^^ ipf Gorenjski časnik od leta 1947 C^MLD Prvi PREDHODNIK TEDNtK Goreniecifta 1900 PETEK, 4. SEPTEMBRA 2009 Leto LX11 řt. 70, cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in os petxih nakiada: 22.000 izvodov WW .CO a E NISKIGIAS-SI vir Znanje in izkušnje so neprecenljiv dar modrosti, ki lahko predstavlja dodano vrednost, če jo dopolni mladostna energija, je na srečanju gorenjskih upokojencev dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Danica Zavrl 2l£bir devati, da bi dejaviieje vklju- saj šteje blizu 34 tisoč upo- ..............................................................................âîi starejše v družbo in da bi kojencev, je povedal njen Predoslje • Sodobni kanon vzpostavili sodelovanje med predsednik Janez Šolar. Sre- večne mladosti je generadjo generacijami. Pri tem ima čanje so pozdravili tudi tretjega življenjskega obdo- posebno vlogo tudi državni kranjski župan Damijan bja odrinii na družini rob, zbor, ki mora kot zakonoda- Ferae, prvi mož kranjskih ob takšnem odnosu pa iz- jalec bedeti nad tem, da se upokojencev Franci Šmajd gubljamo pomemben druž- ohranja družbeno ravnoves» in predsednica vseh sloven- beni potencial, bogastvo iz- je kužen j, pridobljenih na pre- skih upokojencev Mateja Srečanja, ki so ga dnižno Kožuh Novak. Slednja je hojeni življenjski poti, zna- pripravili Mestna občina navzoče znova pozvala k nja in modrosti, ki jih pre- Kranj, Društvo upokojencev podpisovanju pooblastil za more (le) starost, je dejal Pa- Kranj (skupaj z diiištvoma iz izredno skupščino Vzaiem« vel Gantar, govornik na 19. Predoselj in Kokrice) ter Po- ne, s čimer želijo njeni iast- srečanju upokojencev Go- krajinska zveza dništevupo- niki (vseh zavarovancev je renjske včeraj v Predosljah. kojencev Gorenjske, se je devetsto tisoč, upokojencev Dodal je, da se razmere ven- udeležilo okoli pet tisoč lju- okoli šeststo tisoč) doseči darle izboljšujejo in da si di. Gorenjska pokrajinska večji vpliv na upravljanje te moramo v skupnosti priza- zveza je največja v Sloveniji, zavarovalnice. Več kot pet tisoč upokojencev je obiskalo gorenjsko srečanje v Predosljah. / f<»'> conetimi, Dolamič. Dodaja, da je na is- Zvezda se je aiašlo v velikih težavah, delavcem so plače izplačali z zamudo, vodstvo pa hkrati napoveduje odpuščanja in čakanje na delo. "Zakasnitev izplačila plač se zgodi," pravi Dušan Dolamič, lastnik in direktor Zvezde, ki se je intervjuju za Gorenjsíd glas (kljub dc^ovoru) izognil. Kljub temu nam je v kratkih telefonskih pogovorih potrdil, da je podjetje v hudih likvidnostnih težavah in konstantnem minusu, da je pro* izvodni program zastarel in gredo zato v razvoj visoko- tehnoloških materialov za policijo, gasilce in vojsko. Zaposleni v Zvezdi že več mesecev ob petkih ne delajo 3 S tem kot delavci in nima kapitala za čudežno rešitev. Po drugi strani so nam delavci povedali, da je bilo podjetje do njegove^ prihoda v sorazmerno dobri kondiciji. "V 30-letni zgodovini piače niso zamujale, letos niti regresa še nismo dobili. Zaradi nestabilne situacije izgubljamo kupce, podjetje je imelo julija tudi blokiran račun," so povedali zaposleni, ki se sprašujejo, zakaj jo je novi lastnik sploh kupil. Če sedaj nima kapitala za vlaganja v nove programe. Klasiénřpro-gram tekstila naj bi prinašal i^ubo že več let Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.gbkr.si Gorenjska^ Banka Ljubljana Nova navodila glede gripe Za obravnavo bolnikov s sumom na okužbo z novim viru* som gripe veljajo nova navodila, ki so skladna s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskim centrom za obvladovanje bolezni, so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja. Po novem se s protivirusnimi zdravili zdravijo samo oboleli z večjim tveganjem za težji potek te bolezni in bolniki s težko klinično sliko. Preventivno jemanje protivi-rusnih zdravil se ne predpisuje več tistim, ki so v tesnem stiku z bolnikom, državni sekretar pri ministrstvu za zdravje Ivan Eržen pa svetuje, da se poskuSa omejiti širjenje bolezni v posameznem gospodinjstvu tako, da bolnika neguje Čim manj oseb in da se bolnik zadržuje v posebnem prostoru. Zelo pomembno je redno prezračevanje prostorov in umivanje rok. Laboratorijskega potrjevanja virusa ne izvajajo več pri vsakem bolniku, ampak samo še v določenih iZ' jemnih primerih. Do 50. avgusta je bilo v Sloveniji potrjenih 217 okužb z novim virusom gripe. S. K. 70 CO CC + Stiska v vrtcih Za prostorsko stisko v vrtcih so trije razlogi: pravica staršev do brezplačne^ vrtca za drugega in vse nadal)* nje otrok« Iz d(užir>e, porast Števila novorojenih otrok in vse manjSe možnosti za varstvo otrok prr starih stariih. 10 CC+ Preseže Vzajemne pripada lastnikom "Vzajemna je neproHtna vzajemna zavarovalnica. Če se ji rtabere preveč sredstev, mora presežek vrniti lastni* kom ali se z njimi do^voriti o njegovi porabi." pravi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. 11 2ADN|A leseničani ne bi dali ba:^na številne Jeseničane so razburili načrti Občine jescnicc, da bi bazen na ko paliSCu ijkova podrli In tam z|radili stanovanjske bloke. 2upan TomaŽ Tom Mencinger zagotavlja: 'Dokler ne zgradimo nov^a bazena» kopališče U kova ostaja." 24 KULTURA Program za obliznit prste Nova gledališka sezona Prešernovega gledalliča prinaSa ambiciozen program, v katerem se odraža današnji čas recesije, totalnega kapitalizma in poruSenih medsebojnih odnosov. Za začetek sredi septembra prihaja Cogotjev Hevrzorv režiji Mateje Kotel nik. 27 VREME Danes bo oblačno z obiasnimi paáoidnamij ki se bodo zvečer okrepiJe. V soboto se bo nag'cw- níh. V nedelo bo preca jasno. Hladngebo. 8/ii jutri: rGsjasrúo se bo tO o vo KD rfl m o r- S À 2 POLITIK Á dan ica. zavri ®g-gla$.si GORENjSKI GLAS petek, 4. septembra 2009 KRATKE NOVICE MAtrriNj Vrh V nedeljo srečanje na Puču v nedeljo. 6. septembra, bo na kmetiji odprtih vrat na Puču v Martinj VrKu lovariško srečanje borcev, občanov in mladine, ki ga prirejajo Skupnost borcev gorenjskih partizanskih odredov in enot Kranj in odbori Zveze borcev za vrednote N06 ŠkoQe Loke, jesenic, Kranja» Radovljice in Tržiča. Na srečanju, ki se bo začelo ob 11. uri, bo govoril Miran Potrč, podpredsednik državnega zbora in stranke Socialnih demokratov. Dogodek bodo popestrili s kulturnim programom, v katerem bodo obiskovalci lahko prisluhnili (in pritegnili) tudi partizanskim pesmim. D. Ž. Brdo Mladinski dogodek ob obletnici Sveta Evrope Na Brdu je včeraj popoldne potekal mladinski dogodek, posvečen 6o-letnici Sveta Evrope, ki sta ga pripravila Urad Republike Slovenije za mladino in Evropski forum mladih v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Namen dogodka je mladim Evropejcem predstaviti in poudariti vrednote .organizacije Sveta Evrope in spodbuditi nov pogled na pri* hodnost, ki temelji na pravicah. Ob tej priložnosti so sprejeli skupno stališče, slovesno izjavo o nujni obravnavi mladih, ki bo temeljila na pravicah, in naj bi jo mladi Evrope preda* li Svetu Evrope ter naj bi se uporabila kot orodje pri stalnem prizadevanju za te pravice. Uvodni govornik je bil predsednik državnega zbora Pavel Gantar D. 2. Tržič Skrb za okolje prednostna naloga prihodnosti Ob nedavnem začetku gradnje čistilne naprave v Tržiču je tamkajšnja občinska organizacija LDS v izjavi za javnost poudarila pomen varovanja in ohranjanja okolja, o čemer sov LDS opravili tudi javno razpravo. Ta je pokazala na nekatere pereče lokalne probleme, od pomanjkanja pitne vode v sušnih mesecih do konceptd regijskega odlaganja odpadkov in izbire lokacije za njihovo zbiranje in predelovanje. O za* četku gradnje čistilne naprave pa v sporočilu za javnost, ki ga podpisuje predsednica Andreja Potočnik, pravijo, da gre za ključni trenutek razvoja občine Tržič, za strateški projekt, ki bo občutno vplival na kvaliteto življenja^v prihodnje, saj bodo z njim problem zagotavljanja pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda v najgosteje naseljenih delih Tržiča rešili za prihodnjih petdeset let. D. Ž. Jman arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avto karto prejme FRANC VOGLAR iz Nakla. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Še enkrat knjige! Zaradi izjemnega zanimanja za knjige» ki smo jih podarjali zadnjič, vam bomo, dragi naročniki, podarili še nekaj knjig: • Ljudmi) Rus: Njeno veličanstvo kitara In njeni podaniki . Škofjeloški pasijon 2009 - Dr. foseph Murphy: Bogastvo in uspeh • Marko Vrhunec: josip Broz Tfto - Boštjan Bezlaj: Nesebičen dogodek - Dr. Branko Berčič: Domoznanski spisi - Zgodovinski časopis, Historical Reviev^ • Cene Matičič: Vpet v pomlad sedemdesetih let Če si želite katero od teh knjig, nam naslov knjige s svojimi podatki najkasneje do srede, 9. septembra, pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj, ali na koticek4@)g-glas.si. Če bo zanimanja za eno knjigo veČ, bomo prejemnika izžrebali, Nagrajenci, ki jim bomo poslali knjige: Knjigo Večne lipe prejme Marjan Bajt iz Kranja, Nekoč je bilo jezero prejme Danica Šolar iz Železnikov, Ivan Pipan iz Radovljice prejme knjigo jesenke, Berta Bertoncelj Iz Selc knjigo Železniki skozi ča^ Tn Matjaž Kumer iz Gorenje vasi Zeleni planet. Vsem, ki ste nam pisali, katero knjigo želite, se zahvaljujemo za sodelovanje! D. K. i naj v pomoc Na Brdu so se na že petnajstem posvetu slovenske diplomacije zbrali veleposlaniki Slovenije po svetu. Ti delujejo že v skoraj petdesetih držcivah. Danica Zavrl Žlebis m m m » a á á » á à k * É h srečanju na Brdu poudaril pomen reševanja odnosov Brdo • Na posvetu so sloven- med sosedama. V zvezi s ske diplomate pozdravili tem problemom sedaj svojo predsednik države Danilo vlogo igra "tiha dplomadja", Turk, predsednik vlade Bo- v Gdaňsku pa sta oba preminit Pahor in zunanji mini- era izrazila upanje, da bo ster Samuel Žbi^ar. Premi» predlog rešitve izdelan v prier Borut Pahor je zbranim hodnjih tednih. Pri tem sta diplomatom dejal, da želi državi v stiku s švedskim vlada v premagovanje gospo- predsedstvom EU. Po prerm-darske krize dejavno vključiti erovi oceni bi rešitev vpraša« tudi diplomatski aparat. Ve- nja meje med Slovenijo in leposlanike je pozval, naj po Hrvaško močno razbremeni-svoiih najboljših močeh po- la slovensko zunanjo politiko Predsednik države Danilo Turk in zunanji minister Samuel mngajo slovenskemu gospo- in slovenske diplomate po Žbogar z diplomati na Brdu darstMJ in prispevajo h krepi- svetu ter jim omogočila, da ti stikov slovenskih podjetij s to energijo usmerijo dru- tudi sam bogate diplomatske mednarodni skupnosti. Tam poslovnim svetom v državah, gam, med drugim na Zahod- izkušnje (nazadnje je deloval se naša država lahko uveljavi kjer delujejo, s čimer bodo ni Balkan. Izjemen geopoli- kot veleposlanik pri OZN), je s pobudami na področju hu- našemu gospodarstvu poma- tični položaj naši državi prav slovensko diplomacijo ozna- manitame dejavnosti, đove- gali doseči boljše rezultate, v tej regiji omogoča, da odig- čil kot zrelo in uspešno pri kovih pravic, medkulturnega Pahor, ki je tega dne odpoto- ra povezovalno viogo, enako opravljanju njenih nalog, dialoga, povezovanja, je dejal val v Gdansk na slovesnost tudi v širšem mednarodnem med katerimi je bilo tudi lan- predsednik države. Na po- ob 70. obletnid začetka dru- prostoru, je na srečanju vele- sko predsedovanje Evropski svetu na Brdu so diplomati ge svetovne vojne, kjer se je poslanikov na Brdu dejai uniji. Treba pa bo razmisliti razpravljali tudi o načrtova- srečal tudi s hrvaško premi- predsednik države Danilo o nadaljnji strategiji zunanje nih spremembah zakona o erko Jadranko Kosor, je na Turk. Predsednik, ki ima politike in o vlogi Slovenije v zunanjih zadevah. O vojnih zakonih in totalitarizmih V torek bodo poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavali predloga vojnih zakonov in resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih. Danica Zavul Žlebir povezana z označbami na minja tist^a člena zakona, ki grobišča bi dobila napis Umr-....................................... vojnih grobiščih, in ureja ne- določa, da status žrtve vojne- li kot žrtve vojne, povojna gro- Ljubljana • Resolucijo, s kate- katera vprašanja, povezana z ga nasilja ne more dobiti ose- bišča pa napis Žrtve vojne in ro bi podprli resolucijo evrop- vzdrževanjem ter urejanjem ba, ki je prostovoljno ali po- revoludonamega nasilja. skega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, sta vojnih grobišč in posmrtnih ostankov žrtev. Z novelo za» klicno sodelovala na strani V SDS ob tem opozarjajo, agresorja. Predlog novele za- da gre za neusklajeni besedi za izredno sejo predlagali kona o žrtvah vojn^ nasilja kona o vojnih grobiščih med li. Po mnenju poslanca opozkijski stranki SDS in pa jasneje opredeljuje katego- drugim predvideva ureditev Franceta Cukjatija novela za- SIS, na isti seji pa bosta tudi rije žrtev vojnega nasilja, od- skupne kostnice, Id naj bi se kona o žrtvah vojnega nasilja predloga novel zakonov o voj- pira možnost, da status žrtve postavila na Tehaqah, ter ne odpravlja neskladnosti z nih grobiščih in o žrtvah voj- . vojnega nasilja in pripadajoče spomenik vsem žrtvam, ki bi ustavo zaradi nepriznavanja nega nasilja, ki j u je v zakono- pravice pridobijo tudi posa» se postavil v Ljubljani. Določa statusa žrtve vojnega nasilja dajni postopek predlagala mezniki, ki do sedaj niso tudi napise za omenjena gro- civilistom, tó so bili izpostav- skupina poslancev s prvo imeli te možnosti, in sicer biŠČa. Na skupni spomenik v Ijeni nasilju partizanskih podpisanim Bojanom Konti- otrod ubitih sraršev ter osebe, Ljubljani bi zapisali Župand- enot. Žrtve t. i. drugih oboro- Čem (SD). Predlog zakona ki so kot begund med vojno Čev verz Domovina je ena, spreminja določila obstoječe- morale zapustiti svoje domo- nam vsem dodeljena in eno ga zakona o vojnih grobiščih, ve. Obenem novela ne spre- življenje in ena smrt Vojna ženih sil pa po njegovih l^e- sedah obravnava žaljivo in diskriminatomo. Zahtevajo podaljšanje javne razprave Danica Zavrl Žlebir stvenikov na dopustu, in za- vajo na tem območju obnav- Voglom, "saj bi brez strokov- ....................................... htevajo podaljšanje roka za Ijati in širiti vojaške objekte, nih podlag o klimatskih spre- Kranj • Ministrstvo za okolje oddajo pripomb. Predsednik kritičen je do gradnje asfalti- membah gradili smučarski in prostor je avgusta predlo- te organizacije Vojko Ber- rane biatlonske proge, ki je center z umetnim zasneže-žilo v javno razpravo zakon o nard v sporočilu za javnost uničila krajino na Pokljuki, vanjem, želijo pa tudi graditi Triglavskem narodnem par- še dodaja, da imajo nevladne do namenov ministrstva za predor pod Vršičem". Ome- ku, predvidena je trideset-dnevna javna obravnava. V nevladni okoljevarstveni organizadje v skupini, ki je pripravljala zakon, samo šolstvo in šport, češ da želi v Tamar asfaltirati in razširiti nja tudi okoli dvesto črnih gradenj na najbolj privlačnih enega predstavnika, njihove cesto, ki bi bila izhodišče za lokadjah. V Alpe Adria Gre- organizadji Alpe Adria Green pripombe so lahko vselej nadaljnjo pozidavo poleg en zato razmišljajo, da bi oâtajo, ^ je bilo to storjeno pre^asovane. V zvezi z grad- Nordijskega centra v Planid. zbrali podpise za izvedbo re- sredi poletnih počitnic, ko je njami v Triglavskem narod- Nekaj podobnega naj bi se ferenduma o ohranitvi tega bila tudi večina okoijevar- nem parku očita, da namera- po njegovem dogajalo tudi z narodnega parka. GORENISKI GLAS petek» 4. septembra 2009 A KTU k LNO íw/o@g-gíús.si 3 Obnovili ulico Gosposvetska ulica v Kranju, ki je bila vrsto let v zelo slabern stanju, je dobila povsem novo podobo. Ana Hartman Kranj < "Gosposvetska ulica je bila doslej ena od nevral-gičnih točk v Kranju. Ljudje so me vseskozi klicali, koliko je lukenj, kdaj bomo uredili cesto, da se tu niti režilec ne more spodobno peljati»" je na torkovem odprtju prenovljene Gosposvetske ulice obujal spomine kranjski župan Damijan Peme. Podobnih klicev jeznih občanov vsaj za to cesto zdaj bržkone ne bo več, sdj je poUdlometr- ski odsek dobil novo asfaltno prevleko, še pomembnejše pa je po mnenju župana vse tisto, kar se skriva pod njo: "Obnovili smo del kanaliza- cije in električno napeljavo, Župan Damijan Peme je 2 rezanjem traku simbolično predat namenu prenovljeno tu teče zelo pomembna vo- Gosposvetske ulico. /fwotTinaoou dovodna žila. zaradi preslabih pritiskov vode pa jc bila Za veČjo varnost pešcev so tem se bomo ukvarjali Še na- mesecev, gradbena dela pa doslej požarna vamostvpraš- poskrbeli s pločniki (na stra- prej," obljublja župan. Ome- je izvedlo Cestno podjetje Ijiva. S prenovo Gosposvet- ni ob zdravstvenem domu nimo še prometno ureditev, Kranj. Ob tej priložnosti je ske ulice smo tako zagotovili na celotnem odseku, na na- saj je odsek med Levstikovo župan spomnil še, da se za- tudi bolj varno življenje v sprotni strani pa na deiu od in Stošičevo ulico enosme- Wjučujejo druga stopnja ob- tem predelu Kranja, ki je iz- Kidričeve ceste do Levstiko- ren, del med Kidričevo in nove kranjskih mestnih redno pomemben- Tu je veli- ve ulice), parkiranje na njih Levstikovo pa je dvopasoven. ulic in dela na Savski cesti, ka frekvenca prometa, saj gre pa preprečujejo stebrički. Prenova Gosposvetske čaka pa jih tudi obnova Slo za območje ob zdravstvenem domu in bolnišnici. " "Vemo. da je parkiranje v ulice je stala blizu pol mili« venskega trga z Jelenovim tem predelu problem, in s jona evrov, potekala je deset klancem. Nova igralnica omilila stisko Zahvaljujoč novi igralnici, bo vrtec v Selcih lahko sprejel štirinajst otrok več, kljub temu pa na iakalni listi ostaja 27 malčkov iz občine Železniki. Ana Hartman • Minuli torek, na prvi Jolski dan, so v vrtcu v podružnični šoJi v Selcih odprli novo igralnico. "S tem smo pridobili prostor za štirinajst otrok prv^a starostnega obdobja, skupaj pa bo tako vrtec v Selcih po novem obiskovalo 60 otrok. Vesel sem pripravljenosti občine Žeieznild za reševanje problemov otroškega varstva in povečevanje zmogljivosti vrtca," je dejal Franc Rant, ravnatelj OŠ Železniki. "Igralnica predstavlja novo kvaliteto na področju varstva, vzgoje in izobraževanja," je poudaril župan Miha- Ravnatelj Franc Rant je otroke popeljal v novo igralnico vrtca v Selcih. / fo^ rm» ook\ el Prevc. Nad novo pridobitvijo v Seidh je bil navdušen ■ rov vredne investicije so po- prostorske stiske v vrtdh. V načrtujejo pri rekonstrukci-tudi direktor direktorata za leg igralnice na novo uredili Seldh je namreč dodatna ig- jah centralne šole v Železni- vrtce in osnovno šolstvo Bo- jedilnico, prostor in teraso ris Čemilec: "Dane so mož- pred vrteem, paridriš^ vključ- ralnica ni povsem rešila, saj bosta selški in železnikarski kih in podružnice v Dražgo- šah, razmišljajo pa tudi. da bi nosti za kvalitetno delo. Za- no s šestnajstimi dodatnimi vrtec skupaj sprejela 190 po zgledu Škofje Loke posta- četi Šolsko leto v novih pros- parkirnimi mesti, posodd>ili otrok, na čakalni listi pa po vili v Seldh še mobilni vrtec, torih, je nekaj posebnega.'' pa so tudi telovadnico. "Re- ravnateljevih besedah še ved- "Dostopnost do vrtcev se je Odprtja se je udeležila tudi konstrukcija se bo sredi sep- . no ostaja 18 malčkov, ki so zaradi nižjih cen in drugih direktorica kranjskega zavo- tembra nadaljevala z dokonč- bili prijavljeni na redni raz- ugodnosti za sîaiie povečala, da za šolstvo Mojca Šloinjar. no ureditvijo mansarde, kjer pis, in devet otrok, ki so se več je tudi otrok, >ikrati pa se Investidja se je začela že v bodo zgrajeni še multimedij- priiavili kasneje. "Razumljivo ubadamo s prostorsko stisko začetku lela z ureditvijo nove ska učilnica, knjižnica in dvi- je, da staiii zaradi ugodnosti, v vrtcih. Skupaj z občinami in šolske učilnice v marsardi, s galo," je napovedal župan. ki jih ponuja država oz. obči- drugimi ministrstvi iščemo čimer se je v pritličju sprostil Na odprtju igrahdce so se na, skušajo vse boij vključiti rešitve, da bi ta poseben