Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. (Dalje.) Iznajdbe omikajo. Ljudje niso jednaki tudi ne, kar se tiče duhovitosti. Večina ljudl je ubogih na duhu, tedaj se od drugib ne nauče mnogo, še manj pa, da bi sami kaj iznajdli; ne store ničesa, česar niso prisiljeni in to zmirom takisto, kakor so delali od nekedaj. Taki ljudje nekako zaostanejo in vsa izkušnja jih ne izmodri. Živali so tudi na isti stopinji omike, kakor so bile pred tisoč let, vse kar znajo, le podedovajo, a med ljudmi so včasih posebno duhoviti — nenavadni ljudje, ki liodijo svojo pot in odkrijejo stvari dosihmal neznane. A med sto tisoč je komaj jeden tako bistre glave, ki najde ali odkrije kaj koristnega, kar drugi pred njim niso poznali. Taki ljudje so važni v zgodovini, ker verstnike naprej silijo, ako so iznajdli Ijudem kaj posebno koristnega in druge v tem podučili, so tudi učeniki človeškemu rodu. Najkoristnejši stvari so ljudje spoznali ali znajdli v starodavnib časih. — Beržkone pervi Ijudje tudi ognja niso poznali. — Spoznali so ga morda tako: blisk je švignil iz oblakov in vžgal drevo, to je videl človek bistrega uraa. čudil se je tej prikazni, nemara da sc je tudi pri ognji opekel. Drevo je gorelo in gorelo, ogenj je bil čedalje manj, in je hotel ugasniti. To pa človeku ni bilo všeč, svitloba in toplota ga je razveselila, kaj stori ? Prinese derv, ter jib naklada na ogenj. To je povedal drugim, in tako so ljudje spoznali dobroto ognja — svitlobo in toploto. — Tako pametna še ni bila niti jedna opica v Aziji in Afriki, in vendar v marsičem človeka posnema, hodi po dveh nogab in zna izverstno rabiti svojo gorjačo. Kedar mornarji na teh bregovih zakurijo, opice sicer prihite, in gledajo ogenj, a nobeni še ni nikdar v misel prišlo, priložiti nekaj derv, da bi dalj časa gorelo. Živali si tedaj ne morejo ničesa zmisliti, le človeški um se razvija in napreduje v vednosti in umetnosti. Veliko so ljudje iznajdli le po naklučji, kakor se pripoveduje od škerlatne barve, morda so tudi tako iznajdli magnetno iglo, strelni prah? Iz tega tudi prihaja, da pri mnogih iznajdbah ne vemo začetnika, mogoče tudi, da je več Ijudi na raznih krajih iznajdlo jedno in isto stvar, večkrat tudi niso od kraja razumeli, kako važna bo ta stvar pozneje, tedaj se je ime tistega pozabilo, ki je ljudem odkril, česar poprej niso poznali. Najpotrebnejše reči so iznajdli ljudje tudi v starodavnih časih. — Pred vsem koristna je bila iznajdba, kako polje obdelovati in do tega je mogel človek kmalo priti, ker ga je potreba v to silila. Gerki so pravili, da je Cerera naučila ljudi polje obdelovati in Škiti so rekli, da je plug z nebes padel, tako zelo so ljudje cenili poljsko orodje. Vino je že Noe poznal, a preden so ljudje pivo izmislili delati, treba je bilo mnogo iznajdeb. V sv. pismu se bere, da so že pervi potomci Kajnovi umeli izdelovati bron (Tubalkajn). A poprej so ljudje bron pozuali preden so umeli železo izdelovati. Egipčani so bili baje pervi, ki so rabili kovine, ter jih izdelovali. Egipčanom se pripisujejo tudi druge iznajdbe na pr.: časoslovje, koledar, zemljemerstvo in staviteljstvo. Reka Nil oplodi Egipet, preden so se ljudje mogli po deželi razprostreti, mogli so reko vravnati in po deželi napeljati, paziti so mogli na čas, kedaj da reka nastopa in to jib je napeljalo v znajdbe, kakor smo jih zgorej naštevali. — Omika se je selila od izboda na zahod. Kar so namreč stari Feničarji, Egipčani ali na novo iznajdli ali od še starejših omikanib ljudi na pr. iz Indije prejeli, to so sprejeli Gerki, ki so vse v svojem duhu vravnali in po svoje spremenili. Od Gerka so se učili Rimljani, od teh pa drugi narodi na zapadu. Iz Evrope se seli omika v Ameriko in Avstralijo. Navadno pravimo omika se seli od vzhoda na zahod. V resnici se pa omika derži le kerščanskih narodov, gerško - rimska omika je ostala, ker se je gerško - rimski svet pokristijanil, in germanski narod, ki je sedaj nositelj kulture, je postal to le zarad tega, ker so divja a krepka ljudstva sprejela kerščansko vero. Ko bi zapad ne bil sprejel kerščanske vere, bi bil Rim beržkone tako v razvalinah, kakor so mesta nekdaj sloveča: Ninive, Babilon, Tir, Sidon i. dr. Kaka goropadna brezumnost, ali če bočete bridka ironija je tedaj, ako se imenuje boj zoper rimskokatoliško cerkev boj za kulturo »Kulturkampf!" Ali se more huje resnici v lice biti?! (Dalje prih.)