142 številka. (Večerno Izdanje«) V Trstu, v torek dne 27. novembra 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izhaja po trikrat na tedi-n v testih ii-danjih ob torkih, ietrthlh in aotootgfcli. /.jutranje itdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, Tefnrno p« ob 7. ■ri varer. — Obojno izdtinje »lan*: ca Jtilan dimh . f. —.90, izvnn lv»trij» t. l.4n »» tri me«««, . „ 'J.riti , . „ I u pol leta , . . .V— ... sita »•« tato . . „ 10.— , , . 16,— Na aarsčbe brez priloiens naročnine t« aa Jemlje Mir. Posamičro Atevilko hb dobivnjo v pro-dajalnicah tobaka v Iratu po a nrk., v Gorici po S ntč. Sobotno roCerno iadanja v lrstu M nf„ v Gorirl « n*. EDINOST Oblati m raiSiue po tarifu v petitu; r% natloTH i debelimi črkami »e pUćuja proitor. ko'lkor ubaaga i ara-tnih »rutic. I'u.lana oamrtn ca in j avnaiahvala, Ja-maii oglaai itd. *• r» oiirom na pomeni vroči temperament naiib ljubih italijenskih sodeželanov. Slavna redarstvena oblest je storila torej minole sobote svojo dolinost pred mestno palačo in je nje aperat deloval tako točno, da je res t kalu zatrl nemene onih, ki so priili na trg, da bi demonstrovali. Kajti oblast se ni varala: poinani in navadni demon-strantje so res hoteli prirediti malo vriiča v last in slavo slavnih naiih patres patriae. In de so ree hoteli demonstrovati pričajo nem dogodki, vriivii se istega večera poaneje po seji in na različnih krajih mesta. 0 teh dogodkih priila so tudi nam ustmena poročila, kojih pa nismo hoteli aabeleiiti takoj, ker smo hoteli videti, kako in kaj bodo poročala naie oficijozna glasila. In res sta se oglasile včeraj „L* Adria" in „Triester Ztg." ; in oglasile sta ae hkratu in soglasno, katera okolnost se nam vidi aimptomatične. Ia teh poročil je rasvidno, da so go-spčda laiki demonstrantje vendar dosegli svoj namen: kar ni bilo mogoče na velikem trgu, upriaorili so po drugih ulicah. Videč na velikem trgu prilično veliko fttevilo redarjev, umaknili so se — kakor se lepo in po atari navadi izraža .Triester Ztg." — ti vmladi in ia iolskih klopij ie ne vzrasli ljudje* v malih gručah na borzni trg, kjer so se ob uhodu v ulico Ponterosso združili v večjo skupino, da vskliknejo trikratni Evviva gospodom mestnim svetovalcem. Na posiv stražarjev razkropili so se v melih gručah po rasnih ulioah, da ae lopet združijo na koncu ulice S. Spiridione in pred kavarno Stella polare, jedna gruča pa je prodrla cel6 na aAcquedotto". Tu pa so demonstracije aadobile isti posnani odijosni snačaj: prepevali ao tisto aa Slovane sramotilno pesem: .L a ase pur" itd. in klicali so: ,Fori i 1 č a v 1*, Na Aequedottu pa jo menda priilo PODLISTEK. Ribičeva Jelica. Tsakžaaji priaori ista tualorasstja; — spisal Fr. Kom. (Dalje.) „DA, kaj eem hotel reči: — torej ože-nim vas, če hočete, z jako bogato, dasi ne ravno krasno, a čedno in pridno hčerko ne-kega upokojenega stotnika. Oče jej je radi svoje putike naveaan vedno na stol, — ona ne aahaja akoro nič v družbo, kar je pač naj-boljie za mlado Žensko, saj bIovo pregovor: dekle, katero najmaojkrat vidimo in o katerej najmanj aliiimo, je najbolje! — Stotnik, moj bivii gimnazijski kolega, bi jo rad oddal kakemu poštenjaku narodnjaku . . ." Golob je inženerju poredno namežiknil aamignivii proti Jelici, ki je v vidni nestrpnosti risala s prstki po namiinem prtu. — do reBnejAe upornosti, kajti tu so taprlt jed-nega voditeljev. Tako poročajo torej naii ofioijozni listi, a mi nočemo sasledovati, v koliko sa ta poročila zares objektivna in popolna. Saj smo namreč ia toliko priučeni na take proti nam naperjene demonstracije in sramotenja, da nas