^PUBLISHED AND DISTRIBUTED TOPER PUBPT (Ho. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1017, ON PILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK, W. T. By Order of tSe Pm% A. B. Burieson, P. M Gen. Največji slovenski dnevnik TT A T^T A k ^ ■ ^ A The largest Slovenian Daily ITI .AS N A II1 \ ^ pot ku...............13.00 vji JLiXXkJ JL ^ ni i/v/ r/xx ^ eve,r ** Za Hew York celo leto.... $7.00 an* legal Hobdays. Za inosemitvo oeio leto... »t.oo Ust slovenskih delavcev v Ameriki . 7g'°°° Readc"- TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., nnfcr the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 126. — fiTEV. 126. ^■■■■■■■a————i— HEW YORK, TUESDAY, MAY 31, 1921. — TOREK, 31. MAJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. SEDEM OSEB UBITIH V AEROPUNU SEDEM LJUDI JE BILO tJBITIH, KO JE AEROPLAH PADEL NA TLA, POTEM KO SE JE BORIL Z NEVIHTO. — VSI PONESREČENI SO BILI PRIVEZANI, KOT DOLOČAJO PREDPISI. Washington, D. O., 29. maja. — Močna nevihta je poslala velikanski armadni ambulantni aeroplan na tla v bližini Indian Head, Md. tekom preteklega večera, ravno predno je napočila noč, kar je imelo za posledieo smrt sedmih oseb, — štirih arm&dnih Častnikov, t nega podčastnika ter dveh odličnih civilistov. Novica o nesreči je dospela v javnost šele danes in to vsled izoliranega p oz oriše a nesreče. To je bila največja nesreča, kar se jih je dosedaj pripetilo v vojaški avijatiki. Ubiti so bili nasledi ji: Podpolkovnik Archie Miller, ki je do pred kratkim načeloval zrskoplovnim silam ob mehiški meji. Maurice Connolly, nekoč član kongresa iz Iowe, podpolkovnik \ rezervnem zboru zračne službe Združenih drž&v in washingtonski zastopnik Curtiss družbe. Poročnik Stanley M. Ames, ameriški avijatik ter eden najboljših vojaških pilotov. Poročnik Cleveland McDermott, armadni avijatik, začasno prideljen I.angley k-tainemu polju za bodoče preiskušnje z bombami. Poročnik John W. Pennewill, armadni avijatik, prideljen Lang-ley letalnemu polju. Seriant Richard Blumenkranz iz Washingtona, D. C. Aeroplan se je nahajal na poti proti Langley letalnemu polju, v bližini Hampton ter je nameraval pristati na Boiling polju, na zunanjem robu mesta. To predstavlja zračno razdaljo 135 milj. Truplo ponesrečenih so prevedli danes v Weshington, v armad-10 bolnico, da se jih pripravi za pogreb. Trupla so bila v takem stanju, da je bila identifikacija mogoča le potoni osebnih efektov na njih. Ob onem času je bilo v zraku pet aeroplanov, ki so se nahajali na poti proti Washingtonu. Izmed štirih ostal i u sta prišla le dva srečno skozi. Eden je padel navzdol in avijatik si je zlomil nos, do-čim je moral drugi pristati pri Quantico, Va. Aeroplan, s katerim se je ponesrečilo navedenih sedem ljudi, je bil velik Curtiss-Eagle ambulančni aeroplan. Kako se je dejanski zavrnila nesreča, je mogoče le ugibati. Pozorišče nesreče je bilo v bližini vasi Morgantown, Md., ob Potomac reki, nekako štirideset milj južno od Washingtona. PoneareČeni aeroplan je odplttl zjutraj iz Washingtona ter srečno pristal na Langlev letalnem polju. Tekom dneva je bilo mnogo poletov, ki so se zavrsili vsi srečno. Ko je bilo kcnec poletov za do-tični dan, se je pet aeroplanov pripravilo na povratno potovanje v Washington. Ambulančni aeroplan, katerega je vodil poročnik Ames, se je dvignil prvi in drugi so mu hitro sledili. V kolikor je bilo mogoče izvedeti za enkrat,, je bil le en človek priča nezgode. To je bil neki farmer, ki živi v bližini Morgantowna. <_'«prcv se ne zdi povest, katero je povedal, aimadnim častnikom popolnoma vrjetna, ie vendar lahko domnevati, da je padel aero-plsn iz višine dveh do treh tisoč čevljev. Aeroplan je bil porušen, a ni bilo nobenega požara. Pilot je očividno zaprl tanke za gazolin, ko je spoznal, da je padec neizogiben. , Trupla žrtev nesreče so našli šele danes zjutraj in to raditega, ker je zelo težko priti na pozorišče nesreče in ker so "bili ljudje, ki mi vedeli za nesrečo, preveč praznoverni, da bi Sli pomagat. Nikdo ni odšel na pozorišče nesreče, dokler ni bila odposlana ekspedicija z mornariške postaje pri Indian Head. Trupla so vsled tega ostala celo noč v porušenem aeroplanu. Dejstvo, da ni nikdo prišel na pozorišče preje, je po mnenju ar-madnih častnikov male važnosti, kjer je smrt očividno nastopila v trenutku. Vse kaže, da se ljudje, ki žive v okolici in ki obstaja pevečinl iz črncev, boje aeroplanov, čeprav jih vidijo vsaki dan nad glavami radi bližine letalnih polja. Celo ko je dospel v bližino mesta avtomobil s častniki, je bilo le težko najti človeka, ki bi pokazal pot. Konečn«; se je ponudil nekdo, da pokaže pot, a je omedlel, predno so dospeli na liee mesta. Pokrajina je na tem mestu preprežena s potoki, številnimi močvirji in drugimi ovirami ter je vsled tega zelo težko gibati se po njej. Napočil je že dan, ko so konečno našli trupla. Vsi ponesrečeni so bili privezani, kot določajo predpisi. Odvezali so jih ter prevedli na krov neke mornariške jahte, ki se je nahajala slučajno v bližini Indian Head. Od tam je jahta odplula po Poto tiiac reki do Washinktona. NEMCI PRIČAKUJEJO PRIHODA ZAVEZNIKOV NEMCI PRIČAKUJEJO, DA BODO ANGLEŽI IZČISTILI ŠLEŽIJO POLJSKIH USTAŠEV. — FRANCIJA BO POMAGALA. — MED POLJSKIMI USTA&I SE ŠIRI BOLJŠEVIZEM Slika nam kaže tri pare kraljevih labudor, katere je podaril angleški kralj botaničnemu vrtu^To-__ronto, Kanada. Labudi so izvanredno veliko vredni NAJVIŠJI SVET SE BO KMALO SESTAL HRVATJE HOČEJO BITI SAMOSTOJNI Radičeva stranka ▼ ostri opoziciji. Kmečki poslane? so zapustili jugoslovanski parlament. PRIHCEZIN J A AHA8TAZIA BO ZNOVA OPERIRANA. | Paris, Francija, 30. maja. — Grška princezinja Anastazija, biv-. ša Mrs. William B. Leeds, bo zno-l a a operirana. K njeni bolniški postelji so bili poklicani najslavnejši zdravniki. VELIKA NESREČA NA BA- mu. Beri&n, Nemčija, 30. maja. — V Ida premogovniku na Saškem je danes vtoniio sedemdeset oseb. Popoldne ae je bil utrgal oblak, vsled Česar je bila voda tako na* rasla, da je vdrla v premogorov. RAZKOL V BELGIJSKI SOCZJA-UDBTIČNI STRAHKL Bruselj, Belgija, 30. maja. — Včeraj je prišel dolgo pričakovani fttskol v ijaki socijslistič- v'; & j" "''Hife ----I Anglija zahtev a od Francije, naj se šlezijsko \prašanje čimhitreje mogoče reši. Pariz, Francija, 30. maja. —^ Angleška vlada je danes poslala francoskemu ministrskemu pred-' sedniku Briandu noto, v kateri iz-1 rnža željo, da bi bilo najboljše, če bi se najvišji železniški svet še ta! teden sestal. Poglaviten namen tega sestan-' ka bo rešiti prejkomogoče šlezijsko vprašanje. Zavezniki bodo na vsak način napravili v Gornji Šleziji mir.1 Kontrolna komisija bo dala angleškim vojakom, katerih je v' Gornji Šleziji pet tisoč, polnomoe. Berlin, Nemčija, 30. maja. — Prebivalstvo mesta Opplen je praznovalo z velikimi slavnostmi prihod angleških Čet. V torek se bodo začele zavezniške operacije proti Poljakom. POHUJŠANJE V NEMŠKIH KOPALIŠČIH. Berlin, Nemčija, isu. maja. ~— Vsa tukajšnja kopališča so pod strogo policijsko kontrolo, ker se je zadnji čas večkrat pripetilo, da so se.liekatere osebe nage kopale. Komunistični list "Rote Fahne" piše: Po kabaretih in po drugih zbipališčih buržuazije nastopajo veŽer za večerom nage plesalke. Proletarci se pa ne smejo nagi kopati. To je baje proti morali. ŠPANSKI GENERAL UBIT. Lkstremni element je sklenil vstanoviti komunistično stranko ter stopiti v zvezo z moskovsko tretjo internacijonalo. Vodja no-j ve stranke j« Jaequemotte. ZA ZVEZO BALTIŠKIH DRŽAV Paris, Francija, 30. maja. — Sem so dospela poročila, da se bodo v kratkem sestali v Rigi li-tvinski, letskl in estonski zunanji minister. Vstanoviti nameravata zvezo baltiških držav. P81er Zgaga. Danes smo odposlali vse naročene knjige "PETER ZGAGA". Kdor jo itU imeti, naj jo naroči takoj, ker je t zalogi le še malo izvodov. Cena sa Jugoslavijo in sa Ameriko je ssrno petdeset centov. Naroča se pri: Madrid, Španska, 29. maja. — General Serva do Marenco, vojaški governer v Sarogozi, je bil ubit in dva nadaljna častnika sta bila težko poškodovana, ko je neki avtomobil, v katerem so se vozili, padel v neki štirinajst metrov globok prepad. Varčevanje v vladnih izdatkih obstaja dosedaj šele na papirjn in v besedah.