Leto LXXV., št. 2XS 7» rtrt*tfi t oe*rt. 50 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-12, 31-23, 31->4, 31-* «1 31-3S — dan opoldne — Mesečna naročnina 11 nr — Raam pri postno cek. I^nbl jana 10.351 Deutsche Gegenangriffe am mittleren Dnjepr Sowjetische Briickenkopfe weiter verengt — Rcmben-Uttd Torpedotreffier auf 16 feindlichen Schitten v ar der Aus dem Fiihrerhauptqi*artier, 6. Okt. I)as Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt. Im Nordtelle dnr Tamanhalbin*el horr«rh-te nui i>rtliehe KampftatljrkcJt. West]ich der Kubanmiindung jrelandete feinfllich*-Gmppon wiirdcn in erbitterten N"ahk:»"-' p*«'ii veroichtet. A m mittleren Dnjepr srheiterten t liche Angriffe. Durch eigene Gegeu griffc \vurden d*e sowjetischen Briicken kdpfe \veitor verongt. Belderseits der Pripjetmiindung danem die harten Kampfe an. Sudlich Gomel und we*»tlich Smolensk bllebon \viederholU* tNirchbruchsversuehe des Feindes ohne Erfolg. An ver^chiedenen Stellen der siiditalVni-when Front stiess der FVind in hnrten Kampfen gegen unsere Naehhuten vor und Hurdc iil» nll mit Verlusten abjre-%riesen. I>ie Kampfe mit der bei Termoli pelandeteu feindliehen Kampfgruppc s,nd nDeh im Ganjre. Schnclle deiitsche Kampfflug^irugre be-kampft* n wirlcunggvoll Panzer und Fahr- z«-upan>»aniniliinp»>n und versenkten 3 grosse LandungshoOte mit iiber 5000 BRT. Bei den Sauberunjrskampfen in Istrien \vnrden 7»hlre5ohe Gefanrenc und umfang-rciche Beute eingebracht. Dle Banditen ( rlUten dariiber hinaus hohe hluti^rr Ver- Bei dem gemolcLtten Angriff jrcgcn einen indiiehen Geleitzug vor der norclafrika-nisehen Kii**te erzielten nach abschlics»en-den Meldungen Verbande der Luft\vaffe Bomben- und Torpedotreffer auf insge-eauri 16 Schiffen mit 130.000 BRT. Ebi Teil der Sehiffe kann als vernichtet gelten. Starke Verbande I^.voro Fascista« obtožuje zadnjega, od Badoglia odstuvljcncga predsednika fašistične zbornice. Dina Gran-dija, ki je organiziral padec Mu^solinija in so-dclr.val pri a'rža\-nem udaru dne 25. julija. Po sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem se je Grandi podal k Musscliniju, da bi si ogledal položaj ter nato poročal o njem BadogHu. Grandi in Rado^lio sta se nato podala h kralju, ki je odobril njune predloge za drža.Tii udar pod pogojem, da bo sodelovala rudi voj ska. Medtem ko se je Badoglio ba>il z vojaškimi pripravami, je Grandi še enkrat obiskal MnSBOunija da bi ga pridobil za skl;canje velikega fašističnega sveta. Ko se mu je to posrečilo, sta Grandi in Badoglio takoj v nekem rimskem hotelu sklicala sestanek politikov, finančnikov, intelektualcev ter velemdustrijcev. Udeleženci ttga komplota na i bi tvorili stalni poKtični glavn: 6tan. »Stampa« očita Badogliu. da si je na sumljiv način pridobil stumilijcn>ko premoženje. Kot podkralj Abesinije si je Badoglio pripeljal v Italijo dva vagona, polna dragocenih preprog, zlata, srebra in umetnin iz Adais Abebc. VeC dra^c-cenih vaz, k' jih je zaplenil negu>u. ic proda! nekemu ind'jskcmu maha-radži za 28 milijonov lir. Nadalje je s svojimi zaupniki izkoriščal v svoj prid dr/a\Tii monopol, ki ga je uvedel v Abcsiniji. Angleška hvaležnost Carigrad, 7. okt. R. Angleški upravnik sovražnikove imovine v Palestini je izjavil: Premirje z Badoglijevo vlado nima nobenega vpliva na zaporo itarjsnskega. premoženja. Tudi ukrepi, nanašajoči se na prepoved trgovanja s sovražnimi podaniki, ostanejo nespremenjeno v veljavi. Angloamerička propaganda pripravlja svojo javnost na nove velike izgube in žrtve Lizbona, 7. okt. R. Neki angleški komen-tetor je dejaJ o položaju na vzhodnem bojišču: Prekoračenje Dnjepr a je združeno 2a Sovjete z v eiik a.naki m i težavami, ki pa še vsak dan naraščajo ker je vse ozemlje, ki so ga Rusi pridobili, opustošeno. Zastopnik ameriškega vojnega ministra Peterson je priznal, da bodo morali poslati na evropska bojišča še mnogo več letal, če bodo hoteli nadomestiti velike izgube. Stockholm. 6. okt. R Južnoafriški ministrski prexisednik Smuts je prispel v Anglijo. Novinarjem je izjavil: Mnenje, da se bliža konec vojne, je neutemeljeno. Čakajo nas še najhujše in najbolj krvave borbe. Stockholm, 6. okt. R. O vojaškem položaju na vzhodni fronti je izjavil major Fa^ stings v angleški poročevalski službi: »Na vzhodni fronti trajajo še zmeraj borbe, ki so značilne po svoji ostrosti. Ni pa izključeno, da se bodo sčasoma ustalile.« Buenos Aires, 6 okt. R. Severnoameriški državni tajnik je izjavil pred zastopniki tiska, da zahtevajo operaeje v južni Italiji od Angležev in Američanov visoko ceno v padlih vojakih. Stockholm, 6. okt. V nagovoru, ki ga je imel pod okriljem Vzhodnoindijskega društva, je izjavil neki angleški maršal: Po mojem bo zelo težavno za lati Japoncem uničujoči udarec. Bitka na Daljnem vzhodu zahteva od Angležev in Američanov veliko žrtev. Li&bona, 6. Oikt. R. Ameriški vojaki se pritožujejo zaradi vojnih poročil in želijo v bodoče, naj jih poročevalska služba ne objavlja z raznimi slavospevi, kakor so sedaj na dnevnem redu v ameriškem tisku ta radiu. Stockholm, 7. okt. R. Japonci so popolni gospodarji svojih zvez in lahko poljubno Število čet premeate na potJuhno bojišče ter potisnejo angtouuiioi MH &te V defen- zivo. Tako je izjavil višji oficir štaba ameriškega vrhovnega poveljnika Mac Arthur-ja. Invazija v Francijo bi bila samomor Ruenos .4ires. 7. Qkt. R. Neki ameriški senator je izjavil v razgovoru z novinarji: Invazija na francosko obalo b: p«rmenila za napadalca samomor Smuts naj pomaga londonski vladi iz zadrege Berlin. 