ne morejo vanemirjati tako hitro. Kakor rečeno: nas ne sanimajo toliko demonstracije samo in oficijozna poročila o istih, nego nas sanima veliko bolj komentar, kojega sta napisala omenjena li«ta o teh dogodkih. Najprvo nas je zbodla v oči opaska „Triesterioe" o „mladih in is iolskih klopij ie ne varaslih ljudeh". To je sopet tista po-snana in navadna taktika aTriesterice*, koji je namen jedino ta, da pokaže nevšečne do* godke kar v najmilejii luči. In tako se pri nas is vsacega izgreda italijanske gospode polagoma itoimi — „otročarija*. Saj nočemo tajiti, da je bilo med demonstranti največ mladih ljudij, ali ti mladi ljudje niao postali demonstranti in zasramo-valci slovenske nirodnosti kar tako sami is sebe, ampak ia njihovimi hrbti si moramo misliti vpliv doraslih, trelih in razsodnih mož; mož, ki ved o, kaj hočejo, mol, ki sistematično zastrupljajo ves vzduh natega javnega življenja, mož, ki preračunjeno skrbijo aa to, da je ves vsduh neprestano nasičen duhom nestrpnosti in strupenega so-vraitve do nas Slovencev, do naie ndrod« nosti in do naiega jeaika. Minole sobote je imelo redaratvo pred sabo morda res le same mlade ljudi, toda »neumnosti- teh ljudij treba zapisati na račun vpliva zaresnih, doraslih mož. A mi bi rekli, da cdravnik, ki hoče vsptlno sdraviti boleien, ne sme opazovati samo pojavov bolesni, ampak zasledovati mora po nje varokih — po njo izvoru. Zato pa se nam vidi kar najnearečnejia toli priljubljena taktika, valiti amreč krivdo na vsaki neviečnosti na iibke rame mladih ljudij, Še nesrečnejii, in rekli bi, naravnost nevaren se nam vidi način, kakor .Trieste-rica" protestuje proti izgredom od minole sobote. Pite namreč: ,Čo tudi ne prisojamo takim pouličnim demonstraoijam — ne gled6 na življe, ki uprizarjajo iste — n i k n k a važnosti, vendar si ne moremo kaj, da ne bi protefltovali proti takim manifestacijam bre]s smotra in koristi i. t. d.* Ne, tako ne bi smeli govoriti s takimi demonstranti, kajti ni ros, da ao to demonstracije bres nevarnosti; to pa že celA ni res da bi bile bres smotra. Tem demonstracijam je smoter dalekosožen in dobro prs-računjfn, a kar sluii pogubnim namenom, to je tudi nevarno ža samo po sebi. Zakaj se „Triesterica* vendar toli plačno izogiba povedati notoriflko resnico? A nt- Inženir, ki je župana, časih alobnoga ialjivca, razumel in vedel, da je vse meietaranj« golo trapljenje spekulativne Jelioe, je sevo takoj ubral Golobovo navidezno resno titruno. aHvala aa poklon! Sicer sem pa pripravljen sa vai eksperiment; — sove, da li ga vam pomorem uresničiti, pokazala bo ie*le prihodnjost, saj ste vender rekli: da je vsaj simpatija potrebna I' — odgovoril je inženir. „Uverjen sem, da vam bo stotnikeva ugajala; ona ni niti koketka, niti spekulan-tinja, nego ie nedolžno, prosto dekle, katerej boste i vi izestno prijali!" , Pravo ! — Osorej čez leto praznujemo torej ie lahko ženitovanje, — juhu!" — vpil je poitar; — ,meno in moje stare nikar ne pozabiti povabiti. Jedla bova najmanj sa itiri druge I' — „Čestital vam bom, gospod inženir, ie le tedaj prav od araa!" — oglasil su je resno ravnost frivolno »e nnts vidi, ako aTriest«. rioa* obsoja [demonstracije proti ijlovent^m zgolj sate, ker dimonstrantom ni prič^£p-vsti od istih nikake koristi in nikakega smo. tra. Ne ne. taka ni resnica, ampak resnica je ta*le, da demonstracije proti Slovencem treba obsojati posebno sato, ker smo tudi mi Slovenci jednakopravni in jednakoveljavni državljani vdr-žavi avstrijski, ker imsmo pravico do miljenja kakor vsakdo drugi, ker smo na Iržaikom ozemlji avtohtonni prebivalci, in ker stojimo pod