Zavarovalnica Triglav pokroviteljica Logarske doline
lakaj je iipadla nam telovadnici?
mi PO 11 MUDI (DUI f:
Zadruga mozirje
!■■■■■!! I II II'l1IIWMIIil]IBBIII1B]ir"IIMir'-llMI Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
RADIO KASETOFON ENOJNI - ÜNITEC 3.900 SIT RADIO KASETOFON DVOJNI - ÜNITEC 6.600 SIT STOLP Z DALJINCEM - FÜGISON 22.900 SIT BTV VOJAGER 51 TTX	53.800 SIT 8% popast na tak. plač. - 49.815 SIT
BTV VOJAGER 55 TTX	63.600 SIT 8% popust na tak. plač. - 58.889 SIT
BTV NIMBUS 70 TTX	92.500 SIT 8% popast na tak. plač. - 85.649 SIT
in š« ostale modele TV sprejemnikov PEČI NA SVETILNI PETROLEJ	r
PLINSKE PEČI
LITOŽELEZNE PEČI NA PLIN IN OLJE
HUSQVARNA MOTORNE ŽAGE IN SE OBILO OSTALEGA BLAGA
IN POSEBNA PONUDBA V B L A G O V NICI L J U B N O :
MEBLO SPALNICE MINKA V BELI IN RJAVI BARVI 109.000 SIT - 10% POPUSTA ZA TAKOJŠNJE PLAČILO 99.090 SIT.
ELEKTRO LJUBIJA	831-047
ŽELEZNINI G. GRAD.	843-016
ŽELEZNINI LUČE	844-024
BLAGOVNICI LJUBNO	841-020
Ponudba vetja do razprodaje?
-	MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI	.	. *	. .
Ltf% CA Llnt Cu r/
-	KREDIT NA 1+6 OBROKOV Z 6 o/o FIKSNIMI OBRESTMI
-	KREDIT NA 1+12 OBROKOV Z12 «/o FIKSNIMI OBRESTMI S€ PRIPOROC4/MO
4:
SAVINJSKA trgovsko družba d.o.o. Žalec
PRODAJALNA GAJ MOZIRJE
SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S SAMO 8% REALNO OBRESTNO MERO KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S FIKSNO OBRESTNO MERO
SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER
Na te pogoje vam nudimo vse blago iz naše ponudbe, razen živil!
Preden se odločite za nakup, vas vabimo, da se o ponudbi prepričate tudi pri nas!
SEZNAM POSLOVNIH ENOT
1.	Blagovnica Savinjka
Žalec 711-307,711-331
2.	SP Žalec 2	711-216
3.	Žalec 3	712-126
4.	Žalec 4	711-178
5.	Manufaktura Žalec 711-178
6.	Tehnična Žalec 713-124
7.	SP Cankarjeva Žalec712-156
8.	SP Liboje	707-249
9.	SP Griže	711-158
10.	SP Zabukovica 711-274
11.	SP Vrbje	711-388
12.	SP Pirešica	728-036
13.	Blagovnica Šempeter 701
14.	Blagovnica Prebold 723
15.	Blagovnica Polzela 720'
16.	SP Polzela
17.	SP Letuš 16. SP Vransko
19.	Dom Vransko
20.	SP Tabor
21.	PE Mozirje
22.	SPORT SHOP
23.	SPORT SHOP
-185,701-428
■611,723-207
•251,720-067
721-104
885-207
725-029
725-	028
726-	207 832-825
Žalec715-184 Celje442-335
(D
P.E. TRGOVINA MOZIRJE
PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
Lef ^ ^	& jss JSUE M
NASILNICA Mlada plesalca foto: Sašo Bernardi	
|4	Na volišča bomo odšli 4. decembra
	Zavarovalnica Triglav je postala pokrovitelj Logarske doline
9	Zakaj je iz programa investicij v šolski prostor izpadla nazarska telovadnica?
j fJ I Dobrodelni koncert ZF 1 za pomoč duševno JU 1 prizadetim	
	Iz korenin Bezovškovih rastejo vrednote duha
22	Nova rubrika: Kotiček za mlade
Pred pričetkom predvolilnega boja
Po vsej verjetnosti vas je kar precej takih, spoštovane bralke in bralci, ki ste danes z začudenjem pogledali v poštni nabiralnik, ko ste v njem našli novo številko Savinjskih novic, ki bi morala po ustaljenem redosledu ugledati luč sveta šele jutri.
Razlog za "prehitevanje" je en sam. 7. oktobra, na dan, ko je izšla prejšnja številka SN, je bil v uradnem listu objavljen Zakon o volilni kampanji, ki določa, da morajo javna glasila, mednje pa seveda sodijo tudi časopisi, najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja dolooti in objaviti pravila za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih kandidatov. Glede na to, da bodo lokalne volitve 4. decembra, je zadnji dan za izpolnitev omenjenega določila zakona prav danes, 20. oktobra. Kazenske določbe v primeru nespoštovanja določb zakona so neusmiljene in ni bilo nobene druge rešitve, kot da 21. številko izdamo dan prej kot običajno. Vas to kdove kako verjetno ne bo motilo, za nas pa je to pomenilo štiriindvajset ur manj časa za pripravo. No, z nočnim delom smo tudi to zmogli.
V štirinajstih dneh, kolikor je minilo od izida 20. številke, se vas je na moj poziv javilo veliko. Seznam naročnikov tako spet dobiva tisto pravo podobo, kot jo je imel konec septembra. S sodelovanjem geodetske uprave, ki nam je posredovala vse spremembe nazivov ulic v posameznih krajih, za pomoč se ji ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo, smo uspeli seznam iz leta 1991 že precej urediti. Se enkrat pa prosimo vse tiste, ki Savinjskih novic niso prejeli, da se nam javijo. Znova jih bomo vpisali v seznam naročnikov in nemoteno bodo dobivali časopis naprej. Enako vljudno prosimo tiste, ki so ‘novice" prejeli po starem seznamu, a jih morebiti ne želijo prejemati, da nam to sporočijo bodisi pismeno bodisi po telefonu.
Ce bo šlo vse po načrtih, je pričujoča številka zadnja z naslovnico v čmo-beli verziji. Prihodnjič,
4.	novembra torej, vas bo pozdravila v barvah. Do tedaj pa lep jesenski pozdrav!
Vaš,
Franci Kotnik
ÌMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 50100-620-128 05 1117114-23833. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje.
AKTUALNO
Lokalne volitve
Na volišča 4. decembra
Napovedane, za marsikoga tudi težko pričakovane lokalne volitve, na katerih bomo volili župane in člane občinskih svetov novih občin, bodo 4. decembra. Kjer bo potreben drugi krog glasovanja za izvolitev županov, bo le-ta verjetno 18. decembra.
VOLILNE ENOTE
Kot smo poročali v prejšnji številki, bo na območju sedanje občine Mozirje pet novih občin: Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Občinske volilne komisije so že določile volilne enote.
V	Mozirju bosta za volitve občinskega sveta, ki bo štel 19 članov, dve volilni enoti. Prva, v kateri bodo volili 11 članov občinskega sveta, obsega pbmočja naselij Mozirje, Brezje, Dobrovlje pri Mozirju, Lepa njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem. Druga volilna enota pa bo obsegala območja naselij Rečica ob Savinji, Dol-Suha, Grušovlje, Homec, Nizka, Poljane, Prihova, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž, Trnovec, Varpolje, Zgornje Pobrežje. V njej bodo volili 8 občinskih svetnikov.
Za volitve v desetčlanski občinski svet občine Nazarje so določene štiri volilne enote. Št. 1, v kateri se volijo trije svetniki, obsega del Nazarij (Dobletinska ulica, Cvetlična ulica, Lesarska ulica, Pod Slatino, Tominškova ulica, Tratnikova ulica, Vrtnarska ulica, Zadrečka cesta - vse hišne številke razen 3, 5, 7, 9 in 11).
V	volilni enoti št. 2, ki obsega del Nazarij (Ob Savinji, Obrtniška ulica, Samostanska pot, Savinjska cesta, Žlaborska pot, Zadrečka cesta - hišne številke 3, 5, 7, 9, 11), Doblet-ino, Zavodice in Žlabor, se volita dva člana občinskega sveta. V volilni enoti št. 3, ki zajema Čreto pri Kokarjah, Kokarje, Lačjo vas, Potok in Pusto polje, se prav tako volita dva člana občinskega sveta. V volilni enoti št. 4, ki obsega območja naselij Šmartno ob Dreti, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Volog in Brdo,, pa bodo volili tri občinske svetnike.
Za občinski svet občine Ljubno ob Savinji, ki šteje deset članov, so oblikovane štiri
volilne enote. Prva zajema del Ljubnega (Cesta v Rastke, Janezovo polje, Plac, Prod, Ro-suljska cesta, Za Ljubnico in Foršt). Iz nje se volijo trije člani sveta. Druga volilna enota zajema del Ljubnega (Cesta v Savino, Kolovrat, Loke, Na Pečeh, Podter, Rore in del Tera - hišne številke 10-40). Iz nje se volita dva člana občinskega sveta. Tretja volilna enota obsega območja naselij Primož pri Ljubnem, Savina, Planina in del Tera hišne številke 41-58, 76, 78, 79 in 81. Iz nje se volita dva svetnika. Četrta volilna enota pa zajema Radmirje, Juvanje, del Tera - hišne številke 60-73 in 77, Meliše in Okonino. Iz nje se volijo trije občinski svetniki.
V bodoči občini Luče so oblikovali pet volilnih enot za volitve desetih članov občinskega sveta. Volilna enota št. 1 obsega Luče ob Savinji in del Podveže - hišne številke 1-33a, 49, 51-55, 57- 63. V njej volijo tri člane sveta. Volilna enota št. 2 obsega del Krnice - hišne številke 10-72 in del	Raduhe	-	hišne	številke
7- 13, 15-28,	30-32,	34-37,
39-46,	48-49a,	51-53,	55, 59-
67, 69-72. V tej volilni enoti volijo dva svetnika. Volilna enota št. 3 obsega območja naselij Konjski vrh, Strmec, del Krnice - hišne številke 1-9 in del Raduhe - hišne številke 1-6, 14, 29, 33, 38, 47, 50, 54, 56-58, 68, 73-74. V tretji volilni enoti volijo enega člana sveta.	Volilna	enota	št. 4
zajema Podvolovljek in del Podveže - hišne številke 34-48, 50, 56. V njej volijo enega svetnika. Peta volilna enota pa obsega območja naselij Solčava, Logarska dolina, Podolševa in Robanov kot. V njej bodo volili tri člane občinskega sveta.
Za volitve prvega občinskega sveta občine Gornji Grad, ki bo štel deset članov, so določili štiri volilne enote. Prva, v kateri bodo volili tri
člane sveta, obsega območje naselja Gornji Grad. Druga volilna enota, v kateri bodo volili enega člana sveta, obsega Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu in del Dola - hišne številke 1-7, 31, 32. Tretja volilna enota obsega območje naselja Bočna. V njej bodo volili tri svetnike. Četrta volilna enota pa obsega del Dola - hišne številke 9-29, 33-53, Šmiklavž in Tirosek. V njej bodo volili tri občinske svetnike.
Za volitve županov so celotna območja bodočih občin (vsako zase) ena volilna enota. SISTEM VOLITEV IN KANDIDIRANJE
Za decembrske lokalne volitve bosta veljala dva sistema, večinski za izvolitev županov in v občinah, v katerih bodo imeli 7 do 12 svetnikov, ter proporcionalni v večjih občinah z 12 do 45 svetniki. Rokovnik lokalnih volitev je do 9. novembra, ko poteče rok za vlaganje kandidatur, osredotočen na kandidacijske postopke. Zakon predvideva tri možne načine kandidiranja. Politične stranke, ki pa morajo
biti registrirane po novem zakonu, bodo lahko predlagale kandidate tako pri večinskem kot pri proporcialnem sistemu in seveda za župane. Svoje kandidate oziroma liste kandidatov bodo stranke določale po svojih pravilih in obvezno s tajnim glasovanjem. Kandidirajo pa lahko seveda tudi volivci. Pri proporcionalnem sistemu mora vsako listo kandidatov podpreti najmanj 15 volivcev, pri večinskem sistemu in pri kandidatih za župane pa je ob zbiranju podpisov možno tudi kandidiranje na zborih občanov. Kandidaturo za občinskega svetnika bo moralo podpreti najmanj 15 volivcev, kandidaturo za župana pa vsaj 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območju občine. V naslednjih dneh bodo torej potekali zbori volivcev, na katerih bodo določali kandidate, najkasneje
9.	novembra (25 dni pred dnem glasovanja) do 19. ure pa morajo kandidature oziroma liste kandidatur vložiti tudi politične stranke.
KF
Pravila v zvezi z volilno kampanjo
5. člen Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS št. 62 z dne 7.10.1994) določa, da morajo javna glasila najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oz. časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
Volilna kampanja bo trajala od 4. novembra do 2. decembra do 24. ure. V tem času bodo Savinjske novice izšle 4. in 18. novembra ter 2. decembra. Vsem organizatorjem volilne kampanije, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavljali izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki bo odvisen od števila in obsega naročil. V primeru zadostnega števila naročil bo v tem času po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanije izšla tudi posebna številka Savinjskih novic. Objavo volilno propagandnih sporočil bomo zaračunavali po veljavnem ceniku oglaševanja.
Uredništvo
GOSPODARSTVO
Na Golteh so našli vodo
Kljub vsem nevšečnostim, kakršnih delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane pri delanju vrtin v svojih dolgoletnih izkušnjah ne poznajo, se jim je vendarle “odprlo" v globino. Že pred dnevi so prodrli do globine 203 metre in bi lahko vrtanje do načrtovanih 350 metrov že končali, a so ga morali zaradi zlomljenega svedra za .nekaj dni prekiniti.
Vsekakor bodo prvi del zahtevnega opravila kmalu sklenili, v drugem pa bodo s preizkusi ugotavljali vpliv črpanja na ekološko ravnotežje.
JP
GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, p.p.45, 63320 VELENJE tel. (063) 856 - 920, fax. (063) 855 - 645
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Iz oddelka za tujo tehnično pomoč pri Ministru za znanost in tehnologijo, pozivajo k zbiranju predlogov za projekte prekomejnega sodelovanja z Italijo
in Avstrijo za leto 1995. Projekte sofinancira Evropska Unija v celotnem znesku 4.000.000 ECU-jev. Projekti morajo imeti podporo vladnih struktur obmejne sosedne regije Italije oziroma Avstrije, prav tako pa zagotovljeno udeležbo Slovenije v višini 20 - 30 % projekta. Prednostna področja so:
-	izboljšanje infrastrukture zlasti komunikacije
-	zmanjšanje onesnaževanja
-	promocija turizma
-	razvoj kmetijstva in podeželja
-	razvoj pretoka informacij na obmejnem področju (Televizija, radio, časopis )
-	zaposlovanje
-	izboljšanje promocije pretoka ljudi in izdelkov in storitev preko meje in drugi.
Podrobnejše informacije in obrazec za prijavo projektov dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
2.	Ob obisku v partnerskem mestu SCH1EDAN na Nizozemskem, je bilo dogovorjeno, da Območna gospodarska zbornica Velenje zbere zainteresirana podjetja, ki bi želela navezati poslovne stike s podjetjem iz SCHIEDAN-a oz. Rotterdama. Kot je znano je Rotterdam največje pristanišče v Evropi in zaradi tega ima močno razvito spremljanje industrije in storitve, zlasti trgovino.
3.	Gospodarska zbornica za Pomurje organizira poslovno borzo, to je srečanje s podjetji iz južne Madžarske, v Murski Soboti 26.10.1994. Vabimo vse, da se prijavite na omenjeno srečanje obratno bo 10.11.1994 poslovna Borza v SZEGED-u na Madžarskem.
4.	Obveščamo vas, da je od 20.-24. oktobra 10. mednarodni jesenski sejem v ZALAEGERSZK-u na Madžarskem. Sejem ima značaj splošnega sejma, potrošnega blaga, kmetijske mehanizacije in invensticijske opreme.
5.	Prejeli smo nov spisek ponudb in povpraševanj iz BBC centra v Bruslju.
6.	Vse, ki trgujejo z Rusko federacijo, obveščamo, da smo prejeli seznam blaga, ki se izvaža iz Ruske federacije v skladu z mednarodnimi obveznostmi, seznam blaga, ki ostaja na posebnem izvoznem režimu, in seznam blaga, ki se izvaža na podlagi obvezne registracije pogodbe.
7.	Prejeli smo osnutke UREDB za uvoz v letu 1995 in sicer:
o davščini za carinsko evidentiranje, o blagu za katero se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve, o plačilu posebne takse za uvoženo blago in o merilih za znižanje carinske stopnje oziroma prost uvoz v letu 1995.
8.	Iz Italije smo prejeli spisek komercialnih ponudb malih in srednje velikih podjetij iz centralne Italije.
9.	24. in 25. oktobra 1994 bo v Ljubljani POLJSKO - SLOVENSKA poslovna konferenca. Na razpolago imamo seznam gostujočih podjetij in obrazec za prijavo.
10.	Slovensko podjetje, ki je ekskluzivni zastopnik proizvajalcev CLARK in DECA, ponuja čelne viličarje CIARK na električni, plinski in dieselski pogon, prav tako pa ponuja širok asortiman ročnih, električnih paletnih' in regalnih viličarjev omenjenih proizvajalcev.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 036/ 856 - 920.
Podjetniški
kotiček
Področje prometnih davkov je eno najbolj kompleksnih področij in zato težko obvladljuvo. Nejasnosti veljavne zakonadaje se v praksi pojavljajo še po dveh letih uporabe zakona in izvedbenih predpisov.
Čeprav že dalj časa govorimo o spremembi obračuna prometnega davka in o prehodu obstoječega sistema na sistem obračuna davka na dodano vrednost, ki ga pozna vsa Zahodna Evropa razen Švice, (ki se, mimogrede, tudi pripravlja na uvedbo le-tega), pa sama vzpostavitev omenjenega obdavčevanja še ne bo uvedena tako zelo kmalu, saj so priprave na tako kompleksno spremembo zahtevne in dolgotrajne. Predvideva pa se tudi daljše uvajalno obdobje, saj je potrebno z novostjo seznaniti in usposobiti tako davkarje kot davčne zavezance.
Dokler novi zakon ne bo uveden, moramo pri svojem poslovanju upoštevati obstoječo zakonadajo, z vsemi posebnostmi, ki jih le-ta prinaša. Poglejmo nekaj zanimivih primerov:
Prometni davek je potrebno obračunati tudi ob dokapitalizaciji podjetja, če uporabimo kot kapitalski vložek avto, preproge ali pisarniško pohištvo. Pojavlja pa se vprašanje, kdaj prometni davek plačati. Obveznost za plačilo nastane najkasneje z dnem registracije.
Obveznost za prometni davek nastopi tudi pri nekaterih načinih zapiranja podjetij. Če gre za stečaj podjetja in se premoženje družbe proda, se obračuna in plača prometni davek kot ob vsaki drugi prodaji. Če pri zapiranju podjetja ne gre za stečajni postopek, se premoženje RAZDELI med lastnike, pri tem pa promet ni zavezan plačilu prometnega davka (5. člen Zakona o prometnem davku).
Material in blago, ki ga kupujemo s prometno - davčnimi olajšavami, moramo voditi po vrsti, količini in vrednosti (materialno oziroma blagovno knjigovodstvo). Zanimivost se pojavlja pri drobnem inventarju, ki ga po prometno davčni zakonodaji tudi lahko kupujemo z davčnimi oprostitvami.
Slovenski računovodski standardi ločijo Dl, katerega življen-ska doba je krajša od enega leta (značaj materiala - razred
3)	in drobni inventar, ki ima življensko dobo daljšo od enega leta (osnovna sredstva - razred 0). Če torej kupujemo Dl z življensko dobo do enega leta brez plačila prometnega davka, knjižimo vrednost v R 3 in med stroške, s tem, da moramo zaradi prometno davčnih predpisov zagotavljati izvenbilančno evidenco najmanj 2 leti. Vključno s popisi.
Pri tovrstnih nakupih se torej velja odločiti, ali kupiti drobni inventar brez prometnega davka in kljub temu, da smo v glavni knjigi Dl že knjižili med stroške in upoštevali v rezultatu poslovanja tekočega leta, zagotavljati ustrezno evidenco še 2 leti, ali pa je morda bolj modro kupiti drobni inventar s prometnim davkom in ga brez odvečnih evidenc prenesti med stroške.