6 okt. R. Angleški listi, vsem na čelu »Times«, objavljajo tople pozdravne članke v zvezi s prihodom južnoafriškega ministrskega predsednika Smutsa \ angleško pre-sclnico. Vsi ti članki se očividno prišli v li&te po želji angleške vlade same Po poročilih nevtralnih novinarjev prevladuje v Londonu vtis. da dela vlada zaradi prihoda maršala Smutsa toliko ropotu samo zaradi tega. da bi potisnila v ozadje nerazpcloženje angleške javnost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov, predvsem pa zaradi položaja v Italiji. Maršala Smutsa je angleška vlada že večkrat porabila za premostitev takih nepriietnih razdobij Pogajanja Majskega z Židi Jeruzalem. 6. okt. R Namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Majski je imel razgovore z židovskim organizacijami in listi. B:vanje Majskega v Kairu bo služilo predvsem boljše-vlzaciji Palestine. Boljševilko rovarjenje v Južni Ameriki L* Pa«, 7. okt. R. Bottvijaki Umt >tmi-ma Orač piSe: Zločinsko početje moskovska h agitatorjev bo vrglo etetele MnenSke-g& kontinenta v bedo, če vlade ne bodo takoj Male odločnih ukrepov. Nemški protinapadi na srednjem Dnjepru Sovjetska predmostja ie bolj stisnjena — Bombni in tor-pedn; zadetki na 16 sovražnih ladjah pred severnoafriško Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. okt. Nemško vrhovno pove!jn:stvo objavlja: V severnem delu Tamanskega polotoka je bilo samo krajevno bojno delovanje. Za. padno od izliva Kuhana izkreane sovražne skupine so bile v ogorčenih borbah iz bližine uničene. Ob srednjem Dnjepru ><> se izjalovili sovražni napadi. Z lastmmi protinapadi so bila sovjetska predmestja še bolj zožena. Na obeh straneh izliva Pripjeta se na* dal ju je jo hude borbe. Južno od Gomla in zapadno od Smolenska so bili ponovni so-vr&žnikcvl oaekii? • - n*«nrpi Na raznih mestih južnoitaiijanske fronte je sovražnik napadel v hudih borbah nase zaseitniee in je bil povsod z izgubami zavrnjen. Borne s sovražno bojno skupino, ki se je izkrcala pri Termoliju, še trajajo. Nemška brza hojna letala so učinkovito obstreljevala zbirališča tankov in vozil i ter potopila 3 velike izkreevalue eolne z več ko 50OO* br. reg. tonami. V očiščevalnih borbah v Istri j«' bilo privedenih mnogo ujetnikov in dosežen plen. Banditi so razen tega utrpeli velike krvave izgube. Pri že javljenem napadu na sovražni konvoj pred severno afriško obnlo so dosegli po zaključnih poročilih letalski oddelki bombne in torpedne ^adetke na skupno 16 ladjah s 130.000 br. reg. tonami. Del ladij se lahko smatra kot uničen. Močni oddelki letalstva so napadli sovražnikovo oporišče na vzhodnem Sredozemskem morju in zažgali na Egejskem morju prevozni pamik srednje veJikosti. Sovražnik je izguoil včeraj v Sredozemlju in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji 21 letal, po večini težke štirimotorne bombnike. V bojih na otoku Korziki se je posebno odlikovala neka jurišiia brigada orožja SS. Veliki uspehi nemškega letalstva Berlin. 7. okt. R O veKkft uspehih nem .^kega letalstva zaanje dni peročajo: Na vzhodni frr.nti so sestrelili nemški love: 1 ob izgub' samo dveh lastnih letal 42 sovjetskih letal. V zasedenem zapadnem ozemlju je sovražnik napadal le s slabimi letalskimi silami. Nemška protiletalska obramba je sestrelila 6 sovražnih letal, med njimi pet tak h. ki so bila zgrajena posebej za napade v nizkem poletu. Na ju/noitalijansk: fronti so brza nemška letala potopila v luk! Termoli tr velike sovražne izkreevalnc čolne, ki so bili zadeti od bomb v nizkem poletu. Dva naaaljnja izkree-valna čolna sta bila tako hudo poškodovana, da sta se prevrnila. Na obalnem podrt čju je bilo z bombnimi zadetki onesposobljenih za borbo 6 sovražnih tankov in uničenih 6 tovornih vozi!. Pri poskusu napada -ovražnepa letalstva na področju Kgcjskega morja je prišlo do hud'h borb naa prškinr otoki n nad gr>ko obalo. Nemški lovci so sestrelili 8 ameri'kih stirimo-ternih bombnikov, nadaljnje Število pa znatno poškodovali. Večina ameri>k:h bombnikov se je v zraku vnela ter se razbila ob padcu na ko>pno ali na morje. Nad Italijo sta bila v torek uničena še dva amerška štirimotorna bombnika, tako da je sovražnik ta dan izgubil na Sredozemskem področju 10 -tirimotornih bombnikov z okroglo KM) mož posadke Kake |e bil zavzet otok Kos Bliskovita izvedba mojstrskega načrta Berlin. 7. okt. R. O zasedbi egejskega ctoka Kosa pc ner. ikih četah je objavilo nemško vrhovno poveljstvo naslednje podrobne sti: Preteklo nedeljo so bile izvedene nemške iz*krcevalne peracije na italijanskem dodekaneškem eteku Kosu v rajtesnejšem sodelovanju vojske, mornarice in letal&tva. Otok Krs leži ob jugozapadni obali Male Azije. Ta podvig je zaradi mojstrske priprave, bliskovite izvedbe in z n;:m združenega presenečenja scvražnika nov dokaz, da Angflo-ameriOani ne morejo preprečiti nemške pobude in nemšk;h operacij. Po Badoglievi izdaji so badog-ievSke čete ea c toku Kosu, ki so štele 3000 mož, dopusti/« le. da so se na otoku izkrcali angleški oddelki s skupno okrog- 1000 m:ž ter dobili na otoku tud: letalska epor šča. Nemški izvidniki so Stalne nadzirali te operacije na področju Do'.ekaneza. Ko si je sovražnik pridobil letališča in s tem izhod šče za motilne polete, so nemška bojna letala napadla pristaniške