili križišče z lokalno cesto proti Drago-tincem. Razširjeno je vozišče, na novo sta zgrajeni dve avtobusni postajališči, vzdolž ceste proti Ra-dencem pa je zgrajen tudi nov hodnik za pešce, ki ga je z 800.000 tolarji financirala občina Radenci. M. J. Ob občinskem prazniku občine Križevci pri Ljutomeru je pripravilo tamkajšnje kulturno društvo zanimivo razstavo Fotografije iz starih družinskih albumov, ki so jih zbrali med občani. Ob tej priložnosti se je najprej zvrstil kratek kulturni program v izvedbi križevskih osnovnošolcev, razstavo pa je pozdravil tudi župan Feliks Mavrič. Marija Topolnik, vodja pripravljalnega odbora, pa je ocenila tovrstne razstave zelo pozitivno, saj tako mlajše generacije spoznavajo življenje v preteklosti in si ga lažje predstavljajo. Istočasno pa s tem spodbudijo ljudi, da začnejo ceniti stare predmete, ki na žalost vse prevečkrat končajo v smeteh in ki so pravzaprav neprecenljive vrednosti. Topolnikova je še dodala, da so bili presenečeni nad odličnimi fotografijami, starimi od petdeset do sto let, ki jih je prispevalo več kot štirideset občanov. Nekatere so posebej za to priložnost povečali, po razstavi pa bodo vse prejete fotografije vrnili lastnikom. - D. T. 18 ŠPORT 20. september 2001 VESTNIK Nogomet Po štirih letih zmaga v Ljudskem vrtu Skoraj štiri leta so minila od 9. novembra 1997, ko je soboška Mura v prvenstveni tekmi prve državne lige v Ljudskem vrtu premagala Maribor s 3 : 1 - strelci so bili: Cipot, Ilič (11 m) in Lukič (pred tem pa so v Murski Soboti kar s 5 : 0 premagali vijoličaste in jih izločili s tekmovanja za slovenski pokal). Poraza Mariborčani niso znali športno prenesti, zaradi česar je NZS kaznovala nekatere igralce in funkcionarje. V tem času je Mura Še enkrat premagala Maribor v Murski Soboti (3. aprila 1999) z rezultatom 1 : 0 (strelec Dvoršak). Sobotna zmaga Mure v Ljudskem vrtu je prijetno presenečenje, saj so Mariborčani napovedovali dobro igro in zanesljivo zmago. Trener Mure Luka Bonačič pa se je kljub nekaterim poškodbam taktično uspešno zoperstavil gostiteljem, ki so sklonjenih glav zapuščali Ljudski vrt. Zmago so si Sobočani zagotovili tik pred sodnikovim žvižgom, ko je Mura izvedla nevarno akcijo, ko si je Dvoršak priboril žogo, jo podal do Rističa, ki je preigral Pitamica in močno streljal. Vratar Murko je žogo odbil, pritekel je Čauševič in jo neubranljivo poslal v mrežo. Veliko veselje v taboru soboškega prvoligaša, zmaga pa je lahko velika spodbuda za nedeljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo v Fazaneriji. Kot smo izvedeli, je predlagal trener Luka Bonačič, ki zahteva profesionalni odnos nogometašev do kluba, nekatere igralce zaradi nešportnega življenja v disciplinski postopek. Odločitev trenerja uprava kluba podpira, zato je pričakovati, da bo kmalu prišlo tudi do sankcij. V sedmem kolu tekmovanja v drugi državni nogometni ligi sta oba prekmurska ligaša gostovala in se vrnila poražena. Nafta iz Lendave je gostovala v Ljubljani in s tesnim rezultatom izgubila z Viatorjem ter zabeležila četrti poraz na gostovanju. Nogometaši Bakovec Triglava so z novim trenerjem Štefanom Ivaničem gostovali v Črnomlju ter izgubili z Belo krajino. Zelo razburljivo je bilo šesto kolo tekmovanja v tretji državni nogometni ligi vzhod, saj je bilo doseženih nekaj nepričakovanih rezultatov. Za največje presenečenje je poskrbela Bistrica, ki je doma premagala Čar-do. Preseneča tudi zmaga Odranec v Turnišču. Nogometaši Dobrovnika so doma premagali Hotizo in dosegli prvo zmago. Kar štirje rezultati pa so bili neodločeni. Apače so nepričakovano odnesle točko Lesopla-stu v Križevcih. Z neodločenim rezultatom pa so se končala srečanja Črenšovci - Beltinci, Tromejnik -Kerna in Rakičan - Veržej. Vodstvo je še naprej obdržal Lesoplast iz Križevec, z enakim številom točk pa mu sledijo Črenšovci in Odranci, medtem ko Čarda in Turnišče zaostajata za točko. V četrtem kolu prvenstva v prvi soboški medobčinski nogometni ligi je Tišina katastrofalno premagala Motvarjevce in napovedala, da je najresnejši kandidat za naslov prvaka. Resnega tekmeca ima le v moštvu Rome, ki je prepričljivo premagalo Ižakovce. Grad je zmagal na Cankovi, Serdica pa je premagala Slatino. Makoter je v Bratoncih premagal domače moštvo in dosegel prvo zmago. Gančani pa so doma igrali neodločeno z Goričanko iz Ro-gašovec in dobili prvo točko. V petem kolu prvenstva v prvi lendavski medobčinski nogometni ligi je Panonija Gumi center iz Gaberja prepričljivo premagala Olimpijo iz Dolge vasi. Nedelica je po pričakovanju premagala Renkovce in edina brez poraza vodi na lestvici. Mostje je bilo boljše od Polane, ki je prvič izgubila. Tekma med Čentibo in Lakošem se je končala brez zmagovalca. Feri Maučec ■ I Strelstvo Maja Dular premagala olimpijskega prvaka Športno strelski klub Coal Peti-šovci je bil organizator odprtega mednarodnega strelskega tekmovanja Coal Walther open z nagradnim skladom 1.180.000 tolarjev. Pokrovitelj tekmovanja je bila nemška firma orožja Walther. Sodelovalo je 242 strelcev in strelk iz štirih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije). V dvorani DOŠ Lendava so tekmovali z zračnim orožjem, na strelišču v Čentibi pa Kajak kanu__________ Horvat, Škrabanova in Kreft prvaki Brodarsko društvo Bistrica je bilo organizator državnega mladinskega in članskega prvenstva v spustu - maratonu na 25 km dolgi progi od Petanjskega mosta do Bistrice in odprtega pionirskega prvenstva Pomurja v spustu na 8 km dolgi progi od Dokležovja do Bistrice. Skupno je sodelovalo 41 ka-jakašev in kanuistov iz 5 slovenskih klubov. V kategoriji mladincev C-1 je zmagal Miha Kreft (Krog) in postal državni prvak. Med člani C-1 je bil najhitrejši Borut Horvat (Krog) in brez tekmecev postal državni pr Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 8. kolo: Maribor: Mura 0 :1 Olimpija: Gorica 2:1 Rudar: Triglav 3:1 Domžale : Šmartno 1:5 Primorje: Koper prel. Korotan: Publikum 2:0 Primorje 7 5 1 1 17:4 16 Maribor 8 5 1 2 18:8 16 Koper 7 5 0 2 14:5 15 Olimpija 8 4 2 2 9:8 14 Šmartno 8 3 3 2 13:10 12 Publikum 8 3 2 3 12:12 11 Mura 8 3 2 3 6:7 11 Rudar 8 3 2 3 12:16 11 Korotan 8 2 3 3 6:7 9 Triglav 8 2 1 5 8:16 7 Domžale 8 1 2 5 5:16 5 Gorica 8 0 3 5 4:13 3 2.SNL Rezultati - 7. kolo: Viator: Nafta 1: 0 Bela krajina: Bakovci 3 : 0 Elan : Aluminij 0 : 4 Tabor: Dravograd 2 :5 Renče: Zagorje 1:3 Livar: Feroterm 4 : 2 Drava: Dravinja 1:4 Jadran: Železničar 4 : 2 Dravograd 7 6 1 0 22:9 19 Zagorje 7 5 1. 1 14:8 16 Livar I. G. 7 4 3 0 15.4 15 Viator 6 4 1 1 14:4 13 Aluminij 7 4 1 2 14:7 13 Jadran 7 4 1 2 13:13 13 Dravinja 7 2 4 1 9:4 10 B. krajina 6 3 1 2 9:6 10 Železničar 7 3 1 3 11:12 10 Nafta 7 3 0 4 20.12 9 Feroterm 7 2 0 5 11:14 6 Renče 7 2 0 5 10:20 6 Bakovci 7 2 0 5 7:21 6 Tabor 7 1 1 5 5:12 4 Drava 7 1 1 5 8:16 4 Elan 7 1 0 6 4:24 3 3. SNL vzhod Rezultati - 6. kolo: Turnišče: Odranci 3 : 4 Bistrica: Čarda 1: 0 Lesoplast: Apače 1:1 Dobrovnik : Hotiza 2 :1 Tromejnik: Kerna 1:1 Rakičan : Veržej 1:1 Črenšovci: Beltinci 1 :1 Lesoplast Črenšovci 6 4 1 1 1 15:5 13 16:9 13 6 4 1 Odranci 6 4 1 1 12:8 13 Čarda 6 4 0 2 14:7 12 Turnišče 6 4 0 2 18:13 12 Rakičan 6 2 2 2 9:6 8 Bistrica 6 2 2 2 8:10 8 Veržej 6 2 1 3 11:12 7 Tromejnik 6 2 1 3 .11:13 7 Kerna 6 2 1 3 8:15 7 Beltinci 6 1 3 2 7:8 6 Hotiza 6 2 0 4 7:12 6 Apače 6 0 3 3 6:13 3 Dobrovnik 6 1 0 5 7:18 3 1. MNL MS Rezultati - 4. kolo: Bratonci : Makoter 0:2 Gančani: । Goričanka 0: 0 Roma: Ižakovci 4: 0 Cankova: Grad 1 : 3 Serdica: Slatina 3:0 Tišina: Motvarjevci 7: । 0 Tišina 4 4 0 0 20:1 12 Roma 4 4 0 0 15:4 12 Serdica 4 3 0 1 15:3 9 Grad 4 3 0 1 7:5 9 Goričanka 4 2 1 1 7:6 7 Slatina 4 2 0 2 3:5 6 Makoter 4 1 1 2 5:5 4 Ižakovci 4 1 1 2 8:10 4 Bratonci 4 1 0 3 6:21 3 Cankova 4 0 1 3 2:8 1 Gančani 4 0 1 3 1:8 1 Motvarjevci 4 0 1 3 4:17 1 s pištolo velikega kalibra. V tekmovanju z zračno puško je v zelo močni konkurenci prijetno presenetila Maja Dular, članica SD Pomurka iz Murske Sobote, saj je med drugimi v finalu premagala olimpijskega prvaka Rajmonda Debevca (Olimpija, Ljubljana) ter najboljšo slovensko strelko in državno reprezentantko Natalijo Prednik (SD Ruše) in s 496,7 kroga zasedla odlično drugo mesto za vak. Državna prvakinja med članicami pa je postala Nataša Škraban pred Natašo Bokan (obe Krog). Med člani K1 je bi! Miran Bokan (Krog) peti, Martin Balažič šesti, Marko Podgorelec osmi in Siomon Jerebic deveti (vsi Bistrica). Na odprtem prvenstvo Bistrice je pri mlajših dečkih zmagal Marko Godina (Bistrica). Damjan Miholič (Krog) je bil šesti, Sandi Halas (Bistrica) pa sedmi. Med turnisti C-2 sta zmagala Hren-Bohnec pred dvojico Podgorelec-Grah (vsi Bistrica). Med turisti pa je nastopil tudi Tonček Škraban (Krog). (F. M.) Madžarom Kingom Vinczetom, 497,8 kroga. Drugi pomurski strelci so se uvrstili takole: Rajko Robnik (Ljutomer) in Milan Svetec (Radgona) sta bila s 391 krogi enajsta, Tomaž Kerčmar (Pomurka), Robi Markoja (Turnišče) in Dušan Ziško (Tišina) pa so zasedli s 390 krogi trinajsto mesto. V ekipno konkurenci je zmagala SD Olimpija iz Ljubljane s 1174 krogi (Stolnik 392, Žibert 389, Debevc 393). Najboljša pomurska ekipa je bila SD Pomurka iz Murske Sobote (Tomaž Kerčmar 390, Maja Dular 394, Martin Žigo 388), ki je zasedla s 1172 krogi tretje mesto. SD Kolomana Flisarja s Tišine je bila s 1157 krogi sedma, SD Štefana Kovača Turnišče s 1152 deveta, SD Radgona s 1147 deseta, SD Štefana Kovača Turnišče II s 1135 enajsta, SD Ljutomer s 1126 trinajsta in SD Varstroj Lendava s 1089 krogi štirinajsta. V tekmovanju s pištolo je bil najboljši pomurski strelec Jozsef Hajdu (Coal) , ki je zasedel s 370 krogi dvanajsto mesto. Štefan Balaško je bil s 365 devetnajsti, Jože Babič (oba Tišina) pa s 356 krogi sedemindvajseti. Ekipno je zasedla SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1066 krogi enajsto mesto. V streljanju s pištolo velikega kalibra v Čentibi je bil najuspešnejši pomurski strelec Fredi Močnik (PU MS), ki je zasedel s 168 krogi devetindvajseto mesto. Ekipno je zasedla PU Murska Sobota s 497 krogi deveto mesto. Zahtevno tekmovanje so prizadevni strelski delavci iz SD Coal Petišovec odlično pripravili. Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker ■ Nogomet Odigrano je bilo drugo kolo pokalnega tekmovanja na območju MNZ Murska Sobota. Rezultati: Gančani: Rakičan 2 : 3, Goričanka : Kerna 2 : 4, Serdica : Tišina 0:1, Čarda : Apače 2:1, Hodoš : Veržej 1 : 9, Grad : Lesoplast 4 : 2, Roma : Bakovci 4 : 3, Motvarjevci : Radgona 1 . 4, Beltinci: Tromejnik 2:1, Cankova : Dokležovje 3 : 1.(K.G.) V tretjem kolu pokalnih nogometnih tekem na območju MNZ Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Nedelica : Nafta O : 4, Dobrovnik : Odranci 2 : 6, Turnišče : Čentiba 7 : 0 in Črenšovci: Veterani (Turnišče) 2:1. (F. M.) Po šestem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi so pri Bakovcih drugič zamenjali trenerja. Najprej je Borisa Kranjca zamenjal Nikola Škrbič, njega pa sedaj Štefan Ivanič, ki je treniral tretjeligaša Lesoplast iz Križevec. Do zamenjave trenerja je prišlo tudi pri tretjeligašu Veržeju. Jožeta Jerebica je zamenjal Zlatko Gabor, do nedavnega pomočnik trenerja Mure Luke Bonačiča. (F. M.) Nogometna liga Si.mobil____________________________________ Maribor: Mura O : 1 Maribor - Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 2.500. Sodnik. Bohinc (Poljane). Strelec: 0 : 1 Čauševič (90). Mura: Botonjič, Gabor, Prednik, Kožul, Jukan, Dvoršak, Erniša, Ristič, Vogrinčič, Raguz (Čauševič, Cifer), Kokol (Žilavec). Druga državna nogometna iiga Viator : Nafta 1 : O Ljubljana - Igrišče Ljubljane, gledalcev 150. Sodnik: Brence (Maribor). Strelec: 1 : 0 Djukič (55). Nafta: Starovasnik, Šnurer, Tratnjek, Novak, Baranja, Drvarič, Gerenčer (Doma), Zver, Dominko, Logar, Baša. Bela krajina : Bakovci Triglav 3 : O Črnomelj - Igrišče Loke, gledalcev 600. Sodnik: Vehar (Žiri). Strelci: 1 : 0 Sever (2), 2 : 0 Filak (42), 3 : 0 Sever (53). Bakovci Triglav: tuk, Slana, Car (Šajn), Sabotin, Moreč, Kodrič, Mertuk, Recek (Donša), Ivanič (Idič), Faršang, Ivančič. Tretja državna nogometna liga Rakičan : Veržej 1 : 1 Rakičan - Igrišče Rakičana, gledalcev 250. Sodnik: Mihelič (Voličina). Strelca: 1 : 0 Sraka (20), 1 : 1 Novak (70). Rakičan: Karoli, Vouri, Žekš, Rantaša, Legen, Bagari (Kranjec), Koltai, Šernek (Kosi), Vogrin, Sraka (Šadl), Žilavec. Veržej: R. Hanžekovič, Klobasa (Špilak), Cmrečnjak (Rajh), A. Hanžekovič, Osterc, Vidmar, D. Puhar, Sunčič (Kolbl), B. Puhar, Novak, Pučko. Tromejnik: Kerna 1 : 1 Kuzma - Igrišče Tromejnika, gledalcev 200. Sodnik: Koren (Renkovci). Strelca: 1 : 0 Sukič (31), 1 : 1 Vinčec (85). Tromejnik: Zver, Pelcar, Šinko, B. Horvat (B. Šalamon), J. Horvat, Zorica, A. Šalamon (Šarkezi), Bokan (Hajdinjak), Sukič, Kovač, Smodiš. Kerna: Maučec, B. Banfi, Vinčec, Kološa, B. Banfi, Maček, Gergorec, Sočič (Bačič), Vučak (Gomboši), Kuhar, Dani. Črenšovci: Beltinci 1 :1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Rešetar (30), 1 : 1 Hartman (34). Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, Kolar, Tratnjek, David, Kreslin, Ku-stec, E. Plej, Tkalec, De. Horvat. Beltinci: Zadravec, Zlatar, Duh (Pertoci), D. Horvat, Cener, Balažič, Muller, M. Horvat, Rešetar, Erjavec, Gabor (Antolin). Turnišče : Odranci 3 : 4 Tunriušče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Partlič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Ritlop (28), 1 : 1 B. Berendijaš (32), 1 : 2 Kavaš (38), 1 : 3 Kavaš (43), 1 : 4 Gostanj (47), 2 : 4 Bojnec (73), 3 : 4 Bojnec (90). Turnišče: Vogrinec, D. Pucko, Tompa (Kreslin), Nežič (Mertik), Bojnec, J. Pucko, Lackovič, Ternar, D. Ritlop, A. Ritlop, Zver. Odranci: Ščančar, Kreslin, Kerčmar, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Pozderec, Sil. Hozjan, B. Berendijaš, Gostan (Borovič), P. Zadravec, Kavaš (M. Zadravec). Lesoplast: Apače 1 : 1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 300. Sodnik: Pintarič (Črenšovci). Strelca: 1 : 0 Kutoš (14), 1 : 1 Krapša (53). Lesoplast: Zver, Kardoš, Šebok, Živič, Ulen, Škerlak, Kutoš, Krančič, Časar, Lepoša (Pojbič), Sukič. Apače: Bagaroš, Cvajdik, Muhič, Topolinjak (B. Šemrl), Fifolt, Šunko, M. Šemrl, Pehan, Vajnhandl, Grilanc, Krapša. Dobrovnik: Nograd Hotiza 2 :1 Dobrovnik - Igrišče Dobrovnika, gledalcev 150. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kutoš (53), 2 : 0 Kutoš (70), 2 : 1 Ritlop (79). Dobrovnik: Jurovič, V. Šooš (Kutoš), Somi, Horvat, Laci, Bojnec, Laslo, Šabjan (Car), Kutoš, Gone, L. Šooš. Nograd Hotiza: Žižek, Horvat, Farkaš, Jakšič, Hozjan, Oletič, Zver, Koudila, Lackovič, Ritlop, Gjerkeš. Bistrica : Čarda 1 : O Srednja Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 150. Sodnik: Dzu (Ptuj). Strelec: 1 : 0 Kuzma (75). Bistrica: Kusek, Biro, Žižek, R. Kolenko, Gruškovnjak (Ščerbič), Fifonja (Žalig), A. Kolenko, Godina, Zver (Kuzma), Vickovič, Kustec. Čarda: Špilak, Matuš, Gomboc, Meničanin, Antolin, Kerčmar, Vogrinčič, Cmor (Jaklin), Gjerek (Titan), Čarni, Krapec. 1. MNL Lendava Dokležovje 3 2 0 1 7:1 6 Rezultati - 5. kolo: Mostje: Polana 2:0 Čentiba: Lakoš 2 :2 Rotunda Segrad Lj. Pušča 3 0 0 4 0 0 4 0 0 3 4 4 2:13 7:20 5:18 0 0 0 Nedelica: Renkovci 3:I z 2. MNL Lendava Panonija G. C.: Olimpija Petišovci prosti Nedelica 4 4 0 Mostje 5 3 1 Lakoš 5 2 2 Polana 4 2 1 Panonija G. C. 4 2 0 Petišovci 4 1 1 Čentiba 5 0 3 Olimpija 4 1 0 7:1 0 1 1 1 2 2 2 3 16:3 10:7 11:8 7:5 10:7 7:11 5:7 4:16 12 10 8 7 6 4 3 3 Rezultati - 4. kolo: Graničar: Nafta (v.) 1: Dolina: Veterani 0:4 Žitkovci: Kapca 2:1 Veterani 4 4 0 Nafta (v.) 4 2 1 Žitkovci 4 2 0 Graničar 4 2 0 Kapca 4 1 1 Dnlina 4 0 0 2 0 1 2 2 2 4 17:1 4:4 7:7 7:11 8:6 1:15 12 7 6 6 4 0 Renkovci 5 0 2 3 6:12 2 2. MNL MS Mali nogomet - -PL 9:6 13:10 Rezulati - 4. kolo: Kupšinci Mladinec 4 3 1 4 2 1 0 1 10 7 Lipa: Radgona 1:1 Černelavci 4 2 1 1 13:14 7 Hodoš: Segrad Lj. 8:0 Dokležovje : Pušča 1: 0 Rotunda: Šalovci 1: 2 Mister Baby Junior SNV Prosečka vas 3 2 0 4 2 0 4 1 2 1 2 1 15:6 10:17 12:8 6 6 5 Bogojina prosta Šalovci 4 4 0 Hodoš .4 3 0 Radgona 3 2 1 Lipa 4 2 1 0 1 0 1 9:5 20:5 5:2 11:9 12 9 7 7 Tropovci Bulls Krajna g. M. Triglav Videm 3 1 1 3 1 1 4 1 1 4 1 1 3 1 0 1 1 2 2 2 10:6 11:8 10:11 8:16 8:11 4 4 4 4 3 Bogojina 3 2 0 1 14:7 6 Dobel 4 0 1 3 8:14 1 VESnilK 20. september 2001 ŠPORT 19 Speedway___ Lendavčani tretji V Krškem je bila tretja in hkrati zadnja dirka za ekipno državno prvenstvo v speedweyu. Po pričakovanju je zmagala Ljubljana s 53 točkami na čelu z Žagarjem, ki je osvojil 16, in Ferjanom, 15 točk. Druga je bila ekipa Krškega, ki je osvojila 42 točk. Najboljši v ekipi Hokej na travi Visoki zmagi Triglava in Leka Začelo se je prvenstvo v članski in mladinski državni ligi v hokeju na travi. V članski konkurenci tokrat sodeluje 6 moštev, novo moštvo je Pomurje, ki ga sestavljajo veterani. V prvem kolu je Triglav v Lipovcih visoko s 7 : 1 premagal Pomurje (Poredoš 3, Cigut 2, Kuzma in Fajs po 1 za Triglav ter L. Črnko za Pomurje). Z visokim rezultatom 4 : 0 je Lek v Lipo vcih premagal Svobodo iz Ljubljane (F. Maučec 2, Gabor in G. Forjan). Moravske Toplice pa so premagala Mursko Soboto z 2 :1. Vodijo Triglav, Lek in Moravske Toplice s po 3 točkami. f Avto moto rally Franc Bračič državni prvak V okviru praznika občine M. Toplice je bilo tradicionalno medobčinsko tekmovanje v avto moto rallyju in odprto državno prvenstvo paraplegikov in tetraplegikov. Na 44 km dolgi progi med Mursko Soboto in Sebeborci je sodelovalo 72 motoristov in avtomobilistov. Med te-traplegiki je zmagal Franc Bračič z Janževega Vrha, pri paraplegikih pa je bil Bojan Ciman iz Bakovec drugi. Na medobčinskem tekmovanju sta med motoristi v svojih kategorijah zmagala Ludvik Hari (Lukačeve!) in Janez Hozjan (MS). Med avtomobilisti pa so v svojih kategorijah zmagali: Jože Kučan in Štefan Žibrik (oba MS) ter Aleksander Kerčmar (Gornji Petrovci). (F. M.) Judo j Hašaj peti na Sl Judoist Goran Hašaj iz Murske Sobote, član Impola iz Slovenske Bistrice, je s slovensko reprezentanco nastopil na sredozemskih igrah v Ttmisu in dosegel lep uspeh. V kategoriji do 73 kg je najprej premagal Raynerja Rachacna iz Libije, v četrtfinalu je odpravil Grka Artha Kavafidisa, v polfinalu pa Reniza Sillija iz Turčije, vse z 10 : 0, za tretje mesto pa je izgubil z Awadom Haitmnanom iz Egipta in tako zasedel izvrstno peto mesto. (F. M.) Šah_______________________________________________________j Odigrano je bilo drugo kolo odprtega prvenstva ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote v počasnem šahu. Izidi 2. kola: Gjergjek : Režonja 1 : 0, Lazar: Jerše 1 : 0, Kramar: Murat 1 : 0, Kovač : Gabor 1 : 0, Buze-ti: Štrokaj 1 : 0 in Glavač : Radosavljevič 1 : 0. Po drugem kolu vodijo: Glavač, Lazar in Kovač s po 2 točkama. (F.-M.) ŠD Radenska Pomgrad iz M. Sobote je pripravilo septembrski hitropotezni turnir. Med 16 šahisti sta bila najboljša Robi Radosavljevič in Boris Kovač s po 14 točkami. Sledijo: Jože Vučko, 12, Danilo Hari, 10, Matija Gabor, 9,5, Štefan Režonja, Bogdan Hari in Igor Kos, po 9 točk. (F. M.) | Šah Boris Kovač državni prvak V Portorožu je bilo državno moštveno in posamično hitropotezno prvenstvo. Med 25 ekipami sta sodelovali tudi članska in mladinska ekipa ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote in dosegli lep us je bil Šantej s 16 točkami. Tretje mesto pa je zasedla Lendava s skromnimi 13 točkami (Kral 7, Horvat 5, Lučič 1, Volčanšek brez točke). Po treh dirkah v Ljubljani, Lendavi in Krškem je končni vrstni red takle: 1. Ljubljana 142, 2. Krško 108 in 3. Lendava 72 točk. (F. M.) V prvem kolu mladinskega prvenstva so bili doseženi naslednji izidi: Moravske Toplice : Murska Sobota 4 : 0, Moravske Toplice (ženske) : Murska Sobota 0:1, Lek : Svoboda 5 : 0. Vodijo Lek, Moravske Toplice in Murska Sobota s po 3 točkami. (F. M.) Kegljanje V prvem kolu derbi Radenska : Nafta V soboto, 22. septembra, se začne prvenstvo v slovenski kegljaški 1. B-ligi, kjer prvič tekmujeta prekmurska ligaša Radenska iz Murske Sobote in Nafta iz Lendave. V minuli tekmovalni sezoni v drugi državni ligi vzhod je bila Radenska prva z 28 točkami, Nafta pa druga s 26 točkami. Radenska se je tako neposredno uvrstila v 1. B-ligo, Nafta kot drugouvrščena pa po odstopu Celja. Že v prvem kolu bo na sporedu derbi med Radensko in Nafto v Radencih. 