Marko Mesec
E - SOCIALNO DELO
UVOD
Ena od pomembnih karakteristik interneta je, da
je socialno neodvisen medij, kjer razlike med
rasami, razrednimi sloji, ljudmi s posebnimi po-
trebami, ljudmi iz marginalnih skupin ipd. pri
komunikaciji in druženju niso ovira, tako kakor
so v realnem svetu. Na internetu računalnik ni
močnejši od drugega računalnika, človek ni mo-
čnejši od drugega človeka. »Kdo si, je odvisno od
tega, kako se predstaviš prek tipkovnice« (Levine,
Baroudi 1994: 10). Dejavniki, kot so starost,
poklic, invalidnost, posebne potrebe, niso po-
sebna ovira, šteje samo to, kar napišeš.
Za socialne delavce in druge boetične stroke
kjer koli na svetu internet omogoča dostop do
empiričnega in praktičnega znanja in izjemne mo-
žnosti za izmenjavo informacij. Poleg tega omo-
goča podporo uporabniku v času, ko večina so-
cialnih služb ni dostopna.
Uporaba interneta pa ima lahko tudi negativne
posledice. Včasih se ljudje predstavljajo za koga
drugega, anonimnost omogoča »e-napade« na po-
samezen e-naslov oz. e-uporabnika, obstaja mo-
žnost zavajanja, zlorabe medija (za kazniva deja-
nja, za propagandna gradiva organizacij, ki spod-
bujajo nestrpnost in netoleranco, itn.). Uporabnik
se mora zavedati, da vse, kar najde na internetu,
ni nujno tudi dobro in kvalitetno.
Raziskave kažejo, da imajo dostop do informa-
cijske tehnologije zlasti ljudje z višjo izobrazbo in
več denarja. Marginalne skupine, socialno ogro-
ženi sloji, ki najbolj potrebujejo pomoč, imajo
manjše možnosti za dostop do informacijske
tehnologije. S časom se tudi ta razinerja obračajo
na bolje (v letu 2002 je v Sloveniji mobilne telefo-
ne uporabljalo več kakor milijon ljudi), še vedno
pa je treba za dostop do interneta imeti svoj e-
račun, ki v večini primerov ni brezplačen.
Na internetu se v diskusijskih skupinah na
določeno temo (npr. zlorabe otrok) velikokrat
srečajo sorodne stroke (socialni delavci, psihologi,
pedagogi idr.), ki vsak iz svojega zornega kota
opozorijo na problem in odpirajo nove možnosti
v procesu reševanja problemov. Tovrstna inter-
disciplinarnost je v vsakdanji praksi v realnem
svetu žal redkost, kar predstavlja za kvaliteto
storitve za uporabnika velik hendikep.
OBLIKE
VIRTUALNEGA KOMUNICIRANJA
Elektronska pošta (email) je najbolj razširjen na-
čin komuniciranja med uporabniki interneta. Pri
tem načinu gre običajno za komunikacijo eden z
enim oz. eden z več, redkeje pa tudi več z več.
Prednost elektronske pošte pred navadno pošto
je v hitrosti »dostave«, kar v praksi pomeni skoraj
sočasno komunikacijo med uporabniki, dostop-
nost do svojega poštnega e-nabiralnika kadar koli
in kjer koli, možnosti urejanja pošte po raznih
kriterijih in avtomatizacijo komunikacijskih pro-
cesov.
Poštni seznami (mailing lists) so seznami, ki
so vezani na določeno temo, na katero se lahko
naroči vsak uporabnik interneta. Pošto, ki prihaja
na poštni seznam, prejmejo vsi, ki so nanjo naro-
čeni. V tem primeru gre za komunikacijo več z
več z možnostjo aktivnega sodelovanja ali zgolj
opazovanja.