zaičito veljavnih zakonov isto tako kakor drugi. Resnica jo nadalje torejf da kdor aasramuje nas in nam hoče odrekati pravico do obstanka, tasanikuje naie temeljne zakone in ruii po takem eksistenčne pogoje n a i i državi. Vse take demonstracije, naperjene proti tržeikim Slovencem, obsojati je treba ne le zato, ker so morda neumestne in ker so s istimi ne do-seta ničesar, ampak ▼ prvi vrsti sato, ker so naperjene proti narodnosti, priposnani po naii ustavi kot jodnakoveljavno z vsemi drugimi narodnostmi. Ne se ataliiča oportunnosti ali umestnosti, ampak se staliiča avstrijske ustave in nje določil treba soditi take .otročarije", To je resnica. Zakaj jim ne poveste te resnice, ne gledč na to, da ae morda zamerite iavest-nim krogom P!! Politiške vesti. Drfcavni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj je poslanska abornioa nadaljevala ras-pravo o zakonu proti pijančotanju. Predlog poslanca Goetza, da naj bi se nsmreč ta predloga vrnila odseku, so odklonili 101 glasom proti 77, na kar se je razprava pretrgala. Poilaneo BrsorAd je želel na to pojasnila, aakaj ae jo sklical odsek aa volilno pre-osnovo. Načelnik temu odseku, Widmann, je odgovoril, da se je to zgodilo na isrečno sahtevo vlade, katera hoče ustmeno sporočiti odseku o tej stvari. Iz toga jo »klopati, da tudi vlada sama ne misli predložiti svojega posebnega načrta za volilno reformo. To je pa že res pravi dirndaj : prvotni vladini načrt so odklonili menda vsi koalirauci, načrt nomikih liberalcev so odklonili Hohenwar-tovci in Poljaki, prvi načrt Hohenwartov so odklonili Poljaki in nomAki liberalci, in drugi Hohenwartov načrt, sa kojega je vlada baje dobila predsankoijo, pa si menda ne upajo predložiti, kakor kaže sklicanje odseka aa volilno reformo. V tej seji da hoče ministerski predsednik pozvati stranko, da se isročejo najprej o načelnih podlagah. Torej sedaj ae hočejo tapet posvetovati o temoljnih načelih! Po takem smo zopot tam, kjer smo bili v spomladi. Položaj nn Ogerakem. Židovsko-libe- Kuiutnik tor pristavil: .Župan pravi, da bo imela 80.000 gld. dote." »Živio !• — ,Dal Bog arečo !• — vpila sta že močno vinjene organist iu orožnik, smatrajoč vso ialo sa pristno resnico. Jelica ni vedela jeze, kam bi pogledala in kaj bi rekla. Da bi bili torej spet vsi njeni pogledi, vsi vzdihljaji in vsa njo pretirana ljubeznivost in vsa usiljiva koketerija zaman, to jo je delalo uprav besno. In da jej dela križ čez načrta bai atrije! — Oh, uajraje bi mu kar v obras planila in mu is-praakala oči! V tem hipu je vstopil kapelan Anton žarečih lic in gologlav — Sel jo bil v sosednjo vas obhajat — tor takoj kot pravi pivec sačel sbijati pivske iale, da se je vse kroho-talo, najbolj seveda organist in poitar. Zatem so intonovali tiho in ie glasno „kalugjerko*, — potem zopet klicali .viteza", nato so jeli „uuisono" peti in upiti rasličutt ralni listi trdijo soglasno, da je corkvono-politiikim predlngan Najviljo odobrenjH gotovo. Vilic temu pa pripoznavajo, da utegne nastati kriza sleherni trenotek. Ako io no odstopi vse ministerstvo, izstopita pa gotovo Ilieroojmi in Ssilagri, kateri poslednji je kroni najnesimpatičnejfti med vsemi ministri. Srbski kralj Aleksander bavil se je, na potu iz Peterburga v Beligrad, par dni na Dunaju. Pravijo, da je oar Nikolaj kaj hladno vsprejel mladega kralja. Ni čudo ! Poroka carja Nikolaja vrlila se je včeraj. Tem povodom js car isdal manifest, s kojim se odpuičajo zaostanki ns davkih in denarne globe, so olsjiuje plačevanje dolgov kroni, se skrajiujejo kasni zapora, deportacije in nasilnega dela ta navadna sločinatva in se