--Položaj je jako presenetljiv. Washington, D. C.. 29. maja. Prav nic ne koristi, če se skuša prikriti dejstvo, da je vlada Združenih držav še vedno v oprijemu vojne man i je razmetavanja denarja, Noben trgovec, noben finančnik. ekonom ali celo navadni politik, ki je natančno preiskal finance naše vlade, ne more priti do kaj drugega kot do spoznanja, da nima sedanji val govorniške ekonomije niti najmanjše protiuteži v resnični finančni ekonomiji ali resničnem varčevanju. Predsednik Harding je izdal več resnih opominov glede varčevanja. V kolikor je bilo v njegovi moči, je bil njegov pričetek dober. On pa ne more vsega. Brez sodelovanja kongresa in javnosti je le malo v stanu storiti, da se napravi konec oficijelnemu razmetavanju in zapravljanju. Republikanska administracija obenem z republikanskim kongresom sta obljubla, da bosta varčevala ter skrčila sedanje velikanske izdatkt, a dosedaj je bilo v tem ozira le malo zapaziti in zapravljanje javnega denarja gre lepo mirno naprej, kot da smo še vedno sredi vojne. Javnost, ki je v glavnem prizadeta, se ne briga toliko za preteklost, kajti kar je bilo izdanega je izdano ter se nikdar več ne vrne. Vpoštev pa pride bodočnost in bodoče varčevanje je stvar, za katero se mora zanimati splošno občinstvo. Zapravljanja v vladnih krogih pa ne bo konec, dokler ne bodo davkoplačevalci pritisnili na člane kongresa ter jih prisiUli, da omeje izdatke, med katerimi jih je dosrti pretiranih in 5e več popolnoma nepotrebnih. (Med te spadajo tudi izdatke za izvedenje prohibicije.) Dunaj, Avstrija, 30. maja. — Iz Zagreba poročajo, da so vsi člani hrvaške delavske stranke (Radičevei) i-i člani lirv. stranke prava zapustili jugoslovanski parlament. Pred odhodom so izjavili, da jc ustava ničeva in neveljavna v kolikor se tiče zapadnili jugoslovanskih pokrajin. (Pripomniti je treba, da je prišlo poročilo z Dunaja ,torej iz mesta, kjer imajo Jugoslovani svoje največje sovražnike. Op. ur.) Oppeln, Slezija, maja. — Major von Moltke, poveljnik nemških prostovoljnih sil v Gorinji Šleziji, jei zdal navodila, da se ne smejo vršiti nikake nadaljne ofenzivne akcije proti poljskim usta-škim četam, dokler ne bodo dospele na lice mesta nadaljne angleške čete, o katerih se glasi, da bodo izčistile celo Gornjo Slezijo poljskih nstašev. Načrti, kot so bili objavljeni dosedaj, kažejo, da bodo pričele angleške čete z ofenzivo in da jih bodo pri tem podpirale francoske in italjanske čete, ki bodo predstavljale posadke za razna mesta, ki pa se ne bodo vdeležile dejanskih bojev v ofenzivi proti poljskim ustašem. Prvi oddelek angleških čet, takozvanih "Black "Watch", bo dospel na lice mesta že jutri. Tecm oddelku bodo sledili drugi. Angleškim četam fco poveljeval angleški častnik, ki zavzema ravno tak čin 1'ot francoski general Leroud, ki poveljuje ssdaj zavezniškim četam v Gornji Sleziji. -Angleški kontrolni častniki so predlagali, naj se jih informira o vsakem nameravanem koraku vsaj osem in štirideset ur vnaprej, da bodo v stanu spraviti civilno poljsko prebivalstvo iz mest, v katerih ni priljubljeno. Glasi se, da bi se v drugačnem slučaju Poljake enosta^io postrelilo, če bi se izvedelo, da hočejo angleške čete zopet ustanoviti zavezniško kontrolo v ozemlju. Nemške sile, koncentrirane v Kreuzburg, so sestavljene iz treh različnih organizacinj, — prostovoljcev, Einwohnerwehr in beguncev. Slednji so skrajno odločni in ogorčeni ter drže zakope, ki obkrožajo Rosenberg. Poljaki v Rosenberg obstreljujejo nemške pozicije v artilerijo ter strojnimi puškami. Nemške postojanke odgovarjajo z različnim ognjem, povečini s strojnimi puškami. Ceni se, da je približno osem tisoč oboroženih Nemcev v tem o-kraju. Tem stoji nasproti nekako deset tisoč Poljakov. Poljaki so boljše oboroženi, a slabše organizirani kot Nemci. Poročila, ki so dospela v medzavezniški glavni stan v Kreuz-fcurgu pravijo, da so poljski ustaši sistematično oplenili Rosenberg in da pošiljajo vse, kar je količkaj vrednosti, preko meje v Poljsko. Glasi se, da konfiscirajo blago tudi v drugih okrajih. Med poljskimi ustaši je opaziti splošno in^urbordinacijo in tudi boljševizem se baje širi med njimi. Poroča se tudi o divjaštvu poljskih ustašev 'Vr o številnih okrutostih, katere so izvršili. SPLOŠNA STAVKA NA NORVEŠKEM. SALZBURG GLASOVAL ZA FRIKLOPLJENJE K NEMČIJI. Salzburg, Avstrija, 29. maja. Pri ljudskem glasovanju, ki se je vršilo danes tukaj, je bila oddana večina glasov v prilog priklopi jen ju Avstrije k Nemčiji. Od osemdesetih odstotkov glasov, za katero se je izvedelo, je bilo le par sto glasov proti združenju Avstrije fe Nemčijo. Bern, Švico, 29. maja. — Najnovejša poročila, ki so dospela semkaj glede ljudskega glasova-'nja v Salzburgu, kažejo, da je oddalo 85 mest in vasi 62,500 glasov ali devetdeset odstotkov prebivalstva za združenje Avstrije z Nemčijo in da je bilo le tisoč glasov proti takemu združenju. POTNI USTI SE DOBIJO Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v nas urad, kajti, kadar ee vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor ilna stari potni list, domovinski aH krstni list, vojaško sli delavsko knjižicco, naj jo prinese s seboj. Glede odhoda in eene parnikov se obrnite na tvrdko FRANK 1AKEER STATE RAK m tetbarit Krt* Hew Task ■o"- & r'^r "V London, Anglija, 29. maja. — Do resnih izgredov je prišlo tekom pretekle noči v Kristija-fiiji in po celi Norveški preko dneva, — soglasno s poročeval-"em londonskega 14 Times". — Ljudska množica si je skušala s silo priboriti dostop na neko zborovanje. To ljudsko množico se je posrečilo razpršiti, a šele potem, ko je prišlo do resnih spopadov. Številni policisti so bili ranjeni in več izgrednikov je bilo aretiranih. Vsi listi so ustavili izhajanje, z izjemo socialističnih organov. Nemiri v Kristijani j i so posledica stavke, s katero so pričeli pred dvemi tedni ladijski strojniki in mornarji. Pozneje so se jim pridružili tudi organizirani delavci in mobilizirani sta armada in mornarica, ker se je glasilo, da se hoče proglasiti generalno stavko v revokicijske svrhe. OBREGON ZADOVOLJEN. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah tse pbtom naie banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naie cene sledeče: . JUGOSLAVIJA: e __ Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje *'Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 800 kron .... $2.70 1,000 kron .... $ 8.80 400 kron____$3.60 6,000 kron .... $43.50 500 kron____$4.50 10,000 kron ____$86,00 ITALIJA nr ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na aadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trsta. DR. RATHENAU, ČLAN NEMŠKEGA KABINETA. Mexico City, Mehika. 29. maja. Memorandum, katerega je petek zvečer izročila a mer. vlada mehiškemu predsedniku .Obregonu potom George T. Summerlina. ameriškega pooblaščenca v mehiškem glavnem mestu,, "ni bil resne narave" — je izjavil Obre-gon poročevalcu Associated Press. Predsednik Obregon je rekel, da ni bila konferenca, katero je imel z Mr. Summerlinom in na kateri se je razpravljalo o poslanci, oficijelnega značaja in da se je tekom nje razpravljalo o mednarodnih in političnih vprašanjih na najbolj kordijalen jn prijateljski _ Berlin, Nemčija, 30. maja. — Predsednik nemške Generalne Električne Družbe, dr. Rathenau je bil imenovan v dr. Wirthovem kambinetu ministrom za rekonstrukcijo. Časopisi so to imenovanje že vnaprej prerokovali. ZDRAVSTVENO STANJE BIVŠEGA PREDSEDNIKA. Washington. D. C., 30. maja. — Dr. Wilson so ni danes vdeležil nobene cerimonif~. Zjutraj je dobil veliko pošte in ko jo je pregledal, se je peljal s svojim taj nikom na izprehod. H kosala je povabil par svojih intimnih prijateljev. Njegovo zdravstveno stanje se je jako izboljšalo,__ 60 lir...... S 3.20 100 lir . . $ 6.00 300 lir ....... $17.40 500 lir ..... $28.50 1000 lir $57.00 HEM&KA AVSTRIJA: * ~ ~ ~ Baapoiflja na zadnje poite in izplačuje "Adriatische Bank'* na Dunaju. 1,000 namSko-arstrijškili kron $ 2.85 5,000 namiko-avstrijskih kron $ 13.00 10,000 namlko-avstrijskih krm $ 26.00 - 60,000 nemško-avstrijskih kron $120.