Odločitev je vaša!
Vida Skok
Logarska dolina
Zavarovalnica Triglav pokrovitelj krajinskega parka
Polni dve leti sta že minili od tedaj, ko so domačini in lastniki zemljišč v Logarski dolini, nezadovoljni s stihijskim razvojem doline, ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, kateri je občina Mozirje kasneje zaupala koncesijo za upravljanje s prostorom v tem biseru Savinjskih Alp.
vzorčne rezultate m rešitve tudi za druga podobna okolja, zato se je Zavarovalnica Triglav vanj dejavno vključila. In da ne bi bili pobudnikom tega projekta le v moralno oporo, smo se odločili, da s podpisom dolgoročne listine prevzamemo
pokroviteljstvo nad razvojem krajinskega parka in realizacijo projekta Logarske doline," je v sporočilo za javnost zapisala zavarovalnica Triglav.
KF
Pogodba je podpisana
A
POLITIKA
Izvršni svet SO Mozirje
Direktorja Komunale (še) niso
izbrali
Občinska vlada se je pred prvim jesenskim zasedanjem skupščine sestala v sredo, 12. oktobra. Najbolj obsežni točki dnevnega reda sta bili poročilo o delu in plan dela Sklada stavbnih zemljišč ter imenovanje direktorja javnega podjetja Komunala.
V tem obdobju je bilo postorjenega že marsikaj. Na pobudo podjetja so bili dopolnjeni občinski odloki, ki se nanašajo na krajinske parke v občini Mozirje in jih v Logarski dolini izvajajo uslužbenci podjetja. Opravljeno je bilo celovito čiščenje doline s sanacijo večine divjih odlagališč. Urejena je bila osnovna infrastruktura v dolini, ki usmerja in služi obiskovalcem doline. Urejenih je bilo nekaj naravnih znamenitosti vključno s pešpotjo, ki jih povezuje, pričelo pa se je tudi z ureditvenim načrtovanjem.
Tudi obisk doline se je v tem času bistveno povečal. V letu 1993 je bilo v primerjavi z letom poprej 50% več obiskovalcev, letos pa do sedaj 30% več kot lani.
Pred podjetjem Logarska dolina je uresničevanje dolgoročnega cilja - ohranitev doline in s tem v zvezi uveljavitev takšne oblike gozdarske, kmetijske in turistične dejavnosti, ki bo omogočala sočasen razvoj omenjenih panog ob neokrnjenem naravnem okolju. To bo zelo zahtevna naloga, ki v določeni fazi pomeni tudi zaporo doline za množični motorni promet.
Pred časom je Logarsko dolino s posredovanjem organizacije Provita Alpina, ki se ukvarja z zaščito alpskih dolin, obiskal nemški strokovnjak za promet s fakultete v Bremnu. Ker pozna ureditev vseh alpskih dolin, ki so zaprte za motorni promet, bo gotovo tudi za Logarsko dolino našel ustrezno rešitev. Pomembno je pri tem namreč upoštevati, da bo obisk v prihodnjih letih, po ureditvi ceste Ljubno - Igla in po odprtju mednarodnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo, še večji kot sedaj.
"Odločitev zavarovalnice Triglav, da podpre načrte podjetja Logarska dolina d.o.o. ter tako
prispeva k ohranitvi in ureditvi enega najlepših naravnih biserov Slovenije je prišla v pravem trenutku, saj je potrebno hitro prilagajanje na izredno povečan obisk doline," je pred podpisom sponzorske pogodbe izjavil direktor podjetja Logarska dolina, Gusti Lenar.
V petek, 14. oktobra, sta namreč omenjeno podjetje in zavarovalnica Triglav podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Zakaj?
"Zavarovalnica Triglav je v Logarski dolini že leta prisotna. Zavedamo se, da lahko le zdrav in okolju prijazen razvoj kmetijstva, gozdarstva, turizma in ostalega gospodarstva zagotovi varno prihodnost nam in naslednjim rodovom, s tem pa zagotovi tudi normalen in stabilen razvoj zavarovalne dejavnosti. Upamo, da bo projekt Logarske doline lahko ponudil
Pri pregledu zapisnika prejšnje seje je predsednik IS, Jakob Presečnik, pojasnil, da je bila v zvezi z investicijami v šolski prostor storjena načelna napaka, saj je po najnovejšem tolmačenju svetovalca v ministrstvu za šolstvo mogoče na javni natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšavo prostorskega stanja osnovnih šol v letih 1995-1999 prijaviti tudi
telovadnico na podružnični šoli. V konkretnem primeru to pomeni telovadnico pri osnovni šoli Nazarje, kjer so pogoji za telesno vzgojo že vrsto let izjemno slabi. Seveda pa je v tem trenutku še nemogoče narediti konkreten razrez in način pridobivanja finančnih sredstev za vse predlagane projekte (poleg nazar-ske telovadnice, ki naj bi jo uvrstili naknadno, še centralna osnovna šola na Rečici ob
Savinji, nadgradnja osnovne šole na Ljubnem, športna dvorana v Mozirju), je menil Presečnik, saj je pred nami reorganizacija lokalne samouprave, poleg tega pa ni gotovo, če bodo vsi projekti dejansko uvrščeni v šolski tolar.
Problematiko Sklada stavbnih zemljišč sta izvršni svet in občinska skupščina julija že obravnavala, vendar so delegati na skupščini zahtevali bolj
POLITIKA
lili
34. seja Skupščine občine Mozirje
Poslanci niso zdržali do
konca
Šestnajst točk dnevnega reda, med njimi tudi nekatere izredno pomembne, vezane na določene roke, so vabile delegate občinske skupščine na prvo jesensko zasedanje v četrtek, 13. oktobra, ob 13. uri v Delavski dom v Nazarjah. Vraževerni so zmajevali z glavami in izražali pomisleke o sklepčnosti, a izkazalo se je drugače. Zasedanje se je pričelo s 34-imi prisotnimi, kar je pomenila dva več od minimuma.
a
podrobno obrazložitev. Ta je sedaj pripravljena, medtem ko vsebinskih sprememb od takrat ni. To tudi pomeni, da sklad ne namerava plačati več za mozirsko avtobusno postajo in kanal E v Nazarjah, kot je to predlagal že poleti. Izvršni svet je kot posledico takšne odločitve sklada ugotovil, da bo finančno konstrukcijo avtobusne postaje Mozirje potemtakem potrebno reševati na drugačen način, na sklad pa je naslovil apel, naj po sprejetju njegovega letošnjega plana takoj pristopi k realizaciji projekta vseh treh con v Gornjem Gradu in na Prihovi.
Na javni razpis za direktorja JP Komunala Mozirje se je prijavil le en kandidat, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje. To je Jože Kumer, magister ekonomskih znanosti. V razpravi je bila izražena želja krajevnih skupnosti Bočna in Gornji Grad, ki mejita na najbolj občutljivo točko javnega podjetja, odlagališče odpadkov, da se z imenovanjem novega direktorja počaka do nove lokalne organiziranosti. Izvršni svet se je odločil, da za mnenje pozove sveta obeh omenjenih krajevnih skupnosti in da odločitev o izbiri direktorja preloži na eno od svojih naslednjih sej.
Ker je pri zadnjem razpisu sredstev za kreditiranje drobnega gospodarstva ostalo 18 milijonov tolarjev nerazporejenih, jih je izvršni svet razdelil na osnovi že posredovanih prijav, prednost pa so imeli tisti, ki investirajo v proizvodnjo.
Z Ljubljansko banko potekajo razgovori o tem, da bi le-ta vzela v najem prostore nad njeno mozirsko ekspozituro, kjer so sedaj občinski inšpektorji. Ker bi jih delno obnovila, bi naj bila določen čas oproščena plačila najemnine, medtem ko bi se inšpektorji preselili v stavbo občinske skupščine. Dokončnega dogovora, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, za zdaj še ni. Izvršni svet se je seznanil tudi z oblikovanjem volilnih enot.
KF
Sprva je na pobudo Mirka Zamernika stekla razprava v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti bivše sekretarke Sekretariata za gospodarstvo, finance in urejanje prostora, Janje Port, ki je podpisala gradbeno dovoljenje za avtobusno postajo Mozirje. Po razpravah predsednika komisije za volitve in imenovanja, Rajka Pintarja, sedanjega sekretarja omenjenega sekretariata, Jožeta Mutca, in predsednika SO, Franca Miklavca, vsi ti organi so proučili ta problem, je bilo ugotovljeno, da Janja Port ne nosi niti moralne niti materialne odgovornosti za izdajo omenjenega dovoljenja.
Pri pregledu zapisnika julijske seje skupščine je župan povedal, da SDK že opravlja
pregled v JP Komunala in v občinskem proračunu, nakar bo pričel s pregledom izvenproračunske porabe. V Mozirju je svet KS pooblastil prof. Antona Veneka, da zastopa krajevno skupnost v času priprav na lokalno samoupravo in v kontaktih z izvršnim svetom, torej predčasnih volitev predsednika KS naj ne bi bilo.
Osnutek rebalansa proračuna je bila naslednja točka dnevnega reda. Po uvodni obrazložitvi predsednika IS, Jakoba Presečnika, je bilo podanih kar precej pripomb. Oglasili so se predstavniki gospodarstva, ki je preobremenjeno z dajatvami, zastavljeno je . bilo vprašanje v zvezi z višino plač na občini, premalo je sredstev za gasilce,
nekateri so bili odločno proti povečanju proračuna. Andrej Presečnik je opozoril, da v kolikor skupščina ne sprejme povečanja proračuna, se s tem avtomatsko odreče vsem milijonom tolarjev, ki bi jih sicer proračun dobil z republike. Ker je šlo za obravnavo osnutka, je predsednik IS podane pripombe le beležil, kljub temu pa je dal tudi nekaj konkretnih odgovorov. Plače zaposlenih na občini, teh je na občini sedaj 64,5, so v skladu z republiškimi navodili, zmanjševanje števila zaposlenih je nemogoče. Glede sredstev za občinsko gasilsko zvezo za letošnje leto se ne boji, to bodo že rešili, pravi problem naj bi nastal v naslednjih letih. Izvršni svet bo pri pripravi predloga rebalansa čimbolj upošteval podane pripombe.
Skupščina je nato sprejela ureditvene načrte Plest-Poljance v Logarski dolini, Ljubnega ob Savinji in mestnega jedra Mozirje ter zazidalni načrt obrtno-stano-vanjske cone Spodnji trg v Gornjem Gradu.
Najbolj burna razprava pa se je razvnela pri deveti točki dnevnega reda, ki se je nanašala na investicije v šolski prostor do konca desetletja. O tem smo v prejšnji številki Savinjskih novic že pisali. Več o sami razpravi pa v posebnem prispevku.
Še preden pa se je razprava o tej točki končala, je predsednik skupščine ugotovil, da je prisotnih le še 29 delegatov, zato je sejo prekinil. Nadaljevala naj bi se danes,
20.	oktobra.
Živahna razprava tudi med odmorom
KF
POLITIKA
Pogovor s poslancem SLS v Državnem zboru, dr. Francem Zagožnom
"Smo na poti, da dobimo nov totalitarni sistem"
V drugo je vendarle šlo. Pogovor s poslancem Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, dr. Francem Zagožnom, ki je bil prvič sklican 30. septembra, pa je bil zaradi poslančevih obveznosti v parlamentu odpovedan, se je "zgodil" v nedeljo, 9. oktobra, v sejni sobi občinske skupščine.
Dr. Zagožen je najprej orisal razmere v državnem zboru. Kot je dejal, se tam dogajajo tudi stvari, ki z demokracijo nimajo nobene zveze. Kot zadnji primer je navedel volitve nadzornega sveta nove agencije za nadzor plačilnega prometa (bivši SDK) in nadzornega sveta agencije za trg vrednostnih papirjev. V obeh organih opozicija nima svojih predstavnikov. Tudi sicer naj bi si vladajoča koalicija prisvajala oblast preko mere, ki jo dopušča demokracija, kar po mnenju dr. Zagožna pomeni fevdalizacijo.
"Situacija v Sloveniji je zrela za nove državnozborske volitve. Ker te in lokalne volitve ne gredo naenkrat, bi lahko bile državnozborske spomladi, vendar jih verjetno ne bo. Smo na poti, da dobimo nov totalitarni sistem." Slednjo trditev je Franc Zagožen podkrepil z zamenjavo direktorja RTV in z opaženimi pritiski na medije. Menil je tudi, da doživlja Slovenija v zadnjih letih zelo velike spremembe. Gre za prehod iz enostrankarskega sistema s prevladujočo družbeno lastnino v večstrankarski s prevladujočo zasebno lastnino.
Dr. Tonč Žunter, ki je povezoval pogovor, je dejal, da politiki pri nas zbolijo za tipično boleznijo - cinično distanco, kar pomeni, da nočejo več slišati za probleme in mnenje tistih, ki so jih izvolili.
Glede lokalne samouprave in volitev se je dr. Zagožen strinjal z ocenami, da je zakon o novih občinah slab in da je delno rezultat dela dr. Cirila Ribičiča. Le-ta je po njegovem mnenju predlagal celo vrsto rešitev, ki so v nasprotju z ustavo.
Reakcije na sprejeto razdelitev so različne. V Zgornji Savinjski dolini sicer nihče ni povsem zadovoljen, vendar bi utegnila biti vsaka druga rešitev, tako Zagožen, še bolj sporna. "Mislim, da bi bilo boljše, če bi Šmartno ob Dreti spadalo pod Gornji Grad, Nazarje in Rečica pa bi bili skupaj. Kar pa se Solčave tiče - po švicarskih izkušnjah so kraji, ki so tako redko poseljeni kot Solčava, neustavljivo umirali naprej." Dr. Zagožen je še dodal, da bi veljalo čimprej razmišljati o skupnosti zgornjesavinjskih občin.
Dr. Žunter je opozoril, da poleg centralizacije oblasti poteka tudi "ljubljanizacija", saj se sedeži raznih institucij selijo v Ljubljano. Jakob Presečnik, predsednik IS SO Mozirje, je na vprašanje o delitvi premoženja občine povedal, da enotnih navodil glede tega še ni. Franc Miklavc, predsednik SO Mozirje, pa je bil odločnega mnenja, da država ne more postati lastnik tistega, kar smo v občini ustvarili s samoprispevki. Na zastavljeno vprašanje o stroških novih občin je dr. Franc Zagožen dejal, da je pričakovati približno enega zaposlenega na približno tisoč
prebivalcev in potemtakem to ne bo predrago, če le ne bo državna uprava predraga.
Glede lastninjenja je poslanec SLS izpostavil zanj najbolj pomembno vprašanje, kdo bo lastnik večine nacionalnega premoženja. Ljudska stranka se zavzema, da se premoženje čimbolj enakomerno porazdeli med državljane in da se prepreči velike kraje ter prodajo tujcem. V ta namen SLS podpira predlog treh poslancev za spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predlog med drugim predvideva, da se vsem državljanom Republike Slovenije dodatno brezplačno razdelijo certifikati v vrednosti že prejetih. V podporo takšnemu predlogu je potrebno zbrati 40.000 podpisov državljanov. Rok za omenjeno akcijo se izteče jutri.
KF
Prvo družinsko srečanje
Prvo srečanje družin, njenih družinskih članov, ki pojo, igrajo ali plešejo, bo organizirano drugo nedeljo v decembru (11.12.1994) ob 15. uri v Delavskem domu Nazarje.
Na srečanju želimo prisluhniti družinam iz vse doline, ki še skupno zapojo, ki skupaj zaigrajo na različne instrumente ali ob svoji glasbi tudi zaplešejo.
Edino pravilo srečanja je, da so si nastopajoči v sorodu. Družine pripravijo za nastop dve pesmi ali skladbi ali pa dva plesa.
Da bi srečanje potekalo bolje organizirano, vabimo družine, da se do 1. decembra 1994 prijavijo na naslov:
Prosvetno društvo Nazarje g. Marko Finkšt Cvetlična ul. 13 63331 Nazarje
Srečanje je posvečeno letu družine, ki se izteka, in bližnjemu družinskemu prazniku - Božiču.
Dodatne informacije lahko dobite na telefon 831-292 (Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje - Ivana Žvipelj).
Prijavnica:
Priimek družine:________________________________
Naslov:_________________________________________
Telefon:________________________________________
Koliko članov sestavlja skupino:________________
Sodelovali bomo: (podčrtajte)
1.	s pesmijo 2. v igranju 3. s plesom
4.	drugo (napiši)_______________________________
dr. Franc Zagožen
SOLSTVO
Investicije v šolski prostor
Zakaj je izpadla nazarska telovadnica?
Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je najbolj “vroča" razprava potekala v zvezi z predvidenimi investicijami v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in izboljšavo prostorskega stanja v letih 1995-1999.
Kot je v uvodu povedal sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, Darko Repenšek, so bili s strani občine prijavljeni trije projekti (Rečica, Ljubno, Mozirje), mesterei ko telovadnica v Nazarjah ni bila prijavljena zaradi izjave svetovalca v ministrstvu, da tovrstni objekti v ta natečaj ne sodijo. Med zadnjim obiskom pri njem v Ljubljani, kjer je bila navzoča tudi predsednica KS Nazarje, Marija Krivec, pa se je izkazalo, da temu sploh ni tako. Tudi telovadnica pri podružnični šoli bi sodila v ta program, vendar je formalni rok sedaj zamujen. Po besedah Darka Repenška obstajata dve možnosti:	da se nazarska
telovadnica naknadno uvrsti na seznam na sestanku, ki ga bo z vsemi predsedniki občinskih izvršnih svetov organiziral minister za šolstvo in šport, ali pa da jo kot amandma na seji državnega zbora predlaga poslanec.
Reakcija v svetu krajevne skupnosti Nazarje je bila izredno energična. Svet KS je nemudoma protestiral pri predsedniku IS, izpostavil pa je tudi odgovornost Darka Repenška in ravnatelja OŠ Mozirje, Antona Veneka. Medtem se je sestal tudi svet staršev nazar-
ske šole in zahteval 5. centralno šolo v Nazarjah.
Izvršni svet SO Mozirje podpira vse štiri projekte, je povedal Jakob Presečnik, in se bo zavzemal za to, da bodo vsi štirje dejansko uvrščeni v šolski tolar, vendar nobenega zagotovila glede tega ni. Prav tako ta trenutek tudi še ni mogoče povsem natančno opredeliti ostalih virov financiranja. Vendar je to po mnenju predsednika skupščine, Franca Miklavca, sekundarnega pomena, saj bomo v nasprotnem primeru zamudili celotno obdobje do izteka desetletja. Na skupščini je bilo slišati nekatera mnenja, da mora imeti prioriteto osnovna šola na Rečici, ki je na nek način na republiki že verificirana. Vendar se je po izjavi Andreja Presečnika tudi glede rečiške šole tvegano vnaprej obvezovati za zagotovitev finančnih sredstev, ker gre za zelo velike zneske.
Na obtožbe je odgovoril tudi prof. Anton Venek. Ovrgel je očitke, da se je nazarska šola v zadnjem času zanemarjala, saj je bilo opravljenih kar nekaj vzdrževalnih in investicijskih del (kuhinja z jedilnico, ogrevanje, prekritje strehe, zamenjava oken). Tudi v Mozirju učenci od prvega do četrtega
razreda nimajo telesne vzgoje v telovadnici. Poudaril pa je, da soglaša z gradnjo telovadnice v Nazarjah in je pri tem kot ravnatelj pripravljen tudi sodelovati. Pri gradnji kuhinje je bil menda izdelan tudi projekt večnamenskega prostora, vendar do realizacije ni
Sodeč po razpravah je torej pričakovati, da bo skupščina podprla vse štiri projekte, koliko jih bo pa potem dejansko uvrščenih v šolski tolar, je pa zaenkrat še vprašanje brez odgovora.
prišlo.
O IZ RS	0	
		
JP KOMUNALA p.o.
Praprbtnikova 36 63330 MOZIRJE
Akcija zbiranja in odvoza večjih kosovnih odpadkov 22.10.1994
1.	Nazarje: od 7. ure do 10. ure
Zbirna mesta: Žlaborska pot ob lokalni cesti, naselje Žlabor, Trgovina Nazarje, novo naselje ob krajevni cesti.