naprave, topniške položaje i- sovražno protiletalsko opništvo. O priliki uspešnega napada na bližnji otok Leros, sta bi'.a potopljena dva sovraž_ na rušilca, in poleg tega še več tovornih ladij, hudo poškodovan pa en rušilec in druge tovorne ladje. Na ta način se je preprečilo, da angleško brodevje n angleške posadke z Lerosa n'so mogle priti na pomoč angleški pesadki na Kesu. V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah se je začelo nemško izkrcevalno brodovje ne-opaženo pomikati proti oteku Kesu. Na treh krajih s trdnjavami utrjene obale je prišlo v polmraku do iskrcJrja in do boi-be s presenečenim scvražn:kom. Ta±tcj je bila alarmirana vsa sovražna posadka toda Nemci so z bliskovitim udarom onemogočili v*S3ko obrami/©. Istočasno so se na zapadnem delu otoka izJcrcali nemški padalci- nakar je prišlo do s'lovitega spopada. Po kratki, a srditi borbi, je bil sovražni odper zlomljen. Čiščenje otoka je izvedlo letalstvo. Angleške čete so se še enkrat zbrale k zadnjemu odporu, ki pa je prav tako propadel. Večina posadke, ki se je umak rila v gore. ;"e b;la v napadu prisiljena k borbi in nato ujeta. Sovražnik je imel visoke izgube na moštvu. 3100 vojakov, med njimi 600 Angležev, je bilo ujetih. Tem visokim -zgubam pa stoje nasproti naravnest noznatne nemške izgube, ki znašajo 15 padlih In 17 ranjenih. Nemško letalstvo je uspešno zaščitilo ves zračni prostor pred morebitnimi sovražnimi letalskimi napadi. Po končanih operacijah so vse nemške edinice zopet dosegle svoja oporišča in to kljub navzočnost' znatnih angleških pomorskih sil, viharnemu morju in močnim nalivom. O tok Kos je trdno v nemških rokah. Armada nasfonatee Kitajske Sun^ing. 7. okt R. Po vstopu nae-o-nalne Kitajske v vojno na strani Japonske Se ie ogrožanje čunuki.i-kL kitajske ^e bolj povečalo. Armada nacionalne Kitajske pod poveljstvom Vaučtngveja šteje 42 div zij, 5 samo-sn jmh brigad in 13 samostojnih polkov. Te čete so razporejene po vsej se\crni. srednji in iužni K:taiski Dvajsetletnica osvoboditve Carigrada Cartirrad, 7. okt. R. P. ejšnja turška prestolnica je včeraj proslavila dvajsetletnico osvo bojenja izpod angleško-fran-coske zasedbe po prvi svetovni vojni, leta 1923. Po manifestaoijskem zborovanju je bila najprvo vojaška parada, nato pa posebna svečanost na čast turške vojske. Komunistični c&tki Churchillu London. 5 okt R. Angleški komunist- -o priredili v Trafa!i*ar Squareu v Londonu velik shod. Glavni tajnik angleške boljševičke stranke je ostro kritiziral politiko angleške vlaoe. Med drugim je očital min. predsedniku Chur ehillu, da je napačno ravnal / Italijo Politika, da naj se Italija pari v lastnem kropu, n; prinesla nobenih kor:»ti. Govornik je nazadnje zatirozi! angleški delavski stranki, Cel, da je premalo delovna n tla ji bodo morali bolj:e-1 vik: vliti novega poleta. Iz fariHtične vlade Rim, 7, okt. R. EHice je imenoval za r.ii-nistra javnih del ▼ raži stični republikajiskl vladi bivSega. driavnegra podtajnika, dl'. Ruggera Romana, za izrednega ministra za tisk pa Luigija Molino. Milan, 6. okt. R. Italijanski radio je objavil: Italijansko ministrstvo za devize in zunanjo trgovino je bilo razpuščeno. na njegovo mesto pa bo uvedeno CMvdnje ravnateljstvo z enakimi nalogami. Edini cilj Slovaške Bratislava., 7. okt. R. I>anes prvd petimi leti so zahtevali slovaški narodni zastopniki samoupravo Slovaške. List >Gar-dista« piše v zvezi s tem: Slovaki podajo samo en cilj: Ostati zvesti starnomu sebi in zvesto pomagratj Nemeiji. ki io pripomogla do samostojnosti Slovnftke. Varnost plovbe na Diuiavu Dunu.i. 5. okt. R. Posvetovanja podunav-skega odbora, k: je razprav1-' več un o ukrepih za zagotovitev varno-* po Huna vu. so končana. Člani tef ..istop-n;ki vlad vseh podonavslc Zbirka hrvatskih delavcev za gradnjo ladje Zagreb. 5. okt TU. Kakor poroča »NOTB Hrvatska-.. so hrvatski delavci v Nemčiji priredili zbirko, nnm.enjeno za gradnjo ladje, ki bi po primeru nemško orpanivui-cije sKraft durch Freude.«, služila izključno hrvatskim delavcem. Čas je dragocen! »Po neznanskem trpljenju, ki *<> nam pa prizadeli s sovnižniki EVIUfie tivjno /.\«-/4tni izdajalski, *»tralio|>etiii biidci^o\«'i in ii.|ih«rvi priskledniki t«*r deon Rupnik, je v/Jilik-nila iK>buda za ustano\itev domobransko legije. Domobranski častnik je v svojom nedeljskem, idejno jasnem govoru |xxlrobno nakazal poslanstvo domobranstva v Mtla-nji otlločilni url ter jasno navedel cilje in dolžnosti domobraneev. »Kdor ni ■ ntimi, je proti nam,« je opozorilno zaklical vs<'in, ki Se oklevajo, da bi st* pridružili b<»rcwii domobranske legije. Kna izmed temeljnih točk domobranske akcije pa je tesno, *anp-Ijivo sode-ovan je z nemško vojiiško >llo. Uspehi tega sodelovanja «c že k-.»