tre- prostor za dodatno igralnico dotaknili še problema, ki lare otrokevvrtce," je dejal župan, vrtca. V sklopu 160 tísoč ev- tudi številne druge občine • Nova vrtčevska oddelka zato nutek prebrodili." pa je dejal Boris Čemilec Več zakonskih zvez m manj razvez Ženini In neveste se Se starajo. Registriranih je tudi osemnajst istospolnih partnerskih skupnosti Cveto Zaplotnik Ljubljana • Po podatkih državnega statističnega urada zo, se je tudi lani v primerjavi z letom prej še nekoliko zvišala. In kako je bilo z razveza- se je v Sloveniji število skle- mi zakonskih zvez? Lani jih nitev zakonskih zvez v zad- je bilo 2.246 ali dobrih 14 njih tridesetih letih občut- odslotkovmanj kotleto prej. no zmanjšalo. V letu 1978 Mož je bil ob razvezi star jih je bilo 14.695, deset let povprečno 44,2 leta, žena pa kasneje že samo 9.217, je bila skoraj tri leta mlajša. pred desetimi leti 7.528 in Razveže se četrtina sklenje- lani 6.703. Čeprav je bilo v nih zakonskih zvez, med dr- lanskem letu število skle- žavsmi članicami Evropske njenih zakonskih zvez celo unije je le v Italiji manj raz« za dobrih pet odstotkov viš- vez na tisoč prebivalcev kot v je kot leto prej, se Slovenija Sloveniji. V skoraj 44 odstot-s številom zvez na tisoč pre- kih zakonskih zvez, ki so bivalcev še vedno uvršča na bile lani razvezane, ni bilo 2adnje mesto med država- vzdrževanih otrok, razvezami Evropske unije. Lani je nih pa je bilo tudi 72 zvez, v zakonsko zvezo prvič skle- katerih so živeli trije vzdrže-nilo 5.716 ženinov in 5.904 vani otroci ali še več. neveste, ženini so biU v Od julija 2006, ko 50 za- povprečju stari 30,9 leta ali čeli uporabljati zakon o re-kar 4,9 leta več kot pred gistradji istospolne partner-dvajsetimi leti, neveste pa ske skupnosti, pa do konca 28,4 leta oz. 5,2 leta več kot miniilega leta je bilo v Slove- V letu 1988. Povprečna sta» niji registriranih tudi osem» rost ženinov in nevest, ki so najst tovrstnih skupnosti, prvič sklenili zakonsko zve- od tega iani dve. kran) V spomin bazoviškim žrtvam Ob 79. obletnici smrti bazoviških junakov bo danes ob 16. url spominska slovesnost pri spomeniku bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju. Slavnostni govornik bo župan občine Doberdob Paolo Vizintin. V kulturnem programu bodo nastopili Moški pevski zboT* )ezero Iz Doberdoba, Moški pevski zbor Skala iz Gabrijter, Pihalni orkester Mestne občine Kranj in dijaki Gimnazije Kranj. S. K. Gorenjski Glas ODGOVORNA URÊONJ W Marija Vc^ P NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE 0/eto Zaplotnik, Danka Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boštjan Soga/a}, Alenka Brun, Igor Ksvô( Suzana P. Kovađć, UHla Petemd, Ma^a Ram, Ste^n Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubtc, Cveto Zaj^ik Danka Zavri 2\áÁr. Štfil^n 2ar^; stalni sodelavd: Marjana Ahaáč, Maja Bertoncelj. M^až Gregorič, Ana Hartman, Jcâe Koinjek, Milena MildaskSč, Miha Naglie. Jasna Paladin, Ma^ Smolnikar, Ana Vok^ak OBU KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Ilova/Strter d.0.0. TEHNWÍNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Cofazd Kaváč L£KTORICA Marjeta Vozile VODJA OC LAS N EGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS (ISSN 03S2-6$66) je r^stnrana blagovna In storitvena znamka pod 97719^) t^tadu RS u intelehuaino lastnino. Ustanovite*] In isdaiatelj: Gorenjski glas. 4 e. r., VnA) / Dir^oflrj Marf^a Vol^ak / Nas^v! Sleiwcísova C«fta 4. 40C»0 Kranj / T«f : 04/30142 00. fax: 04/3014213. enbiteK na obcniro mero dopo;^it8 Akaja (raia od v seot^rtira do 31. oKtotjrd 2009 2 iToj>nost|0 piBdCasn^ 2ď odprtje likovne razstave P red dvorski h samorastnrkov v hotelu Bor (na ogled bo do 30. septembra) • $. septembra ob 8. uri • tekmovanje voznikov gasilcev pri Jelovici » 5. septembra ob 9. uri • odprtje razstave ročnih del Društva upokojencev Preddvor v turistični poslovalnici (odprta 5. in 6. septembra od 9. do 19. ure in 8. septembra od 14. do 19. ure) » 7. septembra ob i6. uri • Turistično društvo Preddvor prireja po Kod okoli preddvorskih gradov 9 7. septembra ob 19. uri odprtje razstave krajinske arhitekture Preddvora, grad Hrib Preddvor (na ogled bo do 16. septembra) • 8. septembra ob 17.30 • odprtje obnovljene infrastrukture v Novi vasi in na Novljanski cesti • 8. septembra ob 19. uri • praznična sv. maša v cerkvi v Preddvoru é 8. septembra ob 20. uri • v domu krajanov v Preddvoru, slavnostna akademija ob občinskem prazniku (nastopajo Cerkveni pevski zbor sv. Petra Preddvor, Kvintet Smrtnik, slavnostna govornica dr. Mira Delavec) • 12. septembra ob ^o. uri • na Športnem igrišču v Potočah, tufr^ir trojk v odbojki na mivki • 13. septembra ob 10. uri • 5. preddvorski kolesarski krog (start v športnem parku Pregrad Zgornja Bela) • 16. septembra ob 10. uri • obisk predsednika Danila TUrka v Preddvoru, ogled vrtca in doma krajanov na Beli, zatem ogled spominske sobe josipine Tumograjske v Domu starejših občanov Preddvor • 16. septembra ob 16. uri - v Domu starejših občanov Preddvor, predstavitev knjige dr. Mire Delavec Josipina Turnogfâjskâ • moČ vesti • 18. septembra - krvodajalska akcija v bolnišnici Izola, odhodi od 5.55 do 6.30 z avtobusnih postaj v vaseh občine Preddvor (prirejata krajevna odbora Rdečega križa Preddvor in Bela) • 21. septembra ob 8. uri • nordijska hoja izpred gostilne Majč v Preddvoru (prireja Društvo zd zdravje srca in ožilja, obenem meritve in strokovni posvet) • 27. septembra ob 14- uri • srečanje pri čebelarski lipi pred vrtcem Storžek v Preddvoru Preddvor Štiri občinska pnzndnjd Ob letošnjem občinskem prazniku, 8. septembru, bodo na slavnostni akademiji v Preddvoru podelili štiri občinska priznanja, veliko in malo plaketo občine Preddvor ter dve plaketi Josipine Turnograjske. Veliko plaketo bo dobil Andrej Sodnik za pol stoletja dela v prostovoljnem gasilstvu, malo pa dolgoletni predsednik gasilskega društva v Preddvoru Ciril Zupin za velik prispevek h gospodarskemu razvoju in izboljšanju pogojev za delo prostovoljnih gasilcev. Plaketi Josipine Turnograjske pa dobita Petra Lombar in Miha Prestor, prva za več kot dvajsetletno in drugi za veČ kot petnajstletno delo v igralski skupini KUP Matije Valjavca. Končno urejene cesta med Spodnjo in Srednjo Belo v vsaki vasi novega Občina Preddvor 8. septembra praznuje občinski praznik. Letos imajo ob prazniku veliko pokazati: obnovljeno infrastrukturo v Novi vasi^ urejeno cesto med Spodnjo in Srednjo Belo, preurejen vrtec v domu krajanov na Beli... V vsaki vasi je kaj novega, je ob prazniku povedal župan Miran Zadnikar Danica Zavui Žlebir Preddvor • V Bašlju, kjer so prvi dobili čistilno napravo, bodo nadaljevali z gradnjo ka-nalizadje. Objavljen je razpis in če bo šlo vse po načrtih, lahko oktobra aii novembra začnejo 2 gradbenimi deli po dolini Belce. Za vodovod Laško pa projektirao nov vodni zbiralnik, je o pridobitvah ob prazniku z najbolj severno vasjo v občini začel župan Miran Zadnikar. Na Beli je končano delo na cestnem odseku Spodnja Bela-Srednja Bela. prepia- Župan Miran Zadnikar stili so tudi 700 metrov ceste mimo cerkve na Sr. Beli, ure- sanacijo pa načrtujejo za pri- naselju Podjebelca. Jeseni pa nava, Id jo že vi^ let želijo v Največja naložba v ot>čini »e infrastruktura v Novi vasj. dili so tudi kahdizadjo in bre- hodnje leto. iahko Kokrjani pričakujejo tem delu občine. V vasi Potoče »inrt potoka, v nadaljevanju pa Občina namerava pridobiti tudi novo javno razsvetljavo, so sanirali del vodovodnega si- bodo sedanje križišče proti gradbeno dovol jen je za čistilno kar bo staîo 23 tisoč evrov. stema v vrednosti 44 tisoč ev- Zgomji Beli spremenili v kro- napravo (med Bregom in Tu- V Mačah so na podlagi mne- rov, izdelan pa je pro jekt za vso žiSče. "Želeli smo ^radid tudi paUčami), v fazi pridobivanja nja zavoda zg varstvo kulturne traso v Potočah. most pri Zupancu, vendar nis- pa je tudi gradbeno dovoljenje dediščine s pomočjo krajanov V Preddvoru je b3a doten- mo našli soglasja z lastnild," je za sekundami kanalizacijski in cerkve obnovili oporni zid čana kanalizacija na Francariji, še povedal župan. Vrednost vod Tupaliče-Breg-Potoče. Ob- okoli cerkve sv. Antona, sep- v Ulid Josipine Tumograjste, omenjenih del sicer obsega čina se je prijavila na rajski tembra je predviden blagoslov, na Novljansld in Čmavsld ce- joo tisoč evrov, polovico t^ razpis, kjer kandidira za tri mi- V Novi vasi je končana kariali- sti, jeseni pa bodo nadaljevali so dobili z viadne službe za lo- lijone evrov. Hkrati s kanaliza- zadia. 'jo svetovno prvenstvo v gorskem teku. Njun sin Luka pa je pred kratkim upihnil prvo svečko. bra v Ameriki. Upa na uvrstitev v deseterico. Prost vikend za nogometaše v prvi in drugi ligi Nogometaši v prvi In drugi slovenski nogometni ligi so ta konec tedna prosti. Tekme 4. kroga pa Čakajo nogometaše v 3. SNL • Zahod. Razpored: Roltek Dob : Zagorje (danes ob 20. url), Sava Kranj : jezero Medvode (jutri ob 16. uri), Adrla : Tolmin, Kamnik : jadran Dekani, AH Mas Tech : Kranj, Brda : Šobec Lesce in Kalcer Vodoterm : Krka (vse tekme bodo odigrane jutri ob 17. url). DrugI krog pa je pred nogometaši v prvi In drugI gorenjski llgl. Razpored za 1. gorenjsko ligo: Alpina ŽIrl : Koridor, Velesovo : Hrastje, Niko Železník Bled Hirter, MImovrste«) Jesenice : Bohinj (vse tekme jutri ob H-3^) Naklo - Klub zmagoval : Visoko (jutri ob 15.30). Razpored za 2. gorenjsko ligo (vse tekme jutri ob 14.30): Trboje : ČIrče, Preddvor : DLN, Bitnje : Britof in Podbrezje : Lo-čan. M. B. Prvič na evropsko prvenstvo Maja Betoncïl; vaško prvakinjo, ki je borbo ....................................... predala. Pokal za najmlajše- Kranj - V Kranju ie pretekli ga zmagovalca ie prejel njun konec tedna potekal sedem- klubski kolega Željko Jefte- najsti mednarodni pokal oiC, Bešlrova je tako potrdila Kranja v boksu in 4. memo- dobro pripravljenost pred rial Janeza Galeta. Nastopilo odhodom na svoje prvo ev- Besnićanka Andreja Belter / Tina oom je šestnajst boksarjev iz Slo- ropsko prvenstvo, ki bo od venije, Hrvaške in Avstrije, 14. do 21. septembra v Ukra- zanimive dvoboje pa si je jini. "Konkurenca na prven- ogledalo okrog šeststc gle« stvu bo zelo močna, prijavlje- dalcev. Pokala za najbo^šega ne so boksarke iz 27 držav, boksarja in boksarko turnirja zato je težko karkoli napove- sta ostala doma, saj sta ga osvojila člana kranjskega dovatl. Je pa bila Andreja zadnja tri leta bronasta na sve- boksarskega kluba Casino tovnem pokalu/' je povedal Cezar, in sicer Edvin Ram- njen trener in predsednik dedovlč in Andreja Bešter. kranjskega kluba Duško Ča- Slednja je že v prvi mndi vid. Beštrova bo edina Slo- spektakulamo premagala hr- venka na prvenstvu. Zorku serija poletnih turnirjev Končala se je serija poletnih šahovskih turnirjev na Šobcu. Zmagovalec zadnjega, devetega turnirja je postal Dulan Zorko iz ŠSTomo-Zupan Kranj, ki je tudi skupni zmagovalec serije letošnjih turnirjev na Šobcu. Drugo mesto na zadnjem turnirju in tudi v seriji je osvojila Simona Orel, tretje pa Tase Ristov. Skupno je bil tretji Artf Begulič. S. O. Več kot 80 šahistov v spomin na Perovića ŠD Gorenjka Lesce je v Radovljici organiziralo 5. šahovski memorial Vojína Perovića v spomin na dolgoletnega predsednika kluba In gorenjske šahovske zveze, mednarodnega šahovskega sodnika in neutrudnega organizatorja različnih tekmovanj. Tekmovanja se je udeležilo 81 tekmovalk in tekmovalcev, zmagovalec pa je prvič postal srbski velemojster Robert Markuš, drugi je bil Matej Šebenik In tretji janež Barie. Med ŠahistkamI je bila najboljša Markuševa soproga Ana Srebrnič^ med veterani pa Vladimir Ivačič. Omeniti je treba še odličen rezultat osemletnega Davida Brinovca, ki je osvojil odlično 24. mesto. $• O. Kolesarji bodo jurišali na Vršič TD Kranjska Gora je organizator 31. jarlša na Vršič, ki bo potekal jutri, septembra. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri se zbere več kot tisoč zagnanih kolesarjev, ki svojo pripravljenost preizkusijo na 13,5 km dolgi progi iz Kranjske Gore na VtSIČ ^ visinsku razliko 801 meter, Start bo ob n. uri. M. B. Tekači na rolkah znova v Tržiču Tržič bo tudi letos prizorišče 17. mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah, ki bo v organizaciji ŠD Strelica In TD Tržič potekalo jutri, 5. septembra. Tekmovalci se bodo pomerili na tradicionalni progi od mesta Tržič proti vasi Lom. Start na 4,5 km dolgi progi (mlajši in starejši dečki, deklice) bo pred tovarno Peko ob 9.30, na 6,5 km dolgi progi (mlajši mladinci in vse druge ženske kategorije) ob 10.30, na» najdaljši, 8,5 km dolgi progi (starejši mladinci, juniorji, člani in veterani) pa ob 11.30. Razglasitev rezultatov se bo pri Domu krajanov v Lomu začela ob 14. url. M. B. TekvUdin borštu Jutri, 5. septembra, ob ^0. uri bo v organizaciji TK Triglav Kranj start 3. Kimavčevega medicinskega teka v Udin borStu pri Kranju. Potekal bo na dveh razdaljah: 4.7 km in 10,7 km. Poleg tega bodo pripravili še tek za otroke na ^00 m dolgi progi. M. B. 8 O símoři, suh ic^g'^s. si GORENJSKI GIAS petek, 4. septctíibia 2009 NESREČE Koroška Bela Vsak dan delovna nesreča v jeseniškem Acroniju so imeli v prvi polovici tedna kar tri delovne nesreče. V sredo okoli 7. ure seje delavec pořezal po roki, v torek si je nekdo poškodoval prst, v ponedeljek pa je nekemu delavcu dvigalo stisnilo in poškodovalo levo roko. Vse tri so odpeljali v zdravniško oskrbo. Lom podStoržičem Prevrnil se je s traktorjem v sredo popoldne se je v Lomu pod Storžičem pri delu na travniku s traktorjem ponesrečil voznik. Poškodoval si je glavo in vratni del hrbtenice. Lažje poškodovanega traktorista so oskrbeli tržiški reševalci, traktor pa so na koiesa po* stavili delavci Cestnega podjetja Kranj, ki so bili v bližini in zato pomoč gasilcev ni bila potrebna. kran) Potrebovali so pomoč gorskih reševalcev V torek dopoldne so bohinjski gorski reševalci in dežurna ekipa za reševanje v gorah na Brniku posredovali ná poti proti Vodnikovem domu, kjer je onemogla planinka. Obolelo planinko so oskrbeli in jo s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Isti dan popoldne je na poti s Storžiča zašla plariinka, zato so poklicati tržiške gorske reševalce» ki so jo nepoškodovano pospremili v dolino. V ponedeljek zjutraj pa je prr sestopu s Triglava postalo slabo nekemu planincu» ki ni mogel več nadaljevati poti. Posredovali so reševalci GRS Bohinj in dežur* na ekipa z Brnika, ki so s helikopterjem Slovenske vojske onemoglega planinca prepeljali v dolino. S. i. KflAf4j Visoka obletnica gasilstva Slavnostna akademija ob 130-letnici organiziranega gasîist* va v Kranju in so-letntci ustanovitve Gasilsko reševalne službe Kranj bo danes ob 18. uri v dvorani občinske stavbe v Kranju. Ob visoki obletnici so v sredo odprli tudi fotografsko razstavo na temo gasilstva v Kranjski hiši v Kranju. S. K. « Û Romuni spet na sodišču Kranjsko sodišče je preložilo začetek vnovičnega sojenja trem Romunom, obdolženim, da so novembra ani v bližini bencinskega servisa Voklo na gorenjski avtocesti poskušali oropati nemškega državljana. Simon Šubic Kranj • V torek bi na kranjskem okrožnem sodišču morali vnovič začeti soditi trem romunskim državljanom, ob dolženim poskusa ropa. vendar okrožni dilav-ni tožilki Poloni Košnik ni uspelo predstaviti obtožnice» saj so začetek sojenja preložili na 24. september. Obtožnica sicer 25-ietnega Dumi tru ja Aleksandruja, njegovega 2 9-letnega bratranca Constantina Caldara« ruja in 44-!etno Constanti-novo mater Claudio Micles* cujevo bremeni, da so 6. novembra lani blizu bencinskega servisa Voklo na avtocesti .Kianj-Ljubljana S J. \ A •A poskidali oropati nemškega Obdolženi Dumitru Aleksandru» Constantin Caldararu in Claudia Mićiescu (z desne) zaman državljana Andieasa Grubi« čakajo, da bi se na sodišču soočili z oškodovancem Andreasom Grul^išičem. šiča» nekdanjega pripadnika spedalne vojaške enote. Na nje. a se tudi tokrat ni poja- deset mesecev. Milan Krstič, povedal za svojo stranko Cal- prvem sojenju so bili Ro- vil v kranjski sodni palaâ. eden od dveh zagovornikov dararuja, pri čemer je opozo- mimi obsojeni na zaporne Sodni senat, ki ga vodi Dumitruja, je poudaril, daje ril tudi na pravico do sojenja kazni od enega do štirih let okrožna sodnica Andreja obdolženi pripravljen hoditi v razumnem roku. "Uteme- in pol, sodbo pa je kasneje ljubljansko vi§je sodišče Ravnikar, je začetek vnovič- na glavno obravnavo, tako Ijeno lahko pričakujemo, da nega sojenja preložil, ker si kot Miclescujeva, kateri je se sojenju ne bo izmikal ob- razveljavilo zaradi proces- je V7el več ča-sa za proučitev sodišče pripor že odpravilo. dolženi Caldararu. temveč nih kršitev. Med drugim je zahtev obrarabe,po izločitvi Pripomnil je. da njegova oškodovartec Grubišič," je višje sodnike zmotilo, da dela dokaznega materiala, stranka ni bila še nikdar ob- dejal odvetnik. Tožilka je kranjsko sodišče ni nepo- Manj časa za razmislek pa si sojena zaradi premoženj- predlogu obrambe nasproto- sredno zaslišalo oškodovan- je sodni senat vzel za pred- skih deiiktov, edino v Nem- vala, saj po njenem še vedno ca, ki se resnici na ljubo na vabila sodišča ni odzival. log obrambe, da naj Dumi- čiji je že prejela pogojno ka- obstajajo enaki razlogi za truju Aleksandruju in Con- zen, ker je prodajala zlato pripor kot v preteklosti, s njo Grubišič je bil vabljen tudi sbntinu CaJdararuju odpra- preslabe kakovosti. Odvetnik pa se je na koncu strinjal na torkovo ponovno soje- vi pripor, v katerem sta že Marko Bošnjak je podobno tudi sodni senat. KRATKE NOVICE Kranj Našli truplo pogrešanega s kranjske policijske uprave so v torek sporočili, da so 28. avgusta pred hidroelektrarno Boštanj na reki Savi našli moško truplo, za katerega je preiskava pokazala, da pripada 65-letnemu Petru Zupanu iz Cerkelj, ki so ga pogrešali od 22. avgusta. Policisti so po pregledu trupla tujo krivdo izključili, o svojih ugotovitvah pa bodo podali poročilo na pristojno tožilstvo. S. S. Domžale Prijeli roparja Domžalski policisti so zaradi suma storitve ropa odvzeli prostost 26-letniku iz okolice Domžal. Osumljeni naj bi v Domžalah pred banko oropal 77*letno občanko, pri tem pa jo je tudi lažje poškodoval. Povzročil ji je za sto evrov gmotne škode. Policisti so 26*letnika izsledili na podlagi zbranih obvestil in ga pridržali do privedbe na 2dslišanje k preiskovalnemu sodniku. Osumljeni je sicer možem v modrem dobro znan, saj so ga zaradi premoženjskih deiiktov že večkrat obravnavali. S. Š. Vpis v 1. letnik vilješolskih programov EKONOMIST IN POSLOVNI SEKRETAR (îtudijsko 2Û09/2Û10) Vilja strokovna lolaje nastala kot organizacijska encta Ekonom$ko-storitvenega izobraževalnega centra Kran) (ESIC Kranj) V študijskem letu 2009/2010 bomo prvič izvajali programa EKONOMIST (redno in izredno) in POSLOVNI SEKRETAR (izredno). VABIMO VAS K VPISU v IZREDNA PROGRAMA EKONOMIST IN POSLOVNI SEKRETAR ZA iZREDNJ ŠTUDIJ BO VPIS POTEKAL VSAKO SREDO V SCPTEMÍRU OD 12. - IS. UR€ OZIROMA PO PReOHODNgM DOGOVORU NA LOKACIil ŽUPANČIČEVA 22 V KRANJU. ZA IZREDNI STUDU SO CENE KONKURENČNE! PREPRIČAJTE SE O TEM NA NAŠIH SPLETNIH STRANEH, KJER DOBITE TUDI VSE OSTALE INFORMACIJE O VPISU IN ŠOLANJU (vss.esic.si) informacije o vpisu: 0S9 093 95D (referat za Studijske in Studentske zddeve, vsak ddn od 11. do IS. ure) alt krlstind.jerafn@gmalf.com Splošne informacije: 0S3 o^i 9^2 ali lidlja.grmek@>guest.arnes.sl, vss^esic.s^ Na Filipinih ubili Blejko Novinarko Niko Bohinc, rojeno na Bledu, so na njenem novem domu na Filipinih brez pomislekov ubili zamaskirani roparji. Simon Šufiic na Filipini. V Jetih od 2006 fundadja ASEF (Asian Budo 2008 je bila urednica re- ropean Foundation). Kranj - Ta teden je sîoven» vije za film Ekran, bila je Kot poročajo filipinski mf • sko javnost pretresla novica članica programskega sveta diji, je Bohinčeva s partner-o tragični smrti novinarke Ljubljanskega mednarod- jem, Filipincem Alexisem Nike Bohinc, ki so jo v to- nega filmskega festivala Tiosecom v torek pozno zve-rek zvečer