2.	Kokarje: od 7. ure do 10. ure
Zbirna mesta: Zgornji del ob lokalni cesti, naselje Kokarje, Potok, Lačja vas.
3.	Pusto polje: od 7. ure do 10. ure
4.	Spodnje Kraše: Zg. Kraše od 7. ure do 10. ure
5.	Šmartno ob Dreti: od 7. ure do 10. ure
Zbirna mesta ob lokalni cesti, ob pokopališču, novi del naselja
6.	Volog: od 7. ure do 10. ure
Zbirna mesta: ob novi cesti, ob lokalni cesti, ob potoku Letošč do kmetije Zagožen.
7.	Homec - Brdo:	od	10. ure	do	15. ure
8.	Sp. Rečica: od	10.	ure do	15.	ure
9. Trnovec: od 10. ure do 15. ure
10. Gorica: od 10. ure do 15. ure
11.	Sp. Pobrežje:	od	10. ure	do	15. ure
12.	Zg. Pobrežje:	od	10. ure	do	15 ure.
Vsi krajani, ki imajo stanovanjske objekte ob krajevni ali lokalni cesti, lahko odlagajo odpadke na primernem vidnem mestu, na katerih bodo naše ekipe naložile odpadke v kontejnerje in jih odpeljale na odlagališče odpadkov.
Kosovne odpadke je potrebno pripraviti na zbirna mesta do 7. ure zjutraj na dan odvoza.
IZ
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
ŠMARTNO OB DRETI
čestita ob krajevnem prazniku, 24. oktobru, vsem svojim krajanom in jim želi tudi v bodoče čimboljše počutje tako v krogu njihovih družin kakor tudi v krajevni skupnosti. Obenem vabi vse krajane, da se udeležijo prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku, ki bodo
V SOBOTO, 22. OKTOBRA:
- ob 14.30 uri otvoritev tlakovanih poti na pokopališču
- ob 15.00 uri proslava v osnovni šoli
Obnova mostu na Kropi
Delavci javnega podjetja Komunala Mozirje v teh dneh zaključujejo obnovo mostu na Kropi, zaradi česar je bila na tem mestu nekajdnevna zapora za ves promet, obvoz pa je bil urejen preko Bočne.
Most na Kropi je bil dotrajan, obnovili pa ga bodo v takšni izvedbi, kot je bil do sedaj.
Postavili so nove betonske opornike, zamenjali jeklene vzdolžne nosilce in nanje položili novo leseno podlago, preko katere bodo položili še 11 centimetrov asfalta. Celotna investicija bo veljala okrog 3,5 milijonov tolarjev.
KF
Okrogla miza v Solčavi
Kamniško-savinjski naravni park?
Pred vstopom v evropsko leto varstva narave in v okviru akcijskega plana za ustanavljanje zavarovanih območij pod naslovom Parki za življenje je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja v Lovskem domu v Solčavi organiziral okroglo mizo “Kamniško-savinjski naravni park - realnost ali utopija?“
Poleg predstavnikov organizatorja so se okrogle mize udeležili tudi domačini, gozdarji, kmetijska svetovalna služba in naravovarstveniki iz različnih institucij.
V izhodišču za pogovor je bilo poudarjeno, da ne gre za zamisel peščice ljudi, temveč da gre za prizadevanja na svetovnem nivoju za sonaravni razvoj. Razlogov za zaščito tega območja je kar nekaj. Biologi so tukaj našli več rastlinskih in živalskih vrst, ki ne živijo nikjer drugje. Gorske domačije in naselja, kot so Logarska dolina, Podolševa itd. imajo status kulturnih spomenikov. In še kaj bi se dalo povedati v zagovor zaščite tega območja, v katerem so prisotne tri glavne panoge: kmetijstvo, gozdarstvo in turizem.
Kot je bilo slišati, gozdarji podpirajo idejo o oblikovanju parka, najbolj pa jih skrbi ohranjanje gozdnih rezervatov, ki so prešli v privatno last, saj lastniki na njihov račun ne dobijo nobene odškodnine, kot je to urejeno v razviti Evropi. Kmetijska svetovalna sližba vidi glavni razvoj na tem območju v živinoreji. Ponovno ‘se daje poudarek ovčereji, ki je tu doma (jezersko- solčavska pasma!) in tudi trg se je	bolj	odprl.	Večji
poudarek	bi	naj	dobila	tudi
konjereja. Glede dopolnilnih dejavnosti pa ostaja na prvem mestu predelava lesa.
Turizem je kot tretjo od panog mogoče jemati tako ali drugače.	Kot	je	dejal	pred-
stavnik podjetja EPSI, ki je doslej največ naredilo glede promocije Zgornje Savinjske doline, turizma za vsako ceno vsekakor	ne	gre	posiljevati.
Treba je ohraniti identiteto in pripeljati goste, ki bodo pripravljeni za višji nivo tudi.
več plačati. Nikakor pa ne pride v poštev masovni turizem.
Domačini so bili v svojih razpravah zelo zadržani, pravzaprav so vsi po vrsti izražali dvom v koristnost zaščite in menili, da bi jih različne prepovedi le ovirale pri vsakdanjem boju za preživetje.
Kar se tiče omejitev, je bilo slišati z "druge strani", gre pravzaprav za samoomejitve, kar je zavestna odločitev zaradi prihodnje generacije ne pa zaradi trenutnih efektov. Če so omejitve, morajo biti tudi stimulacije, davčne olajšave, subvencije.
Predstavnik Triglavskega narodnega parka je opozoril, da v nobenem okolju zavarovanje ne uspe, če se z njim ne poistovetijo domačini. Prav tako ne uspe, če država ne da denarja za stimulacije. Vsak, ki živi v takem okolju, mora v njem najti svoj interes, v nasprotnem primeru zavarovanje ne doseže svojega namena. V teh razmišljanjih je pomembno upoštevati tudi neusmiljeno ekonomsko logiko, ki prihaja z vključitvijo v Evropo. Ta pomeni za gorsko kmetijstvo brez stimulacij poraz in edina rešitev se kaže v tem, da ponudimo tisto, kar drugi nimajo. Razvoj v Alpah gre v preprostost in počasnost, zato je izhod za Solčavsko prav v zavarovanem območju.
Odgovora na vprašanje, zastavljeno v naslovu, okrogla miza ni dala. Je pa prikazala vsaj. osnovna izhodišča in mnenja tako stroke kot domačinov, na osnovi česar bo lažje vzpostaviti novi kontakt in nadaljevati razgovor v smeri zbliževanja stališč.
KF
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Solčava
Petdeset let od tragedije
Tudi v Solčavi se v teh dneh spominjajo tragičnih dogodkov pred petdesetimi leti, ko je okupator v slepi sli po maščevanju zažgal praktično celotno vas.
50. obletnica požiga Bočne
V Solčavo so Nemci prišli že deset dni po napadu na Jugoslavijo. Takoj po zasedbi so odpravili Solčavo kot občino in .jo priključili Lučam. Uvedli so uporabo nemškega jezika v šolo in urade, organizirali obvezne tečaje nemščine in izvedli akcijo za zbiranje in uničenje slovenskih knjig. Zapirati so začeli novembra istega leta. Teror je rodil odpor in marca leta 1942 so se pojavili prvi partizani. Prvo partizansko akcijo beležijo v Solčavi decembra tega leta, ko so iz kraja pregnali nemško policijo. Čez dobre tri mesece in pol so se Nemci vrnili in znova terorizirali kraj. Februarja 1944 se je nemška policija znova selila v Luče, prvega junija tega leta pa je bila v Solčavi formirana nova domača vojaška komanda partizanske straže. Prvega oktobra so bile volitve v narodni odbor Solčave, 16.
tega meseca pa splošen vojaški nabor. Uveden je bil reden šolski pouk, Solčava je spet zaživela kot samostojna krajevna oblast.
Toda 22. oktobra so Nemci znova vdrli v vas in jo dva dni kasneje v celoti požgali. Zgorelo je 225 poslopij, od tega 66 hiš, ostale so le posamezne domačije. S sabo so odgnali živino in 139 ljudi. Po požigu so bili Nemci Sicer pregnani, vendar so se decembra spet vrnili in patruljirali po Solčavi vse do aprila 1945, ko so se pred enotami NOV umaknili na Koroško.
Letošnji krajevni praznik bodo v Solčavi proslavili s spominskim srečanjem, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 10. uri v dvorani Zadružnega doma. Na srečanje prisrčno vabijo vse krajane kakor tudi vse ostale občane.
KF
Krajevna skupnost Bočna organizira ob sodelovanju Zveze borcev, Prosvetnega društva Bočna, RK Bočna in bočkih mladincev 23.10. ob 14. uri proslavo v spomin na za kraj tako tragične dogodke izpred petdesetih let. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci iz Osnovne šole Bočna in
Krajani Solčave so ogorčeni, kakor so zapisali v protest na vladno komisijo za lokalno samoupravo, nad odločitvijo parlamenta, ki je ustanovil nove občine, brez da bi pri tem upošteval voljo ljudi, izraženo na referendumu. Vsaj v primeru Solčave je tako, saj je navkljub skoraj 90-odstotni odločitvi za lastno občino le-ta priključena Lučam.
Kot zatrjujejo domačini, je Solčavsko obmejno gorsko področje, ki ima vse pogoje, katere zahteva zakon za ustanovitev občine s posebnim statusom. Prav tako je po njihovem mnenju Solčava geografsko in zgodovinsko ločena od ostalih centrov in je svojo problematiko vedno reševala na svoj način. Kot so zapisali v protest, vlada med ljudmi pravi val ogorčenja in gre pričakovati državljansko neposlušnost ter bojkot volitev v vsiljeno občino.
V protestu, ki ga je podpisal predsednik KS Solčava, Damjan Havdej, je navedena tudi izjava o nezaupanju v najvišjo vejo
Šmartnega ob Dreti ter glasbena šola.
Ob tej priložnosti bo možen ogled razstave slik in zapisov iz preteklosti. Po prireditvi pa bo v organizaciji Rdečega križa srečanje ostarelih krajanov.
Edi Mavrič
oblasti, saj gre za teptanje osnov demokracije.
V krajevni skupnosti Nazarje je situacija nekoliko drugačna. Nazarje je sicer skupaj s Šmartnim ob Dreti postalo nova občina, vendar je iz objave v uradnem listu razvidno, da v ta sklop nista vključeni naselji Prihova in Dobrovlje nad Mozirjem, ki sta bili maja v istem referendumskem območju in sta obe tudi izglasovali priključitev k občini Nazarje (Prihova 65,8%, Dobrovlje 88,4%).
Krajevna skupnost Nazarje v ugovoru, ki ga je podpisala predsednica sveta KS, Marija Krivec, prosi vladno službo za lokalno samoupravo, da spoštuje voljo ljudi, ki živijo na tem območju in da oba naselja vključi v občino Nazarje. V nasprotnem primeru bo krajevna skupnost oz. bodoča občina iskala pravico na ustavnem sodišču Republike Slovenije.
KF
Spominsko srečanje na Čreti
Čreta, ta lepa planina, je 15. oktobra sijala v soncu in modrini neba. Triinpetdeset let je že minilo od takrat, ko so tukaj partizani bojevali prvi frontalni boj proti okupatorju.
Kako živ je spomin na to, pove veliko število udeležencev. Objemali so se znanci, sklepala nova poznanstva. Vsaj tri generacije udeležencev so bile zbrane na tem kraju.
Ob zvokih Prešernove Zdravljice je ob spomeniku plapolalo 23 praporov. Udeležence proslave je pozdravil predstavnik ZB Žalec, tovariš Cvikl. Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora dr. Ivo Zupanec. V svojem govoru je orisal resnico preteklosti in resnico sedanjosti. Buren aplavz je bil dokaz, da njegov govor ni izzvenel v prazno. Lep je bil kulturni program šolarjev iz Braslovč, mladincev in moškega pevskega zbora iz Braslovč. Še posebno pa so s svojim prihodom k spomeniku veselo presenetili taborniki iz Mozirja in Nazarij. Spomin padlim in čast praporom so izkazali tudi pripadniki Teritorialne enote.
Ob zvokih harmonike, stalne partizanske spremljevalke, so donele partizanske pesmi, napisane in uglašene iz srca pred pol stoletja, a še vedno lepe in iskrive.
Srečanje sta organizirala odbora ZB Žalec in Mozirje.
Vera Poličnik
Solčava in Nazarje
Protest in ugovor
Oblikovanje novih občin buri duhove skoraj povsod po Sloveniji in tako tudi v Zgornji Savinjski dolini. Najbolj odločen protest sta izrazili sedanji krajevni skupnosti Solčava in Nazarje. Pa poglejmo zakaj.
Muhačeva kapela na Tratah
Na Tratah v Mozirju so 17. septembra blagoslovili obnovljeno kapelo, ki je posvečena lurški materi božji. Ideja o obnovi je sicer že stara, zob časa je opravil svoje in tudi minula katastrofalna poplava ji ni prizanesla. Tako so v lanskem letu Tračani strnili vrste, organizirali prvo veselico na Tratah in izkupiček namenili obnovi kapele. Krajani so vedno živeli s svojo kapelo, ob njej so peli, brali šmarnice in jo krasili ob procesijah svetega resnega telesa. Tudi V svoji klavrni podobi v minulih letih je pred Marijinim kipom v kapelici vedno gorela svečka.
Obnovo kapele so v večji meri financirali krajani Trat, kakor tudi vsa gradbena dela, kjer so krajani pomagali po svojih močeh. Slavnostno blagoslovitev je opravil domači gospod dekan častni kanonik Alojz Žagar. Obnovljena kapela s svojo zunanjo podobo krasi kraj in nam govori o duhovni omiki Tračanov v Mozirju.
Jure Repenšek, foto: Ciril Sem
~~H	ŠOLSTVO
Klub staršev in učiteljev OŠ Mozirje
Čudovito jesensko srečanje
družin
Ob Savinjskem gaju v Mozirju in daleč naokrog v čudovito obarvani in s soncem obsijani naravi je bilo v soboto resnično lepo. Za posebno doživetje so poskrbeli učenci, starši in učitelji 7. in 8. razredov mozirske osemletke. Starše in učitelje sicer združuje klub, v soboto pa so jih presenetili še otroci in obenem seveda učenci. Pobudo so dali učitelji, starši z obema rokama sprejeli, svoj delež so prispevali nadebudneži in družinski pohod, posvečen tudi letu družine, je uspel, kot bi si lahko samo želeli.
Dobre volje so se zbrali ob 10. uri in v treh smereh krenili na pohod v lepo naravo. Veseli predvsem dejstvo, da so na tokratno druženje prišle družine, ki običajno nimajo časa ali si ga preprosto ne znajo odščipniti od prenapetega vsakdanjika. In to pomeni veliko, največ pravzaprav. Užitek v naravi seveda ni bil kar tako. Na vsaki od treh poti so bile skrite po tri hiške in v njih shranjene zlate misli o družini. Živahnosti in srčnosti učencev pri iskanju hišk ni treba posebej opisovati, misli pa so ob srečanju na koncu pohoda prebrali starši - in vsi so bili navdušeni, srečni, veseli...
Veseli, ker se tako redko srečajo, zadovoljni, ker so jih presenetili učenci z zvrhano mero iznajdljivosti in sposobnosti. Poskrbeli so za pijačo in jedačo, za športne in družabne igre, za vedre zvoke, k igranju so pritegnili tudi bivše učence mozirske šole, skratka bilo je lepo in naj bo še večkrat.
Imelo pa je to srečanje posebno draž in širši pomen. Osnovna šola Mozirje je namreč vključena v mednarodno sodelovanje v okviru projekta Alpe - Jadran in njeni predstavniki so lani že obiskali avstrijsko mesto Empers-dorfv bližini Gradca. V soboto so jim družine iz tega mesta vrnile obisk in to je bila enkratna prilika za navezavo tesnejših stikov med učitelji, starši in učenci, med šolama in med obema krajema. Zelo sorodna sta si oba kraja, zelo sorodni njuni prebivalci, kar so “dokazali" s številnimi novimi prijateljskimi vezmi, z "učenjem" nemškega in slovanskega jezika; gostje so bili navdušeni nad prireditvijo, navdušeni nad dolino, ki so jo večinoma prvič spoznali, kolikor jo je pač bilo mogoče v kratkem času bivanja. Ob tem sta predsednik mozirskega izvršnega sveta in župan Empersdorfa družno sklenila, da bosta oba kraja navezala tudi drugačne vezi, kar bo z novo in manjšo občino Mozirje toliko lažje, od tega pa si lahko precej obeta tudi vsa Zgornja Savinjska dolina.
JP
Letovali smo na Pohorju
Lovec nam je povedal marsikaj novega
s svo/imi varovanci
Med kupom pošte nas je presenetila zanimiva ponudba za letovanje na Pohorju. Sprva smo jo z nezaupanjem sprejeli mi in tudi starši. Vendar je bila ponudba tako zanimiva in privlačna, da smo se odločili izvesti prvo letovanje najmlajših.
Interes za letovanje je bil presenetljiv, saj	in Nazarje. Polni pričakovanj smo v
se je prijavilo kar 36 otrok iz vrtca Mozirje	ponedeljek zjutraj, s polnimi potovalkami,
čakali prihod avtobusa. Pesem, smeh in dobra volja so nas spremljali iz dneva v dan. Vodja doma na Glažuti gospod Andrej Kamarički, je pripravil za otroke obisk lovca, čarodeja, planinca, jahanje na konju, pravljični dan in obilo dobre hrane.
Letovanje je minilo v prijetnem vzdušju, brez solz domotožja in poškodb.
Z veseljem smo dali obljubo, da se bomo vrnili.
vzgojiteljice Irena, Karmen, Vanja in Sergeja
	V VRTCIH %		KULTURA 1	m
Praznovali smo
Goranova delavnica
prihod
Čudovit petkov popoldan nas je navdihnil, da smo se zbrali, veliki in rpali, na igrišču vrtca Mozirje. Spoznali in okušali smo darove jeseni.
Poprijeli smo za marsikatero jesensko opravilo, kot so ličkanje koruze, luščenje fižola, obrezovanje pese, pletenje brezovih metel, zbijanje zabojev. Otroci so okrasili sebe in svoje starše z izdelki iz naravnega materiala. Po napornem delu smo se okrepčali z različnim sadjem, pečenim kostanjem, jabolkami in krompirjem.
jeseni
Vse to smo zalili z jabolčnikom, ki smo ga na igrišču stiskali. Vse to ne bi bilo mogoče brez pomoči staršev, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Skoda, da so dnevi tako kratki in tako smo za večino prekmalu morali zaključiti naše prijetno jesensko srečanje. Utrujeni, umazani, a dobre volje, smo si zaželeli še več podobnih aktivnosti.
Malčki in vzgojno varstveno osebje vrtca Mozirje, foto: Ciril Sem
Slikar Goran Horvat pač nikoli ne miruje! Pred obletnico reda Klaris, ko so te praznovale spomin na 800 let rojstva sv. Klare Asiške, so ga nazarske Klarise naprosile za likovno delo, ki bi obeležilo ta njihov praznik.
Slika je bila kmalu nared in tedaj je vzniknila misel o mali kapeli, ki bi nudila zavetje sliki in hkrati spominski plošči na ta dogodek.
Goran Horvat je pritegnil k sodelovanju	še
arhitekta Boruta Sitarja, izvajalca del Borisa Cimermana in tako je nastala kapelica ob obzidju samostana Klaris seveda so pri delu pomagali še krajani Nazarij in Frančiškanski sveti red. Do blagoslovitve kapelice še niso uspeli vzidati	Slika v kapeli sester Klaris
spominske plošče, pa tudi ne vstaviti zaščitnega stekla. Ko bo vse tako, kot so načrtovali, bo kapelica lep spomin na svečanost obletnice.
Goran Horvat je pripravil že tretji koledar in ga opremil s svojimi slikami iz ciklusa Biseri Zgornje Savinjske doline. Gre za podobo naših krajev in krajinskih lepot. Vse slike iz koledarja je slikar predhodno razstavil v Galeriji Mozirje v sodelovanju z Grabnerjevo hišo v Mozirju. Iz uvodnih besed na koledarju, ki jih je napisal prof.dr. Mirko Juteršek, povzemamo: “Slikarju Goranu Horvatu je uspelo krajem in dolini, ki so bili tudi pri drugih umetnikih večkrat predmet upodobitve, presenetljivo vtisniti svoj pogled... Podobe krajev so naslikane tako impresivno, da se vtisnejo v spomin in postajajo del našega skupnega videnja in doživljanja."