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja Se večkrat nepričakovano; is tega casloga nam ni mogoče podati natančni eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranska Banka" in njenih podrui-nie imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo valike ko* neti sa one. ki ee še ali se bodo posluževali naie banka. - Denar aam je poslati najb*j pa Domestic Money Order, ali pa po Nsw York Bank Draft. Fiak Saksar Stah Bal nMnitsimt, mj«! V WASHINGTON!) NE ; ZNAJO VARČEVATI tmoit Sehifa. Chattanooga, 29. maja. — Obširne pose oboroženih mož preiskujejo Sand Mountain v _Geor-giji, v bližini tukajšnega mesta ter iščejo tolpo munšajnarjev, ki so v soboto ustrelili šerifa Gatrona iz Walker County, Ga. v bližini Senchett, Ga. Šerif je lekom pretekle noči umrl v neki »tukajšnji bolnišnici, j Šerif Gatron je zadel v družbi par pomožnih šerifov na tri ljudi v avtomobilu, ki je vseboval štirideset galon žganja iz koruze (ter skušal konfiscirati pijačo ter aretirati munšajnarje. Možje so pobegnili, a eden med njimi je J pričel streljati ter poslal štiri •krogije v telo šerifa. Obe pljuči slednjega sta bili prebiti od kro-'gelj._ "GLAS NARODA" MUVKNIAN DA IL VI IbUVUw'l^BLlnOMO OOMP1IT M nnantlM) rmuw i#*»gn. Pmmm*. Lou»a bkncdik« Tmwwr Plačo of Imlw m «*0 Cartantlon and A«dr..... of Abov« Offlctor«: m. »ffC «* Hanhatun. N«w York City. N. V. _—»»»««» im** *m*i »MI m —m P~»»iihh>. Ca mmm tata Mlia M M AMrtM Za Now York sa c*«o lato |7M »n C»i»M* HJS za pal lata SUO «a aa« laka MJt za iMypwytyo u e«l» lota «74« Ka au_HJO_aa aai lata —i_HM IValaa af ti»a Raaola) »• MMrtmurt an asraamant Dootal krap »otpta? la mHirtl aa aa sciaMaJajo. Denar saj aa bla«0T0U po-HkU aa Momt Ordor. Prt w>nnabl kraj« naroCngkov proatmo. da a* M _mu praHaJa MraOtCa naananu aa hltraja najdamo cMloTnma._ • LAtMARODA m mmmrnrnm —m Bor»u*h ®f Mentiattart, Nm York. N. V. __Tataofconot CirtUndt B7I__, Državljanstveni urad. Congressman Johnson iz Wa^liingtona je predložil poslanski zbornici v Waohinptonu (House of Kepresentauves) načrt zakona, kale;i je velikega zanimanja za vse priseljence, ki .so tuji državljani. Načrt zakona, ki no»i številko II. R. 5346, namerava reorganizirati sedanji naturalizacij ski urad (Bureau of Naturalization), ki *>)>ada poti Department of Labor. in spremeniti njegov naslov. Na njeirovo mesto naj se ustanovi poseljen urad, ki naj skrbi za navodila in zaščito v prid tujemu prebivalstvu v Združenih državah, kakor tudi za njihovo l>oljšo ekonomično razmestitev. S tem se pre-ir»-ni zakon od junija liMMi, s katerim je bil ustanovljei Bureau of i migration and Naturalization. Novi urad, ki bi ostal od Department of Labor, naj se imenuje Bureau of Citizenship. Načelnik urada naj ima naslov Director of < itizeuship*' in bo imenovan od predsednika v soglasju s senatom. Imel bo isto oblast kot dosedanji naturalizaeijski komisar. Po novem zakonu bo " državijanstveni ravnateljimel oblast, da pospešuje poduk angleščine in državljanstva za vse tujerodce nad 14. letom. Nadalje bo njegova dolžnost, da siri informacije med tujerodce o ustanovah ameriške vlade, v svrho tla povzbuja udanost tujih mas napram tem ustanovam. Director of Citizenship po pod neposrednim nadzorstvom delavskega tajnika (Secretary of Labor.) V drugem delu načrt novega zakona določa, da bo "državljanstveni ravnatelj'7 pomagal tujemu prebivalstvu, da se ono izogne tež-kočam, ki nastanejo vsled neznanja ameriških zakonov in običajev, in da postane sposobno upirati se proti krivim naukam o vladi. V t > svrho bo gojil stik z tujerodei, čim pridejo v iiraj, kamor so namenjeni, tako da bodo vedeli, da vlada skrbi za njihov osebni blagor in jim hoče olajšati znanje angleščine, kakor tudi običajev in tradicij ameriškega naroda in vladuih ustanov. V četrtem delu zakonskega načrta se daje novemu uradu oblast, tla povspeiuje pri državah in občinah podučevenje tujerodnih skupin potom javnih šol. Nadalje uvaja načrt dolžnost registracije tujega prebivalstva. Namen registraenje je v zmislu načrta ta, da sc vladi ocogoči njeno delovanje v prid tujerodnemu prebivalstvu. Radi tega vsak tujec, sedaj ali pozneje nastanjen v Združenih državah, bo potem zakonu imel dolžnost, da se vsako leto registrira pri superintendentu šot ali enaki šolski oblasti, pod katero spada. Za to registracijo bo moral tujec plačati zapisnino v znesku $2.00 in bo dobil spričevalo o legistraciji. Registracija se bo vršila vsako leto ne pozneje kot 31. i^area, začenši od 1. januarja 1922. Vsak novodošli tujec se bo moral registrirati tekom tridesetih di: no prihodu v kraj, kjer je nastanjen. Ta registracija bo pod nadzorstvom ravnatelja na državljanstvo. Ob tej registraciji bo pooblaščeni šolski uradnik moral zapisati tujčevo ime, kedaj je prišel v Združene države in skozi katero prist aiiisče, ime parnika, poklic, starost, barvo, narodnost, državljanstvo da-li zna govoriti, pisati in čitati angleški ali kak drag jezik; da-li je samec ali poročen; imena, starost, rojstni kraj in bivališče vseh otrok registriranega tujca. Soprog oziroma oče mora registrirati svojo ženo in nedoktne otroke, rojene v inozemstvu. Za nedolet-ne otroke ne bo plačal nikake zapisnine. Mati -rdova mora registrirati svoje nedoletne otroke, rojene v inozemstvu. Za nedoletne otroke ne t>o plačal nikske zapisnine. Varuh mora segistrirati svoje gojence. Zapisnina se po odbitku stroškov za registracijo izroči blagajni Združenih držav, ali Director of Citizenship bo po odobrenju s stra-l i Secretary of L*bor imel pravico uporabiti ta sredstva za odškodnine onim učiteljem, ki vodnjo tečaje za odrasle v javnih šolah. Ako bi tujec, dasi pravilno opozorjen po svojem delodajalcu, ali po šolski oblasti ali potom javnega naznanila, ne vzadostil dolžnosti registracije zapade globi $25.00 in mora tudi plačati stroške sodnijskega postopanja za iztirjanje te globe. Pooblaščeni šolski nradnik mora najprej naznaniti ime kršitelja ravnatelju za državljanstvo v svrho primernega upravnega postopanja, da se zagotovi popolna registracija tujcev. Ravnatelj za državljanstvo mora v sporazumu s Secretary" of Labor izdelati potrebne odredbe za izvršitev tega zakona, kakor tudi glede začasne oprostitve od zapisnine vsled bolezni. Ako ta načrt postane zakon, bo znan pod imenom Citizenship Education Aet 1921. j^LAgJCARODA. 31. MAJA 1921 Jugoslavia irretota. Zakopana strojna puška. Tržaška ''Edinost'* paše: Meseca julija 1920. leta tpo Kri-stovem rojstvu je vršila naslednja zgodba v Lokvi pri Divači: l-zckavski brigadir, poveljnik ondotne orožniške postaje, ni ravno najbolj brrbten človek na zemlji. Ko je Bog delil talente, mu je z malo žlico vlival v glavo. Mesto možganske zmožnosti pa ima moč, saj je na deželi vsak brigadir majhen l>og. Da dokazuje svoje sposobno^ i, pa&rulira zvečer po vasi, oborožen z majhno puško in velikim strahom, spremljan od dveh podložnih mu orožnikov. Tedaj je vsa I^okev njegova. Samozavestno štora po občini, kakor petelin po gnojišču, ko zagleda podložne mu kokoši. Razhudeaie lokavske kokoši pa 6» hotele slednjič (pokazati petelinu. Nekega dne dobi vsemogočni- g. brigadir ipismo s približno slede-1 -im besedilom: "Karo šenjor kar- biner. A Lokva luniera 180 ke diži po domače veča kaža de Trebeč že una mašingver ke ga pontaclo r bolševiki de Rusja in komiivear( 1919. Kvešt^ mašingver že m lou-žina, pol meiro de šoto la itera. Bi* žonja taaito kopat ma la prego šenjor karbiner ke no diži a aiešuu ke go mi skrito kvesta letera." — Pismo je bilo brez podpisa in na-' vzlic temu je v svoji čudoviti brihtnosti vzel gosspod brigadir toi pismo resno na znanje. Ker je gospod brigadir eden tistih redkih italjanskih srečni kov.1 ki je imel priliko naučiti se vseh 24 črk alfabeta, je pismo prebral in vse razumel, razen najvažnejše besede ''mašingver''. Pisec je najbrže nalašč rabil to besedo v tu j »čin i, da bi tako prisilil gospo-da brigadirja, da si poišče tolmača in bi na ta način vas izvedela za vsebino pisma. In tako se je tudi zgodilo. Gospod brigadir je šel v občinsko pisarno, oborožeu razen s puško in strahom tudi s pismom. Gospod tajnik prebere pismo, se nasmeje in rajztolinači besedo '•mašingver", so se brigadirju zaježili lasje, in je opomnil orožniku-spremljevaleu: "Vidiš, kaj imajo skrito, per Dio!" In ko mu je tajnik pripomnil, da ga je hotel pisec le šaljivo zanoriti, je brigadir odgovoril: "Ne, ne, bo že res!" To je bilo zanj! Po njegovi glavi so švigale visoke misli: Kako slaven sin Italije postanem. Vse me bo občudovalo in sani kralj me bo odlikoval, da sem v tako važni postojanki blizu meje razkril ve- Peter Zgaga " ■ ■ •-: Cigarette It's Toasted Ši ' ~ i - V •' r. liko zaroto. Kolumb, ki je Ameri ko tnlkril, se lahko skrije pred menoj. Zdaj sem samo brigadir, a ker se brigam za tako važne stvari, me bodo gotovo povzdignili najmanj v maršala in tedaj si bom četsto privoščil kozarček maršale. Se eno tako razkritje, pa bom imel pravico do kakega odličnega mesta v generalnem štabu. — Ne vemo, ali je pri tem mislil na Ka-lorno ali na Hecntorfa. Takoj se je podal gospod brigadir na orožniško postajo, sklical konferenco vseh