0 tem, kako sta se prekmurska ligaša pripravila na novo tekmovalno sezono in kaj pričakujeta od derbija, smo se pogovarjali s predsednikoma obeh klubov. Dušan Pohovnikar - predsednik KK Radenska: »Minula tekmovalna sezona je bila za naš klub odločilnega pomena, saj smo praznovali 30-letni-co KK Radenska (prej Čarda) in 50-letnico tekmovanja najboljšega slovenskega kegljača, legende Mira Steržaja, ki še danes nastopa za naš klub. Poleg tega smo po velikih naporih uspeli z neprecenljivo pomočjo največjega donatorja Radenske sanirati staro in dotrajano kegljišče Vikend v Radencih in ga usposobiti v sodobno štiristez-no kegljišče, ki ustreza strogim zahtevam tekmovalnega kegljanja. peh. Zmagala je KB Maribor s 24,5 točke. Članska ekipa Radenske Pomgrada je zasedla s 23 točkami peto, mladinska ekipa pa s 16,5 točke sedemnajsto mesto. Med posamezniki je bil najboljši Boris Ko- Športna zveza Moravske Topilce |e pripravila v okviru praznika občine 5. rekreativni kolesarski maraton, ki je bil hkrati sklepna prireditev akcije Slovenija kolesari za zdravje. Kljub slabemu vremenu, saj so morali dopoldanski start preložiti na popoldan, se je prireditve, ki so jo popestrili s kulturnim programom, udeležilo 196 kolesarjev, od tega jih je 110 vozilo veliki maraton na 50 km in 86 mali maraton na 27 km. Najstarejša udeleženca sta bila Sobočana - 75-letna Katarina Rengeo in 72-letni Milomir Golubovič. Nastopilo je tudi več skupin. Najštevilčnejša je bila skupina Skay Star iz Ljubljane z 52 kolesarji. Najštevilčnejša pomurska skupina s 15 kolesarji pa je bila iz Radenske. (FM, fotografija: JZ) Uspel nam je tudi »veliki met« -uvrstitev v 1. B-ligo. Zavedamo se, da zahteva obstanek v tej elitni družbi veliko načrtnega in napornega dela za vse člane kluba, zato smo se vneto pripravljali že v poletnih mesecih. V pripravljalnem obdobju smo imeli tudi nekaj prijateljskih srečanj doma in v tujini. Sodeč po rezultatih in eni okrepitvi pričakujemo uvrstitev v sredino lestvice, ki bi bil lep uspeh. Priložnost za potrditev tega cilja se nam po- Dejan Fujs - državni odbojkarski reprezentant Z evropskega prvenstva v Francijo Slovenska odbojkarska reprezentanca se je vrnila z evropskega prvenstva v Ostravi, kjer je brez zmage zasedla zadnje mesto. Čeprav se ni proslavila, je s svojo igro upravičila sodelovanje na tem elitnem tekmovanju. V slovenski reprezentanci je po treh letih zopet nastopil Dejan Fujs iz M. Sobote, ki ima za seboj bogato športno kariero, saj je uspešno igral pri Ljutomeru, Olimpiji, Fužinarju in Pomurju. Popularni Geza, kot ga kličejo po domače, ki je pred evropskim prvenstvom že 71-krat nastopil za slovensko reprezentanco, je tudi tokrat navdušil z nekaterimi svojimi uspešnimi akcijami. Po vrnitvi z evropskega prvenstva je Dejan Fujs odšel v Francijo, kjer bo igral za drugoligaša Rennersa. Pred odhodom smo ga povprašali o vtisih z evropskega prvenstva in njegovem odhodu v Francijo. vač, ki je zasedel z 10 točkami prvo mesto in postal državni prvak. Denis Gjuran je bil sedemindvajseti, Aleš Lazar pa osemindvajseti, oba sta zbrala po 7,5 točke, vsi Radenska Pomgrad. (F. M.) nuja že v prvem kolu, ko bodo gostili v soboto ob 15, uri na kegljišču Vikend v Radencih našega stalnega konkurenta Nafto iz Lendave. Preskromno bi zvenelo, če ne bi napovedal zmage Radenske.« Marica Varga - predsednica KK Nafta: »V prejšnji tekmovalni sezoni smo se v drugi slovenski kegljaški ligi vzhod precej časa borili za prvo mesto, saj smo bili tudi jesenski prvaki z dvema točkama prednosti, vendar smo na koncu zasedli drugo mesto. - Kako si sprejel odločitev selektorja Gregorja Hribarja, ki te je po treh letih povabil v državno reprezentanco? »Z veseljem sem se odzval na povabilo, saj mi odbojka veliko pomeni. Zlasti še, ker je šlo za evropsko prvenstvo, ki je vrhunec v moji športni karieri. Povod za povabilo pa so bile najbrž moje igre v minulem državnem prvenstvu, kjer sem bil eden od najboljših, in ker je hotel sestaviti reprezentanco za evropsko prvenstvo z najboljšimi igralci, to pa mu ni uspelo, saj so nekateri odpovedali sodelovanje.« - Slovenija je na evropskem prvenstvu na nekaterih tekmah prikazala dobro igro, vendar ni uspela zmagati. Kako ocenjuješ nastop reprezentance? »Prvo sodelovanje naše reprezentance na evropskem prvenstvu je minilo v okviru pričakovanj. Škoda je le, da nismo dosegli ene zmage, ki se nam je ponujala z reprezentanco Slovaške. Vse druge udeleženke evropskega prvenstva' so po evropski in svetovni lestvici uvrščene dosti višje. Moram pa povedati, da smo se borili po svojih močeh in se tudi marsikaj naučili za prihodnje.« - Zapuščaš Pomurje in odhajaš v Francijo. S kakšnimi nameni? »Že dalj časa so me vabili v Francijo, zato sem se odločil, da Pot v 1. B-ligo pa so nam odprli kegljači Celja, ki so odstopili od tekmovanja. Uspeha smo vsi zelo veseli in bomo storili vse, da v tej ligi tudi ostanemo. Kjer pa se srečujemo s podobnimi težavami kot klubi in društva v drugih športnih panogah, to je finančnimi, upamo, da nam bodo pomagali tako Športna zveza Lendava kot drugi sponzorji. Uvrstitev članske ekipe v 1. B-ligo smo vzeli zelo resno in ves čas pridno treniramo ter se pripravljamo na začetek prvenstva, saj se zavedamo, da je od našega dobrega starta marsikaj odvisno. To še posebej zato, ker je v prvem kolu na sporedu prekmurski derbi z Radensko v Radencih. Od derbija pričakujem dobro tekmo, odigrano v športnem duhu. Zmagala bo ekipa, ki bo tisti dan psihično in fizično bolje pripravljena, čeprav si želim, da bi bila to ekipa Nafte. V prednosti so sicer kegljači Radenske, ker so domačini in igrajo na svojem kegljišču, vendar upam, da bo tokrat športna sreča na strani Nafte.« Feri Maučec ■ se preizkusim tudi v tujini. Moj klub, ki je dolgo igral v prvi francoski ligi. je pr ed dvema letoma izpadel in se želi ponovno vrniti med najboljše, zato so tokrat angažirali štiri igralce iz tujine. Poleg mene sta prišla še dva iz Češke in eden iz Hrvaške.« - Kakšni pa so tvoji nadaljnji načrti? »Moji načrti so, da še nekaj let igram odbojko, če mi bo seveda zdravje dopuščalo, potem pa se posvetim trenerskemu poslu. Že doslej sem se v Murski Soboti nekaj časa ukvarjal s treniranjem.« Feri Maučec Namizni tenis Po pričakovanju Na prvem državnem odprtem turnirju za člane v Preserju je sodelovalo 74 igralcev iz 18 klubov. Med njimi je bilo 8 igralcev M. Toplic Sobote in Kerne iz Puconec. Z njihovimi igrami so pred začetkom tekmovanja zadovoljni. Med najboljših šestnajst sta se uvrstila igralca Moravskih Toplic Sobote Solar in Koščak ter igralec Kerne Unger. V finalno skupino so se uvrstili še Kocuvan in Ropoša iz Sobote ter Pavič in Gider iz Puconec. (M. U.) Šport od tod in tam Košarka - KK Radenska Creativ organizira v okviru priprav za novo tekmovalno sezoni v 1. B-ligi mednarodni košarkarski turnir, ki bo v petek, 21., in v soboto, 22. septembra v športni dvorani soboške prve osnovne šole' Sodelujejo štiri ekipe: Rogla, Rudar, Varaždin in Radenska Creativ. (F. M.) Odbojka - V okviru priprav za novo tekmovalno sezono v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote v prijateljski mednarodni tekmi premagalo ekipo Hartberga iz Avstrije s 3 : 0. (F. M.) Atletika - Na Borisovem teku v Mežici sta sodelovala med 200 tekači na 10 km tudi Slavko Ku-mek (GR) in Roman Kalnčar (TS Radenska). Kumek je bil tretji, Klančar pa deveti. (FM) Rokoborba - Na mednarodnem tekmovanju v rokoborbi na Slovaškem so sodelovali med 400 mladimi rokoborci iz sedmih držav tudi Ljutomerčani in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Mihaela Čirič (do 52 kg) in Mitja Sedmak (do 86 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Simon Novak je bil četrti, Rok Hazl in Niko Horvat pa peta. (N. Š.) ' Karate - V Ljubljani je bil mednarodni karate turnir, na katerem sta sodelovala tudi člana Karate kluba Civitas iz Murske Sobote Dejan Zečevič in Denis Ficko ter dosegla lep uspeh. Zečevič (nad 75 kg) med kadeti in Ficko (do 80 kg) sta zasedla tretji mesti. (F. M.) Karate - Na mednarodnem tekmovanju karateistov v Čakovcu je sodelovalo med 420 tekmovalci iz petih držav (Nemčija, Madžarska, BiH, Hrvaške, Slovenija) pet Ljutomerčanov. Najbolje sta se odrezala Aleš Preglej (nad 48 kg) pri st. dečkih in Samo Prelog (do 64 kg) pri ml. kadetih, ki sta zasedla tretji mesti. (N. Š.) Tenis - Teniška šola Radenska Triglav in Teniški center Radenci sta pripravila 7. tradicionalno tekmovanje v tenisu za pokal Radenske Sprint za dečke in deklice od 9. do 11. leta. Sodelovalo je okrog 60 otrok iz 20 slovenskih klubov. Med njimi so dosegli odmevne uvrstitve tudi pomurski igralci. Najuspešnejša sta bila Žiga Starčič (do 10 let) in Tomi Ternar (do 11 let), ki sta zasedla na glavnem turnirju A-kategorije prvi mesti. Četrti mesti v svojih kategorijah pa sta zasedla Dino Dokl in Alja Gabor. Na B-turni-rju sta bila četrta Eva Mijatovič in Grega Prelog. (F. M.) Badminton - Na mednarodnem turnirju v Trebnjem za mlade od 13. do 19. leta so tekmovali Lendavčani v dvojicah. Zmagali so Lukač - Koncut in Utroša - Činč. Drugi pa so bili: Žalik - Pomgrac in Ketler - Petrič. (F. B.) Kegljanje - Na prijateljskem srečanju so premagale kegljavke Mi-roteksa Tržič za 118 kegljev. Izkazala se je Marika Kardinar, ki je podrla 459 kegljev. (F. B.) Šport invalidov - Na Ptuju je bilo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju za ženske. Med 9 ekipami je zmagalo MDSS Murska Sobota (Jurančič, Mlinarič, Kos, Pungračič) z 216 podrtimi keglji. Med posameznicami je zmagala v kategoriji B-1 Marija Jurančič z 61 keglji. Na državnem prvenstvu na hitropoteznem turnirju v Ormožu je zasedla ekipa MD I Murska Sobota med 9 ekipami šesto mesto. (T. K.) 20 NA SCENI 20. september 2001 VESTNIK Vaše pesmi Ime zvezde Zazri se v nebo in poišči najmanjšo zvezdico, ampak res najmanjšo. Poimenuj jo po meni in vedi, da so vse druge poimenovane po tebi. Petra Tebi Uroš S.! (akrostih) Lepa vrtnica cveti Jutro v megli se budi Upanje, da me ljubiš Bo vedno v mojem srcu In ve, da je vsaj delček Moje ljubezni v tvojem srcu. Ti si edina moja sreča, En list v rdeči vrtnici, Vrtnica, ki te ljubi Obožujem te Obožujem te, ko me kaj vprašaš, se potem nasmehneš in rečeš hvala. Obožujem te. ko si žalosten, skloniš glavo in razmišljaš. Obožujem te, čeprav ti oči sijejo, ko se pogovarjaš z njo, čeprav si želiš njene ljubezni in se trudiš, da bi ji bil čim bliže. Toda boli... Zaprem oči in tiho prosim, prosim, da boš nekoč ljubil mene ... Skrito v senci. Nekdo Življenje Najprej so sanje, Nato je realnost, Ponavadi daleč vstran od sanj, Nato je vprašanje: Zakaj In spomini. Polni lepih trenutkov, a tako boleči. In potem ostane Še upanje na tisti dan -Morda, nekoč, nekje... Tamarine Prejeli smo Kakovostni preskok v ml a d inske m gibanju ? 0 članku g. Korpiča je bilo zelo samozavestno omenjeno, da MIKK doživlja kvalitativni preskok v svojem delovanju, preostalega delovanja pa ni mogoče zaznati oz. je celo nezaželeno in nekvalitetno. Kdo je sploh pristojen za to, da ocenjuje delo na mladinskem področju? So to mogoče tisti, ki so bili pred letom v sklopu javnih del zaposleni v omenjenem zavodu, ali pa imamo resne strokovnjake, ki znajo presoditi, kdo in kako kvalitetno rabi svojemu namenu. G. Korpič se očitno ni potrudil niti toliko, da bi poizvedel za vsa dejstva, ki bi verjetno pripeljala do drugačnega, bolj strokovnega pogleda na dogajanje na mladinski sceni, hkrati pa na podlagi zmotne zaznave oz. interpretacije dejstev presoja, kdo je nesposoben, nerazgledan in dovolj zrel. Vprašanje pa je, ali tako natolcevanje nima drugega namena! Zakaj? G. Korpič namreč trdi, cla se društva ustanavljajo z namenom, da črpajo denar od nekod oziroma z namenom, da ustanavljajo MSLS. Če bi to držalo, bi lahko mirno rekli, da je MIKK ustanovljen z namenom, črpati denar od Mestne občine Murska Sobota, tega pa si jaz ne bi upal trditi. Zelo arogantno in nestrokovno je g. Korpič razglabljal o povezavi med MIKK-om in KPŠ-jem. Ker g. Korpič ni študent, še manj pa član omenjenega kluba, se mu niti ne sanja, za kaj se namenja denar študentskih organizacij lokalnih skupnosti, hkrati pa si drzne trditi, da je politika vodenja društva debilna. Ali si torej upa trditi, da je debilnih tudi 2500 članov društva? Če bi si prebral Zakon o skupnosti študentov in Študentsko ustavo, bi mu bilo Prejeli smo... Pred kratkim se je predstavila v ljutomerskem atriju mestne hiše novoustanovljena jazz skupina, katere vodja je Riki Zadravec iz Veržeja. Ideja za skupino je nastala, ko je Riki letos konec julija že tretjič sodeloval pri projektu Mladi umetniki pod Vitrancem in je tokrat s sabo povabil še tri člane - basista Bena Pirnata iz Slovenj Gradca, brata bobnarja Jožeta Zadravca in kitarista Domna Gnezdo iz Ljutomera. Po tem projektu so ostali skupaj, vendar imena skupine še nimajo, začasno se predstavljajo pod imenom Riki & The band. Trenutno imajo pripravljen enourni program, in sicer nekaj jazz standardov, francoskih musettov in jazzovskih skladb za harmoniko. Za odlično skupino, ki jo je ljutomersko občinstvo v polnem atriju zelo dobro sprejelo, bomo najverjetneje še slišali, saj člane družijo podobne ideje, v načrtih pa imajo nastope na raznih festivalih in podobnih prireditvah. D. T. Vaša čustva! Zate, ki mi veliko pomeniš! To je moje prvo ljubezensko pismo. V njem bi lahko pisala o sladkih in nežnih besedah, ki so jih izrekali zaljubljeni, vendar je žalostno, polno bolečine. Kajti, ko sem verjela, da je v mojih rokah vsa sreča sveta, sem spoznala, da v resnici nisem imela ničesar. Ko sem že verjela, da se lahko dotaknem zvezd, sem spoznala, da zaman segam po njih. Angel moj, kako rada bi ti povedala, da te imam rada, da te pogrešam. Kako rada bi te objela. Vendar je prepozno. Zdaj ljubiš njo in jaz se nimam pravice vmešavati v tvoje življenje. Storim lahko le to, da te pustim v miru živeti in ljubiti. Angel moj, če boš ■ kdaj spoznal, kako zelo te imam rada, me prosim ne obsojaj. Tudi jaz sem samo človek. In ne sprašuj, zakaj te ljubim, morala bi ti razlagati, zakaj živim. Suzy mogoče bolj jasno. G. Korpiča bi tudi popravil, da Klub prekmurskih študentov nima nobenega organa, ki bi se imenoval predsedstvo. Verjetno je mislil na upravni odbor, v katerem pa sodelujejo tudi člani Univerze v Ljubljani in predstavniki dijakov. Od kod informacija, da bi klub organiziral koncert Borisa Novkoviča, je znano verjetno samo njemu. Hkrati se sprašujem, zakaj bi bil KPS dolžan prispevati sredstva za delovanje MIKK-a, ko pa je celotni proračun KPŠ-ja tako velik kot tisti del proračuna MIKK-a, kije namenjen samo plačam zaposlenih! Kolikor je meni jasno, KPŠ nima niti enega zaposlenega niti si tega ne more privoščiti. Po drugi strani je KPŠ društvo študentov in študentk iz Prekmurja in ne samo soboških! Verjamem, da je treba pomagati mladim umetnikom in skupinam (vprašanje, ali tudi takim, ki so bili pod okriljem samooklicanega »ma-nagerja« g. Korpiča in so pod njegovim vodenjem tudi razpadli, op. p.), a najprej je treba pomagati tistim, ki so člani lokalne študentske organizacije. Tudi jaz se sprašujem, zakaj je g. Korpič čakal z organizacijo poletnega festivala v Murski Soboti? Verjetno je poleti dopustniško plaval delfinčka nekje na morju, morda celo na Obonjanu. G. Korpiču svetujem, da frustracije in osebni status reši tako, da dokonča študij, saj so njegovi vrstniki, rojeni leta 1971, študij že zdavnaj dokončali. Če bo znal poskrbeti zase, bo nedvomno znal tudi za druge. Takrat ga bo mogoče celo kdo poslušal. (Nadaljevanje prihodnjič) Marko Martinuzzi ■ Dragi moj D.! Najprej prejmi prav prisrčne pozdrave! Vedi, da te zelo močno ljubim in obenem pogrešam. Ti si smisel mojega življenja. Ljubila sem te jaz, a ti si ljubil drugo. Pogrešala sem te vsak trenutek, ki sem ga preživela brez tebe. A tebi je bilo vseeno. Vedno si ljubil le njo, mene nisi nikoli. Toda ona, ki si jo ljubil, te ni ljubila. Le izkoriščala te je in ti si ji to pustil. Niti malo nisi vedel, kako močno sem te jaz ljubila. Če bi mi vsaj malo vračal to ljubezen, ne bi nikoli trpela kot sem. Vse dneve hodim, iščem te v dolgih nočeh, sanjam o tebi v upanju in bolečini, pričakujem te, ljubim te. Kljub temu sem te imela še naprej rada. Srečna sem bila, če si me vsaj pogledal. Bil si smisel mojega življenja, sedaj pa si vzrok mojega življenja. Ljubim te tvoja Ana Prejeli smo Poskus politizacije mladinskega gibanja v Prekm ur ju ovajanje javnosti in obtožbe na račun socialdemokratske mladine, da prevzema celotno mladinsko gibanje in vsiljuje politično delovanje organizacijam, ki delujejo v interesu mladih, se mi zdi skrajno neokusno in podlo. Kakšen je namen obtoževanja politizacije mladinskega gibanja v Prekmurju, ve verjetno samo Dean Korpič. V prvi vrsti je treba poudariti, da je osebna pravica vsakega državljana, da je član politične stranke v skladu s svojim prepričanjem. Dean Korpič veijetno ne ve, da je predhodnica stranke, katere aktivni član je, v prejšnjem režimu to pravico z vsemi sredstvi omejevala. Če pomeni članstvo oseb v političnih strankah, ki so aktivne tudi na mladinskem področju, vtikanje politike v mladinsko delovanje, sprašujem, kaj pomeni organizacija okrogle mize v prejšnjem letu, ki sta jo v soorganizaciji pripravila Mladi forum ZLSD in MIKK kot javni zavod (koordinator v MIKK-u je bil tedaj Dean Korpič) in ki so se je udeležili izključno člani MF ZLSD. Kdo je v tem primeru financiral okroglo mizo in zakajje nekdo zlorabljal javni zavod za potrebe politične stranke? Če tu ne gre za kršenje Zakona o političnih strankah, pa je tako dejanje vsekakor moralno sporno. MO SDM Murska Sobota je izkoristila pravico, ki je opredeljena v Zakonu o mladinskih svetih, in bo kreativno prestopila k reševanju problemov, ki tarejo prekmursko mladino. Pri reševanju teh problemov pa bo dobrodošel vsak ne glede na politično prepričanje. Neutemeljeno obtoževanje napredka prekmurski mladini gotovo ne bo prineslo nič koristnega, zato preden ocenjujmo delo drugih, raje pometimo pred svojim pragom. Alenka Gačanovič, univ. dipl. prav, predsednica MO SDM M. Sobota ■ Ko pa bo - in enkrat vsekakor bo... - dostojen mladinski center, seveda (nadaljevanje iz prejšnje številke) ' ... Zgodba o mladinski politiki v Mestni občini Murska Sobota pa je prav zanimiva. Mestna občina Murska Sobota je skupaj s soinvestitorjem Uradom RS za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport že leta 1995 ustanovila javni zavod Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota (MIKK Murska Sobota) z namenom, da naj bi le-ta opravljal svojo dejavnost kot javno službo za opravljanje dejavnosti za mladino na območju Mestne občine Murska Sobota. To je bil drugi takšen javni zavod v Sloveniji in lahko povem, da je bilo to dejanje, časovno - zgodovinsko gledano, »revolucionarno«. Vendar sama ustanovitev ni dovolj za usmerjen razvoj in spodbujanje mladinskih prostočasnih aktivnosti in neformalnega izobraževanja. Če je bila ustanovitev kot izgovor na kritike, da je za mlade v občini slabo poskrbljeno in da je torej to razlog za naraščajočo narkomanijo in samomorilnost med njimi, je bil koncept zastavljen na zelo trhlih nogah. Mladinski centri takšnih globokih družbenih problemov pač ne morejo in niso sposobni reševati. MIKK-u so na žalost na začetku namenili neprimerne prostore za kakovostno opravljanje njegove dejavnosti: staro razpadajočo zgradbo v Kocljevi 7, ki je bila itak namenjena rušenju, in če bi vedeli, koliko škode so s tem naredili, bi, če bi bilo to mogoče, zavrteli kolo časa nazaj (ker to ni mogoče, svetujem ogled film Lara Croft -Tomb Raider, saj ona ve, kaj je treba narediti in kakšen moraš biti, da postaneš gospodar časa). Tudi z izborom kadrov niso imeli (ali niso hoteli imeti) sreče. Danes pa manj kot 70 m2 »funkcionalnih« prostorov v ulici Štefana Kovača 23 tudi ni primerna rešitev, saj se MIKK spet srečuje z istim problemom: neprimerna opremljenost in velikost prostorov odvračata naključne mimoidoče, da bi vstopili vanj, če pa že, pa se ne vračajo več. Kakšno je torej stanje ta hip? Javni zavod »pro forma«, njegovo delovanje s statutom omejeno na območje Mestne občine Murska Sobota (eh, tega se MIKK itak ne drži), po drugi strani pa zelo zagret in inovativen kader, ki je dobesedno prevetril prekmurski prostor. Izkazalo se je, da MIKK edini v regiji ponuja raznolike in kakovostne programe in aktivnosti, ki družijo mlade iz celotne regije. Kot potencialen regijski center pa bi v prihodnje lahko spodbujal podobne aktivnosti v vsej regiji- Kaj torej ponuja mladinski center oz. klub? Če ima ustrezne prostore in kadre, v glavnem koncerte neodvisnih evropskih in ameriških bendov, občasno slikarske razstave mladih in še neuveljavljenih umetnikov, predstave nedržavnih gledališč, projekcije redko videnih filmov, raznorazne workshope - fotografske, ozvočevalske, računalniške, gledališke itd., poleg tega še razna predavanja, od potopisnih do socioloških. Ustvarjal naj bi tudi lastno produkcijo in omogočal mladim, da jo soustvarjajo. Mladim naj omogoča v inter-netnicah zelo poceni (ali zastonj) dostop do interneta, kot info točka njihovo zadostno informiranost, kamor šteje tudi vso drugo oglaševanje zunaj centra. V klubsko-dnevnem prostoru (ki bi lahko bili približno podobni »rokerskim kafičem«, kakršne poznajo poleg Ljubljane še npr. v Celju in večjih mestih) pa seveda druženje in, zaradi vedno večjega razslojevanja med mladimi, reintegracijo izločenih oz. deprivilegiranih ter mešanje mladih z različnimi potrebami. V svoje prostore mora ob koncu tedna nujno privabiti tudi študirajočo mladino (ki v velikih mestih spoznava produktivno klubsko sceno, moderni teater itd.) in tu in tam organizirati kakšen večji koncert. Na ta način lahko tudi dolgoročno prispeva k manjšemu osipu pameti iz regije (vsi, ki ostajajo »tam«, pravijo, kakšen dolgčas je v naši regiji). V lokalnem okolju mora poleg tega razvijati še programe, ki jih namenja Evropska unija mladini, ki temeljijo na neformalnem izobraževanju: a) Izmenjave med mladimi iz vse Evrope, b) Mladinske pobude, c) Evropsko prostovoljno službo (EVS) itd. Prispevati mora k izobraževanju mladih državljanov in državljank z medkulturnim učenjem ter krepitvijo sodelovanja med državami članicami. Kot je nekje zapisal član Društva za zaščito ateističnih čustev Ivo Poderžaj, »se ponujajo obiskovalcem t. i. alternativnih in mladinskih provincialnih klubov in centrov podobne vsebine, na podobni umetniški ravni, kot v Ljubljani, Berlinu, Kutini ali Bologni. Klubi, kot jih pozna slovenska provinca, so torej najbolj urbani in, če hočete, najbolj evropski lokusi države, ki na žalost evropskost vidi v prostem pretoku kapitala, ne pa tudi ljudi in neodvisne kulturne produkcije.