skupaj s partner- filmskim kritikom em (LIFFe) in filmskega festi- čer priála domov, kjer so ju vala Kino Otok v Izoli. Bila presenetili zamaskirani in Alexisem Tiosecom na nju- je tudi predsednica sloven- oboroženi roparji. Eden od nem domu na Filipinih ske sekcije filmskih kriti- njih je začel streljati in pri ustrelili roparji. Devetin- kov (FIPRESCI), nazadnje lem oba ubil. Domnevajo, da dvajsetletna Blejka (27. sep- pa je bila pristojna za ev- je z roparji sodelovala ena od tembra bi dopolnila trideset ropsko vsebino spletne dveh njunih služkinj, ki naj let) je bila nazadnje novi- strani SEA Images, ki skrbi bi jih tudi spustila v hišo, po narkâ v svobodnem pokli- za sodelovanje med Evropo tragičnem dogodku pa stóv- cu. Živela je med Slovenijo in Azijo, ki jo je ustanovila nostno izginila. Gorenjski Glas WWW.GORfcK ISKIG lAS.SI AKTUALNO POGOVOR REPORTAŽA NA ROBU KNJIGE IN LjUDTE Pogovor Predsednica u Mateja Kožuh Novak je kritična do Vzajemne, stran ii pokoj ei Novak i en cev Reportaža Bili smo na sprejemu za "bronaste" blejske veslače stran 12 Zanimivost Damjan Pfajfar iz Kamnika je lani doktoriral na slovitem Cambridgu. stran 13 10 GG + petek, 4. septembra 2009 Aktualno Brane Golubovič, podžupan v občini Kamnik: "Država na) prevzame stroške zaposlenih v vrtdh (približno 270 milijonov evrov) in to že v letu 2010/2011, občine pa prevzamejo strošek prehrane, storitev, nadstandardnih programov, izobraževanja in investicije v nove vrtce. " Majda Vehovec, ravnateljica OŠ Šen6ir: "Evidence ministrstva ne morejo biti točne, ker so nekateri starši hkrati oddali vloge za vpis v več vrtcev. Ministrstvo bi moralo urediti evidence, morda z ukrepom, da bi starši oddali lahko samo ena vlogo, na tej vlogi pa bi napisali prednostno lestvico želenih vrtcev." Leopold Fogačar, župan občine Žirovnica: "Občine imajo sprejete proračune, Id jih je v primeru novih investicij treba spreminjati, kar terja čas, upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja pa so dolgi, zato tudi tisti, ki so morali na hitro povečevati kapacitete vrtcev, tega ne morejo storiti čez noč." Igor Velov, podžupan MO Kranj: "Res je, da država plačuje tisti del cene, ki bi ga sicer morali plačati starši za drugega otroka v vrtcu. Občinam pa je ostala razlika do ekonomske cene, kar pomeni, da občina v povprečju prispeva štirikrat več kot država za posameznega otroka." Stiska v vrtcih Slovenske občine se, nekatere bolj uspešno, druge manj uspešno spopadajo s prostorsko stisko v vrtcih» Po podatkih ministrstva za šolstvo in šport naj bi na Gorenjskem Imele največ težav s prostorsko stisko občine Cerklje, Šenčur, Žirovnica In Kamnik» SXJZANA P. KOVAČIČ, Jasna Paiadin, Ana Hartman V prvem starostnem obdobju {od enega do treh let) je vključenost otrok v slovenske vrtce 49'odstotna, v drugem je 84'odstotna. Za dnigo sû- rostno obdobje je cilj, da bi biia vključenost otrok v vrtec 9o-odstotna, ker so takSne smernice Evropske unije. "Trije razlc^ so, zakaj je prišlo do pomanjkanja prostorov v slovenskih vrtcih. Prvi je pravica staršev do brez* plaćnegd vrtca za dnagega in vse nadaljnje otroke iz iste družine, ki obiskujejo vrtec. Drugi in verjetno najbolj Í2« veznosti in nove stroške, obči- imamo pri osnovnem, sred- radi prostorske stiske nismo razit razlog je, da se število nam tudi dvigne letno pov- njem in visokem šolstvu. Dr« mogli sprejeti v vrtec. Zelo novorojenih otrok v Sloveniji prečnino na prebivalca. A je žava prevzame stroške zapo- vesel bi bil, če bi isti odstotek povečuje in da je to presene- Velov k temu dodal: "Država sîenih v vrtcih (približno 270 pretvorili v denar in ga na- tilo občine. Kot tretje pa so ' je, odkar je občini naložiJa milijonov evrov} in to naj sto- menili širjenju vrtčevskih vse manjše možnosti varstva nove obveznosti, kar se tiče ri že v šolskem letu prostorov. Verjetno smo ena otrok pri starih starših, ker se vrtcev, za to dala dodaten de- 2010/2011» občine pa prevza- redkih občin v Sloveniji, ki spreminjajo življenjske nar, a je to daleč od tistega, da mejo strošek prehrane, stori- za nove vrtčevske prostore de," je povedal Boris Čemi- bi zadostovalo. Prvič zaradi tev, nadstandardnih progra- nismo dobili niti tolarja, zdaj lec, generalni direktor Direk- tega, kervpis presega pričako- mov, izobraževanja in inve- pa evra. Lela 2002, ko smo torata za vrtce in osnovno vanja, in drugič, ne gre samo stidje v nove vrtce. S tem bi zgradili prizidek k obstoječe-šolstvo na ministrstvu za šol- ža vpis in program, ampak dos^, da bi v kratkem prišli mu vrtcu, so nam rekli, da Ě e stvo in šport Brezplačen vrtec za druge- gre tudiza investidjevvrtce." do dovolj mest v vrtdh, ki bi bomo upravičeni do dela bili brezplačni, obenem pa bi povračila leta 2008. Lani ga otroka je bila prijetna no- Evidence niso točne vost za staiSe, ki je razbreme» nila družinski proračun, a je bistveno razbremenili obči- smo dali vlogo, obljubljene- ne, ki bi sredstva usmerile v ga denarja pa nismo dobili," 'V tem trenutku je malo gradnjovrteev,šol..." je povedal Franc Čebuli, žu- bil obenem to tudi politično obdn, ki imajo še težave z vpi- Ravnateljica Osnovne šole pan občine Cerklje. všečen ukrep. "Ta ukrep je som otrok v vrtce. Po tej pre- Šenčur Majda Vehovec je In kako kaže v manjšem začel veljati prvega septembra soji bi težava pomenila, da je menila: "Evidence ministr- vrtcu pri šoli v občini 2irov-2008. Otrok, ki imajo brez- na čakalnih listah več kot pet stva ne morejo biti točne, ker nica.^ "Vsako leto smo zavr-plačen vrtec, je okoli deset ti- odstotkov tistih otrok, ki so so nekateri starši oddali več nili nekaj otrok, a ne toliko, soč, a je od t^ samo tisoč a- upravičeni do obiskovanja vrt- vlog v različne vrtce. V naš da bi kazalo na večje pokih, ki so v vrtec prišli na cev. Te težave se na Gorenj- vrtec pri Šoli smo sprejeli vse manjkanje mest v vrtcu," je novo. To pomeni, da se je pri skem pojavljajo v občinah otroke, ki so izpolnjevali po- povedal ravnatelj Valentin nekaj več kot šestdeset tisoč Cerklje, Kamnik, Šenčur in vpisanih otrok v vrtcih šte\il- Žirovnica, v Skofji Loki bodo goje in ima vsaj eden od staršev in otrok stalno biva- Sodja, kj ne skriva, da bi se letos pokazaja izrazita pros- ka povečala le za tisoč zaradi situacijo rešili v kratkem lišče v naši občini, odklonili torska stiska, če ne bi zaradi tega ukrepa. Strošek, ki bi ga času," je povedal Čemilec. pa smo otroke iz drugih ob- manjšega števila oddelkov sicer plačali starši za drugega Kje se je torej zataknilo v dn, teh je bilo nekaj čez dvaj- prvega razreda imeli na raz- otroka, krije ministrstvo za Kamniku? Podžupan Brane set. Od staršev otrok, ki so polago dodatne igralnice. "V šolstvo in Šport," je poudaril Golubovič je kot ključno za dali k nam prošnjo iz drugih tem Času zbiramo idejne re- Čemilec. Kranjski podžupan povečan vpis v vrtce izposta- občin, nismo dobili povratne šitve za celotno ureditev pro- Igor Vdov je ob tem opozoril: vil demografske trende in informadje, ali so dobili var- blema," je dodal ravnatelj. "Res je, da država plačuje tisti vse večje priseljevanje v obd-del cene, ki bi ga sicer morali no. " V dveh letih in pol smo stvo drugje, tako da jih pri nas uradno še vedno vodimo plačati starši za drugega otro- povečali števiio mest v vrtdh kot odklonjene otroke. Mi Žirovniški župan Leopold Po^čar ob tem opozarja, da bi se morala država o uvedbi ka v vrtcu. Občinam pa je ostala razlika do ekonomske za 50 odstotkov in še več jih nistrstvo bi moralo urediti pravice do brezplačnega vrtbo treba zagotoviti do spo- evidence, morda z ukrepom, ca za drugega in vse nadali- cene, kar pomeiti, da občina v mladi 2010, Trdim pa, da je da bi starši namesto več vlog nje otroke predhodno uskla- povprečju prispeva Štirikrat model predšolske vzgoje po- lahko oddali samo eno vlogo, áiú z lokalnimi skupnostmi, več kot država za posamezne- trebno spremeniti, saj diskri- ga otroka." Občine so zakonsko zave- minira otroke na tiste, ki so. v njej pa bi napisali prednostno lestvico želenih vrt- da bi te pravočasno povečale kapadtete vrtcev, Še posebej in tiste, ki niso v vrtcu, ti- cev. Prav tako ni enotnega zato, ker država v ta namen zane, da zagotovijo prostor za stim, ki pa že imajo otroka v časovnega vpisa v vrtce. Reši- ni namenila dodatnih sred-vrtčevsko dejavnost. Velov je vrtcu, pa se močno obreme- tev vidim v podobni ureditvi, stev. "Občine imajo sprejete bil kritičen: "Kadar država naloži občinam dodatne obvez- njuje dnižinske finance. Zato se mora država vključiti kot je to pri osnovnih šolah s proračune, ki jih je v prime-šolskimi okoliši." runovih investidj treba spre- nosti, naj zato zagota\ija tudi v reševanje problema, saj vire. Občina Kranj je letos za sama pripravlja vse predpise, jgj ^^^^ predšolsko vzgojo prispevka občine pa zagotavljajo sred- kar trinajst odstotkov občin- stva in gradijo vrtce. Torej je skega proračuna." Cemilecje potrebno sodelovanje med šport očimo v odstotkih na- morali na hitro povečevati pojasnil, da država v primeru, njima. Rešitev, ki jo predla- tančno vodi evidenco, koliko kapacitete, tega ne morejo ko občinam naloži nove ob- gam, je enaka rešitvi, kot jo otrok v cerkljanski občini za- storiti čez noč, " je pojasnil. minjati, kar terja čas, upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja pa so "Ministrstvo za Šolstvo in dolgi, zato tudi tisti, ki so GG + petek, 4. septembra 2009 11 Pogovor Presežek Vzajemne lastnikom Zveza društev upokojencev je letos v javnosti najbolj prepoznavna po svojih prizadevanjih, da upokojenci prevzamejo aktivnejšo vlogo v zavarovalnici Vzajemna. O tem in še drugih vprašanjih te generacije s predsednico zveze dr. Matejo Kožuh Novak. Mateja Kožuh Novak Danica Zavrl Žlebir sredstev. Teh ne morejo do- "Leta Z004 {če se ne mo- ^^^^^^ biti drugače, kot da, bodisi tim) so znižali prispevke na Osrednja dejavnost vaše zve- ustanovijo delniško družbo plače, zato so se delavcem zvi* ze je letošnje poletje poveza* (kai jim je zakon prepovedal) šale neto plače. Ker se pokoj- na z zavarovalnico Vzajemna. Želeli ste se udeležiti red- bodisi dvignejo prispevek za nine odmerjajo od bruto plač, dopolnilno zavarovanje. Naj* se pokojnine niso dvigovale z ne skupščine, zbirali ste po- bolj pomembna informacija enakim tempom kot plače, oblastila za izredno. Kaj želi- je ta, da dobičke, Id bi jih pri- Poleg tega je uspešno delova-te doseći? neslo življenjsko zavarova- la pokojninska reforma, zače- "Osnovni cilj naše aktivnosti v zvezi z Vzajemno je za- nje, ne morejo prenesti nazaj v zdra\^tvo, s čimer skuáa ža- ta leta 2000. Leta 1999 j znašala povprečna pokojnina gotoviti, da bodo sredstva, ki vajati ljudi g. Aver (oddaja 68,5 odstotka povprečne pla- jih veliko ljudi težko vsak Tarča na TVi). Dobičke v živ- če, danes znaša le še 60 od- mesec plačuje za dopobiilno Ijenjskem zavarovanju lahko stotkov. Po izračunu naših zdravstveno zavarovanje, po- izplačajo le tistim, ki se živ- strokovnjakov so biJi zaradi rabljena za namen, za kate- Ijenjsko zavarujejo. Koliko neusklajenosti pokojnin z rega jih zbiramo • za plačilo zdravstvenih storitev in za 'dobička* dobimo tisti, ki rastjo plač upokojenci v celo-smo življenjsko zavarovani tnem obdobju vel javnosti zad- Veliko večino od 4,J milijarde evrov, kolikor so znašale pokojnine v letu projekte promocije zdravja, letno, pa tako vemo." Zaradi tega še vedno zbira* mo pooblastila za sklic izred- Kar petina upokojencev pri nas živi z manj kot 400 evri na mesec. Kako bi se morali ne skupščine Vzajemne, kjer bomo zbrali več kot dve tret- njih pokojninskih zakonov prikrajšani za milijardo evrov. Trdimo, da pomeni siromašenje upokojencev tudi si» romašenje naših družin, po- jini glasov, da bomo zame- po vašem mnenju lotiti tega meni pa tudi grožnjo gospo-njali nadzorni svet Ta mora problema, ali zadošča zgolj darstvu, saj 500 tisoč upoko-usmerjati vodstvo Vzajemne, dia^jski dodatek enkrat na jencev ni majhna potrošni- ne pa potrjevati vsega kar, se leto? vodstvo spomni, kar se dogaja sedaj. V nadzorni svet "Dr^injski dodatek ni rešitev - država da veliko denar- ška skupina. Zelo malo upokojencev ima tako velike pokojnine. da lahko potuje po 2008 VOrahiynO bomo skupaj s sindikati ja, posamezniku se pa zelo svetu in pušča svoje pokojni- ^ ^ predlagali tako predstavnike malo pozna. Rešitev je v iz- ne zunaj domovine. Veliko upokojenci zaposlenih kot tudi predstav« popolnitvi varstvenega dodat- večino od 4.3 milijarde evrov, nike upokojencev. V Vza- ka, pri katerem drŽava vsako kolikor so znašale pokojnine jemni bo tréba predvsem do- leto določi življenjski mini- v letu 2008, porabimo upo- polniti sistem zastopanja in- mum (koliko sredstev potre- kojenci doma, torej smo po- teresov lastnikov, kar je do buje enočlansko, dvočlansko memben element v doma- sedaj močno šepalo. Gospod ... gospodinjstvo za osnovno čem gospodarstvu. Naše po- Aver trdi, da smo lastniki ne- preživetje), potem pa vsi. ki s kojnine so pomemben vir za zainteresirani, ko smo poka- svojim dohodkom tega mini- izplačilo piač (domovi za sta- zali interes, pa je najel odvet- muma ne dosežeio. dobijo iz rejše, trgovina, gostinstvo. doma, torej smo pomemben element v domačem gospodarstvu. nike, ki jih je plačal 250 ev- rov na uro, da so nas na red- državnega proračuna mesečno razliko med dohodkom in servisne dejavnosti); brez nas bi polovica zdravstvenih ni skupščini pustili pred vra- višino življenjskega minimu- delavcev izgubila službe, da ti. Vedeli smo, da se bo to ma. Sedanji varstveni dodatek ne govorimo o tem, da smo Dr. Mateja Kožuh Novak 1 foto. ti*.« ooh zgodilo, hoteli smo le ljudem je vezan na dolžino delovne pomemben element v diuži- jasno pokazati, kako dela dobe, kar je nepravično in ne- ni. V Zvezi društev upoko- Zato je smiselno pustiti teremu mlademu delavcu, vodstvo Vzajemne. Našo pri- da bi iažje prestal prva leta v kolektivu. " razumno. Ideja o državljan- jencev smo izračunali, da let- mejo upokojevanja odprto sotnost je odklonil kar pred- skem dodatku je izpopolnje- no prispevamo s svojim de- in nuditi ljudem vrsto spod- sednik uprave Vzajemne na varianta varstvenega do- lom in dnogo pomočjo v dru« bud, da bodo delali dlje. Pri sam, pri tem, da bi mora! za- dadca. saj naj bi dobili iz pro- žini in kot prostovoljci zunaj visoko izobraženih ljudeh. Evropska raziskava {Euroba- mudni rok, če smo rok prija- računa dodatek tudi delavci in družine 7,5 milijarde evrov, ki imajo največ možnosti, rometer) je letos pokazala, da ve res zamudili, ugotoviti njihove družine, ki prav tako če je naša ura vredna 12 da celo življenje delajo to, kar četrtina ljudi meni. da so šele predsednik redne skup- ne dosežejo življenjskega mi- ščine na sami seji, torej bi nimuma. Zaradi poënoslavit-nas morali spustiti v dvora- ve sistema naj bi državljanski evrov, Ker pa pokojnine vztrajno nazadujejo, postaja« mo zadnja leta življenja, ko no. II Zakaj vztrajate, da se Vza« jemna ukvarja izključno z dodatek dobili vsi državljani, potrebujemo pomoč okolja, vanje delovne dobe zahteva tisti, ki imajo dovolj velike vedno večje breme otrokom: veliko sprememb v razmiš- kar jili veseli, ni nič veČ red- stari ljudje družbi v breme, kost. da delajo do 70. leta ali Kako upokojenci razumete dlje. če so zdravi. Podaljše- takšna sporočila? "To so sporočila neolibe-ralnih ekonomistom mla- dohodke, pa bi dodatek s plačanim davkom vrnili. Seveda polovica upokojencev ne Ijanju vodstev podjetij in na- dim, da jih bodo 'shecaK', da more več s pokojnino pokriti črtovalcev razvoja. Človek vlagajo v dnxge in tretje stebre dopolnilnim zdravstvenim pa zahteva ta ukrep dosledno stroškov domskega varstva v ne more celo življenje za varčevanje za starost, ker zavarovanjem (in ne denimo plačevanje davkov, kar pa je javnih zavodih, kar 80 od« opravljati istega dela enako naj bi bile osnovne pokojnine tudi z življenjskim)? ena od najšibkejših točk naše stotkov pa ne v zasebnih. Da intenzivno. Vodstva podjetij tako majhne. Vedeti morate. "Vzajemna je neprofitna družbe, saj bogati raje plaču- o oskrbi na domu, ki je za in ustanov bi morala pred- da potrebujejo sodobni Bav-vzajemna zavarovalnica, ki jejo drage pravnike, da ne najbolj odvisne od okolja še vsem razmišljati o tem, čarji in Averji privatne pokoj- mora, če se ji nabere preveč plačujejo davkov.' sredstev, presežek vrniti last- dražja, sploh ne govorimo/ kako smiselno porabiti iz- ninske stebre, da se igrajo z kušnje starejših delavcev, delnicami. Vsakih nekaj deset nikom {skupaj nas je skoraj Vaša organizacija predlaga Kakšen je odnos vaše zveze ne pa, da se jih skušajo čim let pa najpametnejši med nji-900 tisoč) ali pa se z njimi hidi spremembe pri odmer- do podaljševanja starostne prej zriebiti. Tudi ostarela mi naredijo recesijo in dn^ natančno dogovoriti, kako bo janju pokojnm, ki naj bi se meje za upokojitev? snažilka ima izjemne izkuš- tajkune oberejo. To, da ostaja- porabila presežek- Za odprtje ravnale po gibanju neto in ne "V zadnjih 50 letih je vsaka nje, kako preživeti v kolekti- jo horde upokojencev in de- projekta življenjskih zavaro- bruto plač kot doslej. Kaj bi generacija, ki vstopa v sta- vu, kjer so vsi nad teboj - te lavcev brez pokojnin in dela, vanj potrebujejo kar veliko to prineslo upokojencem? rost, bolj zdrava in vitalna, izkušnje bi koristile marSika- je pa 'kolateralna' škoda. II 12 GG + petek, 4. septembra 2009 p Reportaža Anketa Sadik MujkiČ: "Urok četrtih mest )e končno premagan. Vsa čast fantom. Vesel sem» da je uspelo prav četvercu brez krmarja. Čeprav sem že pri 41 letih, sem ob velikih tekmovanjih z mislimi še vedno v čolnu. Me še vedno mika." \i mesto ie Arh: "Finale sem spremljal in tretje je velik uspeh. Bilo ie zelo napeto. ! mlade veslače je to spodbuda, da še naprej treniramo. Fante poznam in so zelo v redu trdo Miloš Janša: "Medalja vedno da eno krono. Kot selektor in trener sem finale spremljal na kolesu. Več se vidi kot na ekranu. Se pa do zadnjih dvesto, tristo metrov ni daio točno oceniti, ali bo medalja ali ne. Vesel sem. da nam je uspelo." Na spreiem Na Bledu so sprejeli slovensko veslaško reprezentanco, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Poznanju na Poljskem. V ospredju brata Miha in Tomaž Pirih ter Rok Rozman in Rok Kolander, člani bronastega četverca brez krmarja. vIaja Bertoncelj Bronaste fante in dnige Člane slovenske veslaške reprezentance je na sprejem, Jo je v torek potekal v Veslaškem centru v Mali 2aki na BledU; pripeljal pletnjar. Sprejem so pripravili Veslaška zveza Slovenije, Veslaški klub Bled in Občina Bled. "Pripeljati se s. pietnjo je bilo toliko drugače, da sem lahJco dihal in gledal naokoli. Prijalo mi je v čolnu početi nič in se premikati naprej»" je nasmejan povedal enaindvajsetletni Rok Roz* man, najmlajši član bronastega četverca brez krmarja. Je eden izmed treh Gorenjcev v čolnu, ki so medse vzeli še Štajerca Roka Ko-landra. Slednji je tudi edini, ki je že imel medaljo s članskih tekmovanj. Osvojil jo je leta 2001 v Luzemu. De* Bronasti člani Četverca brez krmarja (od leve) Rok Rozman, Rok Kolander, Miha Plrih, vetindva j s etletni veslač pri- Tomaž Pirih 1 fow Tma dph haja iz MediČa, zaposlen pa 990 metrov od mojega doma v Smokuču. Štalca je je na Policiji. Dobro se po- tvo, turno smučanje, foto- medalja 2 velikih tekmo- čuti tudi na Bledu, kjer pre- grafija, lahko bi še kaj na- vanj. Misli v cilju? "Pred- živi vsaj tri mesece na leto. štel, skratka aktivno preživ- vsem mi je odleglo. Da bi urejena, kravca je tudi, v bis- Kot je v Šali dejal, bo morda Ijanje časa. Sem študent rekel, da sem bil vesel, vzhl- tvu smo vse podělali (smeh). kdaj na Bledu imel tudi kakšno vikend hišico. biologije. O prihodnosti je čen, niti ne, bolj kot to sem Trenutno se najbolj veselim sicer težko govoriti, upam bil vesel, da mi je končno dopusta z družino tnprijate- "Fantje, s katerimi smo pa, da mi bo nekoč namesto odleglo, in da se je končno Iji." Kljub temu da z bratom skupaj v Čolnu, so super. Že medalje okrog vratu visel tudi nam izšlo tako, kot smo Mihom veliko Časa skupaj zelo dolgo se poznamo in daljnogled," je odgovoril, si želeli že dolgo časa." Več- preživita že na vodi, se dru- smo pravi prijatelji. Vsi Bronaste medalje se je na ino medalj, ki jih je osvojil, žita tudi zunaj čolna. "Tudi Imamo skupne cilje, ki so prvenstvu zelo veselil, na ima prav iz Poznanja. "Kar doma smo vsi skupaj, Še zelo visoki, zato sem še po- sprejemu pa v smehu po- imam medalj doma, so sko- brat 2lga, prav tako veslač, sebej vesel, da nam je letos jasnil: "Upam, da ni bilo vi» ' raj vse iz Poznanja. Čez Lahko rečem, da smo popol- uspelo osvojiti to tako žele- deti, da mi je ostalo še kaj dvajset, trideset let, ko bo nadružiiia." je vesel Tomaž, no medaljo/' je povedaJ Rok moči. Ne vem, od kod sem kdo gledal mojo zbirko me- Na vprašanje, aJi sta se z Mi- Kolander, o fantih pa nada- jo potegnil, da sem se lahko dalj, bo mislil, da so veslači hom dogovorila, da bosta Ijeval: "Rok Rozman je odli- veselil, se niti ne spomnim samo v Poznanju dirkali," Isto leto postala še očka, je v čen poznavalec ptičev. Pre- prav dobro. Sicer pa sem se se je pošalil. Do konca sezo- Šali odgovoril: "Ce nekaj de- pozna vsakega ptiča na vodi, tudi sicer v naravi, počutil krasno. BiJe so tudi ne bo nastopil še na držav- lamo skupaj, potem dajmo solze sreče, no, v bistvu je nem prvenstvu in morda še vse. Tudi Miha bo zagotovo tako da nam vse pojasni, bil to znoj." Fantom idej za m kakšni regati. Z mislimi dober očka. Že sedaj pa je pove tudi latinsko ime. Mo- hudomušne odgovore niko- je predvsem pri svojem pr- najboljši stric. Pravzaprav je ram reči, da sedaj poznam li ne zmanjka, kar velja tudi vem otroku, ki bo, če bo rok briljanten stric." že kar nekaj ptičev. Tudi za brata Pirih. Enaintride-druga dva sta super fanta, setletni Miha je lani po pri- poroda držal, na svet pri jokal konec oktobra. Z otroč- Fantje so si medaljo resnično zaslužili in Sloveniji Miha je poznan po tem, da hodu z olimpijskih iger v kom v naročju pa je že bil priveslali šestnajsto odličje s rad kakšno ušpiči, tako kot Pekingu dejal, da si je naj- njegov mlajši brat Tomaž. tudi Tomaž. Vedno je kaj bolj zažele! goveje juhe. Kaj zanimivega, vedno se kaj pa tokrat.