orožnikov, ki so zadevo premotrili iz vseh vidikov in niso pozabili gledati stvari iz političnega in strateškega stališča. Brigadir si je sestavil kratko predavanje in se ga naučil na pamet, da bi ga govoril pred lawtnikom zapuščene Trebčeve hiše. Gospod brigadir je stopil pred Trebčevega Karla in je izustil pomembni govor: "Vi ste Karel Ban. Vi imate staro hišico, ki je zapuščeaia. Pokažite mi to hišico, da jo preiščem." Ko si je nato brigadir ogledal inkriminirano hišico, oddaljeno od sedanje Trebčeve domačije kakih 40 metrov in ki ima le eai prostor, je odšel, da izvrša vse potrebne priprave. Vsa kasarna je hdla takoj pukotnei. Mrak je legel na vas, krdelo orožnikov si je naložilo na rame mo-tike, kopače m drugo orodje. Zastopani so bili v tej važni ekspe-dieiji vsatkovrstni špecijalisti: ; pešci, topničarji, inženirji in zlasti vseeh vrst pijouirji. Vse to je bilo potrebno, zakaj strojna puška je bila pol metra globoko v zemlji. Ragaei, alegri e koražo, ke pa-ura no rnnnk«. To pot gre za važno stvar, gre sa ugled nase (»atrije. Nocoj izkopije^o prvo »trajno puško; kdo ve, koliko jih me 'bodo! Ta lokorska gadja zalega strojne |puške si skriva! Eh, lokavski tič-ki, gospod brigadir vam ie pokaže! Boste apamali, da &i dobro ž njim grozdja fobati! Ni šlo in ni šlo. Povsod živa stena. Kaj pa sedaj ? Kaj se zgodi ? Domoljubni orožniki so si iiatovo-rili vse orodje na rame in tiho so izginili v kosarno. Čez eno uro je že vsa vas vedela, kaj se je zgodilo preteklo noč v Trebčevi stari hiši. To je bilo smeha! Gospoda brigadirja i se pa obrnite na gL tajnika. Novo dručtio se lahko vstanovi ■ a dani ali člsninsml Iz Slovenije« Povsod tatvine. j Katarina Vidmar, koearjeva hev Oliraden je l.il Makso Kri^iofie114 v Uodiču. Tat ga je oškodoval /a i K«»ziuan, užitkariea, 70 1330 K. V noči 27. aprila je bil ukradeu! Helena Aleš. mestna uboga. 76 iz hieva v Bitnji vasi, ol>e. Tre-Met- belno. Praaieiški Scbane konj belo; Terezija Kastelie, trtistja. 70 let reiune barve z opremo. \ 1!I'J" Hreskvar, hhi vdove Svojo mater je okradel Jozefi,,iesa,"skt,^a p«»močsiikaf 2 leti in Skok iz Malega Mengša. Odin-sel l>ul- ji je 240 kron in jih zapil. i arija Antonija Podbog. 2ena Tatvina v navado žt* prešla!«cdne«a otieijala, 44 ltrt. Mariji Novak, katera je bila žara- Pavšer, diiinariea, -!7 I«-t. di tat\"iiie že šestkrat kaznovana.! AI«»Jzija ilaslmič, poswclnikova Ker je ogoljufala peke Antonajžena» 62 let- Cizeja za 300, Frančiško Godec za' -Janezie, gostja, 7", let. 135 in Ano Stirpiea za t):3 kron, joj Amalija Gorenje, «Vv!jarjeva je obsodilo deielno .sotli^Lt- na 2iU'ova- meseca težke ječe. Marija Pustovrit, gostja, o."> let. Dan z& dnem se ponavljajo tat- Katarina Zupaneir, delavka, 32 vine v mestni kla^iici v Ljnblja- ,ot-ni. Neznani tatovi kradejo goveje -J«"1"1 CH»lak. žena bančnega slu-jezike, goveje in teleeje glave ter r,fi drob. Rozalija IJus. dnin&rLea, IG let. Krznarju Eligiju Ebber je bilo f" ran (Joiob, vojni invalid, 42 na Starem trgu v Ljubljani ukra- Jl:t- deno kolo, vredno 2500 kron. Martin Turšič, zaj*ebnik, 7K let. Mariji Ž od geni v Ljubljani je l*"vla Ark, (Jalj^viea št. 5. bilo ponoči ukradeno vse perilo.I Pustila je čez noč perilo zraven Usoda kmečke lahkoživke. hiše na ograji. Alojzija Lavrie, ^r.letjio kineč- NTa Brezovici so tatovi oš k odo- ko dekle, doma v Topolu na Blo-vali Franca Remškarja za 2150 K. kali, je vitke rasli, čedne zunanjo- >ii, a zelo lahkoživega življenja. Ze leta lllpO. je p»>begnila ma-tere Frančiške in se ni več vrnila, se iskiinje je brezuspešno. Beračenje v vlaku. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani j«- bil aretiran brezposelni steklar Valentin Kremžar. ker je potnike nadlegoval in beračil po vagonih med vožnjo. Z nožem je ranil Jožef Klimpf dne 23. januarja letos Peti a Lipovca v Babneni po-lju. Deželno sodišče ga je ohsodilo na 4 ines- ee težke ječe. Otročja lahkomišljenost povzročila požar. Pri Gla vanu v Strahomeru je služil Pletni pastir Ivan Turk. Dne 17. aprila ob pol 4. uri popoldne je rekel Glavan pastirju, naj gre na koxolec po seno, kar je ta tudi storil. Glavan je šel v hlev. Ko je prišel iz hleva, je videl, da kozolec gori in pogorel je do stebrov. Škode je bilo 40,000 kron. Pastirja, ki je pobegnil v gozd, so vlovili otroci in ga pripeljali nazaj h Glavanu. Povedal je, «la je zažgal kozolec, ker je mislil, da bo z ognjem sneg topil. Gozd Tomaža Štularja id Golice pri Predosljih je bil zažgan na štirih straneh Na srečo so še pravočasno ogenj >:ap«izili in ga pogasili. Najbrže je zažgal neki 15-letni deček Lz lahkomišljenost i. Smrtna kosa. V Ljubeeni pri Celju je umrl v 74. letu starosti Antoni Ven g ust. veleposestnik in gostilničar. Umrli so v Ljubljani: Uršula Jskodlar, kuharica. 64 iet. Fran Crh, rudar. 55 let. Vinko Pok< rn, bivši gostilničar. let. SMKTNA KOSA. Chicago, HI. Tukaj je umrla splošno znana in priljubljena rojakinja Frances Mladič, soproga rojaka Mohor Mladiča, glavnega nadzornika J. S. K. J., v starosti 41 let.. Pokojna je bila dofcro znana po Minnesota WLseonsinu. Michiganu in Ohio. Umrla je dne 24. maja ob 7.10 zvečer. Vzrok smrti je bila operacija na žolčnem mehurju (Gallstones), ki se pa tli srečno obnesla. Tukaj zapušča 8 otrok in soproga. Pogreb se je vršil v petek 27. maja. — Žalujočim naše iskreno sožalje. V mestni bolnišnici je umrl 14-letni Jurij, sin rojaka J. Kajžer-ja. Prišel je s svojo materjo in celo družino za očetom sem ipred 6. meseci. Pogreb se je vršil v petek 20. nuja k esrkve «v. dtefana. Ne odlašajte ako nameravala naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite sa eene in druga potrebna navodila na najstarejše in aknie-ao slovensko bančno podjetje: ?*4Jf* BAlfflTOt »TATE BAlfK (potnUkl oddelek) m OMlJMlil We rnm 70k » T I Doktor ( I g p ■I MU LUN la ■I 411 Fourth Ave I S H Pittsburgh, Pa« I H Prvl in eajboljji I ■ a Doktor Specialist II sa Slovence. Im 40 M ixkofinj« Hv ! II v zdrr.vlieoju mo- j ■ ■ ibib bolezni. Zdravi j ■ ■ tm moške bolezni ■ ■ ■ tal hitro. K ■ ■ ■ njesm prfltajajo ■ ■ Slovenci od feSizn lo ■■ dairi, da fih ozdra. ■ ■ Ti. €e ste tedi TI ■ ■ boloi, kut« k nje- 9 ■ ■ mo, oq Vas bqp ■ ■ najbolje ozdravil IB ft*"* Prtd> HI ■ ■ m pravi naslov. Krivda brezskrbnih kadilcev. Brezskrbne kadilce se dolži, da so odgovorni za izgubo več sto č*ovežkib življenj in za uničenje lasinine, koje vrednost se ceni na skoro dvaindevetdese milijonov dolarjev v dobi, ki krije pet let. — Tako se glasi v buletmu, katerega je ravnokar izdal narodni svet za-varovalcev proti ognju Informacija je tako natančna, da ni videti nobenega vzroka, da bi se dvomilo o natančnosti ocen. Številke ka-žejo, da so Amerikanei posebno tolerantni napram praktiki, ki ropa deželo številnih dobrih delavcev ter uporabe lastnine, katero je le teiko pogrešati v sedanjih časih visokih stroškov za grajenje novih poalopij. Kadilce cigaret se dolži pretežne večine teh grehov, a izvedenci glede zavarovanja ne zagovarjajo zatrtja cigarete, — temveč pov-u s rja jo potrebo, da se neprestano poučuje kadilce, da ne smejo metati proč gorečih eikov na mestih, kjer je gorljiv materijal. — Kot vzgled navajajo požar v neki newyoreki tvornic«, v katerem je izgubilo 145 deklic življenje in ki je bil posledica t»j*e zločinske brez-j skrbnosti. Delo takih brezskrbnih kadilcev, kot se jih navaja v teas ppročil^ je pogosto prav tako ali pa še bolj uscdepolno (»a delo požiga »cev, ki mumbmm sanetijo požar. Uospod brigadir je naredil ves načrt. «' Krdelo orožnikov je že pred 1 staro hišico. Pst, tiho! Pred hišo 'straža. Delo se prične. Povelje leti za poveljem. Alegri ragaei! Pridno mahajo z moti kani i in na.vduišeno bijejo s kopači. Gre za ogroženo domovino. Prvih 10 centimetrov je slo dobro, ker so kopali grušč, ki so ga bili nan o sil i nekoč omii i stanujoči vojaki, da so zravnali 'poševna tla hišice. I' Toda mala hiša je bila sezidana na živi steni. Skopali so ves grušč j sedaj so prišli do stene, žive stene. 