pozablja na neraikrita državne sločinatva. Slednjič dosvoljuje manifest onim Poljakom, ki so se udeležili astsje leta 186», in ki stoje le pod kasnijo, da se smejo osae-Ijevati povsodi iirom države. — Lepie pač ni mogel car Nikolaj proslaviti nastopa svoja vlade, a radovedni smo, kako p tdrevije Poljaki ta dokas oarake milosti. Različne vesti. Nj. cm. In kr. VI« ceiarlčlna udov* nai vojvodlnjt Štefanija dospela je včeraj v Opatijo, kjer ee misli nastsniti nekoliko tednov. Ker je visoka gospa odklonila službeni vspre-jem, pričakovali so jo pred letoviičtm ,An-giolina* le okrajni glavar Fabiani, predstojnik adraviiču polkovnik Waehter, vladni sve-tovaleo prof. dr. Glax io ravnatelj Silber-huber. Mestni av6t triaikl bode imel nocoj >o. pot sejo. Okrožnica, ki objavlja dnevni red, pravi, da je seja namenjena nadaljevanju rasprave o preskrbljenju vode. A k o bi v tej seji koa-čata rasprava o dobavi vode, potem pridejo na dnevni red druge aaostale točko. To glasi sicer nekoliko najivno, toda povedano jo vendar odkritosrčoo. Cudeii v dvo|ezl6ih napitih ponavljajo se. Kakor smo omenili v danainjem ajutranjein iidanju naiegu lista, raaobosili so bili v Piranskem aodiiču dvojesične napise tudi v n o-trenjem poslopju. Sedaj pa, takć čujemo, su ti napisi v notranjem poslopju aopot isgi* nili. Če je to res, mora vsak priznati, da je v takem postopanju pričetek koneu ministerske naredbe; mogoče je pa vendar, da se isjavi ektcelenua Schdnbom tudi v tem slučaju, da on o tom dogodku aničosar no zna14. Ćudno, zares čudno, da g. minister ne ve, kako se izvajajo njegove narodbo P Po takem bi si morali misliti, da so so omenjene table razobesile ket nekako plsmtoče .svarilo" Lahom, kakor znani .Mene Tekel .,» v starom Babilonu f In to .svarilo" je izginilo sedaj istotako tajin-stveno, kakor soje tajinstveno prikazalo P Za- .pobratinko* in .napitnico". — Družba ja postala kmalu sumljivo glasna in Jeliea, ki se jo sastouj trudila spraviti inženirja v ra- sen, intimen razgovor, so je morala užaljena in neopaleua odstraniti. — Še večkrat je priiol inženir k Golobo-vini tar se bdriikozno ialil t njo ; — a končno so je Jeliea vender-le uverila, da so le norčuje it nje in začela se mu je izogibati. — Smrtno se je sačola dolgočasiti ter v obupnosti preplakala cele ure ; sestričina Angela je imela razum le sa kuhinjo in klet, .pametnega* pogovora ni bila zmožna — po nazorih Joličinih, — atrije je bil neslan satirik, učiteljica pusta, Koiutnik in žena sta pa tudi vedno tiičala glavi skupaj. — Jelioe je torej kmalu zopet povezala svoje ikatlje, kovčeke in svežnje ter v nsjslabioj volji odrinila domov. — (Dalje prib.) res čudesni pojavi koncem prosvetljenpea veka, ki umira — čudno naključje — baš na neprebavljivem členu XIX. dri. temeljnih zakonov ! Osnovne iole V Tritu. Nekoliko tednov je ie minilo, od kar so zaprte ljudske iole aaradi epidemično naatopivie dnvice in Skrla-tice. Kljubu temu pa bolezen ne le ni odje-njala, ampak oe!o razširila seje. Otroci pa an ali bres pouka, ali pa se shajajo v mnogih nastavaih zakotnih iolah, kjer se prav lahko okužijo. Prav umesten je torej nasvet, kate-roga objavlja sinnčna „Triester Ztg.",da naj bi namreč razni stariii naprosili namestniitvo, da naj iole zopet odpre, sajedno pa razveljavi zato loto obveznost za obiskovanje iole, tako, da bi mogli posebno bojeći stariii pridržati svoje otroke doma, ne da bi se jim bilo bati denarne globe. Za „bOŽiČniCO", oziroma za Movensko iolo darovali so nadalje : Monsig. N. N. 20 gld., monsig. Flt-go 5 gld. in gospa M. Fratnik a gid. .Tržaškemu Sokolu14 sta darovala