^ "Sedaj juhe ni Miha ie brîlianten stric tovni čudež," je k vsemu do- svetovnih prvenstev. "Slovenski šport je v resnid sve- dogaja, skorajda nikoli mi bilo treba, ker so me na ni dolgčas." Poljskem z juhami kar presenetili. So bile zelo dobre. Tomaž Pirih je star osemindvajset let, zaposlen dal dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, ki je za dobitnike medalj s seboj v Študent biologije, poznavalec ptičev Hrana je bila v primerjavi s v Slovenski vojski. O letoš- kuvertah prinesel tudi de* Pekingom odlična. Ob pri- nji sezoni pravi: "Vse je naj. namo nagrado. Kako uspeš- hodu domov sem bil najbolj Res sem presrečen. Meda- no je slovensko veslanje pri- Najmlajši Rok Rozman, vesel, da sem videl trebuš- Ija je bila pred vrati, prišla ča tudi primerjava, s katero ki je doma v Zgornji Lipnici ček mojega dekleta, ki ga je, sedaj je pod streho in ne je postregel Denis Žvegelj, v občini Radovljica, je torej čez dva meseca ne bo več spustimo je več iz rok. Za predsednik Veslaške zveze dober poznavalec ptičev. Od imela, in novega kuža, švi- mano je prekrasno leto, Slovenije: "Med občinstvom kdaj.^ "To je moj konjiček carskega planšarja Pončo- boljšega si spioh ne bi mo- je danes moj prijatelj iz Žiga Pirih: "Finale sem spremljal in je bilo zelo ^^ ^^ otroštva. Sem član ta," je dejal Miha Pirih iz gel želeti. Pred tremi mese- Amerike, tudi trener. V društva za opazovanje in Smokuča, zaposlen na Ca- d sem postal očka, sedaj še Ameriki imajo dva milijona proučevanje ptic. Je pa to le rinski upravi Ministrstva za medalja, joj, kot da bi iivel veslačev, v Poznanju so eden izmed hobijev, ki mi finance, tik pred diplomo v sanjah. Sinu sva z dekle- imeli samo enega finalista. napeto. Že lani v Pekingu je bila živčna vojna, letos pa še toliko bol). Medalja starejših bratov mi pomeni veliko, cilj, ki ga bom v prihodnosti skušal tudi sam doseči." M. B. 1 foiq:nna Dotin podžupana: Nadje m Rudija časa kot asistent delal na pověda] Damjan in predstavi] Pfâjfàrja. Za svojo diolomsko ljubljanski ekonomski fakui- starodoben obred podelitve Kamnik • Damjan Pfajfar si nalogo, v kateri je obdelal Ja teti, a misel na nadaljnji itij- doktorskega naziva, ki Se da- je ekonomsko fakulteto v ponsko in njeno likvidnostno dij mu ni dala miru. Ljubljani po kamniški gim- past, je prejel Prešernovo na "Želel sem se vpisati na nes poteka v latinščini. Z doktoratom v žepu se je nažili izbral zato, ker se je tja grado in nagrado Banke Slo- doktorski študij, a takrat še tako kot večina mladih eko- odpravilo veliko njegovih venije. S tem je dobil še večji nisem vedel, nekje ne kaka nomistov s celega sveta od- prijateljev in ker nekako ni zagon za nadaljnji Študij in Malo sem se želel spočiti od pravil na L i. delovni market, vedel, kaj drugega bi študi- znova se je odpravil v tujino, vsega, iskal pa sem tudi pri- kjer je bil eden od dveh Slo- ral, a ekonomija ga je kaj hi- Sprejet je bií namreť na ma- memo univerzo. No, in ta- vencev. "Ekonomisti službo tro navdušila, kar kaže tudi s gistrski Študij na eno mlajših krat je 'prišel' Cambridge. Pri iŠČemo zelo centralizirano. svojimi uspehi, ki jih kljub njegovi mladosti ne manjka. angleških univerz, a med tem je bila odločilna izbira Enkrat letno je konferenca v ekonomisti zelo cenjeni mentorja, povezal sem se s enem od ameriških mest in V četrtem letniku študija Warwick. "Anglijo sem si iz* finskim ekonomistom, saj je vsi, ki želijo po koncu dokto- se je odpravil na Studijsko iz- bral zato, ker je tamkajšnji pri doktoratu izjemnega po- rata dobiti službo» se jeseni menjavo v škotski Glasgow. študij precej drugačen od na- mena prav to, da te mentor prijavijo na ta delovni mar- "Že talaat sem si želel preiz- šega. Veliko več je odvisno od sprejme osebno," pravimladi ket Prvi intervju z univerza- kusiti Študij v tujini, v angle- študenta samega, profesorji ekonomist, Id je bil nad Uni- mi se opravi že tam. Če so za- Damjan Ph\faT se po kratkih počitnicah v Kamniku znova vrača na univerzo na Nizozemsko. ško govorečem okolju. V iščejo znanje, pri nas pa ni verzo Cambridge, ki prav le- dovoljni s tabo, te povabijo na l^k Kako bo Damjan Pfajfar svoje znanje Glasgow sem se odpravil z vedno tako. Tam na izpitu tos praznuje osemstoletnico, univerzo, kjer imaš poglob-enim kovčkom, ne da bi lahko izbiraš vprašanja in navdušen. "Ves Čas študija Ijen celodnevni pogovor," sploh vedel, kje bom spal, a teme, ki ti ležijo, ki si jih na- sem živei v tamkajšnjem ko- pravi Damjan Pfajfar, ki se je sem se nato povezal z neka» študiral." Po magistrskem lidžu, predaval sem študen-terimi drugimi študenti in se * delu, s katerim se je usmeril tom, študiral in v sodelova- po več intervjujih s svetovnimi univerzami in bankami hitro znašel," svoje začetke v makroekonomijo in anali- nju z mentorjem pisal Član- odločil za Nizozemsko. Leto študija in deîa v tujini, kjer ze heterogenih pričakovanj v ke, ki so osnova mojega dok- dni po doktoratu je kot do- zadnja leta živi več kot doma, ekonomiji, s katerimi se torata. Vse skupaj je biJa iz- cent namreč zaposlen na opiše Damjan Pfajfar, sin ukvarja še danes, se je za eno jemna izkušnja, tako po štu- Univerzi Tilbuig, ki je sped- zdravnice in kamniškega leto vrnil v Kamnik, nekaj dijski kot življenjski plati," je alizirana prav za ekonomijo. iz monetarne ekonomije unovčil v bodoče, še ne ve. Kljub študiju, pisanju in predavanjem pa Damjan vsa ta leta ni opustil svoje dnige velike ljubezni • košarke, ki jo po letih aktivnega treniranja rekreativno igra še danes, v tretji košarkarski ligi na Nizozemskem. Nekoč gore za preživetje y danes za doživetje • t < : « « 4 •J*. b I • • . ? i! Z Vogla na Komno. Po poti, ki je bržkone tudi pred tisoč in več leti vodila takratne prebivalce Bohinja. Motiv dvajseterice pohodnikov pa je bil prejšnji petek seveda drugačen kot Prabohínjčev. * ë r; « 'frV % « à S Igor Kavčič kega poučno rekreativnega dolina toliko bolj prijazna in lonca. Najprej so ljudje tam pohoda, je bil, da se tudi vi- lažje prehodna, prepričan gojili pašništvo, kasneje pa so o o Le kako bi lahko odklonil sokogorska arheološka de- sem, da je bilo tako tudi v tudi rudaxili, o čemer pričajo po hod niška družba se je na Kalu postavila tja. vabilo arheoioginje Gorenj- diščina približa ljudem, saj preteklosti, ne le sedaj v dobi tudi ostanki rudnih jam, ki skega muzeja Mije Ogrin na je do pred nekaj desetletji še prometa. "Ljudje so v visoke- so dobro vidne. Na planini pohod z Vogla do Komne, veljalo, da v najstarejših ar- gorski svet sprva hodili kot Govnjač pa smo si ogledali oplemeniten s strokovnim heoloških obdobjih visoko- lovci in nabiralci, nato kot tudi arhitekturne ostaline i. vodenjem po tako imenovanj gorsJd svet ni bil obljuden," iskalci rud, v rimskem času svetovne vojne. Prav veselje Železni poti. Gre za medna- je povedala Mija Ogrin in pa jih je zanimala tudi paša je bilo pogledati krave, ki so rodni projekt alpskih dežel, dodala, da so s temi arheolo- na naravnih visokogorskih se pasle na tamkajšnji planiki imajo skupno zgodovino škimi raziskavami dokazali, travnatih območjih, je pove- ni Kot je povedala Ogrinova, rudarstva, in je intenzivno da je naš visokogorski svet dala naša vodnica. Da so so planino po štiridesetih le- potekal v letih 2005 do 2007. obljuden že od bronaste se ljudje takrat mnogo bolj tih spet oživili. Komna in Projektu se je pridružil tudi dobe naprej. Eden motivov znali ravnati po naravi in so spust do Savice je bil prijeten Gorenjski muzej in v okviru pa je bil seveda tudi začutiti gradili postojanke na sončnih zaključek poti, ki je navdušila študij in raziskav je pod vod- kulturno bogastvo visoko» legah, v zavetrju, v bližini vse pohodnike, ki so že spra- kjer so bili odkriti temeljni postojanke iz bronaste dobe. stvom Ogrinovc potekalo do- gorskega sveta in ac ga na- vode, ob gozdni meji... Ševali, kam bo vodila nosled- kumentiranie, odkrivanje in učiti varovati. Na Poljanid je bilo živahno nja pot Kot je povedala Ogri- raziskovanje novih arheolo- Kakšnih dvajset pohodni- v pozni antiki, saj so bili na nova, bo z vodenjem in pro- ških najdišč in pozab! j enih kov (in ena psička) smo tej lokaciji med drugim naj- moviranjem Železne poti na- rudnih najdišč na območju se tako podali z Vogla proti deni temelji objekta in okra- daljevala, saj mora to postati Pokljuke, Triglavskega po- Zadnjemu Voglu, do Polja- sen vojaški pasni okov ter stalnica. "Delala bom na tem, gorja, Spodnjih bohinjskih nice, do Kala, preko Konj- ostanki keramike, na Kalu da bomo organizirali vsaj gora in Jelovice. Tokrat je skega sedla do planine Za prav tako kamniti temelji po- dvakrat na leto vodenje po bilo v načrtu ogledati si tri Migovcem, nato pa preko znoantične oziroma zgod- lelezm pot, tudi v sodelova- taka najdišč na okrog 1500 planine Govnjač do Komne njesrednjeveške stavbe, na nju s Triglavskim narodnim metrov nadmorske višine in nato mimo slapa Savice dvignjenem grebenu je bil parkom, ki je pri postavitvi Sedaj, ko je Železna pot postavljena, je potrebno po nje) med Voglom in Komno. nazaj v dolino. Le kaj za vra- najden novec iz 4. stoletja, tabel imel glavno delo. Po- hoditi, jo občudovati In tudi naprej raziskovati, je mnenja "Osnovni motiv, da sem ga je prednike Bohinjcev ' odkrili so bronastodobno po- mladi nas čaka lažja tura na naša tokratna vodnica» arheologinja Mija Ogrin (na fbt^r^ji se odločila za organizacijo ta- gnalo v take višave, ko pa je stojánko, ostanke okrašenega Klek in Lipanco." pred tablama o Železni poti na koči na Komni). 14 GG + petek, 4. septembra 2009 Na robu Kadar je bil ravno prav okrogel, )e bilo z njim najlepše Se življenje odpira ali zapira Milena Miklavčič va imeli drugega počtii, sva celo v bolnišnico, a pomaga, psihično. Po pol Uta sva se že se začeli pogovariati. Ko pridem domov in wdřm, prvič začela pogovarjati o lo- usode Beseda je dala besedo in po- da mož leži na kavču, da spi, Čitvi. Njegove besede so me časi, korak za korakom, je takrat se počutim svobodno prizadele, bila sem na ileh in začela razgrinjati svoje življenje. Neštetokrat - pa tudi in tudi strahov ni blizu. Je to težko razumeti?" nisem vedela, kaj naj storim. Medtem koje bil v neki likov- takrat • sem se že vprašala. Prikimala-sem, kajti prav niČ ni koloniji, sem se preselila k kako to, da se v 21. stoletju, mi ni bilo Jasno. mami, kjer Je bile vse druga- ko ncj bi bilo vse drugače, še "Potemtakem si ne želiš, da Če. Mama meje razvajala, zmeraj dogajajo take reči. bi mož ozdravel?" jo kar na* kolikor je le mogla in Črne Spraševala sem se, zakaj se ravnost vprašam. misli so se vsaj za nekaj dni ženske pustimo čusťueno za^ Nekaj časa je bila tiho, potem razpodile. Ko sem jo prosila. sužnjiti, namesto da bi odloč- pa Je odkimala. no prerezale popkovino, ki nas le Še na videz veže z napačnim človekom. "To še zdaleč ni tako lahko, kot se zdi,"Je dejala Vesna. "Tukaj so še otroci, pa sorod- "Po svoje imaš prav. Ne želim si. Rada bi pa videla, da hi živeli kot normalna druži- na. M Vesna Je bila edinka. Njeni starši sicer niso živeli na veli- naj me nauči kuhanja, je zgrožena uprla roki v bok in rekla, da me ni dala v Šole zato, da bomgarda tako. kot mora tudi ona. Ker mi moja lastna ideja ni prav niČ dišala, sem le prikimala m verje- niki, stanovanje ... Preden bi ki nogi, so pa hčerki omogoči- la njenim besedam. Petrova sodišče razdelilo nepremični- li vse, česar si je zaželela. Žal vrnitev je bila polna hrepene- ne. hi že umrla,"je bila pesi' mistična. Ob tem, slednjem dejstvu, sem morala umolk- je niso nikoli učili, kako je potrebno skrbeti zase, za družino. nja, padla sva sî v objem in nekaj časa sva bila spet kot eno. 8ii Je nahit z energijo, niti, ker dobro vem, da so, po- "Ko sem se poročila, in Je bilo prodal Je nekaj svojih stvari, sredno, prav togi pravni po- treba skuhati kosilo, se mi ni tako da sva si lahko privošči* stopki krivi, da se partnerji šopirijo v stanovanjih, ženske sanjalo, kako naj to naredim. Doma mi mama ni nikoli la marsikaj. Spet sem zanosila, kar me je naredilo čustve* no labilno. Bila sem ravno pa životarijo v kakšnih pod- dovolila, da bi se smukala po n ajem niških sta no va njih k uhi nji. Zmeraj meje odgna- sredi p rip rav n i Jtvn ( del ala Je brez slehernih pravic. Dej- la z besedami, ČeŠ ti študiraš, v muzeju), a zdravnica mije stvo, da so na papirju lastni- raje se uči, za hrano bom že ukazala, naj raje več poči- ce polovice nepremičnine, jim jaz poskrbela. In tako Je tudi vam. Ubogala sem jo, ostala dosti ne pomaga. bilo. Od ljubezni se dolgo ne doma in veČino Časa potem Pijača Je hudič, ker uničuje da živeti. Denar, ki sva ga preležala na kavču. Pustila odnose, ubija Človeško dušo imela od prodanih skulptur sem si streči, pogosto je naju in dela pri otrocih nepoprav- (njen možje umetnik), je hi- obiskovala tudi moja mama. Zmeraj, ko so mi prišle v roke Vesnine pesmi, sem ob branju onemela. Bile so nabite s Ijive rane. ki se zlepa ne zacelijo. Tudi pri Vesni Je tako. Svojo nežno pesniško dušo je morala v zadnjih dvajsetih letih že večkrat tudi zdraviti. tro skopnel. Potem sva hodila na ikosilo k moji mami ali pa ki je kuhala in pospravljala namesto mene. Takrat sem se tudi k njegovi. A pri njih tudi nenormalno zredila, kar doma so se najinih obiskov hitro naveličali. Priznam, za ni bilo Čudno, saj sem počitek jemala dobesedno. S Petrom Čustvi, z žalostjo in razmiŠ- Obiski pri psihiatru so posta- nobeno dele nisem znala pri- sva prekinila tudi z intim- Ijanji o tem. da je življenje i i njena stalnica. jeti, oni pa so bili obrtniki in nostmi, kar je bilo - vsaj zanj preveč kruto, da bi ga bilo "Z možem, ki Je alkoholik, so jim kakšno posedanje in af- - najhuje. Seks Je imel zelo vredno živeti. Mikalo me je. moje depresije usodno pove- nanje ni ravno dišalo. S Pet* da bi jo vprašala, zakaj tako zane. Rekla bi celo, daje med rom sva se zato že kmalu po rad in mu je pomenil vir inspiracij. Mem ne, vsaj čuti, a nilroli ni bilo prave njimi vzpostavljeno ravno- poroki začela prepirati. Jaz takrat ne. Zaradi tega sva priložnosti. Potem pa je na- težje. Bolj ko je mož trezen, sem bila še sploh razdražljiv se prepirala, a ne preveč, neneslo, da sva bili skupaj na bolj v meni raste strah, kaj bo va, saj sem imela za seboj več nazadnje si je tudi on želel neki literarni delavnici in po uradnem delu, zvečer, ko nis- sedaj. Takrat se zatečem k zdravniku, včasih moram neuspelih nosečnosti, ki so otroka. Vse pa je bilo odvisno me izčrpale tako fizično kot od mene ..." Ustavimo nasilje Damjana Šmid moj pogled Gornji naslov je pravzaprav delovni naslov, ki govori o doloieni vsebini. Če bi želela» da bi moje razmišljanje bralo več. bralcev, bi vfseka- kor morala spremeniti naslov. Odlično bi se prodali naslovi "usoden udarec v glavo", "nabrušen nož v šol« ski torbi", "zaradi trpinčenja naredil samomor", "mučenje v šolskem stranišču" in podobni. Proti tem naslovom se "ustavimo nasilje" sliši kot tožba osamljenega ptiča. Berejo le tisti, ki so s to tematiko povezani, jih zanima, so nemočne žrtve, imajo opravka z nasilneži ali o tem razmišljajo, jim ni vseeno... Za vse ostale pa bi moralo v naslovu in v vsebini pisati kaj krvavega, bolečega in takšnega, da ti vza- me sapo. Žalostno, toda resnično dejstvo, ki potrjuje našo človeško naravo. Ampak prav nič manj ni žalostno, če vemo, da je nekje otrok, ki zaradi zaničevanja sošolcev noče v šolo, ker mu pravijo debeluh, debil, smr- duh in §e kaj. Tudi mastni pljunki na jakni so tema, ki ne vzbudi veliko čustev, je le samo pljunek. Mokri čevlji od urina so že malo bolj skrb vzbujajoči, saj prebudijo gnus. Če bi bili to čevlji našega otroka in bi zato prišel domov v copatah, pa bi skočili, se razburili, kričali, zahtevali pravico, grozili z odvetnikom in napovedali vojno vsem, Id imajo opravka s tem ... Dokler pa to delajo enemu "revčku", ki se je preselil iz vasi v prestolni- co, pa ni hudega. Se bo že navadil, da je v mestu dniga kultura ... Odrasli imamo največji vpliv na preprečevanje nasilja, kjerkoli smo. To je naša odgovornost, pa čeprav je ne priznamo. Odgovorni smo, da skrbimo za varnost otrok. In če je danes na vrsti tvoj otrok, bo jutri mogoče moj. Za:o ne spra-šujmo, komu zvoni, kajti tale zvon nasilja zvoni nam vsem. Odzivanje na nasilje je ogledalo naše odgovornosti. Ne čakajmo, da bo kdo kaj naredil, ampak se vpra- šajmo. kaj lahko jaz naredim? To pa je že vprašanje, ki ga ne maramo. Mogoče zato. ker ne maramo odgovornosti? Ker se nočemo vpletati? Ker to ni naša stvar? Vsak ve zase. # SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Sedem let zapora za strelca na voznika Na ljubljanskem okrožnem sodišču so na sedem let zapora obsodili 23-letnega Duška Bojaniča. Sodni senat ga je namreč spoznal za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa uboja, s tem ko je 11. decembra lani ob pol šestih zjutraj na g^vni avtobusni postaji v Kranju streljal na voznika Alpetourjevega avtobusa, 494etnega Kranjčana Rada Likarja. To dejanje je bosanski državljan, ki je v Ljubljani delal začasno kot picopek, storil v stanju bistveno zmanjšane sposobnosti, saj je bil tedaj močno opit. Prvotno je obtožba Bojaniča bremenila tudi povzročitve splošne nevarnosti, ker je malo pred streljanjem na voznika trikrat ustrelil v zrcdc pred bližnjo železniško postajo. Ker se je na sojenju pokazalo, da tedaj v bližini ni bilo ljudi in da s streljanjem v zrak zato ni nikogar neposredno ogrožal, je tožilstvo ta tel obtožnice naknadno umaknilo. Obtoženi je na sodišču povedal, da se zaradi opitosti dogodka ne spomni. Za poskus uboja je v kazenskem zakoniku sicer zagrožena kazen do petnajst iet zapora. v v« v* l*vv Visje sodisce o umoru staršev Pritožbeni senat višjega sodišča v Ljubljani je prejšnji teden obravnaval pritožbi tožilstva in obrambe na sodbo prvostopenjskega sodišča v primeru dvojnega imiora na Spodnji Senici pri Medvodah, kjer je 17. septembra lani 26-letni Blaž Mištrafovič iz koristoljubja in na zahrbten način umoril svoja starša. Aprila je ljubljansko okrožno sodišče zaradi krutega dejanja, ki ga.je obdolženi priznal in se ga pokesal, Mištrafoviča obsodilo na enotno kazen dvajset let zapora. Na sodbo sta se pritožili tako tožilka Tatjana Devčič Svetek, ki zahteva višjo, tridesetletno zaporno kazen, kot tudi zagovornica Maja Kristan, Id zahteva razveljavitev sojenja, ker da je bilo na njem ugotovljeno nepopolno in zmotno stanje. Za obravnavano kaznivo dejanje je po prejšnjem zakonu najvišja možna kazen trideset let zapora, medtem ko je po novem kazenskem zakoniku možno izreči tudi dosmrtno ječo. Odločitev višjih sodrukov bo predvidoma znana v mesecu dni. Prejšnji teden trije mrtvi Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 160 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 205 oseb, tri osebe pa so izgubile življenje, so sporočili z generalne policijske uprave. Zadnji konec tedna se je zgodilo pet prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo šest oseb. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč so bili neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Na slovenskih cestah je letos (do ponedeljka) imirlo 119 ljudi, v enakem obdobju lani pa kar 146. GG + petek, 4. septembra 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (10) Alpe: kot jih vidijo ptice Miha Naguč (4102 metra), najvišji vrh sena na glavi, ženske, vpre- je taka, kot je, velild smučar- pogorja in nacionalnega paika Les Ecrins. Možnost, da se enkrat tudi sam žene v pluge, ki jih vlečejo ski poligoni v njeni soseščini po strmini, možje v smrtno pa so rezultat Človekovih po-nevarnih stenah, čez katere segov v alpski prostor. Ti so Knjige, o katerih pišem v tem feljtonu, običajno dobim od založnika v dar, kot brez- povzpnem na ta mogočni gradijo lesene kanale za lahko tudi lepi, še raje pa plačni recenzijski izvod. To, vrh, se vse bolj odmika, v tej vsakdanjo oskrbo z vodo, grdi in do okolja neprijazni, ki je na vrsti to pot, pa sem knjigi pa sem ga ugledal stari, mladi in otroški obra- Zamisliti se moramo torej dobil v dar za letošnji rojst- prav od blizu. To pot ne kot zi cbeh spolov, ki so jih za- nad posegi, Id jih v alpskem ni dan • in bil sem je res ve- smučar in še manj kot pti- suli snežni plazovi, pogreb- okolju izvajajo podalpski sel! Kako tudi ne, tako ime- ca, ampak kot navdušeni d na ozkih poteh proti ne- ljudje in njihovi lobiji. Pred nitne slikovne monografije knjižni molj. kaj ur oddaljenemu poko- njimi svari že pravljica o Zla- Knjiga Alpe: kot jih vidijo ptice že dolgo nisem imel v ro- Slike v knjigi so res lepe> pališču, lovljenje in pobira- torogu. "Legende in pravlji-kah. Alpe: kot jih vidijo pti- vendar take, da v njih poleg nje plodne zemlje na ce v vseh jezikih alpskega ce, knjiga formata folio (2S X 37,5 cm), polna fotografij. mogočnosti zaslutiš tudi hlad in skrite nevarnosti vznožju strmih njiv in pre» loka so vsebinsko podobne nosi v velikih koših nazaj ' in skrivajo vznemirljivo opo- Matevž Lenarčič in Janez Bizjak, Alpe: kot jih vidijo ptíce, fotomonografija, založil PanAlp, Nazarje, 2009,512 strani> 49*90 evra. 190 dvostranskih in še 30 Alp. Smučarji, planinci in gor, več generacij ene dru- zorilo, kako lahko človekovo drugih, dopolnjujejo jih iz- drugi turisti nižjega ranga žine, zbrane za skupno neodgovorno poseganje v mizo ob siromašnem obe- občutljive gorske ekosiste- ' du. V trdi vsakdanjosti ni me poruši naravno ravno- bilo časa za bolezni, Kljub vesje. Tako simbolno vsebi- neprijazni resničnosti so no ima tudi pravljica o Zlato- ljudje na fotografijah na- rogu, o belem kozlu z zlati-smejani in izžarevajo ne- mi rogovi, ki je v nedostop-verjetno voljo do življenja, nih gorah nad nebeško lepi-Ponos, ki ne zna in noče mi vrtovi varoval zlati zabrana besedila. Avtor foto- Alpe pogosto doživljamo prositi nikogar, čeprav so vsi klad. Pravljica je bila napisa-grafij je biolog in poklicni kot nekakšno gorsko idilo, potrebni pomoči." Nasprotje na v fidijskih Alpah, njene fotograf Matevž Lenarčič, Janez Bizjak nas spomni, teh starih čmo-belih podob inačice pa poznajo tudi v Matevž Lenarčič» aerofbtograf avtor glavnega eseja pa ar- da je (bilo) življenje v njih so velike barvne fotografije v Centralnih Alpah. Ozadje hitekt ]anez Bizjak, dolgo- vse kaj drugega. Tako ime- knjigi: Alpe v vzvišeni lepoti, pripovedi je nedotakljivost letni direktor Triglavskega novane alpske idile ni in je ki ge ne ozira na Človeka. Ko najlepšega in najvrednejše- narodnega parka. nikoli ni bilo. le produkt so Hegla ob pogledu na ga v sorski naravi. Človekov "Kot jih vidijo ptice"; tega, zunanjega gledanja na Bemske Alpe vprašali, ali se pohlep po bogastvu, kršenje kako jih dejansko vidijo pti- Alpe. Zavajajočo podobo so mu zdijo kaj lepe, je mladi nedotakljivosti, prepoveda- ce, pravzaprav sploh ne sestavili tisti, ki niso živeli v filozof alpsko hladno odvrnil nega in naravnih zakonov vemo. Mišljeno je metafo- Alpah in zato niso izkusili le: "Das ist so." Take so, kot sproži uničenje gora in đo- rično, kot oznaka za posnet- temnih strani vsakdanjega so. Hotel je reči, da lahko o vekovo smrt v prepadu, ke iz zraka (aerofoto), iz vi- življenja v gorah. Zamislili lepem in grdem govorimo Toda narava si opomore, tralahkega letala slovenske so si mozaik lepega in do- âçle ob stvaritvah Človeka, spet vzpostavi svoj red, ven- firme Pipistrel. V minulih padljivega, vendar z očmi Kar je ustvarjeno v naravi že dar brez človeka. Zelo mo- letih sem bil večkrat na meščanov in obiskovalcev, pred človekom, po Bogu ali dema pravljica, ki da misli- smučanju v Južnih Alpah, Resničnost je ohranjena na Naravi, je takšno, kot je; lepi ti." Alpe, kot jih vidijo ptice, kjer me je še posebej vzne- starih fotografijah: možje in ali grdi so lahko šele dove- pa so zelo modema knjiga, mirjal pogled na eno od žene, sključeni in skriti pod ko\'i posegi v to stvarstvo, ki sicer tudi da misliti, pred- gora: na Barre des Ecrins ogromnimi kupi suhega Gora Barre v pogorju Ecrins vsem pa se pusti občudovati. Mont Blanc, kot ga vidijo ptice in • Matevž Lenarčič. Slovenci v zamejstvu (158) Praznik Petra Kucharja Jože Košnje k med sosedi V srede, 19. avgusta Je prazno- partizanom in postal najmlaj- jubilej izdal knjigo veselih in val 80. rojstni dan Peter Kuc' ši lioroSki partizan. Leta 29.45 trpkih spomnov iz mojega bo- kar iz Železne Kaple/Eisen- je bil hudo ranjen, vendar je gatega življenja z naslovom kapptl. Slavljenec je eden od pretivel. Od leta J952 naprej je Pesem in pelin mojih gozdov, najbolj znanih Slovencev na bil na pomembnih jiinkcijah v Oktet Suha iz Suhe/Neuhaus Koroškem in spoštovan tudi gozdarstvu in lesni industriji med nemško govorečimi Korošci, Še posebd med tisrimi, ki se na Koroškem. Med drugim je vodil tudi lesni oddelek v ne- KoroŠkem, ki je manjših pevsk ih triji in pogosto zavzemajo za soži^e obeh na- kdanji tovarni celuloze Obir prepeva tudi rodnosti in jezikov v deželi, na Rebrci/Rechberg pri Želez- Peter je poznan tudi v Síowrti* ji. Gozdarski inženir Peter avgusta na tunu^o pc t. ift io ho sklsnil v BO ni Kapli. Nad dvajset let je bil Argentini, ki jo b< predsednik Slovenskega pro- nedeljek, 7. septembra. Kuchař je vse življenje povezan svetnega d ruštva Za rja v Že-z gozdom, lesom, lovom in bo- lezni Kapli. Od leta 1997 dalje nc Opetnik, Pave KoOer. Lenart Katz jem za spoštovanje pravic Slo-vencev na Koroškem. Rodil se je predsednik Zveze koroških Pepej Krop, Cuenther partizanov, Tudi po njegovi ratschnig, Jokg Logar in je leta 2929 v Železni Kapli, zaslupje bila konec dn^e sve Kûder so na potovanje Njegova družina je bila zaradi tovne vojne požgana in nato tudi z novo zgoščenko, peli slovenske narodne zavesti že obnovljena Peršmanova doma- bodo na enajstih konurtih in Peter Kuchař z žero Hani na spominskem večeru dr. Angele pred nen^o okupacijo Avstrije čija v Podpeci/Koprein Petzen maSah PIskernik, ki îe bil pretekli teden v Železni Kapli. 1 fvq iotťnm •k deležna poniževanj, Nemci pa v dolini Lepene/Leppen spre- je, v katerih živi večina Sloven so Šli v nasilju nad Kucharjevi- menjena v muz^ partizanske- cev in tudi Avstrijcev. V pro- Air esu. 2 oktetom so odSli v vensko in avstrijsko veleposh- mi še korak dlje. Zavrti so bili ga odpora na Koroškem, ki je gramu imajo tudi slavnostni Argentino tudi ^asheni trio Li- niStvo v Argentini, potovanje v koncentracijskih taboriščih, edini muzej odpomištva v Av- Peter pa je leta 194j zbežal k striji. PeUr Kuchař je za svoj koncert v muzeju Museo Isaac Fernandez Blanco v Buenos pid ter nekateri svojci in znan* pa so pnotno podprli številni ci. Pokrovitelja tumae sta slo- donatojji iz vse KoroSke. i 16 GG + petek, 4. septembra 2009 razgled So bili res vsi isti? Miha Naguč boljši od nadstov! Kai naj bi alizem seveda že takrat ni bil Mihovanja pomenilo: slovenski domobranci, ki so kolaborirali z boljši od najboljšega kapitalizma. Skandinavski model nadstí> niso bili nič slabši od države s kapitalističnim go- slovenskih partizanov. Na- spodarstvom in korektivom slednja stopnja spreneveda- delavstvu ugodne socialne nja bo najbrž ta» da bodo za- politike, ki so jo izvajale de-čeli javno uveljavljati svoje mokratično izvoljene sodal-skrito, a globoko prepričan je, demolaatske vlade» je bil že da so bili domobranci boljši taJcrat - tudi za "proletarce" • bistveno boljši od katerekoli komunistične ureditve, z Ob tem sem se sponmil na neko besedilo, ki sem ga pre* našo vred. Tudi danes naj- bral kot študent v letih, ko je bil komunizem Še visoko v Vaš razgled Včasih 50 letele le ptice. Potem so se pojavila reklamna gesla, kako si z njimi slabši od redkih še živečih socializmov {severnokorej- čislih, tako pri komunistih ski) ni boljši od kapitalistič- kot pri njihovih nasprotni- nega režima v dežeiah, kjer Jdh; ti ga sicer niso spoštova- delavce najbolj izkoriščajo. Z li, so se ga pa hudirjevo bali. Lukacsevo trditvijo o dvojni Avtor Članka je Geo^ Lukacs rešilni vlogi SZ pa bi se đo- (1885-1971). svetovno znani vek pogojno strinjal še da- delimo nebo, zanimivo pa je spremljanje nekoga, ki se uči ravnanja s madžarski filozof judovske- nes. O glavni vlogi SZ v | padalom, kar je tudi eden izmed zanimivih prizorov, ki |ih ponuja Gorenjska. ga rodu in nemške kulture, skupni zavezniški zmagi nad ki se je pred nacisti zateke! v nacizmom najbrž nihče ne Sovjetsko zvezo in tam preži« dvomi? V to, da si kapitali- vel vojno in • Stalina. Že na- zem ne zasluži svetovne pre- slov pove vse: "Najslabši so- vlade, pa smo bili slej ko prej dalizem je boljši od najbolj- prepričani mnogi, Ko je po šega kapitalizma" (Naši raz- notranjem zlomu komuniz- gledi, 19. junija 1970). Sov- ma v prelomnem letu 1989 jetska zveza, kakršnakoli je kapitalizem dejansko previa- že bila (pod Stalinom), naj bi dal po vsem svetu, tudi v ne- Znan je "vic", ki pa je precej po njegovem dvakrat rešila ta kdanji SZ in na Kitajskem, resničen in govori o tem, svet pred nadzmom in pred se je položaj delavskega raz- kako se čez prepad vsak s popolno prevlado kapitaliz- reda še poslabšal, zlasti tiste- svoje strani zmerjajo med- ma. Prvo se je zgodiJov 2. sv. ga, ki je dotlej živel pod ko- vojni nasprotniki. Eni vpijejo vojni, ko je ravno SZ nosila munizmom, "Belogardisti!"', drugi "Ko- glavno breme spopada, do Po mojem je komunizem munisti!", daleč naokoli pa preioma pa je prišlo v gigant-odmeva: Isti, isti, isti... Na ta ski bitki na kraju simbolnega kljub vsemu boljši od nacizma. Porodila sta se oba iz ne- stari vic sem se spomnil ob imena - v Stalingradu (v zimi rešenih družbenih protisio- najnovejši polemiki te vrste. 1942-43). Drugi od spopadov vij ob koncu prve svetovne Nastala je ob resoludji, Id jo med velikanoma pa je v času vojne. V drugi je komunistič- je 2. aprila 2009 sprejel Ev« filozofovega življenja še'tra- ni totalitarizem premagal na- ropski parlament in govori jal, v njem pa naj bi ravno cističnega in ga preživel za "o evropski zavesti in totalita- sovjetski tabor onemogočal pol stoletja (1945-89). In ne rizmu", poudarek pa je v tem, da obsodi tako nacizem zmago kapitalizma v svetovnem merilu. nazadnje: nacizem je zavržen kot ideja (žal ne tudi kot kot komunizem. Slovenska VČasu,kojenastal,}ebiltak- dejanskost), komunistična desnica je to bruseljsko kost šen način razmišljanja pov- ideja pa je 20 iet po svoji do-z veseljem pc^abiia, češ saj ravno to mi že ves čas trdimo sem upravičen,40 letpozne- mnevni smrti nad pomrače- je se sliši precej čudno in nimi obzorji globalnega ka- Sicer je 'vadbenik' večino časa razmišljal o tem, kako mu nikoli ne bo uspelo, inštndctor pa ga je miiil, da zagotovo ni tako. A« B./^oto TinaDokl - da komunisti niste bili nič brez odmeva. Najslabši sod- pitalizma znova vzšla... Minuli teden smo pri Bohinjskem jezeru naleteli na zanimivo ponudbo na kolesih. Sladoleda! je mamil predvsem mlajše obiskovalce 'bohinjske plaže', ki so s svojimi starši lovili še zadnje sončne žarke pred začetkom šolskega leta. Ker je bil dan vroč, voda prijetno ohlajena, sta se malčka kar sama odločila, da si bosta privoščila še ledeno poslastico. A. B. / rin» oom Vladni privid Marjeta Smolnikar sedmica Tako. Počitnic je konu. Ne le za šolarje, pač pa tudi za uia- do, za držaimi zbor, za sodiš- kazala, da postajajo postopki "učinkovitejši, zlasti zaradi kratkih zakonskih rokov in ne- gim udeležencem postopkov; v spevajo k zmanjšanju učinko- kozla pihne kar sam vladni prvi vrsti stečajnim upravite- vitosti stečajnega postopka, predsednik. Ijem in dmgim, morda celo s Upnikom namreč ne omogoča- Sama sem, denimo, posebej ča, za tožilstV(\in za vse druge, možnosti njihovega podaljše- stečajnimi upravitelji poveza- jo nadzora nad delom sodnih previdna do optimizma Boru- ki z našo driavo upravljeno in državljanom režejo vsakdanji vanja . Larifari, komentirajo samo- nim osebam. Drži, daje novi organov in jim še dodatno ta Pahorja ^ede določitve m^e zakon uvedel nekatere roke. ki zmanjšujejo možnosti kakrŠ- v Piranskem zalivu. Že mogo- kruh. Če ne neposredne, papo- hvalo pravosodnega ministra jih prejšnji ni poznal. Kar je, se nega koří vpliva na potek po- če, da se s kdcgico Jadranko sredno. Recimo, preko veljavne Aleša Zalarja poznavaici raz- razume, dohrodoHo. Vendar, stopka. " zakonodaje. mer v praksi (Združenje upni- Predpisani roki se pogosto ne Da ne ovinkarim in m zgub- kov - Associazione dei creditori spoštujejo. Posebej sodniki so ti- lepa reč. Pravosodni minister Aleš Zalar se hvali z maâiom v Ijam dragocenega prostora, HKS Sikura) in opozarjajo: sti, ki jih prekoračujejo. Gre žaklju. In, vsaj kar se moje in- Kosor izvrstno ujameta. Nenazadnje 5fa tako eden kot druff rojena pozetja. Ampak. Meja v Piranskem zalivu se ne bo kro- bom kar 0koj prešla na pred- "V primerih, s katerimi smo namreč za tako imenovane in- tuicije tiče, čutim, da nikakor jila ne na ljubljanskem ne na met mojega današnjega diskur- seznanjeni, ne opažamo, da bi štrukájskc roke. H za sodišča rti edini predstavnik vladnega zagrebSkem Palatinu. Zadnjo za. Se pravi, na zadnji seji z uvedbo ZFPPiPP stečajni niso zavezujoči, zato se njiho- predsednika Boruta Pahorja, besedo na to lemo bodo imeli pred poletnimi počitnicami je postopki postali učinkovitejši in vo nespoštwanje ne sankcioni- ki javnosti ponuja privide. predstavniki ljudstva. In na to vlada samovšečno ugotovila hitrejši. Še vedno prihaja do ra. Tako sc obstoječi postopki ■ Vsa čast vladnemu predsedni- naš predsednik rad pozabi. oziroma sklenila, da so po- neutemeljenega in z ničimer nekateri od njih se vlečtjo cdo ku, ko v javnosti popravlja in Namreč na to, da nad {katero pravki zakotw o finančnem opravičljivega zavlačevanja, deset in več let • še vedno ne za- demantira kozle, ki jih njegovi koli ) aktualne situacijo nima poslovanju, postopkih zaradi kar stečajnim upnikom nika- ključijo. Nasprotno. Nadaljuje- ministri streljajo. Na pňmer, preseda zgolj vlada, pač pa ves insolventnosti in prisilnem pre* kor ne koristi, je pa res. da jo se v nedogled. Še več. Kon- kozle Jinančnega ministra ruirod. Kar zna biti. predvide- nehanju prinesli pričakovane uspehe. Tako naj praksa po- omogoča aktualni zakon fi' nančne koristi nekaterim dru' kretne določbe novega "stečaj- Franca Križaniča. Žal stojijo vam. za vladno ekipo včasih nega zakona" celo izdatno pri» stvari tako, da marsikaterega zelo tečno. i i i J GORENJSKI GLAS petek, 4. septembra 2000 EKONOMIJ skfan.zam si 17 Končno rast Po dveh četrtletjih negativne rasti se je BDP v drugem četrtletju letos (v primerjavi s prejšnjim) poveča! za 0,7 odstotka. Avgustovska inflacija ničodstotna. bořnan Bogataî Ljubljana, Kranj « V drugem Četrtletju leta se je upadanje gospodarske aktivnosti ustavilo, saj se je bruto domaČi proizvod po podatkih Stati- stiôiega urada RS v primer« javi s prejšnjim četrtletjem realno povečal za 0,7 odstot* ka. Nd Uradu RS za malao- ekonomske analize in ruzvoj (UMAR), ki ga vodi Boštjan Vasle, pojasnjujejo: "Na postopno stabilizacijo razmer je na sicer nizki ravni že nakazovala tudi večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti/' Ugodnejše poslovne aktivnosti so nam pred kratkim sporočili iz več gorenjskih podjetij. "Če ne bo bistvenih sprememb na trgu, lahko rečemo. da gre na bolje. Obseg vodnja elektronsko kumutira-novih poslov se je bistveno nih motorjev z izjemno viso je 27»3-odstoten realni padec večje tudi umirjanje njihove povečal, predvsem za leti kim izkoristkom za pogon investicij v osnovna sredstva rasti. Samo v drugem četr- Na UMAK ocenjujejo, da bDť, sedaj pa je relativno 2011 in 20Í2; leto 2010, Id je večinoma še vezano na ob- profesionalnih klimatskih na- posledica vedno nižje izko- tletju so zmanjšale rast BDP prav, pol^ ^a so se okrepila riščenosti proizvodnih za 3,7 odstotne točke. stoječe posle» bo precej bolj- povpraševanja po eiektromo- zmogljivosti, ki je sledila Po drugi strani pa so cene še kot leto 2009. Imamo še torjih za sesalne enote," po- upadu naročU, deloma pa avgusta ostale na lanskih rav- proste kapacitete, predvsem jasnjuje predsednica uprave tudi zaostrenih pogojev fi- neh. Statistični urad je na- v livarnah, medtem ko bo Jožica Rejec Na medletni rav-orodjama polno zasedena in ni se je sicer realni upad bru- nanciranja m imitrjanja m-vesticijskega cikla v gradnji mreč objavil podatek, da je bila avgustovska inflacija ni- bo treba kapacitete celo pove- to domačega proizvoda še ne- infrastrukture, ki je bil sicer čelna. Po deflaciji na medlet- čati," pravi Marko Golob, koliko poglobil Ln je znašal predsednik uprave škofjelo- 9,3 odstotka (v prvem četrdet- pričakovan. Negotove gospodarske razmere in narašča- nj ravni v juliju se je medlet- na rast cen sicer povišala, škega Unitecha. "Proizvod- ju 8,3 odstoÚQ). V primerjavi joča brezposelnost so vpliva- vendar je povprečna raven nja sicer ni optimalno izko- z enakim obdobjem lani so le tudi na medletni realen cen ostala na ravni iz ianske- riSčena, vendar s proizvod- negativni učinld mednarodne upad potrošnje gospodinj- ga avgusta. Takšna gibanja njo 24 tisoč ton jeklenih iz- finančne in gospodarske kri» stev (2,6 odstotka), ki je v pr- so pričakovana. Avgusta lani delkov na mesec lahko zapo- ze, podobno kot v prvem četr- vem četrtletju še stagnirala se je infladja v Sloveniji (in slimo vse proizvodne delav- tletju, močno vplivali na dose- ce," dodaja njegov kolega žene rezultate, in sicer pred- na ravni enakega lanskega obdobja. Podobno kot v drugih članicah evrskega območja) začela zniževati, in si- Slavko Kanalec, generalni di- vsem r^a izvozno aktivnost, večini evropskih držav so cer predvsem zaradi padanja rektor Aaonija, optimistični Domači in zunanji dejavniki spremembe zalog spet moč- cen surovin in hrane, avgu- so tudi v Domelu. vse bolj prispevajo tudi k izra-"Za poletne mesece smo že žito zmanjšani investicijski no znižale gospodarsko rast. Boštjan Vasle, direktor sta letos pa so cene v povprečju ostale nespremenjene. z letnim programom dela na- aktivnosti. Spet je bil izrazit UMAR, je ob tem pojasnil, kar se odraža na povišanju črtovali večji obseg poslov, kar negativen prispevek zalog k da smo v preteklih letih bele- medletne rasti cen," je pove- se je tudi uresničilo. Poleti sta rasti BDP, pivič pa je na med- žili izjemno visoke stopnje dal Vasle. Do konca leta pri- stdda nova programa za avto- letni ravni upadlo trošenje go- rasti zalog, ki so leta 2008 Čakuje, da se bo rast cen še mobilsko industrijo in proiz- spodinjstev. dosegle kar 4,2 odstotka povišala. Elan dobičkom leta 2011 Lastniki skupine Elan prejšnji upravi in nadzornemu svetu na ponedeljkovi skupščini niso podelili razrešnice. Boštian Bogataj setmi iz ožjega izbora nihče na evrov izgube. Tudi pri ....................................... ne želi delati za manj kot 150 zimskem programu smuči Begunje - Trenutno poslova- tisoč evrov. Danes je v Elanu je poslovanje, po besedah nje Elana je stabilno. "Proiz- zaposlenih še šeststo delav- Ferka, boljše od načrtova-vodnja plovil in smuči sta v cev, končno število naj bi bilo nega. Poslovanje naj bi se vr- polnem teku, postopki od- okoli petsto. telo okoli pozitivne ničle, na puščanja so zaključeni, ven Na področju plovil naj bi 'ravni skupine Elan (nič več dar vsa odpuščanja še niso Elan letos prodal 120 plovil, Skimar) pa predvideva izgu-izvedena. V prihodnjem letu kai Ferko ocenjuje za realen bo okoli devetih milijonov onh^fi Ferko /F«io;S»hr.