Novičarske skupine (newsgroups) so podobne
poštnim seznamom, le da se poslana sporočila
nahajajo na enem mestu, kamor se uporabnik
priključi po potrebi. Sporočila ne krožijo med
uporabniki avtomatsko kot pri poštnih seznamih,
ampak so na voljo, če jih potrebujemo. Novičarska
skupina je vezana na določeno temo. Tudi v tem
277
MARKO MESEC
primeru gre za obliko komunikacije več z več z
možnostjo aktivnega sodelovanja ali samo opa-
zovanja.
Forumi so posebna oblika novičarskih skupin,
ki ponujajo več oblik komuniciranja in izmenje-
vanja podatkov, npr. diskusijske skupine, knjižnice
datotek, konferenčne sobe ipd. V nekaterih prime-
rih je dostop do datotek mogoč samo s prijavo
uporabnika, brezplačno ali proti plačilu. Progra-
mi, ki upravljajo forume, ponavadi omogočajo
tudi vrsto drugih storitev: iskanje sporočil po ključ-
nih besedah, iskanje datotek, statistične podatke
o obiskovalcih ipd.
Internetne konference imajo zelo podobne last-
nosti kakor tiste v realnem svetu. Gre za pre-
davanje, kjer moderator napove govorce in smo
»odjemalci« pasivni udeleženci. Vse skupaj sprem-
ljamo na zaslonu, po koncu predavanja ponavadi
sledijo vprašanja, na katera govorci pozneje od-
govarjajo. Gre za vodeno obliko komunikacije z
omejenim trajanjem, kjer se moramo držati na-
vodil moderatorja. Konference imajo za udele-
žence ponavadi tudi omejeno število mest.
Video konference po internetu omogočajo
udeležencem vizualni in zvočni stik s pomočjo
kamer, ki so postavljene v prostoru, kjer se
udeleženci nahajajo. Izmenjava informacij poteka
v realnem času, kvaliteta slike in zvoka pa je
odvisna od tehničnih možnosti.
IRC {internet relay chat) je podobna oblika
kakor konferenca, vendar komuniciranje med
uporabniki poteka v realnem času. IRC bi lahko
primerjali s telefonsko konferenco, le da poteka
v pisni obliki. Po navadi ni moderirana, tako da
lahko uporabniki diskutirajo v večji skupini ali
en drugega »povabijo« v privatno sobo na privat-
no debato. Oblikam komuniciranja prek konfe-
renc in IRC s skupno besedo rečemo tudi »chat«.
WWW {world wide web). Posredovanje infor-
macij v tekstovni in grafični obliki (html idr.), s
povečanjem hitrosti pretoka podatkov, pa vse bolj
interaktivni, multimedijski (tekst, grafika, zvok,
video ...) način predstavljanja podjetij, organizacij,
združenj, posameznikov ... Vse to se dogaja na
t. i. domačih straneh organizacije, ki lahko poleg
multimedijskih predstavitev vključujejo tudi zgoraj
naštete oblike komunikacije. Naslov domače stra-
ni organizacije ima vsaj tako vrednost kot tele-
fonska številka.
WAP {wireless application protocol). Oblika in-
formacij in storitev, do katerih lahko uporabnik
dostopa preko mobilnega telefona. V primerjavi
z ostalimi oblikami komunikacije je treba pri WAP
in SMS načinu poudariti dejavnik časa in kraja,
saj večina uporabnikov svoje mobilne telefone,
»terminale«, ves čas nosi s seboj, zato uporabniki
lahko dostopajo in prejemajo informacije kjer koli
in kadar koli. Wap lahko primerjamo z www, saj
gre tudi tu za kombinacijo teksta in grafike na
sicer veliko manjših zaslonih, z manjšo ločljivostjo
in manjšo preglednostjo.
Tudi pri SMS je v ospredju dostopnost do
informacij prek mobilnega telefona kadar koli in
kjer koli. V primerjavi z wap gre tu le za tekstovno
obliko informacij s teoretično neomejenim, prak-
tično pa omejenim obsegom (do nekaj sto znakov
v enem sporočilu).