ž«'jo, dogodki na Rakitni in v okloici pa v polni meri spet razodevajo silno udamo moč nemškega orožja. Tako zvana »ljubljanska brigada«, ki je štela več sto ljudi in ki j« imela obilo orožja, je bila obkoljena in raz-orožena. Razen tega j** ^aplenjonoga mnogo vojnega materiala, ki so ga partizanom izročili izdajalski budoljevci. Vest o komunističnem |K>loniu na področju Rakitne je naredila povsod na.jcrlot>ft \tis ter je vs«'m jasno pokazala, kako trhlo je v resniei komunistično partizanstvo tuJi še sedaj, čeprav so jim badoljevci pfMfcft-čili na pomoč z ljudmi in vojnim materialom. On je obenem nov klio vsem Slovencem, ki ljubijo svoj narod, da vstopijo v domobransko elgijo in s tem pomno/:- vrste protikomunističnih borcev. C\\\\ prej bo zlomljena komnistična strahovlada v naših krajih, tem več nesreče bo prerpeč^no in trm prej se bo lahko začolo delo obnove, ki si ga naš- ljudstvo tako iz vsega srca želi Čas je zato dragocen, vsako oklevanje« škodljivo in nedopustno! Lažen sovjetski manever šanghaj, 7. okt. R. Pravoslavni škof ▼ ftangnaju je izjavil: Obnova cerkve ▼ Sovjetski Rusiji je tipičen boljševiški manever. Kakšen je položaj v resnici, se vidi že po tem, da doslej niao iz.pu.sti.li niti enega zaprtega duhovnika in vsi proti-cerkveni ukrepi so- še nadalje ostali v veljavi. Aretacija komunističnega krvnika v Španiji Madrid, 7. okt. R. Španski policiji si/ je posrečilo prijeti Korela Ruvija. ki so ga iskali že od konca španske državljanske vojne. Ta velezlcčinec se je poleg drugih grozodejstev osebno udeležil umora številnih španskih nacionalistov. Muslimani odklanjajo anglosaško hujskaštvo Kuiro, o. okt. R Univer/a Asa. ki jc najvplivnejša muslimanska visoka ^la. jc protestirala pri egiptovski vladi prut pretivajanju ameriških huj^ka^kih filmov. Boljševiška propaganda v Severni Afriki Tanger, 7. okt. R. Scvjeti so nakup 1 i v Alžiru velik kompleks hiš. Tu bo nameščeno poleg poslaništva tudi zastopstvo konvntemc. Alžirski radio ho v kratkem začel tudi z boljševiškimi propagandnimi cddajami. PK Aufnahme Kriegsberichster Reihe (SCH) Bei einer schwerai Geschiitzbatterie an der norwegi9dien Kiv»te: Die Bedienungs- mannscliaften betm Reinigen der machtigen Rohre Pri neki bateriji Mkih topav ob norveški obali: Moštvo posluge pri mogočnih cevi Naval na banke v južni Italiji Rim. 7. okt. R. Vest o prevzemu kontrole nad vsemi bankami v južni Itaiij;* po p>-oblaščencili ameriške državne banke, ki so kot prvi ukrep odredili zapero vseh tekočih računov, je dovedlo do navala na italijanske banke v južni Ital'ji, zl?sti v Co-senzi. Tarantu in Reg^iu Calabrii. V nekaterih mestih so morah banke zapreti, ker jim je zmanjkalo gotovine. « Sfrran 2 •SLOVENSKI NAROD«. Mrtok, 7. oktobra IMS Sfev. 225 Prehrana Ljubljane zagotovljena Obveščeni amo, da so nemška oblaetva zagotovila naši pokrajini . . . prebrano. Zaradi tega naj bodo prebivale! brez akrbi hi bojazni. V nekaj dneh bo aprovizacija v popolnem in normalnem redu, tako do ni v tem pogleda umestna nobena zaskrbljenost in nobena bojazen. Bcrza dela in nezaposlenost lani Ljubljani, 7. oktobra Iz pnsl-vn«ga poročila Borze dela o poslovanju lani p'sncmamn tudi podatke o nezaposlerosti lani v naši pokra-'ini. Organi javne službe posredovanja dela v Ljubljanski pokrajini so dolžni zbirati podatke o delavcih in nameščencih ki se prijavijo nezaposleni, da bi prejeli podporo, odnosno dobil- delo. Načelo obvezne prijave nezaposlenih je bilo uveljavljeno 1. julija 1. 1041 z narodno Vis. k misarja (z dne 25. VI 1941i. Po predpisih tc raredbe delodajalci ne smejo spreematj delavcev, ki niso bih vpisan« v sezn-m nezapolenih. Boi-za dela ni bila pr stojna le Za vpisovanje nezaposlenih grafičnih delavcev, ki so vpisani v svojem strokovnem sindikatu Pc-krajnske delavske zveze, a njonj pi Lstoj-nost v tem pogledu je bila razširjena ra delavce in nameščence rudarskih obratov; ■ vendar Bratovsku skladnica p3slcj še podpira nezaposlene radarske delavce in nameščence. — Seznam nezaposlenih vodijo občinski namestitveni oddelki. Ko govorimo o nrz:ip .-in r-V po porlatkih Borze- de. la, gre seved le za regirtr rare nezap:£le-ne. V poslovne1.!! poročilu Borze dela opozarjajo, da podatki o nezaposlenosti lani še ne morejo nuditi t:čne slike o nezaposlenosti v Ljubljanski pokrajini. Statistična podatki vsebujejo le »polno brezposelnost in registrirajo v glavnem le one osebe, ki šole prvič iščejo zaprsli'iev v privatnih službah: bivši dižavni in banovinski u&lužbenc*, absolventi šol se v glavnem še ne registrirajo-.. Gibanje. r» ^Strlrane nezaposlenosti Poročilo kaže. da se je število registriranih nezaposlenih med letom precej znžalo. Tako je bilo 1. j-nuarja lani registriranih 5.009 nezaposlenih, ob kencu leta pa 903. Ob koncu la-skega leta je blo torej število regirtrirane nezaposlenosti petkrat manjše knkor v začetku leta. Povprečno mesečno število registriran'h nezaposlenih je zn3ša!o v prvih treh zimskih mesecih lani ekrog 7000. Ko so se v pomladnih me. secih začela dela. sc je število nezaposlenih zmanjšalo sk raj na polovico- na 3.800. V 1u~;ju in juTiu je bilo povprečno 1500 nezaposlenih, v zadnjih petih mesecih Jani pa je bilo še nižje in je blo ustUjeno. Povprečno je znašalo 1010 nezaposlenih. Nezaposlenost predlanskim ht lani. Primerjava podatkrv o nezaposlencati predlanskim in lani pokaže, da je 1. 