žjr8i nova odpuščanja niso predvi- cilj: "Poslovanje morske divi- evrov dena," je poveHal Rohprt F^r- zije jp poziHvno. negativne skupščini o dokapitali ko, predsednik uprave, ki se so le zaloge» sa j v prvih mese- zaciji niso posebej govorili, do konca leta, saj naj bi jo mu v upravi za zdaj ne bodo cih leta proizvodnje ni bilo, saj naj bi ob njej, če sploh bo, lastnild V neki obliki' že po- pridružili novi člani. Od 63 ampak le odprodaja zalog." skupščino trdili. Ce je ne bo, pa morda kandidatov, ki so se prijavili V prvih šestih mesecih leta lastnikov. Predsednik uprave begunjski Elan čaka slaba na razpis, oziroma med de- so tako ustvarili za 3,5 milijo- odločitev o tem predvideva usoda. LUK ljudska Univerza Kranj SREDNJESOLSKI PROGRAMI - izredni študij • PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI) • NOVO • PREDŠOLSKA VZGOJA • poklicni trâj- NOVO • BOLNIČAR-NEGOVAIEC •TRGOVEC •EKONOMSKI TEHNIK-PTI • v sodelovanju s CDIUNIVERZUM UUBUANA STROJNI TEHNIK - PTI (zakliucek šolanja] USPOSABUANJE ZANPK SOCIAI M OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE 8. in 9. razred - šolanje brezplačno UNiVERZiTETNi PROGRAHi VISOKOŠOLSKiSTROKOVNi PROGRAMi ViŠJEŠOl^KI PROGRAHI EKONOMSKA FAKULTETA UUBUANA VISOKA P05L0VNAŠ0LA- • diplomiram ekonomi si Smeri: • računovodstvo 3 - EQUIS • mednarodno poslovanje • turizem • i rže nje FAKULTETAZA STROJNIŠTVO MARIBOR - vpis v 1 letnik - diplomirani inženir • po merilih 23 prehode - vpis v 3. lelnik izobraževalni zavod HERA Ljubljana VIŠJEŠOLSKI PROGRAM: • ekonomist • računivodja • poslovni sekretar « NOVO PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER jsposablianie za pndobitev pedagoško-andragoške izobrazbe ij Informacije Postopen umik navadnih žarnic bořnak Bogatat Merkurju ne bojijo, da jih ne bi mogli prodati. "Te žarnice niso pokvarjene ali škodljive, le zastarele in energetsko po Evropske unije, s katero pre- tratne, zato jih EU ukinja»" Kranj • S septembrom je začela veliati uredba poveduje proizvodnjo sto- in večvatnih navadnih žarnic, ki so v rabi že 130 let. Te bodo zamenjale varčne si-j alke in LE D-žarnice, ki so sicer dražje, vendar z daljšo življenjsko dobo, hkrati pa še dodaja IsteniČ. Če ne bo izrednega povpraševanja po navadnih žarnicah, naj bi imeli v Sloveniji zaloge vsaj do konca leta. Če pa si bodo potrošniki želeli ustvariti ve- porabijo manj energije. V like zaloge (podobno je bilo v Merkur, največjega trgovca s Nemčiji), lahko poidejo že v tehničnim blagom v Sloveni- enem tednu. Tokrat je EU ji, smo vprašaji, ali bodo odredila prepoved proizvod- umaknili navadne žarnice iz nje le za najbolj potratne žar- prodaje. "Od prv^a septem- nice, vsak nadaljnji i. sep- bra ni več dovoljena tember do leta 2012 pa bodo proizvodnja, za prodajo za- ukinjene 6o- oziroma 40- log imamo pa še dovolj oziroma na koncu še 23- časa," pojasnjuje Rok Is- vatne žarnice. Zanimivo je, tenič, predstavnik za odnose da v Merkurju prodajo Sest- 2 javnostjo. Čeprav vse go- do sedemkrat več navadnih vori v prid varčnim žami- žarnic kot sijalk, v zadnjih cam, je povpraševanja po tednih pa se je ' prodaja navadnih še dovolj, zato se v navadnih še povečala. V i À i # < i8 KMETIJSTVO cveto, zaplotn i k &g'glas, si GORENJSKI GLAS petek, 4. septembra 2009 Mešetar Cveto Zaplotn i k Konec zniževanja odkupne cene mleka? stotka beljakovin, je bila povprečna dejanska od3cupna cena višja • 26,33 ^^ ^ bila za 0,21 evra oz. za 0,79 odstotka nižja kot junija. Od- Po podatkih tržno infor- kupna cena je bila lani dokaj raadjskega sistema, ki delu- stabilna in se je za mleko s je pri agenciji za kmetijske 3.7 odstotka maščobe in 3,15 trge in razvoj podeželja, je ju- odstotka beljakovin gibala od lija povpre6ia odkupna cena 3245 do 3340 evra za sto ki- za mleko s 3,7 odstotka maš- logramov, od decembra dalje čobe in 3,15 odstotka beljako- se je vsak mesec znižala, julij vin, dostavljeno v mlekarno, pa je bil prvi mesec, ko se je znaSala25,5oevra2astokilo- cenovna krivulja celo rahlo gramov in je bila za 0,01 evra obrnila navzgor. Dejanska ali 0,04 odstotka višja kot povprečna odkupna cena je mesec prej. Ker je mleko v bila julija zaradi nižje vse- povprečju vsebovalo 3,99 od- bnosti maščobe in beljakovin stotka maščobe in 3,26 od- nižja kot junija. Mesec |an\xar 200S December 2008 laniiar 2009 Februar 2009 Marec 2009 April 2009 Maj 2009 )unij 2009 julij 2009 Odkupna cena za mleko s D^anska 37 % mašč. in 3,15 % bdj. odkupna cena 33,32 EUR/100 kg 35,33 EUR/100 kg 3340 EUR/100 kg 35,69 EUR/100 ^ 31,81 EUR/100 kg 33,84 EUR/ioo kg 30,91 EUR/100 kg 32,71 EUR/ioo kg 29,65 EUR/100 kg 31,05 EUR/ioo kg 27,69 EUR/100 kg 2842 EUR/100 kg 25,61 EUR/100 kg 27,04 EUR/100 kg 2549 EUR/100 kg 26.54 EUR/100 kg 25,50 EUR/100 Vg 26,33 EUR/ioo kg Žabníca Ogled poskusa z različnimi koruznimi hibridi Kmetijska svetovalna služba vabi v torek ob 10. uri na Ledine na Žabniškem polju, kjer bo na njivi Tomaža Sifrerja ogled poskusa z različnimi hibridi koruze. Špela Modic 12 Kmetijskega inštituta Slovenije bo predstavila širjenje in spremljanje koruznega hrošča na Gorenjskem, Marija Kalan s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj zahteve iz pravilnika o zatiranju koruznega hrošča, Franci Pavlin, prav tako iz kranjskega zavoda, pa optimalne postopke siliranja koruze v letošnjem letu. Zastopniki semenarskih hiš Pioneer, De-calb • Agroruše, KWS, Syngenta, Semenarna in Inštitut za koruzo Zemun polje (zastopa ga KŽK Kranj) bodo predstavili posamezne koruzne hibride. Ogled poskusa šteje tudi kot del obveznega izobraževanja za kmetijsko okoljske ukrepe (SKOP oz. KOP). C. Z. škofja Loka Spet tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne pripravila na Mestnem trgu v ŠkoijI Loki tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetje in drugi bodo na stojnicah ponujali izdelke blagovnih znamk Babica Jerca in Dedek )aka • Naravni izdelki iz škofjeloških hribov ter druge kakovostne pekovske in mlečne izdelke, domaČe jušne rezance, med z oznako Slovenski med, izdelke domaČe in umetnostne obrti, zeliščne izdelke in dražgoške kruhke. C. Z. KOMUNALA TRZIC.do.D Pristava, Mlaka 6. SI-4290 Tržič vabi k sodelovanju VOCXIO VODOVODA (m/S} Vse cioctaine informacije 90 r« voljo * ♦ / » Podelili zadružna priznanja Gorenjske so priznanja prejeli Zdravko Hafner, Janko jeglič in Janez Šušteršič ter kmetijsko gozdarski zadrugi Škofta Loka In Sava Lesce. CvFTo Zaplotn ik Gornja Radgona - Na kmedj-sko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bil v sredo dan zadružniicov, ki so ga zazna* movaii tudi s podelitvijo zadružnih priznanj. Po sklepu upravn^a odbora Zadmžne zveze Slovenije so letos podelili sedemnajst priznanj za prispevek k razvoju zadružništva» tri priznanja za trajni doprinos k razvoju zadružništva, šest zadrug pa je dobQo priznanja ob jubileju. Z Gorenjskega so priznanje za Janko prispevek k razvoju zadruž- »i. •V p • k V". Zdravko Hafner / ^oto: Tins ooki lanez Sušteržič niStva prejeli Zdravko Haf- kratkim prepustil kmetijo znavna v Sloveniji. Gospoda- mi gorenjskimi zadrugami ner, Janko Jeglič in Janez Šu- svojemu nasledniku. )anko šteršič. Zdravko Hafner iz jfedič iz Podbrezij že već let ri tudi na kmetiji, že vse od ustanovitve medvoške obči- in občinami je večinska lastnica Klavnice Škofia Loka, v Žabnice je priznanje prdel sodeluje v orcanih Kmetijske ne pa je član občinskega sve- kateri so lani zaklali 22 tisoč na predlog Kmetijsko goz- zadruge Naklo, lani je postal ta. darske zadruge Sloga Kranj, tudi njen predsednik. Go- goved. V mlekarni predel u j e- Zadnižno priznanje ob ju- jo v izdelke tudi ekološko Kot so zapisali v obrazložitev, spodari na kmetiji, na kateri bileju sta prejeli dve gorenj- mleko, Leška zadruga je preje kot kmet vseskozi soddo- se ukvarjajo s pridelavo sad-, »ki zadrugi • KOZ škofja cej niJajša od škofjeloške, levai z zadrugo in bil aktiven ja, živinorejo in poljedel- Loka in KGZ Sava Lesce, tos je od njene ustanovitve tudi v zadružnih organih. Na stvom. V okviru dopolnilne Škofieloška zadruga praznu- minilo šestdeset let Šteje 117 kmetiji, ki obsega štirinajst dejavnosti predelujejo sadje je letos 110. obletnico obsto- đanov in ima 39 zaposlenih, hektarjev obdelovalnih ze.m- v mošt» žganje in druge iz- ja. Združuje 579 članov in letno pa ustvari prek 13 mili-Ijišč in osem hektarjev goz- delke. Janez Šušteršič iz Se- zaposluje 92 delavcev, z od- jonov evrov prihodkov. V zad- da, redijo okoli osemdeset ničice je že drugi mandat glav živine in letno namolze- predsednik Kmetijske zadru- kupom kmetijskih pridelkov in lesa, s predelavo mleka in njih ietih je veliko investirala, med drugim je uredila jo okoli tristo tisoč litrov mle- ge Medvode. Pod njegovim s trgovino na drobno ustvari zbirni center za mleko v Polj- ka, včasih so pridelovali tudi vodstvom je zadruga postala letno 23 nuiijonov evrov pri- čah ter prenovila poslovno krompir. Zdravko je pred poslovno uspešna in prepo- hodka. Skupaj s še nekateri- stavbo s trgovino v Lescah. Preveč pri delu gozdu Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bilo že več aktualnih posvetovanj in predstavitev. cvfto Zaplotn i k nih posesti, ki redko ali niko- ....................................... li ne delajo v gozdu, a mora- Na sejmu je tudi razstava goveje živine. V ponedeljek so Gornja Radgona - Na okrogli jo po lanskih in letošnjih uj- rejcem najboljših telic podelUi priznanja. Za mizi Varnost in zdravje pri mah pospraviti polomljeno najboljšo pri čmo beli pasmi so izbrali telico, last Marka Dolinarja iz Vœelj. delu v zasebnih gozdovih, ki drevje. Da bi izboljšali var sta jo pripravila Zavod za nost pri delu v gozdu, bi po gozdove in Ministrstvo za mnenju udeležencev pogo- - kmetijstvo, gozdarstvo in vora morali poskrbeti za "ko- strokovnjak dr. Abele Kui- prehrano, so ugotavljali, da renček in palico": po eni stra- pers, sicer predsednik komi- na 24,7 evra. Ko je nizozemski strokovnjak ocenjeval je to zelo hud problem, saj je ni lastnikom omogočiti sije za govedorejo pri Hvrop- razmere v slovenski govedo- v zadnjih letih zaradi nesreč iisposabljanje za vamo delo, skem združenju za živinore-pri deiu v gozdu povprečno hkrati pa jih zakonsko in jo, je za govedorejo rešitev reji, je navedel njene močne in šibke točke. Močne točke umrlo devet ljudi na leto, le- tudi prek zavarovalnih pogo- prodaja mleka in mlečnih iz- so po nj^ovem mnenju dru- tos jih je sedem že do konca jev zavezati k spoštovanju delkovvAzijo.vendarEvrop- žinske lonctije. velik interes julija. Od devetdesetih smrt- varnostnih ukrepov. ska unija pri tem prav zaradi za pridobitev znanja, toleran- no ponesrečenih v zadnjih Ministrstvo za kmetijstvo, kvot ni konkurenčna. V zad- ca do kmetij v naseljih in ču štirinajstih letih nihče ni bil gozdarstvo in prehrano ter njega pol leta so se razmere dovita pokrajina, šibke točke na tečaju iz varnega dela v Kmetijsko gozdarska zborni- na trgu poslabšale, odkupna pa predvsem preobsežna in predraga organizacijska struktura ter veliko Število gozdu, med ranjenimi je bilo ca sta v ponedeljek pripravili cena mieka, ki je dosegala že takánih dve tretjini. Letos predavanje o prihodnosti slo- 35,5 evra za sto kilogramov, med ponesrečenimi previa- venske in evropske govedo- je na svetovnem trgu padla majhnih parcel na različnih dujejo lastniki manjših gozd- reje. Kot je dejal nizozemski na 14,7 evra in na evropskem lokacijah. Teša novci Svetovno prvenstvo v oranju Včeraj so Tešanovcih pri Moravskih Toplicah odprli 56. svetovno prvenstvo v oranju, danes bo tekmovanje v oranju strniš-ča, jutri pa Še v oranju ledine. Nastopili bodo orači iz tridesetih držav sveta, Slovenijo bosta zastopala Jože Zver iz Pre-kmurja in Igor Pate z Dolenjske. V času prvenstva bodo še šte-vilne druge prireditve: tekmovanje kmetic v spretnostni vožnji, srečanje ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije, oranje s starodobniki, tekmovanje koscev, podeželske igre... C. Z. Radeče Svetovni festival praženega krompirja Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi bo jutri, v soboto, pripravilo v Radečah deveti svetovni festival praženega krompirja, na katerem se bodo zbrali domači in tuji "pražilci" In drugI ljubitelji praženega krompirja. Popoldne bo degustacija praženega krompirja, pripravljenega na več kot petdeset različnih načinov, prireditelji pa obljubljajo tudi zanimiv kulturno etnološki In zabavni program. C. Z. » 4 « i V GORENJSKI GLAS petek, 4. septembra 2000 À 19 puninski kotiček: Ojstrnik (2052 m) Slovensko ime • . 'T, • Skrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Gora» kjer zamejski Slovenci s ponosom spregovorijo slovensko. Ielsnaîustin prej na Bistriško plani- venski odgovor. Malenkost lahko nadaljujemo kar naravno/Alpe Bistrizza/ Feistrit- višje se zaklepetam z doma- nost po skrotastem pobočju, Danes se bomo odpravili v zer Abn. Še enkrat prečimo činom iz ZUjske doline, ki kjer lahko hitro zdrsnemo, j^g^gled 2 vrha se ustavi na ostenju zahodnih Julijcev; levo sosednjo Italijo in obiskaU potok in se znajdemo na mi pove nekaj zanimivosH zato svetujem, da se pri križu ^^^^^^ ^ Višarjami, naravnost pa Montaž in Viš. lahko dosegljiv dvatisočak, gozdni poti. Pot se skozi planine in tudi to, "da tukaj spet obrnemo desno in se vr- pod katerim je čudovita, živa, smrekov gozd strnio vzpenja vsi govorijo slovensko!" visokogorska planina. Odkri- v okljukih in na enem od Nad planino nas kažipot nemo po poti pristopa. Po vrnitvi na planino si mo- vali bomo svet, kjer domači- ovinkov se nam z les'e strani usmeri levo na pot, ki se za- ramo o^edati še miniaturno ni, večinoma iz Ziljske doli- pridniži pot s sedla Lom. Na- čne prečno vzpenjati po juž- cerkvico Marije Snežne, ki ne in so slovenskega rodu, tako radi spregovorijo v slovenski besedi. nem pobočju Ojstrnika. smo jo prej opazovali z viha. Vzpenjamo se čez travnike, Povzpnemo se po travnatem nika planine Bistrica. Prve pot je kamnita in malo viSje slemenu. Piava idila se mi je daljujemo po dokaj položnem terenu do začetka trav- Odpeljemo se skozi Trbiž koče vidimo pred seboj, a do se priključi stari vojaáki mu- zdela, ko so se na slemenu pas-in mimo spodnje postaje tja je še nekaj več kot 100 latjeri in zavije desno. Ob li konji Zdeli so se mi kot divji gondolske žičnice za ViŠarje. metrov viSinske razlike. poti lahko opazujemo ostan- mustangi Od Marije Snežne Vozimo po stari cesti in se držimo smeri proti Vid- če boste dovolj zgodnji, ke starih bunkerjev in ka- lahko po poti 507 sestopimo vas bodo na travniku pozdra- vem. Ostanki dogodkov, ki nazaj do Rif. Nordio Deffar, mu/Udinam. Ko pridemo do vili ogromni svizci. Tisto naj se nikoli več ne ponovijo. kjer imamo paridran avto. kraja Ufcve/Ugovizza, tik zgodnje jutro jih je bilo res- Na naslednjem razpotju se Možnost pa je tudi, da se pred obnovljenim kamnitim nično mnogo. Kot da bi se usmerimo levo in se mimo od Marije Snežne vrnemo inu^loiu <:dvijej(Lo desno in vračali z nočne izmene za vi- ostankov bunkerja vzpnemo nazaj na planino, sestopimo Cerkvica Marija Snežne. Vredno ogleda sledimo gorski cesti. Cestnine ni, cesto pa na posamez- janja Čokoladeha ha ha. Čaka nas še kakšnih deset direktno na vrh, kjer nas ča- delno po poti pristopa, na kata tako vpisna knjižica kot razpotju skrenemo desno nih odsekih obnavljajo. Ja, minut hoje po planinskem tudi žig. Razgied z vrha je ču- oz. naravnost po poti števil- neurja so škodo naredila tudi travniku, kjer se v poletnih dovit, saj se pred nami odpre ka 403 do sedla Lom in se v tujini. Cesta nas pripelje do mesedh pasejo konii in go- ostenje zahodnih Julijcev, se- po makadamski cesti vrne- planine, kjer trenutno poteka vedo. in na planini; pravo verne stene velikanov, ki so mo na izhodišče, kjer nas sanadja oz. utrjevanje struge naselje hišk in nekaj doma- bile tako ljube Juliusu Kugy- čaka jekleni konjiček, potoka. Na tej višini leži tudi činov. Kako naj pozdravim, ju; Viš in Montaž, bolj desno Nadmorska višina: 2052 m koča, imenovana Rifuggo sem se spraševala. Ponosna pa še Jalovec, Mangart Višinska razlika: 902. m Nordio Deffar, na nadmorski na matemi jezik, rečem Do Z vrha se po grebenu spu- Trajanje: 6 ur višini približno 1200 metrov, bro jutro! in dobim tudi slo- stimo še do križa, odkoder Zahtevnost ***** Id pa je poškodovana. Odpra* vimo se po cesti, ki se v prijetnih ovinkih dokaj strmo dviguje, a je speljana tako, da ne Čutimo pretiranega napora. Po približno pol ure hoje prečimo most. Tisto jutro sem prav občudovala saniran breg nad mostom, ki so ga uredili po katastrofalnerh deževju pred leti. Ta predel je namreč leta 200} prizadelo uničujoče neurje. Prečimo potok Ukva. Siedi krajši vzpon po cesti. Na razpotju nas tabla usmeri levo na sedlo Lom, desno pa se odcepi pot 407, Id vodi na Ojstrnik oz. naj- Pogled na Ojstrnik in Bistriško planino vvico oaao vzgoje oóS.do^'^' Gorenjski Glas Jedi za poletne dni 91 KUHARSKI RECEPTI Marinirani losos pa ga potresemo s sveže sesek« Ijanim koprom. Lososa nare- Priprava: Papriko prepolovimo in očistimo. Čebulo nare- Makove rezine jemlje, ^ na hhro postavimo za neiaj na hladno. Polovico Sestavine: 70 dag svežega lo- ^ ^^ jih na- žemo na kocke in jo dodamo , namenske ^ razvaljamo in ^ položimo 505a, soK natrt poper, malo polnimo z gorčično omako, mletemu mesu. Dodamo gor- ' ^^^^ pedlmga praš- ^ pomaščen pebč. Naredimo sladkorja, i vejica Ustav kopra, krožnik položimo nekaj li- âco in sestavine zenetemo v ^ sladkojja, 1 zavitek ^^^ zavremo. pol žličke gorčičnih semen. . . r- -.....^............stov različne solate, nanjo gladko zmes. Začinimo po sladkorja, 1 jajce. 12, ^^^^ j^ak^ sladl^^r, nim, )anbz ^-raukeli Koprùvu gorčična omaka:} damo lososove zvite fileje in jih okusu. Maso nadevamo v pre- (U^ ^sla alx margarine dmetin rozine in dobro previs žličke pehtranove gorčice, malo prdij emo z gorčično omako. pol ovijene paprike. Paprike Makov nadev: čm I mleka, premešamo in ohla- vode, 2 žlički sladkorja, 1 žlica Oorčična omaka: Gorčico, damo v pekač in dolijemo ze- ^^^ sladkorja, i zavMek j^^ega premažemo po testu. vinskega kisa, 1 dl olja, i žlica sladkor ali med vodo, kis in ko- lenjavno juho ali vodo. Peče- vanihn sladkorja, 2 žlici medu, Dnigo polovico tesla razvaljamo sesekljanih koprovih vršičkov. per premešamo. Počasi vliva Priprava: Sol. natrt poper, mo olje, da se naredi omaka, sladkor in natrta gorčična semena zmešamo. S to mešani- Polnjene paprike co natrcmo lososa. Koper operemo in grobo sesekljamo in mo 30 minut pri temperaturi 35 % ^ê^ » ^iica ^ ^ ^jim prekrijemo nad^. 