za nabavo telovadnega orodja gg. inžener Ž i v i c 2 gld., Vodopivec 50 nvč. Shoda zaupnih mož v Ljubljani se udeleže odborniki pol. druitra „Edinost*, gg. M a t e M a n d i 6, IvanGoriup, Ivan M. V a t o v e c, Ivan B a 1 a n č, Fran Podgornik in Maks Cotič. Naglasiti pa moramo, da ti gospodje ne pojdejov Ljubljano kot delegati druitva, ampak le kot zasebniki. S Plraničlne nam piiejo: V it. 138 oe-njenega Vašega lista čitali smo v dopisu is Pirana, kako da so hoteli piranska gospdda loviti na limahica mirno naie ljudstvo v Petru, Novivasi, Kaitelu in Padeni. Ker je Vai poročevalce le na kratko opisal manevre piranskega g. podeita, blagovolite vsprejeti malo obširneje poročilo o ekskurzih piranskega g. župana, da se avet prepriča, kdo tu hujska in dela zdražbe. — Krivi apostoli piranski, na čelu seve g. podesUi, letali 00 skoro ves teden okolo po vaseh. Vaaj to je gotovo, da v sv. Petru in Novivasi ao bili najmanj dvakrat, ako ne trikrat v jednom tednu. Tudi v Kaitel so priili, a tam so jim pokasali, od koder so priili. V Padeno pa se niti upali niso. Zakaj da so pravzaprav priili, seveda niso ljudem povedali naravnost. Tako n. pr., ko je neki dan žo zvečer gosp. podeita nastopil ▼ občinski hiii pred sbra-nimi Šentpeterei, je uioi govoril selo nejasno. Le to je povdarjal, da naj bodo složni i njimi, kakor so bili do sedaj. Dne 17. t. 0. da naj pridejo v Piran, tam da podpiiejo ali podkrižajo nekaj, da oni hočejo biti ž njimi. Ako to stori, da so jim znižajo doklade (adisionale). Padenci, kateri niso hoteli pri volitvah za državni in deželni ibor glasovati ž njimi (s piransko gospftdo), oni da so krivi, da so jim občinske doklade narasle od 75 gld. do blizu 400 gld. Dalje je straiil gosp. podoita, da ako ne bodo ž njimi složni, Ja pridejo pod Dolino. Da naj le poslušajo Bpinčiča, on da bi jih rad vse spravil gor v hrvatske bregove („montagne croate"). Složno da naj torej pridejo v Piran dne 17. t. m. Tam da jih lepo pogoste in spremijo 1 godbo is mesta. — Tako tedaj se je produciral g. podeita dr. Fraggiacomo v a v. Petru. Pred izobraženim človekom bi si najbrže gosp. župan no upal tako govoriti, ali vedel je, da ima prod sabo samo neuko ljudstvo, ki uo misli mnogo in ne ugovarja, in zato je govoril tako. Posebno predrsno jo ono, češ, da so Padunoi radi svojegu političnega prepričanja zakrivili naraščaj doklad. Zakon je menda tak, da bo doklade določajo po potrebah občine. Gosp. podeita pa, kakor se vidi iz njegovih besed, smatra doklade tudi za nekako srodstvo, da so ž njim kaznuje bedno naše ljudstvo, ako se poslužuje pravic, zajamčenih mu po državnih zakonih. Oj ti ubogo naie ljudstvo istrsko ! Ali hvala Bogu, tn manever so vender ni sponeael piranski gospddi, kakor so »i želeli, ker izmed vseh povabijo-nih pođostnikov-kmetov prišla je samo desetorica Šentpetercev v Piran. Tu še-lo jim je g. župan razodel, zakaj se gre prav za prav. Dejal jim je, da naj bi se podpisali, da ostane tabla, kakor je bila poprej in da bi se izpustile ono »štiri besede" (quelle quattro parole). No, eden izmed njih mu je možko odgovoril, da kdor je dejal gori one štiri besede, ta že ve, zakaj jih je dejal, isti naj jih tudi som snaoio doli, ako hoče. Oni pa da se ne bodo protivili tej vladni naredbi. Nato je seveda gospod podeita ostal t dolgim nosom. In tako ona desetorica niso čakali ne obeda ne godbe, ampak kar mahnili so jo teiči naravnost iz mesta, v skrbi za svojo kožo. Gospdda piranska so nauierjali s tem manevrom, da bi jim naie mirno, potrpežljivo ljudstvo nekoliko pomBgalo v njih kritičnem položaji. A ni se jim posrečilo. D4 