VIRTUALNA SKUPNOSTNA SKRB
Živimo v času družbenih sprememb, naše družbe-
no okolje se hitro in nezadržno spreminja, tra-
dicionalne oblike skupnega življenja zamenjujejo
nove oblike, ljudje vse manj časa živijo na istem
mestu, vrednote individualizma prevladujejo nad
vrednotami skupnosti, vrednote materialnega nad
duhovnimi, ljudje v dirki s časom izgubljajo stik s
sočlovekom, slovenska mreža socialnih storitev
se vse bolj opira na storitve, ki izhajajo iz nerazvite
civilne družbe, za katero povrh vsega država nima
pravega posluha.
Raziskave kažejo (Elstad 1998; Wilkinson
1996; Wilkinson, Kawachi, Kennedy 1998), da
imajo ljudje z višjo stopnjo socialne aktivnosti in
z več posluha za socialne in skupnostne odnose
boljše psihofizično počutje ali, z drugimi beseda-
mi, bolj zdravo življenje. Paradoksno je, da neka-
teri koncepti razvoja in vpliva informacijske teh-
nologije govorijo o slabšem počutju ljudi, stresnih
situacijah, siromašenju našega socialnega okolja
in manjšanju naše družbene aktivnosti, medtem
ko se na drugi strani z globalizacijo odnosov že
kažejo nove oblike socialne povezanosti in mož-
nosti socialne pomoči.
Izraz »virtualna skupnostna skrb« označuje
on-line samopomočne skupine in on-line socialno
pomoč. Izraz je sestavljen iz pojmov virtualna
skupnost in skupnostna skrb.
Najpomembnejše vprašanje, ki se nam zastav-
lja, je, ali se virtualna komunikacija oz. virtualne
oblike skupnostne skrbi lahko primerjajo z real-
nimi oblikami (Kraut, Lundmark, Patterson, Kie-
sler, Mukopadhyay, Scheriis 1998; Rheingold
278
E - SOCIALNO DELO
1993; Wellman, Gulia 1999). Dejstvo je, da se
nove oblike komuniciranja vse bolj uveljavljajo in
da tako ali drugače vplivajo na kvaliteto življenja
ljudi (Spender 1995).
Nova dimenzija, ki jo mora socialna politika
upoštevati, je virtualna dimenzija. Odnos med
virtualnim in realnim svetom ter virtualno in
realno osebnostjo bo v prihodnosti predmet
nadaljnjih znanstvenih raziskav.
VIRTUALNE SAMOPOMOČNE SKUPINE
IN OBLIKE SOCIALNE POMOČI
V ZDA je računalniško podprta izmenjava podat-
kov, strokovnih mnenj, sodelovanje strokovnjakov
in laikov prek interneta že dobro uveljavljen način
komuniciranja (Ferguson 1996). Virtualna social-
na pomoč povezuje tehnološke, socialne in kultur-
ne imperativi in je skupek anonimnega, javnega,
podpornega in individualnega (Burrows, Nettle-
ton, Pleace 2000).
Ljudje po vsem svetu, ki so aktivni v posamez-
nih virtualnih samopomočnih skupinah ali upo-
rabljajo storitve virtualne socialne pomoči, sestav-
ljajo virtualno skupnost. Število ljudi, ki dostopa
do informacij prek raznih oblik komuniciranja (e-
pošta, novičarske skupine ...), se iz dneva v dan
veča. Se večje ljudi, ki dogajanje samo spremljajo,
ne da bi se procesa sami aktivno udeleževaU.
Nekateri podatki govorijo o razmerju 1:20 (Smith
1999). Dandanes je najbolj razširjen dostop do
informacij virtualnih samopomočnih skupin prek
uporabniških novičarskih skupin {usenet news
groups), takoj za tem pa prek internetnih domačih
strani organizacij, ki v taki obliki ponujajo svoje
storitve in informacije.