2 ruma, t noževa konica ameta, zobotrebcem nekajkrat pre- 200 stopinj Cetója. Sir narežemo na rezine. Po 20 minutah pečenja damo sir na papri- nekaj rozin. bodemo zgornjo plast testa. Priprava: McJco presejemo na Rezine postavimo v peâco seg- ke in potresemo s peteršiljem. desko in jo pomešamo s pedl- reto na 180 stopinj Celzija za 40 Sestavine: 2 rdeči papriki, 2 Skuhamo testenine, jih odce- nim praštem. V sredini naredi- minuL potresemo po začinjoiem lo- rumeni papriki, s čebula, 40 dimo in dodamo zeliščno mo jamico, van jo stresemo slad- Tik pred koncem pečenja sosu. Lososov file damo v skle- dag mlet^ mesa. 1 žlička gor- maslo. Postrežemo paprike in kor. vanilin sladkor, jajœ in pie- rezine premažemo še z raztop- do in nekoliko obtežimo. Po 12 čice, sol, poper, j d! zelenjavne testemne, ki jim lahko po oku- mešamo. Dodamo maslo ali Ijenim maslom. Ko so rezine urah je losos gotov. Koprové začimbe odstranimo. Lahko juhe. J} dag mocarek, 2S dagpi- su dodamo Se parmezan in mar^rino in hitro pc^etono pečene, jih ohladimo m potre-sanih rezancev, zdi^ m«sio. sveža zelišča. v ^dto testo. Če se tesûD pri- semo s sladkorjem v prahu. i 1 « 4 20 KAŽIPOT, OGLAS ~ GORENJSKI GLAS petek, 4. septembra 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Naiofilo 12 (Ajdvo ^prp^efnamo po »^Homi 04/XII-42 CC. faksu 04^20mM3 ali oMto na EUeiw^iuvi cm(i 4. «b^nju OL pODo ki se bo začel ob 11. uri. Od Ribčevega Laza do hotela na Voglu Žirovnica - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi v torek, 8. septembra, na pohod z Ribčevega Laza do Ski hotela na Voglu. Nezahtevne hoje bo od 3 do 4 ure. Vrnitev po dogovoru po Žagarjevem grabnu ali z gondolo. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Moste in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Prijave: Drago Kajdiž, tel.: 5801 469 ali gsm 031/535799- obvestila Brezplačno računalniško usposabljanje Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v okviru točke VŽU vabi na brezplačne delavnice s področja računalniškega usposabljanja, Prva delavnica z naslovom Osnove računalništva bo v sredo» 9. septembra, ob 15. uri. Sledile bodo delavnice: Word (sreda, 23. septembra, ob 15. uri); Excel (sreda, 7. oktobra, ob 15. uri), Powerpoint (sreda, 21. oktobra, ob 15. uri), Internet in elektronska pošta (sreda, 4. novembra, ob 15. uri). Prijave sprejemajo do zapolnitve mest po tel.: 581 34 13 ali na elektronski naslov urska.zeleznikar (g>ragor.si Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo odhodov avtobusov na Jesenice v splošno bolnišnico naslednji: v petek, 11, septembra: ob 6.50 Merkur, pred upravno stavbo Merkurja v Naklem; ob 7.00 KO RK Zlato polje, pred KS Zlato polje, Ul. F. R. Staneta 13; 7.10 KO RK Primskovo, pred Domom krajanov Primskovo; 9.00 KO RK Golnik, AP Golnik; 9.10 KO RK Goriče, AP Goriče; v petek, 25. septembra: ob 7.00 KO RK Cerklje, AP Cerklje; S.OO KO RK Gor. Sava, AP Gor. Sava; 8.15 KO RK Podbrezje, AP Pod- brezje; ob 9.00 KO RK ZALOG, AP Zalog. predavanja Ko gorita, se zvarita Brezje - V Romarskem uradu na Brezjah se danes, v petek, 4. septembra, ob 20. uri začenja cikel predavanj dr. jožeta Ramovša s skupnim naslovom Sožitje med rodovi. Prvo predavanje ima naslov Ko gorita, se zvarita - Mladi par se osamosvaja in uči lepega medsebojnega sožitja. i ♦ ^ I FUNDACIJA Vlncencâ Draksletja www.grozd.eu Brazd Vstopimo v svet GROZD-a Ndožba V vašo prihodwst OiuKijo Dur<> ESlBOf»AUNit^ CwMfo súQxintflad Analiza stanja nevladnega sektorja na Gorenjskem 31. Jurts na Vfslč IMstttno droitvo KnnMs tea vaî)î na tradicionalen 31. JbB n friK. kîsebojutri5.$8pt0aÉn2OO0.tstartom(èiî.vtvabi^^^^ : Regionalno Stičišče za nevladne organizacije na Gorenjskem bo, v okviru projekta GROZD, Izdelalo analizo in zagnani Icolesaiji na 13,5 km [^090. Na dan tel^ovanja bo možna prQsn ned 8. ta 1IU0 v prireditvenem stanja nevladnega sektorja na Gorenjskem. šotom Arena pri hotelu Kompas v Kranjski Gori ob plaiiU startnine 26 f p^Qj^kta GROZD stremimo k izboljšanju mreženja, intormira- EUR. Oodatne informacije: Samo Zidan, tel: 041/365 765, e-pošta: f ^osti ii promocije nevladnega sektorja, povečanju usposobljenosti le- samo2idan?gmail.com Fundacija Vlncenca Drricstoda v oMni profaMa GMZD vabi predrtavnike imrtadidh or^izacll - zas^Di zavodov, drvstev In atímm - fundacij na brezpMno delavnIcD. tega ter nuđenju kvalitetnih svetovanj nevladnim organizacijam (v nadaljevanju: NVO). Okrepiti želimo oblikovanje Javnih politik. Z namenom doseganja omenjenih ciljev bomo, z anketiraniem, naredili posnetek stanja NVO na Gorenjskem. Ta pa bo jasno pokazal, kaj NVO na Gorenjskem še manjka: dodatna izobraževanja, viri financiranja. Potekala bo v tortk, 8. »ptombri 2009» ob 16. ari v »liil loU 9 v i možnost promocije, ali kaj drugega. Vključili bomo NVO iz osemnajstih itatu ktml občin na Gorenjskem, ki delujejo na različnih področjih od športa, kulture. Tokrat bo tema: PrtdobItM h ntpridobNiia ditwaotl Delavnico bo vodil i varstva okolja do sociale, turizma itn. Na podlagi prid obijenih podatkov 8. M^ iBrtnts» ntv. dpL pranii ki že več let izvaja svetovanje nestid- i bomo pripravili analizo stanja nevladnega sektcija na Gorenjskem, ki bo nim organi2acijam na različnih pravnih področjih, kot je statusno pravo ; osnova za pripravo strategije nevladnega sektorja na Gorenjsfcem. ali davčno pravo. Vabljeni. Bazar Meilgei»racl|$heBa društva z roko v roki Medgeneracijsko ûmš^o Z ROKO V ROKI Kranj, ki združuj prostovoljce - vodje skupin za samopomoč z območja Kranj, Preddvorjr^, Naklo in Ponikve, pripravlja v sodelovanju z Domom starejših občanov Preddvor • enota Kaido Predstavnike NVO vabimo, da izrazijo svoje mnenje preko ankete in i tako sodelujejo pri oblikovanju močnega In prepoznavnega nevladnega KotokUv FimdMfle Vlncenca DraksMa (od \m profl desnll: Hermina sektorja na Gorenjskem. Vse informacije so na voljo na Info^grozd. In 04/23 61 346. lu Mme. Jure Ferlan. Oregor Amei B«io Fekonfa, Tan|8 Kozina. Mania StmBa In Vesna Ožik ObBOe sp^ni porid gormddh NVO Rn^ste oddaje o revkidnem sekloqu r)^ Sejom pred Domom upokolencev v HMem oetsk. 18. seotembra 2009. ob 16. url Izdelke smo izdelali prostovoljci in uporabniki sami. Poskrbeli bomo za krajši kulturni program in seveda za zakusko. Prisrčno vabljeni! ncMo^ dogodki, razps In korèdns ■ Ajiiiiul^ ZD r>6p/íadna orgoniza^ no msstu. ► s mnjí BJ GffOZD > 10:TS >www.grozd-eu> w I JHdM^^vno NVO ^ ' torak v nnuMuj ob it Voblfenl k posluianju na Radiu Kron j I wic3.tařBÍtv nm cb 16:15 % i t GORENJSKI GLAS petek» 4. septembra 2009 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-^as.$i 21 KONCERTI Glasbeni festival VOX LACI 2009 jezersko • Na petem koncertu festivala se bo predstavil Komorni zbor Krog z dirigentko Živo Ptoj PerSuh s sakralnim programom Bacha, Schutza» de Victorie, B/rda, Durufleja, Bartholda in Mozarta. Koncert bo v nedeljo, 6. septembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. Ožbalta na Jezerskem. RAZSTAVE Moj sanjski hladilnik Kranj • Danes, v petek. 4. septembra» ob 18.30 bo v Cafe galeriji Pungert odprtje razstave Moj sanjski hladilnik. Na ogled bodo likovna dela učencev 4. in 5. razreda oddelka podaljšanega bivanja Ot Simona Jenka Kranj, Center, ki so bila narejena v Šolskem letu 2008/2009 mentorstvom učitelja Klemena Marklja. Likovna dela Rudija Rerchmanna Jesenice • V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, 4. septembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikarja Rudija Reichmanna z Jesenic. Mu^r pa tak Tržič* V Kurnikovi hiši bodo jutri, v soboto, 5. septembra, ob 16. uri odprli razstavi slik tržiških mojstric pleter^ja. Naslov razstave )e Muštr pa tak. PREDSTAVE Srečno, Kekec Vrata, Pristava • Ambientalno predstavo Josipa Vandota Srečno, Kekec, ki jo je za uprizoritev prilagodil in režlrai Franci Koražija, si lahko ogledate v soboto in nedeljo, 5. in LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA ABONMA SEZONA 2009/2010 LOŠKI ODER Peler Shaffer ČRNA KOMEDIJA (komedija) režija: Branko Kraljevič igrajo: Bojan Trampui. Tamara Avguštin, Juša Berce. Jože Drabik, Matej Cujovič, Matjaž Eržen, Petra Malovrh in Janez Debefíak SLGCEUE igvar Ambjomsen - Simon Bent ELLING (prva slovenska uprizoritev) režija: Andrej Jus igrajo: Renato Jenček, Kristijan Guček, Aij<^a Koltak, Miro Podjed in Bariera Medvešćek SNG DRAMA UUBLJANA Yasmíjia Reza BOG MASAKRA (prva slovenska uprizoritev) režijo: Ja/iusz Kiča igrajo: Saša fíjvcek, Brar^ko Sturbej, Sliva Čusin in Igor Samobor ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Agnes Jaoui / Jean-Pierre Bacri DRlIZINf^KA ZADEVA (kofničoamelodrama) režija: Jaša Jamnik igrajo: Katja Fajdiga, Leopoid Pungerčar, Žiga Sedmak. Mileva Sovdat. Boris Car in Meta Černe MG PTUJ Peter Shaffer LEnCUA IN LUSTRER (romantična komedija) režija: Peter Srpčič igrajo: Violeta Tomič, Alja Kapun in Gregor Gec cena abonmaja odrasu 64 € upokojena 61 € Studenti in duaki 54 € Možnost plačila v dveh obrokih. VPIS Dosedanif abonenti: 3. in 4. septembei Novi pisani ure 04/5i2(U50 6. septembra, ob 15. uri pred Aljaževim domom v Vratih, n. septembra pa ob 17. uri pred domom Pristava. Rdzvalina življenja Predoslje - Dramo Razvalina Življenja si na prostem> na Župnijskem posestvu v Predosljah, lahko ogledate danes, v petek, 4. septembra, ob 20. uri in jutri, v soboto, 5. septembra, ob 20. uri. »tac fmjuAsfCL Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADOVEDN rasam Spozr^a')^® -ni.- i r.m nAEUft. . 04/ao^ \ vs« Cîorenjski Glas Nagrajenci križanke Zavoda za turizem Kranj, ki je bila objavljena v'Gorenjskem glasu 28. julija, so: 1. nagrada: Ivica Pre-mrov, Žabnica; 2. nagrada: Caser Bogomir, Kranj; nagrada; Marija Pintar, Kranj; 4. nagrada: Jar>ez Stanta, Školča Loka; 5. nagrada: Irena Žakelj, Žirr; 6. nagrada: Uro§ Ropret, .$ef>čun 7. nagrada: Pa^a Koritnik, Jesenice; 8. nagrada. Lojzka Ta* ler, Zg. Gorje; 9. nagrada: Cene nepremičnine real emte svet re d.0.0. Enot? Kran} Na2or]«va ulica 3 4oco kranj tel,: 04f^t^^^co(^ f««: 04/2026-459 email: kranj(|>svet.si, www.&vet.si Rakuš^ek . Zin. GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^ta: malt(>gldsi000. kran j • okolica; svetlo, funkcionalno razporejeno 1$, m2, 1. nad. večstan hi$e, i. 09 popolnoma obn.. prevzem takoj- 69.000 eur, proda hiso Rezultati 70. kroga • 2. septembra 2009 9,15,16,20,33.36.37 i« H Lotko: 132207 Loto PLUS: 5.16,17e 30» 34.36,38 in 8 Predvideni sklad 71. kroga za Sedmico: 420.000 ÊUR Predvideni sklad 71. kroga za Lotka: 120.000 EUR Predvideni skiad 71. kroga za PLUS: 200.000 EUR kran} • oko^k% h\u >$8.68 mz na zemijiûu 778 mi, adapt 1.09, v kateri so itjri is sânovanja s pnbl. 33 ms stsnovan- jske povrsine. Bliiina igri^t'a prevzem 230.cc0 eur. 04/2&ii*000. PRODA PISARNO kran) • cerrten odlično locirani poslovni prostori 73,55 ^^ 2 irložbenim oknom v modemi poslovno>^n. stav- bi. zgrajeni 1.07. in3 ii., dve dvosobni, priti, v iirrierî 6i,oo m2 in 65,00 mz, niiek objekt, k izgrad. 2004, cena 110.000,00 eur, možnost vselitve po dogovoaj. kranj, vodovodni stolp, trisobno v i. nadstr. izmete 82,08 rn2, i. izgr. 1964, delrro obnovljeno 1. 2005 • &kna, balkonska vrata, ogrevanje klastino, plin v bloku, vpisano v zk, cena 110.000,00 eur, kranj, planina«huje, dvosobno, vi* soko pritltije v izmeri 79,37 ma, i. izgr. 1953, obrtovljeno, raz«n kopat* nice. i. 2005*2008, lasma etažna ck na olje, vpisano v zk, cena 97.000,00 eur. bistrica pri tržiču, enosobno, visoko pritličje v izmeri 40 m2, potrebno obnove, ck, L irgr. 1973, cena 63,000,00 eur. tňlč, cankarjeva ul., dvosobno. vi. nadstr. v izmeri 54 m2,1, izgr. 1967, potrebno obnove v celoti, cena $2.000,00 eur. n^ddvor, encsobno v mansard i iz* mere 4^,00 mi, v hisi so samo štiri stanovanja, i. izgr. i960, stanovanje izdelano i. 1991, ck, cena 79.500,00 eur, mnovan)e oddamo v nafem kranj, drjjovka, manjša visoko pri* tlična hisa tlorisa 30 mz na parceli velikosti 500 m2,1, izgr. 1951, v celoti prenovljena in opremljena 1.2009, v pritličju * kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, wc, v nad^r.- spalnica, pomožni prostor in kopalnica, ck,največ za dve osebi vseljivo ta* koj, cena 630,00 £ur/mesečno -1- stroski -h 2x vacsčina. hise . prodamo kranj, sp. bcsnica, visokoprrtlična, tlorisa 120 rr2 na parceli velikosti 549 m2, ck ra olje, tel. garaža, dve parkirni mesti, sončna lega, hisa je lepo vzdrievana, i. izgrad. cena 296,000.00 eur, vselitev možna konec leta 2009. trttenik, na izredno lepi sončni lokaciji, medetažna s 300 ms uporab* ne stanov, povrime na parceli veli* kosti 1144 m2, i. izgr. 1999, cena 439.000,00 eur, v kateri je vključe* na tudi vsa oprema izdelana po meh, vikeno-prodamo trstenik • orte, zidan, visokopntlič* ni, tlorisa 46 mz na parceli velikosti 4/3 fti'i. iepd bunčtid lok^cijd, gara* ža, dostop tli(ovan, ob vikendu tudi manjka brunarica, i, izgr. >997, cena 250.000,00 eur. parcela • prodamo kranj, proti naklemu, v industrijski coni v izmeri 5957 ma za proizvodnjo, skladišča, parkirilče, cena 144 eur/ma in 5e cca. 18 eur/m2 za komunalni prispevek Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e mali: moliogl&sl^g glas.si Male ogiase sprejemamo: za objavo v pétek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delavni cas: od ponedetjlia do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do K. ure, sobote, nedelje in prazniki zapito. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM dvosobno, brezje, 53 m2. novogradnja, pokrito pdrkirifiće, vrt. klet, cena: 1690 eur / m2, tt 041/608-656 ODDAM sobe v âencudu za dve osebi, im^o lastne kopalnice» internet in tv prikljue^k. o 059/046-113 m(M7so gekkoprojekt nepremičnine Britof 79A. 4000 Kranj wvm.g«M(opro}ekUI 04 2341 999 031 67 40 33 v šenčurju oddaam sobe za dve osebi z lastnimi kooalnicami» internetom in tv. 051/704-087 A004779 encsobno stancvanje. 46 m2, balkon. 3. nad., âkcfia loka. o stanovanje v okolici šenčur^, 85 m2. «041/390-422 MÛ61SS FESST. d O. o., nepremičninska d-užt)a. Koroška C 2. tilefon; 236 73 75 fo; 236 73 70 E-poŠtS! VJ. internet: mww.fesst.si dvosobno stanovanje v èkofil loki. novi svet. delno opramij^no. 9 040/830-960 9CC510I dvosobno novo sianovanj«. 61 m2, -o 040/431 -737 0v0so6no stanovanje v ljubnem, aarn&ki najemnina 2 vsemi stro^ k) 300 eur s predplačilom, v 040/ 369.51 b ooosiso dvosobno stancvanje, 70 m2 v kranju, oddam zanesljivemu ponudniku 400 eur-k stroški. 9 031/307-853 À t 22 MALI OGLASI info@g-^s.si GORENJSKI GLAS petek, 4. septembra 2009 HIŠE PRODAH DVOJČEK • energ^tsKo zasnovana poknica anote sTanovan)ske9a dvof^ Ka, IV. pod. faza. na lepi loKaciji. udod* rK>, v 051 /360-822 »006117 HAfNARjEVO NASfiUE . prodâ/no polovico stanovanjskega dvojčka. 9 05l/3&d-822 MÛS1» PREDDVOR ' začenjamo z gradnjo stanovanjskega dvojčka na čudoviti tokaciji, tr 05V3e6-622 STAREJŠO hléo na Visokem, 120 m2 n dvorišče 110 m2. «040/322-309 STAREJ&O stanovanjsKo híáo z ločenim gosp. poslc^em, Z9. Beta pri Preddvoru, velikost 600 m2. cena po cto- govocu. «041/384-OTO V PO D REČ I prodam stanovan^ko novogradnjo. 9 051/368-622 M&sns V STARI LOKI je v priprav gradnja stanovan^kega đvoičl^, V 05T/388-822 VIRMAŠE • èk. Loka prodamo stanovanjsko h<šo ter dvojčka v gradnji, ugodno. 9 051/388-622 «G06171 POSESTI MÔDAM PARCELO z gradbenim dovoljenjem za dvotčka v Preddvoru. 9 0S1/388- 822 ecMize PRI NAKLEM prodam parcalo z gradbenim dovoljenjem za dvojčka. 9 051/388-822 wxams PRI SkOFJI LOKI pnDdamo parcelo z gradbenim dovoljenjem za dvojčka in hišo. 9051/388-622 s00&l?6 VIRMASE - pnxJam zelo íepo pan:eio na roOu z&ztdipvih £efflljiè6 s čudovitim razgledom. 9 051/366-622 SQûfttlâ MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP. PRODAJA. PREPIS rsblienih vozil, gotoi.'insko plačib. Avlo Kranj. d. o, o.. Kranj» Savska 34, Kranj. 9 04/20-11-413, 041/707-145, 031/ 231-358 OOKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozri, gotovinski odkup, prodaja na obroke, MEPAX. d. O. o., Pianiná 5, Kranj, 9 041/773-772, 040/773-772 CHEVROLET KalOs Aveo m Komplet platiščzgumami, dim. 175/70/13.9 040/564-027 »O06id£ AVTOMAŠI CERKgE Fiat Punto. letnik 200^: Hat Multipla. letnik 2000; Renault Clio, letnik soco; Renault Twingo. letnik 1999: Rerrauit Megan, lemik 2000; Citroén Xsan, letnik 2001; Citroen Saxo, letnik 1999; Hyundai Akcent, letnrk 2002; Hyundai Gets, letnik tooy. Opel Astra Kardvan. jetnik 2003; Renault Kangoo. letnik 2000; Opel Cor sa, letnth 2003; Ford Focus, letnik 2000; Peugeot 206. letnik 2000; Škoda Fabia, letnik 2000. KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490012 OPEL Corsa, 1.2, Elegance, av- tometik, 6/2001, srebrT>e barve, ob- voianski radto, CO, klima, alarm, garaâran. redno servisiran, originalnih 25.300 km, cena po dogovoru, 9 0V53-4i-gi6 ftVtAÛ^J VOLKSWAGEN Polo karavan, i.v, SOI. I. 1996. 132.000 Km, s klimo, rdeče Derve. cena po dogovoru, 9 041/722-62$ Mosm DRUÛA VOZILA_ PRODAH PRIKOUCO. 160 X 100, reg. 5/2012: fantovsko kolo Douglas im F. 9 041/861-747 PRIKOLICO za prevoz gor$kfi kosilnice BSC. o 041/482-547 AVTO DELI IN OPREMA PRODAM PLATIŠČA. GUME za različne avte. več dimenzij, mak) rabljeni akumulatorji. 9 041/722-625 W04U2 STROJI IN ORODJA PRODAM Tf^AČMA brusilka. dolžina 3 m. 6l$k. pomik mize, ťř 031/264-074 ŽIČNO erozijo. I. 99. ali dam v najem, 9041/660^9 Mosor? GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PfiODAM CEVNI fasadni oder 250 m fn 120 m2 komplet áolunge'. 9 031/637-937 O^AŽ 771 . I60m 2, 9 041/378- SIREŠNA krHfna. pločevinasta -'5 EUR / m2 in Bremac 0.56 EUR na kes. 9 040/464-I18 S1REŠNIKE Creaton Rapido, barva črrta, 350 kom in ograjo za gradbišče. d6žina 100 m. vi^na 1.6 m, vse skupaj ugodne pn^am, 9 040/269-022 »006146 SUHE smrekove deske, plohe, 9 04/2^-24-454 9C0WS SUHE mizarske smrekove plohe tn 25 m3 ladijskega poda. 9 031/706-<358 TLAKOVCE, dobro ohrantene, 9 04/20^2-284 9oc«i6i KUPIH BETONSKE ploéče 50 x 50 cm ali 40 X40 cm, 9 031/211-166 eoosiM ODKUPUJEMO nk>dovino in celukjzni i^^ rglavcflv ti>dj fubaderke, 9 041 / 75a'd32 ZRAČNO suhe smrekove deske in pl> he. 9 041/582-770 eoosie? STAraNO ROHliTVO PRODAH NOVA vhodna vrsa a podbojem, po zeb ugodni cani. 9 041/271-953 KOPALNIŠKA OPREMA KUPIH_ BOJLER 30 1 on 10 I ter 040/ 73^87 9 •OD&186 KURIVO MODAM OPVA - metrika ali razžagana, možna dostava, 9 041/718-019 B006200 Df^VA, možnost plečila na obroke, metrika a1l razžagana, možnost dostave, 9 040/336-719 SCOS2QI BRE20VA. bukovo, hrootova drva. 9 041/960-371 SUHA dn^, 9 041/593-963 «005^64 6UK0VA, hredtovs. brezove drva, razžegana, z dostavo na dom, 041/758-958 BUKOVA, hraatovd. brezova drva, razžagana. 2 dostavo na dom, 9 041 /330-398 BUKOVA, hrastova, brezova drva, razžagana, z dostavo na dom, 9 BUKOVA drva, cena 50 eur/ m3 in Borova drva. cena 30 eur/m3. metrske, 9 04/25-21-601 DRVA, meiana in bukova. Cena po dogovonj, 9 041/293-669 DRVA, razžagana z dostavo v Kranj, 9 040/726-705 9006140 DRVA -meéana* buk»/, gaber, javor. iesan. hrast, motnost razreza in dostave, cena 40 EUR. 9 070/323-033 KVALITETNA bukova drva, možen razTBZ in prevoz r>a dom. 9 05T/4I2- 16S 90061 T« SUHA bukova drva z možnosfio dostave. 9 041/846-539 SUHA bukova drva, 9 041/767-339 ttooAoei SUHA biikova drva. Ter kupmi kravo za zakol, 9 041/606-642 MÛ&I&? SUHA tx/kova drva, možen razrez in dost»^, 9 040/367-307 eo»i64 KUPJM DRVA,e-10m3, 9 041/316-617 MUlSI STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM REGAL z vitHnama za dnevno sobo, nizek, modem dizajn, bel, predali za tiho zap^nie. 9 041/543-876 MM1&7 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM MALO rabtjen mali pralni strcH "Go1(^ kinď'. Podarim el. pisalni stroj, 9 041/6D2-395 000611» VRTNA OraEMA PRODAM VRTNO gan^ituro iz masivnega smrekovega lesa. deb, 8 cm, dol. 200 cm, lepa fn čvrsta izdelava, 9 041/655-360 mosut TURIZEM NOVIGRAD v rvovigradu. EUR / dan, september prezwrte apartma za 4 osebe. 