ravno s tem so dosegli nasprotno od tega, kar so želeli. Ljudstvo je uvidelo takoj, šakaj g. župan okolu hodi, čo tudi gospdda niso hoteli tega ja9no razodeti. In ker je ljudstvo dobro umelo, da je hoče gospdda zlorabiti v njega ikodo, zato se je zelo ohladilo za piransko gospodo, in tako jioi ni iol nikdo na limanice, niti prvi njihovi pristaši med našim narodom. To je torej najnovejia blamaža piranskega župana, katera je pa v veliko korist tukajšnjega naroda. Up mj, da tudi tu ,bit če dana" našomu zatiranemu narodu. Da bi le iole kaj bolj napredovale po teb krajih ! Vendar mi je poročati veselo novico, da v Krkavcih zidajo iolo zdaj. Vlani so jim bili delo ustavili, a letos se nadaljuje z delom po prizadevanji tamoinjih rodoljubov, posebno proč. g. dekana in g. župana. Kor bo vkljub strastnim agitacijam nasprotne stranke delo kmalu dokončano, po<*el bode baje šolski pouk že lahko s novim letom. Le šol, le io! nam dajte, in tužna Istra ne bode več tužna! 0 neereči na Reki. O vzroku veliku nesreče, ki bo je te dni pripetila na Reki, vrsi se preiskava, Sodnijska komisija in tehniški strokovnjaki pregledali so si stavhiiče in sedaj proučujejo načrte, zapisnike itd., te dni sasltiijo arhitekte, podvzetnike in palirje, ka< kor tudi rasne zidarje in dninarje. Piiarne arhitektov in podvzetnikov nove zgradbe je ukasalo sodiiče zapreti. Izpred porotnega eodl&fia. Včeraj se je vriila razprava proti 27letni, že kastiovani dekli Urši Zupano is UjviČ, okraja Rateče na Dolenjskem, satoženi tatvine. Zupano »e je dn6 7. oktobra t. 1. vračala po železnici is Pulja v Zidani most; na postaji v Lupoglavi vstopila je v isti železniiki vos, v katorem je bila že Zupane, Marija Kern, trgovka z vinom is Šmarjete pri Krškem, namenjena v Ljubljano. Priiedio obe popotnici ob uri zvečer na postajo v Divači, morali sti čakati do 111/1 ure na vlak, ki vozi proti Ljubljani. Vstopili sti v čakalnico II. razreda. Kern je postavila na mizo ročno koSarico, v kateri jo imela novčarko (kar je bila opasila Zupane že med vožnjo) in trdno zaspala. To priliko je uporabila Zupano, ukradla novčarko, v kateri jo bilo 365 gld. v bankovcih, skrivi« jo v nogovico na desni nogi. Ko je hotela Kern kupiti vozni listek, opazila je naravno, da je zginila novčarka, Zupane pa je tajila, da bi jo bila ona vsela. Ker pa razun omenjenih ženskih ni bil v tem času uihče v isti čakalnici, potožila se je okradena Kern železniškemu uradniku, ki je v navzočnosti rasnih svedokov preiskal Zupančevo in res načel novčarko z vsem denarjem. Tatico so isro-Tili orožnikom, novčarko pa so vrnili lastnici. Obtožena Zupane isgovarjala se je pri raz* pravi, da ni znala, da jo toliko denarja v novčarki; ona da jo mislila, da jo le kakih 5 do 10 gld. Porotniki so potrdili njim stavljeno vprašanje t 9 „da", trije porotniki «0 vprašanje zanikati. Zupane je dobila 2 leti joče. — Danes je razprava proti 56 letnemu posestniku Andreju Kobalu iz Dolcnj pri Vipavi, zatoženemu ponarejonja državnih papirjev. Poskuien sammor. Včeraj zjutraj izpil jo 20 letni fotograf Marko Tullis, stanujoč v ulici Chiauchiara hšt. 4, kozarec vode ločnice z namenom, da so usmrti. Prihitovii zdravnik z zdravniške postaje odklonil je vso nevarnost za življenje. Vzrok temu poakušonomu samomoru je baje velika razburjenost mladenčeva, ki jo dlje časa brez zaslužka. Zblaznela jo včeraj 23letna dojilja Fra-nica Okrotič, službujoča pri neki rodbini v uliei dei Forni hšt. 11. Pozvali so zdravnika z zdravniško postaje, ki je poslal dekle v bolnišnico. Ogenj. Včeraj zjutraj vnelo so je seno v nekem senjaku v Rojanu, Ogenj je zapazil 301cini mizar Josip Gaboriič, stanujoč v Ro-janu hšt. 211. S pomočjo svojih tovariSev jo GabeiŠić udušil ogenj, toda pri tom se je prilično opekel na desni roki. Pomoči za opekline je našel pri zdravniški postaji. Sodnijsko. 