Seveda novinarska radovednost nima meja! Zanimalo nas je, kaj snuje slikar Horvat sedaj. Hitro je bil odgovor pri roki. Retrospektivno razstavo v Murski Soboti, kjer bodo na ogled njegove slike in sicer 17 po številu. Razstava bo v likovnem salonu Zavarovalnice Triglav.
A. V.
Ljubiteljska umetnost Zgornje Savinjske doline
Na Rečici je že vse pripravljeno za odprtje razstave, ki so jo poimenovali Ljubiteljska umetnost Zgornje Savinjske doline. Kot je že iz imena razvidno, se bodo na razstavi predstavili umetniki, ki se s svojo dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko in ki bi radi svoja dela predstavili javnosti. Na razpis so se odzvali predvsem slikarji,
čeprav so v Turističnem društvu Rečica in Zavodu za kulturo Mozirje prepričani, da je v Zgornji Savinjski dolini še več drugih umetnikov.
Razstavo Ljubiteljska umetnost Zgornje Savinjske doline, kot že omenjeno sta jo pripravila Turistično društvo Rečica in Zavod za kulturo Mozirje, bodo slovesno odprli v soboto, 29. oktobra 1994 ob 18. uri v avli osnovne šole Rečica.
Program bodo s svojim nastopom popestrili Šentanelski pavri in kmečki godci, uvodno besedo pa bo imela akademska slikarka Terezija Bastelj. Organizatorja vabita na sobotno srečanje vse, ki jim je pri srcu umetnost in lepa pesem.
Na razstavi se bodo s svojimi deli predstavili Sabina Basti, Miran Cerar, Alojz Fužir, Edo Jelovčnik, Lizika Kosmač, Ksenija Krefl, Franc Lesjak, Franc Pustoslemšek, Anka Rakun, Anton Rakun, Milan
Riga, Dragica Rogelšek, Jože Rozoničnik, Branko Rupnik, Milka Terbovšek, Anton Venek in Marjana Verbuč.
Razstava Ljubiteljska umetnost Zgornje Savinjske doline bo v šoli na Rečici na ogled do 6. novembra, ob sobotah in nedeljah cele dneve, čez teden pa med drugo in peto uro popoldne.
US
KULTURA
ORGANIZACIJE
Razstava likovnih del slikarske kolonije "Svet okoli nas"
V petek, 14. oktobra 1994 je bila v Galeriji Mozirje zanimiva predstavitev likovnih del učencev osnovnih šol občine Mozirje. Vsa dela so nastala na slikarski koloniji meseca maja na Ljubnem, pod vodstvom akademskega slikarja, Lojzeta Zavolovška.
Razstavo so pripravili učitelji likovnega pouka v osnovnih šolah naše doline, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci OŠ Ljubno, pod vod-
stvom mentorice Lenke Kraljeve.
Po razstavi nas je popeljal gospod Zavolovšek in nas ob vsaki sliki opozoril na izvirnost mladih umetnikov.
Vsem učencem, ki so se predstavili v naši galeriji, iskreno čestitamo, prav tako pa tudi njihovim mentorjem, z željo, da se prihodnje leto zopet srečamo.
Vladimira Planovšek, foto: Ciril Sem
Lojze Zavolovšek opozarja na izvirnost mladih umetnikov
SOŽITJE
Društvo za pomoč duševno prizadetim
MOZIRJE
organizira
dobrodelni koncert ČLOVEK - ČLOVEKU
za dom s popolno oskrbo duševno prizadetim.
Ker je organizacija koncerta povezana s precejšnjimi stroški, ki jih sami ne bomo zmogli, vas prosimo za vaš prispevek.
V upanju, da boste postali naš član, prijatelj ali sponzor, vas lepo pozdravljamo! v
ZIRO RAČUN: 52810-678-54955
Za pomoč duševno prizadetim
“Ko starši spoznajo, da je njihov otrok drugačen, se težko znajdejo. Dolga in mučna pot iskanja odgovorov na nešteta vprašanja je zelo težka. Vedno se sprašujemo, zakaj se je to zgodilo ravno nam." Tako pričenja najin pogovor Darinka Marolt, predsednica mozirskega društva za pomoč duševno prizadetim, ki nosi ime Sožitje.
'V naši občini se starši dolgo nismo mogli zbrati in organizirati v društvo. Vsak je mislil, da ima samo on malo drugačnega otroka. Nazadnje smo 7. maja 1986 s pomočjo Zveze v Ljubljani tudi v Mozirju ustanovili društvo."
Šele na us-tanovnem občnem zboru se je pokazalo, kako zelo potrebno je bilo tovrstno društvo v dolini.
Dejavnost je takoj zaživela.
Srečanja staršev, pogovori, iskanje nasvetov in pomoči, tak je bil začetek. Sledil je prvi vikend seminar februarja 1988 v Logarski dolini, kjer so se prvič srečale družine s prizadetimi otroki.
V naslednjih letih so potekala srečanja z drugimi društvi, poletni seminarji in letovanja, razna predavanja. Vse bolj pa je tlela tudi želja po skupnem varstvu naših otrok. S pomočjo Centra za socialno delo, Skupščine občine Mozirje in Zveze društev za pomoč duševno prizadetim je bil januarja 1993 odprt varstveno delovni center v stanovanjski hiši družine Marčinko v Mozirju. Le-ta dobro deluje vse od začetka, želje pa s tem niso ugasnile. V društvu Sožitje si namreč želijo, da bi se njihov "topli dmgi dom" razširil in s
popolno oskrbo sprejel tudi tiste otroke, ki se zaradi svoje težje prizadetosti, ostarelosti ali ostarelosti staršev vanj ne morejo vključiti. Istočasno opozarjajo tudi na dejstvo, da v dolini nimamo doma za ostarele občane. Vse našteto govori v prid dejstvu, da je potreben ustrezen objekt.
Da bi storili prvi korak v tej smeri, so se člani društva Sožitje odločili za organizacijo dobrodelnega koncerta z naslovom "Človek-človeku”, ki bo v petek, 18. decembra v dvorani Kulturnega doma v Mozirju. Na njem bodo nastopili:	Irena
Vrčkovnik in ansambel Vesna, Vinko Šimek, Strašna Jožeta,
Darinka Marolt
ansambel Gaj, Slovenskih 5, ansambel Darka Atelška in kvartet Mavrica, ansambel Vinka Cverleta, citrar Franci Roban, harmonikar Zoran Zorko, orkester Glasbene šole Nazarje in folklorna skupina Oljka. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju v namen izgradnje omenjenega doma. "Upamo, da bo čimveč ljudi prišlo na koncert in na ta način pomagalo rešiti naš problem," je ob zaključku dodala Darinka Marolt.
KF
ORGANIZACIJE
Mož za vse dejavnosti in potrebe
Če pri komu, se pri njemu prav gotovo odraža globokoumna misel pesnika Gregorčiča, s katero nedvoumno a s polno mero prijaznosti veleva rojakom za vse čase, da ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Enega takšnih, žal vse bolj redkih mož, je moč srečevati po planinskih poteh, kjer kot planinski funkcionar bedi nad razvojem planinstva, brez njegove prisotnosti si ni moč predstavljati športnih srečanj širom po dolini, kjer kot predsednik Športne zveze občine Mozirje vzpodbuja športne navdušence, poznajo ga njegovi nekdanji kolegi obrtniki, s katerimi je dolga leta soustvarjal obrtno organizacijo v občini in poznajo ga vsi občani, ki jim čas pomeni zlato. MARTIN AUBREHT iz Mozirja, s katerim smo v tednu športa kramljali o njegovi poti športnika in športnega funcionarja, bi bil za večino prepoznaven tudi brez zapisa njegovega imena.
Svojo športno pot je začel v Celju, kjer je v mladih letih igral nogomet pri Olimpu in Kladivarju. In to, kot pravi, skoraj poklicno. Pri vojakih so mu na noge nataknili tekaške smuči, tako da mu tudi ta zvrst športa ni tuja. Po prihodu v Mozirje se je leta 1952 vključil v odbor planinskega društva, kjer je še danes. Pravi, da je v 43-letih opravljal vse pomembne in manj pomembne funkcije. Njegov športni duh ga je gnal, da se je leta 1954 vključil v mozirski Partizan, kjer je prevzel funkcijo trenerja in igralca pri tedanji ekipi. Tiste čase, pravi Aubreht, je bil v modi predvsem veliki nogomet.
V tistem času se je v Mozirju formiral občinski odbor za telesno kulturo, nekakšen predhodnik občinske ZTKO. Prvi predsednik novonastale ZTKO občine Mozirje je bil Rudi Zager, seveda pa je bil med ustanovnimi člani tudi Aubreht. Kot strastnemu planincu mu je bilo zaupano vodenje komisije za planinstvo pri ZTKO, katero je vodil polnih 12 let. Svojo delo v športni organizaciji je nadaljeval kot predsednik ZTKO in po preimenovanju leta 1990 Športne zveze občine Mozirje, katero vodi še danes.
Iz prvotne odgovornosti za planinstvo je moral in še mora kot predsednik obravnavati vse športne panoge enakopravno. Je pa, kot sam pravi, pomemben prioritetni vrstni red športov. Predvsem je potrebno poskrbeti za vrhunske športnike (Zgornjesavinjski OK, SK Ljubno, LK Gornji Grad), saj so prav ti ponesli ime občine po državi in tudi izven meja Slovenije. Sicer pa se športna društva financirajo na podlagi letnih poročil in po doseženih rezultatih in udeležbah na občinskih tekmovanjih. Za pravilno razdelitev denarja, namenjenega rekreaciji, pa skrbi pri Športni zvezi posebna komisija.
" Vesel sem, da je v naši dolini vedno več udeležencev rekreativnih športov, posebno mali nogomet doživlja pravi preporod, saj igra po vaških ligah preko 600 igralcev," razmišlja Aubreht in nadaljuje: "Zato za perspektivo športa ni bojazni. Na zadnji
seji Športne zveze smo se dogovorili, da se preimenujemo v Zgornjesavinjsko športno zvezo, v katero se bodo lahko športna društva povezovala tudi v bodoče. Dogovoriti se bomo morali tudi za financiranje, ki se je sedaj v primerjavi s
Martin Aubreht
preteklimi leti nekoliko izboljšalo, vendar še vedno ni tako, kot bi moralo biti." Takšen je Martin Aubreht, športni zanesenjak, ki živi za šport in planine, prijatelj, ki je vedno in povsod dobrodošel in to ne samo na športnih in planinskih poljanah. Človek, ki čuti potrebe organizacije, katero vodi, in ki v svojih sodelavcih vidi trdno oporo tudi za nadaljnje delo. Prav takšne, Tinko, kot si ti, bodo športniki in rekreativci naše doline v bodoče potrebovali vsaj še v takšni meri, kot do sedaj, zato srečno do nove športne predstave.
foto:
Edi Mavrič Sašo Bernardi
Komentiramo:
GASILSTVO NA RAZPOTJU?
Očitno postaja, da se z osamosvojitvijo Slovenije in spremembo družbenega sistema tudi za najmnožičnejšo humanitarno organizacijo, kar gasilci brez dvoma so, začenjajo novi časi. Z vzpostavitvijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (ta je sicer še v povojih) po evropskih standardih in merilih se tudi gasilstvo v Sloveniji, to pa seveda pomeni, da tudi v naši dolini in posledično po krajevnih društvih, srečuje z novo organizira^ nostjo, ki je jasno opredeljena v zakonu o gasilstvu in zakonu o varstvu pred požarom.
Z omenjeno zakonodajo država sicer neposredno ne posega v organiziranost gasilske organizadje, ki pretežno vendarle temelji na prostovoljni bazi, ji pa v marsičem njene naloge širi, predvsem na podrogu varstva okolja, kar postavlja klasične in še sprejemljive norme amaterizma pod velik vprašaj. Tu so mišljene predvsem občinske zveze in gasilska društva znotraj njih. Očitno se država ne zaveda, da s tem še dodatno obremenjuje prostovoljnost organizacije in to predvsem z nalogami, ki presegajo strokovno znanje prostovoljnih članov gasilske organizadje ( v najširšem pomenu). Za opravljanje še dodatnih nalog bo morala država poskrbeti tudi za osnovno materialno in kadrovsko neodvisnost.
Prav na tej točki pa se bodo očitno še dolgo lomila kopja. Na eni strani država zakonsko utemeljuje težnjo po večji učinkovitosti sistema, na drugi strani pa pod krinko racionalnosti krči že tako komaj osnovni dejavnosti in minimalnemu razvoju namenjena sredstva. Klasičen primer povedanega predstavljajo zadnji dogodki znotraj našega občinskega prostora, kjer se bo predvidoma ob občinskemu rebalansu proračuna za potrebe OGZ, ki pa brez pretiravanja niso iz trte izvite, namenilo komaj desetino predvidenega denarja. S tem seveda prsta ne uperjamo na občinsko vlado, ki je v tem primeru samo podaljšana roka države. Besede predsednika IS, po katerih bi optimisti verjeli, da se bo za letos nedorečenost vendarle na nek način premostila v smislu sitega volka in cele ovce, nikakor ne rešujejo kompleksnost problematike.
Kljub vsemu ostaja mesec varstva pred požarom popisan s preventivnimi akcijami, v katere se preko svojih društev vključuje veliko število krajanov. Eno je namreč neizpodbitno. Tudi v razmerah lastne države in predstoječe lokalne samouprave bo gasilstvo moralo ostati ena od prioritet družbenega financiranja. Odgovornost je namreč velika, tako na strani gasilske organizacije kot na državi z vsemi svojimi podaljšanimi rokami vred (trenutno). Eni in drugi so namreč v službi naroda, gasilci bolj ali manj prostovoljno, kako pa drugi pol, je pa itak znana zgodba.
ED! MAVRIČ

ORGANIZACIJE
ki
Kako varno ogrevamo
Ker smo prišli v obdobje hladnejših dni in pričeli z ogrevanjem stanovanjskih prostorov, bo današnja požarna varnost namen-jih uporabljamo za ogrevanje
jena napravam, prostorov.
Za ogrevanje prostorov uporabljamo peči ali centralno ogrevanje. Pri vseh pečeh je važna podlaga. Peč, ki jo postavimo direktno na lesen pod, stalno ogroža požarno varnost. Pri železnih pečeh, ki stojijo na podstavku ali na nogah tako, da je med pečjo in podom vsaj 10 cm razmaka, da zrak lahko kroži, zadostuje prekritje poda z 1 mm debelo železno pločevino. S pločevino moramo obvezno prekriti pred pečjo tla, če so le-ta gorljiva. Pred kuriščem mora biti 50 cm dolga in 30 cm široka pločevina. Pri lesenih stenah mora imeti peč zidano steno na vsako stran najmanj 1 m. V neposredni bližini peči ne sme biti nobenih lahko vnetljivih predmetov. Posebno nevarne so pločevinaste dimovodne cevi železnih ali oljnih peči, ker lahko pregorijo ali zarjavijo. Dimovodne cevi so lahko speljane le v dimnik, nikakor pa ne skozi strop ali skozi. okno. Pločevinaste cevi morajo biti oddaljene od lesenih delov, čeprav so ometani, najmanj 50 cm. Dimniški priključki morajo imeti cevni, nastavek in rozeto zaradi zatesnitve priključka. Zelo nevarne so dimniške odprtine prenosnih peči, zamašene s krpami ali papirjem. Takšno odprtino moramo zazidati ali vsaj zapreti s pločevinasto kapo, ki ne prepušča dima in isker. Pri centralnih kurjavah pa je glede požarne varnosti najboljša toplovodna. Toplota radiatorjev nikoli ne preseže 100 stopinj C, zato lahko z njimi ogrevamo vse prostore.
Posebno poglavje v požarni varnosti so dimniki. Leseni deli strešne konstrukcije (škopniki,. povezniki in stropniki) morajo biti oddaljeni od zunanjih sten dimnika najmanj 8 cm. Po dimniku ne smejo biti speljane nobene instalacije, vanj pa rie smemo polagati ali odlagati gorljivih predmetov.
Na senikih moramo suho krmo odstraniti od dimnika najmanj 3 m in jo zavarovati z ograjo, da je ne odnaša k dimniku. Dostop do dimnika mora biti prost z vseh strani, okrog njega pa mora biti požarnovarnostni tlak, ali pa moramo nasuti 3 cm debelo plast mivke. Dimnik mora biti vedno dobro očiščen, od zunanje strani ometan, dimniška vratca pa železna in se morajo tesno zapirati.
Električne peči, ki ogrevajo s sevanjem, morajo biti oddaljene od lahko gorljivih snovi (zaves, pohištva itd.) najmanj 50 cm. Peč mora stati na negorljivem podstavku z najmanj 2 cm zračnega prostora pod podstavkom. Za oljne peči smemo uporabljati le predpisano kurilno olje. Posoda za shranjevanje kurilnega olja mora biti negorljiva ih jo lahko napolnimo samo do 95%, ker se tekočina razteza. Nikakor ne sme biti izpostavljena kakršnemukoli viru toplote. V posameznih stanovanjih lahko hranimo le do 50 kg kurilnega olja, ki pa mora biti v negorljivih posodah po 25 litrov na eno stanovanje, toda na eno stopnišče, oziroma stanovanjsko zgradbo največ 2000 litrov. Shranjevanje kurilnega olja po drvarnicah, stopniščih ali pritličnih prostorih ni dovoljeno. Priključna cev oljne peči na dimnik ne sme biti daljša kot 1 meter in mora biti enakega premera, kot ga ima priključek peči. Več kot dvoje kolen ni primernih, priključna cev pa naj bo položena vodoravno z majhnim padcem v peč.
Dolivanje kurilnega olja in ponovno prižiganje je dovoljeno le pri hladni peči, saj pri vroči peči lahko nastane eksplozija. Razlito olje po peči ali olje v lovilni posodi v peči moramo dobro očistiti in oprati z vročo vodo, z dodatkom sode ali podobnega čistilnega sredstva.
Pozor! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in avtomobilu usrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov oziroma naprav.
Očinska gasilska zveza Mozirje
Ekskurzija v najbolj urejene kraje v Evropi
Zgornjesavinjska turistična zveza je pred nedavnim organizirala strokovno ekskurzijo, med katero smo si ogledali nekaj najlepše urejenih krajev v Evropi.
Najprej smo se odpravili proti gradu Herberstein. Presenetila nas je njegova lega, ki ni na kakem vrhu hriba ampak v kotanji. Presenetila nas je tudi informacija, da družina Herberstein še živi v tem gradu in da kroniko o njenem življenju vodijo že 700 let. O tem smo se z ogledom slike njihovega življenskega drevesa lahko pre-
težko pričakovani Cvetlični cesti.
Po prihodu v prvo vas na tej cesti smo se že lahko prepričali o lepoti teh vasi, posebej pa o urejenosti le-teh. Rože so tako bujne in lepe in, zanimivo, v enem lončku tudi več vrst in barv, kar pri nas ni pogost primer. Rože so bile postavljene v razne kotičke.
St. Jakop - vzor
pričali tudi sami. Zanimivo je bilo videti tudi sliki ptujskega in ljubljanskega gradu, ki sta bila nekoč v njihovi lasti. Bilo je tudi še veliko drugih zanimivih podrobnosti, ki so govorile o njihovem delovanju na naših tleh. Tako, na primer, slika njihovega sorodnika, ki je bil nadškof v Ljubljani...
Ko smo slišali podatek, da so bili Herbersteini lastniki več kot 50 gradov v Avstro-Ogrski, nas je opremljenost gradu rahlo razočarala. Ni velikega blišča, kot ga lahko vidimo v nekaterih naših gradovih.
Po obisku gradu smo nameravali obiskati še živalski vrt, ki se drži tega grajskega kompleksa, a je za kaj takega zmanjkalo časa.
Po napornem vzponu iz kotanje smo se pa odpeljali proti
urejenosti kraja
Tako smo lahko videli rože v križišču na ograjah in tudi na prazni steni hleva. Tako lepo urejeno je bilo na celi poti. Nazaj grede smo se ustavili v čudovitem kraju, kjer ima mojster obrti pravi mali muzej stvari, ki vse delajo na vodni pogon. Bilo jih je kar za cel hribček. Res zanimivo.