1941 ie vladala zelo huda nezaposlenost. Tako je bilo junija predlanskim nezaposlenih 8244, lani junija pa 1507; cb koncu decembra predlanskim je bilo 5099 nezaposlenih, lani istega meseca pa 903. Prijavljanje nezaposlenih. Vseh prijav nezaposlenih je bilo lani 17.771 ali povprečno po 1480 na mesec. Vseh odjav nezaposlenosti je pa bilo 21.967 ali povprečno po 1830 na mesec. Od teh cdjav jih je odpadlo 14.196 na odjave zaradi opravljenega posredovanja dela, 7771 odjav na razne druge razloge. Nezaposlenost po okrajih. Kako so bili nezaposleni razdeljeni po okrajih cb koncu januarja in decembra lani. nam kažejo naslednje številke iv odstotkih). konec jan. konec dec 1942 1942 Ljubljana 70.8 93 Novo mesto 10.8 1.6 Kočevje 10.4 3.2 Črnomelj 4.1 0.4 Logatec 4.1 1.8 100 rr 100% Na prvi pogled rprevidimo. da je večina nezapos'enih odpadlo na Ljubljano in njen okraj. V podeželskih okrajih cd avgusta lani ni bilo več znatnejše nezaposlenosti. V resnici je v drugi oolovici larskega leta že marsikje na deželi primanjkovalo de- j lovnih meči. namreč ročnih delavcev. Največ .;e bilo nezaposlenih nekvalificiranih delavcev. Podatki kažejo, da je bilo največ nezaposlenih nekvalificiranih delavcev, kar ne preseneča, budi pa pozornost da je bilo tudi kval'ficirarih delavcev nezaposlenih tri desetine skupnega števila registriranih nezaposlenih. Na nekvalificirane delavce odpade nad polovico registriranih nezaposlenih, ena desetina pa odpade na uradnike. Po strokah je odpadlo rajveč nezaposlenih delavcev na stavbno stroko, in sicer tretj na. Sledijo po vrstnem redu: gozdna in lesna industrija, strojna industrija, tekstilna, oblačilna, gra_ fična in papirniška industrija. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF Kinematografi Union, Matica tal Sloga predvajajo najnovejši žurnal s posnetki drzne osvoboditve Duceja po nemških padalcih. Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. 21-80 Zopet veliko dramatično delo po Erost Zahn-ovl noveli >Der Schatten* VIOLANTA Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore V glavnih vlogah: Annelies Reinhold, Rlehard Hau^ler in Hans Srh len k Predat a ve ob 15. in 17. uri. v nedeljo pa Se ob 10.30 uri KLNO UNION Telefon 22-21 Tragična usoda mlade žene, ki je podlegla v težki razdvojenosti med dolžnostjo in ljubeznijo ... ROMANCA V MOLU Marlanne Hoppe, Paul Dahlke, Ferdinand M a rta n. Siegfried Breuer Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Veliki umetnik Heinrlch George in šarmantna lis« Wemer v ljubavni drami najvišje kakovosti- Svatba na Medvedjem dvora Odlična, režija, nadvse lepa glasbena spremljava in sijajni igralci. Predstave dnevno ob 15 in 17. uri EVNE VE — Spodnještajcrski slikarji razstavljajo. V dvorani Heimatbunda in v umetnostni galeriji v Mariboru razstavljajo spodnje-štajerski slikarji in grafiki, med nj'mi Petem Pipo. Karol Jirak. Alcjz Kazimir, njegova sestra Tanapor Hormes, Heppeiger, Anton KIin.rer. Jan Oeltjen itd. Med razstavljen.mi slikami prevladujejo po večini spodnjestajerski motivi, po večini iz okoli, ce Maribora, Celja in Trbovelj. — OtroSkf grob iz hallstattske dobe. V bliž'ni vasi Schonfelden so cdkrili grob 5 do 6-letnega otroka iz halistattske dobe. Gre za prvo tovrstno večjo najdbo v južnem delu češkega lesa. Predmeti, ki so bili najdeni, so bili spremeš-tni z zemljo in pepelom in s.cer v brgato okrašeni gbna-sti žari. — Pokrajinska voditeljica mladenk v Bistrici v Rf~zu. Pokrajinska voditeljica mladenk Lore Feterschinegg je pesetila skupine mladenk v Bistrici v Rožu. Ob tej priTki je izrazila organiziranim mladenkam sveje teplo priznanje. — 1'sedna eksplozija angleškega polnilnega peresa. I31etni trgovčev sin Leopold Ablassnik iz Sorga je našel na cesti polnilno pero. Ko ga je dvignil, je nenadno eksplodiralo. Deček je dobil težke poškrdbe po vsem telesu, ki pa niso smrtno nevarne. — Obsojen na smrt. Ljudsko sodišče je obsodilo na smrt A. Grobeja iz Saksonskega, ker je širil lažna poročila tujih radijskih postaj. — Ogrski riž. Na Ogrskem gojijo že več let v pokrajinah vzhodno od Tise riž. Letošnje vreme bo izredno ugodno za rižev pridelek, ki je namenjen predvsem bolnišnicam. Metrski stot riža stane 133 pongo (okoli 700 lir). — Bombažne in volneno tkanine so začeli letos proizvajati na Ogrskem. Letošnja proizvodnja teh tkanin bo 111/4 milijona metrov. Tkanine so po večini namenjene delavskim in kmečkim slojem. — I/ep razvoj španskega ribiškega ladjevja. Konec 1942 je štelo špansko ribiško ladjevje 34.002 ladji s tonažo 281.181 ton. dočim so imeli leta 1940 le 24.002 ladji s tenažo 221.181 ton. Vrednost španskega ri-b škega ladjevja cenijo na 436 milijonov peset. V ribiški industriji je zaposlenih 194 tisoč 321 oseb. med njimi 35.000 ženslt. Navzlic vojnim prilikam so prepeljale španske ribiške ladje v prsamna pr:stani-žča za 431.000 ton r4b. Rib so nalovili na pr. v letu 1934 357.000 ton, letq 1027 pa 230.000 ton. — Hmla. zima na ftvedskem. V severni švedski pokrajini Harjedalen so že okusili pričetek zime. Pcnekod je zapadlo toliko snega, da ie poštni avtobus . bt cal v snežnem metežu, ker še m bil opremljen s snežnim plugom. Tudi v drugih pokrajinah na severnem švedskem je bil snežni metež in so vrhovi gora popolnoma zasneženi. IZ LJUBLJANE —lj Nova grobova. p0 dolgem trplenju je preminila hišna posestnica ga. Irma Kondora, Smrt jo je pobrala v 75. letu starosti. K večnemu poč tku bodo pokoj-nico spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V cvetu mladosti, star komaj 22 let, je po dolgotrajni mučni bolezni umrl stud. med. Bogdan Janžekovič. Za njim žalujeta oče dr. Franc, mati Terezija ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v četrtek ob 15. iz kapelice sv. Jožefa na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! —Ij Himen. V zadnjem času so se poročali v Bežigradu: Rihard Jožef Erker. gozdni inženir, in Marija. Furlani, privatna uradnica. Pričala sta: Erik Erker. uradnk Visokega komisariata, in Anon Zorn, pokrajinski svetnik pri V'soTcem kom sari3 tu. Leopold Cebulj. krejač. in Leopoldina