26letni pok Anton Gorjanc jo dobil včeraj zaradi samozakrivljene kride tri mesece zapora. Gorjanc je bil odprl pekarno v ulici Giulin, toda vslic temu, da mu posel ni šel, delal je nadalje dolgove. Policijsko. Predvčerajinjnim so prijeli na Rallijovem zemljišču organi polic, komi-sarijata v ulici Scussa 1 dietnega trg. agenta Antonn F. is Gorice in ga odpeljati v zapor, ker gn taraosnje okrajno glavarsto išče zaradi tatvine. — 82letnega zidarja Kostantina Z. is Tržiča na Goriikem so zaprli, ker je v pretepu ranil zidarja Kobola, stanujočega na Vrdeli hšt. 214. — Po noči na 25. t. m. vtihotapili so se nesnani tatovi v stanovanje kmeta Alojzija Badača v ulici doirEremu in ukradli 13 kokoiij, steklenico olja, 5 kg. svinjskega mesa ter nekoliko kilogramov kave in sladkorja in j«-dno odeje. Ukradeno blago je vredno okolo 23 gld. — Včeraj popoludne je kroinjar Henrik C. iz Trsta, pristojen v Dubrovnik, pijan razgrajal in razbijal v neki pivovarni v ulici Ghiaccera. Stražarji eo ga odvedli s seboj, da se ohladi. Koledar. Danes (27.): Virgil, ikof; Aha-cij, škof. — Jutri (28.): Erberhart, ikof; 80-sten, muč. — Mlaj. — Solnco izide ob 7. uri 19 min., zatoni ob 4. uri 15 min.— Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 8 5 stop., ob 2 pop. 10 stop. Loterijske številke, izžrebane dn<5 24, t. m. Trst 72, 43, 6, 65, 44, Lino 76 44, 62, 29, 11, Inomost 48( 4f 76, 74, 6, Budimpešta 33, 28, 16, 57, 73. Najnovejše vesti. Varzin 27. Kneginja Bismarck je umrla danes zjutraj. Peterburg 26. Povodom oarjeve poroke zbirale so se ogromne mnežiee po ulicah. Vreme krasno. Ob 11. uri zagromelo je 21 strelov iz topov v znamenje, da se je jel premikati sprevod is zimske palače v cerkev. V cerkvi ju bila služba boija in sshvalna pesem, raz trdnjavo so ustrelili 301 krat in zvonili so zvonovi vseh oerkv4. Vsa slavnost izvriila se je posebno sijajno in je napravila velikansk utis. Silno navduienje je provero* čilo med ljudstvom dejstvo, da je bi promet po novskmn prospektu povsem svoboden. Ko sta se vračala Veličanstvi, morali so se vojaki umakniti. Veselje ljudstva noopisno. Ovacije, koje je prirejala množiea, so bile velikanske, a ao dosegle svoj vrhuneo, ko sta se Veličanstvi prikazali na oknu palače. (Nekoliko podrobnosti o teh znamenitih slnvnostih prinesemo v prihodnjem isdanju. Op. ured ) Reggio (Kalahrija v Italiji) 26. Minnlo noč ao bili sopet potresi. Neprestano je bilo čuti gromenje pod zemljo, spremljano sedaj pa sedaj po sunkih. Radi deževja se sicer ljudstvo vrača v domovja, toda le z velikim strahom. Trgovinske briojavh«. Budimpsita. Pšenica za spomlad 9.71-6 73 Koruza za november « 45 do 6 50 Ove* u tpomlal 6-02—ft 05 Ki nov« 5 30 -5 40. Koru« stara 5*41 do «•50. Pionies nov«, od 78 kil. f. «-60—S «5, od 79 kil. f. 6 65- 6-70, od f*C kil. f. tf 70—6 75, od SI kil. f. 6 75—6-80, od N8 kil. for 6-80—6.85. |pi'iunn 6-40—8 60 j proso 5'9l)—6 20 Pšenica: zmerne ponudbe, povpraševanj« omejaa« Prodalo »e je 20.000 met. stot. mirno ali stalno. — Vr»m« : jako lepo. Prag*. Noralinirani sladkor 7« novembar f. 1210 docember F. 12.10 bolje, veliko zanimanje. Praga. Ccntrifugal novi, postavljan v Trst in s carino vred, odpošiljatev precej f. 2SJ----. Nov. marc f- 29.