'Bati duro — Bij, toiei! Na desno j in levo. zdaj v tem, zdaj v onem kotu. Pot lije po čelih bolj močno 'kot na Fajtovem hribu. Kako neki 'ne; smo sredi meseca julija in že 'dva meseca se niso oJilaki zjokali •Coraggio, ragazzi! Avanti! Tolci! | Bij ! Razbijaj! Streljaj! Avanti ragaei! Xe gre pa ne gre | naprej. Povsod živa stena, j Kaj sedaj ? Strojnica je brez •dvoma p<»«pedi in tudi za vee, ako vas je Jutri, jirtri!" gf>dmja SamueJ z divjim iiuiglasoiu iti porine pri>-fesorja naprej. "Jutri ni vež mil pot in strastiio /akriči: *'Ako »te umi, ue pojdete od-' tod, dokler me ne poslušate do kT.eT ... i' Proles*)r po?itoji m ga pogleda. ričam, ali nij JiiiMida ranjena", končuje * trepe-i tajoeim glasom. "Kaj vas briga ona gospodič-^ na? odvrne Satuuel 1 julK*»uumo. j "Ona je moja nevesta, da vente; moja /.aroeena nevesta P* ponavlja ie mikrat s poudarkom ter bo-j ee z i*"tni j>rolxw»ti profesorja. —■ "titcer pa se nji ni nič hudega' zgodilo", pristavi bridko. "Sre-«'al sem jo, ko je stopala čvrtrto <*•« stopnice, pač pa obžalujem, da moja krogla ni zadela vas, kajti vara je bila namenjena, ali čujete, vam, vam!" "Meni?" začudi se profesor neprijetno zadett; zakaj zdaj je sto-prav začel slutiti, kakšen vzrok vodi Samuela do takega čina. "Da, vaiu", pritrdi Samuel tre-jietaje »>d »rila. "Kar je pa na-kljueaj danes zapreoil, zgodi se gotovo jutri. Jaz ae hočem jutri z vami dvobojevati. Ali me zdaj razumete?" "Razumem; a zakaj, tega še ne morem zapopaati", odvnie profesor, in lice mu obladi. 4'Zato", pojaani mu Samuel z zlobnim dopwlenjem, "ker ne more ArafceJa postati naju dvojih laat. Ker je pa oua obljubljena meni že blizu »tiri mesece, zato vas moram spraviti s pota," "Vpraša se pa se samo", odgovori profesor že nekoliko viharno, ker je začenjal potrpežljivost izgubi vati, "ali imam tudi jas voljo dvi»lK>jmrati se? Povem vam, da ne sprejmem vaše ponudbe. Prvič, ker še nisem jaz nikdar imel orožja v roki, in drugič, ker mi še nikdar na misel ni prišle, da hi j*mal komu nevesto." Zadnji stavek je pnofssor manj glasno izrekal, in vdrtah že kzpre-mmjenega lica se mu je pojavila nenadoma globoka žalost. "Da ne boste, da ne boste, pravite t" vpraša ga Samuel popolnoma zdivjan. 4'Potem pa trohice časti nimate v sebi, potem pa vam povem naravnost, da ste strahopetec." i "fltojte!" Zfl vpije JOiiii O profesor, travna se pokanji m oei mu zaiar*. Bojeval se bom z vami, ali ne lavoljo vaše neveste, tem vc^i caradi žaljene čaatL A prepri im m Midi", nadaljuje • m _____________ _________ ___ «— ndarkom, 4'in baš to naj ukroti' vašo bwnat, da izgubite, ako mene umorite, tudi Arabelo za vselej. Morilca ne bo ona nikdar vzela za moža!"' , Samuel pogleda uničevalno prt-|ilašenega profesorja po strani, potem pa se grdo zagrohoee. Oči pa se mu hudobno zasvetijo, ko odvrne ošabno: "Vi Arabelo premalo poznate, ako to o nji trdite. Ona ve, kaj se pravi, dati komu besedo. Postala bo moja žena, ko bi tudi tri vam 1 enake moial spraviti s pota. — ! S kak*-«i m orožjem se želite bo- 1 je vat i? Vidite, jaz sem vam vlju- 1 den nasprotnik, ker dovolim, da ! dob>čite sami orožje, ki ima pro- J dreti vaše srce." "Vi ste me pozvali na dvoboj. ; vi si tedaj tudi iizbei-ite orožje za 1 to", odvr^ie profesjor ponouuo, a vendar jed v a [»reniaguje neki tre- i pet. — Ko profesor to izreče, zadoni v i tihi noči bridek vzklie. Oba se ta- ( koj obrneta na ono stran, odkoder 1 je prišel »Has. Arabela je slonela 5 na oknu ter si skrivala med dla- 3 nima obraz. } Ko jo profesor zagleda, zgane i se. Samuelov (*braz pa se stemni, i prsi se niu hitro vzdtgujejo, po- 1 tem pa reče z divjo porogl ji- 1 v ost jo: ] "Kako je mehka moja nevesta! i Zgrozila se je zacuvši, da sste volj- 1 ni z menoj bojevati se. Ona ve, 1 da ne pridete živi izpod mojih rok. Ha, ha!" smeje se prisiljeno } ter se napoti proti vili. "Dobro se 1 naspite, veleslavaii gospod profe- 1 »or, svojo zadnjo noč! Jutri ob ( desetih vam pošljem dobro nabit 1 samokres, ob enajstih pa pridem 1 sani s pričami slovesno i>o vas. Vi 1 si tudi lahko preskrbkte svoje f priče."------t Ko je poeril strel, ki je bil spla-šil profesorja m Arabelo, je ču- t lila slednja hipoma v desni roki 1 hudo bol. Odtod njen prvi vzklic. J Po stopnicah grodoč je srečala v t temi Samuela, kateri je kakor besen letel po stopnic ali in težko so- 1 pel. Slutila je nezgodo in ne bri-gajoč se za ranjeno roko, ki je pa ( le bila samo nekoliko po smodili- , ku opraskana, podvizala se je v J svojo solni. Tam odpre nekoliko okno ter posluša nam znani po- -govor. ] Z utripajočim srcem in sklenjenima rokama je pričakovala, kako se njuno snidenje konča. Upala je 1 in v srcu molila Boj^a, da profe- 1 sor ne sprejme dvoboja. Poznala je Samuela kot izvrstnega strel- : ea. iri pri tej misli jo je groza olb- 1 hajala. Ko je pa profesor sprejel dvoboj, osupnila in prestrašila ne je obenem tako, da nehote mo&no 1 zakriči, in ta vzsklic je izdal njeno < pričujočnost na oknu. Čez nekaj časa povzdigne zopet glavo, ali profesor in Samuel sta bila že narazen. Samuela je ravno čula zaklepati se v soibo, iprofe-pati se v sobo, profesorja pa je videla na vrtu z velikimi koraki hoditi gor in dol. Arabela nekaj premišljuje, a vzdramivši se, reče polglasno: ,"Ta dvoboj se nikakor ne »me iz-[ vrniti. Pomagaj mi Bo«g!" Nato si zavije ranjeno roko v mokro ruto, ogrnne si pl&d in gre določno iz sobe na vrt. Profesor je sedel razoglav na neki klopi v vrtu. glavo z rokama si podpirajoč. Luna je razsvetljevala njegov upadli obraz, ki se je Imalo strinjal z veličastnim mirom krasne noči. Njegove oči so se i motno upirale zdaj na nebo,« zdaj jna tla, adaj na kako drevo v njegovi bližini, iz prvi j pa so mu pogosto prihajali težki vzdihi. Bil je tako vase zamišljen, da ni cul br-zih korakov. Arabela se vstavi blizu njega in ga nekaj trenotkov polnočritno opazuje. "Gospod profesor!" zašepeče rahlo potem, da bi ga ne prestrašila in se ožje zavije v pled. Profesor se zgane, začuvši njen glas. Plaho privzdigne glavo in močna rdečica obleti naenkrat njegovo bledo lice, ko vidi Arabelo v svoji bližini- "Gospodična, vi ste zopet tut" reže nato z veselo izneoadenim glasom. "Prišla sem", nadaljnje Arabela pagrumaeje, "da vas avarim> i naj bi se ne bojevali« Samuelom. , Preklic i te takoj svojo besedo, takoj —" "Vi ste naju pokušali?" pre-■ trga ji profesor besedo, medtem k* dobiva njegovo lk-e zopet prejšnjo bledobo. *"Da, sem", odvnie Arabela in povesi za trenotek oči, "Vi se ne boste ž ujiui bojevali, kaj ne"' 1 pristavi hitro in skrbno potem, približa se mu za eden korak ter upre vanj proseče svoje oči. '' Maram! odvrne resno* profe-sor gledaje t tla. "Dal sem besedo, katero hočem driati." Aratbela se čuti razžaljeno o njegovem nasprotovanju. Nekaj časa molči v zadregi, a pri tem se ji pozna, da se bojuje hudo s seboj. Roka jo zajčne naenkrat močno igati. V bolečinah izpusti plod, ki ji zleze 11a tla, in pritisne bolno roko krčevito 11a prsi. Dolgi lasje se ji v neredu vsipljejo čez ramena, v licih je bleda, čelo se ji na-gubi vsled bolečin, iz oči ji blišči stra-h, okoli usten pa ima naičrta-110 globoko žalost. Ko profesor zapazi njeno obvezano roko in nje trpečo zunanjo&t. približa se ji hitro. "Vi ste ranjena?" reče sočutno in prestrašen. Neizrekljivo sladka slast, katero je Arabela že davno slutila, občutila pa še nikdar ne, jo obide, ko jo profesor s tako mehiko-skrbljivim glasom ogovori. Poznala ea je ie kot mrzlega in okornega človeka, kateri ni imel oei j niti srca za drugo, nego za knjige in učenost. Sedaj pa je tako rahločuten stal pred njo in se jedva vzdržaval joka, videč jo trpeti. Nehote je glohje pogledala v nje-•rove oči, katere so napol rosne z nepopdsljivim izrazom počivale na nji. Temna rdečica je pri tem po- A gledu pregnala prejšnjo bledobo b na njenem licu. Kri ji šiloma šine k v glavo, da ji v ušesih zašumi in k da se ji dela senca pred očmi. V p tem njegovem pogledu je videla s njegovo dušo. In kar je bilo pro- d fesorju samemu še pred kratkim ž skrivnost, je postalo Arabelivtem P trenotku jasno kot beli dsn. Is Toda ona se kmalu predrami iz ^ te sladke omame. Mrae jo oreide. # C Privzdigne pled in se zavije vanj. t Potem pa reče hitro in nekatko trdno: 11 "Kaj ne, gospod profesor, da r ne sprejmete dvoboja?!" s Tudi profesor se je vzdramil se- ri daj iz svoje zamaknjenosti. Nje- s gov obraz postane nenadoma za- v mišljen, njegove oči temne. d "Hočem, bom se bojeval", od- č vrne ravno tako hitro in trdno, p kakor prej Arabela. n Arabela ga neverno pogleda. "Ali ste pa pomisliti", pristavi 11 opominjajo-č, "kakšen bo našle-'1' dek temu dvoboju? Ali s napravil dolgo pot. da je prišel do ameriških cigaret. Vojaki so žrt-jvovali po cel? ore svojega prostega časa ter štrli v vrsti, predno so T j dobili od kom isari jata par zavojev Jj ameriških cigaret. £ j Cigareta je bila pri vojakih e- * dina praktična rešitev kadilnega |J ali tobačnega proble?na, kajti — 1 smodke je bilo skoro nemogoče a nositi s seboj, ker pri