« V svetu prihodnosti mešanje različnih kulturnih praks, ki jih v takšnem mladinskem centru lahko doživi mlad človek, koristi celotni družbi vsaj toliko kot npr. marsikateri grad-beno-fihančno-infrastrukturni podvig v stilu šoping in poslovnih centrov. Nekaj je torej treba spremeniti in rešiti prostorsko, kadrovsko in programsko problematika mladinskih prostočasnih aktivnosti. Tudi raziskave v okviru projekta CRP-ov, povezane z razvojem primestnih naselij mestne občine, ugotavljajo, da so strateški cilji tudi »aktiviranje mladih v aktivno družbeno življenje ter aktiviranje krajanov za aktivno sodelovanje v društvenem življenju na različnih prireditvah«. Raziskava ugotavlja, da so središče družabnega življenja gasilska in športna društva (kaj pa gostilne?), a potem pravi, da je ugotovljena relativno visoka pasivnost in neaktivnost velikega dela prebivalstva in da se tudi mladi slabo vključujejo v aktivno delovanje. Ergo, mladi dandanes, v preddverju informacijske družbe, nimajo več želje biti samo športniki in gasilci. Bili bi radi tudi ekstremni športniki, rockerji, metalci, Foxy Teens, DJ-eji, animatorji in razno razni umetniki, turistični vodniki, radijski in TV-voditelji, komedijanti, improligaši, novinarji, skaterji, mladi raziskovalci, organizatorji koncertov, pesniki in pisatelji, fotografi, računalniški hekerji, plesalci in oh in ah še marsikaj drugega. In kje drugje je kaj takega mogoče, če ne prav v pravilno načrtovanem mladinskem centru s pravilno naravnano strategijo? Če se je Mestna občina Murska Sobota že leta 1995 namenila zgraditi »hišo za mlade« in omogočiti produktivno mladinsko delo v občini, zakaj ni tega naredila na dostojen način! Če takrat ni bil pravi čas, pa menim, da je ta čas zdaj. POTREBNI SO USTREZNI PROSTORI IN RAVEN, DOSTOJNA ČLOVEKA V RAZVITI DRUŽBI DANAŠNJEGA ČASA. Ali so zahteve prevelike? Problem je rešljiv z relativno majhnimi sredstvi (če investicijo primerjam z marsikatero drugo), moč mladinskega prostovoljnega dela pa je, za tiste prave rešitve, upam da, neizmerno velika in neprecenljiva. In končna rešitev je lahko koristna za vse! Če torej mladinski center, npr. MIKK Murska Sobota, ni racionalna rešitev kot samostojen projekt (in bežen pogled po Sloveniji kaže ravno nasprojno), zakaj se ga potem ne umesti v neki realen multikulturni center (z novo gledališko in kinodvorano ..., pokritim koncertnim prostorom, ki ga MIKK in Murska Sobota neizmerno potrebujeta) ali pa v sklop kakšne novogradnje? Z ustanovitvijo mladinskega centra Terme Petišovci se nam vizionarstvo Lendavčanov smeji v brk! Dean Korpič ■ __ KITK 20. september 2001 MULARIJA 21 Mateja Gaborje bila najboljša športnica moravskotopliške občine v letu 2000. Največji uspeh je bilo 1. mesto na pokalnem prvenstvu v katah in borbah v Grosupljem. Sicer pa je prejela številne medalje in diplome. Bo tudi letos najboljša? Anita Berden, 8. raz., OŠ Bogojina Sem mogočno drevo. Star sem več kot sto let. Včasih sem žalosten. Gozdarji so v gozdu podrli že dosti mojih prijateljev. Za vsakega sem potočil solzo. Bojim se, da bom tudi jaz tako končal. Pomagajte mi, prosim, dobri ljudje! Tjaša Merklin, 3. raz., OŠ Cankova Tttal Z atijem sva šla h kinološkemu društvu. Z nama je šel seveda tudi naš priden psiček Ajko. Skupaj sva se lovila, tekla in se igrala. Tam je bilo še veliko drugih psičkov. Pripravili so tudi tekmovanje. Ajko je bil zelo dober, zato ga imam rada. Tadeja Gregoran Med počitnicami sem šla k sestrični. Lepo sva se igrali, gledali televizijo ter dajali jesti kokošim, mucam in psu, ki mu je ime Panda. Dnevi so hitro minili. Nežka Brunec, 2. a, OŠ Bakovci Ime mi je Niko. Pišem se Rac. Doma sem v Filovcih. Obiskujem drugi razred osnovne šole v Bogojini. Star sem osem let. Sem srednje postave. V prostem času berem knjige, se igram in gledam televizijo. Imam bratca. Ime mu je Renato. Niko Bac, 2. raz. Sem Damjan Jančarič. Doma sem v Mlajtincih. Živim z mamo in babico. Obiskujem 2. razred. Ima psa Reksa in muco Kepo. Rad se vozim s skirom in se rolkam. Damjan Jančarič, 2. raz. *** Ime mi je Sara, pišem pa se Brunec. Stanujem v Lukačevcih. Stara sem osem let. Obiskujem drugi razred OŠ Bogojina. Moja dobra prijateljica je Monika. Rada imam domače živali. Dobila sem dve zlati ribici, zajčka in morskega prašička. Moja soba je polna igrač. Med njimi je tudi veliko živali: medved, zajec, racman, kuža, miška, slonček in lev. Sara Brunec, 2. raz., OŠ Bogojina Otroci in vzgojiteljice iz vrtca na Cankovi so v začetku septembra povabili medse policista, da bi jih seznanil z varnim vedenjem v prometu in nevarnostmi, ki Nekaj časa med poletnimi počitnicami sem še mislila na šolo, potem pa sem se prepustila vročim počitniškim dnem. Preživela sem jih zelo lepo in zabavno. Najprej sem se odpravila k babici in tam ostala nekaj dni. Počeli sva veliko stvari. Med drugim sva skuhali tudi figovo marmelado. V soboto sem se vrnila domov. Doma sem gledala televizijo, se igrala z računalnikom igrice, pomagala mami pri delu ... Prebrala sem tudi tri knjige in vmes pokukala v šolske zvezke. Sredi julija smo šli na morje. Prvi dan prežijo nanje. Skupaj z njim so se podali na sprehod po bližnji okolici. Po poučnem sprehodu so se pogovarjali o prometu na vasi in varni vožnji s kolesom. Otroci so nam je pokvaril dež, a vseeno smo se imeli lepo. Veliko sem plavala in iskala školjke na morski gladini. Sončno vreme in toplo morje so bili razlogi za enkratna in nepozabna doživetja ob morju. Doma so nas pričakali sorodniki. Bili so veseli, da smo se srečno vrnili. Nekaj dni sem bila doma, potem pa sem »spa-kirala« nahrbtnik, se poslovila od staršev in odšla na petdnevne počitnice k prija tudi pokazali rumene rutice in kresničke, ki jih bodo imeli vedno s seboj, saj so tako prepoznavnejši in varnejši v prometu. M. Obal, Vrtec Cankova teljicama Maruši in Aleksandri. Imele smo se super. Igrale smo nogomet, priredile smo igre brez meja ... Zelo smo se zabavale in se veliko smejale. Nato smo šle k meni. Komaj smo čakale petek, saj smo vedele, da se bomo takrat šle kopat v Terme 3000. Tudi tam je bilo enkratno. Žal je vse prehitro minilo. Komaj čakam, kdaj bodo na vrsti naslednje počitnice. Urška Vogrinčič, 6. raz., OŠ Cankova Letošnje počitnice so bile za ke vrtca v Mačkovcih še posebej zanimive, saj so avgusta dobili otroško igrišče z novimi igrali. Čeprav je sonce °iiso hoteli ostati v hladnem zavetju vrtca, ampak so brž pohiteli k peskovniku, toboganu, gugalniku ... in se veselo Zjutraj, ko sem vstala, sem si oblekla majico na noge, hlače pa na trup. Za zajtrk sem pojedla polževo juho in rakovo pico. Spila sem rižev čaj. Ura je bil pol dvanajst in spomnila sem se, da moram v šolo. Hitro sem se začela obuvati. Desni čevelj sem dala na levo, levega pa na desno nogo. V šolo me je nesla torba. Ker učitelja še ni bilo tam, sem se s sošolko Matejo igrala na igrišču. Kotalili sva se po tleh. Naenkrat je prišel učitelj in začel se je pouk. Sedeli smo na mizah, zvezke pa smo imeli na stolih. Ker je bila tabla v okvari, je učitelj pisal na tla. Pri matematiki smo računali, koliko je ena plus ena. Risali smo marsovce in zmaje. Za malico smo jedli pajke in črve. Po odmoru smo pisali obnovo o razbojniku. Zadnjo uro smo telovadili. Domov sem se peljala z vlakom. Ko sem se vrnila, mi je pes Dino delal domačo nalogo, jaz pa sem se ta čas igrala s pajkom. Za večerjo sem jedla kuhan kruh in pečeno muho. Nato sem začela gledati televizijsko nadaljevanko, kako so krave pasle ljudi. Kmalu sem zaspala. Bila sem vesela, da je minil narobe dan. Lea Rogač, 5. raz., OŠ Sv. Jurij neusmiljeno pripekalo, otroci niso uw»»--- Ma^knvri igrali. Renata, Albina, Anita, Breda in Malvina, Vrtec de M Nekega dne sem šla v gozd nabirat gobe. ^ed sem naletela na polno odpadkov. Opazila sem ne eg cpm / ki je spil sok in kar tam odvrgel steklenico. Po । njemu in rekla, da se tako ne dela in da naJ P° klenico, ker uničuje naravo. Stric me je pogleda, po v. Mo evidpnie!« sem mu lenico in jo pospravil v svojo vrečko. »Na sviur , Rada imam palačinke. Kako jih pripravimo? Potrebujemo mleko, jajce, moko, sladkor in malo soli. Vse to skupaj premešamo v posodi. Potem vzamemo ponev in vlijemo vanjo nekaj te »mešanice«, da se naredi palačinka. Nato jo spečemo in pojemo. rekla. Dober tek! Maja Kumin, 2. raz., OŠ Puconci S«. Horni. 4. "S I" " Otte nnei “zalzsnn "Dm te mč . „dnHarna. Zelo rada nosi zelene »trapezari- Je zelo »lušna«, prijazna, moderna m . noge pa ve|jke jn hitre ce«. Njena glava je okrogla, nos »prifrknjen« iasj športn|ca Najrajši jma obrazu se sončijo pegice. Dobro se uči m ggjn0 ter spoznavanje narave in matematiko, likovni pouk, športno vzgojo, sio družbe. Zdaj veste, kakšna je Anja! Sandra Zec, 4. raz., OŠ Gornja Radgona Dan in noč sta trenutka dva, ki se neprestano izmenjujeta. Ko je dan, se vse blešči, ko je noč, se vse stemni. Pomembna pa sta oba, saj vsak svoje čare ima. Sanja Banfi, 5. raz., OŠ Bakovci Pred novim šolskim letom so narisali delavci javnih del v Beltincih po pločnikih, ki vodijo proti osnovni šoli, okrog tisoč belih srčkov. Z njimi so označili, kje naj hodijo pešci, še zlasti šolarji, da bo njihova pot varna. Prometna varnost pa se je precej izboljšala tudi po ureditvi semaforja v križišču v bližini šole. Jože Žerdin, Lipa 22 DOBRO JE VEDETI 20. september 2001 MI Pomurske lekarne razkrivajo OVEN ONA: Ne da bi se zavedali, ste ustvarili razmere, ki vam lahko prinesejo obilo koristi pa tudi prijateljstva s poslovnimi partnerji. Očitno je, da je nastopilo obdobje, ko boste uspeli skoraj v vsem! ON: Nehajte eksperimentirati in uresničite načrt, ki vas že dolgo privlači, a tudi na ljubezenske zadeve ne pozabite, saj na tem področju zadnje čase kar nekoliko preveč zanemarjate sicer ugodne priložnosti. zdravilne skrivnosti Otroci niso nič boljši od staršev in ti od starih staršev. Kdo bo prekinil tradicijo? BIK ONA: Preplavilo vas bo navdušenje nad zadevami, do katerih ste bili do pred kratkim popolnoma hladni. Sprememba vas bo docela prebudila iz zimskega spanja in lahko si obetate zelo prijeten in razburljiv konec tedna. ON: Spet se okoli vas potikajo nekakšni grabežljivci in ponovno morate dokazovati, kdo ste. Ne smete izgubiti poguma, pa naj je situacija še tako brezizhodna. Ob primernem nasvetu boste tudi vi našli pravi izhotfiz krize. DVOJČKA ONA: Edino, kar vas lahko ovira pri vaših načrtih, je nevoščljivost ljudi, ki bi bili z vašim uspehom resneje ogroženi. Pazite se jih, saj sploh niso tako nenevarni, kot si morda domišljate. ON: Prav lahko se vam zgodi, da boste zaradi varljivega občutka izgubili igro, ki vam je doslej šla kar dobro od rok. Poskusite biti malo previdnejši pri svojih ljubezenskih avanturah ... RAK ONA: Skušajte se zbrati in urediti zadevo, ki vam že dalj časa ne da miru. Precej bolje se boste počutili, še posebej, ko se bodo začeli kazati prvi pozitivni rezultati. Le tako naprej in uspelo vam bo. ON: Skušajte vplivati na mlajšo sorodnico, sicer bo naredila veliko neumnost, to pa bo tudi vam povzročilo velike težave. Odkrito se pogovorite z njo in ji skušajte svetovati, kajti boljše je preprečiti kot zdraviti! LEV ONA: Obeta se vam pot, povezana z nekim ljubezenskim načrtom, toda pazite, da ta izlet ne bo prišel na napačna ugesa, na primer vašega partnerja. To bi zadevo po nepotrebnem pošteno zapletlo. ON: Prišli boste navzkriž s sodelavcem, in to predvsem zaradi svoje neznosne samovšečnosti, ki gre ljudem že pošteno na živce. Nikar ne dovolite, da vam popustijo živci, saj se lahko na ta način znajdete v precejšnjih težavah. a LSD cvetoča šestdeseta leta so že zdavnaj mimo, a najstniki in mlajši odrasli še vedno segajo po njem, v Sloveniji najbrž takoj za marihuano. Halucinogena učinkovina, di-etilamid lizerginske kisline, je naključno sintezno odkritje kemika A. Hoffmana 16. aprila 1943. Droga izkrivi čas, prostor in telesno podobo. Nepredvidljivi učinki ponesejo nekatere uživalce na blažene višave, druge potegnejo globoko v strah in paniko, slab omamni let pa lahko preseneti tudi mamilske srečneže. Zmanjšano zanimanje za prostor preti z nezgodo, ko zamaknjeni vozijo, plavajo ali slonijo ob oknu ali ograji. Motnih misli se težko koncentrirajo. Razpoloženje je nestanovitno. Za kakšno stvar so zdaj pretirano zagreti, pozneje popolnoma brezbrižni. Zaradi neprijetnih prividov so zmedeni, prestrašeni in blodijo. Toksična psihoza obsede depresivne uživalce. Ponavadi strašne podobe iz preteklih blaz- nih potovanj jih nenapovedano obiščejo čez nekaj dni, tednov ali mesecev. LSD se žveči ali se košček z njim prepojenega papirja pogoltne. Na voljo je tudi v drobnih tabletkah in tankih želatinskih kvadratkih. Učinek je odvisen od odmerka, uživalčevega pričakovanja in navzočnosti duševne bolezni. V bojazni pred ponesrečenimi doživetji ga izkušeni uživalci uživajo v skupinah. Takojšnje težave izhajajo iz zbega- I nih misli in nepredvidljivega obnašanja, dolga neudobna depresija pa sledi dan po zaužitju. Mnogi mladi uživalci obenem pijejo alkohol in kadijo marihuano in s tem zabredejo v še večje težave zaradi stopnjevalnega medsebojnega delovanja. Povzetek: LSD s prevaro popelje v navidez višje življenje, v resnici pa le vznemiri do sreče brez razloga. Ta je podobna sekundi, v kateri božjastnemu Mohamedu še ne more odteči voda iz prevrnjenega vrča, sam pa v njej pregleda vsa Alahova prebivališča. Nepopisno zadovoljstvo je v primerjavi s ceno odmerka skoraj zastonj. Prevrnjen vrč je dražji, plača pa se z otopelostjo, duševnim mrakom in norim ve- d. d. MURSKA SOBOTA Tišinska ulica 29, Murska Sobota ČAJ ZA ODVAJANJE vsebuje odvajalni drogi, skorjo navadne krhlike in list šene, in se uporablja pri zaprtju. 0 tveganjih in stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtoml Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah! denjem. I Janez Špringer, ■, mag. farm. ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: Pomurska banka: 12340-19232423 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Podjetja za Informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota GALEX - ker nam ni vseeno, kakšen čaj pijete! DEVICA ONA: Na poslovnem področju imate lepo možnost, da dosežete pravi uspeh, le malce se bo treba potruditi. Torej le pogumno naprej in videli boste, da ste tudi vi sposobni uresničevanja velikih načrtov. ON: Nikar prehitro ne obupavajte - nič še ni izgubljenega. Vse skupaj sploh ni tako slabo, da se ne bi dalo popraviti. Obrnite se na svoje stare prijatelje, ki vam bodo radi pomagali iz trenutnih težav. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Z našega štedilnika Koruzna juha s tunino ČIŠČENJE PREPROGE TEHTNICA ONA: Na izletu se boste prav lepo zabavali, zato se ne odpovejte tej priložnosti. Naslednja ne bo prišla prav hitro. Na partnerja pa kar pozabite, saj si tudi on tu in tam privošči manjšo avanturo, ki pa le še utrdi vajin odnos. ON: Če ne boste spravili na površje tistega, kar vas tišči, se bo neko razmerje končalo čisto drugače, kot si želite. To pa vam ne bo nikakor koristilo, še predvsem sedaj ne, ko ste v precej kritičnem obdobju. File divje svinje z rozinami Jajčni kroketi Korenje s čebulo v solati Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana ŠKORPIJON ONA: S prijatelji se boste podali na potep v naravo, to pa vam bo vsestransko koristilo, še predvsem pa bo pomirilo vaše že tako preobremenjene živce. In kdo ve - mogoče se vam tako posveti kakšna prav koristna ideja... ON: Dobro ste se odločili in nekateri vam bodo nekoč še zavidali. To bodo predvsem tisti, ki vam sedaj najbolj oporekajo. Vsekakor ste trenutno v prav odličnem obdobju, ko lahko pričakujete uresničitev marsikaterega svojega načrta. STRELEC ONA: Domače okolje vsekakor koristi vašemu zdravju, prav tako pa boste utrdili svoj odnos s partnerjem, ki je zadnje čase precej pešal. To bo najboljša naložba za prihodnost, torej le brez skrbi, sprostite se in uživajte! ON: Le zakaj ne poprosite prijateljev za pomoč, saj vam je vendar jasno, da sami vsega ne boste uspeli narediti. V nasprotnem primeru boste vse skupaj tako zapletli, da vas ne bo mogel nihče rešiti. KOZOROG ONA: Razveselite partnerja s prijetnim presenečenjem. Trenutno je za to vsekakor najprimernejši čas, saj so vaši ljubezenski in seksualni potenciali povsem na vrhuncu. Kdo ve, kaj vse se še lahko zgodi? ON: Odločite se že enkrat, kaj sploh hočete od življenja, potem pa začnite ukrepati, saj sami vidite, da tako ne gre več naprej! Priložnosti imate več kot dovolj, zato se končno odločite, kaj sploh hočete. VODNAR RIBI ONA: Napačno sodite, da so se nekateri zarotili proti vam. Stopite jim naproti in videli boste, da si želijo natanko enako kot vi. Ne pozabite, najprej je treba pospraviti pred lastnim pragom! ON: Partnerka vam bo predlagala tisto, kar vi sami že dolgo pripravljate. Tako ne bo iz presenečenja nič, toda vseeno bo bilo prav zabavno. Predvsem pa ne pokažite svojih slabih točk, saj se vam lahko še maščuje... ONA: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popravili storjeno napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco sumničenja. ON: Ne zanašajte se preveč na svoje občutke, temveč skušajte stvari razumsko pripeljati do konca. Nikakor ne smete odnehati, saj ste tik pred ciljem. Treba je le še stegniti roko in pobrati sadove svojega truda. a nasvet nas je prosil gospod, ki je pri obrtniku dal očistiti preprogo. Ko jo je doma odvil, je ugotovil, da je ta povsem uničena, saj je bila polna velikih madežev. Odnesel jo je nazaj in zahteval, da jo očistijo v skladu z normativi te stroke. Žal se to ni zgodilo, saj so bile poškodbe kemikalij prehude, da bi bilo madeže mogoče odpraviti. Ker ni vedel, kaj in koliko lahko zahteva kot odškodnino za preprogo, nas je prosil za pomoč. Da bi ugotovili škodo, ki je nastala pri čiščenju, in določili odškodnino, smo poklicali na Tekstilni inštitut v Ljubljano in povprašali enega od strokovnjakov te stroke. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili, smo se s stranko dogovorili za odškodnino v višini 20.000 SIT. To zahtevo je prenesel obrtniku, s katerim pa sta se potem dogovorila za znesek v višini 18.000 SIT. Gospod se je tudi s to višino odškodnine strinjal, saj je le-ta v okvirih nastale škode. Pri ocenitvi škode so mogoča manjša odstopanja, saj se le-te ne da določiti do tolarja natančno. Mogoč pa je tudi sporazumen dogovor med naročnikom in izvajalcem del. Uradne ure za stranke za telefonsko in osebno svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13. in 15. do 17 ure, v petek pa od 9. do 13. ure. V torek je osebno svetovanje od 9. do 13. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9- do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer ■ Krhki polmeseci Koruzna juha s tunino Sestavine: 300 g sladke koruze v zrnu, 200 g tunine, 70 g šalotke, 70 g sveže rdeče paprike, 30 g masla, 10 g česna, 10 cl belega vina, 60 cl zelenjavne osnove, sol, poper, limonin sok Priprava: Maslo v kozici segrejemo, na njem prepražimo na kocke narezano šalotko in papriko, dodamo sesekljan česen ter zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Dodamo koruzo in na kocke narezano tunino. Vse skupaj kuhamo 15 minut. Poskusimo, po lastnem okusu začinimo in okisamo z limoni-' nim sokom. Jajčni kroketi Sestavine: 30 g masla, 60 g moke, 20 cl mleka, sol, poper, muškatni oreh, 6 jajc, 30 g naribanega sira, 50 g drobtin, olje za cvre-nje Priprtva: Maslo v ponvi segrejemo, na njeni malo prepražimo moko, zalijemo z mlekom, začinimo in gladko razmešamo. Odstranimo z grelne plošče in ohladimo. Primešamo štiri kuhana jajca, ki jih drobno sesekljamo, nariban sir in vse skupaj premešamo v gladko testo. Testo damo na desko in oblikujemo svaljek v debelini prsta. Razrežemo, potopimo v razžvrkljani jajci in povaljamo v drobtinah. Krokete v olju zlato rumeno ocvremo. Korenje s čebulo v solati Sestavine: 300 g korenja, 100 g zelene, 50 g čebule, 70 g orehovih jedrc, 5 cl limoninega soka, 2 cl medu, 20 cl sladke smetane, sol, poper Priprava: Očiščeno korenje, zeleno in čebulo narežemo na tanke rezance. Orehe sesekljamo. Vse skupaj damo v skledo in prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz limoninega soka, medu, sladke smetane, soli in popra. Rahlo premešamo in hladno ponudimo. File divje svinje z rozinami Sestavine: 600 g fileja divje svinje, 20 g peteršilja, 25 g korenja, 30 g čebule, 30 cl rdečega vina, 20 cl vode, brinove jagode, sol, poper, 80 g masla, 100 g rozin, 8 cl konjaka, 10 g sladkorja kristal, 15 g jedilnega škroba Priprava: File divje svinje narežemo na centimeter debele rezine, solimo in popramo ter položimo v skledo, kjer jih prelijemo z ohlajeno marinado (pripravimo jo tako, da očiščeno korenje, peteršilj in čebulo narežemo na lističe, zalijemo z vinom, vodo, začinimo in vse skupaj prevremo). Pustimo, da se meso marinira na hladnem dve uri, nato ga poberemo iz marinade, položimo na delovno površino in popivnamo odvečno tekočino. Maslo v ponvi segrejemo in na njem opečemo fileje. Opečene položimo v drugo posodo, na preostanku masla pa karameliziramo sladkor, dodamo oprane rozine, premešamo, zalijemo s konjakom in flambiramo. Nato zalijemo s precejeno marinado, ki smo ji primešali škrobno moko. Dodamo opečeno meso, vse skupaj prevremo, po potrebi še začinimo in ponudimo. Krhki polmeseci Sestavine: 500 g moke, 200 g masla, 200 g sladkorja v prahu, 1 pecilni pradek, 1 vanilin sladkor, 1/2 limonine lupine, 6 rumenjakov, 250 g marelične marmelade za pokapanje Sestavine za nadev: 6 beljakov, 100 g sladkorja, 200 g orehov, 1 rumov sladkor Priprava: Iz navedenih sestavin zamesimo bolj trdo krhko testo. Pustimo počivati pol ure, nato tri četrt testa naribamo v namazan in z moko potresen pekač v velikosti 30 x 40 cm. Testo pokapljamo z ogreto marmelado in narahlo premažemo z orehovim nadevom. Po vrhu nadeva enakomerno naribamo preostalo testo. Damo v pečico in pečemo 50 minut pri 175 °C. Še vroče na hitro zrežemo z modelom za krofe v obliki polmeseca. Priprava nadeva: Iz beljakov stepemo trd sneg, med stepanjem počasi dodajamo sladkor in rumov sladkor. Ko se sladkor razpusti, narahlo primešamo mlete orehe. za zdravje in dobro počutje I ■ VESTNIK 20. september 2001 DOBRO JE VEDETI 23 Rdeča luč za časovno stisko aglica, časovna stiska in pomanjkanje časa ogrožajo človekovo poklicno (poslovno) perspektivo, obenem pa slabijo tudi njegovo zdravje in vitalnost. Če tudi sami sodite med množico nenehno hitečih Zemljanov, ki bi najraje skočili iz svoje kože in prehiteli tok zgodovine, vam svetujemo, da se poskusite upreti časovnemu pritisku, se umiriti, si privoščiti trenutek ali dva razkošnega brezdelja. Če se vam zdi beg iz suženjstva boga Kronosa preveč zahtevna naloga, vam ponujamo v pomoč in spodbudo nekaj nasvetov za boljše upravljanje časa in premagovanje časovne stiske, nepotrebne naglice in utesnjenosti, ki povzročajo živčnost, napetost, stres in najrazličnejše psihofizične motnje. S časom začnite varčevati že zjutraj, takoj ko se zbudite. Če imate pred seboj obilico obveznosti, takoj vstanite in se lotite dela. Dodatno poležavanje, lenarjenje in pretegovanje v po- Mode na razkošnih in enostavnih kosov oblačil, ki jim bodo sledili elegantni dodatki. Zapoved »manj je več« postaja vidnejša. Poleg črne sta tukaj tudi siva in bela nebar-va. Pridružuje se jim rdeča; zanimivi postajata tudi blond in rumena, ki se bosta proti novemu Psihiatrovi pomenki rni glamur trka na vrata. Naš mimohod bo lahko to jesen in zimo skupek pojmov, kot so eleganca, luksuz, rafiniranost, enostavnost, šarm, ekstravaganca in unikatnost. Biti ali postati osebnost je ideal, ki mu bomo sledili. Grace Kelly je bila osebnost in ideal mnogim. Svojo milino je izžarevala tudi skozi črna oblačila z majhnim belim modnim dodatkom, kot so čevlji in sončna očala. Od takrat je minilo kar nekaj let, vendar velika imena modnega sveta še vedno prisegajo na večnost, ki jo vidijo v čr- nem. Črna se zdi neskončno igriva; skriva in odkriva obraze. Je zanimiva na tisoč in en način, podnevi in ponoči. Nasprotja so si privlačna in v oblačilih vedno bolj pogosta. Jesen se bo spustila v zimo pol- Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne Ijenje le uspeva tako, da more ustreči zahtevam svojega bistva in hkrati obveznostim, ki mu jih nalaga življenje v družbeni skupnosti in sploh v svetu.« Dolžina te definicije pa me istočasno vodi v dvome o njeni veljavnosti. Razlikovati moramo tudi pojem »abnormalnega« od psihične bolezni. To ni eno in isto! Dosedanje izvajanje ponuja odgovor, zakaj se s človekovo duševnostjo v preteklosti in tudi sedaj niso ukvarjali le zdravniki. Hipokrat, oče medicine, je pred 2500 leti trdil, da so možganske motnje vzrok duševnih bolezni. Rimski Asklepiades se je pred 2100 leti zavzemal za človeški odnos z duševno bolnimi in se boril proti zapiranju duševno bolnih v temnice. Odnos do duševne bolezni najdemo pri Mojzesu, ki ni bil zdravnik. Z duševno problematiko so se ukvarjali šamani in vrači. Cerkveni ideologi v srednjem veku so duševno bolezen obravnavali kot manifestacijo obsedenosti s hudičem. Sledil je eskorcizem, izganjanje hudiča. Papež Pavel V. je leta 1614 potrdil obrednik izganjanja hudiča. Izvajali so se čarovniški procesi, z mučenjem in sežiganjem na grmadi. Zadnji uradni čarovniški proces je bil leta 1782. Puškin je leta 1833 napisal pesem Ne daj mi, da zblaznim, gospod! Sodobno psihiatrijo je postavil pariški zdravnik Philippe Pi-nel, ki je leta 1793 snel okove duševnim bolnikom. V knjigi Nevrohipnologija je škotski kirurg James Braid leta 1843 prvi opisal hipnozo, ki je bila osnova za nastanek Freudove psihoanalize. (Se nadaljuje) Jožef Magdič, dr. med., nevropsihiater ■ stelji, potem ko je budilka že davno odzvonila, povzroča prvi jutranji stres. Če se težko predramite, si privoščite vročo prho. Zjutraj je telo običajno ohlajeno, krvni pritisk nizek, cirkulacija upočasnjena, življenjska energija pa v stadiju minimuma. Dvig temperature in vzpostavitev regulacijskih mehanizmov povzročata občutke spočitosti, sproščenosti in dinamike na pragu novega delovnega dne. Ne zapravljajte časa zaradi »višje« sile oziroma zato, ker drugi tako hočejo oziroma vas okoliščine prisilijo k temu. T. i. mrtvi čas izkoristite za mirni počitek, sprostitev, prijetne misli in smele načrte. Kolikokrat stojite v vrsti, se vozite, čakate in zapravljate čas ali pa se celo razburjate nad počasnim tempom sveta, ki vas obdaja. Povprečno porabi človek na dan dobro uro do dve za omenjene (ne)aktivnosti -naj ta čas za vas ne bo izgubljena priložnost, marveč vir dragocenega časovnega razkošja, ki vam ga ne more nihče ukrasti. Ta čas naj postane samo vaš. - Izoblikujte si prednostne naloge, pazite na pravilen vrstni red aktivnosti in vodite terminski koledar. Vsak dan si pustite nekaj časa za nepričakovane nujne opravke in (ne)ljuba presenečenja. Obenem pa ne pozabite na rubriko »moj prosti čas«. Ko ste v časovni stiski, si vzemite nekaj minut, prelistajte zadnjih nekaj strani terminskega koledarja in na podlagi praktičnih izkušenj ugotovite, kje, kdaj, kako in zakaj se vam je zalomilo, obenem pa poskrbite, da se vam kaj podobnega ne bo več pripetilo. Četudi imate tajnico, za svoj urnik skrbite predvsem sami. Največje dragocenosti, časa, ne morete slepo zaupati v upravljanje nekomu drugemu. psihiatre j a im dlje sem psihiater, tem bolj se mi postavlja vprašanje zgodovine psihiatrije, ki je od vseh vej medicine najbolj povezana z družbo. Ta teden me je poklicala mati bolnika, ki se zdrayi v psihiatrični bolnišnici. Zdravljenje dobro napreduje. Postavlja pa se vprašanje, kaj bo z njim po odpustu iž bolnišnice; gre torej za njegovo vključevanje v družbo. Tudi psihiatru ni vedno lahko, saj ima družba do njega drugačen odnos kot do drugih zdravnikov. Ko sem se kot zdravnik odločil za specializacijo iz nevropsihiatrije, je prišel k mojemu očetu sorodnik s prošnjo, naj mi prepreči, da bi postal psihiater, saj bo to rodbinska sramota... Sodobna psihiatrija, ki je veda o abnormnih pojavih človekove osebnosti, je nastala na obrobju medicine. Gojili so jo torej zdravniki. Psihiatri se zavedamo, da je neprimerno lažje postaviti diagnozo »duševne bolezni« kot napisati, da je oseba duševno zdrava. Predvsem v pravnem smislu ima psihiatrova izjava, da pri nekom ni duševne bolezni oziroma da je duševno zdrav, morebitne težke posledice, če oseba s takšnim izvidom stori kaznivo dejanje. Kaj pa je psihično »normalno«, »zdravo«? To naj bi bilo tisto doživljanje in vedenje, ki je lastno večini družbe-no-kulturnega kroga. Kaj pa je »zdrava« družba? Zame je najbolj sprejemljiva Scharfetterjeva definicija psihičnega zdravja: »Zdrav je človek, ki mu mogoče tudi kljub pritisku trpljenja zaradi telesne bolezni in kljub pritiskom družbenih zahtev - njegovo živ- VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Pc-Sjftjt a i. ?... Ki a. Uams 13. letu pozlatili. Majhni kosi oblačil bodo ponujali veliko kombinacij ne glede na priložnosti, ki nas bodo čakale. Vse bolj se zdi, da oblačila ne rabijo zgolj namenu, temveč dobremu občutku in individualnemu stilu. Moška oblačila bodo na eni strani ponujala formalen videz, na drugi pa popolno udobje. Le-temu se je težko upreti, zato je pričakovati prihod udobnih majic, pulijev in srajc v naravnih materialih, kot so bombaž, ka-šmir in svila. Zapoved postaja bela srajca s kontrastno barvno kravato in črtasto obleko. Pri ženskih oblačilih bodo linije sledile telesu. Natančni kroji ponujajo udobje, ki ga telo ceni. Dolga krila se popolnoma umikajo. Dolžine kril bodo tik pod kolenom, še bolj pa nad. S tem se vračajo nogavice in visoki usnjeni škornji. Hlače postajajo čedalje ožje. Vedno bolj vidni so dodatki. Poleg očal nas bodo lepšale broške, razkošen nakit, čevlji, torbice in ŠIROKI PAS. Brez njega ne bo šlo ... pravijo strokovnjaki za modo. Naj bo iz usnja, tkanine ali čipke, pomembno je, da požira oči mimoidočih. Ideali so povezani z osebnostmi, kot so Greta Garbo, Paloma Picasso, Ava Gardner, Edith Piaf, Sophia Loren, Madonna ... Zapomnili smo si jih še bolj, ko so se skrile v črno in nam odkrile svoj obraz. Tatjana Kalamar ■ Varčujmo z energijo (13) rajo v betonskem, šamotnem ali magnezitnem jedru, ki se v času polnjenja lahko segreje na 500 do 600 °C. Med akumulacijskim jedrom in zunanjim plaščem je nameščena toplotna izolacija, ki zmanjšuje toplotne izgube v času mirovanja. Regulacija ogrevanja je dobra. Slabe strani so, da so peči težke (do 60 kg/kW priključne moči), zavzamejo veliko prostora, temperatura vpihovanega zraka je lahko visoka (80-100 °C), velika šumnost ventilatorja in omejitve glede električne napeljave (običajno posebna varovalka). Nameščene naj bodo vedno tam, kjer so toplotne izgube največje (običajno pod okni). Pri električnem talnem ogrevanju je element (žica, plošča) položen v tla. Temperaturne omejitve veljajo enako kot pri toplovodnem talnem ogrevanju. Enako velja tudi za prednosti in slabosti ter pazljivost in natančnost pri izvedbi. Električna energija pa lahko poganja toplotno črpalko, ki ohlaja medij iz okolja in tisto toploto »dvigne« na višji temperaturni nivo ter odda prostoru, ki ga želimo ogrevati. Bistvo toplotne črpalke je v tem, da porabimo za ogrevanje samo tretjino ali manj energije, kot bi je sicer. To je odvisno predvsem od grelnega števila črpalke, temperature medija, ki mu odvzemamo toploto, in od temperature, ki jo želimo vzdrževati v prostoru. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel.: 031 511 414. Jožef Hozjan, energetski svetovalec ■ Ogrevanje z elektriko kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti informiranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico: > NAROČAM ime in priimek i—-j— 3 o podpis S | cena: 4.500 sit ž grevanje prostorov z elektriko je neprimerno, saj koristi čisto eksergijo in ima relativno slab izkoristek. Izkoristek teh naprav je sicer več kot 90-odstoten, vendar je izkoristek pri pridobivanju elektrike manj kot 35-odstoten, zato uporabljamo električno ogrevanje tam, kjer ni drugih možnosti (stara stanovanja) ali kjer je potrebno le občasno ogrevanje. Prednosti električnega ogrevanja so v enostavnem posluževanju, majhnem vzdrževanju, na mestu uporabe ne onesnažuje zraka, ne potrebujemo prostora za skladiščenje in ni potrebnih posebnih gradbenih posegov pri vgradnji, to pa je pomembno pri sanaciji starih stanovanj. Peči z neposredno uporabo elektrike za ogrevanje delujejo s pridobivanjem toplote na osnovi električnega upora, ko se električna uporovna žica iz ustreznega materiala segreje in odda toploto. Neprimerne za uporabo pa so s stroškovnega vidika, saj morajo koristiti tudi elektriko najdražje tarife. Termoakumulacijske peči pridobivajo toploto z elektriko v času nižje nočne tarife in jo akumuli- za zdravje in dobro počutje 24 RAZPISI / OGLASI.20. september 2001 IBM Na kratko Gornja Radgona Za praznovanje desetletnice vojne za Slovenijo 3. julija v Gornji Radgoni so porabili 11.003.617 tolarjev, to pa je nekoliko manj, kot so načrtovali. Dva milijona je dala država, ostalo pa so vzeli iz občinskega proračuna. Osnovna šola dr. Janka Šle-bingerja Gornja Radgona praznuje petinštiridesetletnico. V tej šoli se usposabljajno otroci z motnjami v duševnem razvoju, in sicer z območja občin: Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V tem šolskem letu obiskuje to šolo oseminštirideset otrok. Enaintrideset jih je vključenih v redno izobraževanje šol s prilagojenim programom in predmetnikom, preostali pa so vključeni v tri oddelke za vzgojo in izobraževanje. Največ zaslug, da je ta šola sploh začela delovati, ima Cilka Dimeč Žer-din, ki je delovala na tej šoli do svoje upokojitve. (F. KI.) USTANOVA ŠTEFANA GALIČA ŠTEFAN GALIČ ALAPITVANY Partizanska 98,9220 Lendava Na podlagi 2. člena Pravilnika o podeljevanju štipendij in na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 18. 9. 2001 Ustanova Štefana Galiča - Štefan Galič Alapitvany objavlja naslednji RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ 1. Razpisuje se 10 štipendij za potrebe gospodarstva občine Lendava. 2. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - kandidat mora biti študent najmanj 2. letnika univerzitetnega študija, - povprečna ocena kandidata mora biti najmanj 7,50, - kandidat mora biti vsesplošno aktiven v domačem okolju. 3. Kandidati morajo vlogi priložiti še življenjepis z opisom angažiranosti v domačem kraju, veljavno frekventacijsko potrdilo in potrdilo o opravljenih izpitih. 4. Kandidati lahko vložijo vlogo s prilogami do 12. oktobra 2001 na naslov Ustanova Štefana Galiča - Štefan Galič Alapitvany, Partizanska 98,9220 Lendava. O izbiri kandidatov bo odločal upravni odbor. Kandidati bodo obveščeni v 10 dneh od dneva izbire. Z izbranimi kandidati se bo sklenila štipendijska pogodba od 1.10. 2001 dalje. UPRAVNI ODBOR USTANOVE motorna vozila ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC-COMMERCE, D. O. O., APAŠKA C. 2, G. Radgona. m9542 MOTORNO KOLO APN 4 - 6 ku pim. Tel.. 556 11 83. m9710 GOLF, bencinski, letnik 1986, registriran do maja 2002, prodajo. Tel.: 041 636 622. m9728 FORD ESCORD 1.8 GIA, letnik 1994, prodam. Tel.: 031 276 421. m9731 SANGYONG MUSSO DŽIP, dizel, z mercedesovim motorjem, letnik 1995, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 624 117. m9750 KARAMBOLIRANO VOZILO TAKOJ ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. Q40 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoodpad, Franc La-sbaher, Ženjak 10, 2234 Benedikt. m974O-5 posesti živali NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. KOM pr ZPMS KUC - VSAK OAN OO rf OO 20' NESNICE, rjave, grahaste, pred ne-snostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Ba-bincih 49. Vzreja Nesnic Tibaot, tel.: 582 14 01.m9470 NESNICE, MLADE JARČICE, rjave, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodam po 500 SIT. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71.m9631 NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m9684 TELICO ALI KRAVO, breji, prodam. Tel: 548 17 24. m9686 PLEMENSKO SVINJO s pujski, nemško balirko Velgler ter obračalnik Panonija prodajo. Tel:: 570 12 45. m9697 KRAVO, s teletom, prodam. Lipa 71b, tel.: 542 15 97. m9715 KRAVO, brejo 4 mesece, prodam. Tel.: 570 11 58. m9718-7 STANOVANJSKO HIŠO Z MANSARDO, velikosti 8 x 12 m, garažni objekt 6 x 6 m, na zemljišču 2260 m2, v Beltincih prodam. Odlična lokacija ob glavni cesti. Tel.: 01 423 12 33. m9677 SOBO IN KUHINJO (opremljeno) v mestu ali na vasi iščem. GSM: 031 244 276. m9687 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote oddam. Tel:. 523 13 60. m9700 PARCELO, okrog 10 aroy, v Murski Soboti ali parcelo s stavbo za mirno dejavnost kupim. Tel.: 031 372 778. m9702 TRISOBNO STANOVANJE, v pritličju, Severjeva 1, pri Gimnaziji M. Sobota prodam ali dam v najem. Tel.: 546 11 61 ali 041 772 447 ali 041 326 061.m9706 IŠČEJO SOSTANOVALKO - ŠTUDENTKO v garsonjeri v Mariboru, Lavričeva 18. Tel.: 031 893 790. m9737 ENOSOBNO STANOVANJE dajo v najem. Tel.: 526 82 18, po 19. uri. m9746-7 kmetijska mehanizacija Mestna občina Murska Sobota objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 96. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99 in 52/01) in sklepa mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota z dne 5-12. 2000 JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnin v k. o. Murska Sobota, in sicer: I. poslovni objekt v Gregorčičevi ul. 27a v Murski Soboti, skupne površine prostorov 457 m2, s pripadajočim zemljiščem, parcela št. 1259/1, površine 1128 m2 in obstoječo komunalno infrastrukturo za izhodiščno ceno 64.150.000,00 SIT; II. stavbno zemljišče - parcela št. 303/1, dvorišče 639 m2, in parcela št. 304/1, dvorišče 494 m2, k. o. Murska Sobota, ki je v skladu z zazidalnim načrtom za območje Lendavska jug v Murski Soboti (Uradne objave št. 9/90) predvideno za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta s podzemno garažo etažnosti K+P+4 ter dopustnimi odstopanji, ki jih predvideva navedeni zazidalni načrt, za izhodiščno ceno 18.725.000,00 SIT; III. stavbno zemljišče - del parcel št. 1331, 1340, 1341,1342,1343 in 1344 k. o. Murska Sobota, skupne površine 1483 m2, ki je predvideno v skladu s spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 61/2001) za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta etažnosti K+P+3+M, znotraj katerega je predvidena ureditev glasbene šole, za izhodiščno ceno 33.436.900,00 SIT. IV. Razpisni pogoji: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji: - da v ponudbi navedejo predmetno nepremičnino in ceno nad izhodiščno, - da vplačajo varščino v višini 10 % od izhodiščne cene za nepremičnino, za katero so vložili ponudbo, na žiroračun Mestne občine Murska Sobota štev. 51900-630-76001, - da predložijo za nepremičnino, navedeno pod L, program dejavnosti, ki jo bo ponudnik opravljal v predmetnem objektu, - da predložijo za stavbno zemljišče, navedeno pod II., idejno-programsko zasnovo zazidave v skladu z zazidalnim načrtom z morebitnimi dopustnimi odstopanji, ki mora vsebovati situacijski načrt, tloris kleti, pritličja in etaž v merilu 1:100 z izpisom neto koristnih površin, vzdolžni in prečni prerez objekta, fasado in prikaz 3D o vključevanju objekta v okolje, ter navedejo začetek gradnje, ki mora biti v letu 2002, - da predložijo za stavbno zemljišče, navedeno pod III., idejno-programsko zasnovo zazidave v skladu z zazidalnim načrtom, ki mora vsebovati situacijski načrt, tloris kleti, pritličja in etaž v merilu 1:100 z izpisom neto koristnih površin, vzdolžni in prečni prerez objekta, fasado in prikaz 3D o vključevanju objekta v okolje v dveh variantah: varianta I: glasbena šola se predvidi v severnem delu poslovno-stanovanjskega objekta, varianta II: glasbena šola se predvidi v južnem delu poslovno-stanovanjskega objekta, - izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 15 dneh od opravljene izbire. 2. Davek na promet nepremičnin, stroške overitve pogodbe in zemljiškoknjižnega urejanja nosijo kupci. 3. Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti kuverti v 20 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, z oznako: »JAVNI RAZPIS - prodaja nepremičnin v k. o. Murska Sobota - NE ODPIRAJ!« 4. Ponudbi je treba priložiti: - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, - potrdilo o vplačilu varščine, - dokazilo o boniteti, BON 1 in BON 2 ali BON 3, - za nepremičnino pod I. program dejavnosti, plačilne pogoje in način zavarovanja plačil, za stavbni zemljišči pod II. in III. pa idejno-programski zasnovi, izdelani v skladu s 4. in 5. alineo 1. točke IV. poglavja tega razpisa z navedbo roka zazidave, plačilnih pogojev, načina zavarovanja plačil, referenc in ponujenih drugih ugodnosti. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno nepremičnine, neuspelemu pa vrnili v 8 dneh po izbiri. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene kupoprodajne pogodbe, zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota. 5. Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki za nepremičnino pod I. ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje, za stavbni zemljišči, navedeni pod II. in III., pa višjo ceno, ustreznejšo idejno-programsko zasnovo, krajši rok zazidave, boljše plačilne pogoje, zavarovanje plačil in referenc ter druge ugodnosti. 6. Pravočasno prejete in popolne ponudbe bo obravnavala komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murski Soboti ter o izbiri vse ponudnike pisno obvestila. 7. Mestna občina Murska Sobota na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in grafične podlage za izdelavo idej-no-programskih zasnov lahko dobijo interesenti na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, vhod III., 2. nadstropje, soba št. 23, ali po telefonu 531 10 00 (int. 442). STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KRIŽEVCI (v postopku registracije) na osnovi zakonskih določil in sklepa nadzornega sveta sklada z dne 19.10. 