- —. Concagnc za november-marc 29-75 do —•—. Četvorni za november 30-76. V glavah (lotih) zakonec novembra 31. Hsvre. Kava ftnntos good avarag« za november 89.75. aa marc 83.25, mirno, Eamburg. Santo* gootl avirngs za dacembai 68 30. mare GtVoO, mirno. DunaJskii borz« 37. novembru MM v?«raj danes. Državni dolg v papirju .... 99,85 09-90 „ „ v srepru .... 99 95 »9 90 Avstrijska renta v zlatu . . . 124 25 194.25 „ v kronah . . . 97 60 »7"75 Kreditna akcij«.......891 50 384 10 London lOLst........124.60'/, 194-55 Napoleoni .........9-91 9*00 100 mark.........«112 61.05 100 italj. lir........ 46 05 46-10 Išče se kmar (Slovenec) ki sna dobro molsti. Star naj je 20—30 let; prednost bode imel duslužen vojak. Natančneje pojasnila pri uredništvu. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Soli tari o 12, (po domače pri * frvackovcu*) priporoča modro frankinjo po 40, domačo črnint po 32, belo vipavsko po 36 in , Riesling' po 40 ni. liter, — Dobra kuhinja in po ceni j* vedno na raspolag*. Za družinsko uporabo od 5 1. naprej 4 nč. ceneje. — Ih-ieč se gesla: „Rojak k rojaku", priporoča si podpisani za obil obisk. Anton Vodopivec, _gostilničar._ a pi va pivovarna bratov Relnlnghaue v Stelnfeldu — Gradec 166 is A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti it. 8. laatopnlk ie Prlmortko, Dalmacijo In Levant. Maslo in Mna od leta 1894. 9 liber svežega masla, ugodnega vkusa, napravljenega od kravjega mleka, hranjenih na pail, gld. 4'50; 5—7' kokosij, ki obilno nesejo gld. 3 50 ; 0—7 debelih petelinov gld. 8 - ; 3 izredno velike race gld. 3 —; 1 gos, izredno vel ka, tuik* 7—9 liber gld. 9'—; 8 debela piičeta (poulard is) gld 3' — . Vse se pošilja fmnko in brec tro&kov c« omot s poitnim povzetjem, jam&eč, da kuretina (perotina) dospe iiva ~*T. FBUBR, do cilja. Bucsus, 28 (Galicija*. FRIDERIK # SIEMENS Dunaj. c. k. pri v. aparatov za razsvetljavo in kurjavo. 1X 9. AlaerstriMse HO. Najnovejša plinova svetiljka za sunanjo razsvetljavo: !F Regenerativni plinov šolnini gorilec 75 odstotkov ceneji, kakor eloktriike bočnu »vetiljke, a dajo njim jednako svetlobo. Nadulje za dvorane, delavnice, prodajalnlce i. t. d etarolskuiene ventiluJoA« r«-generatlvne plinov« svetiljka ter plinov* svetiljka v staklu, katere se morejo rabiti povsodi in bo primerne za VHe BluSaje. Uvedene so po vtom svetu. Caniki in proračuni sastonj. IHH—— it za Trst: HENRIK WAGHR, Via Canntia 4. FRIDERIK SIEMENS C. kr. priviligovaiia tvornica priprav za razsvetljavo in kurjavo. Dunaj, IX 2, Alaeratraaae 20. Odlikovan z zlato svetinjo (najvišje odlikovanje) na razstavi za indnstrijo gasa v Ri'onibftrgu, v maju 1892. Odlikovan z častno diplomo in zlato svetinjo na liiejnarodni razstavi v Lipskem za rudeči križ, zdravstvo itd. meseca februv 1893. Siemensove peči na preosnovani gas edina peč na gas s pravim preoinovanlm plamenom. Izvenrsdne ugodnoHti tega ziMema: Izkorišćenje tračne vročine, z katero ne člevečjo telo jako Ugodno gruje, kakor na solnfnih trakovih. Zračenje lastno in vspeino tako «obinegu zraka, kakor tudi Izključno in sigurno odstranjenje zapaljlvega gasa. Pod se ogreva nu način, da imajo osobe v Hobi sc nalazeče enako gorkoto pri nogah in na glavi. Izkorisčenje vročine, katero Ima v sebi odstranjivani zapaljivi gas. Uzdržavanje plučam potrebne mokrote z pooebitim izklaplji- vanjem vode. čistoča, nifi naj ni prahu od oglja, pepela itd. Posebno dobro svojstvo peči pri užigunju Sigurna injodno-Htavua regulacija toplote v mibi. Istodobno razsvetljenje prostorov, kakor z poHobnimi ogniiči (kamini). Na zahtevo razpošilja ae franko. WW Glavno skladišče pri "lMf CARL GRANITZ NEFFEN. Luituik politično dtuAtvo .Edinuit* — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc t Trstu.