Virtualne oblike samopomočnih skupin in so-
cialne pomoči so nova oblika virtualnega prostora,
kjer v diskusijah o področjih socialne pomoči ena-
kovredno sodelujejo različni akterji: posamezniki,
prijatelji in družine, člani prostovoljskih organi-
zacij, strokovnjaki, predstavniki privatnega ter
predstavniki družbenega sektorja, raziskovalci,
študenti in drugi udeleženci.
Myrick in Sabella (1995) sta prikazala uporabo
e-pošte pri superviziji kot nadomestek za tradicio-
nalno obliko supervizije iz oči v oči. Opisala sta,
daje e-oblika komunikacije v superviziji udeležen-
cem prinesla občutek, da je skupina zmeraj do-
stopna in da lahko v njej kadar koli sodelujejo.
Prav tako člani skupine poročajo, da ima pisana
beseda močnejšo veljavo kot izgovorjena. Izgovor-
jene besede moramo obdržati v spominu in več-
krat se zgodi, da diskusija o določeni temi zgubi
rdečo nit, medtem ko lahko napisano sporočilo
pred pošiljanjem še enkrat pregledamo, prebere-
mo in pošljemo šele, ko smo zadovoljni. Napisana
beseda se s časom ne izgubi in jo lahko kadar koli
preberemo znova. Uporabnost gradiva v analiti-
čne namene je izjemna.
Avtorji na eni strani zagovarjajo tezo, da bodo
virtualni odnosi med ljudmi prevzeli vlogo odno-
sov iz realnega življenja, na drugi strani pa, da
nove oblike komuniciranja pomenijo več možnosti
navezovanja stikov, večjo svobodo posameznika
in dostopnost do vedno večjega števila socialnih
in emocionalnih virov in virov znanja.
Potreba po virtualnem povezovanju je v večji
meri prisotna pri ljudeh s posebnimi potrebami,
ki imajo težave z dostopnostjo socialnih storitev
in pridobivanjem informacij. Še posebej so pri-
merne za ljudi s fizičnimi in mentalnimi ovirano-
stmi, za ljudi s potrebo po visoki stopnji socialne
pomoči, dislociranih ljudi, ljudi z verbalno komu-
nikacijskimi oviranostmi ali ljudi z oviranostmi,
povezanimi s socializacijo (Finn 1999).
Socialni delavci naj bi se zavedali prednosti in
slabosti, ki jih ponujajo novi načini komunikacije
in vseh možnosti, ki so na razpolago.V bližnji pri-
hodnosti naj bi se v program usposabljanja za
socialno delo vključilo tudi področje »virtualno
socialno delo«, že uveljavljeni strokovnjaki pa naj
bi svoje bogato znanje in izkušnje ponujali tudi v
novi obliki, v virtualnem prostoru.
Pri sodelovanju strokovnjakov v diskusijskih
skupinah, njihovem prispevku in vplivu na sku-
pino pride do izraza znanje o skupinski dinamiki.
V Sloveniji tudi na področju virtualne skup-
nostne skrbi zaostajamo za državami z višjo stop-
njo organiziranosti socialne države in storitev so-
cialnih služb. Civilna družba se počasi razvija, s
pomočjo državnih subvencij, prispevkov gospo-
darstva, zlasti pa po zaslugi prostovoljcev že deluje
nekaj nevladnih organizacij, ki dopolnjujejo slo-
vensko mrežo socialnih storitev. V tem času je na
področju virtualne skupnostne skrbi in socialne
pomoči opaziti večjo aktivnost na področju social-
nega dela z mladimi in dela na področju problema-
tike drog.
279
MARKO MESEC
SKLEP
Vpliv globalizacije odnosov, novi načini komuni-
ciranja, ki jih ponujajo nove tehnologije z Interne-
tom na čelu, vse to močno vpliva na človeka in
odnose med ljudmi. Virtualni prostor je realnost,
ki se je ne smemo izogibati, z njo se moramo so-
očiti. le prostor, kjer že nastaja oblika virtualne
skupnosti in ki ponuja vrsto prednosti in novih
oblik socialne povezanosti, socialne pomoči. Vir-
tualna dimenzija je dimenzija, ki se ji socialna
politika v 21. stoletju ne bo mogla izogniti.