Kre-sal. šivilja. Priči: Alojz VVernig. železniški uradnik, in Josip Kresal, upokojerec državnih železnic. — Pavel sefic, trgovski nameščenec, in Marija Zagradnik, z^seb-nica. Priči: ing. Janez Zagradnik in V'nko šofic krejač. — Anten Burkeljca, zasebni uradnik, in Marija Poznik, zasebna uradnica. Pričala sta j'ma: Alojzij Pozn k privatni uradnik, in Danijel Burkeljca železničar. — Maks Skoči r. krznir, in Andri-na Oblak, šivilja. Za priči sta bila: Rudrli Geiger, ključavničarski mojster, in Vijem Volk. trgovec. — V župni cerkvi Man j,nega Oznanjenja pa sta se poročila: Danijel čuk. državn* tehnik, in Nuša Krulej. ab'-turijentka. Pričala sta: Ernest Krulej. posestnik, in Franc Cuk. inženir. — Bilo srečno! —lj Poziv hrvatskim državljanom! Vsti hrvatski državljani, pristojni v zgodovinskem ozemlju NDH, so dolini prijaviti se radi evidence v konzulatu NDH, v dneh 8. in 9. t. m. o! 8. do 12. ure in cicer 8. t. m. z začetnico A—M, 9 t. m. N—2. —lj Letošnje Vodnikove knjige (Ivana Matičča pripovedno delo »Petrinka« in Vodnikova pratika za leto 1944) izidejo konec prihodrjega meseca. Poverjeniki in člani- pohitite z nabiranjem in priglaša- njem! Članarina znaša letos 24 lir. odpravnina lir 1.50. odnosno lu 3.50, ako odpre-mimo knjige poverjen ku po pošti ali po železnici. Strnimo se v krog Vodnikovcev! —lj Razdeljevanje drv. Mestni preskr-bovalni urad ljubljanski obvešča občinstvo, da bo od četrtka 7. oktobra dalje oddajal nakazila za drva samo dopoldne od 8. do 12. ure, medtem ko bodo drva na svoja nakazila odjemalci lahko dobili tudi popoldne od 13. do 17. ure. Ker je nakazanih drv veliko več kot pa prevzetih, diugi teden, t. j. od 11. do 16. oktobra urad ne bo prevzemal naročil niti delil nakaznic za drva. temveč bo drva samo oddajal onim. ki so že dobili nakaznice. Zato pa morajo vsi oni, ki so že dobili nakaznice za drva. priti po drva najkasneje od 11. do 16. oktobra, ker jim kasneje urad ne bo mogel oddati drv na stara nakaz.Ha. Obenem obveščamo občinstvo, da ima drva trenutno samo skladi-feče v Mandelčevi ulici, torej na nekdanjem sokolskom telovadišču v Trnovem, kjer dobe stranke tudi nakaznice za drva. —Ij Osebne izkaznice Mestno poglavarstvo opominja vse ene moške in ženske osebe, ki so vložile prešnje za nove osebne izkaznic0, naj same pridejo čimprej po izkaznico v predsob:* št. 44 na magistrat, v I. nadstropje nad trgovino mestne elektrarne. Vse osebne izkaznice, ki so bile prošnje zanje vložene, so že pripravljene in čakajo na prosilce. —lj V*i ^ veselimo lepega vremena. Z lepim oktobrom je zadovoljen kmet. ki ima še precej dela na polju in v gozdu, razen tega pa je lepo- jesensko vreme koristno tudi zaradi tega. da se živ na lahko čim dalje pase. Doslej je bilo tako "toplo, da je trava močno rasla in v nekaterih krajih so lahko celo letos trikrat kesili. Lepega vremena se veselijo seveda tudi meščani, zlasti obdelovalci vrtov, ki najdejo tudi zdaj še vedno kaj dela na vrtu in bodo kmalu začeli pripravljati zemljo za prihodnjo letino. Vendar ne smemo upati, da bo tako lepo vreme, kakršno je bilo prvi teden oktobra, trajalo dC'\go. Zračni tlak je včeraj malo popustil. Davi n: bilo več megle. Bilo je delno cblaeno. Vendar se nam je še obetalo sonce. Včeraj popoldne se je ogrelo na 20.8 stop. Davi je bilo precej toplo. Današnja minimalna temperatura je znašala 12 stop. —Ij Kostanj v Rožniku privablja staro in mlado. Toda rikjer ni napisano, da imajo Ljubljančani pravico do kestanja tam. kjer so pesestnrki parcel zasebni lastniki. Možakar, ki je dema iz krajev. k:'er ko. stanj posebno lepo obrodi, je rekel: Jaz bi S palico pcčaksl tistega, ki bi na mojem svetu klatil kostanj. Letos bi ga bilo dovolj, ako bi ljudje pustil', da bi dozorel. Vse rdeče bi ga bilo po tleh. ko bi malo veter potegnil. Tako pa tresejo in klatijo Celi kupi cdlomljenih vej in nedozorel:h. poteptanih salež?v lež* po poteh, č-asop'si so pravočasno priresli uradno opozorilo, kako naj ljudje post: pa jo. kadar gredo v gezd po kostan;. Pa ni mnog? izda\o. —lj Pierre Loti: Islandski ribič v slovenskem prevodu Vlad;mir;a Levst.ka je knjiga, ki naj ne mcu-jlta v nobeni knjižni-c\ Dobite jo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani —lj I. deska meščanska ftofe na Prulaa ki I. dekUaka me*čs—kn iste pri Sv. Ja. kobu v Ljubljani imata otvoritveno atuibo božjo v ponedeljek dne 11. oktobra ob 9. url v cerkvi sv. Jakoba. —lj Na II. ženeki realni gimnaziji v Ljubljani se bo pričel pouk v ponedeljek 11. t. m. s službo božjo, ki se bo vršila v stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj. Pri službi bo*ji se bo objavtlo. kje se bo vrSH pouk. —Ij Tudi letos ne sme nobena slovenska družina ostati trez knjižnega daru Vodnikove družbe! —lj Licitacija zapadlih predmeto>- bo v torek 12. oktobra t. 1. ob 15. uri v Mestni zastavljalnici na Poljanski c. št. lo. —lj 2elezo*trngarje sprejme železniška kurihiica v Ljubljana in naj se reflektanti zglase osebno tamkaj (vhod iz Vilharjeve ceste). —lj Prijave inventarja za tekstilne, oblačilne predmete ter obutev, se morajo vložiti najkasneje do sobote. 9. t. m., pri Pokrajinskemu svetu korporacij. Predpisane tiskovine naj prizndeti trgovci, industiijct ter obrtniki takoj dvignejo v Trgovskem domu. —lj Večjo množino ogorkov ima centrala mastne elektrarne v Slomškovi ulici. Ti ogorki, ki jih Ljubljančani po domače imenujejo >leš*. so vsakomur brezplačno na razpolago ter je treba poskrbeti samo Se za prevoz, nalože mu jih pa delavci mestne elektrarne. —lj Nesreče. V zadnjih dneh se je pripetilo nekaj manjših nesreč in poneaiečenci se zlravijo v ljubljanski bolnici. Pri padcu z drevesa si je zlomil desnico Fr. Berčič. 