Imeli smo tudi srečo tako z vremenom kot tudi z baloni na vroč zrak, ki so nas spremljali kar dober kos poti tja in nazaj. Bilo ji je okoli 40 in so bili res prava popestritev na poti. Potovanje smo zaključili z večerjo v Lenartu.
Kaj naj rečem, ekskurzija je bila res poučna in marsikdo je dobil kako dobro idejo za ureditev svojega okolja.
TOP
oCipa Siovevtòtva
Kako naporno je bilo delo okoli pre-selitve tiskarne iz Celovca na Prevalje, priča podatek, da so napolnili z opremo kar 64 vagonov. Tedanje tiskarne so imele ogromno stavčnega materiala, ki je bil za transport še posebej kočljiv, da ne govorimo o izredno težkih tiskarskih strojih. Kako so v razmerah vseh mogočih pritiskov in nevarnosti to zmogli, je res vprašanje.
0 begu iz Celovca je napisal tedanji tajnik družbe prof. Janez Hutter "in pripeljali smo stroje, pohištvo, omare, (očitno je mislil na stavčne omare, op.A.V.), črke, pa še vse knjige, papir in blago po železnici. Tudi ravnatelj tiskarne, njen poslovodja, stavci in delavci so se peljali, pa bukvovezni mojster s svojimi ljudmi...“. Po 20. juliju 1919 je pričel ravnatelj Josip Zeichen urejati tiskarno na Prevaljah, pri tem mu je izdatno pomagal Mirko Mikeln, ki je bil doma na Fari. Rudnik Leše je ponudil prazne prostore, ki bi lahko služili zasilno tiskarni, uprava pa se je vselila v opuščeno šolsko poslopje na Faru Ni odveč. opozoriti, da so tedaj storili ogromno, ko so uspeli postaviti silno težke tiskarske stroje v opuščeni rudniški zgradbi. To je terjalo izjemno težko telesno delo! Pa vendar, že decembra so pričeli tiskati. Gotovo moramo takšno prizadevnost le občudovati, posebno ker tedanje osebje Mohorjeve k temu ni vodilo zgolj ekonomsko mišljenje, pač pa vse bolj želja, da bi naročnikom poslali slovenske knjige tudi v predele, kjer so bili Slovenci že pod pritiskom raznih tujih nacionalističnih sil. Tiskarna na Prevaljah je tedaj zaposlovala 20 ljudi, obsežna opravila uprave pa so zmogli le trije zaposleni... Ob vsej tej skromnosti so skrbno sledili razvoju tiskarske tehnike in že leta 1923 kupili prvi stavni stroj. Ni jih oviralo, da je dolga roka nemških
nacionalistov segla celo na Prevalje, tam so poskušali nekajkrat podtakniti ogenj v tiskarno.
Novo miselnost v uredniško dejavnost Mohorejeve je vnesel leta 1923 imenovani Urednik, F.S. Finžgar. Takoj je pričel urejati in izdajati družinsko revijo Mladiko, to je bil vse do druge svetovne vojne vzorno in sodobno urejen list.
Na Prevaljah so še tiskali glasilo za Slovence Mir, ki ga je leta 1882 ustanovil Andrej Einspieler in je vse do konca imel naklado 5000 izvodov po številki.
Kot povedo poročila, so v času, ko so tiskali na Prevaljah, natisnili 37 rednih Mohorjank in še 42 izrednih izdaj književnih del. Ocenjujejo, da je tako bilo natisnjenih preko 1,500.000 knjig.
Morda ne bo odveč poudariti, da so veliko knjig stavili še ročno, saj z enim stavnim strojem niso uspeli zagotoviti zadostne zmogljivosti. Takratna tiskarska tehnika je zahtevala še ogromno ali bolje, pretežno ročno delo, prav zato je bilo obvladovanje vseh opravil izredno zahtevna naloga tako malega kolektiva.
;sa aayßött«? telo
1919.
i?**#-?«« SStnitfir	fwsfrwr».
tfmlmm $trm Košedarja. Dnt£k& sv&iega Moharja v Cd&vm za lata Ì9ì9t zadaj*Kptm&ria, ki fa M nmmfm v	liskami pmd smsšnfa na
Pr&vatfa
Uspešnost delovanja Družbe in tiskarne je narekovala sodobnejše in s tem boljše delovne pogoje. Teh seveda na Prevaljah ni bilo, pa tudi poslovni vzroki so bili, da je uprava pričela razmišljati o selitvi Družbe in s tem tudi tiskarne v Celje. Leta 1927 so začeli s pripravami, toda v Celju tedanja občinska oblast ni bila kaj posebno navdušena, da bi Mohorjeva delovala v mestu ob Savinji. Verjetno so bili posredi politični motivi. Končno je odboru uspelo odkupiti ugledno hišo na Prešernovi 17 (v njej je še danes knjigarna in Aero z nekaterimi dejavnostmi). Nekoč je bila v tej hiši kavarna, zato je bila potrebna temeljite prenove, posebej še v pritličju, kjer naj bi bili upravni prostori. Znani arhitekt, inž. Suhadolc, je naredil načrte za novo tiskarniško zgradbo, ki je stala zadaj za upravo. Kot kaže so spet delali s polno paro, saj so pričeli seliti stroje in ostalo premoženje s Prevalj že oktobra 1927. Selitvena dela so v glavnem vodili ravnatelj Josip Zeichen, poslovodja Ivan Kolenc in gospodar Mirko Mikeln. Tiskarna si je v Celju kmalu pridobila sloves solidnega podjetja. Čeprav so tedaj bile v Celju še tri tiskarne, Mohorjevi dela ni manjkalo, nasprotno, komaj ga je zmagovala.
Mohorjeva založba je vseskozi skrbela za izdaje knjižnih in znanstvenih del na visoki ravni. Že od nekdaj je izbirala med najboljšimi književniki in imeni raznih strok. Redne mohorjeve knjige pa so bile splošno priljubljeno čtivo po slovenskih hišah znotraj in zunaj tedanjih državnih meja. Smemo trditi, da Mohorjeva nikoli ni bila vase zaprta založba, nasprotno - lotevala se je izdaj poljudnoznanstvenih knjig, tako verske, kot zdravstvene vsebine oziroma ljudskega branja in znanstvenih knjig vseh strok. Slovela je po tem, da je kot prva izdala slovenske pesmarice, da so njene Večernice bile brane kot malo katera knjiga, da je izhajala poljudno pisana Zgodovina slovenskega naroda (Gruden in Mal) in še bi lahko naštevali. Tako je F.S. Finžgar nekoč zapisal: "Mohorjeva družba, naša najstarejša književna ustanova, je imela srečo, da je bila krog nje zbrana vedno zares izvrstna družina duševnih delavcev. Žal, da so mnogi prerano legli v grob; žal, da je svetovna vojska mnogo mladih, najboljših moči požela in je po vojski vse bolj razvito naše književno delo našlo premalo glav, ki so zanj sposobne..."
JStefeiianja poùofaa Drbotica
Med človekove lastnosti sodi tudi poudarjena radovednost. Zgodovina nam odkriva našo preteklost, toda le do določene mere, redko pa v celoti.
Ko hodimo danes mimo mogočnega Vrbovca, ne pomislimo na pestro preteklost, ki jo hranijo grajski zidovi. Morda vsa nikoli ne bo razjasnjena, pa vendar, glejmo na mogočno stavbo z določeno mero spoštovanja.
Seveda so se gradovi v toku let spreminjali, pregrajevali, podirali in spet gradili, skratka, redko bomo našli stavbo iz davnega obdobja, ki bi ohranila za vse òse prvotno podobo. Tako je bilo tudi z Vrbovcem. Upodobljen je na veah risbah oziroma podobah. Gotovo najstarejša upodobitev je tista slika, ki nekako ponazaija gornjegrajsko posest okoli leta 1650, tako so ocenili strokovnjaki obdobje, iz katerega slika izhaja. Seveda je treba poudariti, da so mnogi srednjeveški slikarji stavbe in krajino pogosto naslikali po skici ali spominu in torej ne more zatrdno upoštevati pravilnost naslikanega. Neznani slikar je na sliki, o kateri je govor, upodobil Vrbovec kot izrazito trdnjavo, vendar pa je dobro viden vhod s sedanje cestne strani. Ni moč razpoznati podrobnosti, toda vhod je razločno viden. Ali pa je bil to glavni vhod v grad, to je sedaj vprašanje. Današnji vhod je opremljen z grbom Tomaža Hrena, kar daje misliti, da je bil za njegovega škofovanja tudi narejen. To bi potrdila domneva dr. Mišiča, ki meni, da je četrti stolp padel v 17. stoletju, torej smemo domnevati, da so tedaj opravili razne gradbene posege znotraj grajskega kompleksa.
Pirdregger je v knjigi, Die Untersteiermark zapisal, da je prava uganka, zakaj gradu ime "stari” (Altenburg). Tako Orožen, kot tudi Stegenšek, pa navajata, da je dejansko stari grad stal na skali in naj bi grad dobil po prvotni trdnjavi ime “stari". Strokovnjaki so si enotni, da je bil grajen okoli leta 1480. Pirchegger navaja tudi, da so grad uporni kmetje leta 1635 sicer oplenili, ne pa tudi zažgali ali huje poškodovali. Pozneje je upodobil grad Vischer, ki ga strokovnjaki smatrajo za natančnega risarja. Njegove risbe je v baker urezal Anton Trost, zelo znani bakrorezec tistega asa. No, Vischer že ni več videl vhoda s sprednje strani v grad. Je pa ob natančnem ogledovanju njegove podobe videti, da je sedaj sprednji del gradu globoko v zemlji, torej so tam nasipavali skozi leta do danes. Vtsdietjeva Topographia ducatus Stiriae je izšla v Gradcu leta 1681, to letnico jemljemo tudi kot tisto, v kateri je risba nastala, čeprav je to lahko napak, pač ni vsaka risba časovno zaznamovana. Pozneje je narisal grad tudi Reichert, njegov album je izšel leta 1864, tudi on ni več videl sprednjega vhoda, pa tudi ne zunanjosti Hrenove kapele. Na skali sredi gradu pa so vidne le varovalne stene, torej ni bilo več stare trdnjave. Avstrijski zgodovinar Krones je v knjigo Die Freien von Saneck med drugimi zapisal tudi o napadu celjskega vojskovodja Vitovca na grad Vrbovec. To je povzel nato še marsikateri pisec, toda Pirchegger odločno zanika možnost zgodovinskega dejstva te trdnjave in meni, da gre verjetno za zamenjavo z gradom Altenhofen pri Murau-u.
Samo mimogrede, če pogledamo upodobitev cerkve (frančiškanske) pri Vischerju, vidimo zvonike podobne sedanjim, medtem je Reichert videl zvonike drugačne podobe, oboje velja seveda za ostrešje. Odgovor na to lahko da le kronika samostana, ki pa je trenutno še v Mariboru.
A. Videčnik
Reichert: Album Steiermarks, Boerd I (1864)
Zlate citre iz Griž v Luče
"Spomnim se časa, ko je na citre igral le še kakšen starejši človek..." je zapisal v brošuro, ki je spremljala finale 1. državnega prvenstva slovenskih citrarjev, predsednik skupščine občine Žalec, g. prof. Milan Dobnik. Sedaj pa je v isti brošuri evidentiranih že okoli 150 slovenskih citrarjev. In še prihajajo novi.
Omenjeno tekmovanje je potekalo 17. septembra v Grižah. Predtekmovanja pa so bila v pomladanskem času v krajih Brežice, Hrastnik, Kranj, Ljubno ob Savinji in Oplotnica. V finale se je uvrstilo 45 dtraijev iz vseh slovenskih pokrajin. Na finalu v Grižah so dosegli sledeče rezultate: šest bronastih odličij (nad 70% točk), štiri srebrna odličja (nad 80% točk), in dve zlati odličji (nad 90% točk). Med srebrnimi odličji je bil tudi zastopnik naše doline g. Tone Mlačnik iz Luč, zaradi česar smo bili posebej ponosni.
V drugem delu prireditve v Grižah so se pomerili slovenski citrarji, ki so želeli poseči po laskavem naslovu "Mojster slovenskih citef, ki ga podeljuje posebna skupina izvedencev z glasbeno narodopisnega področja, predlaga pa jih Narodopisni inštitut ZRC SAZU Ljubljana. Med 12 tekmovalci je bil tudi naš Tone Mlačnik, ki je nastopil z duetom pevk in lastno skladbo. Bil je zelo lep nastop. Ubrani glasovi strun in lepa pesem je prevzela vse poslušalce in tudi komisijo. Zasluženo je Tone Mlačnik dobil naziv Mojster slovenskih citer z zlato plaketo. Iskreno mu čestitamo v imenu Prosvetnega društva Ljubno, v svojem imenu in prepričana sem, da tudi v imenu bralcev Savinjskih novic. Tone Mlačnik je s tem, ko je postal nosilec tako laskavega naziva.
Tone Mlačnik s priznanji in plaketo
dobil pravico nastopa v naslednjih revijah v skupini priznanih slovenskih citrarjev. Naslov Mojster slovenskih citer je lahko podeljen istemu godcu samo enkrat. Radio Slovenija pa se obvezuje, da dobitniku naslova Mojster slovenskih citer zagotovi studijsko snemanje njegovega programa. Žirija za podelitev naslova Mojster slovenskih citer je bila v naslednjem sestavu: g. Igor Cvetko in g. Drago Kunej iz Glasbeno narodopisnega instituta ZRC SAZU in g. Jasna Vidakovič iz Radia Slovenija.
Strune slovenskih citrarjev so izzvenele. Prvo državno tekmovanje je bilo končano. Šest ur smo poslušali nežne zvoke citer in petje. Celo popoldne do devetih zvečer je vztrajna in disciplinirana publika vzpodbujala nastopajoče, prezrla drobne napake, prijazno zaploskala zelo mladim in še neizkušenim. Domače gospodinje so nam postregle z doma pečenim pecivom, kar je bilo skoraj potrebno (če smo sedeli osem ur, smo si zaslužili tudi malico). Spraševala sem se, kaj drži ljudi v dvorani toliko časa (med poslušalci je bilo veliko malčkov, ki so bili zelo pridni, in tudi starejših ljudi). Odgovor je prišel v treljem delu koncerta, ko so nastopali izkušeni “malčki'1, gospa Cita Galič, g. Karli Gradišnik, g. Sašo Primc, duet Monika in Alenka Heričko, g. Franc Roban in g. Tomaž Plahutnik.
Lepo je bilo. Pojdite drugo leto poslušat slovenske citrarje, ne bo vam žal! To je praznik slovenskih citer, to je praznik tudi za naše srce in dušo, da si odpočijeta od vsakdanjega stresa. In kot je napisal gospod profesor Dobnik: “...zaradi njih je en konec tedna v letu za mnoge drugačen - lepši!" Tudi zame je bil.
Lenka Kralj
LJUDJE IN DOGODKI
¥
Korenine, iz katerih rastejo vrednote duha
Kot nepremagljiva trajnost večnega se zdi Bezovškova kmetija, vpeta med griče nad Gornjim Gradom, tam kjer sv. Lenart s svojo spokojno mirnostjo bedi nad ljudmi, ki jim je ta zemlja in vse, kar jim vsakdan prinaša, sveto. Kot kruh in sol in sonce pod nebesnim obokom. Mirno in utečeno teče vsakdanjik ljudi, katerim je vrvež doline potrebna odvečnost, iz katere se vračajo v zavetje zemlje in k vonju narave. Tu je njihov dom, od tu so rodovi kljubovali vsem skušnjam, jok in smeh sta bila njih spremljevalca.
Zase pravi, Franc Bezovšek, da je samo in edino kmet. Mogoče tudi zaradi gornjih misli,
Gospodar Franc Bezovšek
kdo bi vedel ? Ljubezen do zemlje in spomin preteklosti vejeta iz njegovih besed. Njegova kri je kakor nemiren duh iskajočega vedno nekaj novega. Kmetijski inženir in poslanec v občinskem parlamentu, lovec in varuh narave, predvsem pa človek, ki ve in vidi sočloveka ob sebi. Prepričan v samega sebe se je pred mnogimi leti hribovski mladenič trdno odločil in odšel v mesto iskati nova znanja.	S	trmo in	odločnostjo	je postal
kmetijski inženir. Leta 1971 se je na takratni zadrugi zaposlil kot pospeševalec. To so bila leta razvoja kmetijstva in kdor se takrat ni vključil	v	ta razvoj,	je	zaostal.	Kmetje v
Zgornji Savinjski dolini so se odločali za kredite v času, ko drugod po Sloveniji o tem še razmišljali niso,	kar	se jim	je dobro
obrestovalo.
"Hotel sem dokazati, da tudi kmečki človek zmore	v	potu svojega	obraza	uresničiti
zastavljene cilje, zakaj hlapec na lastni kmetiji
nisem hotel biti, preudarno pripoveduje gospodar. V letih šolanja in službe je vse breme kmetovanja nosila mama, brez katere si ne predstavljam dela in razvoja kmetije." Se to pove, da je bilo za kmete najslabše v letih 1955-60, pa tudi pozneje se ni prav veliko spremenilo. V občinski skupščini si vseskozi prizadeva za boljši status kmetov. Na žalost velikokrat neuspešno. Pa je vendarle optimist, tako kot njegova življenska družica Marija, katere delo je bilo in je še prav tako tesno vezano na razvoj, predvsem kmečkega turizma. "Takratni direktor zadruge, Ernest Ermenc, si je po avstrijskemu vzoru zamislil koncept pospeševalne službe in dela s kmeticami na bazi pospeševanja kmečkega turizma. Na terenu smo naleteli na ugoden odziv, seveda pa je bilo potrebno strokovnega znanja. Začeli smo z gospodinjskimi tečaji s poudarkom na urejanju kmetije, sprejemanju gostov in ostalega, kar mora dober gospodar vedeti."
Preko sto tečajev je vodila Marija Bezovšek v času svojega službovanja na ZKZ. Ni je kmečke gospodinje v naši dolini, da je ne pozna. Tudi sedaj, ko je v pokoju, nadaljuje s tečaji, predvsem za srednješolke. Vzrok za zaton kmečkega turizma vidi predvsem v menjavi generacij in povečanih zahtevah gostov. Tudi predpisi so se poostrili, vendar se bo tudi tu moralo nekaj premakniti, saj se od samega kmetijstva težko živi, posebno na majhnih kmetijah. Tako je razmišljala Marija Bezovšek, ki je poleg svojega dela doma in službe našla čas za delo tudi v turističnem društvu in še kje, povsod pa tam, kjer so njen nasvet in skušnjo znali udejaniti.
Je že tako, kot pravi pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. To velja tudi za Bezovškove otroke. Najstarejša Tanja živi sicer v Mozirju, vendar je njena navezanost na dom in domači kraj več kot očitna. Pred leti je bila aktivna tekmovalka v lokostrelstvu. Na ta leta jo spominja osvojena bronasta kolajna na dvoran-s k e m državnem prvenstvu.
Tudi sicer
sodelovala pri dramskem krožku. Ognjeni krst na gornjegrajskem odru pa je prestala v sezoni 81-82 v Cankarjevemu Kralju na Betajnovi. Vidne vloge je odigrala v Zadrečkih zdrahah, Kreflih, Partljičevem Socialističnem kulaku, v drami Mati. Zaradi študijske odsotnosti je nekaj let na gornjegrajskem odru nismo srečevali, ponovno pa se je v delo Kulturno prosvetnega društva vključila v pretekli sezoni z vlogo Hudabivške Mete v Vorančevih Samorastnikih, kar je nedvomno njen dosedanji igralski višek. Zase pravi, da ji oder pomeni del življenja, zato se bo nanj še vračala, seveda v kolikor jo bodo povabili. Gornji Grad po njenem živi s svojo dramsko skupino, le-ta pa je svojo kvaliteto dokazala prav z zadnji projektom. Tudi sicer se kot formalna svetovalka predsednika KPD zavzema za prisotnost in povezavo kulture na vseh nivojih življenja kraja in širše. Navsezadnje, kje nas pa manjka, odločno razmišlja Tanja Bezovšek.