2001 objavlja JAVNI RAZPIS Občine Križevci za dodelitev ali zamenjavo neprofitnih stanovanj A. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je oblikovanje vrstnega reda - prednostne liste za 4 (štiri) razpoložljive stanovanjske enote v novem poslovno-stano-vanjskem objektu, ki bo končan konec meseca decembra 2001 in vseljiv meseca januarja, najkasneje februarja leta 2002. Razpoložljiva stanovanja, za katera se izvaja razpis: 1.) 2,5 (dvoinpolsobno) stanovanje površine............ 84,22 m2 2.) 2,5 (dvoinpolsobno) stanovanje površine............ 82,49 m2 3.) 2 (dvosobno) stanovanje površine....................67,11 m2 4.) 2 (dvosobno) stanovanje površine....................67,11 m2 B. RAZPISNI POGOJI Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci: - da so državljani Republike Slovenije, - da niso lastniki stanovanja, ki so ga odkupili skladno z določbami Stanovanjskega zakona, - da niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, - da jim v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona ni bilo dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, - da imajo na dan pred objavo razpisa stalno bivališče v občini Križevci, Ljutomer, Veržej, Razkrižje, Radenci ali Sveti Jurij, - če imajo prosilci poleg stalnega bivališča v zgoraj navedenih občinah še začasno bivališče, morajo tam tudi dejansko stanovati, - nadzorni svet in komisija za dodelitev stanovanj Javnega stanovanjskega sklada Občine Križevci si pridržuje pravico pri oblikovanju prednostne liste dodeljevanja neprofitnih stanovanj, ki so predmet tega razpisa. Prosilci, ki so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so tisti, katerih skupni bruto dohodek na družinskega člana v letu dni pred razpisom presega višino, ki je za: - otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 59.999,00 SIT, - otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 70.343,00 SIT, - otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 86.895,00 SIT, - odrasle osebe 52 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 107.584,00 SIT, in ne presega zgornje meje, ki znaša (neto) za: - posameznika................................ 234.121,00 SIT - dva člana družine.......................... 195.101,00 SIT - tričlansko družino......................... 156.080,00 SIT - štiričlansko družino.......................... 136.570,00 SIT - pet-in veččlansko družino..................... 130.067,00 SIT. Zneski se nanašajo na enega družinskega člana. Do zamenjave stanovanja so upravičeni prosilci, ki so najemniki neprimernega stanovanja v lasti Občine Križevci ali Javnega stanovanjskega sklada. Višina najemnine za neprofitna stanovanja se bo oblikovala v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. I. RSšt.23/00). C. VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev oziroma zamenjavo neprofitnega stanovanja dobijo prosilci v sprejemni pisarni Občine Križevci. Vlogi je treba priložiti pravilno izpolnjene v vlogi navedene vse potrebne priloge. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se zavržejo. Vlogo s prilogami je treba oddati do 1. 10. 2001 na naslov: Občina Križevci, Javni stanovanjski sklad, Križevci 11,9242 Križevci. Vrstni red - prednostna lista bo objavljena na oglasni deski Občine Križevci, vsi prosilci pa bodo seznanjeni z vrstnim redom - prednostno listo po pošti. Javni stanovanjski sklad Občine Križevci CISTERNO ZA GNOJEVKO, 2200 1, prodam. Tel.: 031 301 824. m9670 STISKALNICO, 150 1, in grozdje prodam. Tel.: 541 12 06. m9682 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 500 I. prodajo. Tel.: 589 14 45. m9695 DVA LESENA HRASTOVA SODA, 150 in 300 1, po polovični ceni prodam. Tel.: 041 257 538, 02 551 11 71. m9707 FREZO za motokuitivator Gorenje -Muta z univerzalno priključno cevjo (brez navojev) kupim. Tel.: 031 390 995. DROBILNIK za zrnje (»šrotar«), manjši, rabljen, kupim. Tel:. 570 13 80. m9712 TRAKTORSKI MEŠALEC ZA BETON prodam. Tel.: 041 512 028. m9714 PREDSETVENIK PANONIJA, 3,60 m, s hidravličnim zapiranjem, traktor IMT 539, s kabino, OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstnij in frezo za odvzem silaže, hidravlično, prodam. Tel.: 581 16 88. m9719 PREDSETVENIK, 2,2 m, trosilec Vikon, prikolico za živino, šrotar in borove deske prodam. Tel:. 041 904 767. m9720 CISTERNO CREINA, 3200-litrsko, prodajo. Tel.: 588 83 10. m9729 TRAKTOR ZETOR 72-11, s hidravličnim volanom, v zelo dobrem stanju, prodajo. Cena po dogovoru, tel.: 02 549 10 34 ali 031735 483. m9730 PRODAM: KOMBAJN ŽITNI DEU-TZ - FAHR 35.80, letnik 1987, kombajn žitni Claas Dominator 96, kombajn žitni Claas Dominator 80, samoti. silokombajn Fahr 4010, trivr-stni adapter, samohodni silokombajn New Holand, štirivrstni adapter, traktor Fendt 615,170 KM, traktor Renault, 98 KM. Marjan Žumer, s. p., Trgovina - storitve, Župečja vas 26,2324 Lovrenc, tel.: 02 79.0 72 51, GSM: 031 822 573.m9676 POSREDUJEMO VEČ VRST RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. Marjan Žumer, s. p., Trgovina -storitve, Žučeja vas 26, 2324 Lovrenc na Dr. Polju, tel.: 02 790 72 51, 'GSM 031 822 572. m9676-13 kmetijski pridelki BUČNO SEME golice, kupim. Plačam takoj. Tel.: 563 12 86. m9692 GROZDJE IZ LENDAVSKIFI GORIC, chardoney in renski rizling, prodajo. Tei.: 031 225 795. m9709 GROZDJE modri burgundec prodam. Tel.: 547 10 61.m9705 GROZDJE Z BRAJD (jurka, šmarnica) in domače rdeče vino ugodno prodajo. Tel.: 557 14 30. m9721 GROZDJE z brajd prodam. Tel.: 563 13 21. m9747 Malo oglasi sc nadaljujejo na strani 28! Televizijski spored od 21. do 27. septembra 2001 47/ ( V Petek, 21. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Pod Pekrsko gorco 9 .00 Kljukčeve dogodivščine 9.15 Arčibald, risana nanizanka 9.30 Oddaja za otroke 10 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Modro 11 .05 'Dosežki 11.25 Alpe-Donava-Jadran 11.55 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pihalni orkester Viva Zagorje 13,50 Oko viharja, angleška serija 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15 .05 Vsakdanjik in praznik 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sanjska dežela, potopisna oddaja 17.10 Enciklopedija znanja 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 18.05 Odkrivajmo znanost 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarji: Štihanje, tv nadaljevanka 20.35 Deteljica 20.45 Pod žgočim soncem, angleška nadalj. 21.30 Vikarka iz Dibleyja, angleška naniz. 22.10 Odmevi, kultura, šport, vreme 23 .05 Polnočni klub 0.15 Slovenski pesniki in pisatelji 0.35 Odkrivajmo znanost TV SLOVENIJA 2 15 .30 Videospotnice 16 .05 Obzorja, angleška serija 17 .00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18 .00 Islandska legenda, finsko-francoski film 19,40 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška serija 20.55 Bramvvell, angleška nadaljevanka 22.00 Kadar se veja zlomi, ameriški film 23.40 Težavna ženska, avstralska nadalj. 0.30 Iz slovenskih jazz klubov 1.30 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Poklicne izpovedi - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Zlate ulice, ameriški film -21.40 Nikita, nan. - 22.30 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. - 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Pop’n'Roll - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. - 15,15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Čarovnice, nan. - 20.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Mesečniki, ameriški film - 23.30 Mesečniki, nan. - 0.20 Pop'n’Roll IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno ■ razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Jasna Petan - 15.40 Anketa - 15.45 Posodi mi jurja, posnetek koncerta - 16,00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Trgovina Kegl nagrajuje, nagradna igra v živo - 20.40 34. mednarodni obrtni sejem v Celju, reportaža -20.55 Napoved športnih dogodkov - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10 J 5 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.15 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddajaj ponovitev. 20.151 feel good, zabavna oddaja sČinčem. 21.15 Beli pianino, iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 13.50 Komisar Rex, nan. - 14,40 Divja Amerika, serija - 15.40 Zadnji boter, nad. - 16.30 Naravna dediščina - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Split: Morje - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Festival jeseni -21.40 Film - 23.25 Odmevi dneva - 23,45 Naj jedo pecivo, humor, nan. - 0.15 Pravica za vse, nan. - 1.05 Frostov pristop, nan. - 1.65 Nasprotna sila, ameriški film - 3.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.55 Nevidni človek, nan. - 17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama - 19.05 Zakonski stan, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red: Oddelek za žrtve, nan. - 21.00 Polni krog -21.20 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.20 Pravi čas - 23.50 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis - Davisov pokal: Italija - Hrvaška, prenos iz Rima - ... - Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.00 Varaždinski baročni večeri, prenos otvoritve - 20.30 Ekran 2000. - Ivan Goran Vitez: Poboj tjulnjev - 21.00 Na robu mogočega III (1/44) - 21.45 Šport danes - 21.55 Cas je za jazz: Joe Zawinul & The Zawinul Syn-dicate - 22.50 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5,42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 10.00 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne -13.00 Regionalni magazini - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.05 Za upokojence - 15.30 Risanka - 16.05 Peš po ozemlju gulaga -17.00 Milenijski teater -17.35 Star-filter -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica -18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Ženin iz Afrike, madžarski film - 21.30 Tako je nastajal film o divjakih - 22.00 Poročila, aktualno, tema - O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja 22.45 Dame izbirajo - 23.15 Kalifornijski poker, ameriški film -1.00 Karpatska kronika - 1,05 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv 2 - 9.05 Mi-lady, nad. - 9.25 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Skrivnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba, nan. -11.40 Jutranje misli - 14.45 Madžari -11.50 Komorna glasba - 12.20 Marimar, nad. - 13,00 Juliette in Juliette, francoski film - 14.45 Z ena na dva, nan. - 15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca, nad. -16.45 Lucecita, nad. -17.10 Fiorella, nad. - 18.00 Telefonski kviz -18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta -19.30 Divji angel, nad. - 20.00 Koncert Natalie Oriero - 21.05 Kavboja v New Yorku, ameriški film - 23.15 Dober večer -23.45 Zasebna vojna, am. film - 1.15 Avtosalon TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 11.00 Alarm za Kobro 11 -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira -16.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Gattaca, znan-stvenofant. film - 22.55 Ledena tišina, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Ključ do raja, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Fal-con Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Naša nova Evropa: Madžarska - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki i, 22. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček: Prireditev 9.20 Male sive celice 10.10 Oddaja za otroke 10.40 Nedolžne sanje, izraelski film 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mostovi 14.15 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.45 Druga priložnost, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Starodavni vojščaki, ameriška serija 18,50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Vrtičkarji: Šah, tv nadaljevanka 20,30 Hav Plenty, ameriški film 21.55 Obiskali smo .... francoska serija 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.55 Demonično platno, dokumentarni film 0.50 Starodavni vojščaki, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10,25 Videospotnice 10.50 Raymonda imajo vsi radi, am. naniz. 11.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11,30 Štafeta mladosti 13.00 Osamljeni planet: London 16.55 Evrogol 17.55 SP v balinanju, finale 19.05 Športni film 19,30 Videospotnice 20,05 Festival narečnih popevk 2001, prenos 21,35 Praksa, ameriška nanizanka 22.20 Sobotna noč 0.15 Videospotnice POP TV 8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Panda Jin Jin -9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Čarobni prstan, angleški film - 14.00 TV Dober dan -15.00 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.50 Prva izdaja, nan. -16.40 Možje v belem, nan. - 17.30 Torki z Morriejem, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Moj bivši se poroči, ameriški film - 23.00 Na drugi strani ulice, ameriški film - 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Čarovnice, nan. - 9.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 11.00 Ljubezen in spetke, nan. - 11.30 Pop'n’Roll - 12.30 Divja Amerika, serija - 13.30 Zloraba oblasti, ameriški film - 15.25 Mestece Angel, nadaljevanka, 3/6 - 16.25 Matlock, nan. -17.20 Mesto greha, nan. - 18.15 Šola gladiatorjev, ameriški film - 20,00 Hollywood zaupno, ameriški film - 21,40 Divja orhideja, ameriški film - 23.30 Rdeče petke, ameriška serija IDEATV - KANAL 10 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, posnetek - 10.40 34. mednarodni obrtni sejem v Celju, reportaža - 10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Pom. šport, športna oddaja. 21.00 Kiborg policist, film. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Zelig, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin -13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.50 Otok za reševanje šimpanzov, dokumentarni film -15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Krhko srce, nadaljevanka - 17.05 Film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Še 48 ur, ameriški film - 21.50 Moške svinje, nan. - 22.20 Poročila - 22.30 Krivda v srcu, nad. - 1.15 Skeezer, ameriški film -2.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.10 Hišni ljubljenci - 13.55 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 14.55 Risanka - 15.20 Čarovnija, nad. - 18.40 SOS, potrebujejo nas - 19.05 Smrkci, risana nanizanka - 19.30 Policija, nan. -20.10 Največje romance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.15 Glasbena oddaja - 23.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Top DJ Mag - 15.00 Tenis: Italija - Hrvaška, prenos - 17.15 Odbojka (ž.): Hrvaška -Ukrajina, prenos z EP v Sofiji - ... Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program - 20.10 2,4 otroka (7/7) - 20.40 Cosbyjev šov VI. (23/26) - 21.05 Simpsonovi (24/25) -21.30 Na zdravje (49/53) - 21.65 Šport danes -22.15 Skrivnost moških, britanski film - 23.50 Glasbeni program Televizijski spored od 21. do 27. septembra 2001 KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VlP, nan. - 20.00 Begunec, nan. - 20.55 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 Ž1VA-IDEATV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Relaxova jesensko-zimska ponudba - 15.45 Gardaland, reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽiVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Po Krambergerjevi smrti, dokumentarni film RTS Maribor - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Aktualno v občini, občinska oddaja, ponovitev. 10.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.00 Britanski dokumentarec. 12.30 Videostrani. 15.30 Britanski dokumentarec. 16.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.00 Aktualno v občini, občinska oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS-intervju, informa-tivno-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 22.30 Gnes, in-forrfiativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 13.56 Komisar Rex, nan. -14.45 Divja Amerika, serija - 15.45 Zadnji boter, nad. - 16.30 Glasba 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Izobraževalna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Fra-me-up, ameriški film - 21.40 Tunel Učka, dokumentarna oddaja - 22.15 Odmevi dneva - 22.40 Skrivni dnevnik D. Pfeiffera, nan. - 23.00 Pravica za vse, nan. - 23.45 Psihološki pristop, nad. -0.40 Ujetniki, ameriški film - 2.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.40 Peter Siska, nad. - 17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama « 19.05 Simpsonovi -19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. -21.05 Polni krog - 21.25 Tramontana, nad. -22.10 Kiss, glasbeno-dokumentarni film - 23.05 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.15 Odbojka (ž.): Hrvaška - Poljska, prenos iz Sofije - 18.45 Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogomet: PSV - Lazio, prenos iz Eindhovna - 22.35 Šport danes - 22.45 Transfer - 23.30 Liga pr- , vakov, posnetki - 23.50 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.46 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarske družinske kronike - 15.30 Šolska ulica - 16.00 Angleščina - 16.30 Kažipot - 17.00 Gospodarski vzvodi - 17.30 Mišelovka - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Hollywood, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Nogomet, Real Madrid : Anderliecht - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.30 Šport - 0.20 Karpatska kronika - 0.25 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv 2 - 9.05 Milady - 9.45 Vestičke - 10.10 Pomagaj si sam - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Gastronomski magazin - 12.20 Marimar - 13.00 Družina Ad-dams, ameriška komedija - 14.45 Z ena na dva - 15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca - 16.45 Lucecita - 17.10 Fiorella - 18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijo-nar, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Normalen seks, kabaret - 21.20 Repati angel, ameriška komedija - 23.15 Dober večer - 23.45 Noči groze, nan. - 0,36 Obljubljena zemlja, nad. - 1.25 Svet interneta - 2.15 Dober večer TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.10 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18,30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos tekme in posnetki (do 0.35) TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Lumpi iz prve klopi lil, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Aktualna ura - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Faicon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.06 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zaupanje je vse, filmska komedija -22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -23.15 Nočna straža Četrtek, 27. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška serija 11.25 Obiskali smo .... francoska serija 11.50 Življenje slovenskih vasi 12.15 Gradovi: Pomniki se spreminjajo v legendo 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .25 Intervju 1 4.15 Mario, nedeljski večer v živo 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Arčibald, risana nanizanka 17.00 Na liniji 17.45 Zenit 18.20 Dosežki Se nameravate poročiti? www.bruli.si in vse vam bo jasno! 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Zenit 23.55 Dosežki TV SLOVENIJA 2 15.40 Videospotnice 16.05 Svetniki in grešniki, angleška serija - 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18 .00 Očetova punca, francoski film 19.35 Videospotnice 20.05 Kam gredo divje svinje, hrv. nadalj. 21.00 Martin Krpan, tv monodrama 21.55 Pogovor z Gregoryjem Pečkom, am. film 23.35 Zločinski tango, nemška nanizanka 0.20 Videospotnice POPJV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Martha Stewart - 16.26 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. -20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. -22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Begunec, nan. - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Co-sby, nan. ; 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Columbo: Umor je nevaren, ameriški film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9:00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Po Krambergerjevi smrti, dokumentarni film -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedril-no: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Štefan Sobočan - 20.40 Anketa - 20.45 Pesnik in pisatelj Milan Vincetič - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 12.15 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.30 AS-intervju, informativna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Najviža, zabavnoglasbena oddaja. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja,-nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Divja Amerika, serija - 15.50 Zadnji boter, nad. - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.40 Pozabljeno mesto, informativno-dokumentarna oddaja - 21.45 Iz sveta - 22.15 Odmevi dneva - 22.40 Skrivni dnevnik D. Pfeiffera, nan. - 23.00 Pravica za vse, nan. - 23.45 Psihološki pristop, nad. - 0.40 Večni nasmeh, ameriški film - 2.