201etni krojaški pomočnik iz Ljubljane. Podobnih nesreč, a brez hujših posledic se pripeti zdaj mnogo, ko ljudje otresajo kostanj. — Levo nogo si je zlomil pri padcu 381etni delavec Ciril Remškar iz Loga. — Ko je čistila okno, je padla in se pobila na desni nogi 171etna hči služitelj x iz Ljubljane Vanda Medved Iz avtcmobPa je palci in se ranil na glavi SSletni šofer Aiojz Sto-par iz Ljubljane. URADNI RAZGLASI OBVESTILO ŠEPA POKRAJINSKE UPRAV K V LJ TI B LIANI Intemtranci. ki so se vrnili iz koncentracijskih taberišč in ki posedujejo denarne bone. katere so izdala omenjena taborišča, ah ki imajo kakršne koli terjatve napram upravam dotičnih taboriSČ, smejo prijaviti svoje terjatve Ravnateljstvu računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani. Prijave sc morajo predložiti do 31. oktobra 1943. Predsednik: Kupnik m. p. OBVESTILO SEFA POKRAJINSKE t TRAVE V LJUBLJANI One osebe, javni jn privatni zavodi ter podjetja, ki imajo kako terjatev napram Italijanskim oboroženim silam. morejo predložiti tozadevno prijavo opremljeno s potrebnimi dokazili, na Ravnateljstvo računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani. Prijave se marajo predložiti do SI« oktobra 1943. Predscdmk: Kupnik, m. p. RAZGT.AS SEFA POKRAJINSKE UPRAVE V lJI RLIANI Vse zainteresirane osebe, ki Bale, da H jim dado zopet na razpolago prostori, in so bili svojčas zaseženi in zasedeni od italijanskih vojaških oblasti, v kolikor so sedaj prazni, se < bveSčajo, da je treba vložit: posebno prošnjo na Pckrajinsko upravo, oddelek I. z op^sem sedanjega stanja prostorov. r.vlsednik: RupniU. r. OPOZORILO Z odredbo od d:»nos je prepovMano v«».i-ko odobravanje višjih een in odškodnin za proizvodnjo in prodajo blaga, za posluga in za rabokupe. Zato ve opozarjajo vsi prizadeti, da ne vladajo tak:h pTOiecrL Predsednik: Duuulk s. r. Divji kostanj — krmilo Ljubljana, 7. oktobra Divji kostanj poznamo vsi, saj raste skoraj v vsakem večjem kraju, po drevoredih ali javnih in zasebn> ra^adih. Sad divjega kestanja poznajo sicer več ali manj tudi naše gospodinje krt dobro, predvsem pa poceni pralno sredstvo za čiščenje razn;h oblačilnih predmete v. Manj znan je kostanj kot krmilo. Pri nas so z divjim kostanjem krmMi divjad in so ga v to svrho nakupovala razna lovska združenja. Zaradi njegovega trpkega in grenkega okusa ga n3še domače živali — z izjemo kcz — v svežem stanju ne jedo rade. Spričo tega kostanj meljemo in rato sušimo. S tem pr'dcbimo uporabno in vzdržno krmo, ki je boljša kot je n. pr. želod, s katerim uspešno pitamo prašiče. Kemični sestav v neolupljenem stanju zmletega in posušenega divjega kostanja je po analizi M. Kl'nga naslednji: vode 11.6 bdstrtka. proteina 2.2. masti 6.1, drugih ne-dušičratih prebavljivih hranlj vih snovi 61 cdst., balasta 5 9 in pepela 3.3 odstotka. D;v;i kostanj vsebuje potemtakem razmeroma malo proteina in masti, je pa bogat na drugih hranljivih brezduš čnatih snoveh, ki sestojijo v glavnem iz škrc ba in sladkorja. Prebavljivost je — po navedbah omenjenega avteria — zadovoljiva. Mastj je pre- bavljive 85 odst.. proteina samo 60 orist.. cstalih snov: pa 93 odst. Divji kopanj vsebuje tudi nekaj apna tO.l odst.) in ra. 0> odat. fosforne kisline. Ker vsebuje divji kostanj precej tanina, lma grenak ckus in zapira. Zategadelj z jn b posušenimi divjega kostanj.i .-početka živali nerade jodo. Ko pa se ga privadijo, ga žro cel^ slastno, posebno če hrano primerno csolimo. Najbolje krmin* i divjim kostanjem z dodatkom druffik, ni r»o-ljakovirah bogatejših krm'1. Krmljenje z zmletim divjim kostanjem V pssuienem stanju se ie prav dobro cbneslo pri vseh vrstah živali. Krmiti ga smemo motenim kravam do 5 kg dnevno pri teži 5000 \c Rios-Gand~sio. — Mrtvrčeva ident'teta. V tržaškem mestnem d-elu Caceiatore so našli truplo nekega moškega, čigar identiteto so sedaj ugotovili. Gre za 33 letnega Adolfa Mihaliča iz Hrpelja. Verjetno ga je zadela srčna kap. KOLEDAR DanesČetrtek, 7. oktobra: Just*na. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Svatba na Me lveU.cm dvoru. Kino Sl°ga: Violanta. Kino Union: Rcmanca v molu. D E t VR M E LEKARNE Danes: Mr. Bak^rčič. Sv. Jakoba trg 9; Ram<'r. Miklošičeva cesa 20; Murmaver, Sv Petra cesta 78. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 9. oktobra. o*> 16.30: Nevesta s krono. Izven. Znižane cene od 18 Ur navzdol. Nf.lelja. 10. oktobra, ob 14.: Deseti brat. Iz\en. Znižane cene od 18 Ur navzdol; — Ob 16 30: Veliki mož. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Drama bo otvorila svojo novo sezono v četrtek, 14. t. m Otvoritvena predstava bo obenem krstna predstava Ivan Tavčarjeve povesti ^Cvetje v jeseni«, v odrski priredbi prof. Šesta, ki delo tudi režira. OPERA Sobota. 9. oktobra, ob 16.: Madame ButterfVT. Izven Cene od 32 lir navzdol Nedelia. 10 oktobra, ob 16.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Genoveva Fox: 4 DEKLE Z MEJE Roman Gor in dol po trgu je zdaj šumel in plal hrup razhajajcčth se mož, ki so hiteli deloma proti gostilni, deloma proti prodajalni strica Amosa. Le dedek in njegovi znanci se niso smejali. >Kaj J m le je. da se smejejo?