Mladi gospodar Peter utira s svojo družino drugo smer. Poleg klasične kmetijske dejavnosti se je odločil za gojitev damjakov (jelenov). Osnovna čreda šteje 35 glav in v kolikor se bo vloženo delo obrestovalo, bi lahko sčasoma vzreja jelenov postala glavna dejavnost. Dolgoročno načrtujejo tudi lastno predelavo mesa, predvsem v salame. Smeli načrti mlade družine, ki se bodo, v to ne kaže dvomiti, tudi uresničili.
O Bezovškovi družini bi lahko človek popisal še kakšen list papirja, pa bi še ostalo marsikaj nedorečenega. Preprosto zaradi tega, ker so vsi malodane nepogrešljivi dejavniki v okviru svojih sredin in dejavnosti. Celo nekoliko preroška trditev, da bosta tudi hčerka Maja, študentka arhitekture, in najmlajši sin Franci, ki obiskuje tretji razred osnovne šole, kmalu stala ob boku staršem, bratu in sestri. Navsezadnje, kri ni voda.
Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi
je pri or-ganizacijk em delu LK Gornji Grad težko pogrešljiva. Je pa več kot očitno, da je njena n aj v e čj a lj u b e z e n gledališki oder. Že v osnovni šoli je
Mama Marija z družino
LJUDJE IN DOGODKI
¥
NASVETI
Gornji Grad
Srečanje ostarelih krajanov
Človek si v teku svojih let, v dobrem in slabem, pridobi izkušnje doživetij, katera polnijo njegov vsakdanjik z različnimi občutki vrednot. V mladosti se vrstijo v vsakodnevnem ustvarjalnem zanosu kot ustaljen ritem, z leti pa se seveda stvari spremenijo in človek lahko nehote dobi občutek odvečnosti in odrinjenosti na stranski tir.
Tudi zato so vsakoletna srečanja ostarelih krajanov za njih same tako enkratno pomembna doživetja, saj je neizpodbitno, da je ura sonca več vredna kot pol leta še tako žlahtne teme. V Gornjem Gradu so tudi letos predstavniki KS, Rdečega križa in Kulturno prosvetnega društva pripravili, pod neutrudnim vodstvom dolgoletne organizatorke tovrstnih srečanj, Vike Venišnik, srečanje nad 75 let starih krajanov. V kulturnem programu je domača gledališka skupina posebej zanje ponovila uspešnico zadnje sezone, Vorančeve Samorastnike. Ob podoživljanju tragične usode Vorančevih junakov so prenekateremu starčku solze orosile sicer tisti dan praznično oko. Ob tej priložnosti so v avli kulturnega doma odprli razstavo starih upodobitev Gornjega Gradu, delo domačina Petra Podbrežnika.
Ob koncu druženja je ostarele krajane pozdravil tudi predsednik KS Gornji Grad, Toni Rifelj, in jih seznanil z dejavnostmi, s katerimi se ta hip sooča krajevna skupnost.
Dejstvo je, da so podobna srečanja za prenekaterega izmed njih edina priložnost za sproščen klepet s svojimi vrstniki in starimi prijatelji. Leto je vendarle kar dolgo, čeprav se zdi vsak dan krajše, zato tudi misel, kako dolgo še, ni mogla skaliti čara preživetega dne.
Edi Mavrič
Sklepna slovesnost Klarinega leta
V	Nazarjah je bila v soboto, 8. oktobra, sklepna slovesnost ob zaključku Klarinega leta, ki je ob 800-letnici rojstva sv. Klare Asiške potekalo od 11. avgusta 1993 do 5. oktobra letos.
V	hladnem, neprijaznem vremenu se je slovesnosti, ki je potekala na prostem, udeležilo sicer nekoliko manj ljudi, kot so pričakovali, a kljub vsemu veliko. Po molitveni uri je bilo slovesno somaševanje, ki ga je vodil apostolski nuncij v Sloveniji, dr. Pier Luigi Celata, somaševali pa so tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, mariborski škof dr. Franc Kramberger in vrsta visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Po končani maši so peli Frančiškovi otroci, nakar so sestre klarise pele Klarine litanije ter Klarine in Marijine pesmi.
KF
Slovenska veterinarska Zveza
Vsako leto, ko se začno približevati jesensko - zimski prazniki, naši kmetje vse pogosteje in bolj kritično pogledujejo v hleve, da bi ugotovili, kaj in koliko so priredili za koline - za tako imenovano domačo uporabo. Za široko potrošnjo pa smatramo uporabo (v našem primeru mesa) od "kmetije odprtih vrat", kmečkega turizma do veselic.
In kaj pravi o zakolu na domu naša zakonodaja? Zakon o zdravstvenem varstvu živali, ki je bil sprejet 1985. leta, pravi, da je klanje govedi, izvzemši teleta v objektih kmečkega turizma in klanje kopitarjev vseh starosti, dovoljeno samo v klavnici, ki izpolnjuje predpisane pogoje, tudi če je meso namenjeno za domačo uporabo ali živalsko hrano. Zaradi težnje po ohranitvi živalskega fonda pa je država pred več kot desetletjem prepovedala klanje vseh telet, ki so sposobna za nadaljno rejo (za pitanje ali pleme). Samo izjemoma se lahko dovoli zakol bolne živali izven klavnice (na domu posestnika, na paši), če ni nevarnosti širjenja kužnih bolezni, obstaja pa nevarnost, da bi prišlo zaradi transporta do pogina živali. Zakol živali izven klavnice je dovoljen tudi v vseh primerih zakola v sili. V tem primeru mora lastnik živali o zakolu takoj obvestiti pristojno veterinarsko organizacijo, ki opravi veterinarsko sanitarni pregled. Za zakol v sili se šteje zakol brez poprejšnjega veterinarskega pregleda, dovoljen pa je samo v naslednjih primerih:
-	če je žival napihnjena ali če grozi zdravi živali, da se bo zaradi tujka v požiralniku ali sapniku zadušila,
če je žival hudo poškodovana ali če zaradi poškodbe močno krvavi,
-	če gre za poškodbo zaradi električnega toka ali strele.
Iz vsega tega lahko razberemo, da lahko na domu rejca za potrebe gospodinjstva, oziroma za domačo uporabo, brez veterinarsko sanitarnega pregleda koljemo le perutnino, kunce in prašiče. Če pa gre za zakol za potrebe kmečkega turizma, je pa veterinarsko sanitarni pregled živali pred in po zakolu obvezen. Pri zakolu prašičev je v ta pregled vključena tudi trihinoskopija, to je laboratorijski pregled vzorca mesa, s katerim ugotavljamo prisotnost ličink lasnice Trichinelle spiralis, ki povzroča- bolezen, imenovano trihineloza.
Trihineloza je zdravstveno pomembna zajedalska bolezen, ki jo uvrščamo med zoonoze (to so bolezni, ki se prenašajo od živali na človeka in obratno). Odrasla lasnica živi v črevesju gostitelja, njene ličinke pa pri istem gostitelju v prečno progastem mišičju. Človek se invadira s trihinelozno svinjino ali mesom drugih gozdnih živali (divji prašič, jazbec, medved), če meso ni dovolj prekuhano ali pečeno.
Najbolj so znamenja bolezni poznana pri ljudeh, mnogo manj pa pri domačih živalih. Pet do petnajst dni po zaužitju trihineloznega mesa se pojavi driska, slabost in bruhanje, nato težave pri dihanju. Težave se pojavijo tudi pri žvečenju hrane, pri požiranju in govorjenju. Pri ljudeh so neredki tudi smrtni primeri. Trihinoskopska preiskava vzorcev trebušne prepone prašiča je pri nas obvezna v vseh klavnicah. Vse tiste, ki boste prašiče klali na domu, pa pozivam, da se poslužite možnosti trihinoskopskega pregleda, katerega opravimo na veterinarski postaji v Mozirju.
Za ZŽV Celje PE Mozirje Marjan Lešnik, dr.vet.med.
NASVETI
Oskrba podtaknjencev pelargonij preko zime
KMETIJSKA	- .
svetovalna Jesenski in služba zimski me-SLOVENIJE seči, ki so
pred nami, prinašajo tudi ljubiteljem cvetja vsako leto veliko skrbi. Potrebno je najti ustrezen prostor, ki bo rastlinam v hladnem obdobju zagotavljal kakovostno preživetje. Zato ne bo odveč nekaj napotkov, kako prezimiti pelargonije, ki so še vedno kljub hudi konkurenci med balkonskimi in okenskimi rastlinami najbolj priljubljene.
Zaradi nepretrganega bogatega cvetenja od rane pomladi do pozne jeseni, sijočih barv cvetov, ki so v lepem kontrastu z listi, razmeroma majhni občutljivosti ob pravem gojenju, pa tudi zaradi enostavnega razmnoževanja, jih najdemo na oknih in balkonih skoraj vsake hiše.
Izmed 280 obstoječih vrst pelargonij sta pri nas najbolj razširjeni vrsti Pelargonium peltatum - viseča pelargonija ali bršljanka (zaradi podobnosti z bršljanovimi listi) in Pelargonium zonale - pokončna ali pasasta pelargonija (zaradi bolj ali manj izrazitega pasu na zgornji strani lista).
Najpogostejši način razmnoževanja je z zelnatimi stebelnimi podtaknjenci.
Mladih in krepkih podtaknjencev smo si narezali že v mesecu avgustu, ko so bile rastline v najboljši kondiciji in jih posadili v razkužen substrat. Sedaj so že ukoreninjeni in potrebno jih je pravilno prezimiti. Pravočasno jih moramo zaščititi pred mrazom. Najbolje je, da jim v stanovanju najdemo čim svetlejši, hladen prostor. Temperatura naj se giblje med 6-10 stopinj C. Razmerje med temperaturo in svetlobo vpliva na potrebo po vodi, zato moramo biti previdni pri zalivanju. V zimskih mesecih, ko rastline mirujejo, zadostuje enkrat mesečno zalivanje z vodo sobne temperature in to zjutraj, da se listi do večera posušijo. Pomembno je tudi redno tedensko zračenje prostora ter skrbno pregledovanje rastlin. Sproti odstranimo vse odmrle, uvele in suhe liste. Listi sosednjih rastlin se ne smejo dotikati. Vse to zmanjšuje možnost razvoja sive plesni. Poleg tega lahko rastline preventivno poškropimo z ronilanom ali euparenom. Če opazimo pri dnu rastlinskega stebla črnenje, takoj zalijemo rastlino s previcur-jem, kar nekajkrat ponovimo z desetdnevnimi presledki. Če to ni učinkovito, rastlino odstranimo in uničimo. Na spodnji strani listov bršljank se včasih pojavijo zelenkaste ali rjavkaste plutaste
bradavičice. To je fiziološka bolezen, ki je posledica previsoke zračne vlažnosti ob preobilnem zalivanju in slabi osvetlitvi. Februarja se rade pojavijo listne uši, ki pelargonijam škodujejo zaradi sesanja in kar prenašajo virusne bolezni. Uši je potrebno poškropiti in sicer je najbolje s kenyatoxom, ki je brez vonja in se hitro razgradi, zato je primeren za uporabo v stanovanju, lahko pa jih tudi direktno potresemo s pitroidom.
Na pasastih pelargonijah se rade pojavijo gosenice, ki obgrizejo liste. Če jih najdemo, jih ročno odstranimo, prav tako potrgamo tudi poškodovane liste.
Če bo februarja topel in z veliko sonca, bodo rastline pričele z rastjo. Takrat začnemo tudi s pogostejšim zalivanjem ter dognojevanjem s tekočimi mineralnimi gnojili.
V primeru, da postanejo stebla do pomladi previsoka, jih vršičkamo. S tem se razvijajo in razrastejo v bujne, grmičaste rastline. Porezane vršičke lahko uporabimo za nove podtaknjence, ampak ti bodo zamujali s cvetenjem.
Uspešno prezimovanje, zdrave mladike so prvi pogoj za lep okenski in balkonski okras.
Sonja Moličnik
__________NEKOČ_______________
Savinjske novice so pisale pred 10-imi leti
Združitev Mercator - ZKZ
Glede nakazane združitve naše zadruge v Mercator, oziroma KIT z Mercatorjem so sedaj napredovali do te mere, da je vse pripravljeno za izvedbo takšne reorganizacije. Namero podpirajo tudi občinski dejavniki v naši občini. Tako so priprave tudi v dolini stekle ob tesnem sodelovanju izvršnega sveta naše občine. Potekali so razgovori z DO Rožnik in TOZD Grmada, ki sedaj vključuje poslovalnice v nekaterih krajih naše doline, saj bi v bodoče celotna mreža poslovalnic padla pod ZKZ Mozirje. Za vse načrte bodoče organiziranosti so izdelali temeljne načrte, kar pomeni dobro premišljene ukrepe.
Sedaj so na vrsti dejavnosti v okviru samoupravnih organov ZKZ, se pravi o dokončni odločitvi bodo rekli svoje zbori delavcev in zbori kmetov.
JESEN
Jesen je tu, v meglo zavita, mokra in mrzla. Pa zna biti tudi topla, radodarna, odeta v pisane oblike. Vse se nam ponuja: zadnji pridelki na poljih, rdeča jabolka okrog domačij, kostanjeve ježiće že pokajo in padajo na tla.
Včasih ne gre drugače, kot da zgodaj vstaneš in se odpraviš na pot. Skozi mrzlo jutro, čez rjave travnike z belim poprhom. Skozi gozd, da se naužiješ bogastva barv in prisluhneš, kako odpada listje. V mirnem jesenskem dnevu si lahko privoščiš počitek kjerkoli, kadarkoli. Poiščeš si sončen rob, slana se je že zdavnaj posušila in se prepustiš božanju sončnih žarkov. Da si nabereš rezervo za dolge zimske dni. Šoje so že dolgo pokonci. Najprej se malo razburjajo nad vsiljivcem, potem pa odnehajo in se posvetijo svojim opravkom. Zdaj je pravi kraj in čas za razmišljanje ali preprosto doživljanje narave. Pojdimo na sprehod, na izlet, dokler je še tako lepo! Naberimo si kostanja, suhih trav za zimske šopke in lepih trenutkov za dušo. Če se odpravimo v gore, se izogibajmo severnih strani. Tam je obležal sneg, izviri in potočki znajo biti neprijetno zaledeneli. Zato se držimo južnih in zahodnih pobočij. Jeseni in pozimi je pogost pojav toplotni obrat. V stabilnem vremenu se v dolinah in kotlinah zadržuje mrzel zrak, zgoraj nad meglenim pokrovom je topleje. Kako prijetno je posedati na vrhu gore in ugotavljati, katere špičke gledajo ven kot otoki iz meglenega morja. Počutiš se, kot da si sam na svetu. Težko se je odločiti za spust nazaj v mrzlo dolino. Jesen je tisti čas, ko se umirijo prekipevajoče sile življenja in se vsa bitja pripravljajo na obdobje počitka. Prepustimo se temu razpoloženju!	Zeleni Franček
NEKOČ
Savinjske novice so pisale pred 20-imi leti
Razprava o dejavnosti osnovnih šol v občini
Komite občinske konference Zveze komunistov je na seji v mesecu septembru ocenil idejo usmerjenosti vzgoje in izobraževanja v naših osnovnih šolah. Razprava je potekala na osnovi širše analize uresničevanja resolucije skupščine SR Slovenije in stališč Zveze komunistov o idejnosti pouka na šolah. Ocenjeno je bilo, da so vse osnovne šole prizadevno pristopile k uresničevanju in poglabljanju idejnosti pouka ter dosegle vidne uspehe pri uvajanju socialističnih vzgojnih smotrov naše šole. Tb resnico nam dokazujejo številni uspehi doseženi v šolah od povečanega učnega uspeha, izvenšolskih aktivnosti, večjega vpisa učencev na pedagoške šole, do aktivnega vključevanja šole v samoupravno življenje krajevne skupnosti.
& SWÜADI %		ŠPORT		
JESENSKA IDILA
Prišla je jesen, topla in lepa, z lahnim šumenjem, vsa z listjem odeta.
So se ptičice zbrale, na jug odletele, v pozdrav so nam še zadnjič zapele.
Barve številne, v jeseni obilne, za nas, male umetnike, so ravno pravilne.
Biserka Kusterbajn 5. razred OS Rečica/Sav.
Nogometno srečanje veteranov
V nedeljo so se na igrišču v Šmartnem ob Dreti srečali nogometni veterani Gornjega Grada in Šmartnega. Tokrat že 17. srečanje so odigrali v spomin prijatelju in dolgoletnemu športnemu delavcu Marku Kolencu.
Rezultatsko so bili boljši nogometaši iz Gornjega Grada, saj so zmagali s 3:0. Ob koncu tekme je o Marku Kolencu spregovoril Jože Kranjc. Tradicionalna srečanja obeh moštev bodo poslej posvečena omenjenemu športnemu delavcu.
Edi Mavrič
Občinska liga v malem nogometu
Zanimiva
srečanja
4. kolo občinske lige v malem nogometu so na igrišču ŠD Vrbovec v Nazarjah odigrali v petek, 7. oktobra. Reultati:
Stari đemsi : Bočna	2:3
Nazarje I : Nazarje II	4:2
Kokarje : Nova Štifta	4:2
Odpisani : Šmartno ob Dreti	0:9
Kotiček za mlade!
Hello vsem mladim, pa tudi manj mladini. Oglašdm ::;li||||čr vendar ne zadnjič (enkrat ni nobenkrat). Moja naloga je vzpostaviti stik z vami. Upam, da bo šlo. Sicer pa, dosti nakladanja, preidimo k stvari. Naše delo bo poiskati naj skupino tako domačo, kot tudi tujo. Naj tudi v naši ljubi dolini posije kanček svetlobe iz glasbene scene. Zato Savinjčani, Zadrečani ter prebivalci ostalih provinc: sodelujte in popestrite svoj sivi vsakdan. Pišite nam.
Najbolj zveste dopisovalce bomo ob koncu leta izžrebali in jih nagradah z lepimi ; nagradami.
Tokrat vam ponujamo pet predlogov iz vsakega dela. Izpolnite kupon, ga izrežite ter pošljite na naslov:
Savinjske novice, Savinjska c. 4, 63331 Nazarje; Kotiček za mlade
Vem, da se z navedenimi predlogi ne boste vsi strinjali - sto okusov, sto ljudi. Pač, tako nekako. Zato, pošljite vaše predloge in z veseljem jih bomo uvrstili na našo lestvico. Izbirajte komade, ki so vam res všeč. Ni torej potrebno, da je komad popularen in na zgornjih stopničkah domačih in tujih lestvic. V naš izbor lahko
pridejo vse zvrsti glasbe: rock, hard-rock, punk, techno, metal, disco-glasba, glasba :6QJft.g. Možnosti so, kot vidite, velike. Tokrat pa vam že pošiljam nekaj mojih predlogov.
Domači del:
!. Pankrti: Osmi dan	ì||
2.	Magnifico: 24.000 poljubov
3.	Peter Lovšin: Hiša nasprot sonca
4.	California: Nisem avtomat
5.	Brendi: Zelene oči
Tuji del:
1.	Pink Floyd: I wish you are here
2.	The doors: Light my fire
3.	Bajaga: Plavi moj safir
4.	Wet wet wet: Love is all around
5.	Mo do: Eins zwei Polizei_______________________________________
KA I JA
/Gl
imm ikliihtic
Tujo skladbo :c

ime in priimek: A
#artInh»A

Presenečenje tega kola, ki pa to morda tudi ni, je pripravila ekipa Bočne, ki je premagala Stare đemse. V krajevnem derbiju je bila boljša L ekipa Nazarij, z enakim rezultatom pa je Kokarje doseglo pomembno zmago proti Novi Štifti. Odpisani so se s šestimi prejetimi zadetki "odpisali" že v prvem polčasu.
5. kolo, 14. oktobra:
Šmartno ob Dreti : Stari đemsi	5:1
Nova Štifta : Odpisani	8:1
Nazarje II : Kokarje	3:2
Bočna : Nazarje I	2:3
Kljub napovedi, da Stari đemsi niso za odpis, jih je ekipa Šmartnega gladko premagala. Srečanje med Novo Štifto in Odpisanimi je dalo odgovor na vprašanje, kdo bo nosil zastavico z dna lestvice po jesenskem delu. Izredno zanimivo je bilo srečanje med ekipama Nazarje II in Kokarje, ki je slednjo ekipo potisnilo na predzadnje mesto. Prva nazarska ekipa je premagala Bočno in se prebila na drugo mesto.