pohodu, ki * je trajal par nr. so imele smodke. s stlačene v žep, le še sentimental- i no vrednost. j Tudi pipa r.i mogla izpodriniti t cigarete, kajii prvič ni dajala pi- ( pit toliko dima kot cigareta, in — drugič je vojak pipo takoj drugi J dan ponavadi izgubil, ne da bi J mogel dobiti takoj nadomestilo, j jVsled tega je vsak tak vojak hitro kapituliral s svojimi tovariši j vred ter se na\adil kaditi cigare-te. | Značilna stvar glede ameriške-, ga vojaka v Franeiji je bila, da se ni mogel privaditi francoski ci- | Jgiireti. Če je bila sila velika, je | 'sprejel francoski kruh mesto bele- I Iga ameriškega, franeoski konjak Iter celo na glavo postavljeni red jedil, ki s prične *s solato, a fran- i coske cigarete ni hotel kaditi, čeprav bi mu kdo postavil puško na prsi. Rekel je, da je premočna ter je dejanski tudi bila. Resnici na ljubo je treba povedati, da niso bile francoske eiga-rete tekom vojnega časa dosti — ' prida. Izdelovala jih je v glavnem l francoska vlada ter zavijala v • rmene, modre ali rdeče zavoje, da i jih loči glede moči v močne, moč-: nejše in najmočnejše. Večina te-i ga francoskega tobaka pa je zra- - sla doli v Tennessee, Maryland in I Virgin!ji ter ^ drugih tobačnih okrajih Združenih držav. Človeka - ki je t rit is oč milj od doma, pa ne - morete nikdar prepričati, da je - prišla kaka stvar, ki nosi tujezem - ski pečat, iz Združenih držav. — Ta predsodek ni delal nobene 1 razlike glede čina. Navadni voja-i ki in polkovnik? so zahtevali svo-> jc ameriške cigarete ter jih ponavadi tudi dobili, kajti ljudje do- - m a so culi obupno kričanje z on-l stran morja ter pridno pošiljali e tozadevno municijo. Tako je imela svetovna vojna a med drugimi posledicami tudi to, -jda je vrnila v civilno avl jen je a par milijonov ljudi, ki »o se v več ji ali manjši meri navadili žabi j a-.ti vsak dan v svojo bodočo rakev -I par '(šebl je v'imenovanih eiga- 'Paketna pošta z Jugosla- V Jugoslaviji je mogoče pošiljali po pošti pakete do dvaindvajset funtov težke, ki pa ne smejo biti daljši oziroma širši kot tri čevljev in šest palcev. Za vsak funt je dvanajst centov pristojbine do Dubrovnika. Od Dubrovnika pa do tja, kamor je paket ramenjen, je pa treba plačati za pakete do peiih kilogramov dva dinara ali osem kron, od pet pa do deset kilogramov pa štiri dinarje ali šestnajst kron. Prepovedano je pošiljati v Jugoslavijo tobak, cigare, cigarete,' sol, saha rin, smodnik, Žveplenke, cigaret ni papir, meso in sploh stvari, ki se naglo pokvarijo. Paket se lah ko zavaruje in v slučaju izgube dobi pošiljatelj odškodnino v znesku 50 frankov. Za podrobno sti vprašajte na ameriških pošt nih uradih. (Po našem mnenju je boljše pošiljati denar, kot pa predmete ker se v Jugoslaviji ceneje kupi kot pa v Združenih državah.) reta. To pojasrjuje vsaj (V1 32 od slotkov. za katere se je povečal konsum cigarct. BESSES! BESSES RAZPB3 SLUŽBE. Razpisuje se služba organista in cerkovnika pri slovenski cerkvi Sv. Križa v Bridgeport, Conn. Letna plača $1000.00 in štulnma Nastop služIle s prvim julijem Ponudbe, opremljene s spričevali, je poslati na: Rev. M. J. Golob 150 Pine St., Bridgftport, Conn (2S-.J—4-6) fi We skrbite za delo! CUggM Pojdite v * Nossokoff's Internatlon Barber School ter se naučite brivske obrti. Tudi v Evropi zahtevajo to delo. Ce se vrnete tja. Mi imamo Lady Barber Shop. M. NOSSOKOFFS 1202 Penn Avenue Pittsburgh. Pa. SLOV. NOTARSKAPISARNA Anton Zbašnik soba 102 -Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. 1 »•«■! DumW n Gnat Su. Nasproti Court. Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico »emijiič tu In v starem kraju, posreduje xr toibenih zadevah med strankami tu in v domovini. Izdeluje prevode iz slovenščine na ' angleški Jezik, ali obratno, tolmači na sodnIJI ali pri kompenzacijskih razpravah in daje vsakovrstne informacije za-, stonj. Cene nizke« delo točno In pravilno- ' i -- i [ Ozdravite i svoje živce. ! i Kadar počutit«, da »te utrujeni, zlo- g voljni, nervozni, ako se lahko razjezite, ako vas vznemirja šum in rc- ^ pot, nemorete storiti beljega, kakor ta če vzamete SEVERAL l i NERV0T0N : I i | {Severov Nervoton) pravilno zdra- p | vilo in tonika. Namenjen je za take ' I slučaje. Umiri ter ublaži živce, pav- - | iioči soanje, ki osvežuje in pojada i | vaš živčni sistem. Cena $1.28. | f Dobite ga pri vašem lekarju. Vpra- S p sajte za Severovega. Ne jemljite s | drugega. ; Dospelo je novo ^ suho grozdje. ► Muškatel zelo sladke debele ja-» sode, boksa 50 funtov .. ?9.— ^ Cipar grozdje največje in naj- ► sladkejše jagode, boksa 50 fun-t tov ........................$8.— * Malo črno grSko grozdje, zor o sladko, boksa 7A) funtov $7.— * PoSljite $3. na račun vsake bok3e " ki naročite in poslali bomo takoj, . BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri večjem nakupu vprašajte za posebno ceno. K naročilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. [NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene za pristne glasne Columbia gramofone ko padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nas gramofon za nizko ceno. Pišite nam takoj po nori cenik z novirui cenami ter si prihranite precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St., Conemaugh, Pa. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Babrovnik, Kot or, Kranj, Ljubljana; Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Čibenik, Zagreb. Italija: Twt, Opatija, Za dar. \ Necaaka Avstrija: Dunaj. Izvršuj s hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. 1 Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive I na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- l nih podružnicah. I Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na j vse kraje i^ aa vse črte. I Izstavlja tudi eeke plačljive v efektivnem zlatu f pri Jadranski banki in njenih podružnicah j s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali j angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naže banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci nase banke mo vljudno naproieni, da epoaonjo na ta n&S oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, (tonske in drnogore. za * 'If' FRANK RATOTS^ STATE RANK V ft FRANK BAKRRH, predsednik. GLAS NARODA, 31, MAJA 1921 Spomini -4. -X PRESTOLONASLEDNIK MED SLOVENCI. Za "G. K." napisal Ksavcr Meško. Odkritja o londonskem paktu. v Zrtvovanim rojakom. Minili so — a bili so krasni dnevi. Žal, osebno se jih nisem mogel vdeležiti. Sam na veliki župniji — ni bilo mogoče. A če sem v zadnjih časih bral liste že vedno z revoljo, sem jih prejšnji teden požiral. Že poročila o slovesnostih v Zujrrebu so nas elektrizirala. Ko je dr, Vesnič bana dr. Laginjo od samega veselja poljubil, smo vedeli, kaj je to pomenjalo. Celo mi-i.istri niso bili sigurni, kako se bo to prvo potovanje prestolonaslednikov© med Hravate razvilo. Morajo biti med Hrvati še številni, vplivni, a vsekakor zelo zagrizeni in agilni elementi na delu, ki ru-jejo proti državi in proti dinastiji. Kaj hočejo ;i ljudje, ni na prvi pogled jasno. Republiko! Nemogoča reč. Nemogoča pri Slovencih, liiorda »e bolj pri Hrvatih. Tako je jasno, da delajo ti ljudje v tu-j'h službah, podkupljeni, prodani. Madžarom in Nemcem prodani. A morda bo po tem obisku njih rovanje imelo manj uspeha kot ke-uaj preje. In ko je banica dr. Laginjeva ob sprejemu prestolonaslednika pred banskimi sobanami dejala tako priprosto in vendar tako duho vito in značilno: 44Veličanstvo, ne nudimo Vara kruha in soli, ker Me prišli v svoj dom" — smo čutili: "Res, doma je prestolonaslednik tudi v Zagrebu, ker živi v srcu ljudstva". In ko se je potem v Zagrebu in na poti v Slovenijo tako domače in pripronto pogovarjal s kmetskimi očanei, smo čutili; "Nekaj druj»eua je to, nego če so prihajali kdaj nemški llabsburgovci. Ljudstvo vidi, čuti, ve: "Domačega vladarja imamo, kri od naše krvi, lueso od našega mesa! •' Že večje je bilo navdušenje med Slovenci. Poročila o sprejemu v Ljubljani so mi zvabila solze v oč*. Drugi so mi zatrjevali isto. Naš narod je bil pač prekruto teptan po tujih mogočnikih Kakor je zla.sti zadnja lela zasovražil te in jih je zaradi neskončnih krivic, ki >o jih prizadejali našemu narodu iu njegovim najboljšim sinom, moral sovražiti, s tako ljubeznijo so se te dni obračale oči v itj«'ga, so bila srca naprotin onemu, ki gleda ljudstvo v njem simbol in zagotovilo svobode in prostosti. Svobodo prostost smo dobili z novo drža»*o. Ne smemo se pa s 1< rni nad vse dragocenimi