« je razjarjeno zavpil stan mož. >To je sramota za vse mesto, za vermontsko državo in za vesoljni narod, še toliko vojaškega duha nimate v sebi. klobuštrala nemarna, kakor jata petelinov. Za nobeno rabo ne boste, kadar spet izbruhne vojna z Anglijo!« ^Vojne ne bo več, če boste le vi hujskači pametni m boste držali jezik za zobmi.«: Dedkove blede oči so od nejevolje potem-nele, ko se je obrnil, da bi videl nasprotnika, mladega farmarja, ki je imel na ta slavnostni dan že več ruma in žganja pod kučmo, nego človeku dobro de. »Nikar me ne pitaj s hujskačem, prekleti federalist. Vojne si želim takisto malo kakor ti.« Oče Owens se je hitro vrinil med njiju. »Oče,« je rekel in peložil starcu roko na ramo, da bi ga potolažil, čas je. da si oriveževa dušo s krepkim požirkzm zeliščnega piva. ali ne? Izabela in Liza sta naleteli na Jan-> Da-visovo, ki je stanovala nedr.leč od Owen-sovih, in vse tri skupaj so jele ogledovati, kar se je v lopah in šrtorih ponujalo očem. Mimo plešočega medveda so šle naglo naprej, kajti prerade so imele živali, da bi jih bil veselil pogled na nesrečnega jetnika. Jana je pojedla debel ko« ingver-jevega kruha. Izabela in Liza pa sta mislili na to. kar sta bili opazili v jedilni shrambi tete Lidije; uprli sta »e zapeljivemu vonju in prihranili bakrene novce, ki sta jih tiščali globoko v žepih, za kozarec penečega se zeliščnega piva. To je bila pijača, ki je združevala korenine, skorje in zelenje poletnih gozdov in polj v slasten ckus in dišavo. Dekleta so dolgo stala pred kramarje-vim Šotorom, čeprav niso imela cvenka za kupovanje biserov, trakov, gumbov aH celo lišpa, ki ga je izzivalno dvigal kvišku, da se je sonce poigravalo na njem. »Mati ima dva zlata bisera.« je ponosno rekla Izabela, da bi se potolažila zaradi manjkajočih bakrenih novčičev, »in pravi, da j h bom jaz n:s:la, kadar pride čas.o v3i hiteli pospravljati z mize in snažiti p^o-do. Oče Owens in Jožef sta znosila rmzo in stole v hiso. Stric Amos je hitel v prodajalno, da postreže čakajočim kupcem z ingverjevim kruhom, njuhancem in tobakom za kajenje. Samo ded je sedel na soncu ter vlekel iz svoje pipe in kdaj pa kdaj zakinkal. še preden so utegnile taščice in vrabci pczcbatt iz trave zadnjo drobtinic gostije, sta bili obe rodbini spet zursj na trgu. Tu- je bil napovedan velik! dogodek današnjega dne, skakalna tekma med Co-vingtonom in Hydes Cornerjem. RADIO LJUBLJANA CETRTFK, 7. OKTOBRA 1913 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9 —(J 20 : POTOČil* v nemščini in sloveničini. — PreKinitev oddaje _ 12.20—12.30: Uvod. 12 30—12 45: Poročil.. V nemftčini in slovenščini. 12.45—14.00: Ple^l 7 ga 6\etA. Igra Radirki oricester. vodi dirigent Drago Mario Sijanec. 14 00—14 15: Poročila v nemščini 14.15 15.00: Popoldanska plasba. 15 00: Poročilo nemfcKega vrhovnega povelj >tva. — Prekinitev oddaje. 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni konrert. 17,45—18.00: Narodna umetnost — predavanje. — Prekinitev oddaje. 19.00—19.30: »Slovenska narodna glasba«. Igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Sijanec. 19 30—10 45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa r* naslednU dan. 19.45—20.00: Mala meriigra 20.00 do 20 15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Lahka glRsba. 21.00—22.00: Lepi glasovi. 22.00—22.10; Poročila v nemščini. Konec oddaje. Zlogovnica *t. 45 ar — av — či — či — čr — da — dec — di — dvo — go — go — gra — hov — ih — ja — ja — ja — ji — ko — le — li — l.ja — lo — me — mi — man — na — na — nav — nev — ni — pi — pol — — ra — ra — stan — stra — ti — ti — va — veo. Tz teh zlogov sestavi 12 besed s pomenom: 1. vrh v Julijskih Alpah, 2. gledališka igra (tuj.), 3. geometričen lik ftuj.), 4. p: krajina na Balkanskem polotoku. 5. majhna afriška zver. maCki ze!o podobna, 6. bajni usrtanovitel i: Emone. 7. slovniško število, 8. zemljinn. 9. kraj zapadno od Ljubljane, 10. del Tivolskega parka v Ljubljani, 11. država v Južni Ameriki. 12. rastlinska dišava. Prvi dve črk; vsake besede, v zadnii besedi prve tri., zvr.-toma brane, poveio priimek in ime dveh nedavno umrlih slovenskih slikarjev. Rešitev zlogovnice št. 44 1. Galilei. 2. I>"'vrenćić\ 3. Erinije, 4. januar 5. Demrstones. 6. Aton<\ 7. orangutan. 8. Saltik^v. 9. Toplice. 10. Andreaa. 11. nandu. 12. Evklid, 13. Šolske sestre, 14. mandarin. 15. Ibar. •»Glej, da ostaneš mirne dnSo v neareci.r STARO ŽIMO IN UMNICE kupi trgovina > OGLED t. Mestni trg št, 3 (vhod skozi vežo). POZOR! Na zalogi imam već parov malo rabljenih škornjev, gumijaste škornje in druge čevlje, nadalje fantovske obleke in gramofon. — Klavžer, Vošnjakova ulica št. 4. ••»>*»•.....................MOMMMMM KLOBUCARNA „P A J K44 Vam strokovno oen&ži, \l preoblika in prebarva j > Vaš klobuk, da Izgleda ;; Kot nov. — Lastna delavnica, '> Zaloga klobukov. —- Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CTOTA ST. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA 8T. 12 'Nasproti hotela Union) 1---iTrPlnfe — Redrtttore: Rudolf Ozim — Fnr »Narodna tiskarna A. G,« al* Drnekstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.* Pshriftleiter - Urejuje - Kedai^re. koocii « ^ fimiltU9^j verantvortlich - Za inaeratni oddelek odgovor ja _ ReaponaaMle i kot tiskarnarja — Per la »Narodna tlaka la parte pubblicitarla: Ljubomlr Volčič a. a.« anale »tam pa tore: Fran Jeran —