Lestvica po 5. kolu:
1. Šmartno ob Dreti
2.	Nazarje I
3.	Bočna
4.	Nazarje II
5.	Nova Štifta
6.	Stari đemsi
7.	Kokarje
8.	Odpisani
401 26:9 8 302 18:13 6 302 17:14 6 302 17:17 6 203 20:18 4 203 14:15 4 203 11:13 4 104 5:29 2
Na listi strelcev vodi Polde Venek z 10-imi zadetki pred Hrenom in Sovinškom s sedmimi itd..
V 6. kolu, ki ga bodo igrali jutri, se bodo pomerili:
Stari đemsi : Nazarje I Kokarje : Bočna Odpisani : Nazarje II Šmartno ob Dreti : Nova Štifta
Milan Peternelj
ŠPORT
Strelci in častniki s polavtomatsko puško
Občinska strelska zveza in Združenje slovenskih častnikov Zgornje Savinjske doline sta v nedeljo, 16. oktobra, na strelišču v Gornjem Gradu organizirala tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško na razdalji 100 metrov.
V težkih pogojih, streljanje je ovirala megla, je nastopilo 43 tekmovalcev, med katerimi so bili najboljši:
1.	Ivan Mlinar Ljubno 38 krogov
2.	Žare Kranjc Gornji grad 37 krogov
3.	Jože Gomboc Gornji grad 36 krogov.
Prejeli so diplome in medalje, prvih šest pa tudi praktične nagrade.
Za okrepčilo je poskrbela Lovska družina Gornji grad. Sodniško delo so dobro opravili sodniki Občinske strelske zveze pod vodstvom Draga Poličnika. Pri organizaciji tekmovanja je kadrovsko in materialno priskočil na pomoč občinski sekretariat za obrambo.
Tekmovalci so bili z organizacijo zadovoljni in pričakujejo še več tovrstnih tekmovanj.
Janez Kolar, foto: Franci Kotnik
Na Ljubnem vodi Zalugnca
Na Ljubnem ob Savinji so 9. oktobra odigrali sedmo kolo lige v malem nogometu.
Kokarje še vedno na čelu
V šestem kolu nazarske lige v malem nogometu, ki je bilo v soboto, 8. oktobra, so bili doseženi naslednji rezultati:
Bloki : Kqkarje ml.	0:3
Mladost : Rivon Niman	2:1
Miš Maš': Pekel	6:1
Kokarje : Odpisani	5:0
Zg. Nazarje : Sp. Nazarje 5:5
Zanimivost tega kola je bilo veliko število doseženih zadetkov (28). Mladost je z zmago proti ekipi Rivon Niman zadržala stik z ekipo Kokarij, ki je obdržala prvo mesto na lestvici.
Sedmo kolo, 15. oktobra:
Pekel : Mladost	2:5
Kokarje ml. : Zg. Nazarje 3:4 Rivon Niman : Kokarje	1:3
Odpisani : Bloki	0:3
Sp. Nazarje : Miš Maš	2:5
Kokarje tudi po sedmem kolu ostaja na prvem mestu, kot kaže pa so Odpisani to jesen nekako brez motiva in zato tudi še brez točk.
Vrstni red ekip:
1.	Kokarje
2.	Mladost
3.	Rivon Niman
4.	Zg. Nazarje
5.	Miš Maš
6.	Kokarje ml.
7.	Bloki
8.	Sp. Nazarje
9.	Pekel
10.	Odpisani
Milan Peternelj
Rezultati:
Rastke : C.V.R.	2:0
(tekma prekinjena v 8. minuti) Zalugnca : Savina	2:1
Solčava : Foršt	1:3
Trbiž : Lumpi	5:0
LD Ljubno :. Struge	3:1
Sedmo kolo je bilo zelo razburljivo. Zavrelo je že v prvi tekmi, saj je bilo srečanje med ekipama Rastk in C.V.R. prekinjeno.
Derbi kola je v tekmi, v kateri sta obe ekipi prikazali kvalitetno igro, borbenost in hitrost, dobila Zalugnca. Če je Solčava proti Forštu veljala za tihega favorita, tega v igri ni upravičila. Rezultat 5:0 najbolj nazorno prikazuje dogodke na igrišču v srečanju Trbiža in Lumpov. LD Ljubno je zmagovalec tekme z ekipo Strug, vendar je slednja igrala brez izključenega Supina. Rezultati osmega kola, 16. oktobra:
Tekma
smučarjev
skakalcev
Prejšnjo soboto natančneje: 15. oktobra - je bilo na Ljubnem tekmovanje koroško - štajerske regije na 40 - metrski skakalnici.
V sončnem dopoldnevu seje pod budnim očesom sodnikov in predsednika Ljubenskega kluba, Pavla Pukarta, pomerilo šestnajst tekmovalcev iz štirih regijskih klubov. Fantje, stari do 13 let, so se takole uvrstili:
1.	mesto:	Uroš Konečnik,
SSK Velenje, 184,0 točk, 35 m;
2.	mesto: Tahi Globačnik, SSK Velenje, 183,2 točk;
3.	mesto:	Marko Perše,
SSK Velenje, 173,0 točk;
Od domačinov sta najboljša rezultata dosegla Luka Ajnik (5. mesto) in Primož Piki, ki .se je uvrstil na 8. mesto.
KG
Zalugnca : Trbiž	3:1
LD Ljubno : Savina	3:1
Lumpi : Foršt	1:5
Rastke : Struge	2:2
Solčava: C.V.R	2:2
Zalugnca je zadržala	prvo
mesto, lovci so premagali Sav-	
ino, Lumpom ni uspel podvig	
proti Forštu, Rastke in	Struge
ter Solčava in C.V.R. pa so si	
delile točke, za Struge je bila	
to celo prva točka v jesenskem	
delu.	
Vrstni red ekip:	
1. Zalugnca	14
2. Foršt	13
3. Rastke	11
4. Savina	10
5. Trbiž	7
6. Lumpi	7
7. LD Ljubno	6
8. Solčava	6
9. C.V.R	5
10. Struge	1
Milan Peternelj
Nogometni veterani v Avstriji
Ekipa veteranov- (nad 30 let) iz Gornjega Gradu je na povabilo kolegov iz avstrijskega mesteca St. Margareta odigrala prijateljsko nogometno tekmo. V rezultatsko nepomembnem srečanju so bili boljši domači nogometaši, saj so zmagali z rezultatom 5:3.
Po tekmi so avstrijski gostitelji pripravili gostom iz Gornjega Gradu družabno srečanje, na katerem so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju na športnem področju. Po tem dogovoru naj bi Avstrijci obiskali Gornji Grad prihodnje leto.
Edi Mavrič
14
12
9
8
8
7
5
5
‘ 2 0
Odbojkarice v Evropi
Ženski odbojkarski klub, Tei se je na zadnji skupščini preimenoval v OK Zgornja Savinjska, se je za letošnjo tekmovalno sezono, v kateri bo nastopal tudi v evropskem merilu, kar dobro okrepil.
V	klub so prišle uveljavljena igralka Barbara Kislinger in dve igralki iz Belorusije. Novo je tudi vodstvo kluba, ki mu sedaj predseduje Boris Cimperman. Omenjene spremembe napovedujejo bolj profesionalen pristop k organizaciji treningov in igranju tekem.
Prvo moštvo kluba je v lanski sezoni z uvrstitvijo v vrh slovenske odbojke in v Evropski pokal doseglo izjemen uspeh. Že 5. novembra bo srečanje z reprezentanco Salzburga, igralke Zgornje Savinjske pa so že odigrale tudi tri tekme v 1. A Slovenski ligi.
V	klubu načrtujejo tudi tesnejšo povezavo z osnovnimi šolami in vzgojo mladih kadrov, ki jih bodo vključevali v mlado ekipo. Ta že dokaj uspešno nastopa na ligaških tekmah.
Več o klubu, rezultatih in letošnjih načrtih pa v prihodnji številki Savinjskih novic.
RH
PISMA BRALCEV
Zgornja Savinjska dolina ob praznovanju 50. obletnice velikega finala štiriletnega upora proti okupatorju
Spomladi leta 1941 se je Štajercem pisalo zelo slabo. Okupatorjevo prvo dejanje je bila prepoved materinega jezika, misleč, da bo s tem naredil narod pokoren.
Drugo dejanje - odpeljal je vse telesno onemogle ljudi in jih pokončal.
Tretje dejanje - izgnal je učitelje, duhovnike in profesorje in vse, ki so se mu zdeli napredni. Četrto dejanje - meril nam je lobanje in nosove, štel plavolase in plavooke.
Peto dejanje - prisilno je mobiliziral štajerske fante in može, da so za njega krvaveli in umirali na tleh zasužnjene Evrope.
Vsemu temu pa je na vseh koncih štajerske sledil upor. Okupator navajen samo zmagovati je bil presenečen, da se mu ta mali narod upira.Začel je zapirati in streljati talce, njihove družine pa pošiljati v koncentracijska taborišča. Mnogo se jih ni vrnilo.
Uporniki - partizani pa so iz majhnih skupin rastli v čete in
brigade. Ko so potem leta 1944 v Zgornji Savinjski dolini uničevali okupatorjeve postojanke, jih je že tudi tujina priznavala kot Osvobodilno vojsko. Z uničenjem zadnje oku-patoijeve postojanke v Mozirju je bila naša dolina 13. septembra 1944 svobodna.
Zavedajoč se, da se mu izteka čas, je z nenavadnim vdorom v Zadrečko dolino iz maščevanja požigal vasi: Šmartno, Bočno, Devce in Novo Štifto.
Vseh teh dogodkov smo se spominjali na proslavah na Venišah, Radmirju in v Celju. Prešernova želja: Ne vrag le sosed bo mejak, je bilo geslo štiriletnega boja Štajercev. In pod tem geslom je bila tudi veličastna proslava v Celju, ki bi jo lahko imenovali tudi "Ura zgodovine". Da bi bila Prešernova želja udejanjena, je želja vseh, ki jim je pri srcu svoboda in mir.
Vera Poličnik Sp. Rečica 34
igBgk	kronika
Zapeljal je na levo
3.	oktobra je ob 19.20 uri Jožef K. (56) iz Primoža vozil osebni avto z Ljubnega proti Lučam. Ko je pripeljal do Kegljišča, je zapeljal na levi vozni pas, v tem trenutku pa je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez B. (40) iz Ljubljane. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastala materialna škoda.
Kradli so varilno žico
V času od 3. do 4. oktobra je v podjetju Kovinarstvo Ljubno ob Savinji neznanec odtujil kolut varilne žice in tako oškodoval omenjeno podjetje za okrog 20.000 tolarjev.
Ostal je brez CB postaje
Franc K. (27) iz Gave se je 5. oktobra okoli 23. ure zadrževal v gostilni Kmetič v Kokarjah. Ko se je odpravil domov, je sedel v svoj osebni avtomobil in opazil, da mu je neznanec odtujil avtomobilsko CB postajo in ga s tem oškodoval za okoli 48.000 tolarjev.
Ni nameraval upoštevati policistov
6.	oktobra je Janez P. (39) z Ljubnega ob Savinji vozil osebni avto v Radmirju, kjer ga je ustavila policijska patrulja. Med kontrolo je le-ta pri vozniku zaznala prisotnost alkohola, ki je presegala dovoljeno mejo, zaradi česar mu je prepovedala nadaljnjo vožnjo. Janez P. se s tem ni strinjal in je kljub prepovedi vožnjo nadaljeval. Policista sta ga ponovno ustavila in ga odpeljala v prostore za pridržanje do iztreznitve.
Izsiljeval je prednost
6.	oktobra se je ob 17.20 uri Slavko E. (22) iz Šmiklavža z osebnim avtomobilom vključeval v promet z dvorišča podjetja Smreka v Gornjem Gradu. To je storil v trenutku, ko je iz smeri Nove Štifte z osebnim avtomobilom pripeljal Branko Ž. (32) iz Šmiklavža. Slednji je z zaviranjem skušal preprečiti trčenje, vendar mu to ni uspelo. Nastala je materialna škoda.
Vozil je po sredini vozišča
9. oktobra je Drago T. (41) iz Dragomirja vozil osebni avto v Novi Štifti. Ker je vozil po sredini vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Ružiča P. (37), je prišlo do trčenja, v katerem je nastala materialna škoda.
Denar tudi v čakalnici ni na varnem
Milan V. (37) iz Letuša se je 13. oktobra popoldne zglasil v zdravstvenem domu v Mozirju na zdravniški pregled. V čakalnici je na obešalnik obesil bundo in odšel v ordinacijo. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je neznanec iz njenega žepa odtujil okoli 16.000 tolarjev.
Nekomu je pretemno
Neznani storilec je v noči s 14. na 15. oktober z gradbišča javnega podjetja Komunala Mozirje demontiral in odtujil dve utripajoči luči in s tem oškodoval omenjeno podjetje za okoli
50.000	tolarjev.
Trčenje zaradi prehitre vožnje
Simon V. (29) iz Velenja je 15. oktobra vozil osebni avto na Gorenjskem klancu. Zaradi neprimerne hitrosti vožnje ga je začelo zanašati in trčil je v vozilo, ki ga je vozila Katarina D. (28) iz Mozirja. Na srečo je nastala le materialna škoda.
m
/
s.
KRONIKA
Poškodoval se je pri igri
Pavel. B. (38) iz Moziija se je 15. oktobra udeležil srečanja na igrišču v Lokah pri Moziiju. Med drugimi igrami je igral tudi igro "med dvema ognjema". Ko se je vzvratno umikal pred žogo, se je spotaknil in padel na hrbet, z glavo pa je udaril ob asfalt. Pri tem je dobil hudo telesno poškodbo zlom lobanjskega dna in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico.
Zalil je goste
5.	oktobra je Ljubo Š. (31) z Rečice ob Savinji ob 16. uri obiskal gostišče Markelj v Spodnji Rečici. Iz neznanega vzroka je začel polivati pijačo, groziti natakarju in žaliti goste. Ob posredovanju policistov se umiril in odšel domov.
Prehitro skozi Mozirje
Da je neprimerna hitrost pogost vzrok prometnih nezgod, je
15.	oktobra dokazal tudi Vincencij S. (57) iz Mozirja. Le-ta hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju vozišča, zato je z vozilom zapeljal na teraso slaščičarne Miš Maš, kjer je zlomil dve mizi in poškodoval ograjo.
Tudi Snežna jama ni varna pred tatovi
Neznani storilec je v času od 2. do 15. oktobra iz Snežne jame v Raduhi odtujil varovalne vrvi in termometer. S tem je oškodoval jamarski klub Črni galeb iz Prebolda za okoli 10.000 tolarjev.
OGLASI
nnuBis
POGREBNE STORITVE
Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	prevoz z	avtofurgonom	(vključno	na	upepelitev)
-	dekoracije	sobe, postavitev odra	na	domu
-	izkop grobnih jam
-	postavitev	žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	odštejemo	pogrebnino v	višini 83.000	SIT
Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
OGLASI
ROVINA-EN KRAJCar
ìiQhe 5 Ljubno ob S3 tel: 841-512
M
pesek za grobove 25 kg 525,00 (I. kvaliteta, kristalno bel, droben, grob) črna zemlja 10 kg 175,00 gobe za ikebane 99,00 spray za čiščenje marmorja 599,00 sveče: velike 109,00 srednje 79,00 male 69,00	
mlekovit 25 kg	4.290,00
Oskar 3 kg	449,00
Weisser Riese 3kg •	699,00
Persil 3 kg	849,00
Ariel 2,4 kg	749,00
Pampers plenice	1.599,00
moka 25/1 T 850	42,90
moka 25/1 T 500	47,90
olje Zvezda	159,90
mimi STOBITVE 24 n H III
IVAN ROPOTAŠ
Jžtiintno batu:
-	kompletne pogrebne storitve
-	prevoze doma in v tujini • urejanje grobov
-	urejanje cvetličarskih storitev
-	povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.
-	možnost obročnega odplačevanja
-	prvi prevoz do 70 km zastonj ■ dobava spomenikov
ŠimftUr v Sivinjsf/i
SIT
dolini 112/t,
tel. 063/701-433
iß
AC L G V G C
LEVEC 18
v prodajnem centru MODERNI INTERIERI TELEFON: 063/472-409, FAX: 063/471-708
LEVEC
PRODAJA
AVTOMOBILOV:
G N Z
MGRCGDGS-HONDA
in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! Po izjemnih cenah na zalogi - dobava takoj - vozila:
-MERCEDES BENZ C-MODEL IN E-MODEL po zelo ugodnih cenah -HONDA 1,5 DX ŽE ZA 26.750 DEM
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d Velenje__________________
Končno Magna!
Pravijo, kdor čaka, dočaka!
Vsi, ki imate tekoči račun pri naši banki, lahko od petka 14.10.1994 dalje, zaprosite za izdajo plačilne kartice MAGNA. Kartice vam ne bomo posebej predstavljali, saj jo je njen lastnik, podjetje Petrol, že pred časom.
Na njihovih prodajnih mestih ali v enotah naše banke boste dobili obrazec Pogodba o izdaji plačilne kartice MAGNA, ki ga izpolnite, potrdite v svoji organizaciji (upokojenci pokažete odrezek od pokojnine) in vrnete pogodbo na enoto, ki vodi vaš tekoči račun.
Kartico prejmete po pošti in je veljavna leto dni. Podaljšanje veljavnosti je avtomatsko, razen, če je ne želite več in to podjetju Petrol sporočite 30 dni pred potekom veljavnosti. Članarino boste poravnali v dveh polletnih obrokih. Poslovanje s kartico MAGNA je samo brezgotovinsko, na pooblaščenih mestih, označenih z nalepko MAGNA. Vaše obveznosti iz tega naslova bo banka poravnavala s trajnim nalogom iz vašega tekočega računa 18. in 28. v mesecu. Prepričani smo, da bo tudi ta kartica našla širok krog uporabnikov in pri vas, naši varčevalci, naletela na enak odziv kot sta kartica AKTIVA in EUROCARD.
ZAHVALE
Dosti si trpel in delal za nas, ljubil si zemljo, dom in družino.
A zdaj zapustil si nas, brez slovesa s trpko bolečino in praznino.
Hvala ti za vse in naj ti bo miren in spokojen počitek v domači zemlji.
ZAHVALA
ob boleči izgubi skrbnega in ljubega moža, očija, brata in svaka
Jožeta POTOČNIKA
iz Poljan
Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
Ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka
Janeza BEZOVNIKA
p.d. Smrečkega očeta
se vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, izražali sožalje, darovali za cvetje, sveče in maše.
Posebno pa se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč.
Zahvaljujemo se tudi g. dekanu za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru in vsem, ki ste ga v tako visokem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi žalujoči
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta
Rafaela
ŽEROVNIKA
iz Nove Štifte
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali. Iskrena zahvala gospodu župniku, gasilcem in pevcem iz Nove Štifte za opravljen obred.
Družina Žerovnik
l
OBVESTILA
Na osnovi statuta Slovenske ljudske stranke in Zakona o lokalnih volitvah
sklicujem
Kandidacijske
zbore
članov Slovenske ljudske stranke v vseh nastajajočih občinah v Zgornji Savinjski dolini.
Zbori bodo po naslednjem razporedu: za občino NAZARJE: 27. oktobra 1994 ob 19. uri v Zadružnem domu Šmartno za občino GORNJI GRAD: 28. oktobra 1994 ob 19. uri v Zadružnem domu Gornji grad
za občino LJUBNO: 29. oktobra 1994 ob 18. uri v Zadružnem domu Ljubno za občino LUČE: 30. oktobra 1994 ob 9. uri v Zadružnem domu Luče za občino MOZIRJE: 3. novembra 1994 ob 19. uri v sejni sobi SO Mozirje
Dnevni red:
1.	Izvolitev organov zbora
2.	Kandidiranje kandidatov za občinske volitve
3.	Potrjevanje kandidatov
4.	Imenovanje občinskega odbora SLS
5.	Razno
Vabljeni ste vsi člani stranke, člani Slovenske kmečke zveze in Ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki.
Zbor lahko pravnoveljavno odloča, če je prisotna večina članov.
Opomba: skladno s pravili in statutom lahko zbor odloča ne glede na število eno uro po sklicu.
Predsednik Zgornjesavinjskega odbora SLS Andrej Presečnik, dipl.ing.agr.