Glavna značilnost interneta iz perspektive so-
cialnega dela je, da je to socialno neodvisni medij,
v katerem vsi udeleženci enakopravno sodelujejo
v interaktivnih dogajanjih in kjer stigme iz real-
nega sveta odpadejo. Virtualna skupnost ponuja
večjo izbiro možnosti navezovanja stikov, večjo
svobodo, dostopnost do vedno večjega števila so-
cialnih in emocionalnih virov in virov znanja.
Virtualna socialna pomoč je v prvi vrsti pridobitev
za ljudi s posebnimi potrebami, skupino, ki ji
pripadamo vsi, ko se v življenju srečamo z navidez
nepremostljivo oviro.
Novi termini, ki jih v prihodnosti ne bomo
mogli prezreti, so: virtualna skupnost, virtualna
skupnostna skrb, virtualna socialna pomoč,
virtualno socialno delo in s tem nov profil strokov-
nega delavca na področju socialnega dela - vir-
tualni socialni delavec.
PRIMERI IZ PRAKSE
(INTERNETNI NASLOVI STORITEV,
POVEZANIH S SOCIALNIM DELOM)
http://www.drogart.org/
Drogart pokriva področje zmanjševanje škode na
področju plesnih in drugih drog.
http://www.ustanova-odsevseslisi.si/
Odsev se sliši; svetovanje o vseh vrstah odvisnosti
http://www.basw.co.uk/
Združenje socialnih delavcev (Velika Britanija)
http://www2.arnes.si/~osljpm2s/
Mladinski dom Jarše - predstavitvena stran in
svetovanje prek elektronske pošte.
http://med.over.net/
Forumi, povezani poleg medicinske tudi s socialno
problematiko.
280
E - SOCIALNO DELO
LITERATURA
Burrows, R., Nettleton, S., Pleace, N. (2000), Virtual Community Care? Social Policy and the
Emergence of Computer Mediated Social Support: Information Communication & Society. London:
Routledge.
Elstad, J. I. (1998), The Psycho-Social Perspective on Social Inequalities in Health, V: M. Bartley, D.
Blane, G. Davey-Smith (ur.). The Sociology of Health Inequality. Oxford: Blackwells, 731-753.
Ferguson, T. (1996), Health On-line. Reading, Addison Welsey.
Finn, J. (1999), An exploration of helping processes in an online self-help group focusing on issues of
disability. Health and Social Work, 24, 3: 220-231.
Kraut, R., Lundmark, V., Patterson, M., Kiesler, S., Mukopadhyay, T., Scherlis, W. (1998), Internet
paradox: A social technology that reduces social involvement and well-being? American Psychologist,
53,9: 1017-1031.
Levine, }., Baroudi, C. (1994), The internet for dummies. Foster City, CA: IDG Books Worldwide
(druga izdaja).
Myrick, R., Sabella, R. (1995), Cyberspace: New place counselor supervision. Elementary School
Guidance eS Counseling, 30, 35-44.
Rheingold, H. (1993), The Virtual Community, Reading, Addison Wesley.
Smith, M. A. (1999), Invisible crowds in cyberspace. V: Smith, M. A., Kollock, P. (ur.), Communities
in Cyberspace. London: Routledge (195"219).
Spender, D. (1995), Nattering on the Net: Women, Powerand Cyberspace. Victoria, Australia: Spinifex
Press.
Wellman, B., Gulia, M. (1999), Virtual communities as communities: Net surfers don't ride alone. V:
Smith, M. A., Kollock, P. (ur.). Communities in Cyberspace. London: Routledge (163-190).
Wilkinson, R. G. (1996), Unhealthy Societies: The Afflictions of Inequality. London: Routledge.
- (1998), Kawachi I, Kennedy B. Mortality, the social environment, crime and violence. Sociology of
Health and Illness, 20, 5: 578-597.
281