pridobitvami igrati kakor otrok z biseri, Ki jih vrže končno v blato, ker njih vrednosti ne pozna. te bodemo delali tako, bo naše "poslednje hujše od prejšnjega". Iz stoletnega trpljenja in robstva bi mogli priti še v hujše trp-ljenje, še v neusmiljenejšo sužnost. l*ri banketu v Ljubljani je prestolonaslednik govoril: Bogata i napredna, prosvečena i uredjena kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaea bit če ne samo naša željena r.ajednika otadžbina; »na če u isto vreme i u istoj meri biti i pouzdanija zaloga naše opšte još lepše i još potpunije narodne budučnosti. Kadimo predano na tome velikom i uzvišenom poslu. Kad u j a šoj užoj domovini pravda i sloboda budu podjednake za vse; kad naš orač na njivi radnik u tvornici, trgovac i obrtnik, gradjanin vojevnik budu sretni i zadovoljni — a oni to mogu biti — onda če ta sreča obasjavati i zagrevati i našu braču, k<,jima silniji od nas još nisu dopustili, zvati se našim gradjanima. Oovečanstvo u naše do ba i V neMimljivo pravdenijoj budučnosti. Pravda, rad i vreme su naši pouzdani savezniei, koje ni jed nog trenutka ne smijemo gubiti vida. Re vnos t no irkoriščujemo plodove naše slobode. Taka huduč-iiost mora biti naša1'. Da, dela bo treba, dela in dela. Vsi bomo morali delati s stisnje n;mi zobmi, z močnimi rokami in s silnimi, od ljubezni do naše nove domovine plamtečimi srci. Preti vvm bo pa treba, da delajo poslanci v Bel gradu. Škandal, ki ga vpriz.arjajo tam že poldrugo leto, v pohujšanje nam, v zasmeh nevtralnemu svetu, v veselje našim sovražnikom, mora po tem ob-i-kti ii^ati. Sad obiska je med ljudstvom bogat, ker so bili vtiski vsepovsod mogočni in veličastni. Naj tega sadu ne otresejo brez-vi-stni narodni zastopniki lahkomiselno že v povojith v blato. Naj gledijo, naj skrbijo! KRETANJE PARNIKOV SEDAJ PBIBIJ2N0 ODFLU JEJO IZ NSW YQpULA, ADRIATIC 1 luni. — Cherbourg LAFAYETTE 2 lull. — Hftvro P. MATOIKA 2. Junlla — Ceno« ZEELAND g Jul. _ Cherbourg SAXONIA 2 luni. — Cherbourg AQUITANIA 5 Jul. — Chtrbourg OLYMPIC 4 junl. — Cherbourg LA LORRAINB * jull. — Havre FINLAND * lunl. — Cherbourg ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg PESARO .4 lunl. — Genoa FRANCE 7 jull. — Havre PANNONIA «. junija — Tret PRES. WILSON • julij« — Trn LAFAYETTE 4 Junl. —• Havre FINLAND 9 jull. — Cherbourg ROUSILLON 7 lunl. — Havre CRETIC 12 jull. — Genoa LA TOURAINE 7 Junlla — Havre SAXONIA 14 jull. — Cherbourg MAURETANIA • Junl. — Cherttou.d MAURETANIA 14 Jul. — Cherbourg SAXONIA .» Junl. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Havre FRANCE 9 lunl. — Havre f>. MATOIKA 14 lulL — Genoa LAPLAND 11 Junl. — Cherbourg LAPLAND 16 Jull. — Cherbourg BELVEDERE 11 Junl. — Trs« OLYMPIC 1« lull. — Cherbourg AQUITANIA 14 lun. — Cherbourg ARGENTINA 21 JuIJa — Tret CANOPIC 17 Junlla — Genoa AMERICA 23 lull. — Cheibourg KROONLAND 1« Junl. — Havre KRCONLAND S3 jull. — Cherbourg LA SAVOIE 1S lunl. — Havre ROCHAMSEAU 23 lull. — Hkvre KOCH AM BEAU 18 Junl. — Havre AQUITAN.'A 26 jull. _ Cherbourg AMERICA 22 lunl. — Cherbourg PARIS 27 lull. — Havre PARIS 29 lunl. — Have FINLAND SO lull. — cherboura FINLAND IB lunl. — Cherbourq WASHINGTON 33 lull. — Cherbourg OLYMPIC 25 Junl. — Cherboura ADRIATIC 3 avu. — Cherbourg COLUMBIA 29 lun. — Tret BELVEDERE ti aug. — Tret eERENQARIA SO lun. — Cherboura MAURETANIA 11 aira. — Cherbourg POCAHONTAS 30 Junl. _ Genoa » OLYMPIC 13 avo. — Cherbourg Gl^de c®n za vozne listke tn vse druge pojasnila, obrtilie se na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 8? Cortland t Si„ New York. Beigrajska "Epoha" odgovar-. ja "Hrvatu", ki je izrazil boja-j zen, da je belcrajska vlada zopet sklenila z Italijo trgovinski do-, govor in sicer na Škodo hrvatsko-slovenskih dežela. Pri tej priliki pravi "Epoha'% da Srbi niso nikoli priznali kakih posebnih hr-1 vat ski h interesov, kateri ne bi bili obenem interesi vseh Jugoslovanov. Če bi bila vodila Srbija svojo cisto srbsko politiko, bi sploh ne bilo došlo do rapalske pogodbe. Zakaj v tem slučaju bi bil Srbiji popolnoma ustregel znani londonski pakt, glasom katerega so se zavezniki nasproti Srbiji oficijelno potom dvo- in enostranskih mednarodnih ugovorov zavezali, da Srbija dobi eelo Dalmacijo južno od rta Planke, celo Bosno in Hercegovino, vso Slavonijo, Srem in Bačko brez čisto hrvatskega dela Hrvatske in brez Slavonije. Če bi bila to sprejela, bi Srbija uživala sadove najboljšega prijateljstva z Italijo, bi si ne bila nakopala separatističnih" Hrvatov in Sloveneev in bi ne imela prijetne dolžnosti plačati pro-pale bankovce bivše avstro-ogrske monarhije. — Na teh izvajanjih jc najbolj zanimivo to, da dobro poučeni belgrajski list priznava, kar so srbski oficialni krogi do-zdaj dosledno tajili — da je namreč med Srbijo in zavezniki res , obstojal obvezn? dogovor v smislu londonskega pakta. 'Skrivnost Orcivala' Senzacijonalni roman, ki začne izhajati 2. junija, to je v četrtek na zadnji stran našega lista« Čitatelji s« bodo sopet sestali s svojim starim znan. cent gospodom Lekokom kateri jih je pred leti presenečal s svojo duhovitostjo ▼ romanu 'Tatvina'. Pisec romana je Gaboriau. Pri njem sta se u&la slavni ameriški pisatelj Edgar Poe in Conan Doyle, kateri je po Lekokovem vzorcu ustvaril svojega Sherlock Holmesa. Toda kakina raslika je med detektivom Hohnesom in Lekokom! Kot noč in dan. Pot iz zagate. Rmeni mož p.li Kitajec je zavo-jcval tako Pariz kot London in sicer radi pomanjkanja služabnikov. Neki tak Kitajec je dospel tudi na dom odličnega Francoza in žena slednjega je vzkliknila, globoko potrta: — On vendar ne zna niti besedice francoski i Kako se bomo razumeli ? — Ne obotavljaj se niti za trenutek, — je odvrnil mož. — Prič-ni se učiti kitajski. * . • Po svoje razlaga postavo. Ječar proti jteniku: — vi pravite, da hočete imeti ključ. Kaj za vraga pa hočete početi s ključem? Jetnik: — Hočem spati ponoči doma. Jaz sem bil obsojen le na trideset dni v ječi. • . f Še ima upanje. On (zamišljeno) ; — Deklica, katero bom vrel, mora biti direktno nasprotje mene. Ona: — Nikarte izgubiti poguma. Se vedno je najti dosti briht-nih in inteligentnih deklic. Gluhi in napol gluhi pri predavanjih. Doslej tega skoro ni bilo iz lahko umljivih razlogov. Dunajskemu profesorju dr. Aleksandru pa se je posrečilo iznajti aparat, nekak telefon z zelo močnim sistemom mikrofouov, ki omogočuje tudi drugače popolnoma gluhim ljudem, če ne leži krivda njih telesne napake y tkz. Cortijevem organu, da se udeležujejo predavanj. Pred začetkom se zveže tak slušatelj potom posebnega voda z napravo, podobno telefonu, v ka tero predavatelj govori in sicer tako, da ga si i« jo tudi zdravi slu šatelji. Aleksander je dosegel s to svojo iznajdbo dobre uspehe. WS& KES DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skuSnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaSo bolezen, da vas ozdravim is vrnem mo€ in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju m očki h bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. masulis In llae po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rana, živčne bolsznl. oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah In želodcu, rmenleo. revmatizem. katar, zlate žile. naduha Itd. Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od t. zjutraj do 6. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. urs zjutraj do t. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. ■ Dr. LORENZ *** f<** A" Pittsburgh, pa. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumsjo. Jaz snam hrvatsko is iz starega kraja, zato v&s laiJe zdravim, ker vas razumem. U.S.MAIL STEAMSHIP i COMPANY.!« Direktna vožnja iz NEW YORKA in BOSTONA V NAPOLI in GENOVO, Sifkarte do Palerrna in Mesiine. Velik* parnih ■ ba dir* yjj>li*; •"PRINCESS MATOIKA" odpluje 8. jun. — 20. julij« — 31. avg. POCAHONTAS" cJpIeje 30. junija — 13. avgusta - 24. sepL • Xa poti proti vzhodu se ne vstav* v Bostonu. Izvanrtdn« udobnosti. — Izborna služba. Osno NapoU In Genovo: ta kabine od tl50. naprej. Za 3. razred t09-In $5.00 vojneaa davka. Petnlikf oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 12Š Broadway. New York. Telefon: Rector 6.'