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 15.20 V ospredju - 16.55 Tramontana, nad. -17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Nevidni človek, nan. - 22.15 Brigitte in prijatelji - 23.06 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.20 Nogomet: Wisla - Hajduk, prenos iz Krakova - 16.50 Nogomet: Osijek - Gorica, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogomet: Varteks - Aston Villa, prenos iz Varaždina -22.05 Željka Ogresta in gostje - 23.00 Šport danes - 23.10 Hit depo (23.00 ali 1.30 polfinale SP v nogometu do 17 let - če igra Hrvaška) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.30 Skupaj - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.05 Šolska ulica - 16.05 Kliče nas z besedo in močjo razuma - 16.30 Dotik -17.05 Nogomet, Debrecen : Bordeaux - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Frančiškine nedelje, madžarska drama - 21.50 Panorama - 22.20 Poročila, aktualno, tema - 23.05 Plus ena - 23.55 Karpatska kronika - 0.05 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv 2 - 9.05 Milady - 9.45 Vestičke - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Magazin za matere in otroke - 12.20 Marimar - 12.55 Ukradli so Jupitrovo zadnjico, francoska komedija - 14.45 Z ena na dva -15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca -16.45 Lucecita -17.10 Fiorella -18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Policisti na motorjih, nan. - 21.20 Ubežnikov um, ameriška grozljivka - 23.10 Dober večer -23.40 Hudičevi komarcil, madžarska groteska -1.10 Koridor Love - 2.10 Madžarska vina, vinorodni kraji TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.15 Nori safari, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Nogomet: GAK - Utrecht, prenos iz Gradca -20.00 Šport - 20.15 Nogomet: Rapid - Partizan Beograd, prenos z Dunaja in PAOK - Karnten, prenos iz Soluna - 22.45 De Luca - 23.15 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Krik črnih volkov, pustolovski film -12.00 Poročila - 12.06 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Faicon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Islandija -21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Televizijski spored od 21. do 27. septembra 2001 TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke -7.50 Bog vam daj dobro jutro - 8.00 Zlati dim -9.25 Kje in kaj - 9.50 Zanzibar - 11.10 Klic divjine, ser. - 12.00 Poročila - 12.05 Bravo tv - 13.05 Sposojena Zemlja - 13.35 Expati na Madžarskem -14.35 Naše stoletje -15.05 Madžarski domobranci po svetu -15.30 V.zagonu -15.55 Mreža -16.30 Nogomet, Ferencvaros: Gyor - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Brezglavi Har-ry, am. film - 22.45 Hallowen, noč groze, am. film TV 2 6.00 Korenine - 6.30 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.50 Pustolovščine mladega Herkula -11.20 Prijatelji, nan. - 11,50 Divji svet, serija -12.40 Club 7 v Los Angelesu, nan. - 13.10 Charlie, družinska opica - 14.10 Sinbadove pustolovščine, nan. - 15.00 Tarzan - 16.50 Providence, nan. -16.45 Sentinel, nad. - 17.40 Ksena, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Tekma groznih, show - 20.40 Baza za komandose, am. film -22.25 Sivi volkovi, am. film - 0.10 Kobra, am. film TV AVSTRIJA 1 6,20 Otroški program - 11.15 Disneyev festival -12.10 Šaljivec Carey - 12.30 Življenje in jaz -• 12.55 Simpsonovi - 13.20 Princ iz Bel Aira - 13.40 Brez idej - 14.05 Jesse - 14.30 03 Austria Top 40 -15.15 Sabrina - 15.40 Roswell - 16.25 Beverly Hills - 17.05 Glej, kdo tam razbija -17.30 Ekstremno -18.00 Nogomet - 19,30 Čas v sliki - 20.16 Milijonski šov - 21.10 Iz džungle v džunglo, filmska kom. - 22.50 Jackie Chan - Obračun s 1000 konjskimi močmi, akc. film - 0.30 Državljan X, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9,00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Majhno dekle, veliko srce, film -11.30 Dallas: J. R. se vrača, TV-film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Freddy pod tujimi zvezdami, pustolovski film - 14.45 Mikoš, ponos čete, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Braunschweiga - 22.20 Življenjski umetnik -23.20 Klinika pod palmami, zadnji tel TV-filma Nedelja, 23. 9. TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Mumini, risana nanizanka 9 .00 Mali leteči medvedki 9.55 Promenadni koncert 10.25 Pomagajmo si 11.00 Dnevnik velikih mačk, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .15 Aligatorka Daisy, angleški film 14.40 Pod žgočim soncem, angleška nadalj. 15.30 Umetnost bivanja 16.00 Lingo 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Življenje slovenskih vasi 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario!, nedeljski večer v živo 21.50 Intervju: Sašo Peče 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Generalka za vojno, italijanski film 1 .05 Življenje slovenskih vasi TV SLOVENIJA 2 8.05 Videospotnice 8.40 Bramwell, angleška nadaljevanka 9.40 Kam gredo divje svinje, hrv. nadalj. 10.40 Obljubljena dežela, ameriška naniz. 11.25 Policija na naši strani 11.55 Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico 12.25 Motociklizem za VN Valencie, 250 ccm 13.55 Motociklizem za VN Valencie, 500 ccm 14.50 Festival narečnih popevk 2001 17.55 Liga prvakinj v rokometu, predkolo 19.30 Videospotnice 20.05 Svetniki in grešniki, angleška serija 21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.30 Turistična oddaja 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti POP TV 8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Panda Jin Jin - 9.30 Črni pirat -10.00 Možje v črnem -10.30 Godzila -11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Skoraj popolni par, nan. - 13.00 Vrnitev domov, ameriški film -14.30 Otroški zdravnik, nan. - 15.40 Gorski zdravnik, nan. -16.40 Možje v belem, nan. - 17.30 Podobe smrti, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.30 Športna scena - 22.15 Ro-sewood, ameriški film - 1.30 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Beverly Hills, nad. - 9.55 Melrose Plače, nad. - 11.00 Ljubezen in spletke, nan. - 11.30 Mesto angelov, nan. - 12.30 Divjina, ser. -13.30 Kolega Joey, am.i film - 15.15 Slavne zvezde, ser. -16.15 Felicity, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. -19.00 Pop'n’Roll - 20.00 Obsedeno stanje, am. film - 22.00 Svet, kaskad, nagrada 2001 - 22.50 Sledi v času, am. film IDEA TV - KANAL 10 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - 5. rekreativni kolesarski maraton po občini Moravske Toplice - 10.15 Regijsko gasilsko člansko tekmovanje - 10.30 Iz našega studia: Tehnološki grozd - 10.55 Jedi naših mame - 11.10 Sklop prireditev v počastitev praznika Občine Lendava - 11.30 Zgodovina pobratenja z Beth-lehemom - 11.50 Intervju: Jasna Petan - 12.05 Anketa - 12.10 Posodi mi jurja- 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna TV AS - KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Cankova, občinska oddaja, ponovitev. 12.00 Vitalis. zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.30 AS-intervju, informativno-pred-stavitvena oddaja, ponovitev. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.15 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.30 NTK Kerna Puconci: NTK Krka Novo Mesto, posnetek namiznega tenisa. 18.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8,00 Annie, ameriški film - 9.30 Za otroke - 10.15 Spomini naroda - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša, prenos - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska od-daja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 Rene Magrit, dokumentarni film - 14.56 Zlata dekleta, nan. -15.20 Poročila -15.30 Raziskovalci, serija - 16.35 Hotel Grand, nad. - 17.30 Roseanne, ameriški film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Berači in sinovi, dramska serija - 21.10 Odkupnina, ameriški film - 23.10 Madiganovi, nan. - 23.45 Poročila - 23.55 Policija, nan. - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12,15 Policija, nan. - 13.56 Krivda v srcu, nad. -16.40 Grimmove pravljice - 17.10 Koža, film za otroke - 17.40 Policija nan. - 18.30 Ksena, nan. -19.16 Iz fotoalbuma - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: New Orleans - 21.10 Poročila - 21.20 Mesečina - 22.10 Ernst Lubitsch, dok. film - 22.40 Biti ali ne biti, am. film - 0.15 Umet. svet, muzejev TV HRVAŠKA 3 8.56 Naša zemlja -13.05 Liga prvakov, nogometni magazin -14.00 Tenis: Italija - Hrvaška, prenos -17.15 Odbojka (ž.): Hrvaška - Nizozemska, prenos iz Sofije - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Amerika - življenje narave - 20.30 Nogomet: Milan - Lazio, prenos - 22.25 Šport danes - 22.45 Vesoljski otok 1 (21/26) - 23.30 Rock klub - 0.30 Glasbeni program (košarka iz Splita: kvalifikacije za Evroligo; četrtfinale SP v nogometu do 17 let) TV MADŽARSKA 1 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 7.40 Nedeljski otok - 9.00 Glavni trg -10.05 Vdova in njena hčerka, tv-igra -11.00 Božje zlato se je kalilo v ognju, verska oddaja - 11.30 Religija in kultura -12.05 Tv-klinika - 12.40 Delta - 13.10 Naj se sliši pesem -13.40 Minute sreče -14.05 Skrajnosti - 14.20£xplati na Madžarskem -15.15 0 konjih - 15.35 Vesela novica - 16.10 Konjske dirke - 16.50 Kovček - 17.20 Neznani znanci - 17.50 Madžari na ozemlju ljudožercev -18.25 Imperij na šestih nogah - 19.00 Tednik -19.45 Poročila - 20.05 Inkakodalje? - 21.05 Od točke do točke, šov - 22.05 Šport - 23.05 Mixme-dia - 23.35 Koolan The Gang Jazz TV 2 6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.45 Prijatelji, nan. -11.15 Spot - 11.55 Gastronomski magazin - 12.25 Zaton Cheyennov, ameriški film - 14.40 MacGyver -15.35 Leteča vipera - 16.35 Pacific Blue, nan. - 17.30 JAG-častne zadeve, nan. - 18.30 Dnevnik - 20.00 Slabi fantje, ameriški film - 22.20 Trojček, nemška grozljivka -23.50 Y-akti - 0.30 Madžarska jutri - 1.00 Maturantski pohod, madžarski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Iz džungle v džunglo, filmska komedija - 11.00 Izgubljeni svet - 11.45 Šport - 11.45 Disneyev festival - 12.15 Herbie gre v Monte Carlo, filmska komedija - 14.00 Štirje mušketirji - 15.40 Liga prvakov, nogometni magazin - 16.15 Nogomet: GAK - Austria Mem-phis, prenos iz Gradca - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Monkey King - vojščak med dvema svetovoma, prvi del pustolovskega filma - 21.45 Kolumbo - 23.20 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9.30 Katoliška maša, prenos - 10.15 I Have A Dream -10.30 Teden kulture -11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum -15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.25 Lumpi iz prve klopi III, filmska komedija - 17.05 Lepo življenje -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -20.15 Hiša na obali, romanca - 21.45 Poročila -21.55 Prizadet - 23.15 Enostavno klasično l (Ponedeljek, 24. 9. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Sanjska dežela, potopisna oddaja 9.35 Enciklopedija znanja 10.00 Srečanja z živalmi, kanadska serija 1 0.36 Slovenski pesniki in pisatelji 10.50 Odkrivajmo znanost 11.20 Na vrtu 11.45 Starodavni vojščaki, ameriška serija 12.10 Umetnost bivanja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17.10 Radovedni Taček: Zmrzal 17.46 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 20.55 Portret Borisa Cavazze 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22,50 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 15.35 Videospotnice 16.10 Sloves, angleška serija 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Tele M 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Svetovni izzivi 20.35 Metropolis 21.05 Studio City 22.05 Obzorja, angleška serija 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 9 .00 Oprah Show, ponovitev -10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah Show: Polepšano dvorišče - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.56 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10 .00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. -16.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Odštekano življenje, ameriški film -21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika: Helena Blagne - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 Mednarodna razstava psov v Lendavi - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.45 NTK Kerna Puconci : NTK Krka Novo Mesto, posnetek namiznega tenisa. 12.45 Videostrani. 15.55 NTK Kerna Puconci: NTK Krka Novo Mesto, posnetek namiznega tenisa. 16.55 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Pom. šport, športna oddaja. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Murar: NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.55 Videostrani. Televizijski spored od 21. do 27. septembra 2001 TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Dokumentarni film - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. -13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Divja Amerika, serija - 15.45 Zadnji boter, nad. - 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Lepa naša - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Biološka ura, dokumentarni film -21.00 Mala Maria, norveška drama - 22.00 Odmevi dneva - 22.25 Skrivni dnevnik D. Pfeiffera, humor, nan. - 22.45 Pravica za vse, nan. - 23.35 Psihološki pristop, nan. - 0.25 Zaseda v Wacu, ameriški film -1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.55 Zakon in red: Oddelek za žrtve, nan. - 17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama - 19.00 2,4 otroka, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 22.15 A Zemljo pokriva tema, nemški,film - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.15 Odbojka (ž.): Hrvaška - Nemčija, prenos -19.00 Avto-magazin - 19.30 Glasba - 20.10 Brute Force, ameriški film - 21.45 Črno-belo v barvah -22.30 Šport danes - 22.40 Glasba TV MADŽARSKA 1 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nand. - 9.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 10.00 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin -13.30 Domovina - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska hiša -15.30 Šolska ulica -16.30 Sociolog Miklos Tomka - 16,55 Ars Hungarica - 17.20 Ostani z nami -17.30 Evropski obrazi: Švedska -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica -18.35 Safari Hollywood, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 1 12, kriminalistični magazin - 20.45 Kje, koliko in zakaj? - 21.15 Umetniki izbirajo - 21.30 Milenijske pravljice - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.40 Govorilna ura - 23.10 Šport TV 2 9.00 Dopoldne s tv 2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba - 12.10 Madžari - 12.20 Riviera, nan. -12.45 Marimar, nad. - 13.05 Damski frizer, francosk komedija - 14.45 Z ena na dva -15.15 Lady Florida, nad. - 16.00 Ranjena srca, nad. -16.45 Lucecita, nad. - 17.10 Fiorella, nad. - 18.00 Telefonski kviz s Tamasem Vitrayjem - 18.30 Dejstva -19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Roparji izgubljenih svetinj - 21.20 Skrivnosti, ameriški film - 23.05 Dober večer -23.35 Svet zaporov - 0.05 Profiler, nan. - 0.55 Časi, minljivi časi, madžarski film TV AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program - 10.00 Herbie gre v Monte Carlo, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Monkey King - vojščak med dvema svetovoma, drugi del pustolovskega filma - 21.45 Kull osvajalec, akcijski film - 23.15 Nikita TV AVSTRIJA 2 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Mikoš, ponos čete, filmska kom. - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Belo-modre zgodbe - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.15 Pred zoro, film Torek, 25. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus 9.25 Radovedni Taček: Zmrzal 9.40 Lahkih nog naokrog 10.30 Recept za zdravo življenje 11.20 Pomagajmo si 12.00 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Obzorja duha 13.40 Portret Borisa Cavazze 14.35 Laurence Dureil, angleška oddaja 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.10 Enciklopedija znanja 17.45 Miti in legende, nizozemska serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani, ameriška nadaljevanka 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Vsaka ženska ima skrivnost, angl, drama 23.35 Miti in legende, nizozemska serija TV SLOVENIJA 2 15.20 Videospotnice 15.55 Studio City 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Glavna postaja, brazilski film 19.40 Videospotnice 20.05 Športni film 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.35 V soboto zvečer, srbski film 23.55 Na univerzi 0.25 Svet poroča 0.55 Krt v vrtu, slovenski kratki film POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10,00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nad. - 15.30 Oprah Show: Pametni nakupi - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Tri ženske in dojenček, ameriški film - 22.30 Zlata krila, nan. -23.20 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Felicity, nan. - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 V1P, nan. -20.00 Smrtonosni junaki, ameriški film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ZIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov - 15.25 Kronika - 15.30 Mednarodna razstava psov v Lendavi - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Relaxova jesensko zimska ponudba - 20.45 Gardaland, reportaža -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna Oddaja, ponovitev. 09.45 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 10.20 NK Mura: NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 15.40 NK Mura: NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 17.30 Pom. šport, športna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.45 Nogometni studio Naj .N, oddaja o nogometu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava po-grama. 22.05 Britanski dokumentarec. 22.35 Gnes, informativna oddaja, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. -14.50 Divja Amerika, serija - 15.50 Zadnji boter, nad. - 16.30 Glasba - 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Klic divjine - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 22.15 Odmevi dneva - 22.40 Skrivni dnevnik D. Pfeiffera, nan. - 23.00 Pravica za vse, nan. - 23,45 Psihološki pristop, nad. - 0.40 Film - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.50 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 17.40 Naša zemlja, nad. - 18.30 Panorama - 19.05 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Polni krog - 21.25 Becker, nan. - 21.50 Peter Siska, nad. - 22.50 Nezemljani z Marsa, dok. film - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.55 Nogomet: Maccabi - Dinamo, prenos iz Izraela - 18.50 Risani film - 19.10 TV izložba - 19.25 Glasbeni program - 20.05 Amerika - življenje narave - 20.35 Nogomet Deportivo - Manchester United, prenos - 22.30 Šport danes - 22.40 Neznana mati, franc. TV-film - 0.35 Monoplus TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Srbski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm -14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Umetniki izbirajo - 15.15 Arboretum v Agostyanu - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Ekovizija - 17.00 Pismenke -17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Hollywood, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.00 Intervju z Viktorjem Orbanom -21.30 Nekoč je bilo ... - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Šport -0.05 Karpatska kronika -1.10 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv 2 - 9.05 Mi-lady, nad. - 9,45 Vestičke - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli -11.45 Madžari - 11.50 Okno v Evropo - 12.20 Marimar - 12.50 Otročja ljubezen, ameriški film -14.45 Z ena na dva, nan. - 15.15 Lady Florida, nad, -16.00 Ranjena srca - 16.45 Lucecita -17.10 Fiorella - 18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva -19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel -20.20 Angel varuh s Karibov, nan. - 21.20 Piton, ameriški film - 22.55 Dober večer - 23.30 Marijini ljubezni, ameriška drama - 1.30 Svet interneta -2.20 Svetovni popotniki - 2.50 Dober večer TV AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 10.25 Kamp pustolovcev, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Princ iz Bel Aira -15.