30 040/554-100 eooeios PRODAM BON za 8 dni, Španija, avtobus, rtalija-Franciâ, velja do apnia 2010, cena 200 eur, druga doplè., 9 031/307-140 UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE, strogo unikatne na temo tarota. www.mrt-tap!senjetarot.si, 9 031 /379^80 M04SX) TAPISERIJE različr^h velikosti', oblik, motivka, cena od 1OO eur dalje, 9 040/567-544 wuvi* STARINE PRODAM RAZLIČNE $tare predmete in kipce od I njbana dO T ita, 9 031/449-036 KUPIM STAR mizarski ponk. skrinje, omare, mtze. mlin za žito na kamenja. 9 031/678-351 W0&16' STARE razglednice PEZ In Kinder urice, lahko so tudi poškodovane alf nekomcJetne, 9 041/429^76 9ÚÚ494Í MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM "OMRON" merilec krvnega tlaka, z dvonočnim napihovanjem, nov ée zapakiran z garancijo, ugodno prodam. 9 04/57-44-559 ŽIVALI iN RASTLINE PRODAM Škotski TERIER gentleman med terierji. zvest družabnik. 2 samčka iampkyiskin startov z rodovnikom na voljo. 9 031/533-921 CIPRESE smaragd, 50 cm - 4 EUR, 80 cm - 6 EUR. možnost dostave, 9 040/576-587 «006073 SADIKE jagod In velike asparaguse dobite po zelo ugodni cen? ' 041 / S40-ei 7 PODARIM UUBITEUEM žKrali podarimo mladega mucka najdenčka. je sivo bele bariife. črno wratr\k:o in )e z^o po jazen Najden je bil na Orehku pn Kranju. Kdor ga teH posvojiti, naj pokliče. 9041/429-914 MLADS muce, 9 040/295^932 l&ČEM IZQUGILA se je sivo-bela mucka, tonec repka Ima bel. Na reiaclji Duplje - Križe. Kamor se re zatekla^ prosfm, pokTićite, 9 041/585-320 mosâ» BIKCA ČB, stamga 3 tedne in telico po izbin,9 041/376-771 BIKCA ČQ starega 1 teden. 9 041 /833-672 »006189 EN MES EC Staro teii^o limuzin in beli krompir jedilni, 9041/855-753 KOZE smaste in kozliće, cena po dogovoru. 9 040/621-024 eoů5i?i I i • Smo uspešen prodajno servisni center vozil Renault V Sloveniji, S svojimi številnimi dejavnostmi smo tudi podjete Z najcelovitejšo ponudbo. Zaposliti želimo sodelavca za delovno mesto: AVTOLIČAR im/ž) Od kandidatov piičakujema: • IV. aliV. Stopnjo ustrezne izobrazbe, •eno leto delovnih izkušenj. • delovne izkušnje v avtomobilski stroki so prednost Delo se sklene za Redok}čen čas, s poskusno dobo 2 meseca, Delo se opravlja v PE Remont Kranj. Nudimo urejene delovne razmere, stimulativno plačilo in strokovno izpopolnjevanje v dejavnosti. Vaše pisne p^udbe pričakujen>o v 8 dneh po objavi na naslov: Avtohišd Real, PE HmWJ Kran], Ljubljanska Wta 22.4000 Kranl. KOZO in kozla sanske pasme, stara 2 leti. b^ez rogov. 9 031/883-065 UWLIIť PURANE, cer^ 5,5 242^54 , 9 041/ TEUCO sirrtentalko, brejo g mesecev in suhe bale olave in bale lucerne. 9 041/695-261 TELICO simentalko. pašno, pred telitvijo fn psřóko bemardfnko, staro 3 mes«ce. 9 040/610-958 eoiuiS4 TELIČKO, LS, staro 6 tednov. 9 041 /220^40 TELIČKO, belgijsko, pfave pasme. lezKo 150 kg, 9 031/687-062 ecosias TEUČKO stmentalko. staro 2 ledna. 9 040/516-763 msiTB BIKCA simentalca, starega 10 dni. 9 04/53-15^74 ZAHCNJAH BIKCA, belgfisKega, piavega, težkega 100 kg, za teličko sîrnentalko. 9 04/25-51-457 OSTALO KUPIH SODE za naniokanjo Midja. 220 poceni, 9 041/839-941 60061» ZAPOSLITVe (m/žl NUDIM FANT ali dekle dobi občasno delo v strežbi, Gostilna Logar, Hotemaie 3 a, Preddvor. 9 041/335-979, 041/ 369-051 9m&qa7 GOSTILNA v Kranju zaposli kuhana, možna priucitev. Gostilna Pť Matičku, Jezeri c. 41, Kranj, 9 04/23^S-360.041/618^22 soosom KUHARJA PK^OPEKA redno za- slim, Lam, d.O.O.. Sr. Bitnje 7a, niča, 9041/642-882 ODGOVORNO dekle, lahko stareiáe za ásčenje lokala, zaposlimo. Kavni kotiček Čuk, Hidnceva 47, Kranj, 9 04/20-26-779 MOdiflr REDNO ali honorarno zaposJim natakarja/ico la delo v gostinskem lokalu, 8o^ Shanik s.p.. Klanec 38, Komanda, 9041/570-937 SIMPATIČNO, odgovorno dekle za deto v strežbi zaposlimo /lahko srednjih let/. Kavni kotićek Čuk, Kidričeva 47. Kranj, 9 04/20-26-779 V PIZZERUI ooDi de)o dekle aii gospa v strežb), pogoj: delovne izkušnje, oa-ebna urejenost, delovna zavzetost, lepe niso ovira. Picerija Pod gradom, KoroškacesU26, Tržič, 9 031/571-781 Î0061/Û ZAPOSUMO fanta iz Škofje Loke ali okolice v Piceriji Ločanka. Podlubnik 139, ŠkoQa LAa, 9 041/670^79 II JURČIČ & CO. d. O. o.. Poslovna cona A 45, Šenčur zaposli voznika C fn E kategorije na področju mednarodne špedicije (tujci osebno dek)vno dovol-lenie). Informacle nate!.. 9 041/761-400 VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaoosiim, kategorije C In E • prevozi v EU. Zâ]c tranaporl, d. c. o., VaJburga 15, Smlednik, 9 041/622-529 eooso'« POTREBUJEM zastopnike za prodak:^ atraktivnega izdelka. Gaal Int., d.o.o, C. Vfktaia Svetina 11, Jesenice, tel.. 9 041/645-561 VELIKA PRILOŽNOST z£^>oslimo zastopnike za terensko pnxjajo. najvišje prtvtzije doslej, pornoć in prevoz na delo zagc^iena, možnost redne zaposUNe, Bk}mag. d. o. o., Ristavšto cesta' 119, Tr^, 9 051/329-985 warn ZA NEDOLOČEN čas zaposSmo zastopnike za terensko ofodajo arhkiov za varovanje zd/Bvia. Ogte;te si wvaw. sinKopa.9, d. o. o., Žíiosmka 87,Žirovrtca,9041/793-367 900<44I ZA NEDOLOČEN čaa zaposlimo tr- Ccega pomika z lastnim prevozom, ovina. d. o. c., Savska loka 21, Kranj, 9 031/447-040 Mwm JURČIČ A Co. d. o. o.. Poslovna cona A 45. Senéur zaposit avtomehaniKa • vzdiievalca tovomh vozil. Informacije na tél.. 9 041/761-400 ZAPOSLIM atrojnega tehnika, Jez Janaz, s. p., Seo pri Vodicah 8. Vodice, 9 041/669-689 Mosor« ZAVAROVALNA «gencija - d. o. o. lide sodelavko ali sodelavca za dalo v Kranju in âkoQi Lckí. Zahtevana min, srednješolska izobrazba In vozniáki Izpit &4<8fegonje. ^ncija Čelik, d. o. o., Virmaše 118, Skofla Loka, M0610Û IÂ6BM IŠČEM DELO, pomoč pri vzdrževanju hiée. čiščenje, žaganje drv ter prodaja, odvoz smeti, urejanje zelenic 1er kultiviranje zemlje. 9 041/75S-95Ô, 041/ 593-219 Mo&oeo IŠČEM DELO - kftwja trave (brežin^, obrezovanje živ« meje. stihanje vrtcv. 9 041/718-008 90»iM IŠČEM DELO polaganje keramičnifi nWvJfi. 9 n40/2řXW65 mosms IŠČEM DELO - honorarno al< na vaâem domu, v štof^i Loki alf bllžn]j okolici, po možnosti v dopoldanskem 6ssu. 9 04/51-22-656 «osic? STORITVE NUDIM IZDELUJEM kamnite škarpe In tlakujem dvorišča,AzemTafilajs.p.,Zg. Bitnje 101 a, Žat>nlca, 9 040/QC ADAPTACUE, novi^radnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvoridč, z našim ah vaàim materialom, SGPBytyqi SKAW, d. rt. 0., Stružs« 3 a, Kranj, 9 .041/222-741 »mm^ ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije. tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite skarpe in dimnike, kvairtetrx), hitro In poceni. SGP Beni, d. o o., Struževo 7, Krant, 9 041/561-638 9004770 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvohič. dovoz, poti, parkirišč, potag. robnikTiiT, prafnih plošč, izd, betonskih in kamnitih škarp, Adrovic & Co, d, n. o„ Je^ovskova 10, Kamnik, 9 01/83-94-614,041/600-751 I V GORENISKI GLAS petek, 4. septembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g^s.si 23 ASTERIKS SENĆ1LA Rozma,*» Peter, s. p.. Senićno 7. Knie. tel.; 59-55-170. 041/733-709; iâluzije, roloji, rolete. lam©)r>e 2svese, pirse zavese, ^oma/rt^i. markize, wvuw.asleríks.net ecc&i9$ BCLJE^UC m Sten. srn^ućni o^e- rreíá. Darvorie napuàœ/ r bsad. dekorslMii ometi in cpteeH, Ko, s. p. Podbre^ 179. Ne«o,«031/392-909 DELAMO vsa deta notranje cmete in teade z neâim ati vâàim mateň- 4cm. Aoanil, d. o. o., Žabnca 4r. žsbtica. tr 041 041/e7&<3^ B30MD3 FLORkTANI. d. O. O.. C. ř^a Bcûo 41. Kranj izvâja vsa gradbena dela od ternei)ev do Mhe. adaptaciji». 0R>eti. ometi fa$ad. kamnite škarpe, Hakovarv le ć^riit. « 041/557-Ô71 tZOELAVA poOstreinih $tar)ovanj. po-laçanie laminatov in razna mizarska popravita. M &VVrtačntkin partner, d. n. o., Šinkwtum 23. 1217 Vodce, tř 031/206-724 «WM3 IZVAJAM vsa gradbena dela. adapOaJe. notranje omete vseh vra, lasađe. hitro in poceni. Acte Sopaj sp.. Sr S«ije 31, 2ab-nica. 9 041 /&6^009 «codou IZVAJAMO sanaciie dimnikom, vnanfe. zidava, montaža r>o^rih, popravtia starih. nudimo dimne oOtoge. dmre ka[>e. NovaK & Co, d. n. o.. Ljubljanska 89, Oomzale. o 031/422-800 bocm?»« KOMPLETNA griap»arý> stano^ in kopčd» nic, vcdoi 10 LET ZA VSS ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovifa. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kuhovec Robert s.p.r Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-4&-26, 041/750-560 IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLES, KITARA • VaDirro vas v PLESNE IECají za vse geneiacire In v posamezre tećaje an celtfetno šolo KTTAREl Sludi:^ Tango. 6(^316. Krwj. « 041/820^ B006>S3 ZASEBNI STIKI 53 «L ET NA ženska išče resnega in poštenega moškega, c^c^ica Kranjs In Ljubljane, V051/4B1-337 9M6ltû ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse generacija po državi, zastonj za mlajše ženske. 9 031/836-378 ŽENSKE razlićnin starosti iščejo resne žMienjske sopolnike za poštena, trajna razmerla. « 031/505-495 OBVESTILA 2. javna dražba stavbne parcele št. 283/40, 744 m? v K.O., Tupaliče za izMIcno ceno 46.239.60 EUR bo 16. 9. 09 ob 10. uri v sobi 7/11. čzvr. odd. Okr. sodišča v Kranju. Bleiwelsova 20. Varščino rxakazati do vW 10. 9. 09. RAZNO PRODAM MALI PRALNI stroj Goldkind. maio rabljen in el. ^salni stroj, za simbolično ceno, « 041 /602-395 900SI33 MLIN za sadje električni in ročni, kavč jogi. novi ter dve hrastovi Kadi za namakanje 400 in 350 I, cena po dogovoru, tř 04/53-36-457, 041/625- MOŠKO KOLO Toipedo. kozlička za pleme, stojalo, ner^veće konto, novi CD. Pdjanšek. tř 041/583-870 ecoboai ODEJO > 140 X 200 cm. vzglavnik - 70 X 90 cm in 40 X 50 cm. vse Iz čiste n>n^e volne - antialergik. ugodno. 9 040/322-569 ecos>3T SPOROČILO O SMRTI SvojO življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka Iz Finančno računovodskega sektorja Frančiška Drolc rojena 1920 Od cje se bomo poslovili danes, v petek. 4. septembra 2009, ob 17. uri na pokopališču v Kranju Žara bo v poslovilni vežid na dan pogreba ob 9. uri. Ohianili jo bomo v lepem sporriinu. Kolektiv Sava Ostalo grenko je spoz m nje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več m bo, ker si za vedno vzel slovo. SpoČij si žuljave dlani, zavsešc enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabíjena. ZAHVAIA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti nepričakovano zapustU naš dragi Dominik Hvasti samostojni podjetnik - strojni ključavničar z îame éf* m» Ob tragični izgubi našega moža, očeta, starega ata, brata, bratranca, strica in prijatelja se želimo zahvaliti najprej vsem« ki so sodelovali v uspešni iskalni akciji pod vodstvom PP Kran). Hvala pevcem, gospodu kaplanu, pogrebni ekipi Mestnega pokopališča Kranj, In vsem, ki ste nam ob njegovi prerani smrti izrazili obilo besed sožalja in tolažbe, poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi |ama, 28. avgusta 2009 Življenje je kot imovo pot. Ampak (t trni so vfoiiH taka veliki, da jih m mogoče uničiti. Vrin^o u v srce in tam počivajo. nas pa to tako boli. ZAHVALA V 72, letu nas je tra^čno zapustil naš oče, staii oče. sdic, brat in tast Jože Sušnik Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam izreidi sožalje, podarili sveče ter 2 nami sočustvovali. Zahvala tudi ZD Kranj, UKC Ljubljana, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in pogrebni službi NavČek. Posebna zahvala tudi za pozornost in pomoč družini Eržen, nečakinji Milki Golob in Jožetu Knificu. Vsi njegovi Besnita. 30. avgusta 2009 Ni te več na vrtu, ne v hiSi, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučke na grobu upihnil bo vihar, v ruj^i^ 5rdh je nc ho nikdar. ZAHVAIA Mnogo prezgodaj phšlo je slovo, ko nas je v 71. letu starob zapustil Vinko Ferenčak iz Naklega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ín znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in dar za maše. Hvaležni smo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku in Navčku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi Naklo, 26. avgusta 2000 OSMRTNICA Sporočamo Žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Francka Drolc rojena Brejc nosilka partizanske spomenice 1941*1945 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 4. septembra 2009, ob 17. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Na dan pogreba leži od g. ure dalje v poslovilni vežid na tamkajšnjem pokopališču. IN MEMORIAM Kako bi dihal rad, poslušal, ^edal, sedel med vatr.i, katero vmes povedal, pa me tiSči teptan nad mano grob preran. O. Župančič h ."It Tadej Šmit 14. 5.1080 • 31. 8.2008 Včeraj, 31. avgusta, je minilo dolgo leto. odkar je zaradi posledic storitvp kaznivega dejanja umrl naš Tadej. Odšel je fant. ki ni nikoli nikomur storil ničesar žalega. Sredi dela, sredi načrtov, sredi prevajanja španšdne, angleščine. Pa toliko je imel še postoriti. Vrniti se v njemu tako ljubo Havano, vrniti se v špansko Ueido. spoznati malo Susumo v Indiji, ki ji je plačeval šolanje, vseliti se v svoje stanovanje... Kot bi vedel, da mora tóteti. Kot bi slutil, da življenje z leti ne bo radodarno. P<^eŠamo ga. V dobrih mislih se srečamo, v srdh pa je za izjemne ljudi vedno prostor. Vsi njegovi BI. Dobrava. Ueida. Havana. 31. avgusta 2009 Prazen dom je in dvorišče, ZAHVALA oko zaman te iŠČe... Odšel si tiho brez slovesa, ostali zdaj brez tebe smo. A vedi. da te vsake uro dneva ^ starosti nas je za vedno zapustil naš dobri, skrbni oče. stari ata. brat stric in svak y naših srcih nosimo. Franc Kern šofer avtobusa v pokoju iz Gorenj, jezerska cesta 115 Ob izgubi našega dragega očeta se želimo zahvaliti sorodnikom, sosedom. vaSČanom. prijateljem, znancem ter vsem ostalim, ki ste se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarne darove. Iskreno se zahvaljujemo dr. Pavlinovi, zdravstvenemu osebju Endokri-nološkegaoddelkajesenice, Francki in Miru Gašperlin za pomoč in trud, KO ZB Primskovo, PGD Kranj-Primskovo, čebelarskemu društvu Britof-Predoslje, Alpetour potovalni agenciji, d, d., pevcem KLAS za lepo petje, pihalnemu kvartetu, pogrebni službi Komunala Kranj ter gospodu župniku za opravljen cerkveni ubrcU» Iskicnd hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste kakorkoli počastili spomin nanj in nam v teh težkih trenutkih letali ob strani. Žalujoči: sin Albin z družino Kranj, 31. avgusta 2009 ŽalujočL hčerka Majda, vnuldnji Maja tn Simoca ter ostalo sorodstvo Kranj, 1. septembra 2009 24 info(S>g-g^as.si GORENJSKI GLAS petek, A. septembra 2009 Ankéta Poslanci naj bodo kot vsi drugi Danica Zavrl Žlebir Poslanci državnega zbora so dobro plačani, poleg tega po izteku mandata §e leto dni uživajo nadomestilo, govoriio se je celo o izplačilu regresa. Kako pa na vse to gledajo ljudje? Falo' Corud ICavdii Andreja Košir iz Sko^e Loke: "O tem, kakšne pravice imajo poslanci» sedanji in nekdanji, ne razmišljam veliko. Prav se mi zdi, da imajo po izteku ma^^dâtâ še nekaj časa nadomestilo, regres in* dopust pa sta druga stvar.'* Milka |ug Iz Sko^e Loke: "Kaže, da so privilegiji poli* tikov dobili krila in pobegnili izpod nadzora. Ne zdi se mi prav, da imajo toliko veČ- je pravice, kot der^imo običajni ljudje, zlasti delavci, to ustvarja prevelike razlike." Bečo SellmoNnč iz Ško^e Loke: "V parlamentu imajo velike plače» poleg tega še dodatno plačane naloge in druge privilegije. Zase so znali dobro poskrbeti, malo manj pa za običajne držav* jane it jože Pa j nič Iz Ribnice: "Težko bi se strinjal, da se poslanci dovolj zavzemajo za ljudi, se pa dobro pobrigajo zase. Ni prav» da po izteku mandata vse leto dobijo nadomestilo. Naj zanje velja enako kot za vse." Brigita Čarman 2 Godežiča: "Nadomestila pripadajo tudi drugim državljanom, vendar le v primeru, da službo izgubiš, ne pa tudi» če jo zamenjaš. Naj jih imajo tudi nekdanji poslanci, a krajši čas» drugih dodatkov pa ne." Jeseničani ne bi dali bazena župan Tomaž Tom Mencinger zagotavlja: "Dokler ne zgradimo novega bazena, kopališče Ukova ostaja!" u&ša petírhřel jesenice • Mnoge Jeseničane, Id 2 veseljem obiskujejo edino jeseniško kopajišče Ukova, so razburili načrti Občine Jesenice, po katerih naj bi bazen podili, na njegovem mestu pa zgradili stanovanjske bloke. Tako vsaj predvideva občinski prostorski načrt, Ja ga trenutno sprejemajo na Občini Jesenice. Po tem načrtu naj bi na mestu kopališča Ukova gradili eno- in dvostano- vanjske objekte višjega standarda, kopališče pa preselili na novo lokacijo, predvidoma na območje poslovne cone. Kar nekaj domačinov oziroma okoliških stanovalcev je izrazilo nasprotovanje takšnim načrtoin saj si ne ^^opalisče Ukova je zelo pnl|ubljeno med Jeseničani, vendar bi ga bilo potrebno posodobiti, želijo da bi se območje ko- ^^^^ primanjkuje parkirnih mest za obiskovalce. / Ar>ka euiov« pališča spremenilo v stano- starelo, ne morejo širiti, žino virov ogrevanja. Po žu- prav tako ni prostora za ure- panovih besedah je v igri ditev prepotrebnih parki- nekaj možnih lokacij, ena rířč. Za nameček bi bilo ba- od njih je tudi poslovna zen treba posodobiti, saj je cona. Novo kopališče bi gra-bazenska skleda poškodova- dili po načeiu javno-zaseb- vanjsko območje. Menijo, da je koncentracija prebival- Po tem načrtu naj bi cev v tem delu mesta že tako na mestu kopališča ^volj veli^. Prepričani so. ^^^^ ^^ da bi kopališče lahko ostalo, nekateri pa predlagajo, da bi dvostanovaniske objekte na tem območju raje uredili standarda, zelene površine in igrišča za kopališče pa preselili otroke. na novo lokacijo. na in vsak dan iz nje odteče pet odstotkov ogrevane vode, zaradi česar so stroški nega partnerstva, računajo pa tudi na denar iz državnih in evropskih skladov. Ven- Župan Jesenic Tomaž predvidoma na območje obratovanja dokaj visoki, darpasotodojgoročninačr-Tom Mencinger je glede poslovne cone. prihodnosti kopališča Ukova povedal, da gre za zdaj zgolj za predlog • v okviru Poleg tega niso urejena niti ti, poudarja župan. "Zato lastniška razmerja v zvezi z kopališče Ukova ostaja, do- bazenom. Zato so na Občini kler ne zgradimo novega ba- Jesenice presodili, da bi bila zena," še zagotavlja župan. priprave občinskega pros- ča na novo. ustreznejšo lo- najboljša rešitev preselitev Po njegovi oceni bi Jesenice torskega načrta so preverili kadjo. Na sedanji lokaciji kopališča na drugo, ustiez- lahko novo kopališče dobile možnosti umestitve kopališ- namreč kopališča, ki je za- nejšo lokacijo, najbolje v bli- v štirih ali petih letih. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Zvečer se bodo padavine še okrepile in v soboto zjutraj ponehale, nato se bo razjasnilo. V nedeljo bo precej jasno, čez dan občasno zmerno oblačno. Hladneje bo. Aiemi»rsnoMi».ur^cinm«teo;»i: o ReHa 29/27'C K^MH\K Na skupščini KIK-a potrdili finančni načrt Čeprav so med seboj močno sprtf íastniki Kemijske industrije Kamnik na ponedeljkovi nočni skupščini potrdili načrt finančnega prestrukturiranja in s tem zagotovili nadaljnje poslovanje družbe, nujno potrebne dokapitalizacije niso podprli, zato usoda podjetja še vedno ostaja nejasna. Zara- di neizpolnjevanja dogovorjenih stavkovnih zahtev pa se je v torek spet začela stavka delavcev, a je direktor Aleš Erbežnik sporočil, da gre le za tehnične razloge pri izplačilu in da naj bi bili dogovorjeni zneski delavcem že izplačani. I. P. IgUBgANA Priznanje Mojstru poštevanke Pred nekaj dnevi so na Ljubljanskem gradu razglasili dobitnike plaket in posebnih priznanj iz natečaja Ustvarjalni učitelj leta 2008/09, tokrat že enajstega po vrsti v organizaciji istoimenskega sklada, ki ga upravlja glavna dkektorica Založbe Rokus Klett Maruša Kmet. Posebno priznanje je šlo tudi na Gorenjsko. Za inovativr^o računalniško igro Mojster poštevanke sta posebno priznanje prejela učitelja Marijanca Cuder-man in Marko Kem iz Osnovne šole Simona jenka Kranj. S. K. Tržič V nedeljo odprta tudi Gorenjska banka Prenovljena poslovalnica Gorenjske banke na Trgu svobode 1 v Tržiču bo odprta tudi v nedeljo, na dan Šuštarske nedelje, od 9. do 13. ure.