*00 NAREDBA GENERAL. JUGOSL KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. NAZNANILO. Rojakom ▼ dižavi Pennsylvanif naznanjamo, da jih bo obiskal naf rojak ANTON OT.AŽAE, ki je bil 3 leta nepretrgano ▼ tovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. « Upravniatvo Glaaa Naroda. Roman j* logično izreden, polen skrivnostnih za-pljetjajer, katere končno reši s izvanredno bistro- Kdor bo sa&l čiUti, m ne bo kesaL Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva" za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov« Slovencev in Hrvatov, ki bodo syojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni zadostni, bo dobil prosilec pot-oi list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list bele z dovoljenjtin ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in z vsakin* dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne aglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, ir- če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico. vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kra ju. Kdor tega nima, bo dobil pot ni list šele s posebnim dovolj e njem iz ministrstva. r; i Cosulich črta \ \ S i R Direktno potovanje v Du- # B brovnik (Gravosa) in Trst. J S BELVEDERE ____ 16. junija 5 3 COLUMBIA ...... 29. junija & pf PRES. WILSON .... 9. julija * ^ Potom listkov Izdanih ca vse kra-K J« v Jufloslavlil In firblll. K Razkošne ugodnosti orveoa. druoe-S aa in tretjega razreda. J Potniki tretje« razreda dobivajo 9 Zk brezplačno vino. ^ ^ PHELPS BROTHERS^ & CO. i m * Passenger Department M p 4 West Street New York g American Line Direktna služba NEW YORK V HAMBURG Veliki in moderni paroiki na dva vijaka. MANCHURIA ...... 2. junija MONGOLIA ........ 16. junija MANCHURIA (novi) samo tretji razred 30. junija Red Star Line HEW YORK - HAMBURG 6DANSK- - UBAVA GOTHLAND ...... 18. junija SAMLAND ........ 16. julija (Samo H. razred.) Vprašajte pri pisarni kompanije 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnem agentu. French Line C0MPA6NIE GENERALE TRANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LAFAYETTE ................ «. junlla FRANCE ...................... 9. Junlla TOURAINE ................ 11. junija ROCHAMSEAU ............ 18. junija LA SAVOIE ................ 18. junlla PARIS ...................... 25. Junija Direktna 2el«nlika zveza Iz Pariza v vse glavne točke Jugoslavije. Hitri parnlkl ■ itlrlml In dvom* vijakoma. Poseben z at. topni k Jugoslovanska vlado bo prlfiakal potnike ob prihodu na« lih pamlkov v Havru ter ilh t of no otf* prem II kamor se namonlenla Parnlkl Francosko Črte a« tranaportlraH tskcm_ vojne na tisoče čehoslevsikih ve« laov brez vee neorlltke. Za ftmearte In cene veraftalte v DRUZBII! PISARNI« 19 Stltl SI,, IT. C ali pa prf tekelulh aeentlh. r Sledeči parniki odplujejo v Trst, oziroma Genovo. P 2 8 ARO 4. junija y Genovo Trst. PRINCESS MATOIKA 8. junija ▼ CtanOTO —■ Trst. Za Tsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK 8AKSER STATE BANK 82 OorOsndt St., Hew York CUNARD-ANCHOR Največji. noJhltreJil parnlkl na svetu. Izborna postrežba potnikom. V vaiem mestu ali blliln! Je lokal. nI agent« V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUN8KO IN BOLGARSKO. PANNONIA 4. JUNIJA Kabina $200. III. razred $12&. Vojni davek $5.00. ITALIA 14. JUNIJA Kabina $175. III. razred Dubrovnik $125. Trst ali Reka $115.00. Vojni davek »5.00. Preko Cherbourga: MAURETANIA......». junija AQUITANIA .......... 14. JunUa ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^ . -, / .■„ ji'A^s^'iiifiSžifc » . ... - Jl,: rr ............." ■ . . Slovenski Narod piše: — Ko je pal na vas poslednji in najtežji udaree, ko vas je ratifikacija rapallske pogodbe konenoveljavno usilila pod tuji jarem, ste I vstali kot j nna ki in zaklicali v svet svoje geslo: — Pokorni Italiji, 'loda zvesti Jugoslovani! — Čast vaši volji, slava vaši možatosti, drage sestre in bratje ta.tn preko! I- Vse nade, ki smo jih stavili v vas, ste nresnieili, ostali ste to, kar ste nam bili vedno, naša svetla točka, višek naše narodne zavednosti. Jte dvakrat, ko smo bili skupno pod enim jarmom, smo erpali \z vaših uspehov, iz vašega napredovanja vero v svojo bodočnost, v silo našega naroda. In v najtežjih trenutkih, ko smo omagovali pod pritiskom s severa, nam je ulil pogled na jug nov ogenj, novo moč in vzdržali smo. j In prišel je oni sla\ni trenutek, ko so pale spone in ko nas je objela svoboda. Vsi omamljeni smo bili od njenega sijaja in v svoji prešerni radosti smo pozabili na vas, na vašo srečo. Tako ae Je zgodilo, da vam ni bilo dano biti z nami skupno v svobodi, vam, ki ste jo najbolj zaslužili. j Brez jeze in brez žal besede ste blagoslavljali našo sreeo in pre-n&šali svojo nesrečo. Samo eno ste upali od nas, da uporabimo svojo svobodo za to, da rešimo vas. Dan na dan je bila varana vaša vera, (dan na dan ste morali gledati, kako ptzabljamo na vse in kako ne* znamo varovati niti sebe. Povzdignili ste svoj glas in nas svarili, mi .pa smo preslišali vaše iz krvavečega srea porojene besede in živeli j J dalje po svoje v vašo in lastno škodo. j S Toda tudi sedaj ni ugasnila vaša ljubezen in ni se zmanjšala vaša zvestoba do nas in ostali ste, kar ste bili — biser med rodoljubi. J Končno je prišlo ono strašno, ko smo vas morali žrtvovati zaradi sebe, ko smo si kupili sreeo z vašo krvjo. Videli ste to, občutili ste I to strahoto in kot junaki ste prezrli vse ter zaklicali: — Pokorni Ita-lliji, toda zvesti Jugoslaviji! — | Bratje in sestre lam preko! Ene krvi smo z vami, In va5a zvestoba, vaša ljubezen nas je predramila, nas je vzbudila iz mrtvila. Spoznali smo vašo zvestobo, uvideli vašo žrtev, in naša dolžnost je nam jasna. —Pokorni domovini, zvesti vam! — to bodi naše geslo, to bodi naš klie. Pokorni bomo domovini in izpolnjevali vse njene zahteve, da bo močna, da bo v stanu izvesti to, kar zasluži va>ša zvestoba in kar je dolžnost naša. Vsemu narodu bomo vcepili to geslo, ves narod bomo prerodili v vidovdanske junake, da bo maščevano vaše trpljenje, da tudi vam zašije solnce svobode. To je mša prisega, naša obljuba vam, bratje, ki vam je usojeno šc tuje igo. ŠIFRIRANE BROJAVKE PREPOVEDANE V JUGOSLAVIJI "Commerce Reports" poročajo podlajri uradnih informacij iz' lielgrada, da je jugoslovanski noti anji minister nedavno izdal na-redbo, da se zasebnikom in korpo-raeijam prepoveduje raba trgovskih kratic v pošiljanju brzojavov ii Jugoslavije v inozemstvo, tudi ?e bi se pustila kopija na brzojavnem uradu. Z ozirom na resne težkoče, ki utegnejo vsled tega nufttati za one, ki se bavijo z zunanjo trgovino, so — kakor se' t u je, — razne tuje države vložile' diplomatičen protest proti tej na-' n-dbi. 1 Pametne odredbe češkoslovaške vlade. Praška vlada je odredila, da se vsem tvrdkam in osebam, ki so bije kaznovane radi verižništva, odvzame telefon. Telefon je pae ve-rižnikom na debelo kar vojskovodji specialka. Toda, morda bi bilo pametneje od češkoslovaške vlade, če bi takim elementom ne odvzela samo telefon, temveč — ves kšeft. Najstarejši človek na svetu. V enem carigrajskih predmestij živi človek, najstarejši človek na j svetu; piše se Tor - ali in je kurdskega rodu; star je baje 150 let. (Do svojega 80. leta je . delal, od I tedaj pa ga javnost podpira. To je revež! Dr. Koler €38 Tvm At*, fittafcvgk, F«. ki Im U-Mat pratooe — iiiiiSmid ^SAjS fcoleMae LietTk.aC'prtdite la laBiSS wa bey krt. V tekajte, kw t» toe- faMl^kl 'J^AaJI ^^ -1--- » »- .. - ■mjaani mml i>Wf nitro cpuM te na prtntkiO* afrnvK tekajte. tam« prtttte te te no at Ite eopet pwna _ r ILjml^teir tew np— Me krel. e^atUii*7*irratifcw» teaa ki ml pofeteu taM. JMtottri tekgt ■fc.eya nklle tU- CENIK KNJIG k&tere ae dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cordandt St New York Poofa* knjig«, Hitri računu «65 Nemški abcednik J5 Nemško-angleški tolmii .60 Pravilo dostojnosti ,80 Blovenako-sngleBci alo* var, trdo t platno re« na 1.50 , Blovensko-nemiki slorar (Janežič Bartol) 100 , SloTonsko-nemiki slovarček 1.00 Zabava« lx rasno drug« Amerika in Amerikan- ei 6.00 Knjiga sa lahkomiieln« ljudi, spisal 1. Cankar 1.76 Pet tednov t zrakoplovu 2.00 Doli a oroijem JBO . Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem se jas likal. Prvi del 1.19 Dragi dol 156 Tretji del 1.00 Cjnbljenske slik*. Četrti in peti del 1M Ne t AaserikOb Sesti del IM medalHkn Igra, Kerček Andrejček ,00 ImOJ^H. Združenih držav .16 Kranjske dežele 40 Zemljevid Evrope .00 ▼etika stenska Stepa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kans., Colo., Mont Pa., Minn., Wis, Wjo* W. Va., Alaska vsaki po : M MoHtrsnflcl. Rajski Glasovi, ▼ platn o vezano .90 v usnje veaano 1.80 v kost vesano 1.70 Sveta Ura, v platno vesano 1.00 v nanje vesano 2.00 v kost vesano 1.80 Opomba: HaročflomJo pri^^dsaw jrrttoo^ bodM