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117-21.10 Dallas: Na rezilu noža, film - 22.35 Seks v mestu -23.00 Nogomet: Liga prvakov, posnetki TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Klinika pod palmami, tretji del TV-fil-ma - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija -12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14,50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum - 21.05 Reportaža - 22,00 Čas v sliki -22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Carski sel, risana nanizanka 9.50 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 10.15 Enciklopedija znanja 10.30 Lingo 11 .00 Miti in legende, nizozemska serija 12 .00 Titani, ameriška nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorja duha 13.45 Nedolžne sanje, izraelski film 15.05 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Svet narave, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19,30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 V petek zvečer, slovenski film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Portret Uroša Lajovica 23.25 Komorni ansambel Slovenicum 0.05 Svet narave, angleška serija TV SLOVENIJA 2 15.35 Videospotnice 15.55 Turistična oddaja 16.25 Policija na naši strani 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Stric Silas, angleški film (čb) 19.35 Videospotnice 20.05 Športna sreda, liga prvakov v nogometu 0.00 Umori, ameriška nanizanka 1 .00 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Vprašajte dr. Phila - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17,20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ujetnica, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev o v* POMURSKA REGIONALNA televizija tO 38UHF vbrk 20. september 2001 27 . J AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK MODNI DODATEK K MOŠKI OBLEKI TRGOVSKI POPUST NA KOUČINO BLAGA NAJVIŠJI GERMANSKI BOGOVI NICCOLO PAGANINI DOPISNIK RTV IZ ZASAVJA PODALJŠEK SLAVONIJE MED SAVO IN DONAVO ORIENTAL SPLAV IZ KOZJIH MEHOV PESNICA ŠKERL OGNJEVIT ŠPANSKI CIGANSKI PLES REDKO ŽENSKO IME REDKA KOVINA (Re) AMERIŠKA IGRALKA GARDNER TURISTIČNI KRAJ NA GORENJSKEM • tn ; 1 RAZ- VRSTITEV IZRAELSKI PEVEC OFARIM LEPILNA SNOV IZ KOSTI SAMUEL • | ■ ’ *. M v VOLT AMPER SERVISER STROJEV DEL RASTLINE VRHNJE OBLAČILO AMERIŠKA IGRALKA MACGRAW SKLENINA PEVEC NIPIČ > DRŽAVA V VZH.AFRIKI TEREZIJA (KRAJŠE) a 1 VESTNIK del klaviature LASTNOST OHRANJE- NEGA REAKTIVEC IZUMRLA PTICA VELIKANKA i AZIJSKI VELETOK ŽUPANJA POTOČNIK POMLADNI MESEC GLASBENIK Z VIOUNO LJUBLJANA SLANO PECIVO. REKA V SUDANU, PRITOK NILA RAZPRAVA, TEORETIČNI SESTAVEK ARHITEKT SAARINEN REKA V SRBIJI, PRITOK MORAVICE INDIJANSKA BOJNA SEKIRA BOJAZLJIV ČLOVEK OBVODNO DREVO DELAVEC,KI ASFALTIRA VERDIJEVA OPERA KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH VOJAŽKI VDOR KRAJ PRI BOGOJINI GRAFIČNA TEHNIKA , REKA V TANZANIJI SLOVENSKIH NOGOMETNI TRENER . (BOJAN) ZVIJANJE V TREBUHU POLDRAG KAMEN KLARA V TUJINI BISTVO V FILOZOFIJI KONRAD ADENAUER LADI N TERENEC DELAVKA NA TERENU SEMITSKI BOG PLODNOSTI LONG PLAY * BOLG.POLIT. (STOJAN) RUSKO LETALO KOVANJE DROBNA KAPLJA POTU GRŠKO-RIMSKI STARI VEK ITALIJAN (ZANIČLJIVO) PERZIJSKA KRALJICA PRISTAŠ IMAGINIZMA ŠP. FILOZOF (JOSE) . BORILA ŠPORT ŠPORTNI VADITELJ VESTNIK odmev, eho MELODIKA (KNJIŽ.) STADION V BUDIMPEŠTI MESTO V J UŽ.ŠPANI JI INDIJSKI BOG OGNJA PENJA, KLAMFA G RASTLINSKI IZVLEČEK GRŠKA MUZA POEZIJE ŽUPAN V ČASU ILIRSKIH PROVINC M ADŽ. PESNIK (KAROLY) JAP.MESTO NAHONŠUJU Š VIC.LITER. TEORETIK (EMIL) BERGANT s IZLOČEK ŽLEZ ZNOJNIC VNETJE SLUZNICE INTERESNA SKUPINA BAKRENA 1 DOBA STANE SEVER TIROLSKA REKA VZROK DEJANJA KROGLASTA BAKTERIJA ROBERT ENGLARO NEOMEJENO TRAJANJE ITALIJANSKI POLITIK (LUIGI) SEBIČNA ŽENSKA DUŠAN MRAVLJE SLOVENSKI PISEC (ANTON) RADON SLOVENSKI NOGOMETAŠ ŽITNE LUSKINE GRŠKA BOGINJA NESREČE slovenska tiskovna agencija OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIR KONJ (LJUBK.) VELIKA PTICA UJEDA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 6. 9. 2001: SPECIALITETA, TOVORNA ŽIVAL, OLANO, KITARA, TORAKS, COPAN, JIMI, ELEA, OKI, HAN, SEZAM, PRAŠE, OPLEN, ATS, NISSAN, LAPAD, KRONIST, KVINTET, AVLIDA, SARD, POTISK, UVOZNIK, LN, AVARKA, IME, SADRA, SAMEC, Ll, ILLER, KLARA, RAP, ARI, ALEXANDER, ASTRA, HREN, TOR, DIONYSOS, TRORED, TO, „ ERIČ, ADAC, ARAMIS, SRB, SAMOVAR, ELEKTOR, MLAKAR, ELISA, IGLU, OAZA, AELITA, KATAR, KILT, PLAT, NYSTED Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: CM CD CD 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Marjeta Grabar, Vanča vas 1, 9251 Tišina 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Sanja Kovačič, Grlava 22, 9242 Križevci pri Ljutomeru 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Dušan Špilak, Dolič 146, 9263 Kuzma Veselin Doneski, Lupinica 21, 1275 Šmartno pri Litiji Iztok Maučec, Ravenska 3, 9231 Beltinci Robert Forjan, Ul. Št. Kovača 41, Rakičan, 9000 M. Sobota Marija Kampuš, Prežihova 3a, 9250 Gornja Radgona H e a S £ E -B CD OJ s ■= B {H 03 1Z Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 28. septembra 2001. Ime in priimek:____________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64« KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi-1T00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestili -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 t oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila - 141)5 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 7.30 nagrajuje 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val -21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mah oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10^30 otepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila • ve stila-13.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine-14_00 Poroči a- J Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.4 °™a a a 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni pP glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami po dra - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNU NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 ^n°nS^ ‘ 08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor p - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Minute za delfska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13-00i M nute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami m ^na _ javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila 20.00 Fordjanek -21.00 Poročila - 24.00 - SNOP i n 00 Poročila - 10.05 PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro10.0 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 AH boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Tista velka rabuka okoli prometne varnosti na začetki šole je v glavnon mimo. Zdaj se že pd dogaja kak sakše leto, ka se skupine šolarof razvličejo po cejloj širini pločnika, pa se žmetno tak genejo, ka lejko tisti, s šterin se srečajo, skouzprijde. No, tou so v glavnon tej vekši šola-ri, ovi mali ešče kaj takšoga ne vtipajo napraviti. Tej menši majo ešče k Šenki šolanje. Pri brezplačnon šolanji bi pa neštemi ščeli meti ešče brezplačno prehrano. Najsi ešče edni brezplačno stanovanje zmislijo, pa do začnoli bojkotirati šolo, či toga ne dobijo, pa smo tan. Šola nas pa spouti, ka je jesen tu, pa ka smo poletno sušo preživeli. Na tou si Bela tak popejvle: Poleti vse se žalosti, gda sakša trava vd zgori, srce je naše žalostno, ka vse je k vragi šlo. Pa ide zdaj jesen se k nan, gda trta de v veselje nan, klopoutec zgoraj se vrti, dol grozdje nan zori. Še lejko prijde takši den, ka Bougec zruži na boben, ledene krugle doj spisti, nas v bratvi prehiti. Tou velki štrof de za vse nas, še vekši de srmaštva čas, de človik lejko travo jo, pa slabo puu vodo. 28 OGLASI 20. september 2001 VESTNIK Nadaljevanje malih oglasov s strani 24: GROZDJE z brajd prodam. Marija Maček, Sebeborci 43, tel.: 031 355 540 ali 031848 652. m9733 GROZDJE, 2000 kg, laški rizling in sovignon, francosko posteljo in belo omaro, vse malo rabljeno, prodam. Tel.: 041 799 879. m9699 GROZDJE, beli pinot, 1000 kg, in laški rizling, 2000 kg, prodam, cena od 75 do 85 SIT/kg. Tel.: 041 478 905. m9711 GROZDJE, laški rizling, okrog 1000 kg, prodajo. Tel.: 576 15 30. m9675 GROZDJE, šmarnico in laški rizling, prodam. Tel.: 544 10 95. m9732 GROZDJE, šmarnico, na trsih, prodam. Žitkovci 17, tel.: 579 13 10, zvečer, in 041 522 345. m9723 GROZDJE, šmarnico, prodam. Tel.: 556 12 61. m9698 KORUZO Z NJIVE. 1 ha, prodam. Tel.: 525 10 65.m9694 KROMPIR ZA OZIMNICO, rumeni in rdeči, ter drobni krompir za krmo, prodam. Beltinci, Cankarjeva 1, tel.: 541 20 56 ali 031 659 379. m9716 VINO IN GROZDJE chardonay prodajo, možnost menjave za prašiča. Tel.: 54815 14. m9722 Zaradi starosti lastnika podarim prihodnjo trgatev grozdja na brajdah (400-450 kg klintona). Tel.: 02 532 12 21, Štefan Sraka, Kopitarjeva 23, M. Sobota. m9648-16 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 27544-6, izdane pri HKS Panonka na ime Ivan Žalig, Ižakovci 133, Beltinci. m9681 POHIŠTVO za mladinsko sobo in kavč klik-klak prodajo ali menjajo za prašiča. Tel:: 521 19 59. m9727-5 KOMORNI PEVSKI ZBOR IZ VELIKE POLANE vabi k sodelovanju pevce - soprane in tenorje. Interesenti s posluhom in poznavanjem not pokličite za avdicijo po tel.: 041 826 505 ali 02 573 50 00. V dobro družbo vas vabi Komorni pevski zbor Gloria. m9745 delo razno ŽELITE INFORMACIJE O DOBREM ZASLUŽKU tudi z delom na vašem domu. Pokličite Infokomerc, tel.: 041 747 121, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje. m9458 IŠČEMO OSEBO, KI BI BILA PRIPRAVLJENA skrbeti za starejši osebi (ena je nepremična). Trdkova 56, tel.: 555 15 22, ali Šulinci 2e, tel.: 556 10 93. m9679 V PRODAJALNI HARDI v Murski Soboti zaposlimo - trgovskega poslovodjo - več prodajalcev Pisne vloge sprejemamo na naslov: Arka, d. o. o., Žalec, Hmeljarska ulica 1. Informacije po tel.: 03 712 05 74. m9708 IŠČEMO PARTNERJA ZA USTANOVITEV GRADBENEGA PODJETJA v Pomurju. Osnovna sredstva in prostori zagotovljeni. Naslov v upravi lista. m9736-4 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: Pomurska banka: 12340-19232423 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 -ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ ©BRESTI. TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 Pošle so ti moči, zatisnila trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama in stara mama Marjeta Bojnec iz Bogojine 123 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ji prišli zadnjič poklonit in ste nas v najtežjih trenutkih tolažili. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, osebju doma starejših v Rakičanu in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Odhajamo... Takrat, ko pride klic iz večnosti, takrat čas ne trpi nobenega odlaganja. Se dvigneš, greš in s tabo vse... Odhajamo, ker moramo... ZAHVALA V 23. letu nas je prezgodaj tragično zapustil naš dragi sin, brat in stric NOVEJŠA, DOBRO VZDRŽEVANA HRASTOVA SODA za belo vino, 320 in 55 1, prodam. Tel.: 031 891 297. m9673 OSKRBOVANKO UPOKOJENIH VDOV, gospo Majdo, ki je iz Bako-vec ali Murske Sobote, iščem. Prosim, da me pokliče na št. 560 14 50. m9735 Preklicujem veljavnost HK št. 25899-6 HKS Panonke M. Sobota na ime Anton Majc, Melinci 71, 9231 Beltinci. m9678 MEŠANA DRVA, v metrih, suha, okrog 30 m3, prodam. Tel.: 576 10 76, Hotiza 162. m9689 storitve VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNIH SPOSOBNOSTIH -VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjujem vpliv črne magije in prekletstva. Naročila in rezervacije 'po telefonu: 02 528 14 43 ali 031 828 675. (Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Černelavci, M. Sobota). m9724 IZVAJAM NOTRANJE STROJNE OMETE. Strojni ometi Ernest Mešič; s. p.. Krog, tel.: 041 756 150. m9734-3 Srce in duša trpi, ker tebe nazaj več ni. V SPOMIN Minevajo tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Franc Dokl s Cankove Valentin Bunderla Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali podarite cvet. Vsi njegovi iz Kuzme 39a Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se z žalostjo v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih krute resnice stali ob strani. Lepa hvala vsem skupaj, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, sveče in denarne prispevke za cerkev. Hvala tudi duhovnikoma g. Ficku in g. Majcu ter bogoslovcu Dejanu za pogrebni sprevod in pevcem za odpete žalostinke, sošolcem z OŠ Kuzma, sošolcem z SPTŠ, njegovim nekdanjim učiteljem in mladini. Prav tako se zahvaljujemo gasilcem, županu g. Škaliču za besede slovesa in pogrebništvu Maje ter godbeniku za odigrano,Tišino. Z ljubeznijo tvoji najdražji Zapustil nas je novinar, dolgoletni direktor in urednik Vestnika in Radia Murska Sobota Juš Makovec Od njega smo se poslovili včeraj na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru. Ostal bo v našem spominu. Sodelavke in sodelavci Podjetja za informiranje VEffllK 20. september 2001 29 Že leto dni mineva vozniku avtobusa Adolfu Horvatu iz Turnišča Ni le na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Vsi tvoji najdražji V SPOMIN 21. septembra minevajo tri leta žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra Marija Pintarič iz Črenšovec Vsem, ki se je spomnite, se ustavite ob njenem grobu, prinesete cvetje ali prižgete svečko, lepa hvala. Vsi njeni Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine dan, ne noč, med nami spomin nate vedno je navzoč. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 19. september, ko mineva leto, žalosti, odkar nas je tragično za vedno zapustil naš dragi nepozabni Aleksander Svetec iz Šalovec 145 S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu, polni lepih spominov in dobrot, ki si nam jih dal v svojem življenju, posebno pa se spominjamo tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu ter prižigate sveče. Z žalostjo v srcu vsi njegovi V življenju se srečujemo kakor valovi in galebi. Valovi odplavajo, galebi odlete, a mi, mi se razhajamo. V 23. letu nas je nepričakovano zapustil zvest prijatelj Valentin Bunderla iz Kuzme Vsi se sprašujemo - Valentin, zakaj? Vsi smo te poznali kot dobrega in vedno nasmejanega prijatelja, ki je bil pripravljen pomagati vsakomur. Prepričani smo, da nisi hotel, nisi želel, a je bil usode klic, bil je le hip in ti si odšel. Čeprav za vedno si odšel od nas, boš v naših srcih za vedno ostal. Tu torej gomila zdaj tvoja leži in torej zdaj srce pokorno ti spi! Glej, plošča še kaže kamena tvojega črke imena! Tvoj večni doni rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ' V SPOMIN 19. septembra je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Elemer Ozvatič iz Berkovec Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar je veliko lepih spominov ter dobrote tvojega srca in pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče ter prinašate cvetje. Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno ko jutro se zbudi, v dan se zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da tebe, ljubi sin, brat, stric, svak, več med nami ni. V SPOMIN 17. septembra je minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Alojz Zrim iz Gornjih Slaveč Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, ohranjate spomin nanj in mu prižgete svečke. TVOJI - PRIJATELJI IN PRIJATELJICE Tvoji najdražji Odslej ne vidimo se več na travi niti na poljani, ozrite kdaj pa kdaj se v zvezdnato nebo, pa se vam morda v daljavi moj lik še kdaj utrnil bo. ZAHVALA V 73. letu nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra Kristina Prelec iz Murskih Črncev 14 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Iskrena hvala g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Aniti za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem Bog plačaj! Žalujoči vsi njeni V 81. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Ana Madjar iz Večeslavec 63 Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji Poti’ darovali vence, sveče, za sv. maše in nam izre ‘ • Hvala g. župniku za lepe besede ter vsem, ki ste n-trenutkih stali ob strani. . Predvsem hvala družini Ferko - Kolman^S Draga mama, zdaj pa tebi hvala za vso tvojo P skozi celo življenje in za ^upredvsem v Hvala ti za tvoje mnoge molitve, ki si )>h }a zaklade v času svoje 12-letne bolezni. V tem času n n te u za molitvi za mnoge ljudi, ki so bili preizkuse molitev. Bili smo priče sadov tvojih priprošenj 1 ’ so se dogajali pravi čudeži. Naj te gospodar zn i v svoje kraljestvo in ti za vse tisočerno pop „ . < in vnuk Daniel Žalujoči: hčerka Anica z možem Alojzom Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znal, vendar pred usodo neizbežno ves nemočen si zaspal. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 73. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, brat, ujec in sorodnik Franc Tivadar iz Gaberja 124 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegov poslednji dom, darovali vence, šopke, sveče, za sv. maše in darove za'cerkev. Hvala vsem za izrečena sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala je namenjena nekdanjim sodelavcem Elektromateriala Lendava in NK Panonija iz Gaberja. Bog plačaj župniku g. Šantaku za pogrebni obred in besede slovesa, pevcem za čutno odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Gaberje, 15. septembra 2001 Žalujoči: žena Cecilija, brat Jože z družino iz Francije, Trezika, Aleš, Bojan, nečak Jože z družino in drugo sorodstvo Nikdar več ne vrnejo se časi, ko vsi skupaj smo prišit in od sreče jokala si. Bolezen in trpljenje sta spremljala te dolge dni. Zdaj naš dom je prazen, ko tebe več med nami ni. Ostala je le žalost, bolečina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA V 49. letu je izgubila svoj boj s hudo boleznijo draga mama, babica, sestra, tašča, teta in sorodnica Gabriela Ozmec iz Stare Nove vasi Pretreseni od bolečine in nenadne izgube izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino, govorniku g. Bratuši ter govornici g. direktorici ZD G. Radgona za ganljive besede. Prisrčna hvala ZD G. Radgona, osebju intenzivnega oddelka Rakičan, GD, RK, ŠD iz Stare Nove vasi, Sekciji frizerjev Ljutomer, Modni konfekciji Stanson, Aktivu kmečkih žena ter pogrebnišvu Bratuša. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V žalosti vsi tvoji, ki smo te imeli radi Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 64. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric Jožef Cipot upokojeni mizar iz Murske Sobote prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim stanovalcem Stare ul. 2 in 4 ter znancem za pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala dr. Kološevi za dolgoletno zdravljenje ter pogrebništvoma Banfi in Komunala. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Mar prav zares odšel si tja, kjer ni trpljenja? Kako si mogel, ker smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru. Bil smrti dih je za te morda sreča, za nas vse pa mnogo žalosti. ZAHVALA V 39. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, zet in sorodnik Drago Vratuša iz Krašč 24 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala kolektivu OŠ I Murska Sobota ter učiteljem in učencem OŠ Cankova. Zahvaljujemo se tudi govorniku ob odprtem grobu, vsem gasilcem, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi najdražji Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. ATI - pogrešala te bova - tvoja hčerka Maja in sin Leon 30 OGLASI 20. september 2001 VESTNIK • žaluzije tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje • kovane ograje g zapornice KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 ] PROBANKA M. Sadata. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 R-mail- rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO NOVE SAVNE - 2 finski (barvna in kristalna terapija) - turška Prenovljen notranji termalni bazen (termalna voda z največ parafina v Srednji Evropi) TJEIKMIE LMB Tomšičeva 2a, 9220 Lendava, tel.: (02) 577 41 00, faks: (02) 577 44 42; www.terme-lendava.si NAGRADNA IGRA ZA BOGATE NAGRADE - do 31.10. 2001 pošljite tli (3) izkoriščene vstopnice za savno v Teme Lendava. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: Pomurska banka: 12340-19232423 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 11 604 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: SOČIČ, Krnci 18 EDŠID, Gederovci 9 MIKOLA, Brezovci 57 CIGUT, Nemčavci 35a KAVAŠ, Odranci KO VEŠ, KAJ JEŠ! HOVI d.o.o.. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (021 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 sate Obiščite nas od 21. septembra 2001 v novih poslovnih prostorih v Ulici Staneta Rozmana 16 v Murski Soboti. Pričakujemo vas s celovito ponudbo za prebivalstvo: BREZPLAČNO VODENJE TEKOČEGA RAČUNA za čas šestih mesecev z: 4- brezplačno izdajo bankomatne kartice in njeno uporabo na več kot 950 bankomatih po Slovenji, -4 brezplačnim plačevanjem trajnikov, 4- brezplačno izdajo kartice Karanta, 4- brezplačno izdajo kartice za elektronsko poslovanje po PROSPLET u in PROTEL u. ✓ BREZPLAČNO VODENJE ŽIRO RAČUNA za čas šestih mesecev VARČEVALNE PROGRAME Z NAJVIŠJIMI OBRESTNIMI MERAMI UGODNA POSOJILA IZDAJO EUROCARD IN ZLATE EUROCARD KARTICE POSLOVANJE PO ELEKTRONSKIH MEDIJIH PROSPLET: www.probanka si, PROTEL: 080 11 23 Za prebivalstvo poslujemo med 8.30 in 12.00 ter 14.30 in 17.00 uro. Telefon: 02/521 42 70Taxi 02/521 42 79 BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/ 646 570, zvečer 02/420 61 45. ercator Plese 1, Murska Sobota PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2001 petek, 21. september ob 11. uri HinillhliM Najbolj nora žurka za otroke, tokrat z Lumpijem v pravljični deželi. Utereuttmtnsijboljši sosed Proč z_jesenskimi skrbmi! Kratkoročna posojila z nižjo obrestno mero PO DOLGEM VROČEM POLETJU PRIHAJA JESEN IN Z NJO IZDATKI, ZA KATERE VESTE. DA SO NEIZBEŽNI. ČEPRAV SKRBNO RAVNATE Z DENARJEM. UGOTAVLJATE, DA GA ZA VSE ŽELJE IN potrebe Vas in Vaših najbližjih ne bo DOVOLJ. IN NE VESTE KAJ STORITI. NE OBOTAVLJAJTE SE STOPITI V NAJBLIŽJO POSLOVALNICO ABANKE IN SE POZANIMAJTE ZA JESENSKO POSOJILO, KI JE UGODNO, SAJ SMO ZNIŽALI OBRESTNE MERE. ABANKA D.D. LJUBLJANA WWW.ABANKA.SI ................... ....... fpLiveama. ■mariboru Zvončki, trobentice, mačice in vijolice... Vam bodo olajšali odločitev pri izbiri energenta z.a Vaš dom, zato jih nikar Plinovodni priključek in plinska peč iz nase neverjetnih že od dalje... A4__/ .