SLS
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po
VETERINARSKO DEŽURSTVO
17.10.	DO 23.10. KRALJ CIRIL, dr. vet. med., LJUBNO, tel. 0609-616-978 (841-410)
24.10.	DO 30.10. LEŠNIK MARJAN, dr.vet.med.,LJUBIJA, TEL. 0609- 616-978 (831-219)
31.10.	DO 06.11. ZAGOŽEN DRAGO, dr.vet.med., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (831-277)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE
Tel.: 831-017, 831-418, 0609-616-978
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7 do 8.30 ure.
Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
17.10.	do 23.10. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877
24.10.	do 30.10. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263
31.10.	do 06.11. JERAJ FRANC, Prihoya, tel. 831-910__________
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostonhDelarakeeadomavNazariahjOdvetnikjgjMiranierom^
Nove knjige v knjižnici Mozirje
I. Strokovna literatura: Mohorič, L: V zvezdi piše vse, Wiesenthal, S.: Pravica, ne maščevanje: spomini, Ribičič, C.: Centralizem zoper Slovenijo, Modrej, Z.: Čudež ljubezni : razmišljanja in izkušnje za trenutke, ko ste sami s seboj, Gosar: Sodobna socialna etika, Mihelčič: Organizacija proizvodne funkcije, Tagore: Religija človeka,
H. Mladinska literatura:, Pratchett, T.: Krila: tretja knjiga o Nomih, Lainšček: Za lutkovno in otroško gledališče, Preussler: Nerodna Avguština, Pavček : Živalski ringaraja, Wilkes: Moja prva velika ustvarjalna knjiga,
III.	Leposlovje: Christie: Božič Hercula Poirota, Čampa: Mlin v grapi, Walser: Pomočnik, Zagorski: Zločin, Kocbek: Devetdeset pesmi, Megus: Vamos,
IV.	Videokasete: Fatalna ženska = An Inconvement Woman, Sommersby = Sommersby, Plezalec = Cliffhanger, Letala, vlaki in avtomobili = Plaines, Trains and Automobiles, Nespodobno povabilo = Indecent Proposal, Stena Gibraltarja = Rocket Gibraltar, Hudson Hawk = Hudson Hawk, Zadnji dobri možje = A Few Good Men, Firma = The Firm, Vročica = Silver, Policaj in pol = Cop and a half, Henryjeva vrnitev -Regarding Henry, Lov na Rdeči oktober = The Hunt for Red October, Mesto radosti = City of Joy, V vročini Alabame = Heart of Dixie, Alanova sktivnost = Alan 8; Naomi, Bugsy = Bugsy, Red Rock West = Red Rock West, Lesket v gozdu = Fox fire, Krvna zveza = Thicer than Blood, Na ognjeni črti = On the Line of Fire, Dave = Dave, Nina = Point of no Return, Begunec = The Fugitive
Spored filmov
KINO LJUBNO OB SAVINJI
22.10.	in 23.10. LJUBICA OTROK JE NARASTEL - ameriški film, komedija
29.10.	in 30.10. LEDENA STEZA - ameriški film, akcijski Kinopredstave so ob sobotah ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 17.30 uri. Cena kinovstopnic 350 SIT.
KINO "JELKA" NAZARJE
22.10. in 23.10. KREMENČKOVI - ameriški film, komedija
29.10. in 30.10. ACE VENTURA - ameriški film, akcijski Kinopredstave so ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 17. uri. V nedeljo, 23.10. tudi izredna predstava ob 15. uri.
KINO MOZIRJE
22.10	IN 23.10 STARE SABLJE - ameriški film, komedija
29.10	in 30.10 POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3.del - ameriški film, akcijska komedija
Predstave so ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice je 350 SIT.
^ 1 l^Tj*
RUMENILO

urarstvo
Na trgu 25, 63330 MOZIRJ6, tel.: 063/ 831 215
*	Popravila vseh vrst ur
*	Izdelava ključev
*	PRODAJA UR
-	priznanih švicarskih firm OMIKRON, JEAN PIERR, DARWIL, DUKE
-	nemških firm GREINER, ROYAL, SPEKTER
-	japonskih firm CASIO, QQ, SEIKO
-	žepnih ur
-	štoparic
-	budilk STAIGER, CITIZEN, JERGER, SLAVA in različnih stenskih ur
PRI NAS DOBITE URE ZA VSAK ŽEP IN OKUS!
Za vaš dom vam nudimo:
I - vhodna - garažna in I - kletna vrata
1 Vrata izdelujemo iz smrekovega lesa,
. na polnila ali letvična. Vgrajeno
■	imajo termo - ornament steklo in . kovinsko mrežo. Po želji jih opremimo * z dodatno varnostno ključavnico.
. Standardne dimenzije so vedno na I zalogi.
Cene so ugodne!
I	Za nakup se priporočamo!
.	I Odkupujemo tudi smrekovo I
1	I hlodovino in žagan les. I
■	Rajko Časi s.p., Prihova 46, Nazarje ■
I	tel/fax: 063 831-062.	I
imts
Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267
Akcija
-	notranja sobna vrata 8.600,00
-	Sadolin 1/1 599,00
-	armature ARMAL
-	radiatorji JUGOTERM
-	sanitarna keramika 4-delna od 19.999,00 dalje
-	keramične ploščice - uvoz
-	lestenci in plafoniere od 1.419,00 dalje
-	klasični parket od 2860,00 dalje
Za nakup se priporočamo!
čuet&e itt,
Po tem, ko problematika sklada stavbnih zemljišč spet ni dobila "zelene luči", poslanci je namreč na zadnji seji niso obravnavali, ker se jim je preveč mudilo domov, se j predsednika omenjenega sklada počasi prijemljejo različni
•	vzdevki. Nekateri ga imenujejo skladovnik, drugi skladnik, ; tretji spet skladatelj. Upajmo, da se sicer vestni poslanec ; zaradi tega ne bo naveličal nositi (nepotrebnega) bremena ; stavbnih zemljišč, čeprav nekateri terjajo uresničevanje ; plana dela še pred njegovo potrditvijo. Sodeč po hitrosti, ; s kakršno se omenjena problematika prebija skozi
■	proceduro, je realno pričakovati, da bo plan sprejet v j času božičnih praznikov. (SAMO DA Sl KLJUBUJEMO)
■
J S terena je slišati vesti, da nekateri prvaki strank po J sprejemu zakonov o volilni kampaniji in o političnih J strankah mrzlično iščejo sezname članstva in obupani
•	ugotavljajo, da bodo le s težavo ali pa sploh ne kandidirali J v vseh bodočih občinah. Še bolj kruta so določila o J financiranju, ki dopuščajo bistveno manj "šušmarjenja" kot ; prej. Volivce vse to seveda bolj malo briga, glasovali ; bodo v glavnem za tiste kandidate, ki se jim bodo zdeli J boljši. Da pa bodo nekateri kandidati (kdo ve kolikokrat ; zapovrstjo spet) znova sadili rožice, iz katerih potem ; zraste kaj ali pa ne, pa sploh ne gre dvomiti. (OSEL GRE j ENKRAT NA LED, VOLIVCI PA...)
Z	»««
■
J Naj še kdo reče, da ni naš občinski župan prava korenina J in celo kaveljc. Našo vrlo vojsko, vajeno vsega hudega, J je na njihovi lokostrelski tekmi počastil z obiskom na J ženskem biciklu v polni športni opremi. Vojska kot vojska, J pa v stav mirno. Pristojne organe naprošamo, da J cenjenemu županu priskrbijo kolo z moško Stango, sicer ; se zna zgoditi, da mu celo aktualna mati županja pred J novimi volitvami odreče podporo. (VAŽEN JE TUDI IMIDŽ)
■	V zgornjem delu Zadrečke doline so menda vestni delavci
■	poštno - telefonsko - telegrafskega podjetja znova zamenjali
■	cel kup telefonskih številk. Nejevoljni uporabniki telefonskega > omrežja sedaj neumorno klicarijo v uredništvo SN in bentijo « nad ubogim urednikom, zakaj za božjo voljo še ni objavil
■	novih številk. Kdo je v resnici pristojen za to, jih ne j zanima. (DEŽURNI KRIVEC JE VEDNO NA TAPETI)
■
(Žvet&e in fcofinive \ /toev&rfenO' ttene&tične
ZA RAZVEDRILO
KBIZANKA
SAVINJSKE
NOVICE
POJEM V MATEMATIKI
MAROŠKI TENISKI IGRALEC f KARIM Ì
PREBIVALKA
RADEČ
PLAÒILNO
SREDSTVO
KONSTANTIN
CIOLKQVSKI
DEKOKT, 12 V AR EK, OBAREK
DRUŽINA IZDELOVALCEV VIOLIN IZ CR EMONE
ZORAN BANOVIČ
NAUK O GIBANJU IZSTRELKOV
DOL2IIUSKA
ENOTA
SL. PISATELJ
f VITAN 1
TV SNEMALCI
ZNAČAJ NRAVNI LIK
ZRAKOPLOV V OBLIKI CIGARE
ŠPORTNA
VETROVKA
CIRKUŠKI
IGRALEC
SL. AKADEMIJ C 2 NAM O SÌI IN UMETNOSTI
ARABSKI VERSKI GÈ N JAK
P AVE LlĆ
ŽLAHTEN
PLIN
JUŽNI
SADEŽ
MESTO
JR čl JE
ANGLEŠKA
DOLŽINSKA
MERA
KALU,
VRSTA JEDI 2 DUŠENIMI KOSI MESA
VOJAŠKA
STOPNJA
AM. SLIKAR f JOHN 1
ORANŽADA
ŽELEZOV
OKSID
TOFTb!v?e
RUSKE
KMEČKE
STRANKE
VRSTA ŽfTA
0AĆAK
PREDEL NISA ZNOGOMET. STADIONOM
JAI
OZE
,NEZ
ÌBOLT
VRSTA
MEDITACIJE
EMIL
ADAMIČ
VRSTA
KUŠČARJA
PREDEL
GORNJEGA
GRADA
SUMERSKI
BOG
NEBA
UKAZ j
POVELJE
MINI
SLOVARČEK
ALAMI : Maroški teniški igralec (Karim)
ALIM : Arabski verski ali posvetni učenjak
OPERAND : Funkcija, nad katero izvajamo matematično operacijo RTANJ : Gora v Srbiji
Savinjska c.4 Nazarje ■Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah ■Vleka vozil ■Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132, 832-822 832-474
SPRINT
Silvestrovanje na Češkem
Organizira Sprint avtobusni prevozi.
Prijave do 15.11.1994 oziroma do zasedbe mest na tel. 843-487.
REŠITEV KRIŽANKE IZ 20. ŠTEVILKE:
kapela.
Apatin,
Varese.
Ararat.
Fran,
Co.
kantor.
anafora,
Jaka,
levica.
racak.
Korab. FA.
IRA.
aliteracija. lik. Kar, Nabu. otep. Ysad. IB. I. lesna volna. Dajaki. Traki. in. nika. Esad.
Nagrada
zvestemu
naročniku
za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado
enoletno brezplačno naročnino
Juriju
LAZNIKU
i/. Lepe njive 97.
Čestitamo'
^ OGLASI „4		^ MALI OGLASI
		
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem", /mo pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČITE PRAV TO...
(Sciu I cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo
ugodno možnost oglaševanja!
Öl
L
mmm hladilnikov m
mmmmmmm mm mm
Če vam skrinja toči, ledeni, menjamo izolacijo.
V času popravila zamrzovalnika ga nadomestimo z drugim.
SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN POLZELA 137/A Tel. 063-720-406 Tel. in Fax. 063-720-138
orba iščete prat) to...
ANTENE IN RTV SERVIS
Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194.
PREMOG
Prodaja in dostava premoga različnih vrst, tudi na čeke. Tel. 831-567, dostavimo - plačate.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbov in pribora za šivanje. Tel.831-109.
RTV SERVIS
Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
Velika izbira vsh vrst ur, LEGO, BARBIE in druge igrače, filatelistične znamke, albumi, JOLLY barvice, makete itd.. Šerbela- Rupnik, tel. 841-084, Ljubno ob Savinji.
ODKUP PLEMENITIH LISTAVCEV
Odkupujemo plemenite listavce - javor, jesen, češnja, hruška, hrast, bukev. Plačilo po konkurenčnih cenah. Tel. 844-338.
POSTREŽBA IN KUHANJE NA DOMU
Zakaj ne bi družinskega praznika praznovali brez nadležnih opravil? Pokličite nas, kvalitetno bomo to storili namesto vas. Tel. 885-336.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
Nova nagradna igra LEGO! Žrebanje kuponov vsak mesec. Marija Šerbela-Rupnik, tel. 841-084, Ljubno ob Savinji.
ŠOPKI IN IKEBANE ZA PRAZNIKE
Informacije: Kladnik, Radmirje 66a, tel. 841-279
Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT.
Odstopim peč znamke Zephir 4 cevno, primemo za delavnico (Odo gorivo). TeL832-529
Prodam igrice Family computer z 1 kaseto. Cena po dogovoru. Tel: 843-105
GOLF bencin 1981 prodam. Ogled Avtoservis Žunter Okonina. Tel: 841-173
Bojler - kombiniran elektrika - centralna 80 litrov prodam. Tel: 831-538
Prodam polnilke za salame in klobase, ležeče, kapaciteta 5 1. Tel: 832-190
Kupim stare nože za ribanje zelja z močnimi klinami. Tel: 831-918
Prodam VW kombi, bus 8+1, letnik 1987. Tel: 831-642 _
Prodam videorekorder, nove pancarje, avtomate, otroški voziček. Frenk Kovačec, Praprotnikova 3, Mozirje
GILERA DAKOTA 500 - štiritaktni enduro prodam. Tel: 841-104 (vikend)
Prodam Golfa JX diesel, letnik december 1988. Cena po dogovoru. Mirko Božič, Podhom 2 (Bočna), Šmartno ob Dreti
Rotvveilerje, mladičke z rodovnikom prodam. Tel: 841-263
Prodam plemensko telico sivo-rjave barve, staro 6 tednov. Tel: 831-892
Prodam R4 TL letnik 1983, registriran do 19.5.95 za 1000 DEM ali v SIT.
Tel: 832-835
Avtozvočnike 3 sistemske, 20 W prodam. Tel: 832-079
Mlado vino Laški rizling, Sivi pinot prodam. Tel: 832-200 Tone
Poceni prodam nov čmo-beli televizor. Tel: 843-397
Prodam Nemščino 2000 S L stopnje novo, zelo ugodno. Kulovec, Praprotnikova 7, Mozirje
Tričlanska družina z dojenčkom iščemo stanovanje ali hišo za najem!!! (do 200 DEM mesečno) Tel: 843-105 (cel dan)
Istrsko hišo blizu Ankarana prodam. Pegan-Ugovšek, Kokarje 39, Nazarje
Novo, neuporabljeno CD komponento Sony in otroško hojico ter nahrbtnik za nošenje otroka prodam. Tel: 832-232
Pujske stare 9 tednov prodam. Tel: 831-459
Ozvočenje z mešalno mizo z ojačevalcem in zvočnikom prodam za 1500 DEM. Tel: 831-693 _
Ugodno prodam nov pralni stroj Gorenje WA 606 X. Jel: 832-544
Golf letnik 1978 brezhiben, registriran prodam. Tel: 832-786
Prodam sušilnico za sušenje sadja. Tel:
831-	318
Prodam Škodo 120 L, letnik 6/89, prevoženih 58.000 km. Tel:
832-	881 (zvečer)
Prodam sadike vrtnic - več vrst in barv, tudi za grobove. Tel: 063/31-194
Malo rabljen elektro agregat 3,3 kW in medetažno centralno peč prodam.
Tel: 844-199
Ojačevalec za synthesizer prodam za 15.000 SIT. Po 20. uri tel. 831-910
Kupim manjšo rabljeno zamrzovalno skrinjo. Tel: 831-268^
Prodam nerabljeno peč za centralno kurjavo. Tel: 832-698
Kupim pianino. Tel: 831-962
Prodam kotno sedežno garnituro.
Cena po dogovoru. Tel: 831-179
Zaposlimo kuhaija, kuharico, redno ali honorarno za peko pizz. Možno tudi pripravništvo. Informacije na tel. 843-212
I l I < S za Ihr/iiIiH ni nidli i ulns
dc H Diami v H.%1. *N
Ime in priimek:
Naslov:
BUDNA D.O.O.
Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo veèje stalne kolièine bukove | hlodovine. Prodajamo pa stalne kolièine kvaltietnih bukovih drv, ki nastanejo pri naši proizvodnji - decimiranje bukovine.
BUKOVO HLODOVINO
ODKUPUJEMO
-	vse klase
-	ugodne odkupne cene
-	plaèilo takoj
PRODAJAMO
-	ni potrebno aganje
-	ugodna cena in plaèilni pogoji
-	dostava na dom
Riformaci je: 841-107
0609-621-475 >
v
POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d. o. o.
■ Dobava spomenikov ■ Dobava cvetja Odštejemo pogrebnino v vredn
m
Vrečerjeva 2, 63310 Žalec, Tel. 063/712-261, 714-686 Mobitel:
0609/615-427, 621-852
rr
«i
»,
i,
SUPER RKCIJR trgovine "Bohoč" Nazorje in trgovine "Ultra" Na trgu Mozirje
Ariel 2,4 kg Persil 3 kg Weisser Riese Bar kava 100 g Bar kava 1 kg Merx kava 100 g Merx kava 1 kg Pampers plenice Pampers plenice 2
699.00
799.00 kg 689,00
165.00
1630.00
139.00
1380.00
1580.00 kom

1530.00	za kom Pampers plenice 4 kom
1499.00	za kom
vložki Always ultra 489,00 toaletni papir 8/1	139,00
toaletni papir 10/1 169,00 toaletni papir lističi 8,00
Poleg vseh naštetih Vsem našim
sladkor 50/1 kg	99,00
sladkor 50/1
2 vreči kg	95,00
sol kamena 1/1	29,00
krmilo NSK 10 kg 475,00 vino Jeruzalem 275,00 riž Zlato polje kg 149,00
2. Trgovina "Bohač" pa ponuja kompleten program otroške hrane "Hip":
a)	kašice (sadne, mesne)
b)	sokovi
c)	mleko
3. Naša posebna ponudba pa je še prodaja na čeke, kjer si vsaka stranka sama določi datum vnovčenja. (Vse informacije v zvezi s prodajo na čeke dobite v poslovalnicah)
stvari je v prodajalnah tudi široka izbira blaga po konkurenčnih cenah, strankam se zahvaljujemo za zaupanje!
1. Cenjene kupce bi radi seznanili še s posebno ponudbo v trgovini Ultra v Mozirju. To je zmrznjena divjačina:
a)	jelen
b)	prašič
c)	fazan
Celje - skladišče D-Per
7/1994
f ^ iW/U\Ji\.
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p..
FAMILY SHOP JE PRIŠEL TUDI V Mozin^F Z ZELO UGODNIMI CENAMI ZA VAŠO DRUŽINO !!!
COBISS 0
ŽENSKE HLAČE
ženska krila
ŽENSKE OBLEKE ZENSKE BERMUDA
MOŠKE
SRAJCE BOMBAŽNE
Family
2500 SIT GAR, za KOPALNICE 900 SIT 1000 SIT PODLAGA ZA LIKANJE 800 SIT 2500 SIT	DEŽNIKI	1200 SIT
2500 SIT	ČEVLJI OD	900 SIT NAPREJ
1800 SIT MAJICE OD
2000 SIT NAPREJ
shop
K-
X
naročilnica
9[amm časopis Savinjsfy trne
imèln’priimèf:
ulica
hišna številka
poštna številka
kraj
telefon
datum
podpis
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
CIZEL.
Parižlje I, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL 063/720-181 TEL IN FAX. 063/720-065 MOBITEL 0609-617-441
MATERIAL ZA: * CENTRALNO OGREVANJE ‘VODOVOD ‘MONTAŽO ‘UGODNE CENE S POPUSTI ‘SANITARNA KERAMIKA PRIBOR ZA ZALIVANJE, ČRPALKE
Gradite f IŠČETE- f
Pridite in se prepričate o kompletni ponudbi v naši trgovini. Izredno ugodno vam nudimo RADIATORJE KORADO, RADIATORJE AKLIMAT in vse ostale radiatorje.
Material vam na željo dostavimo.
Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust na plačilo z gotovino. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo!
OSREDNJA KNJ. CELJE