■ DOBITKI ŽREBANJA KUPONOV NA POTBOŠNIKOVEM DNEVU 12. SEPTEMDBA 2001: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. SKUTER: 144054 PRALNI STROJ »Gorenje«: 150819 VISOKOTLAČNI PRALEC »Terpin Gorica«: 138796 BARVNI TV-SPREJEMNIK »Gorenje«: 006053 KOPALNIŠKA KAD »Kolpasan«: 153944 BOJLER OZ. GRELNIK VODE »Tiki«: 031381 5 KOSOV MEŠALNIH BATERIJ »Unitas«; 098606 RAZSIPALNIK MINERAL. GNOJIL 300 »Ino Brežice«; 039799 KOLO »Rog Ljubljana«: 141924 PRŠNA KABINA »Kolpasan«: 011650 50 kg MESNIH IZDELKOV »Pomurka«: 117441 5000 KG CEMENTA »Trbovlje«: 164256 POMIVALNO KORITO »Kolpasan«: 160001 5x151 BARVE JUPOL »Jub«; 038000 15. IZDELKI PROIZVAJALCA »Droga«; 150811 16. IZDELKI PROIZVAJALCA »Droga«; 069396 17. 5 x 25 KOZARCEV »Fructal«; 066704 Z Izžrebanim kuponom se oglasite v upravi Potrošnika pri g. Antonu Šarntarju v 30 dneh po žrebanju nz. po objavi v VESTNIKU. VBHIK 20. september 2001 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev kino • k i n STROKOVNI POSVET LENDAVA - V četrtek, 22. septembra, ob 14. uri se bo začel v prostorih grajske galerije v Lendavi posvet o postili Gybrgya Kultsarja iz 1. 1574, na katerem bodo predavali slovenski in madžarski predavatelji. Ob 18.30 bo otvoritev razstave na temo najlepša dela iz tiskarne Hoffhalterjev. DOGODEK BOGOJINA - V soboto, 22. septembra, ob 20. uri bo v kulturni dvorani tretji folklorni večer. MURSKA SOBOTA - V MIKK-u bodo vrteli v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri prve štiri dele 1. sezone iz seriala risanke South park. V sredo, 25. septembra, pa bo MIKK-ova filmska tematska produkcija, tako bodo ob 18. uri vrteli 4. film iz ciklusa filmov Johnnyja Deppa. KONCERTI LENDAVA V soboto, 22. septembra, ob 20. uri bo nastopila v sklopu prireditev Obiski v sinagogi v obnovljeni lendavski sinagogi skupina istrskih muzikantov Lazoma. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo intarzij likovnega pedagoga Janeza Bošnaka. LIKOVNA DELAVNICA MURSKA SOBOTA V četrtek ob 17. uri se bo začela na prvi osnovni šoli likovna delavnica pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja, ki jo organizira društvo Onej. OTVORITVE TURNIŠČE V jedilnici osnovne šole bodo odprli v soboto, 22. septembra, razstavo likovnih del Draga Gorjana, upokojenega učitelja likovne vzgoje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA NATAKARICA; nedoločen čas; drugi pogoji: NATAKARICA; do 21. 09. 01; MDC TEHNIK, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO, UVOZ IN IZVOZ, RADENCI, KAPELSKA C. 9, RADENCI KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 17. 10. 01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij: C, B, E; drugi pogoji: STAROST OD 21 LET NAPREJ, PREDNOST IMAJO KANDIDATI S IV. STOPNJO; do 10. 10. 01; GLORIJA, D. 0. 0., L0MA-NOŠE 6C, GORNJA RADGONA KERAMIK KERAMIČAR III.; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 22. 09. 01; VARIŠ, PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA, D. D., INDUSTRIJSKA CESTA 4B, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 4 ŠIVILJA STROJNA ŠIVILJA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 25. 09. 01; V PAUL - ANNA, D. 0. 0., VELIKA POLANA 106, VEL^A POLANA ZIDAR PREOBLIKOVALEC MAT. IV.; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 22. 09. 01; VARIŠ, PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA, D. D, INDUSTRIJSKA CESTA 4B, LENDAVA - LEN-OVA; št. del. mest: 4 KUHAR KUHARICA - PRIPRAVNICA: določen čas 12 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR,'KUHAR - NATAKAR; ZAŽEL-JEN ŽENSKI SPOL; do 21. 09. 01; MARJANCA VREČIČ, S. P., OKREPČEVALNICA MARJANCA, MIKLOŠA KUZMIČA 13, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: ŽENSKI SPOL; do 02. 10. 01; ALOJZ KOREN, S. P., POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: DELAVKA BREZ POKLICA, DRUGA IZOBRAZBA; do 29. 09. 01; SLAV- Območje Murska Sobota KO MACUN, S. P., BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER NATAKARICA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 21. 09. 01; JOŽEF ERNIŠA, S. P., TRGOVINA A0UA, MARKIŠAVSKA 24, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; določen čas 12 mes.; do 13. 10. 01; ŽAR, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, PREŠERNOVA 42, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 27. 09. 01; ANICA RUDOLF, S. P., FRIZERSTVO - KOZMETIKA - PEDIKURA, PREŠERNOVA 28, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGO IZOBRAZBO, LAHKO TUDI PRIPRAVNICA, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 01. 10. 01; ŠTEFAN BAGOLA, GOSTILNA, PETANJCI 65A, TIŠINA EKONOMSKI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK; nedoločen čas; do 25 09 01; WESTING, D. 0. 0., PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, FINANCE IN RAČ., G. RADGONA, KOCLJEVA 1, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA ZA PRODAJALNO V BELTINCIH; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije R do21 09. 01; FLAMINGO, D. 0.0., TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA ZASTOPNIK POSPEŠEVALEC; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit ka,e0O"ie * d°^ radenska, d. d., A nc , zdraviliško NASELJE 9, RADENCI ekonomist REFERENT V RAČUNOVODSTVU (L, II.); olo en čas 15 mes.; 21. delovnih^ šenj-jeziki: nemški jez* - govorno, an-glešk jezik -govorno; znanje programs-k orodij: delo s preglednicam,-osnovno poznavanje operacijskih sistemov-zahtevno-vozniški izpit kategorije B; dru-zahtevno v« ZUP; do riP09°0lXS CANKOVA, CANKOVA 25, CANKOVA - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava članov fotokluba iz Murske Sobote oz. Ingolstadta. - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij ljubljanske avtorice Dunje Wedam z naslovom Odsevi Ljubljane. - V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča iz Ljubljane z naslovom Potovanje po telesu. LJUTOMER - V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. - V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko do 30. septembra ogledate razstavo slik in tapiserij Jožeta Horvata-Jakija. VELIKA POLANA Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava. GABERJE V prodajno-razstavni galeriji Erbija so na ogled umetnine Mariann Zsiros iz Berlina. KOROVCI Na domačiji Ernesta Bransbergerja si lahko ogledate razstavo likovnih del s V. kolonije Fuks graba. LENDAVA - Na gradu si lahko do konca oktobra ogledate razstavo Grad na preži - Srednjeveško orožje in relikvije, II. del. DOMANJŠEVCI V vaškem domu je na ogled zbrano gradivo z 11. mednarodnega arhivskoraziskovalnega tabora. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču je do 24. septembra na ogled razstava del avtorja Gorazda Jordana. LJUBLJANA V galeriji ZDSLU si lahko ogledate dela akademskega slikarja Mirka Rajnarja iz Murske Sobote. ».Ti* ■ , ’ PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VH-VIII 1 18 3 2 2 SKUPAJ 26 PRAVNIK SAMOSTOJNI SODNI REFERENT V ZEMLJIŠKI KNJIGI (VODENJE POSTOPKOV IN IZDAJANJE ODLOČB V ZADEVAH ZEMLJ. KNJIGE, DRUGA DELA ...); nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik ■ govorno; znanje programskih orodij: poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, urejevalnik besedil -osnovno; drugi pogoji: POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM, STROKOVNI IZPIT IN ZNANJE MADŽARSKEGA JEZIKA, POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 21. 09. 01; OKRAJNO SODIŠČE V LENDAVI, PARTIZANSKA 7, LENDAVA -LENDVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI SVETOVALEC V ODDELKU ZA PRAVNE NALOGE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; drugi pogoji: USPOSOBLJENOST ZA DEJANJE V UPRAVNEM POSTOPKU, 3 MES. POSKUSNO DELO, PISNE VLOGE POSLATI NA ZGORNJI NASLOV; do 25. 09. 01; RS, MINISTRSTVO ZA FINANCE, DAVČNA UPRAVA RS, DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 1, MURSKA SOBOTA PROFESOR NEMŠČINE PRODAJNI REFERENT - INOKORESPON-DENT; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: INOKORESPONDENCA IN VSA ADMINISTRATIVNA DELA V PRODAJI BIV. ENOT, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 29. 09. 01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA ,GORNJA RADGONA ‘n % 080 1234 TOM p*i »HM • «MZPL«ON KLK -VSAK O AN OO IZ* OO SO' CU Murska Sobota Četrtek, 20. septembra: ob 18.00 in 20.00 ameriški akcijski film Lara Crof Tomb Raider. Petek, 21. septembra: ob 18.00 animirani znanstvenofantastični film Final Fantasy, ob 20. uri ameriški akcijski film Lara Crof Tomb Raider. Sobota, 22. septembra: ob 18.00 animirani znanstvenofantastični film Final Fantasy, ob 20.00 ameriški akcijski film Lara Crof Tomb Raider. Nedelja, 23. septembra: ob 18.00 animirani znanstvenofantastični film Final Fantasy, ob 20.00 ameriški akcijski film Lara Crof Tomb Raider. Sreda, 26. septembra: ob 18.00 in 20.00 ameriška romantična drama Jesen v New Yorku. Ljutomer Nedelja, 23. septembra: ob 18. in 20. uri ameriška črna komedija Kdo je tu nor. Gornja Radgona Petek, 21. septembra: ob 20.30 znanstvenofantastična komedija Evolucija. Nedelja, 23. septembra: ob 18.00 in 20.00 znanstvenofantastična komedija Evolucija. kino • k i n B O R Z ZNANJ, je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izme njali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se znanje geografije za SŠ. • Iščemo znanje statistike za fakultete. • Ponuja se znanje ruskega jezika. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. VESTNIK NA INTERNETU: . - www.p-inf.si Potfjetl« za informiranj«, d tl.. Ul. r Nev«ka 13. Murska Sobota Na kratko Gornja Radgona V osmih mesecih letošnjega leta se je poročilo na matičnem uradu v Gornji Radgoni štirinajst parov, pri Svetem Juriju ob Ščavnici šest, v Radencih pa porok ni bilo. Tako je bilo skupaj na območju Upravne enote Gornja Radgona vsega skupaj dvajset porok, to pa je bistveno manj kot pred leti. Filovci Na vinski cesti v filovskem vinogradniškem območju Gaj je pripravilo domače vinograd-niško-turistično društvo prireditev Pod slamnato streho. V besedah, slikah, instrumentalni glasbi in petju so strnili šestmesečna prizadevanja, ki jih je podprla v okviru programa Pfa-re Evropska skupnost. Potekala je likovna kolonija študentov, bile so ustvarjalne delavnice za NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. AIN’T IT FUNNY - Jennifer Lopez 2. I M A BELIEVER - Smash Mouth 3. GLOSE TO YOU - Marti Pellow 4. POP - N’SYNC 5. LET ME LOVE YOU - Tim McGraw 6. ALL THE WAY TO RENO - R. E. M. 7. FOLLOW ME - Uncle Kracker PREDLOGI: IWANT LOVE - Ekon John PUREST OF PAIN - Son By Four THE ROAD TO MANDALAY - Robbie Williams LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NISEM JAZ - Slavko Ivančič 2. BUM BUM - Yuhubanda 3. SOLINAR - Faraoni 4. 1 MILJO OD OBALE - California 5. DOBRI PROFESOR - Peter Lovšin 6. ODISEJA - Nude 7. ŽABEC - Riko & Piloti PREDLOGI: POLJUBI ME - Flirt SRCA TI VEČ NE DAM - Karmen Stavec EN POLJUB - Sebastian LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. MED PRLEKI IN PREKMURCI - Š. P. L K. 2. MOJA MICKA - Alpski kvintet 3. PRAVA LEPOTA - Krjavelj 4. MOJE POTI - Žerdoner s prijatelji 5. NAŠA ZLATA OMA - Ptujskih 5 6. DEKLETOVA PESEM - Kranjski muzikanti 7. CICIBANŠČlNA - Gašperji PREDLOGI: LASTOVICA - Ans. Tonija Verderberja KJE NAJDEŠ MIR - Zasavci NI VSE BOGASTVO - Štirje kovači LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. KO PREBUDI SE TI SRCE - Darko Kegl 2. ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk 3. POLETNA AVANTURA - Halicanum 4. TAM ZA MURO - Ans. Špik 5. KAJ ME PA BRIGA - Marina Huber 6. ANITA - Dva zeta 7. O BEYBE - Damir Jošar PREDLOGI: SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca MORJE IN SONCE - Tadej Šalamun KAMA SAN GES ZAJ PRIŠO - Nova Legija Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. septembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 38 - glasujem za skladbo | NSTSNMV:..................................................... | I 7 VELIČASTNIH:..........'............................ ■- GLASBA NAŠEGA SRCA:......................................:....... ! LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«............................. :...... Ime in priimek ter naslqv:.................................... !_________________________________________________.——। domačo obrt, na primer za lončarstvo; potem prikaz pletenja izdelkov iz koruzne slame, prikaz izdelave medenega peciva, izdelovali so sodarske čepe, suho robo (vile, grablje, ko-sišča) ... Postavili so tudi klopotec. Seveda ni manjkalo tudi dobre jedače in pijače. (J. Ž.) Gančani V športnorekreacijskem centru so pripravili v organizaciji Turističnega društva Gančani sodarsko delavnico, v okviru katere je bila tudi razstava razne lesene posode. Številni obiskovalci so si lahko »v živo« ogledali Kuzmova domača sodarja (očeta in sina), kako sta vešče ravnala s sodarskim orodjem, lesom in kako so nastajali določeni izdelki. Namen prireditve je tudi bil, da bi kakega mladega spodbudili, da bi se odločil za sodarski poklic in da bi se tako nadaljevala gančanska tradicija sodarstva. (J. Ž.) 'ovenijei bančna e namiznega tenisa Marši 3 Priimek: Ulica 23 SB| Pošta: Podpis; rl Goran Miloševič, zdaj že ex manager v društvu mrtvih menedžerjev, je izjavil pred avditorijem na otvoritvi Art centra, da ima profesionalno ponudbo za gradnjo poslovnega in kulturnega središča v Domanj- , ševcih. Namreč tudi župan I Šalovec je iskal prek javnega / razpisa potencialne investi- I torje za poslovno središče v I omenjenem kraju. Zainteresi- I ranih vlagateljev je v primerja- I vi s Prosenjakovci izredno ve- / Hko. Med drugimi tudi Kme- I tijsko-gozdarska zbornica. / Marjan Kardinar je po prodaji Mrka doživel še mrk kmetijskega ministra, ki mu ni zagotovil denarja za svetovno prvenstvo oračev. V zameno mu je ponujal plačilo v naravi, in sicer pomurske kadavre. ''uradno ziden prvi Ludvik Bratuša bo v soboto stopil na vlak, ki bo popeljal Prleke na srečanje v ljubljanskih Križankah v Murski Soboti. Pomurske mlekarne so bližje železniški postaji kot ljutomerski Mlekopromet. / I Kot kaže, Andrej Gerenčer v ' / tem mandatu ne bo prerezal I nobenega traku več na otvori-/ tvi kakega odseka avtoceste. I To mu ne bo uspelo niti na / priključni cesti na novo avto-I cesto v Murski Soboti. Ta se gradi s takim tempom, da de- j la na njej stojijo že tri mesece. / Edino upanje, da mu to le us- / pe, je, če bo iznašel model, s / katerim bo preprečil izhlape- I vanje bencinskih milijard v I proračunsko luknjo. I / V Radencih bo te dni velika j prireditev na rondoju. Čaka se I le na toplejši val. Radenča-nom bo namreč dano videti, kako bo shodil otrok nove vzgojiteljice gospe Podlunškove. Mister Lukič s svojo vrtnarsko ekipo vlaga maksimalne na- 1 pore, da bodo tla na rondoju / mehka in prijetna za hojo. / j Sodeč po množici, ki se je I obrnila na prireditvi Naj... do-I mačija, je brez dvoma veliko i truda vloži/ tudi turniški župan Jože Kocet. Ob vsem navdušenju in dobri volji ob uspešni prireditvi mu je bilo edino žal, ker še ni uspel ponuditi renko- I vskega paradižnika in dim- j Ijenih afriških somov. Za to pa j sam objektivno ni nič kriv. I september, september Datum naročila. tudi^stnipokm_ 3 evropske zadeve 'tember, tember, lember I I Potem ko Mercator razpro-I daja svoje uspešne trgovine v I nekdanji lendavski občini, se I spet poteguje za stavbna zem-I Ijišča, to pa je nekoliko čudno, l saj ni jasno, kdaj je prišlo do tasuka v poslovni politiki najboljšega soseda v Murglah, kjer je nekoč že poskušal svo- j je sposobnosti v kovinski in- I dustriji z nakupom nekdanje- I ga Loga. Sedaj pa se želi spet I očitno spopasti s prikrito sta- I novanjsko gradnjo. I )e Prisostvoval viteii, Minister z Jgor Bavčar. Slo' kal;3(Tokič: ,______________________ v torek odigrano drugo kolo evropske namiznoteniške lige med reprezentancama Slovenije in Madžarske. ^8.6816 11.4101 modni salon * poročne storitve Lendavska 15. Murska Sobota, telefon: 02 521 13 33 Vabljeni od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. i/ nedeljo, 23. septembra, se bo ob 1. začela jesen. Naslednji dan pa bo na nebu krajec lune. Dan je dolg 12 ur in 30 minut. _____________z. m Piti čudovita in i. Izbrala si je obleko smetanove barve tatiranega satena. Po životu in spo-e dragoceno vezena. Obleko je lepo verižica iz zmeraj modnih biserov. 7); Komac: Demeter 0 : 3 (-3, -9, 9); Ignjatovič: Lindner 1:3 (-5,9, 5, -9); Tokič: Demeter 2:3(11,8, 8, -15, -9). O dvoboju sta povedala: Ernest Nemec - predsednik NTK Kerna Puconci: »Šport ima v občini Puconci pomembno mesto. Ena od najuspešnejših panog je v zadnjem obdobju na- ^tember^torek^ seP^S^sreda Pomurske banke, d. d., Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d.. Murska Sobota, z dne 18. 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. 9. 2001 od 00.00. Država | Enota In—' " ______ 11.3192 Klik NLB - spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve: • vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, na katerih ste pooblaščeni, • plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana, • prenose sredstev med računi v banki, • prenose sredstev na račune v drugih bankah, • pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in • pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Že kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo. Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB potrebujete osebni računalnik z dostopom do interneta. Prizadevni športni delavci NTK Kerna iz Puconec, na čelu z predsednikom organizacijskega odbora Robijem Smodišem in predsednikom kluba Ernestom Nemcem, so odlično pripravili dvoboj, ki je navdušil okrog dvesto ljubiteljev namiznega tenisa. Žal Slovenija ni izkoristila odsotnost bolnega najboljšega igralca Madžarov Pazsyja in dvoboj izgubila z 1: 3. Zlasti je bil enkraten dvoboj med Tokičem in Demete-rom. Po vodstvu Tokiča z 2 : 0 je bil naš igralec blizu zmagi, a je ni izkoristil in srečanje izgubil z 2 :3- Nakupni 21^17O7_ _J5;9278_ 112.0602 mizni tenis, katerega ekipa tekmuje v najvišjem razredu. Ker nas tudi občina podpira, smo izkoristili ta dogodek za svojo promocijo v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.« Mitja Horvat - državni reprezentant iz Murske Sobote. Mitja Horvat, ki je dolgo časa igral za NTK Moravske T«-« - - - - — , upnce Sobota sedaj pa nastopa za prvoligaša Kr ko iz Novega mesta in ima za se-- boj že nekaj nastopov v državni reprezentanci, je tokrat sedel na rezervni klopi in povedal: »Selektor me je v reprezentanco poklical v zadnjem trenutku, verjetno zaradi mojih dobrih iger na državnem prvenstvu in drugih turnirjih, s čimer sem zelo zadovoljen. Tako tudi ne zaostajam za najboljšimi slovenskimi igralci. Madžari so na svetovni lestvici bolje uvrščeni od Slovenije, vendar sta dvoboj odločila trenutni navdih in forma posameznih igralcev.« Feri Maučec, foto: N. J. ■ Edino točko je osvojil naš najboljši igralec Tolič, ki je premagal Marsija s 3 : 0. Dvoboju, ki je potekal v enkratnem razpoloženju, ^204124^ ^3723^ 146.9081 _______________________ Bojan se je s svojo poročno obleko prilagodil Matejini. Izbral je klasično obleko temne barve, ki jo je dopolnil s srajco in kravato v krem barvi. Skrbno izbran je bil tudi poročni šopek. Klasično povezanih štirideset vrtnic (simbol ljubezni) nežne marelične barve se je lepo podalo k poročni obleki. Po poroki in fotografiranju je bila gostija v gostišču Majcan, kjer je prijetno glasbo in veselo razpoloženje pričarala skupina Arizona. Na koncu smo Bojana vprašali, kaj mu je bilo na i poroki najbolj všeč. »Moja nevesta,« je odgovoril. I Julij 2001. Vroč sobotni dan je KM|g pri Sukičevih v Murski Soboiti še dodatno dvigal temperaturo. Pri- iJ pravijali so se na poroko Mateje, ki ' je natanko pred devetimi leti, ob praznovanju šestnajstega rojstne- . ga dne, spoznala življenjskega so- ftO' potnika Bojana Kuzmo iz Beltinec. Letos sta sklenila, da bosta zvezo javno potrdila. Toliko bolj, ker se jima je tri mesece pred poroko ro- btogama dil sin Alen, ki je bil zdaj med množico gostov najmlajši, pa vendar najpomembnejši gost. Skrb za Alena zahteva veliko časa, zato sta mladoporočenca večji del organiziranja poroke zaupala poročni agenciji. Skupaj so skrbno načrtovali vsako podrobnost. Poročno slavje je običajno izraz osebnosti mladoporočencev. Najpomembnejša pri vsem tem je vsekakor nevesta. ŽeU -nenon^>a::- WIND, d. o. o. Cvetkova ul. 2, Murska Sobota telefon: 02 531 1 9 75 UREDIMO VAM VSE ZA POROKO OD A DO Ž! LEURO_ ^Avstriji l^emčije j Francija ZDA Švica ~itahj^ -SVETLANA — MATEJ JH^VNICIJ slavojko —-NADA Justina Ljubljanske banke Pucončani d 219.4536 15.9483 112.2048 33.4555 236.1494 147.3931 11.3338 Lšetrtek^ .sobofa, jede/ja, Ponedeljek jPr°dajn [ 220 9311 L_2^0557_ Jjj^9603_ ^06807^ 228.2138 sklenjeno naročniško razmerje do za PRVIČ 15. oktobra Vestnik /a / Enota Ti —-Hj ia / 1 1